Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Glavni urednik Dušan Gačnik Odgovorni urednik Franček Kavčič Ljubljana, 30. avgust 1984 letnik 43, številka 34, cena 15 din Pred prvo jesensko sejo predsedstva RS ZSS Za številne sindikalne aktiviste letos ni bilo pravih počitnic. Kot da bi tudi vreme hotelo tako, saj sonca ni bilo na pretek, denarja za dopuste pa še manj. Pred nami je zahtevno gospodarsko in politično jesensko obdobje in bržkone nam bo vsem bolj toplo kot hla nritindllliC Ljubljana, 30. avgust 1984 stran Delavska enotnost Po volitvah v Izraelu Vsaka vlada je lahko le koalicijska Ko je marca letos vladajoča koalicija-desničarski blok-Likud dobila nezaupnico v parlamentu, je postalo jasno, da se premier Samir ne bo mogel izogniti parlamentarnim volitvam. Glavna bitka na volitvah, ki so bile 23. julija, je bila med vladajočo koalicijo Likud, ki si je priborila 42 poslanskih mest, in glavno opozicijsko stranko laburistov Pereza, ki je osvojila 45 poslanskih mandatov in postala posamična zmagovalka volitev. Tako tesna zmaga laburistov pa sploh ne jamči, da bodo ti prekinili sedemletno vladavino koalicije Likud, saj Perez, kot novi mandatar, doslej ni bil sposoben sestaviti nove vlade. Reči moramo, da v notranjepolitičnem življenju Izraela poleg dveh glavnih strank-Likud in laburistična stranka (ki si nista sposobni priboriti odločilne večine) — igra izredno važno vlogo vrsta manjših strank, ekstremno desnih ali levih. Te bodo stppile v koalicijo s tisto večinsko stranko, ki bo ponudila večmožnosti za uresničenje lastnih političnih ciljev. Sedanje Volitve so ponovno dokazale, da je politična moč v Izraelu razdrobljena med petnajst političnih strank, ki so si v volilnem boju priborile pravico do poslanskih mest. Ker so bile vse dosedanje izraelske vlade precej nestabilne, lahko rečemo, da tudi sedanja notranjepolitična strankarska aritmetika v bistvu ne pomeni veliko pri določanju bodočih notranjih ali zunanjih političnih usmetitev. To velja še posebej za odnos Izraela do arabskih sosedov in palestinskega vprašanja. Tako ugotovitev lahko podkrepimo z nedavno izjavo Arafata, ki je rekel, da so laburisti in Likud samo dve strani istega kovanca, in pri tem ponovno pozval, da je palestinski problem kot srž celotne krize mogoče rešiti le na mednarodni konferenci, kjer bosta poleg Arabcev navzoči tudi ZDA in SZ. V zvezi s palestinskim vprašanjem in ozemlji, ki jih je Izrael okupiral v vojni leta 1967, laburisti v svojem političnem programu obljubljajo, da bodo začeli novo mirovno pobudo z Jordanijo in umirjenimi Arabci. Za okupirana ozemlja pa predvidevajo tako imenovani teritorialni kompromis, po katerem naj bi v zameno za sporazum o trojnem miru s sosednjimi državami (kot ga na primer imajo z Egiptom) vrnili del okupiranih ozemelj. Laburisti namreč zagovarjajo stališče, da Izrael ne more večno okupirati ozemelj, na katerih živi 1,3 milijona Arabcev (Palestincev), saj to onemogoča razvoj demokratične družbe s prepričljivo židovsko večino. Na drugi strani pa »jastreb« in dosedanji premier Šamir pravi, da Likud ne bo nikoli vrnil okupirane Zahodne obale reke Jordan in Gaze. Palestincem obljublja samo omejeno avtonomijo (v skladu z določili Sporazumov iz Čamp Davida 1. 1978). Šamir pravi, da bi vsako vračanje teh ozemelj Arabcem privedlo do ustanovitve palestinske države. V svojem političnem programu omenjajo tudi možnost izraelske aneksije Zahodne obale. Pod bivšim premierom Beginom je Izrael anektiral vzhodni del Jeruzalema in golansko planoto. Uresničenje grožnje o aneksiji Zahodne obale bi še v večji meri zaostrilo odnose s sosed- njimi arabskimi državami, posebno s Palestinci, ki tam žive. V zvezi z usodo Palestincev in pomenom, ki ga imajo manjše politične stranke v kakršnikoli izraelski vladi, moramo omeniti še dejstvo, da bo prvič v parlamentu zastopana tudi naj-ekstremnejša stranka Karh. Njen vodja rabin Kahana je takoj po volitvah izjavil, da bo novemu parlamentu takoj predlagal zakonski predlog, naj bi vse Arabce izgnali iz Izraela in Zahodne obale, ker je samo tako mogoče ustanoviti čvrst židovski Izrael. Ena od pomembnih oblik depalestinizacije Palestine je gotovo izraelska\politika naseljevanja okupiranih delov Za-hodne\obale in Gaze. Naseljevanje, s katerim so začeli laburisti takoj po vojni leta 1967 in s katerim nadaljiije Likud tudi danes, je že doseglo kritično točko. Kot posledica delovanja takšne politike so negativni procesi politične, pravne, administrativne, socialne in psihološke narave. Upravičeno lahko trdimo, da bo svojevrstna institucionalna diskriminacija Palestincev na okupiranih ozemljih pripeljala do podobnega režima kot je apartheid v Južni Afriki. Po Zadnjih podatkih je na Zahodni obali in Gazi 105 takih naselij, v katerih živi 30.000 Izraelcev in še precej vojaških utrdb. Iz take politike je razvidna namera Izraela, da za bodočnost Zahodne obale in Gaze ne bo odločilna zunan jepolitična ali diplomatska iniciativa, marveč da je to izključno notranjepolitični problem. Zato je formalna aneksija Zahodne obale samo še vprašanje Prva identificirana mina v Rdečem moiju REISINGER časa ali bolje rečeno primernega političnega trenutka, kar je vsekakor posledica skrbno načrtovane politike, ki se izvaja že sedemnajst let. Glede na omenjene ugotovitve je za Palestince popolnoma vseeno, katera stranka je na oblasti, saj niti laburisti niti Likud ne žele resničnega in pravičnega reševanja palestinskega vprašanja. Zadnje volitve so pokazale, da sta širina in zapletenost izraelskih vprašanj tolikšna, da niti ena od glavnih političnih strank ni sposobna Izraelcem ponuditi nove in jasne politične rešitve. Vsaka bodoča vlada bo torej zopet samo koalicija, ki si ne bo mogla dovoliti nobenih radikalnejših ukrepov. Samo vlada s solidno večino v parlamentu bi lahko našla izhod iz sedanje slepe ulice na Bližnjem vzhodu, kar pomeni, da se tudi v bodoče ne moremo nadejati oživitve nekaterih mirovnih pobud. Globoka notranja razcepljenost v Izraelu pa lahko v nekaterih arabskih krogih ponovno oživi zamisli za vojaško reševanje vprašanj, kar pomeni samo novo vojno nevarnost. Iztok Simoniti DELAVSKA UNIVERZA »CENE ŠTUPAR« LJUBUANA—VOJKOVA 1 25 LET DELAVSKE UNIVERZE »CENE ŠTUPAR« Delavska univerza »Cene Štupar« vabi delovne ljudi in občane k vpisu: — v začetne, nadaljevalne In konverzacljske, verificirane in splošne tečaje angleščine, nemščine, italijanščine, ruščine, portugalščine, kitajščine in arabščine za odrasle — tečaje slovenščine za pripadnike drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti . — tečaje tujih jezikov za učence od 2. razreda OŠ dalje — specializirane jezikovne tečaje za potrebe OZD — v programe usposabljanja na II. stopnji zahtevnosti za skladiščno poslovanje v programe usposabljanja z delom: — začetne in nadaljevalne programe za skladiščnike (neverificirane) — za vodje skladišč za voznike viličarjev — za plastikarje — za točaje — začetne in nadaljevalne programe knjigovodstva — začetne in nadaljevalne programe strojepisja — za mentorje pripravnikov v OZD v programe Izpopolnjevanja — za planerje in analitike v OZD — za kadrovske delavce — za komercialiste — za delovodje — za delavce v menjalnicah — za finančno-računovodske delavce — za receptorje — za varnostnike (vratarje in čuvaje) — za varstvo pri delu — higienskega minimuma — za obratne elektrikarje— za oskrbnike dvigal — za negovalke poslovnih in drugih prostorov v programe za prosti čas (naredi sl sam) — krojenje in šivanje — gospodinjstvo in kuhanje — elektrika v gospodinjstvu — elektronika v gospodinjstvu — vodovodne instalacije v gospodinjstvu v programe računalništva za odrasle Vpisujemo na Delavski univerzi »Cene Štupar«, Ljubljana, Vojkova 1, II. nadstropje, vsak delavnik razen sobote od 8. do 17. ure. Pojasnila dobite po telefonu 311-755 in 314-737. Dograjevanje meril za ugotavljanje nerazvitosti (3) (Piše: Janko Saradjen) Prehodno obdobje 1986—1990 Gospodarska kriza v Jugoslaviji je že takšna, da tudi razvitejšemu delu države grozi nerazvitost, iz katere se je težko izkopati. Prav zato je izrednega pomena, kam in kako bomo vložili vsak dinar, da vendarle ne bi prišli do te kritične točke. Dolgoročni program gospodarskega razvoja je dobra podlaga za izhod iz sedanjih težav, v posameznih sepa-ratih pa je predvideno tudi to, kako pomagati manj razvitim v naši skupnosti. Poudarek je na kvalitetnejšem vlaganju sredstev in seveda tudi njihovi porabi. V prejšnji številki smo omenili mnenja republik in pokrajin o merilih za ugotavljanje razvitosti republik in pokrajin. Posebej smo poudarili, da to še niso dokončna stališča niti predlogi, so pa glasna razmišljanja o tem, kako naprej v srednjeročnem obdobju od leta 1986 do 1990. Omenili smo tudi to, da se manj razviti še naprej borijo za ta status, pa tudi to, kaj o tem menijo razvitejše republike in pokrajina Vojvodina. Vse bolj se uveljavlja mnenje, da bi status razvitosti ugotavljali na podlagi mejne vrednosti, ki bi znašala približno dve tretjini jugoslovanskega povprečja