LJUBLJANA, 15. februarja 1926.
Poštnina plačana r gotovini.
Posamezna številka 2 dinarja.
LETO I.
Izhaja dvakrat na mesec.
Karočiina četrtletno 12 dinarjev.
Bredništve in npravniitve:
Ljnbljana,
Karla larksa tre 2 (prej Turjaški trg)
kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Štev. 6.

Redukcija socialne politike.
Tako daleč smo prišli v Jugoslaviji, da je socialna politika postala odveč, da je ne potrebujemo. Torej smo najmodernejša, najsvobodnejša in kaj vem, kakšna -ejša država. Ali od zadaj šteto namreč. Buržuaziji se zdi, da socialna politika ni več potrebna, zdi se ji škoda izdatkov za to.'
Za par let je državni budžet od ene in pol milijarde skočil na 12 milijard. Letošnji budžet se pa približuje sumi okrog 13 milijard. To so ogromne vsote. Ali se vidi od njih kakšna korist narodu? Ali se je na gospodarskem polju kaj zboljšalo? Nikdo iz naroda (ako ni narod, kajpada, nekaj ministrov in njih bližnjih prijateljev) tega ne čuti. Kakor debela ledena skorja, pod katero umira življenje, pritiskava državni budžet leto za letom splošno gospodarsko in kulturno življenje pri nas. Davčni vijak je zategnjen do skrajnosti. Zato kriči minister financ svojim kolegom: „Štedite!“
In kolegi finančnega ministra šte-uijo. Stedijo tako, da je budžet več kot milijardo večji od prejšnjega. Kako bi tudi ne. Eden se pelje v Ameriko — službeno, prosim, pa vzame seboj razno spremsivo. Brez žene, seve, ne gre, ona mora z njim. Železničar pa, ako ga pošljejo na substitucijo, idi brez žene, ali pa ji plačaj vožnjo, hrano
in vse.
Drugi gre na letovišče — po zimi. Delavec-železničar ne more, niti po Statutu bolniške blagajne, ker je okrog tega štatuta vse polno „ali“, ki kriče, kakor hitro se približa. Za njega pač »nema kredita“.
In to gre tako naprej, tisto štedenje. Vpokojijo nekaj slug in nižjih uradnikov, direktorom, ki se jih „reducira“, poiščejo drugo direkcijo — in na mesto vpokojencev vzamejo druge, tako da se plačujeta odslej dve osebi.
V državni administraciji, v višji namreč, imamo mnogo preveč „uradnikov“. Polovico državnega budžeta požirajo personalni izdatki. Milijardno štedenje bi bilo, ako bi se ves ta nepotrebni balast reduciral in ostalim plačalo tako, kakor se spodobi za človeka. Administracija bi ne šepala, kakor šepa danes.
Imamo ogromen militarizem, docela odveč, ki požira milijarde. Žan-
darji delajo drug drugemu napotje, toliko jih je. Nešteto delavnih moči je zaprto po kasarnah brez vsake koristi. Zmanjšati treba ta militarizem, kakor so naredile pod pritiskom zavednega proletariata Švedska, Danska, Belgija — pa bo poleg milijardnih pri-„p^nkov tiosče in tisoče mladih moči, rnj]j<j1ar”[eProdhktivnih, ustvarjalo nove
cija^Ä« Stanje
flla’ k fL^°Štuje in neguje celo-kupm vladajoč! razred, ne glede, ali stoji en del v vladi ali v opoziciji in zato se budžeta militarizma ne sme nihče dotakniti in ga zmanjšati.
Ali nekaj vendar treba reducirati 1 Ako se ne sme udariti tigra, pa se udari črva. Iz ministerstva socialne politike so reducirane postavke: pomoč za brezposelne delavce od 300 na 200 tisoč dinarjev. Seve, saj brezposelni
ne potrebujejo podpore. Kdor pa ni brezposeln, pa [itak nima pravice do nje. Pomoč humanim društvom je reducirana od 500 tisoč na 100 tisoč. Razume se, humanost je nepotrebna. Delavskemu zavarovanju je reducirana pomoč od enega miljena na pol mi-Ijona. In od tega še odpade 200.000 uradništvu ministerstva za inšpekcije zavarovanja. Ostane torej 300.000 Din Dovolj je, reče buržuazija. Saj ni nobenih nesreč na železnici, v rudnikih, v tovarnah. Tuintam res koga povozi vlak, ali zasuje premog, ali komu odleti roka. Ali to je, bogme, zelo redko in — po lastni krivdi. Kaj bomo za nje skrbeli, govore zastopniki kapitalistov in — črtajo in reducirajo. Saj delavec je pač le — delavec. Navajen na vse hudo in ne bo zameril in godrnjal.
Bogme, tako je!
Reducirane so postavke ministerstva narodnega zdravja. Kajpada, tudi po pravilnem računu. Narod (kakor ga je opisal Cankar) itak ni bolan in stanuje v prostornih, zračnih stanovanjih, dobro je in se koplje, a ljudstvo -(nižji narod) pa ne razume kako se mora živeti. On je zadovoljen, tudi z navadnim kininom ali aspirinom, malo mentolove vode in vazelina — pa je zdrav — ako ne umre.
To reduciranje je zelo značilno. Že sam budžet ministerstva za socialno politiko (470 miljonov 58S tisoč) je tako majhen, ako'se primerja s celim budžetom, da je škandal. A postavke v njem, ki gredo za zaščito delavca in za zavarovanje, so tako nizke, da predstavljajo kulturno sramoto. In še te so reducirane. V birokratizem kot osinjak in v militarizem kot silo, si ne upa nobena buržoazna stranka suniti. Samo, kar se tiče delavstva, tu seščiplje. Delavci so pri nas edinole dobri kot davčni obvezane! v državi in kot splošen objekt izkoriščavanja v delavnicah in tovarnah. Drugače pa delajo z njimi kot da jih ni.
In tako bo ostalo vse dotedaj, dokler se proletariat ne organizira in vzdigne ter zakliče tako, da se sliši in — občuti.
Zmaga delavske enotnosti in odločnosti nad vsemi sovražniki..
Lista ZDSZJ dosegla absolutno večino glasov. — Osramočeni klerikalci in demokrati. — 8. februarja 1925 je proletariat na treh razcepljenih listah dosegel 11.000 glasov, 8. februarja 1926 pa na enotni listi 30.000 glasov!
V pondeljek dne 8. februarja smo zaključili ostro in dolgotrajno borbo za Delavsko zbornico. Zaključili smo jo s sijajno zmago.
Izid teh volitev je sledeč:
Volilnih upravičencev je bil» ■	75.106
Dostavljenih volilnih kuvert
je bilo .	   64.556
Glasovalo je skupaj ....	56.681
Od teh je oddalo glas za
listo ZDSZJ (naša lista) .	. 29.344
Za klerikalce (Terseglav) .	.	15.107
Za demokrate in nar. socialiste .	8.359
Za radičevce (inž. Debelak) .	.	1.020
Za Bernotovce........................2.495
Mandatov odpade na našo listo 27, klerikalce 14, demokratje 7, Bernotovce 2 in na radičevce pa nič.
Izvoljeni sojjsledečijnašijsodrugi: France Svetek, tajnik; Ivan Makuc, upravnik; Josip Olšak, tipograf; Franc Pliberšek, rudar; Franc Ravnik, žebljar; Aleksander Trškan, kotlar; Alojz Sedej, uradnik; Rado Celešnik, uradnik; Martin Plankar, strojnik; Franc Dolinar, rudar; Ulrik Vospernik, natakar; Jurij Arh, strokovni tajnik; Joža Golma.jer, strokovni tajnik; Ivan Kruschitz, strugar; Andrej Bradeško, strok, tajnik; Karol Podbršček, kurjač; Lovro Jakomin, čevljarski pomočnik; Anton Prezelj, kroj. pomočnik; Ignac Mlinar, predil. delavec ; Stefan Matjašič, miz. pomočnik; Franc Kuder, rudar ; Emanuel Janežič, klepar ; Franc Vrhove, zidar; Mici Ajdišek, delavka ; Franc Bučan, mizar; Edo Hiršl, strojnik; Vincenc Zajc, usnjar.
Ce je bilo treba še kakega dokaza, da vodi separatistično sektaštvo v poraze, enotno nastopanje pa v sijajne zmage — te volitve so ga podale.
Ob obletnici težkega poraza, ki so ga utrpele delavske liste lani 8. februarja pri državnozborskih volitvah, praznujemo letos zmago, ki je presenetila vse nasprotnike.
Za nas ta zmaga ni prišla nepričakovano.
Ona ni prišla sama od sebe, temveč je bila plod enotnega vztrajnega dela v strokovnih organizacijah. Že pokrajinski kongres Strokovne komisije, s katerim smo to volilno borbo otvorili, je pričal, da so časi najtežjih preizkušenj za nami in da naše delavstvo zopet vstaja.
