Kmetje in rokodelci
Star prigovor je, ki pravi: Kdor ae dela, naj ne jč. Ako bi uihče ne delal, kinalu bi ne iuieli kmha ne obleke.
Kruet obdeluje zeinljo; 011 orjc, vlafii, seje, žanje, spravlja ia mlati. Iz-inlaLeno žito vozi v mlio, dti je mlinar v nioko zmeljp.  Iz moke se peče kruh.
Kmet za sroje potrebe ue potrebuje vaega, kar je pridelal; a njemu je treba drugih stvarf, ki si jih ne niore sam oarcditi. Tako uiu je treba koi, a kola mii naredikolar; treba iuu je obleke, ki mu jonamlt krojaA; Lreba mn je obutala, ki mu je narecli črevljar. Vsak elovek ue iuore vsega nare-diti, zatorej so si Ijudje delo porazdetili. Mlinar me^je moko, pekar pefe kruh, mesar pobija živino in pripravlja mes6. Kdor bi rad moke, kruha ali mesa, ta že zua, kam se uiu je treba obrniti, da dobftde, česar želi.
Zidar in tesar st&vita biše; potlej pride mizar, da naredi pobično opravo. Kovač dela iz želeju sekire, oiotike in bpate; aožar dela nože in šknrje; kljuianičar kljuce in ključnaice. Vse to »o zelo koristne stvari. Brez orodja in drugih železoih priprav bi si človek najpolrtibuejdih reči ue mogel aarediti.
Vobia sama na sebi ue douaša nobeae koristi. Ko pa pride iz p r e-dilčevih in tekajeevih rok, koiiko koristuib slvai*{ se iiaredi iz aju! — Iz volueau preje ae pletu iioguvicu, a volueae tkaaiae se dela obleka.
110
Gline (ilovice) je vre polno v zeralji. Ond\i, kjer je, don&Sa malo koristi. A. človaška roka jo predela v stvari. ki so nam koristne iu tudi potrcbne. Opeko rabimo, da iidaino hiie iu pokrivamo strehe, lom'eu;i posoda, ki jo loucar po vsem svatu razprodaje, m dragi porcelau, to vse je iz gline ali   tla.
Ljudi, ki take korlstne strari s svojimt rokaoii izdelajejo, iinenujeino rokodelce. Vsak rokoilulec se mora srojega rokodelstra nCiti. Čiui pri-Juejši je rukodfkc. tem vee si zasluži. Ouber iu poštea rokodnlee ima innogo odjemuilov ali narofiuikov. Prigovor pravi: ,Rokodelstvo ima dno od zlata."