na osnovi treh kazalcev: družbenega proizvoda na prebivalca, števila zaposlenih na 1000 delovno spodobnih prebivalcev in aktivnih osnovnih sredstev v družbenem sektorju na delovno sposobnega občana. Če še enkrat ta mnenja pogledamo tabelarično, je slika takšna: V prehodnem obdobju, to je v fazi gospodarskega razvoja republike in pokrajine, v kateri je dosežena določena stopnja industrializacije, razvoja infrastrukture in drugih temeljnih pogojev za napredek z lastnimi silami, pospeševalni ukrepi družbene skupnosti ne bi prenehali, temveč bi se nadaljevali na drugačen način. V prehod- predvsem za združevanje dela in sredstev in hitrejše povezovanje proizvodnih zmogljivosti v Jugoslaviji. Republiški družbeni svet za gospodarski razvoj in gospodarsko politiko meni, da bi med manj razvite republike oz. pokrajine uvrščali tiste, ki so po vseh treh kazalcih pod dvema tretjinama jugoslovanskega povprečja, v nasprotnem primeru preide v prehodno obdobje, ki bi trajalo naslednje petletno obdobje srednjeročnega načrta Jugoslavije. Če republika tudi po tem obdobju ne bi dosegla pri najmanj dveh kazalcih rezultatov nad mejnimi vrednostmi, bi se prehodno obdobje podaljšalo do izpolnitve najmanj dveh kazalcev. V tem primeru bi kazalo opredeliti: STATUS GOSPODARSKO MANJ RAZVITEGA OBMOČJA GLEDE NA PREDLAGANE MEJNE VREDNOSTI Predlagateljica Status gospodarsko manj razvitega območja ima: SR Slovenija Kosovo SR Hrvaška Kosovo SR Srbija Makedonija Kosovo SAP Vojvodina Kosovo SR Bosna in Hercegovina BiH Makedonija Kosovo SR črna gora BiH Črna gora Makedonija Kosovo SR Makedonija BiH Črna gora Makedonija Kosovo SAP Kosovo BiH (Črna gora)0 Makedonija Kosovo Zvezni zavod za družbeno planiranje varianta 1 Makedonija Kosovo varianta 2 BiH Makedonija Kosovo ' samo po kazalcu družbenega proizvoda na prebivalca, če bi bil sprejet predlog, daje ta odločilnega pomena. Iz naše republike prihajajo mnenja, da bi za status manj razvitosti uvedli v srednjeročnem obdobju nekakšno fazo prehodnosti. nem obdobju naj bi bilo ukrepov družbene skupnosti manj in bi bili drugačne kakovosti. Z njimi bi zmanjševali razlike v gospodarskem razvoju. Gre — da obseg sredstev glede na družbeni proizvod za pospeševanje gospodarskega razvoja SAP Kosovo ostane nespremenjen (0,81 družbenega proi- zvoda družbenega gospodarstva); — da se obseg sredstev glede na družbeni proizvod za Bosno in Hercegovino, Črno goro in Makedonijo, ki bi bile v prehodnem obdobju, določi v višini 50% obveznosti v tem srednjeročnem načrtu, to je namesto sedanjih 1,05% bi znašalo 0,525 družbenega proizvoda družbenega gospodarstva. V obeh primerih naj ui obseg sredstev zagotovili s samoupravnim združevanjem dela in sredstev, razen nekaterih izjem. Pri republikah v prehodnem obdobju, tudi če bi se sredstva zbirala v skladu federacije, bi morala biti namenjena za združevanje dela in sredstev. Pri dograjevanju sistema pospeševalnih ukrepov v prehodnem obdobju je treba odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja: — kakšne cilje želimo doseči s posameznimi ukrepi, — kakšno naj bo razmerje sredstev, ki jih namenjamo z neposrednim združevanjem dela in sredstev in prek posrednih pospeševalnih ukrepov, — kakšen obseg, značilnosti in kakšno funkcijo morajo imeti posamezni ukrepi. Jasno je, da so pospeševalni ukrepi lahko samo taki, ki so v skladu z jugoslovanskim gospodarskim sistemom. Vsa druga vprašanja razvoja v prehodnem obdobju republike.in avtonomna pokrajina rešujejo sami v okviru delovanji enotnega gospodarskega sistema in enotnega jugoslovanskega tržišča. To hkrati tudi pomeni, da republike sprejmejo odgovornost za aktiven odnos do vseh razpoložljivih sredstev in dejavnikov proizvodnje, njihovo optimalno izkoriščanje in za uvajanje kakovostnih dejavnikov gospodarjenja. Povečanje učinkovitosti gospodarjenja je bistven pogoj za izhod iz nerazvitosti. Zato morajo republike in pokrajina Kosovo same nositi tudi odgovornost in ekonomske posledice svojih odločitev ter zagotoviti, da bodo akumulacijo vlagali tam, kjer bo dajala najboljše učinke. Ob tem se odpira še vrsta problemov, s katerimi se je treba spopasti. Prehodno obdobje bi namreč tudi zavezovalo posamezno republiko, da mora jasno opredeliti, katere obveznosti prevzame sama, zlasti kakšno politiko bo vodila na posameznih področjih. Republike in pokrajina bi morale npr. z ustreznejšo politiko vplivati na prirast prebivalstva (zlasti na Kosovu in deloma v Makedoniji) sprejeti in uveljavljati ustrezno naložbeno politiko in politiko porabe. To je le nekaj razmišljanj o enem izmed temeljnih vprašanj gospodarskega napredka vse skupnosti, tako razvitih kot nerazvitih. Gre tudi za utrjevanje odnosov med narodi na višji kakovostni stopnji, kar je gotovo interes vseh. Pravicam iz ustave1 je namreč nujno treba dodati tudi cilje, dolžnosti in odgovornosti, na kar smo doslej največkrat pozabljali. (Konec) Delavska IM ;V - •Sil Lojze Pongrašič Kamen je velik izziv ■-■■■■■■m ifl ' J;' i'' ■■ ' IW« n 1 Letošnje poletje je mednarodna kiparska šola Kornarija pri istrski vasici Marušiči slavila pomembno obletnico. Tu so se že petič zbrdi umetniki iz vsega sveta, da bi trdemu marmorju dali mehkejši izraz. Med udeleženci te kulturne prireditve, umetniki in študenti umčtnosti, je bil tudi kipar samouk iz Celja Lojze Pongrašič. Sem prihajajo tudi študentje znane londonske umetniške šole St. Martins Schooi of Art, zato je to zanj svojevrstno priznanje za dosedanje delo. Rojen v Krapini in Celjan od leta 1960, Pongrašič ni neznan v kiparskem svetu. Brez akademske izobrazbe, le s svojim lastnim iskanjem najde izrazne možnosti v vrsti materialov: od »Prva samostojna razstava v zahodnonemškem Hagnu leta 1967, tri samostojne razstave dvanajst le kasneje v Avstriji, od leta 1979 sodelujem tudi na skupinskih razstavah.« Istrsko sonce je vroče, v kamnolomu je edini. Ko drugi odidejo na popoldanski počitek, ostaja Pongrašič sam med marmornimi bloki. Pogovarjala naj bi se o njegovem delu, pa raje vihti dleto. Skrbi ga, da se marmor ne bi preveč krušil. Zdaj se že lahko poigrava z iskanjem vdolbin in izboklin, kjer se preliva svetloba v senco. iH lili lil* 11« kamna, svinca, bakra ali železa pa do lesa. »Pravzaprav je treba poizkusiti vse te materiale, saj so tako različni in primerni za različne izpovedi. Začel sem s kovinami, zdaj pa me vse bolj mika kamen,« pravi Pongrašič pod vročim soncem med istrskim marmorjem in rdečo zemljo. Dvajset let je že doma med dleti in kladivi, od takrat, ko je začutil v sebi neznano potrebo, da skozi kip izpove svoje* občutke, spoznanja in doživetja. »Varilec vzdrževalec sem v celjskem Aeru, de! dopusta bom izrabi! za delo tu v Istri} potem pa sc bom pokusil kje spočiti.« Pravega počitka pa Lojze Pongrašič tako in tako nima. Dejaven je v celjskem društvu likovnih amaterjev in med amaterji celjskega Aera. In pri vseh njegovih plastikah ne gre le za izkušenost in znanje, ampak lahke razbiramo še., bogato miselno in čustveno iž-i’ povednost. In rezultat tega*? Njegova dela so mikavna, enostavna, razumljiva, v sebi pa imajo resnično in vsakdanjo življenjsko sliko. »Zadovoljen sem tukaj v Marušičih v takšni koloniji kiparjev.. Poglejte, tu je Carlos iz Španije, pa Helmut iz Berlina, Japonka, Švedinja. In vsi smo tukaj, da bi pod vročim soncem napravili kaj iz tega starega kamna, lepega marmorja.« Lojze Pongrašič se zadovoljno nasmehne, potnega obraza se ne splača brisati, saj bo čez čas spet moker. Naporno je to delo. Ne samo to, tudi tisto v celjskem Aeru, tudi vsakdanje. Ostali pa so sadovi, neme plastike, ki govorijo s svojo obliko. Potrebno je le razbirati. Skulptura iz istrskega marmorja bo ostala v parku kiparske šole kot dokaz vztrajnosti, kbjo. na,vsakem koraku izkazuje Lojze Pongrašič. Branko Šalamon mm rrhSr' Medtem ko je v Ljubljani precej delavcev iz drugih republik brez ustrezne strehe nad glavo, je novi samski dom v Šiški napol prazen- V ljubljanskem Nastanitvenem centru je prostih več kot polovico sob, kljub temu pa bodo iz njega izselili 80 stanovalcev Ingrad grozi s tožbo, delavcem grozi cesta, račun pa plačujemo vsi I Pred dnevi se je v našem uredništvu oglasil Goran Pavlovič iz Niša, ki je na »začasnem« delu v Ljubljani (RTV) in nam pomolil pod nos papirček s takole vsebino: »Sporočamo vam, da vam je soba na razpolago do 28. 8. 1984. Po tem datumu vam preteče vstop v sobo, WC...« Ko smo listič obrnili, smo lahko prebrali: Če želite prenočiti in se spočiti« in »Nastanitveni center Šiška«, kar naj bi očitno pomenilo reklamo za novi samski dom v "Šiški. Prav zanimivo: goste najprej vabijo v dom, potem pa jim odpovedujejo sobe. Pavlovič nam je povedal, da bodo v teh dneh postavili iz doma na cesto 128 delavcev. Zraven nam je ves ogorčen pokazal še račun za plačilo sobe za avgust, ki s SO-odstotnim popustom znaša 9.300 dinarjev. Seveda smo lahko samo debelo gledali in se čudili, kako je kaj takšnega sploh mogoče. Da skrb za delavce iz drugih republik v Ljubljani ni ravno vzorna, smo vedeli, da pa se dogajajo takšne stvari, si pa res nismo mogli misliti. No, zadevo nam je pojasnil Franc Horjak, direktor Nastanitvenega centra. »Morali smo tako storiti. Pa ne gre za 128 delavcev, ampak le za 80. Prav te dni se dogovarjamo s samskimi domovi ljubljanskih delovnih organizacij, da bi jih vzeli pod streho. Zakuhal nam jo je celjski Ingrad, ki zahteva od nas, naj sobe zaklenemo. Preti pa nam tudi s svojim čuvajem, za katerega sem jim pa že rekel, da lahko pohaja okoli doma, mimo recepcije pa nima kaj hodili!