Nasprotniki so sknšali takrat z zlaganimi časopisnimi poročili naš uspeh omalovaževati, pa so varali sami sebe, kakor se je pokazalo.
Mi smo videli že na kongresu, da smo na pravi poti, ko gradimo, ne meneč se za blatenje razkolniških obrekovalcev, enotne strokovne organizacije, z njimi pa v bližnji ali daljni bodočnosti enoten delavski pokret.
Kako bi vzdržali silen naval meščanskih strank, ako bi se bili med seboj blatili, kakor delajo to nekateri, ki hočejo veljati za voditelje delavstva? Kako bi bili mogli vzbuditi v delavstvu v tem slučaju ono divno odporno silo, ki se je uprla ne-čuvenemu podjetniškemu pritisku in pogazila vse nasprotnike?
Meščansko časopisje je govorilo o volilnem terorju naših organizacij. To so govorili celo oni, ki imajo na vesti 24 delavskih družin, kojih očetje so bili odpuščeni iz službe, ker so volili v Delavsko zbornico, kljub podjetniškemu pritisku, po svojem prepričanju. Če je zavzela borba take ostrine, potem je naravno, da je morala biti tudi agitacija naših zaupnikov živahna.
Naši nasprotniki pa naj vzamejo na znanje, da je treba za vehementno agitacijo predvsem močnih in solidnih organi-zacij, potem zavednih pristašev.
če smo imeli za seboj eno in drugo, je to samo znak naše moči, ki je morala priti v volilnem rezultatu po pravici do izraza.
Tako se je tudi zgodilo.
V novi Dtlavski zbornici ne bo šel preko zastopstva Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije nihče na dnevni red. Njena delegacija bo tvorila vodilno jedro zbornice. Gotovo pa bo nujno potrebno, da nastopa vsa delavska delegacija v zbornici ves čas disciplinirano in enotno.
Pač čitamo celo v listih, ki pravijo, da so delavski, pritajene nade, da se bo v zbornici naša enotnost, ki nas je vodila v dneh mirnega dela — razbila.
Mislimo pa, da čustva vse naše delegacije pravilno tolmačimo, če povemo, da
bodo vsi, ki gojijo te zločinske nade, temeljito razočarani.
Mi ostanemo enotni, če pravimo, da bo naša delegacija nove zbornico vodila, pa se obenem zavedamo, da je treba voditi zbornico v interesu celokupnega delavstva, tudi tistega, ki stoji za sedaj še za nam nasprotnimi listami.
Če pa bo v zbornici kdo, ki bi hotel napraviti iz nje torišče brezplodnih pelitič-nih bojev, — mi bomo znali uveljaviti tudi v mirnem delu v zbornici voljo delavstva, ki je v tej borbi jasno izrazilo, da želi, da bodi Delavska zbornica razredna predstavnica delavstva.
Internacionalni železničarski položaj.
(Po I. T. F.)
- Ratifikacija washingtonske konvencije o osemurnem delavniku in angleški železničarji.
Ker bo angleški parlament v kratkem razpravljal o ratificiranju konvencije o osemurnem delavniku, so se tozadevno posvetovali zastopniki vseh treh železničarskih organizacij, da zavarujejo svoje pridobitve pred poslabšanjem. Soglasno so sklenili, da se ima zakon o osemurnem delavniku spopolniti z dodatkom, da se vsled sprejetja tega zakona ne smejo poslabšati obstoječe pogodbe glede delavnega časa, ki so bile sklenjene med upravami in strokovnimi organizacijami.
Pooštrenje v mezdnem konfliktu pri nemški državni železnici.
Mezdni spor v Nemčiji je bil pred meseci s sprejetjem razsodišča poravnan ter so imele stopiti nove mezde takoj v veljavo. Direkcija nemških železnic pa sedaj tega razsodišča noče pripoznati, češ, da ji dajejo državni zakoni pravico, da ona sama določuje mezde.
Ta korak je povzročil veliko razburjenje železničarjev ter so se sestali voditelji vseh železničarskih organizacij v Berlinu in sklenili izvesti v teku februarja večurni demonstrativni štrajk na vseh državnih progah, Razburjenje je še povečano vsled nameravanih poslabšanj — kot zopetna vpeljava le štiritedenskega odpovednega roka, reduciranje raznih ugodnosti, odprava brezplačnega zdravljenja družinskih članov po železniških zdravnikih itd.
Ko je prometno ministentvo doznalo za zgornji sklep organizacij, jih je takoj povabilo na razgovore in od rezultata teh bo odvisna demonstrativna stavka.
Napad na strojevodje v Čehoslovaiki.
Čehoslovaškemu parlamentu je predložen nov osnutek pragmatike, kateri med drugem predvideva uvrstitev strojevodij, ki so sedaj v uradniški kategoriji, v kategorijo slug, s čimur bo seveda združeno tudi poslabšanje plač in ostalih prejemkov. Prizadeto osobje je sklenilo soglasno protestno stavko, ki naj bi se izpeljala na ta način, da bi gotov dan vsi vlaki ob gotovi uri prekinili za pet minut vožnjo. (Ta protestna akcija pa je doslej izostala. Op. ured.)
Mezdno gibanje amerikanskih železničarskih organizacij.
Vse železničarske organizacije v Združenih državah Amerike so zahtevale zvišanje plač in sicer na višino, kot so bile leta 1920. To bi znašalo približno povišek za en dolar dnevno, kar bi zneslo letno 500 miljonov dolarjev. Organizacije so zahtevale odgovor do 1. marca 1926.
Od leta 1920 so se zvišali čisti dobički železničarskih družb (kartelov) radi vpeljave rafiniranih delavnih sistemov in raznih akordov.
Cisti dobiček želez.kartelov je znašal:
1920.	leta	17,226.902	dol.
1921.	„	600,937.356	„
1922.	„	760,187.319	„
1923.	„	961,955.457	„
1924.	„	973,870.978	„
1925.	„	1.125,000.000	„
Kljub tako povišanemu dobičku pa je
uprava letno zniževala plače ter vpeljala razne akorde. Gornji sklep znači, da se je železničarsko strokovno gibanje odločilo, začeti splošno mezdno gibanje in se bodo temu pridružile tudi organizacije drugih strok.
Grozovito preganjanje portugalskih železničarjev v kolonijah.
Naslednje pismo je dobila južnoafriška železničarska unija iz Mozambique. Pisalo ga je štrajkovno vodstvo železničarjev te portugalske kolonije in drastično slika barbarske metode, s katerimi poskuša zadušiti stavko, ki jo vodijo portugalski železničarji za svoje elementarne pravice. Pismo 'je datirano z 18. decembra 1925 in se glasi:
„Mi smo žrtve najbolj brutalnega zatiranja. Trideset dni stojimo v stavki proti znižanju plač, ki se hoče izvesti danes, ko je vrednost našega denarja padla za 75 %• Na podlagi nekega zakona, ki je s koncem vojne zgubil svojo veljavo, se je mobiliziralo vse železničarske in pristaniške delavce. Okoli 200 ljudi je že aretiranih ter se jih vozi kot talce pod nadzorstvom domačinov na vseh vlakih.
Delavski dom so oropali in ustavili naše časopise. Hočemo obvestiti Portugalsko o našem stanju, pa cenzurira vse naše brzojavke.“
I.	T. F. je takoj po prejemu tega pisma brzojavno protestirala pri portugalski vladi.
Prvim kot drugim priporočamo, da si nabavijo očala ter pi idejo pogledat nemške, italijanske in ne vem kake napise na trakovih. Mi ubogi internacionalisti pač nismo tako učeni in morebiti so številke in letnice na trakovih (drugih napisov na trakovih sploh ni) res natiskane z nemškimi, kitajskimi in ne vem kakimi številkami. Primerjali pa smo obliko teh številk z onimi v „Orjuui“ ter dognali, da so cisto enake. Pa ja ne rabi „Orjuna“ italijanskih številk ? ?
Kar pa se tiče „cenzuriranja, osmuka-nja in osvobojenja“ naše zastave povemo za danes le to, da ne sprejemamo diktatov od nikoga, pa naj bo fašist te ali one vrste, opozarjamo le na to, da so pesti železničarjev utrjene v težkem delu in se bojimo, da ne bi po kaki „neuradni“ cenzuri koga preveč glava ne bolela.
Izjavljamo tudi, da nismo pretepači, zahrbtni napadalci ter roparji stanovanj (te častne posle prepustimo drugim), če pasmo napadeni, se bomo znali braniti. Končno pa izjavljamo še to, da smo mi znali in govorili slovenski že tedaj, ko se o „Or-juni“ še sanjalo ni in ko je celo danes eden prvih prvoboriteljev tako zvezo nacionalnih železničarjev kakor Orjune povodom svoje kandidature pri volitvah izdajal nemške proglase s podpisom Johann.
S tem smo zaključili našo polemiko ter ne bomo odgovarjali na noben napad več, železničarji pa lahko izprevidijo, kam je že prijadral „Jugoslovenski železničar“.
Pripis: Veselo in korajžno je biti „jugoslovanski nacionalist“ v — Jugoslaviji, a tam, kjer Mussolini ubija slovenski živelj na prav brutalen in nekulturen način, so enake sorte „narodnjaki“ istotako bojeviti fašisti. — O ti uboga narodnost!
Ižredni kongres državnih uradnikov in nameščencev.
Malo odgovora.
Centralni odbor je na eni svojih zadnjih sej sklepal tudi o taktiki z ozirom na napade, ki so se vršili v najrazličnejših listih na nas. Ker so vsi ti napadi le posledica onemogle jeze in besnega sovraštva proti nam radi rapidnega naraščanja naše razredno bojevne organizacije, je centralni odbor odločil, da se na vsa ta bevskanja ne odgovarja ter porabi „Ujedinjeni železničar“ le za strokovno delo in za širjenje razredne zavesti.
Ker pa se je sedaj vrednim bratcem pri napadih pridružil še nov bojevnik in sicer „Orjuna“, naredimo danes edino izjemo, da obvestimo o tem nače člane.
Jugoslovenskim nacionalnim železničarjem ni po godu naša zastava, ki je pač rudeče barve ter so zlili svojo gnojnico v eni zadnjih številk.
Njim pa je pristopil na pomoč kot zaveznik „Orjuna“, ki piše naslednje: „Internacionalisti pa taki! „Jugoslovanskega železničarja“ posnemamo, da prenašajo okoli železničarji-internacionalisti še vedno zastavo, na kateri imajo italijanski, nemški in končno slovenski napis. To smo opazili tudi mi in le pijeteti do pokojnega g. Periča se ima zahvaliti nje zastavonoša, da že ni šla primerno cenzurirana. Internacionalni železničarji naj bodo prepričani že sedaj, da bo njihova pestra „fana“ primerno osmukana ob prvi priliki, če je sami ne osvobode nemške in italijanske navlake! To ad informandum, da ne bo pozneje nepotrebnega čenčarjenja.“
V dnevnem časopisju beremo:
„Izredni kongres je sklicala Glavna zveza državnih uradnikov za 14. t. m. v Belgrad. Zbor bo protestiral proti neizpolnitvi zakonitih pravic državnega uradni-štva. Kongres se bo vršil v dvorani poštnega ravnateljstva v Beogradu. Železniško ministerstvo je dovolilo za delegate četr-tinsko vožnjo.“
Pred meseci, ko se je začel sestavljati proračun ter se je črtalo oziroma se sploh ni postavilo v proračun zneskov za izplačilo diferenc državnim nameščencem ter se je grozilo z redukcijo, so ta razna društva dvignila na pritisk in nezadovoljstvo iz vrst članstva svoj glas, sklicale neke shode, ki pa so bili klaverno obiskani, ter sklenili, da naj o vseh „energičnih korakih“ sklepa izredni kongres.
Razburjenje se je poleglo med tem, državni uradnik se je zopet zakopal v svoje akte, ker je grozeča šiba „redukcija“ šla mimo njega. Ako pa je zadela njegovega kolego, ga pa to nič ne briga.
Izredni kongres se torej vrši 14. februarja v državnih prostorih, gospodje delegatje bodo konštatirali položaj ter predložili merodajnim mestom spomenice in — mirna Bosna. — Obsodili bodo k večjemu še razredni boj.
Gospodje! Vsi taki kongresi in vsi izdatki za nje (ki ne bodo ravno majhni) so zastonj, dokler se bo državni uradnik obdajal s kitajskim zidom, dokler ne bo spdznal, da tudi on spada v delavsko armado, ki ima združiti vse sile v boju proti našemu razrednemu nasprotniku.
Strokovraä vestnik
Vštetje vojaških let.
Pred tedni smo poslali vsem podružnicam okrožnico in formularje, kako je narediti vloge za vštetje vojaških let. Danes damo še naslednja navodila.
V prvi vrsti opozarjamo, da velja to le za nastavljeno osobje.
Državni svet je namreč o tem vprašanju razpravljal ter izdal odlok, da se osebam, ki so stopile v državno službo v Jugoslaviji, vračuna za odmero osnovne plače tudi služba, katero so prebili v vojski (avstro-ogrski in naši) predno so vstopili v državno službo.
Onim, ki so vstopili v državno službo do 6. septembra 1919, se všteje vsa vojaška služba in torej tudi ka-derski rok. Onim pa, ki so vstopili v službo po tem dnevu (ko je bil že uveljavljen nov vojaški zakon), pa se všteje le vojaška služba, v kolikor je posameznik služil čez kadetski rok. Kaderski rok se v tem slučaju ne všteje.
Vojaška služba se všteje le v tem slučaju, če je prizadeti vstopil iz vojaške službe neposredno v državno službo. Pod izrazom „neposredno“ se razume po besedilu avstrijskega zakona, da je vstopil v državno službo v času, ko je bil še v prvi liniji. Prva linija se šteje od leta, ko je bil posameznik asentiran, skozi 12 let, toraj do 36. leta starosti. Ako je v tem času nastopil službo pri železnici, se smatra to kot neposreden vstop in se mu šteje vsa vojaška služba.
Dasi so zakoni kolikor toliko jasni ter se je vojna leta vštelo v območju ministerstva pošte, se naše ministerstvo še vedno pomišlja ter se bo v tej zadevi še razpravljalo v administrativnem odelenju ministerstva.
Sigurno imajo vso pravo na vra-čunanje vsi bivši državno železničarji brez ozira na starost, samo če so po vojaški službi v preje navedenem roku nastopili službo pri železnici. Enako pristoja vštetje vojaških let tudi vsem bivšim južno železničarjem, ki so bili dne 1. novembra 1923 še v prvi liniji, ker za te ni dvoma, da niso bili s tem časom državni uslužbenci. Deloma odprto vprašanje pa bi bilo le za starejše južno železničarje (ki so bili 1. novembra 1923 stari več kot 36 let), ker bi ministerstvo lahko reklo, da oni niso bili preje državni uslužbenci, dne 1. novembra 1923 pa da niso bili več v prvi liniji. Radi teh se bomo obrnili še po informacije na kompetentna mesta.
Dotični, ki so se pritožili glede vojaških let na državni svet, naj počakajo na tozadevno rešitev.
Večina pa se radi vštetja vojaških let ni pritožila v predpisanem roku na državni svet. Ti naj narede sedaj po vzorcih, ki smo jih poslali vsem podružnicam, prošnje na ministerstvo saobračaja (ako izpolnjavajo gornje pogoje), da se jim vojaška služba naknadno všteje za odmero osnovne plače. Tem prošnjam priložite prepis rešen j a in prepis objave vojaške oblasti (oboje legalizirano od sodnije), iz katere mora biti »natančno razviden ves čas, kdaj ste služili pri vojakih.
Te prošnje kolkujte s 5 Din ter priložite za odgovor kolek za 20 Din, ker drugače ne dobite odgovora v roke.
Ministerstvo saobračaja bo te vloge najbrže neugodno rešilo, češ da je rok za pritožbe že zamejen, a proti tem odlokom bomo vložili nato pritožbe na državni svet. ki jih bo v smislu preje citiranega sklepa ugodno rešil.
Formulare za prošnje dobite pri svoji podružnici ter se formular spremeni le v toliko, da se izpusti besedilo „kolka prosto v smislu čl. 112“ ter naj se vloge kolkujejo in odpošljejo službenim potom.
Vzorec I. se spremeni v toliko, da navedete za besedilom, do kdaj ste služili pri vojakih, še dan, kdaj ste nastopili službo pri železnici.
Funkcionarjem podružnic naroča centrala, da gredo sodrugom pri sestavi teh prošenj na roko
Vlakospremno osobje.
Direkciji državnih železnic v Ljubljani seje putom deputacije predložila predstavka, ki jo v izvlečku prinašamo:
1.	Imenovanje vlakovodji v status III ter ispravka ranga (položajne plače) vlakovod-jem-činovnikom III.
A.	Povodom prevedbe osobja na zakon o drž. prometnem osobju so bili vsi vlakovodje in nadsprevodniki ne oziraje se na določbe čl. 8 prevedeni v III kategorijo činovnikov, dasi niso imeli predpisane šolske izobrazbe, ker se jim je vračunala mesto te strokovna izobrazba.
Le posameznim se je pri prevedbi storila krivica in sicer v prvi vrsti vlakovodjem drž. žel.: Žumer Jakobu, Hladnik Ivanu, Ovsec Ivanu, Žnidarič Ludviku, katerih prva dva sta bila že 1. avgusta 1923 v uradnem listu drž. žel. imenovana vlakovodjem ter imajo vsi že pred prevedbo stalne skupine. Kljub temu niso bili prevedeni v III. kat. činovnikov. Isto se je pripetilo vlakovodjem bivše južne železnice v Zidanemmostu in drugod, dasi so že imeli pred prevedbo stalne skupine. Takih slučajev je še več.