« Zdaj smo začeli šele debelo gledati. Bilo nam je še manj jasno kot po pogovoru s Pavlovičem. Toda stvari so se hitro razvozijale. Direktor Horjak nam je pojasnil, da gre pač za posledice naše »skrbi« za delavce iz drugih republik, ki se kajpak še posebej odražajo na stanovanjskem področju oziroma bivalnih razmerah priseljencev. Da bi stvari lahko segli do dna, moramo seči malce nazaj. Sprva je bilo predvideno, da bi investirale gradnjo doma v Šiški ljubljanske delovne organizacije, ki potrebujejo sobe za svoje delavce iz drugih republik. Pa je stabilizacija tudi tu pokazala zobe in s sovlaganjem delovnih organizacij ni bilo nič. Zidave se je s svojimi in bančnimi sredstvi lotil celjski Ingrad tozd Gradnje Ljubljana, ki je vanjo investiral več kot 400 milijonov dinarjev. Ingrad je dom zgradil za trg, kar pa se je izkazalo za zgrešeno potezo, saj so ljubljanske delovne organizacije pokupile zgolj polovico sob. Ingrad ima tako v novem domu vezanih veliko sredstev. Kaj to pomeni ob današnjem dragem kapitalu, ki ga mora delovna organizacija najemati za obratna sredstva in druge potrebe, je na dlani: z zidavo samskega doma je zašlo podjetje v velike škripce. Tu pa se začenjajo vse težave, o katerih govorimo v1 uvodu tega pisanja. Škoda se dela Ker je Ingrad doslej od skupno 912 ležišč prodal le 423 postelj, to pomeni, da je večja polovica postelj nedotaknjenih. Ali je vsaj pomenilo, kajti Francu Horjaku se je zdelo, da se dela družbena škoda, ker zgrajenih zmogljivosti ne uporabljajo; Tembolj, ker se pri recepciji zanima za sobe skorajda vsak dan kakih 30 do 40 delavcev in drugih gostov. Tako je sklenil, da bo dom oddajal tudi še neprodane sobe. Rečeno, storjeno. S tem pa se niso strinjali v Ingradu, kjeršo Horjaku zagrozili s tožbo. Direktorju je kaj malo pomagalo, ko se je zgovarjal, da je v sobah (tudi še neprodanih) nameščena oprema Nastanitvenega centra, pravnik mu je svetoval, naj izpolni zahtevo Ingrada in de- lavce izseli. Tako so v domu tudi storili, čeprav je jasno, da je to za delavce brez strehe nad glavo, Ingrad, Nastanitveni center in družbo najslabša.rešitev. Toda kaj se more, takšna-je volja zakona. Tako vsaj se zdi na prvi pogled, medtem ko resnejša razčlemba lahko na\r/e tudi drugačne sklepe. Drži kot pribito, da se gradnje samskih domov v Ljubljani ne lotevamo tako, kot narekuje narava našega sistema. Nikakor ni dovolj, da izdelamo naj- Cene Goran Pavlovič je plačal za sobo v Nastanitvenem centru za avgust 9.300 dinarjev. Še dobro, da je imel status stalnega gosta (tega dobiš, če bivaš v domu več kot mesec dni), če ne bi plača! še enkrat več. Sicer pa so cene v domu zelo različne. Manj plačujejo delavci, katerih delovne organizacije so zanje v domu kupile sobe. V takšnih primerih znašajo bivalni stroški: 5.740 dinarjev za enoposteljno sobo. 4.840 dinarjev za ležišče v dvoposteljni in 4.140 diriarjev za ležišče v tri-posteljni sobi. Delavci pa dejansko lahko plačajo še manj, če jim stanarine še dodatno regresirajo v njihovih delovnih drganizaci-jah. različnejše programe »aktivnosti za reševanje odprtih vprašanj«, naročamo sociološke študije in podobno, ne naredimo pa nič, da bi študije upoštevali in programe uresničili. Staino izgovarjanje na pomanjkanje denarja je brez haska, saj nikomur ne koristi, saj gotovo drži, da bi bil tudi denar, če bi se izpolnjevanja' načrtov lotevali celoviteje in z večjo mero družbenega posluha. Tega namreč v Ljubljani in v Sloveniji še zdaleč ni dovolj, kar je moč soditi tudi po zakonu o stanovanjskem gospo- darstvu, kjer smo za bivalne prostore v samskih domovih zapisali samo to, da to niso stanovanja, prav nič pa storili, da bi jim olajšali poslovanje. Nerešen status samskih domov tako v največji meri občutijo delavci iz drugih republik, za katere večkrat ni jasno, ali so v domu gostje ali delavci na začasnem delu v Sloveniji. Vse to se j nam utegne še kako maščevati-} Prave travme, ki jih preživljajo j ti ljudje na robu eksistenčnega i minimuma ali celo pod njim. ! imajo lahko nevarne politične j posledice. Ali se tega dovolj zavedamo? Sodeč po naših po-| govorih z nekaterimi stanovalci Nastanitvenega centra, bi na ! vprašanje lahko odgovorili pri-: trdilno. ! Gluha kadrovska ! BOJANA PLAVŠIČ je | vodja karamelne linije v Žitu-i Šumiju. Doma je iz Jajca, v | Ljubljani pa je že 11 let. »Ko sem prišla v Ljubljano, sem stanovala v privatni sobi. kjer sem stanarino odslužila s pospravljanjem. Takrat sem lahko nekaj prihranila od plače. Zdaj pa... Šumi je kupil garsonjero v Nastanitvenem centru in dobil* sva jo skupaj s sodelavko. Takrat smo mislili, da je to resgaf sonjera. Obljubljali so. da bomo imeli čajno kuhin jo, kjer se bo lahko skuhalo tudi kaj drugega. Pa da bo telefon m prostor za pranje. No, vsega tega še ni. Cajna kuhinja n* usposobljena, še voda ne teče-Kavo ali čaj pa si v sobi skuhamo bolj naskrivaj. In za takp ležišče, kr je sicer v lepi stavb*, plačam mesečno 4.800 dinarjev. Če od svojega osebneg3 dohodka odštejem stanovanja in razne čkinarine. mi za hrano in obleko ostane 14 tisoč dinarjev. Topla malica v službi m* pomeni tudi kosilo, večerjo pa si kupim v trgovini ali pa. kar Je bolj poredkoma, grem v mesto in v Ljudski kuhinji ali v Delav' Delavska enotnost Razprodaja počitniškega dolgega časa S Poletje ob a terasastih S blokih Kje? Ob vodometu v naselju terasastih blokov v Kosezah (Ljubljana). Kdaj? Sredi dopoldneva. Sonce je tistega ponedeljka kar malce preveč grelo in kopanje v bazenu bi se mi nadvse prileglo, če... če ne bi bil ta dan, vsaj zame, čisto navaden delavnik z deset in eno obveznostjo. »Sprehodi se po vašem naselju,« so mi naročili v uredništvu, »in povprašaj otroke, kako preživljajo počitniške dneve.« In tako sem spoznala Marka, Petra, Roka in Matjaža. Sedeli so na robu vodometa in v nič kaj čisto vodo, po kateri so plavali koščki stiropora — tale vodomet nam res ni v čast. Na vsake toliko časa se po koritih res pretaka voda, a največkrat ne, in le voda, ki ostane v spodnjem, največjem koritu, daje slutiti, čemu naj bi po dolgem in počez položena korita sploh služila. Otroci, vsi po vrsti, sb imeli okoli vratu obešene ključe. »Zdravo, fantje,« sem jih nagovorila, »kaj delate?« »Zdravo. Nič. Dolgčas,« pa’ spet »čof«, nov kamen v vodo, češ, nikar nas še ti ne dolgočasi. Ko sem jih povabila na sladoled v bližnjo, streljaj odda-Ijeno slaščičarno, so se jim razjasnili obrazi in tudi pogovarjati se jim je dalo. Marko in Peter sta povedala, da sta končala četrti razred, Rok bo šel jeseni v tretjega, Matjaž pa v šesti razred. V šoli tožil, da z matematiko nista preveč prijatelja. »Matematika, mala malca,« je menil Marko, pa ga je Rok zavrnil, češ, lahko je tebi, ko ti pa brat pomaga, ki je že na »usmerjeni«. »Pomaga, pomaga,« ga je Marko brž zavrnil. »No, razloži mi že, če kaj ne razumem. A da veš, ti buča, naloge je treba delati, tiste, ki jih dobiš v šoli in še kakšno zraven!« »Dajta že mir s to matematiko,« je bil Peter kar malce jezen, »raje pojejta sladoled, sicer se vama bo še stopil.« »Maloprej ste mi dejali, da vam je dolgčas,« sem jim dejala, »ali ne boste šli nič na počitnice, na primer na morje?« »Jaz sem bil na Pagu v koloniji,« je povedal Rok, »prihodnji teden pa grem k staremu očetu na kmete. Fant, bo prima. Z bratrancem bova hodila v hosto, pa želi bomo, pa s fanti se bomo šli vsak dan kopat v tolmun.