Kaj je ukrenila direkcija, da se navedenim popravi pri prevedbi storjena krivica ter jih uvrsti v IH. kategorijo činovnikov, kar bi bilo mogoče izvesti povodom enega rednih napredovanj. (Med tem je bil Žumer Jakob že preveden v III. kategorijo.)
B.	Enako je v času od 1. novembra 1923 več bivših sprevodnikov, vlakovodij, ki so položili vse izpite za vlakovodje (oziroma nadsprevodnike pri j. ž.) dobilo samostojne skupine ter čakajo na imenovanje vlakovodjem, oziroma na uvrstitev v III. kategorijo činovnikov. Ta prevedba, ki bi se imela izvršiti povodom rednega na-predovalnega termina, pa se ne izvrši, medtem ko se je uvrstilo v III. kategorijo činovnikov sprevodnike itd., ki so naredili izpit v Mostah ali Šiški, dasi nimajo samostojnih skupin, to je, da niso na položajih. Ker se je pri teh naredila izjema, pričakujemo upravičeno, da se tudi prvo in drugo navedenim vlakovodjem popravi krivica ter se jih uvrsti v III. kategorijo činovnikov.
C.	Enako smo že večkrat intervenirali radi ispravka ranga onih vlakovodij, ki so bili sicer prevedeni v III. kategorijo činovnikov, pa so bili kljub temu, da so imeli 15 do 30 let, uvrščeni le v III. oziroma v II. skupino položajna plače. Pro-
—k—
Karl Marx in strokovne organizacije.
(Dalje.)
Vendar delavski razred radi misli na svoj končni cilj ne sme zanemarjati svojih vsakodnevnih bojev za reforme. Boj za reforme pomeni napredovanje delavstva v boju proti kapitalizmu, pomeni zavzemanje vedno močnejših bojnih postojank proti sovražniku.
Marx pravi:	„Da doseže delavski razred
svoje lastno osvobojenje in z njim ono višjo življenjsko obliko, ki ji nepremostljivo nasprotuje sedanja družba z vsem svojim gospodarskim razvojem, mora iti skozi dolgotrajne boje, skozi celo vrsto zgodovinskih procesov, ki popolnoma preobrazujejo ljudi in okolščine. Delavski razred nima uresničiti nikakih idealov; osvoboditi ima le one elemente nove družbe, ki so se že razvili v nedrijih propadajoče meščanske družbe.“
Strokovne organizacije — gorišče delavskega gibanja.
Sedaj, ko smo videli v splošnem nastanek in razvoj razrednega boja med kapitalisti in proletarci, si moramo najprej odgovoriti na vpra-
šanje: kak pomen imajo strokovne organizacije v tem razrednem boju?
Marx pravi v svoji razpravi „Cena, mezda in dobiček" sledeče:
„Strokovne organizacije so učinkovite kot središča odpora proti napadom kapitala. V po-edinih slučajih se izkažejo za neučinkovite radi nepremišljene uporabe svoje moči.“
Marx smatra torej strokovne organizacije za najpotrebnejše sredstvo delavskega razreda v njegovem boju proti kapitalističnemu izkoriščanju. Strokovne organizacije izvirajo iz vsakdanjega življenja in trpljenja delavstva in najbolje izražajo in zastopajo vsakodnevne delavske težnje in interese. V času nastanka kapitalizma so se delavci le od časa do časa združili za dosego boljše plače in za zboljšanje delovnih pogojev. Iz tega slučajnega le začasnega združevanja je nastalo trajno združenje delavcev v eni strokovni organizaciji, ki je prva in glavna oblika delavskega razrednega gibanja Skupen življenjski položaj delavcev ustvarja skupne interese. Delavstvo se vedno bolj čuti kot en razred in začenja razredni politični boj. Marx pravi v „Bedi filozofije“ in v „Komunističnem manifestu“: Z razvojem industrije se množi proletariat in se
tudi vedno bolj koncentrira na enem mestu v veliko množico ter se tako vedno bolj zaveda svojega družabnega pomena in moči. Delo s stroji vedno bolj manjša razliko dela in tišči delovno mezdo na nizek nivo. Konkurenca med podjetniki, gospodarske in trgovske krize vedno bolj izpreminjajo delovne mezde in življenjska eksistenca delavcev postaja vedno bolj negotova. Spopadi med poedinimi delavci in kapitalisti postajajo vedno bolj splošni.
„Delavci začno s tem ustanavljati zveze proti buržujem in se združujejo za utrditev svoje delovne mezde. Sami ustanavljajo trajne zveze, da se preskrbe s proviantom za eventualne vstaje. Od časa do časa zmagajo delavci, toda le mimogrede. Pravi rezultat njihovih bojev ni neposreden uspeh, temveč vedno širše združevanje delavcev. To pospešujejo naraščajoča prometna sredstva, ki jih ustvarja veleindustrija in veže med seboj delavce raznih krajev. Kajti treba je le zveze, da se mnoge krajevne boje vsesplošno enakega značaja centralizira v nacionalen, razredni boj. Vsak razredni boj je pa politični boj . . . To organizacijo delavcev v razred in s tem v politično stranko pa vsak treuotek zopet razbije konkurenca med delavci samimi. Toda
simo odgovora, kaj se je v tej stvari ukrenilo in kdaj morejo prizadeti (predvsem iz območja prejšnjega inspektorata) upati na ispravko ranga. (Ta ispravka ranga se je te dni izvršila.)
2.	Preskrba potrebnega naraščaja in na-
stavitev stalnih zaviračev.
Z ozirom na dosedaj izvajano prakso je prišlo do tega, da so skupine pri tovornih vlakih po veliki večini že sestavljene iz nenastavljencev, to je iz zaviračev. Ti nosijo polno odgovornost, imajo pa še vedno minimalne urne plače. Prišli smo ie tako daleč, da se pripetijo slučaji, da vozijo zavirači kot revizijski sprevodniki in manipulanti. Ker je to sigurno v škodo prizadetemu osobju in tudi v kvar službi, opozarjamo na ta dejstva g. načelnika prometnega odelenja in gospoda direktorja s prošnjo, da vse stalne zavirače nastavi, dokler pa se to ne izvrši, pa da se jim povišajo urne plače na tako višino, da si bodo mogli preskrbeti vsaj najpotrebnejšo hrano za vožnjo, ker v tem položaju kot so sedaj, morajo to hrano direktno odtrgati od ust svojih družin.
3.	Izpolnjevanje vlakovnih zapisnikov in ureditev službenih voz ter parne kurjave.
Po zadnjem odloku direkcije št. 30.283 od 13. januarja 1926 se nalaga vlakovodjem, da morajo izpolniti vse stolpce strojnega vlakovnega zapisnika. Pod tem razumemo tudi stolpce: imena strojnega osob-ja. V interesu boljšega in enostavnejšega vršenja službe je, da izpolni to rubriko kurilnica (strojni mojster) oziroma strojevodje sami, ker le na ta način pride vlakovodja do pravih imen. Nadalje naj se tiskajo v vlakovnih zapisnikih vsa imena postaj, v vozovnih izkazih naj se vse rubrike numerirajo, da se ne trati kratkega časa še s ponovnim štetjem voz ter uredi te izkaze tako, da bodo založeni formati s 15, 25 in 30 rubrikami. Vlakovodje so sedaj s pisarniškim delom tako obremenjeni, da pri najboljši volji ne morejo posvečati vse potrebne pažnje varnosti prometa. Službenim vozovom se od strani delavnic posveča premalo pažnje. Niso vsi zgrajeni in popravljeni praktično, osobito se iz nekaterih zelo težko izstopa in vstopa, v nekaterih ni pravih oken ter vsled tega premalo svetlobe; vhod v stranišče je naravnost iz službenega oddelka, kar je proti vsem zdravstvenim in higijenskim pojmom. Sedežev ni dovolj, parna kurjava je pa v onih bivše južne železnice pod vsako kri- _ tiko, ker sta samo ena mala ali dve cevi nezadostna za gorkoto in naj se vsi službeni vozovi, kar se tiče ogrevanja, uredijo po državnem sistemu.
4.	Prenašanje vlakovnih signalov v Podbrdu naj se vrši po postajnem osobju kot v Postojni.
5.	Maver Ant., zvan., je bil odtegnjen od voženj v Postojno brez zaslišanja in utemeljitve, ter prosimo, da se ta zadeva preišče.
6.	Imenovanje sprevodnikov-vlakovodij 2a zvaničnike I. kategorije in njih uvrstitev v turnus po službeni starosti ne pa po abecedi. Po uredbi ter po zakonu pripada sprevodnikom-vlakovodjem, ko polože predpisane izpite, uvrstitev v I. kategorijo zva-ničnikov ter bi se jih imelo dodeliti v turnuse po njih službeni starosti (rangu), kar pa se sedaj ne vrši, ter pričakujemo v tej zadevi remedure.