« Peter je povedal, da je letos s starši taboril v Bohinju, da je tudi planinaril, in da bo šel s taborniki na taborjenje v Pre-manturo. Da že komaj čaka, saj bodo tisto res prave počitnice. Da je bilo tudi v Bohinju čisto prima, da je pa plavanje v morju čisto nekaj drugega. Marko in Matjaž sta povedala, da sta bila s starši teden dni v Fiesi, v počitniškem domu, v koloniji letos da ne gresta, da pa bosta proti koncu avgusta šla v hribe, da ju bo peljal Matjažev oče, ki da je bil že petnajstkrat na Triglavu. Da sta lani tudi onadva bila prvič na Triglavu, sta mi kar malce s ponosom dejala. Povedala pa sta tudi, da je tudi planinarjenje postalo kar nekam predrago, od prenočišč v kočah, da o opremi niti ne govorimo. Pa še res je! Takole smo klepetali onega ponedeljka s fanti iz terasastih blokov. O matematiki, o počitnicah, o dolgčasu, kadar jih preživljaš doma. In čisto na koncu smo tudi ugotovili, kako bi bilo imenitno, če bi se kdaj pa kdaj, kadar so starši v službi, našel kdo in jih pospremil do bazena ali na Šmarno goro. Morda pa se bo prihodnje leto ta njihov sen tudi uresničil, kdo ve?! Tovariši iz krajevne skupnosti, ali jim boste prisluhnili? M.K. HILAN MAVER: Naš solarni sistem llP lil deluje.. Nu kakšnem principu Muje, ko ni soncu? Ju, tukrat ptic ne Slika: Miško Kranjec Naivna asociacija Nekaj je povsem res: dandanes dobi ob misli na dopust in morje asociacijo na ribe samo še velik naivnež. Beseda velja seveda svežemu brancinu, zobatcu, osliču ali čemur koli že, samo da je to še ponoči plavalo V vodi, da je zjutraj »prišlo« v ribarnico. Takšna je pač izkušnja z letošnjega dopusta na Malem Lošinju. Svežih, belih rib v ribarnici preprosto ni bilo. Vrsta turistov se je morala vsako jutro zadovoljiti z zmrznjenimi, ki sojih ujeli Japonci, PoJjaki in kdo bi vedel še kdo. Marsikomu to ne gre v glavo, toda tako je. Medtem ko zahodni sosedje Italijani potegnejo na leto iz. Jadrana kakih 100.000 ton belih rib, se mi zadovoljimo z 2 do 3 tisoči. In da ja paradoks popoln: Italijani za malenkostno odškodnino lovijo tudi po našem morju. Navadni zemljan tako do sveže ribe ob našem morju, razen če morebiti sam ne poskuša ribiške sreče, praktično ne more priti. Tisto, kar ujamejo, že vnaprej pokupijo hoteli in zasebni gostilničarji, ki imajo kar vsak svojega ribiča. Nemški turist tega ne more razumeti. Pogovor z njim o tej temi je eno samo veliko začudenje. Nemec preprosto ne more verjeti, da je danes še mogoče graditi Obrovce in podobne spomenike, hkrati pa puščati vnemar pravcato morsko bogastvo. Pa ni Nemec edini, ki zmajuje z glavo. Še marsikdo se čudi tem našim »dolgoročnim« stabilizacijskim ravnanjem. I. K. Več neprijavljenih kot prijavljenih gostov Pa čeprav so v Črnogorskem primorju sklenili, da bodo opravili z neprijavljenimi gosti, akcija ni dala pravih rezultatov. Dolgoletne izkušnje so namreč pokazale, da je bilo na tem delu obale med sezono v zasebnih prenočiščih dvakrat več gostov, kot jih je bilo uradno prijavljenih. Turisti tako ne plačajo takse, lastniki hiš pa ne davka. Oškodovana so turistična društva.in občinski proračuni, v primerih, ko plačujejo turisti zasebnikom v devizah, pa je oškodovana tudi družba v širšem smislu. Kljub vsemu pa letošnja politična akcija ni dala pričakovanih rezultatov. Tako denimo na sutomorskih plažah ni bilo mogoče najti proste postelje — tu je kar 10.000 zasebnih ležišč — prijavljenih pa je bilo vsega skupaj le 1300 gostov. Gostje globoko segli v žep , Portoroška noč je letos privabila še več gostov kot lani. Na desettisoče turistov, ki so prišli na letošnjo prireditev, je povsem napolnilo Portorož. Avtomobile so parkirali povsod, tudi po več kilometrov od prireditvenih prostorov. Pa se nihče ni zmrdoval; saj je bilo v tem slovenskem obmorskem mestecu letos veliko videti. Zadovoljni so bili tudi organizatorji: v treh dneh so iztržili kar 52 milijonov dinarjev, oziroma skoraj dvakrat toliko kot lani. Utrinki z obale »Še za pasjo radost nimam, pa me še goljufajo« Ježeš, nujno je treba telefonirati v Ljubljano! Kadar se ti to zgodi med dopustom kjerkoli med Umagom in Porečem, se od groze naježiš. Pred tistimi redkimi telefoni, do katerih se turist sploh lahko prikoplje, se namreč v ije jo neskončne vrste renčečih namrgodenežev. Ni važno, ali je to v recepciji ali pred govorilnico, zgodaj zjutraj, ponoči ali v najhujši pripeki, manj kot ura čakanja ti ne uide. Vsak, ki se končno dokoplje do slušalke, potem meni, da si je z dolgim čakanjem priboril pravico do temeljitega pomenka. Evropi in do*-mačim krajem sporočajo podrobnosti z jedilnih listov, cenikov, o vremenu, počutju svojem in svoje družine... No, če se z avtogenim treningom prepričaš, da ne boš bentil nad turizmom, ki klecne že pri takšni malenkosti kot je telefon, zna zadeva postati sila zanimiva. Linije so slabe, stene govorilnic tenke in povzdignjeni glasovi ti povedo več kot kak zanimiv in angažiran časopis. »Jaz serh za kapitalizem!« se je pridušal možak v novo-^ grajski telefonski govorilnici, da se je le-ta kar stresala od gromkega glasu v štajerskem narečju. »Saj to vse skupaj ni več res, skubijo me kot petelina. Pob mi je stopil na ježa. Eno samo iglico je skupil, pa so mi sto jurjev pobrali pri dohtarju. Ck. dve sekundi, pa sto jurjev . Kako hudiča more biti zdravstvo \ izgubah?!« Sledil je natančen opis prepira z zdravnico \ ambulanti kampa Mareda. ki da vsako storitev zaračuna. Zdravstvene skupnosti ji namreč ne nakažejo denarja in pacienti si ga morajo od njih sami izterjati s potrdili. »Je to sploh kakšen red?! Bančniki se gredo miš maš z nekimi obrestmi, in ker ga Ljubljanska' banka zamoči. mi tule nočejo vnovčiti čeka. Kaj sera pa kriv?! Pa da prihajajo k nam vsi nemški siromaki, tudi ne. Kdo drug bo pa še prišel, saj vsi kradejo kot srake. Trgovci, natakarji, vsak, le grabi. Mesarji so pa itak v m .pp v isti /reji za pred zid. S svojo ušivo plačo še za pasjo-radost nimam in še me goljufajo, barabe.« Po mesarjih so prišli na v rsto mehaniki, ki da ga za del Tomosove štirice pošljejo v Trst. Sledila je oblast, ki ga odira za depozit. Zarohnel je nad cariniki, zaradi katerih zgublja dragocen dopustniški čas na meji. Potem sindikat, ki škrtari pri regresu in nabija ceno v sindikalnem letovišču, partija, ki je spustila vajeti iz rok in zdaj vsak počne,kar mu šine v glavo, država gre pa k vragu... Skratka, en sam mož pa celovita ocena turizma, notranje in zunanje politike, gospodarstva. Zdaj pa pomislite,, da je pred vami v vrsti najmanj dvajset podobnih.. Včasih smo mrmrali, da nam gre slabo, ker se naši najv išji ne gnetejo na avtobusu, ne čakajo pri mehaniku, no, ker ne delijo z narodom dobrega in zlega. Ce pa hočejo res začutiti, kako ljudstvo »diha«, naj le gredo v Istro pa pred telefon. A bogvarji, če se bo v vrsti kdaj pojavil miličnik. Zapori bi se kar polnili — zaradi »verbalnega delikta« kajpak. Cini Brajer Večina Slovencev letos kar doma Do letošnjega poletja je v Sloveniji izkoristilo približno polovica delavcev vsaj del svojega dopusta za počitnice zunaj domačega kraja, letos pa bo, vsaj tako kažejo dosedanji podatki, ta številka še nekoliko skromnejša. Regresi so namreč v večini primerov majhni, cene v počitniških domovih, avtokampih, posebno pa v hotelih, zelo visoke. Za najskromnejše deset dnevne počitnice je morala odšteti štiričlanska družina precej več kot je povprečni mesečni dohodek slovenskega delavca, v hotelih najnižje kategorije pa je izdatek za počitnice najmanj dva do trikrat večji. Zato so letos Slovenci letovali predvsem v počitniških domovih delovnih organizacij, v prikolicah in pod platnenimi strehami. Večina ljudi pa je, kot že rečeno, zaradi visokih cen preživela dopust doma oziroma ob dodatnem delu. A. U. ^ Rokovnik- ^ priročnik za leto 1985 še boljši! Jtetavsfca enotnost^ Delavska enotnost V ljubljanski Dekorativni imajo razvejano izobraževalno dejavnost Za usposobljene delavce se kaže potruditi O tekstilni industriji in njenih rezultatih poslovanja v zadnjem času spet pogosteje slišimo. Ta tradicionalna industrijska panoga, ki so jo v bližnji preteklosti mnogi že hoteli odpisati, danes zaposluje približno 45 tisoč delavcev, kar predstavlja 13 odstotkov vseh zaposlenih v SR Sloveniji. V sedanjih zapletenih gospodarskih razmerah tekstilci presenečajo s svojim nadpovprečnim izvozom. Med njimi zavzema vidno mesto tudi delovna organizacija Dekorativna — tovarna dekorativnih tkanin iz Ljubljane. V tem kolektivu so v letošnjem prvem polletju povečali celotni prihodek za 77,3%, dohodek za 51,9%, izvoz pa za dvainpolkrat. To pot se nismo namenili pisati o težavah njihovega gospodarjenja in o okoliščinah, v katerih dosegajo lepe poslovne rezultate, marveč o njihovi dejavnosti na področju izobraževanja. Usposobljeni delavci so prav gotovo prvi pogoj dobrih rezultatov gospodarjenja in tega se v Dekorativni dobro zavedajo. O izobraževalni dejavnosti v Dekorativni smo se pogovarjali z njihovim organizatorjem izobraževanja Milanom Kočarjem. V delovni organizaciji Dekorativna svoje kadrovske in izobraževalne potrebe zadovoljujejo s štipendiranjem na srednjih, višjih in visokih šolah, z zagotavljanjem pogojev za študij ob delu, z organizacijo izobraževalnih akcij — seminar- jev, tečajev, predavanj v delovni organizaciji ali zunaj nje, zaposlujejo pripravnike po končanem šolanju, vključujejo pa tudi učence in študente na proizvodno delo in delovno prakso. V delovni organizaciji se zavedajo pomembnosti usposobljenih kadrov, zato so že lani razpisali precej štipendij za šolanje na tretji in četrti stopnji zahtevnosti. Razpisali so delovna mesta tkalk, previjalk, sukalk, barvarjev, apreterjev in tekstilnih mehanikov, ki naj bi nadomestili doslej priučene delavce, ki odhajajo, vendar je bil odziv pičel. Zato so se odločili za bolj organizirano akcijo in ob letošnjem razpisu štipendij uspeh ni izostal. Tako so na kranjski tekstilni šoli dobili naslove vseh učencev, ki ne prejemajo štipendij in jih seznanili s pogoji štipendiranja in možnostjo zaposlitve v Dekorativni. Obiskali so tudi vse sosednje šole v občini in pripravili predavanja o tekstilnih poklicih za osmošolce. Vse, ki so se podrobneje zanimali ali so se prijavili za štipendije, so skupaj z njihovimi starši tudi povabili na ogled tovarne, kjer so jim postregli še z dodatnimi informacijami. Tako letos s prijavami ni zadrege in imajo dovolj prijavljencev za vseh 29 razpisanih štipendij. Upajo, da bodo tako pokrili svoje kadrovske potrebe, saj v bližnji prihodnosti pričakujejo upokojitev večjega števila svojih delavcev. V podjetju namenjajo precejšnjo pozornost študiju ob delu. Delavcem, ki se izobražujejo za poklice, ki jih v delovni organizaciji potrebujejo — trenutno jih je 25 — povrnejo stroške šolanja in jim odobrijo izredno plačano odsotnost z dela. Tudi tistih nekaj delavcev. ki se šolajo na lastne stroške. ima možnost dobiti enake ugodnosti, če se izkaže, da nji- hova izobrazba ustreza^ .perspektivnim potrebam delovne organizacije. Precejšnjo pozornost so v svojih izobraževalnih programih namenili tudi dodatnemu strokovnemu izobraževanju delavcev. Te oblike so različne od enkratnih predavanj za določene profile, do daljših tečajev zunaj delovne organizacije. Znanje na teh izobraževalnih oblikah največkrat posredujejo domači strokovnjaki iz tovarne, ki za to praviloma niso posebej plačani, saj to delo predstavlja sestavni del njihove delovne obveznosti. V Dekorativni so letos sprejeli na proizvodno delo in delovno prakso že več kot 70 učencev srednjega usmerjenega izobraževanja —največ iz kranjske tekstilne šole in bežigrajske naravoslovne šole, osem študentov tekstilne fakultete pa je pri njih opravljalo enomesečno prakso. Za srednješolce skrbi 11 inštruktorjev, ki so opravili za to poseben tečaj, zanje pa imajo izdelanih 33 učnih načrtov oziroma delovnih opravil. Učenci so bili z delovno prakso zelo zadovolj- ^\ Po dopustih še več denarja za celjsko knjižnico y Celju je republiška akcija »Knjige v knjižnice« dokaj dobro zastavljena. Že maja je o njeni izvedbi razpravljal občinski svet zveze sindikatov. Dogovorili so se, kako se bodo sindikalne organizacije vsestransko vključile v prizadevanja za obogatitev ponudbe v knjižnici. Sklenili so, naj bi v delovnih organizacijah za vsakega delavca prispevali po 20 dinarjev za nakup knjig. Doslej so zbrali in nakazali na račun Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju že 35.000 dinarjev. Sredstva so doslej zbrali v 15 sindikalnih organizacijah. Računajo, da bodo po dopustih zbrali precej več kot doslej. Pri tem posebej upoštevajo, da v večjih delovnih organizacijah v celjski občini še niso nakazali denarja knjižnici. Predvidevajo, da bodo v tej akciji zbrali okrog 300.000 dinarjev. Ta vsota bo za Knjižnico Edvarda Kardelja pomenila veliko, zlasti še če upoštevamo, da je Celje tudi študijsko središče. M. Z. V___:________________________J ni, saj so mnogi prvič videli stroje, ki bodo kasneje postali del njihovega vsakdanjika. Z njimi so bili zadovoljni tudi v podjetju; poleg toplega obroka so jim zagotovili tudi nagrado za opravljeno delo, ki je za najbolj uspešne — teh je bila večina — znašala trideset starih tisočakov na dan. Prikaz izobraževalne dejavnosti v Dekorativni ne bi bil popoln, če ne bi omenili tudi uvajalnih seminarjev za novo-sprejete delavce. Letos so jih organizirali že za tri skupine, septembra pa bo na vrsti nova skupina trinajstih novozapo-slenih delavcev. Ob sindikalni knjižnici, kjer so delavcem na voljo leposlovna dela, imajo ' kar bogato strokovno knjižnico. Ta obsega okoli 750 del od psihologije in slovarjev do tekstilne tehnologije in računalni ške literature, delavcem pa priskrbijo tudi strokovne revije. Igor Žitnik r Rokovnik- ^ -priročnik za leto 1985 še boljši! Jtetavska enotnost^ SGD Beton — TOZD Gradnje Domžale Dela je več kot lani V temeljni organizaciji združenega dela Gradnje Domžale je zaposlenih okoli 200 delavcev, ki imajo letos precej več dela, kot so ga imeli lani. Delavci s pomočjo strojev in utečene gradbene tehnologije gradijo v glavnem industrijske objekte in stanovanja. V zadnjih nekaj mesecih porabijo največ časa za zidavo stanovanjskih in poslovnih blokov v središču Domžal, pri kateri sodeluje tudi GIF Ingrad Celje. Stanovanjski del omenjene gradnje je v celoti zaključen, dokončujejo pa še poslovni del objekta. Prejšnji mesec so začeli še z gradnjo druge faze stanovanj. Celotna gradnja vključuje poslovno jedro družbenih dejavnosti in stanovanjsko zidavo. Pri pripravi zemljišča so poru- šili vrsto starih objektov, od lekarne do gostilne Janoš, poskrbeli pa so za novo infrastrukturo in uredili okolje okoli železniške postaje. Sezidali bodo 480 stanovanj in 14.000 kv. m poslovnih površin. Dokončali pa so že 245 stanovanj in 10.000 kv. m poslovnih prostorov. Zasedena so vsa dokončana stanovanja in polovica poslovnih površin. Nekateri prodajni prostori že obratujejo, neprodanih pa je 5.200 kv. m poslovnih površin. Stanovanjski del zidave naj bi končali do 1987. leta. Nekaj stanovanj bo vseljivih že prihodnje leto, vendar izhodiščna cena še ni dokončno oblikovana in usklajena. Vodilni delavci, temeljne organizacije združenega dela Gradnje Domžale pravijo, da jim primanjkuje delavcev, težave pa imajo tudi zaradi naraščajočih cen surovin. Cement, pesek in železo se na primer vsako leto podražijo za 60 do 70 odstotkov. Posledica tega je nizka aku-mulativnost temeljne organizacije in slaba tehnična opremljenost. Temeljna organizacija je imela lani izgubo, ki sojo pokrile druge temeljne organizacije v okviru Splošne gradbene dejavnosti Beton-Zagorje ob Savi. Veliko ustvarjenega dohodka jim poberejo visoke obresti, ki jih morajo plačevati za najeta posojila. V poslovne prostore, ki jih gradijo, so vložili okoli 250 milijonov dinarjev sredstev, za obresti pa namenjajo na leto 100 milijonov dinarjev. Skupaj z GIP Ingrad Celje so v zidavo stanovanj v občini Domžale vložili 60 milijo- nov dinarjev sredstev. V temeljni organizaciji se sprašujejo, kakšna perspektiva se jim obeta v naslednjem srednjeročnem obdobju razvoja. Investicijska poraba je namreč letos zastala, tako da gradijo predvsem objekte, ki se financirajo iz samoprispevka in stanovanjskih sredstev. Ugotovili so, da se bodo morali povezati z večjimi gradbenimi organizacijami in se usmeriti v gradbeno in obrtniško de- ->». javnost. czf-\ ueiavsna ciiumvsi Ca splošna gradbena dejavnost beton - zagorje ob savi n. soi. o ^ TOZD »GRADNJE« DOMŽALE, Kolodvorska 10 *': ~;.j sr trzat. . Delavska enotnost «1 mi m KM Wm ■i:ig ji Spet »Juriš na Vršič« Neutrudni člani KK Rog-Franek bodo ljubiteljem kolesarstva spet pripravili poslastico, kakršno menda zmorejo samo oni: v soboto, 8. septembra, bodo organizirali I. mednarodno gorsko tekmovanje veteranov s startom v Kranjski gori in ciljem na 1.611 m visokem Vršiču, za vse ostale rekreativce pa še t. i. »Juriš na Vršič«, ki bo na isti progi na sporedu že šestič. Poleg KK Rog-Franek bedijo nad letošnjo prireditvijo Kranjskogorci z vsemi svojimi krajevnimi organizacijami, na pomoč pa bosta seveda priskočila tudi sodniški zbor KZS in ekipa časomerilcev iz Mojstrane, ki jo sicer bolj poznamo z velikih smučarskih tekmovanj. Tako bodo časi zanesljivo natančno izmerjeni, pa tudi vsakemu udeležencu »dirke« jih bodo lahko takoj posredovali. Prireditelji si želijo čimveč nastopajočih. Startnina za veteransko dirko znaša 400, za »Juriš« pa 200 dinarjev. Za ta denar bodo vsi nastopajoči deležni kolajn, najboljši med veterani pa še posebnih pokalov. V razpisu, ki so ga prireditelji poslali vsem društvom, je zapisano, naj se veterani prijavijo na Turističnem društvu Kranjska gora, udeleženci »Juriša« pa bodo to lahko storili tudi še na štartu. Skratka, prihodnjo soboto, 8. septembra, bo v Kranjski gori spet živahno. Veterani bodo začeli meriti svoje moči ob 9. uri, vsi ostali rekreativci, ki bodo želeli preveriti svoje telesne in duševne sposobnosti v »Jurišu na Vršič«, pa ob 11. uri. D. K. II iili! m To ni več rekreacija Ob najrazličnejših tekmovanjih rekreativcev, ki si, kdo ve zakaj, zadajajo vse težje naloge, med drugim so že začeli posnemati najzahtevnejše preizkušnje na zahodu, se človek nehote vpraša: kaj pa je sploh rekreacija? Je to razvedrilo, zabava, prijetno preživljanje prostega časa ali morda čisto nekaj tretjega? Beseda rekreacija izvira iz latinščine (re -creare) in pomeni ponovno ustvariti, v širšem smislu obnoviti, osvežiti oziroma se z aktivnostjo okrepiti. Američani uporabljajo termin Outdoor Recreation (rekreacija na prostem), Angleži pa Physical Recreation (fizična rekreacija). Definicija rekreacije naših športnih strokovnjakov pa je takale: »rekreacija je tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost«. Razvoj rekreativnega športa v naši deželi ni povezan le z razvojem šolske telesne vzgoje in tekmovalnega športa. Bistveno vlogo je imel prftem naš način življenja, skrajšani delovni čas, višja življenjska raven in v veliki meri tudi spoznanje, da je predvsem od naše volje odvisno, koliko smo zdravi in sposobni premagovati težave in opravljati svoje delovne naloge. In v tem, to je v osveščenosti, je jedro vsega. Prepričali smo se, da usoda človeka ni zapisana v zvezdah in da je v glavnem vsakdo sam svoje sreče