*
Glede imenovanja vlakovodij je vzel g. Benedek predstavko na znanje ter ob-
ljubil potrebne ukrepe, da se onim pod A. navedenim popravi krivica in jih uvrsti v status III. Tudi glede ostalih vlakovodij, ki imajo samostojne skupine, bo glede imenovanja podvzel korake, ne more pa garantirati za uspeh. Ispravko ranga za vlakospremno osobje je direkcija svoje-časno pregledala ter je bila ravno te dni podpisana in bo v kratkem razglašena.
S 1. aprilom 1926 bo dana možnost, da se bo zavirače nastavilo, in sicer po službeni starosti. Urnih plač pa sedaj ne more povišati, ker ni kreditov; zadnjič se je nekaterim povišalo za 50 para, vendar bo to vprašanje rešeno z njih nastavitvijo. Glede izpolnjevanja vlakovnih zapisnikov in ureditve službenih voz je vzel zadevo na znanje ter se bo potrebno ukrenilo. Prenašanje vlakovnih signalov po postaji Podbrdu se odkloni, ker tam ni na razpolago naših post. delavcev. Glede s. Maver je preiskava v teku. Uvrščanje sprevodnikov-vlakovodij v turnuse se bo vršilo po rangu ter se bo tudi vršilo v kratkem uvrstitev teh po položenih izpitih v I. kategorijo.
Sekcija kurilniških poni. delavcev.
Dne 6. februarja 1926 se je vršil občni zbor sekcije, na katerem se je vzelo poročilo dosedanjega odbora na znanje ter je bil izvoljen soglasno naslednji novi odbor: predsednik Raztresen Anton, tajnik Dovč Franc, blagajnik Zorman Franc, odborniki: Pibernik Franc, pepelar, Verbič Ivan, pepelar, Vidmar Valentin, snažilec, Pujzdar Miha, kurjač, Škerjanc Franc, pre-mogar, Jenko Ivan, pom. delavec, Novak Alojz, rez. partija; pregledovalca računov: Zajc Jaka, Marn Valentin. Razpravljalo se je nadalje o razmerah kurilniškega pom. delavca, ki so vse prej kot dobre. Pepe-larji ne dobe obleke in ne cokelj ter morajo v lastnih oblekah plezati pod stroje, plače pa imajo po 3 ali 4 Din na uro, s katero še družine ne morejo preživljati, kaj šele si nabaviti obleko. Delajo službo v turnusu 12 ur, imajo pravico, do dveh prostih dni mesečno, ki pa jih že od novembra 1925 ne dobe ter jih načelnik inž. Weinberger tolaži, da se bo sistem prostih dni sploh odpravil. Pepelarji dobe vsak drugi mesec kos mila (in sicer V* kg), katerega lahko gledajo, umivati z njim se ne smejo, ker bi ga porabili že v 14 dneh. Sicer pa je po mnenju višjih organov pepelar lahko umazan in je zadosti, če se vsako nedeljo umije. Zahteva se za nje kot za ostalo osobje vsak pol kg mila, ker je vendar delo kurilniških pom. delavcev najbolj umazano. Snažilci strojev imajo v kurilnici Ljubljana I izvrstne urne plače in sicer 2‘50 do najvišje plače 3’75 Din (po deset in več letih) na uro. Le eni, ki so prišli k železnici lansko leto do oktobra 1925, so bili toliko srečni, da so se jim po treh mesecih plače regulirale na 4 Din na uro. Akordne premije so se nam znižale nad polovico. Greznice za čiščenje strojev od pepela (kanali) so vsi zabiti, nobeden ne požira vode, kanali, se rušijo, tako da so pepelarji v življenski nevarnosti. Izpostavljeni pa smo še nazadnje samovolji enega delovodje, ki nam še rednega dopusta noče dati.
Take so razmere pri nas. Novi odbor sekcije se obrača do vseh podružnic v kurilnicah, da mu sporoče točno razmere kurilniškega pomožnega delavstva, da bo za-mogel za vse ukreniti potrebne korake za zboljšanje razmer.	Odbor.
Iz naših oblastiy podružnica i povjereništva.
Zagreb. U nedelju 7. o. m. održan je vrlo uspjeli sastanak sa željezničarima lokalne željeznice Zagreb-Samobor u Samoboru. Sastanak su pridošli svi drugovi, koji su bili prosti službe, pa i Ijep broj pružnih i radioničkih radnika. 0 položaju službenika i radnika izvjestio je drug Kotzman, a o radu organizacije, o prilikama i životu radnika, o borbi za bolja i veča prava opširno je govorio drug Pongračič. Posle ovih govornika razvila se živa rasprava, u kojoj su sudjelovali svi prisutni. Jednoglasno je zaključeno: na upravu lok. žel Zagreb-Samobor podnjet če se ponovna pismena prestavka, u kojoj če se zahtijevati uredjenje službenih dužnosti i prava kao službenika tako i radnika. Za osnovu neka posluži Zakon o drž. saobraćajnom osoblju i Zakon o zaštiti radnika. Sa osobljem ove željeznice postupa se vrlo ma-čuhiuski: ne priznaju mu se nikakva nova prava, pušča ga se u provizorju bez stalnosti, bez unapredjenja, bez povišenih beriva i bez ikakvih izgleda na bolje. Radnike se povrh toga nagradjuje sa strašno bednim nadnicama. Poprečna nadnica je 3 dinara na sat. U prihvaćenoj prestavci sve je to opširno obrazloženo i naglašena je potreba, da se sva ta pitanja čim prije srede. Još je riješeno slijeće: svo osoblje ove željeznice pristupa kao jedan u orga-nizovane redove ujedinjenog sayeza željezničara u dubokom uvjerenju, da je to jedina željezničarska organizacija, koja je uvijek stajala na braniku obespravljenih i potlačenih. Drugovima suborcima kličemo : složno napred!
*
Za 14. o. m. sazvana je konferencija vlakopratnog osoblja jednog i drugog kolodvora. Konferencija če se zabaviti svim aktuelnim pitanjima vlakopratnog osoblja a napose onima, o kojima je redovno u našem glasilu pisano. Za konferenciju vlada velik interes i bit če obilno posječena. Naši zagrebački vlakopratioci u radu za organizaciju i promicanju svojih interesa kroz organizaciju uvijek su agilni bili, pa samo toj svrsi ima i ova konferencija da posluži. Pojedinačne jadikovke nad teškim životom, teškom službom i inim šikanacijama ne pomažu. Treba se zajednički izjadati, složiti i organizovati, pa tek kroz borbu i žrtve može da slijedi i poboljšanje. Posle ove konferencije sazvat če se još jedna oblasna konferencija, na koju če se pozvati delegati iz sviju mjesta. Očekujemo, da če nas na oblasnoj konferenciji posjetiti i drugovi iz Slovenije.
*
U zagrebačkoj radionici nastalo je zadnje vrijeme opče mrtvilo. Napose su zašutjeli Budini nezavišnjaki. Oni su sa svojom taktikom razbijanja jedinstvene željezničarske organizacije konačno ubili sami sebe i za uvijek se onemogućili. Još jedna je posljedica od njihova naopaka rada: radnici u večini više uopće ne mare za organizaciju, a u manjem dijelu postaju sve više plijenom raznih buržoaskih stranaka i političkih štrebera. Da su radili na ujedinjenju i ujedinili se sa nama zajedno, to bi danas u radioni postojala samo jedna radnička organizacija, naša ujedinjenja, a sve ostalo bilo bi davno ugušeno i onemogućeno. Radi njihova izdajstva napuštaju
ih danas svi radnici. To previranje i ro-goborenje protivu izdajničke robota sa ujedinjenjem pošlo je toliko daleko, da je nezavisni povjerenik, neki Delič, Budu Milutinoviča do krvi izlupao. Oni se danas sami grizu, nu to je još uvijek pre mala kazna za zločinstva počinjena nad radnicima. Njihovi bivši najvjerniji pristaše kroz izdajstvo Bude toliko su u proletarsku stvar omalodušeni, da bez imalo stida na licu pristupaju sada u žutokljunaške redove hrvatskog radničkog saveza i buržo-aske radikalne partije. U toj okolini zabluda i pogrešaka jedini je naš savez očuvao čistotu klasnog proletarskog barjaka, oko kojeg če se u najskorijoj budućnosti okupiti svi svijesni i čestiti radnici.
Kolodvor „Sava“ svim sredstvima jurišaju politiki poskoci iz žutog hrvatskog radničkog saveza. Dok su uspjevali zve-zari u vučenju za nos ovih siromašnih željezničara, o ovoj žutoj organizaciji nije bilo ni traga ni glasa. Ona je sa svojom izdajničkom ulogom iskočila sada, kad smo mi uspjeli veliki broj željezničara skrenuti na pravi put i privesti ih u redove klasno-svijesnog radništva. I zvezari, i ova nova žuta organizacija rade sada rukom pod ruku proti nas. Srećom je zdrava klasna spoznaja pravovremeno i duboko prodrela u osjećaje velikog broja naših drugova, pa se ni pod demagoškom agitacijom Ra-dičevog praporca Trnjara iščupat više neće moči. Pojava ove nove žute organizacije daje nam jakog poticaja za još žilaviji rad na dizanju naših redova. Ne ćemo šuštati — dok ne ostanemo jedini pobjednici.