kovač. Vzgojna prizadevanja družbe so bila dolga stoletja naravnana predvsem na pridnost pri učenju, na marljivost in na znanje nekaterih šolskih učnih predmetov. Mladina je odraščala brez telesne vzgoje in brez sleherne redne športne aktivnosti. Kasneje, ko se je pojavilo športno gibanje, ga družba razumljivo ni sprejela kot nekaj, kar spada k zdravemu načinu Življenja. Razvil se je Stadionski šport. Ta je bil namenjen peščici športnikov in množici gledal- Novi način življenja, za katerega je značilno vse manj fizičnega dela, pa čedalje bolj podira nekdanji odnos do športa. Vse več nas je, ki smo začutili, da naše mesto ni na tribuni za gledalce, da je tudi nam potrebna sprostitev, gibanje, razvedrilo. Zato se vse bolj uveljavlja načelo »šport za vsakogar«. Sodelovali naj bi danes vsi, tudi tisti, ki so bili dolga leta zapostavljeni: mladi, ženske, starejši in tudi stari. Sedanje pokolenje delovnih ljudi ima vsekakor več znanja o vsem tistem, kar lahko človeku pomaga, da se skladno razvija in da z redno vadbo ohranja svoje zdravje in pravilno telesno težo. Zato se sodobni človek, temeljito poučen o gibalnih potrebah v mladosti, zrelosti in starosti, vse bolj trudi, da bo tudi na večer življenja v dobri telesni kondiciji in s tem tudi umsko ustvarjalen. Od tod torej vse večje zanimanje za zdrav način življenja in za redno športno udejstvovanje v vseh letnih časih. Rekreativcev je iz leta v leto več in vse več je tudi množičnih prireditev, ki so namenjene predvsem športnim amaterjem, ljubiteljem te ali one oblike rekreacije, vsem, ki jim ne gre za rezultat, temveč le za lastno zadovoljstvo in dobro počutje. Pa je res tako? Vse pogosteje ugotavljamo, da ne. Ne le rekreativci, tudi organizatorji množičnih prireditev že tekmujejo med seboj, kdo bo poskrbel za čim težavnejšo preizkušnjo, ki bo po svoji atraktivnosti spominjala na najbolj nora tekmovanja kapitalističnega sveta. Je to še rekreacija? Je vse to še v prid sprostitvi, dobremu razpoloženju in boljšemu zdravju? Nikakor ne. Brž ko gre za pretiravanje oziroma preizkušnje, na katerih morajo dati nastopajoči od sebe prav vse, to ni več v korist, temveč bolj v škodo človeškemu organizmu. In množičnih tekmovanj, na katerih tako rekreativci kot tudi organizatorji vse bolj pretiravajo, je iz leta v leto več. Andrej Ulaga Popotništvo del našega dopusta Evropska pešpot vodi tudi po naši deželi. Njen začetek je ob Baltiškem morju, potem popelje ljubitelja hoje prek Danske, Zvezne republike Nemčije in Avstrije v Jugoslavijo ter se konča le streljaj od našega morja, v Kastavu nad Reka. Za to lepo označeno pot se lahko zahvalimo gozdarjem, predvsem pokojnemu inž. Milanu Ciglarjufpo katerem se tudi imenuje naš del poti — Giglarjeva pot od Drave do Jadrana. Pot je namenjena rekreaciji. Zato se izogiba velikim višinskim razlikam in praviloma vodi prek planinskih vrhov. Brez posebnih težav jo je v ugodnih vremenskih razmerah mogoče prehoditi v manj kot dveh tednih. Posebna planinska oprema za pešačenje po E6 Yu ni potrebna. Tudi nahrbtnik je lahko na tej poti razmeroma lahek, saj se je mogoče pogosto okrepčati in poiskati gostoljubje na kmetijah, v planinskih domovih in pri gozdarjih. Pot namreč vodi v glavnem po obljudenem svetu, čeprav se izogiba večjim naseljem in prometnim cestam. Pešpot E 6 Yu je. zaznamovana z rdeče-rumenimi markacijami. Te so razmeroma goste, kjer je smer docela jasna, to je v odprtem svetu, pa so razmaki med markacijami nekoliko večji. Lepo vreme je prvi pogoj za prijetno popotništvo, zato je potrebno izbrati pravi letni čas. V pomoč prijateljem hoje je potovalna knjižica, v kateri so navodila in podroben opis poti. In kaj je pravzaprav popotništvo? To je, če se človek odpravi peš od doma za dalj časa, denimo za teden ali dva. To je življenje z naravo, to so pristna srečanja z domačini, to je beg od civilizacije, ki umirja, sprošča in navdaja z globokim zadovoljstvom. Mnogi zatrjujejo, da je popotništvo tudi »ljubezen do domovine«. Je pa lahko tudi del našega letnega dopusta... A. U. Peti pohod gradbenikov Priložnost za tesnejše sodelovanje Ljubljanska »Instalacija« bo 15. septembra pripravila vsakoletni pohod planincev ljubljanskega sozda Giposs. To bo jubilejni peti pohod delavcev združenih gradbenih delovnih organizacij. Prvi je vodil na Veliko Poljano, na drugem pohodu so se zbrali na Veliki planini, na tretjem na Raduhi, na lanskem pa na Glažuti na Pohorju. Letošnji cilj pohodnikov je Komna oziroma Planina na Kraju, na višini 1513 metrov. Tu ima planinsko društvo Instalacija, poleg Koče pod Bogatinom, svoj planinski dom. Gradbeniki iz Ljubljane, Kranja, Celja, Novega mesta in Maribora se bodo zbrali na Komni v soboto dopoldan. Tretja sobota v septembru pa bo v celoti namenjena družabnemu srečanju in pa izletom v oko lico. 1 aksuo srečanje planincev jc ena izmed redkih priložnosti, da se izven delovnega časa srečajo delavci sozda iz različnih slovenskih mest. B. Š. ---------M- - Pred Snago so bili vsi na tleh.. Tretje letne športne igre mariborskih komunalcev Da bi se bolje spoznali... Delavci mariborske sestavljene organizacije Združena komunala so letos priredili tretje letne športne igre. Da bi jih. čim manj stale, so najeli športne objekte v obmejni vasici Svečina in tam tekmovali v namiznem tenisu, odbojki, nogometu, šahu in streljanju. Najuspešnejše so bile ekipe iz Nigrada. Zmagale so v kegljanju, namiznem tenisu in v šahu ter tako osvojile prehodni pokal športnih iger sozda Komunala,-Dobitnik prehodnega pokala izpred dveh let — Snaga—je bila tokrat druga. Tudi Snaga je bila trikrat prva in sicer v streljanju, od bojki in v nogometu. Tretje mesto je dose gla ekipa Toplotne oskrbe Maribor, četrt je bil Mariborski vodovod, peti Komunaln inženiring in šesta Mariborska plinarna. Mariborski komunalci, ki so se udeležili letošnjih letnih športnih iger, so v en gla: menili, da so takšna srečanja koristna ir prijetna, saj se tako najlažji spoznavajo ir si izmenjajo izkušnje. Zatošo se tudi odločili, da bodo odslej vsako leto letna in zim ska športna srečanja. Fanika Krajnc- Vrečke ----u PRAVKAR IZŠLO V zbirki Knjižnica Sindikati je izšla knjiga št. 71 MOČ JUGOSLAVIJE JE V SAMOUPRAVLJANJU Razgovori s Sergejem Kraigherjem Cena 300 dinarjev Knjižnica Sindikati št. 68 STROKOVNE PODLAGE, ki izhajajo iz Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo VSEBINA: 6. — Izhodišča za primerjanje rezultatov gospodarjenja in razpore- janja čistega dohodka ter oblikovanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo 7. — Izhodišča za oblikovanje in delitev osebnih dohodkov na pod- lagi minulega dela za delavce TOZD v gospodarstvu 8. — Izhodišča za oblikovanje družbenega kataloga del in nalog 9. — Osnove za oblikovanje višine izplačil za posebne delovne po- goje, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in se občasno ponavljajo 10. — Usmeritve za samoupravno sporazumevanje v dejavnostih o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo 11. — Metodologija pristopa k oblikovanju meril delitve sredstev za osebne dohodke delavcev izven neposredne proizvodnje glede na izhodišča družbenega dogovora s primeri ugotavljanja delovnih rezultatov pri opravljanju določenih del in nalog poslovnih funkcij v OZD Cena 200 dinarjev V zbirki Posebne izdaje je izšla VELIKA KNJIGA KRIŽANK avtorja Francija Pavšerja Franci Pavšer, novinar, icKv/..„.rednik v športnem uredništvu Radia Ljubljana je v slovenskem novinarstvu znano ime. Malokdo pa ve, da se ukvarja tudi z ugankarstvom. V Veliki knjigi knžank je delček njegovega 30-letnega ugankarskega dela, z njo pa želi tudi pokazati, da je bila že pred četrt stoletja na Slovenskem močna ugankarska generacija. In kaj vse je v Veliki knjigi križank? Na 240 straneh je 40 skandinavskih in 75 novih (mrežastih) križank po angleškem vzorcu, skupaj blizu 300 lahkih, težkih in zelp težkih ugank. Knjigo priporočamo vsem, ki se ali bi se radi ukvarjali z ugankarstvom. Kratkočasila vas bo vsaj 14 dni, če jo boste vzeli v roke za nekaj ur na dan. Cena 400 dinarjev NAROČILNICA Pri Delavski enotnosti nepreklicno naročamo ....izvod(ov) knjige Moč Jugoslavije je v samoupravljanju ....izvod(ov) knjige Strokovne podlage II. del ....izvod(ov) knjige Velika knjiga križank Naročeno pošljite na naslov ......................... Ime in priimek podpisnika (datum) (podpis) Ljubljana, 30. avgust 1984 stran Delavska enotnost m Ob 60-letnici prepovedi neodvisnih strokovnih organizacij na Slovenskem (1) Novi udarec buržoazije po revolucionarnem sindikalnem gibanju leta 1924 Miroslav Stiplovšek Železničarski »Delavski dom« na Turjaškem, Marxovem trgu (sedanjem Novem trgu) 2 kot sedež komunističnih političnih in sindikalnih organizacij je policija po Obznani za štiri mesece zaprla. Po Zakonu o zaščiti države v njem ni bil le sedež neodvisnih strokovnih in drugih legalnih partijskih organizacij ter uredništev njihovih glasil, temveč tudi zbirališče vodstva ilegalne KPJ in SKOJ. Pašič—Pribičevičev režim je 12. julija 1924 s t. i. »malo Obznano« prizadejal nov udarec revolucionarnemu delavskemu gibanju v Jugoslaviji. Ministrstvo za notranje zadeve je tega dne prepovedalo delovanje Neodvisne delavske stranke in Zveze delavske mladine Jugoslavije, neodvisnih sindikatov in še drugih organizacij, za katere so oblasti vedele ah doumevale, da so pod komunističnim vplivom. Režim je Centralni delavski sindikalni odbor Jugoslavije, centralo t.i. neodvisnih sindikatov, obtožil, da se je »oddaljil od ekonomske in strokovne borbe« in da »širi komunistične ideje in propagando.« Nova Davidovičeva vlada je že tri tedne kasneje omilila »malo Obznano« in v vseh jugoslovanskih pokrajinah, razen v Sloveniji in Bosni, so neodvisni sindikati lahko obnovili dejavnost. Tako je »mala Obznana« najbolj prizadela revolucionarno delavsko gibanje v Sloveniji, posebej njegove strokovne organizacije. To je bil zanje že drugi hud udarec. Z Obznano in kasneje z Zakonom o zaščiti države sredi 1921 so bile prepovedane komunistične strokovne organizacije. Ilegalna KPJ si je nato tudi v Sloveniji uspela že naslednje leto ustvariti v neodvisnih strokovnih organizacijah svoje najmočnejše legalno oporišče. »Mala Obznana« je bila tako velik udarec partijskim prizadevanjem, da v okviru določil Zakona o zaščiti države razvije tudi množične legalne oblike delovanja. S prepovedjo neodvisnih strokovnih organizacij je slovensko delavstvo izgubilo tudi najbolj odločnega in učinkovitega organizatorja in voditelja njegovih bojnih akcij za izboljšanje socialnoekonomskega položaja v obdobju 1922—1924. Prepoved delovanja organizacij CDSSJ Potek velike stavke slovenskih in bosanskohercegovskih rudarjev na prelomu 1920-21 je vlada izrabila za izdajo Obz-nane, s katero je do sprejetja ustave hkrati s KPJ prepovedala tudi delovanje strokovnih organizacij Centralnega delavskega sindikalnega sveta Jugoslavije (CDSSJ). Ta sočasna prepoved je posledica dejstva, da so že ob ustanovitvi CDSSJ aprila 1919 posebej poudarili tesno povezanost med Partijo in revolucionarnimi sindikati, ker nepomirljivi razredni boj terja enotnost političnega in sindikalnega delavskega gibanja. Za prepoved delovanja CDSSJ pa ni bila vzrok le tesna medsebojna organizacijska in akcijska povezanost s KPJ, temveč so nanjo vplivali tudi ekonomski razlogi. Revolucionarni sindikati so v letih 1919—1920 vodili med vsemi strokovnimi organizacijami največ mezdnih gibanj, ki so se zaostrila v stavke, ter drugih odločnih akcij za izboljšanje socialnoekonomskega položaja delavstva, zato so se za njihovo prepoved zavzemali podjetniki, da bi si odprli pot za poslabšanje mezdnih in delovnih razmer zaposlenih ter s tem do povečanja dobička v času gospodarske konjunkture. To je odkrito priznal vladni pred- stavnik in tudi na kasnejše ukrepe proti sindikatom so poleg odločilnih političnih razlogov vplivala prizadevanja kapitala, da z zlomom ali z omejitvijo njihove moči onemogočijo organiziran boj delavstva za izboljšanje social- noekonomskih razmer. Vodstvo KPJ se je dobro zavedalo, da lahko sindikati uspešno opravljajo svoje naloge le kot legalne organizacije, zato je formalno pristalo na vladno zahtevo, da se iz pravil CDSSJ črtajo vsa določila o povezanosti s prepovedano KPJ. Zato se je kasneje uveljavila zanje oznaka neodvisne strokovne-sindikalne organizacije. Ob taktični odločitvi je plenum centralnega partijskega sveta znova poudaril, »da sindikati in Partija stojijo v polni integralni skupnosti sodelovanja in akcije« in KPJ je nato poskrbela, da so neodvisne strokovne organizacije postale njeno najbolj množično legalno oporišče. Vlada je spričo formalne odpovedi povezanosti s KPJ morala sindikatom CDSSJ maja 1921 dovoliti obnovitev delovanja. V Sloveniji so tedaj obnovile delovanje ruda-ske, železničarske in stav-binske strokovne organizacije CDSSJ, ki so v vsej Jugoslaviji štele okoli 250.000 članov. Toda oblasti so na različne načine ovirale obnovljeno delovanje revolucionarnih sindikatov, dokler niso izrabile individualnega terorja nekaterih komunističnih mladincev za izdajo Zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi oziroma Zakona o zaščiti države 2. avgusta 1921, s katerim so bile za vsakršno komunistično dejavnost predvidene najhujše kazni, KPJ pa je bila izrinjena iz ustavnih pravic. Tako so bile poleti 1921 postopoma dokončno prepovedane tudi vse organizacije CDSSJ. S tem je bila sklenjena prva etapa v razvoju in delovanju revolucionarnih sindikatov, ki so že v kratkem času po ustanovitvi postali po množičnosti in aktivnosti vodilna sila v jugoslovanskem sindikalnem gibanju. Obnavljanje revolucionarnih sindikatov pod oznako »neodvisni« je nato potekalo v okviru protikomunistične zakonodaje, ki je odločilno vplivala na njihov organizacijski razvoj in oblike aktivnosti, izjemne razmere pa so ji tudi onemogočale, da bi bili tako množična delavska organizacija kot v času do Zakona o zaščiti države. Začetek ustanavljanja neodvisnih sindikatov Jugoslavije Namestniški izvršni odbor, ki je po aretaciji večine vodilnih partijskih funkcionarjev prevzel vodstvo ilegalne', KPJ, je imel po Zakonu o zaščiti države predvsem dve organizacijski nalogi: zgraditev mreže ilegalnih partijskih in skojevskih organizacij ter iskanje možnosti za legalne oblike delovanja, ^ brez katerih na nekaterih področjih ni bilo mogoče uveljavljati politike KPJ, kar velja posebej za sindikalno aktivnost. Kljub hudemu belemu terorju ter velikim prizadevanjem socialističnih in drugih strokovnih organizacij, da se ob podpori oblasti na račun prepovedanih revolucionarnih sindikatov okrepijo, je namestniški izvršni odbor KPJ dosegel pri izpolnjevanju svojih prvih nalog * največ uspehov na sindikalnem področju. Ker ni bilo pričakovati, da bodo oblasti dovolile obnovitev delovanja CDSSJ, se je odločil za ustanovitev formalno nove sindikalne centrale. Na konfe- j. renči 14. septembra 1921 so delegati nekdanjih strokovnih zvez prepovedanega CDSSJ izvolili začasni Medzvezni sindikalni odbor (MSO) kot osrednji organ t.i. neodvisnih, t spočetka napačno imenovanih nevtralnih sindikatov Jugoslavije. Tako se je izoblikovala nova centrala revolucionarnega sindikalnega gibanja. Na pospešena prizadevanja na-mestniškega izvršnega odbora ^ KPJ za ustanavljanje neodvisnih sindikatov je vplivalo tudi naglo poslabšanje položaja delavstva po protikomunistični zakonodaji oziroma prepovedi delovanja CDSSJ, ki so jo podjetniki izkoristili za zniževanje zaslužkov in kršenje social-’ nih zakonov, čemur se neorganizirano delavstvo ni moglo, upreti. Za nadaljnji razvoj neodvisnih strokovnih organizacij je značilno na eni strani prizadevanje oblasti, da bi njihov razmah in aktivnost čimbolj omejile ter preprečile njihovo povezovanje v pokrajinskem in državnem okviru, ki je bilo eden pomembnih pogojev za široke akcije, na drugi strani pa velika aktivnost ilegalne KPJ, da se organizacije MSOJ čim-prej utrdijo in postanejo njeno qr najpomembnejše množično oporišče za izvajanje ne le socialnoekonomskih, temveč tudi nekaterih političnih nalog. (se nadaljuje) sadni ŠKOD- LJIVEC VELIKO FINSKO JEZERO RAVNINA SVOBODNA POSEST V FEVDALIZMU PESNIK UJEVIČ JEZERO V LOMBARDIJI NIKOLA TESLA SESTAVIL: R.N. OGNJENIK NA FILIPINIH LOJZE ROZMAN ZAKONI. Življenj PRAVILA EGIPC BOGINJA NEBA (HATOR) JAPONSKI BORILNI ŠPORT SREBRO ES SOD SLOV PESNIK (JOŽE) JADRANSKI OTOK ZNAN IZ NOB SOV J. PRI BALTSKA REPUBLIKA * ZEN IMF ROŽF.VINA »NOVO SREBRO- # VRSTA ŽITA ORIS KRONIST IGRALEC GLAVNIH VLOG IZPUŠČAJ italij. PEVKA POPEVK (RITA) ENAKA VOKALA VRSTA FIŽOLA OBOLENJE DOJENČKOV V USTIH BODALCE TL^.n {. mesto v ZAHODNI ROMUNU! STARORIM. BOGINJA PLODNOSTI LJUBLJ. BALETKA (LANE) ~ 'pisana PTICA OS ZAIMEK ZLI DUH V VERI ST PERZOV ITALIJ SLIKAR (GUIDO) TAKT SRBSKO MOŠ. IME TOVARNA V SARAJEVU IGRALKA ROZIN BALERINA PAVLOVA VLADARSKA PALICA OTOČJE V ATLANTIKU jpgn Vil k ► I I UMETN. GALERIJA V LJUBLJANI ITALEC ALFRED NOBEL Inovozel ^Idomačini ZDRAVILO ; — MESTO V SIRIJI LJUBKOV MOŠ. IME BONBON NA PALČKI Železov oksid KRAJ V ! ZASAVJU ! (TOPLICE) ; SAMARIJ OSEBA S POVEČANIM SPOLNIM NAGONOM ERBIJ ►- naplaCilo •4 i j EGIPT. BOG SONCA REDK. MOŠ. IME _____ Nagradna križanka št. 32 Rešitve pošljite do 11. septembra 1984 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Celovška cesta 43, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 32. Nagrade so 700, 600 in 500 dinarjev* Rešitev nagradne križanke ATAMAN, OS, KVAS, SPAK, SEDANJOST. VILA. TOME, TRENT, TARTAN, STAREC, ROLA, GO, URNA, EVORA, ARAK, AKAN, TRESK, LIL, IGRALEC IN PESNIK, ODRA, ATA, VARTAN, Ll, SAJE. RESA, NE, TONE KUNTNER, VEKA, OBARA, AALEN, ITAL Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 30 1. nagrada 700 din: Mitja Vlepič, »Koto«, Grintovška 9, 61113 Ljubljana; 2. nagrada600: Berta Jakelj,Trubarjevonase!je16, 63272 Rimske Toplice; 3. nagrada 500 din: Feliks Robnik, Tupaliče 33, 64205 Preddvor. Nagrade bomo poslali po pošti. Delavska enotnost Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. List je bil ustanovljen 20. novembra leta 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Izdaja