Sisak. Dne 81 I. o. g. zbila se ovdje vrlo teška nesreča, koja ima kobne posljedice po našeg radnika Ivana Hubeliča. Isti je prigodom sastavljanja stroja i ten-dera u ramenu prignječen kopčom, da če po mišljenju liječnika, ako ostane živ, ostati ipak sakat za cio svoj život. Nesreča izazvana je slijedećim okolnostima: kod okretanja strojeva, buduč je okretni most kratak, moraju se rastavljati stroj od tendera, da bi svaki posebice bili okrenuti. To nastavljanje vršio je Hubelič, pa je kod ponovnog sastavljanja, dok je razvrstač stroj približavao tenderu, podigao se i bio pritisnut kopčom. Samo puki slučaj spasio je druga Hubeliča od još veće nesreče, koja bi sigurno izbila, da ga je kopča zahvatila slučajno za glavu ili vrat.
Slučaj druga Hubeliča mnogo je razmatran medju svima ovdješnim željezničarima. On je posljedica nepažnje i nehaja upravnih organa, koji na odgovorna i stručna mjesta postavljaju nestručne i pogrešiva ljude. Ovake nesreče posljedica su naopake državne politike i upravljanja na našim željeznicama, koja je malim nadnicama najveći dio stručnog osoblja sa željeznice otjerala i „neimanjem kredita“ za povišenje plača osoblju, u istom svaki poticaj na savje snost ugušila. Promet je na ovoj stanici vrlo obilat i živ, te se ne može savladati sa tek nekoliko ljudi. Pomanjkanje i nestručnost osoblja dovodi, evo, do takvih kobnih nesreča.
I ovaj slučaj imat če za posljedicu dalnje grupisanje i pribiranje radnika u jedinstvene redove naše klasno-borbene organizacije. Osoblje vidi na živim primjerima, da mu bez organizacije prijeti najpunija propast. Zato se organizuje, naoružava klasnim i borbenim znanjem, da bi sa uspjehom vodilo borbu za očuvanje i poboljšanje života svojih i svojih familija.
Željezničar.
vedno znova zopet nastaja in sicer vedno močnejša, trdnejša, mogočnejša. Ona izsili priznanje posameznih delavskih interesov v obliki zakona.“ Na poklicni, stanovski podlagi se torej poraja delavsko gibanje, ki postaja polagoma vsesplošno razredno gibanje. Delavci vedno bolj uvidevajo na podlagi lastnih izkušenj, da imajo poleg svojih poklicnih, stanovskih interesov tudi vsesplošne interese in da morajo skupno braniti te interese nasproti meščanstvu. Ta vsesplošni boj^ poraja delavske vsesplošne razredne ali politične zahteve in te zastopajo delavci, organir ZIrani v stranko.
delav^-arx in Engels nista hotela reči, da morajo viti še poleg strokovnih organizacij ustano-tn? nuP,?eSebno Pomično stranko. Kaj pomeni _ „i„„\.,.~neP°trebna in nesmiselna vsaka poli-
tična stranka, ki
menja in ^ SÄT? strokovnih o ganizacij. Strokovne organizacije so izhodišče m gonšče delavskega razrednega gibanja in kot take se ne smejo’ izgubiti samo v lokalnih vprašanjih dnevne vrednosti, temveč sc morajo vodno zavedati, da končeji njihov namen odprava mezdnega sistema sploh. Na to meri Marxov opomin: „V poedinih slučajih se
izkažejo za neučinkovite radi nepremišljene uporabe svoje moči.“
Premišljeno, preudarno morajo iti v vsak boj. Marx pravi:
„Nikdar ne smejo pozabiti, da se (v čisto strokovnem boju) bore s posledicami in ne z vzroki teh posledic, da zadrže padanje, da pa njegove smeri ne izpreminjajo, da uporabljajo zdravilna sredstva, da pa bolezni same s tem še ne ozdravijo.“
To se pravi, da je čisti strokovni boj le obramba proti posledicam kapitalističnega gospodarstva, da pa n pr. boj za boljšo plačo še ni boj proti kapitalizmu samemu (= vzrok posledic), da s tem sicer ustvarjajo neko znosno življenje za delavstvo, da pa s tem še ni odpravljena sama bolezen — tj. kapitalistična družba, radi katere trpi delavski razred.
„Razumeti morajo, da ustvarja sedanji sistem poleg vse bede tudi potrebne materialne pogoje in socialne oblike za gospodarsko preureditev družbe. Mesto konservativnega gesla: „Pravična plača za pravičen delovni dan“ naj bi si zapihale na svoj prapor revolucionarno geslo: „Odprava mezdnega sistema“, pravi dalje Marx v svojem predavanju o ceni, mezdi in dobičku.
S tem je Marx jasno povedal, da strokovne organizacije niso samo zato tu, da branijo samo začasne interese posameznih delavskih strok, temveč da tudi vodijo splošno razredno delavsko gibanje. Strokovno gibanje je pravo delavsko razredno gibanje. To trditev še bolj potrjujejo sledeče Marxove besede:
„Vse politične stranke, pa naj bodo katerekoli, brez izjeme navdušujejo množico delavcev le začasno. Strokovne organizacije pa vežejo trajno mnočico delavcev, samo one so v stanju, da predstavljajo resnično delavsko stranko in da postavijo pravi branik nasproti oblasti kapitala.“ Te Marxove besede so pomembne zlasti za nas danes, ko je med slovenskim proletariatom najspornejše vprašanje o vlogi delavske politične stranke: od treh ločenih političnih skupin dokazuje delavstvu vsaka zase, da je edino pravilna in zveličavna delavska stranka. Delavstvo pa ima samo razsoditi, ako je to upravičena trditi o sebi katerakoli od teh političnih skupin. Kakor bomo videli iz nadaljnjih Marxovih izvajanj, nimamo začasno v Sloveniji nobene politične stranke, ki bi bila res prava delavska razredna stranka. Ker je to vprašanje zelo važno, bomo morali natančneje preudariti Marxoyo stališče v tem pogledu.,
(Dalje prihodnjič.)

Ind ji ja. 21. januara održali smo velik i dobro posječen željezničarski zbor. Več dugo nije Indjija bila ovako živa i borbena u delu željezničarskog pokreta kao tog dana. Na zboru govorilo se opširno i kritički o svima predmetima, ko;i nas interesuju i ji uskoj su vezi sa našim službenim i inim odnosima. Pored ostalih stvari živo se raspravljalo • našem saobraćajnom lekaru i njegovim postupcima sa bolesnim osobljem. Naš saobračajni lekar je jedan vrlo ostario prosjed gospodin, koji več po malo nit dobro vidi nit dobro čuje. To se vrlo štetno odra-zuje na bolesnom osoblju. Starac lekar, konzervativan i podložan svakom uticaju svojih pretpostavljenih, nit može koga dobro pregledati, nit dati korisan lijek, nit dati ozdravljujuči savjet. Ljekove pripisuje točno po uputama, jeftine i često beskorisne. Izražena je težnja, da se za saobraćajnog lekara zatraži jedna mladja i širokogrudnija sila, koja ne če od svojih pretpostavljenih, a na veliku štetu oboljelih, toliko strahovati, kao što slrahuje naš sa-danji starkelja. Mi plačamo uredno sve prinose za bolesnički fond, pa tražimo i urednog lekara, uredan postupak i dobre ljekove. Inače propadosmo, jer p’ačajuči bolesnički fond i izdržavanja vi sh< .g ie-kara moramo da tražimo pomoći i kod privatnih liječnika, da kupujemo ljekove za vlastite pare, kojih mi uslijed naše slabe zarade i onako vrlo malo imamo. Nadalje je zbor največim dijelom zabavio se pitanjem dizanja i jačanja naše organizacije. Svi govornici su upozoravali na beskorisnost postojanja više organizacija i raznih partijskih frakcija, buduč je interes željezničara samo jedan i za sve jednak: obrana od prevelike eksploatacije fizičke i umne radne snage. Živom riječi više je govornika dokazalo, da izrabljivanje radnika dolazi rad njihove neorganizova-nosti i slabosti. Od kad smo organizacijom slabi, od tad smo i u pravima pali. Koristi je izvukao samo poslodavac, željeznica. Da nas se silom uguši, to je bilo nemoguče, mi smo se održali protivu sviju napada, koji su bili vrlo česti od zgora i zdola. Proturili smo pad, a sad treba da se dižemo. Beskorisne i često prljave borbe pojedinca za svoje održanje treba da zamijeni kolektivna borba sviju pod lozinkom: j dan za sve — svi za jednoga. Zbor je zaključio pozvati sve željezničare u Indjiji i okolici, da se grupišu u čvrste redove naše jedinstvene organizacije, da organizovani povedu borbu: za poboljšanje plača, za skračenje radnog vremena, za naplatu prekovremenog rada, za priznanje povjerenika i organizacije, za obezbjedjenje oboljelih i unesrečenih itd. U toj borbi treba da nastupamo svijesno i požrtvovno, gazeči preko sviju zapreka sa strane klasnih protivnika i sa strane nesvijesnih naših supatnika. Zato drugovi, zbor vas poziva: u organizaciju, u časnu borbu za veča prava i bolji život.	B.