ČGP Delo — tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43, poštni predal 313-VI; telex 31 787 Glavni urednik in direktor tozda: Dušan Gačnik Odgovorni urednik. Franček Kavčič člani uredništva: Andrej Agnič (fotoreporter), Ciril Brajer (energetika), Marjan Horvat (družbenopolitični sistem), Meri Jurca (tajnica). Ivo Ku-Ijaj (socialna politika), Damjan Križnik (reportaža), Emil Lah (zunanja politika), Franci Mulec (teh. urednik). Boris Rugelj (gospodarjenje), Sonja Seljak (lektorstvo, redakcija). Janez Sever (reportaža), Peter Štefanič (sindikalna politika in priloge). Andrej Ulaga (namestnik odgovornega urednika), Janez Voljč (posebne naloge) in Igor Žitnik (izobraževanje, kultura). Pomočnik direktorja tozda Milan Živkovič Telefoni: glavni urednik in direktor tozda 322-778, odgovorni urednik 313-942, pomočnik direktorja tozda 322-778, tajništvo uredništva 313-942 Naročniška centrala 321-255, 311-956 in 323-951 Založba Delavske enotnosti. Celovška c. 43,-Ljubljana, odgovorni urednik 323-951 Uredništvo: Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij, Ljubljana, Celovška c. 43, 311 -956 Uredništvo. Naša Žena, Ljubljana, Celovška 43, 321-255 in 321-651 Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana, Celovška c. 43, 320-403 in 323-951 ekonomsko komercialni sektor, Ljubljana, Celovška c. 43, 320-403 Računovodstvo, Ljubljana, Hrvatski trg 3, 312-125 in 310-923 Žiro račun 50100-603-41502 Knjigarna galerija, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5, 317-870 in 312-691 Posamezna številka Delavske enotnosti 15 din, letria naročnina 780 din Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk Ljudska pravica Ljubljana Izdajateljski svet Delavske enotnosti: Drago Seliger (predsednik), Ciril Brajer, Magda Erbežnik-Bučar, Dušan Gačnik, Alfred Golavšek, Jože Hozjan, Franček Kavčič. Vlajko Krivokapič. Ivo Miglič, Leopold Perc, Jože Peterkoč, Brane Praznik, Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor Žitnik. Delavska enotnost tenziviranje kmetijske proizvodnje je naša največja rezerva.« uporabi namakalnih sistemov. Predvsem starejši kmetje pa so z zanimanjem spremljali pogovor s področja kmetijske zakonodaje. Pohvalno je, da so bili dosežki, tako najboljše govedi svetlolisaste pasme slovenskih in hrvaških rejcev, vzorčni nasadi koruze in demonstracije najrazličnejših novosti industrije kmetijskih strojev in opreme, nazorno prikazani. Delovno in poslovno Letošnji sejem v obmejnem mestu ob Muri je bil rekorden tudi po novostih v kmetijski mehanizaciji. Ob koncu kmetijskega sejma v Gornji Radgoni ZroaSo agroživslstva Radgonski kmetijski sejem ni le seznanitev z novostmi in srečanje kmetijskih strokovnjakov, temveč tudi stičišče proizvajalcev in trgovcev. Posli so cveteli tudi letos in ni iz trte zvito, da je ta sejem izrazito delovno in poslovno obarvan. Kot vrsto let nazaj so slovenski proizvajalci kmetijske mehanizacije — sozd Agros prodali jugoslovanskim trgovskim organizacijam vso svojo proizvodnjo v prihodnjem letu za domači trg v skupni vrednosti okoli 10 milijard dinarjev. Nič manj uspešna ni bila premierna predstavitev hrvaških proizvajalcev TMP Zagreb, poslovne skupnosti industrije traktorjev, kmetijskih Ko so pred leti pomurski kmetijski strokovnjaki brez posebnih ambicij začrtali sejemsko dogajanje v tem obmejnem mestu ob Muri, je le malokdo verjel, da bo z leti preraslo v izrazito specializirano osrednjo slovensko kmetijsko priredi-tev. Kajti prvi sejmi so bili po- ! trošniškega značaja in kramarskega videza, ki so jih ljudje obiskovali zgolj za sprostitev v tedanjem obsežnem zabaviščnem delu. Danes pa je ta, ne samo da je iz leta v leto manjši, povsem stranskega pomena. kajti kmetijski sejem v Gornji % . Radgoni na izrazito kmetij- skem območju odseva praktično vse, kar smo in kar še želimo doseči v pridelavi hrane v Sloveniji, pa tudi širše. -H Ugledni gostje na sejemski prireditvi v Gornji Radgoni, med njimi je bil tudi predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen. Informacije iz prve roke Potem ko je ugodno ocenil prizadevanja radgonskih prirediteljev, ki so v 22 letih naredili velik razvojni korak, je ob otvoritvi sejma Milan Kneže-vič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, med drugim dejal: »Proizvodnja hrane je ena izmed osnovnih gospodarskih dejavnosti, ki odločilno vpliva na gospodarski in družbeni napredek. Boljša izkoriščenost naravnih danosti in temu prilagojena graditev proizvodnih zmogljivosti je zato osnovni pogoj za večjo in ekonomič-nejšo proizvodnjo. Napredka kmetijstva si ne moremo več zamisliti brez uvajanja sodobnih agrotehničnih ukrepov, so dobne opremljenosti in M nega seznanjanja z dosežki so osnovnega pomena za inten-Prireditelji letošnjega sejma ! ziviranje proizvodnje v organi-so zadeli v polno z bogatim l zacijah in na kmetijah. Prav in-strokovnim delom. Ne le zaradi velikega števila strokovnih posvetovanj, predavanj in pogovorov, temveč zaradi aktualnih tem, o katerih so se tokrat kme-tijci pogovarjali na sejmu. Vsa so zbudila veliko pozornost kmetov, posebej še posvetovanje o tem, kako bi lahko na slovenskih poljih pridelali več koruze in se postopoma osamosvojili od še vedno velikih količin dobav te kulture iz drugih republik. V času, ko so živinorejci v stiski, je bilo izjemno odmevno predavanje o pomembnih dosežkih pri zreji plemenske živine in nič manj o znanosti. Kakovost radgonskega sejma je prav v tem, da ponuja obiskovalcu celovito informacijo o vseh vprašanjih, ki IZŠLO JE strojev in motorjev. Ob prihodu na sejem so previdno računali na prodajo v višini 3,5 milijarde dinarjev, ob koncu pa »pokasirali« skupno kar 8 milijard dinarjev. Skratka, v obmejnem mestu ob Muri je že 22. sejemska kmetijska-živilska manifestacija, druga te vrste v državi, izpričala, kako sta pridelava hrane in z njo povezana tehnično-tehnološka opremljenost v agroživilskem kompleksu odločilnega pomena za gospodarski in družbeni napredek. Prav zato ni pretirana ugotovitev, kako je in vse bolj postaja sejem v Gornji Radgoni zrcalo slovenskega (in jugoslovanskega) agroživilstva. Vlado Paveo Branko Žunec Pri oranju ocenjujejo odpiranje brazde, pokrivanje plevela in drugih rastlinskih ostankov, usposobljenost setvišča za setev, zaključek oranja in razov, izravnanost vzrati in čistočo dela ter splošni videz parcele. Republiško tekmovanje traktoristov v Slovenskih Konjicah ir traktorist 'r Bkjr'C? ■ lil ^Cllmli^JrH 15*^« p « B H It h pfcf sirile pride!! Bi MM »Mii HBBb! Letošnjega 28. tekmovanja traktoristov in 12. tekmovanja mladih zadružnikov in žensk Slovenije, ki je bilo prejšnji petek in soboto v Slovenskih Konjicah, se je udeležilo 51 tekmovalk in tekmovalcev. Najprej so preverili teoretično znanje, nato pa so tekmovali v spretnostni vožnji in oranju z dvo- in tribrazdnim plugom. Prireditev vsako leto organizira Kmetijsko tehniška komisija Zveze organizacij za tehnično kulturo. Republiška konferenca Zveze socialistične ganizacije so dokaj dobro preskrbljeni s kmetijsko mehanizacijo, ki pa je lahko dobro izkoriščena le. če znajo z njo dobro ravnati. Dober traktorist lahko bolje obdela zemljo, porabi manj goriva, skrbi, da ni veliko okvar, vse to pa pripomore k večjim hektarskim pridelkom. Zato je prireditev širšega pomena, saj se predhodnih občinskih in regijskih tekmovanj udeleži okoli dva tisoč traktoristov. Da so res sposobni, pove tudi podatek, da so lani na jugoslovanskem tekmovanju v Tuzli Ekipno se je v oranju z dvobrazdnim plugom najbolje odrezalo Pomurje, druga je bila dolenjska in tretja mariborska regija. Med posamezniki je bil najboljši Bela Brgles iz Murske Sobote. V oranju s tribrazdnim plugom je bilo ekipno prav tako najbolje uvrščeno Pomurje. Dolenjska je bila druga, tretja pa ljubljanska regija. Med posamezniki je bil najuspešnejši Jožef Režonja iz Murske Sobote. Ekipno je bila pri traktoristkah najboljša Dolenjska, sledi jim mariborska regija in nato Gorenjska. Med posameznicami pa je bila najuspešnejša Anica Žnidaršič iz Novega mesta. Med mladimi zadružniki se je najbolje uvrstila ekipa iz Gorenjske, sledijo pa ji ekipe iz celjske in dolenjske regije. Med mladimi zadružniki je bil najboljši Franci Fajfar iz Kranja. Prehodni pokal je za najboljše dosežke v vseh štirih panogah prejela dolenjska regija. mladine. Zadružna zveza Slovenije, sodeluje pa tudi vrsta posameznikov z agronomske fakultete, kmetijskega inštituta in kmetijskih srednjih šol. Da je letošnje tekmovanje teklo brezhibno, pa so poskrbeli še predstavniki konjiške zadruge in tudi vse občinsko združeno delo. Pokrovitelj tokratnega tekmovanja je bila tovarna Unior iz Zreč. Naši kmetje in kmetijske or- odnesli vse najboljše posamične in ekipne medalje, da so že deset let ekipni prvaki, in da tudi na svetovnih prvenstvih dosegajo lepe uspehe. Letošnje bo od 12. do 26. septembra v Veliki Britaniji, udeležila pa se ga bosta Slavka Zalokar iz novomeškega kmetijskega šolskega centra in Anton Geder, traktorist murskosoboške ABC Pomurke. Zdenka Božičnik