Križevci. I ako je ovdjašnja podružnica potpuno zamrla, ipak nas nekolicina neprekidno pratimo rad našeg saveza i njegove napore za održanje in napredak. Mi nismo mogli više no da pratimo. Prilike na ovoj stanici još uvijek isključju jaču našu djelatnost. Nas staničnih službenika ima malo, a i od ovih su nekoji zadojeni duhom posjednika i neradnika, a od pružnog osoblje pogotovo nije ništa za očekivati, jer je ono u največem dijelu još sitni seljak i zadojen seljačko-buržo-askim duhom. Svi su Radičevci i očekuju od radičevčine svoje spasenje. Na sreču broj potlačenih i proletariziranih biva svaki dan veči i nezadovoljstvo sa ovakim životom izbija več i u večem broju. To nam daje sigurnu nadu u neminovno nastupanje opče potrebe za organizacijom in borbom za boljim životom i boljim uslovima rada. Radi toga istrajemo ovako promatrajuči i želimo vam mnogo uspjeha u onim mjestima, gdje su uslovi za klasnu željezničarsku organizaciju več sazreli.
Križevčanin,
Vinkovci. Več dugo se spremam da vam opširno opišem stanje, koje zavladalo na ovoj stanici od kada smo ostali izvan redova naše organizacije, prepušteni na milost i nemilost raznih žutih štrebera, radikala i radikalčiča, gospode i žandara. Nisam vam pisao prije, jer nisam znao da još postojite, bojao sam se uzaludnosti svakog novog pokušaja za vezom sa klasnim željezničarskim pokretom. Iz Ujedinjenog Željezničara, i iz kongresnog proglasa, od kojih je nekoliko primjeraka doprlo i do nas, saznao sam, da naš savez
još postoji i da još uvijek visoko drži crveni proletarski barjak. To mi je dalo pobudu, da vam se za sada javim sa nekoliko riječi, a kod zgode, dok nadjem još nekoliko sumišljenika, javit ču vam se opširnije. Za sad znajte samo to, da ovdje vlada strašni teror nad svakim, koji se ne krsti žutim nacionalnim udruženjem. Taj teror je napose pothranjivan po nekim zavedenim slabičima, medju kojima ima i takovih, koji su svojevremeno bili vrlo grlati sa komunističkim frazama. Spominjem vam samo Meštroviča. Drugom zgodom opširno i više. Pozdravlja vas
crveni željezničar.
Dopisi.
Maribor. Mariborske podružnice so iz svojih protestnih shodov poslali mini-sterstvu saobraćaja naslednje brzojavke:
„Železničarji, zbrani na shodu v Mariboru dne 13. janusfrja 1926, energično protestirajo proti ukinjenju voznih ugodnosti provizionistom ter zahtevajo takojšno prolongacijo njihovih legitimacij; nadalje protestirajo proti uvedbi objav za nakupovanje režijskih kart in zahtevajo, da se ta potrdila ukinejo. Končno zahtevajo režijsko vožnjo z brzovlakom tudi za delavce kakor tudi povrnitev vseh pravic celokupnemu osobju, kot jih je uživalo preje.
Železničarji se bodo v nasprotnem slučaju z vsemi zakonitimi sredstvi borili za dosego teh pravic.“
Maribor. Dne 25. januarja 1926 se je pripetila v Mariboru nezgoda, ki je imela za posledico smrtno žrtev in ki je žalosten dokaz, da y. naši bolniški blagajni ni vse v redu.
Pomožni delavec Rožič je bil bolan dva meseca, ker je imel srčno in pljučno bolezen. Ker je bil brez vseh denarnih sredstev, je bil prisiljen podati se na delo, dasi ni bil zdrav (ker brez denarja 3e pač ne more živeti) in ko je bil že blizu delavnice, je tako nesrečno padel, da je bil v eni uri mrtev. Krivda na njegovem padcu je bila tudi na tem, da niso bile poti potrošene s peskom. To spada v delokrog sekcije, ki je res takoj po 'tej nesreči dala po sekcijskih delavcih potresti pota s peskom. (Po toči zvoniti je prepozno.) Zapustil je pokojni še enega nepreskrbljenega otroka. — Sedaj se razpravlja o tem, ali mu pripada nezgoda, ali se bo konstatiralo — da je umrl pač naravne smrti. —
Ta slučaj bi izostal, ako bi delavec dobil 100 odstotno hranarino ter bi se v svoji bolezni lahko zdravil do kraja.
Ormož. Na naši postaji je še en par tako zvanih podrepnikov, ki pridno tožarijo vse, kar jim pride na ušssa seveda z namenom, da bi se jim za to posrečilo zasesti boljša mesta ali višjo saržo, vse le radi tega, da bi jim ne bilo treba prijeti za vsako delo.
Za enkrat te uljudno opozarjamo, da prenehajo s takim početjem, da nam jih ne bo tfeba prihodnjič bolj natančno opisati.
Logatec. Tukaj sna podružnica sklicuje za nedeljo dne 7. marca 1926 v društvenih prostorih v restavraciji Doljak v Spodnjem Logatcu redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo odbora.
2.	Poročilo centrale.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Razno.
Pozivamo vse službe proste sodruge, da se občnega zbora sigurno in točno udeleže. Začetek točno ob 10. uri dopoldne.
Odbor.
Razmere v delavnici Maribor.
Malokaj se sliši zadnji čas iz delavnice drž. žel. Maribor. Izgleda, kakor da bi bilo tukaj pri nas vse v najlepšem redu. Da pa temu ni tako, hočemo danes tem potom povedati, da tudi drugi naši sotrpini železničarji zvedo, da tudi nas delavce v tukajšnji radioni ne obsevajo ravno žarki milosti od zgoraj.
Postopanje, ki ga vršijo napram delavstvu nekateri predpostavljeni, Je že pod vsako kritiko. Posebno pa je tem gospodom trn v peti naša organizacija in nekateri delavci.
Tako je n. pr. v odd. 4 b1 neki posebno vročekrvni gospodič, ki je takoj pripravljen naložiti delavcu za vsako malenkost občutno denarno kazen, ter ga tako oškodovati za njegov že itak pičli zaslužek. Odkar se zadnje čase naša razredno bojevna organizacija zelo lepo razvija 'in zavzema zmiraj večje dimenzije je vrglo tega gospoda že čisto iz tira in bati se je, da ga ne napade kaka vročična bolezen. Opozarjamo ga, da ne nastopa tako arogantno proti njemu podrejenemu delavstvu; jer svaka sila do vremena!
V	odd. 4 b se je dalje zgodil slučaj, da sta bila kaznovana dva pom. delavca vsak z 20 Din. Imela sta službo pri izvezalcih vozov in morala sta v mrzli zimi istočasno skrbeti za kurjavo pri pečeh. Kaznovana sta bila pod pretvezo, da nista dovolj hitro dostavljala materiala izvezalcem.
V	odd. 4 a pašuje dalje neki izredno pobožen gospod, ki pri vsaki priliki zatrjuje, kako da je njegova (!) organizacija pripravljana vsak trenutek pomagati železničarjem! Znan je tudi kot neumorni agitator za politične liste SLS. Spozabil se je ta dični gospod celo že tako daleč, da je trgal raz na-lepnih desk plakate naše strokovne organizacije, podpisane od vodstva delavnice. Vprašali bi ga, ali se čuti on mogoče že kot višji forum nego je vodstvo obrata? Med drugim hodi tudi še okrog delavcev zato, da bi jih odvajal od naše organizacije z motivacijo, da jim ta nič ne more koristiti itd.
Povemo temu velmožnemu gospodu na uho, da naj ne pozabi, da je bil še sam pred kratkim navaden mizar in sicer ne eden najboljših ter da naj se zanima rajše za kaj druzega, ki mu bo bolj koristno, nas delavce pa naj v teh zadevah kar na miru pusti. Kličemo mu v spomin tisti svarilni izrek, ki pravi menda, da božji mlini meljejo . . .
Omenili bomo par besed še o eni taki diki naših predpostavljenih, ki si je menda del za edino nalogo čimbolj požrtvovalno preganjati delavce. Pripetilo se je namreč, da je zasačil ta gospodin nekega delavca pri kajenju ter ga je nahrulil. Ker pa si dotični ni dal tega kratkomaio dopasti, ga je kaznoval kar za 100 Din, nakar je delavec raje službo zapustil. Tega oblastneža, ki vihti sedaj svoj bič v takozvani „Ausbinderhütte“, bi radi spomnili na čas, ko je on bil še ključavničar v novi delavnici.
Torej to in še dosti drugega bi lahko povedali o teh cvetkah, ki razširjajo že prehudo vonjavo po našem obratu, prihodnjič, če jim bo ljubo, bomo prišli tudi z imeni na dan, za danes pa naj to zadostuje.
Opozarjamo pa te gospode, da mi delavci ne bomo ničesar, nobene krivice, nobenega udarca od njih strani pozabili ter se jih bomo o priliki spomnili.
Delavci! Znano nam je, koliko krivic nam je zadala uprava drž. žel. v zadnjih letih; kako je z bolniško blagajno, kako so nas oropali pri voznih olajšjvah, kako je z napredovanjem urnih plač in še nešteto drugih stvari. Za vsa naša moledovanja in pritožbe imajo gospodje gluha ušesa Na eni strani nas bije in se nam roga uprava, na drugi pa hočejo vihteti svoj bič nad nami njeni valpti!
Na nas pa je, da si takih klofut v bodoče ne damo več dopasti. Ne klonimo! Zatorej proti enotni fronti naših nasprotnikov in tlačiteljev enotna fronta braniteljevi
Vsi v Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije!
Protest!
Delavci na progi Dovje-Kranjska gora-Pla-nica najodločnejše protestiramo proti ukinitvi legitimacij ncnaMa vi jenem u upokojenemu osobju. Kajti ni krivda delavca, da po svojem 20 in večletnem službovanju ni imel priložnosti, da bi bil nastavljen. In mislimo, da delavec, kateri je žrtvoval vsa svoja mlada leta, vso svojo moč in zdravje železnici, ni žrtvoval nič manj kot drugi nastavljeni uslužbenec. Zato zahtevamo, da se izjednačijo pravice ne-nastavljenega upokojenega osobja z upokojenimi železniškimi nameščenci. V prvi vrsti pa, da se jim prizna iste vozne ugodnosti kot upokojenem nameščencem. Vse naše strokovne organizacije pa pozivamo, da nastopijo odločno proti temu ukrepu železniške uprave ter da delajo z vsemi močmi na to, da se odvzete legitimacije zopet čimprej vrnejo.
Iz okrožnic.
Cena premoga. Cena personalnega premoga znaša 343 23 Din za eno tono trboveljskega kosovca. Ta cena je stopila v veljavo z 9. februarjem 1926.
Listne lične legitimacije. Veljavnost listnih ličnih legitimacij iz leta 1925 je bila ukinjena s 13. februarjem J926. Od tega dne dalje veljajo samo nove listne legitimacije za leto
1926.
Odškodnina za čezurno delo delavskemu osobju. Generalna direkcija drž. žel. je izdala nasleunjo naredbo:
Od 1. februarja 1926. leta dalje do odobrenja novega pravilnika za delavsko osobje v smislu člena 6 zakona o drž. prometnem osobju, odobravam, da se delavcem državnih prometnih naprav poleg njihove osnovne dnevnice za delo v rednem času plača:
1.	Za čezurno delo v delavnikih še 50% od njihove osnovne dnevnice;
2.	za čezurno delo ob nedeljah kakor tudi ostalih praznikih pa 100% od njihove osnovne dnevnice;
3.	vajencem-delavcem, pod 18. letom starosti, ne odobrujem čezurnega dela kakor tudi ne dela ob nedeljah in praznikih.
S tem se menja in dopolni rešenje mojega predhodnika M. S. br. 6705 iz leta 1923 ter se ukine vsa druga temu protivna rešenja.
Generalni direktor: M. Ilič s. r.
Iz centrale:
Sklicanje centralne seje in konference.
V nedeljo dne 21. februarja 1926 se vrši v organizacijskih prostorih v „Železničarskem domu“ točno ob 8. uri zjutraj širša centralna seja z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo o delovanju organizacije v prvem četrtletju,
a)	tajniško,
b)	blagajniško.
3. Internacionalne konference v Amsterdamu in Sofiji.
3.	Rešitev vprašanja onih, ki so člani pri dveh organizacijah.
4.	Osnovanje mestnih medstrokovnih odborov.
5.	Regulacija delavskega vprašanja.
6.	Ujedinjenje s B. H. Savezom ter izdajanje dveh časopisov (slovenskega in hrvaškega).
7.	Direktive za bodoče delo.
Z ozirom na važ.iost seje pričakujemo, da se vsi centralni odborniki ter predsedniki podružnic točno udeleže.
Opozorilo podružnicam in članom glede bolniške blagajne. Da se bodo zamogli vsi nedostatki pri bolniški blagajni čimpreje popraviti, naročamo vsem podružnicam, da nam čimpieje sporoče vse razmere, ki so zdravstvenemu stanju železničarjev škodljive (n. pr. pomanjkanje ventilacij, stranišč, vode itd.) ter način, kako bi se dalo to odpraviti.
Glede pritožb članov, ako ne dobe hra-narine, dečje opreme itd. ter prošenj za zobo-zdravljenje in drugo, pa prosimo, da se ravnate točno po zadnji okrožnici.
Gibanje članstva. V času od I. do 14. februarja 1926 je pristopilo na novo naslednje število članov:
Maribor I............27
Vlakospremno osobje	.	.	20
Bjelovar.............45
Sisak................61
Dravograd............22
Brežice.............. 4
Ostale podružnice	....	11
Skupno 190
Izstopil in črtan ni bil nobeden.
Sodrugi, na delo! Najodločnejši odgovor na vse napade je pridobivanje novih sodru-gov ter jačanje naših vrst.
Odgovori in pojasnila centrale.
Premik v Murakerezstur. Že zadnjič smo opozorili, da naše osobje nima vršiti v Mu-rakerezstur nobenega premika. Tak odgovor smo dobili od načelnika prometnega oddelka, ko smo tozadevno intervenirali. Ako zahtevajo Madžari od vas, da vršite premik, odklonite to odločno a uljudno ter takoj napišite raport na direkcijo, da bo ponovno intervenirala v Budimpešti.
Niš. Podpora za druga 1. N. če se rešiti n« centralnoj sjednici dne 21. februarja 1926 god. Tada dolijete i čitav materijal za Vaš pododbor.
Sisak. Potrdjujemo primitak obračuna. Ujed. željezničara čemo slati redovno 240 komada.
Videm-Krško. Intervencij radi izplačilnih listkov, izplačevanja ter temporernih kart izvršena pismeno. Za legitimacijo s. K. se je
interveniralo (Td zentrale ven.
I Josip ICregar.
Takrat, ko je bilo potrebno zastaviti svoje moči za korist proletariata in za železničarje posebej, je nadsprevodmk Josip Kregar bil v prvih vrstah. Ko so mnogi in mnogi klonili duhom, je Josip Kregar ostal zvest proletarski zastavi in vnet borec za železničarske pravice. Vedno živahen, vedno pripravljen pomagati in podpirati, je bodril druge. Bil je član razredno zavedne železničarske organizacije od leta 1903 in vse do danes. Ko se je po nasilnem razpustu razredno zavednih strokovnih organizacij ustanovila „Strokovna in pravo-varstvena železničarska organizacija“, je bil njen predsednik in kot tak bil prvi med onimi, ki so položili temelj današnji močni ujedinjeni železničarski organizaciji. Bil je član proletarskih kulturnih in gospodarskih društev in je stal na stališču revolucionarnega marksizma.
Tak je bil naš Josip Kregar.
V petek, dne 12. februarja 1926, ob pol 20. uri pa ga je nenadno poklicala smrt in Josip Kregar se je v 55. letu svojega življenja poslovil v večnost, zadet od kapi.
Odšel je od nas, da se spočije od trdega boja. • Med nami pa je ostal njegov spomin, ki nam je in bo vedno lep in svet.
Počivaj v miru, sodrug!
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije-Uredništvo „Ujedinjenega Železničarja-“
Vsem podružnicam in članom v vednost
Za prihodnjo številko dne L marca 1926 bomo dali naslove za razpošiljanje lista ze tiskati.
Vsak sodrug naj pogleda, ako ima pravi naslov, ako slučajno časopisa ne dobi, nai takoj sporoči podružnici svoj točen naslov, da nas ta oovesti. Enako naj vse podružnice prekontrolirajo, ako dobe vsi člani redno časopis, ter nam vse reklamacije sporoče, ua naslove točno uredimo.
Ako katera podružnica, ki sedaj d°biva list za vse člane skupno na en naslov, noče, da se jim dostavljajo časopisi na posamezne naslove, naj te naslove do 24. februarja 192° sporoči.	Centrala-