204. številka. t Trst, v četrtek 6. septembra 1900. Tečaj XXV ,,Edinost t baja enkrat na dan. razun nedelj in i raznikov. oh 6. uri zvečer. ^»ročni»h : Za celo leto........24 kron sa pol leta.........12 _ za četrt leta........ 6 ta en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brej: priložene naročnine se uprava re ozira. _ Po tobflkarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po S stotink (4 nvč.) Telefon St*. K70. dincst Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. t ddlnoatl Je močI Oglasi se računajo po vrstah v petitu. 'Asx večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in iavne zahvale domači oeiasi itd. se računajo po pogodbi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamaciie in oglase Jernejema uprarništTo. Naročnino in oilase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskurmi se uabaiata v ulici Carintia štv. 12. CpravuiŠtvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molili piccoio šiv. II. nadsir. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Rdinost* Natisnila tiskarna kotisorcija tista „Edinost" v Trstu Javni shod političnega, društva »Edinost« dne 2. septembra 11)00 na vrtu šolskih zavodov pri sv. Jakobu. (Dalje.) Gospod dr. K v b đ f je nadaljeval: Pravi vzrok, zakaj nam -niso dovolili šole, pa vam hočem seduj povedati. Tam na magistratu in v mestnem svetu tržaškem vlada neka klika, ki je prav sorodna tisti kliki v Istri. Ta klika ima vedno polna usta besed kakor progresso, civiltft, coltura; kedar pa je prišlo do tega, da bi gospoda morali pokazati, da so zares liberalni ter da želijo, da bi se razširila kultura, delajo razliko : za-se in za svoj žep so liberalni, mi pa smo jim samo sužnji, ščavi. Kakor je bilo za časa starih Grkov in Rimljanov, ki niso mogli živeti brez sužnjev, tako bi naj bilo tudi sedaj: mi naj delamo, mi naj smo njih sužnji, a oni naši gospodarji. Oni nas hočejo imeti pojarm-ljene ali pa nas popolnoma zatreti. Oni vedo dobro, da, ako bi naši delavci, naši kmetje, bili vsaj toliko omikani v svdjem materinskem jeziku, kakor so njihovi ljudje v svojem, da bi bil konec našemu suženjstvu, da bi nadvlada, ki jo sedaj uživajo pod protekcijo vlade, zginila. Zato, edino zato nam. ne dajo šol- Oni se o tem ne sklicujejo na noben paragraf; saj so slovesno izrekli v javni seji, da ne bo nikdar slovens*ke šole na tržaških tleh. Ta predlog je stavil advokat dr. Cain-bon, naš državni poslanec. (Klici: Naš! Smeh.) Čudno pa se vam bo zdelo, da vlada pritrjuje temu, da se vlada postavlja na isto stališče, kakor magistrat. (Ivlic: Bratec in sestrica se nikdar ne stepeta !) Kajti tisti razlogi, ki jih je navedlo na-mestništvo, ko je odbilo našo prošnjo, so piškavi. Stvar jo ta —to I »od i odkrito rečeno, pa naj je potem gospodi na vladi ljubo ali ne — ti gospodje s e b o j i j o mestnega sveta (Viharno pritrjevanje), se bojijo tiste klike, ki vlada v Trstu, vlada sebi na korist, ne pa mestu tržaškemu. Ce bi ti gospodje imeli toliko poguma proti Italijanom, kakor ga imajo proti nam , stvar bi stala vse drugače. Sedaj pa vidimo, da vlada vse pokriva, kar oni delajo. Kadar oni razo-obešajo zastave, razobeša jih še namestništvo: kedar oni žalujejo, žaluje še namestništvo. (Klic: To je že Italija, ne Avstrija!) PODLISTEK Rothschildove gosli. Pripovedka A nt. C e li o v a- Trg je bil majhen, nič večji od vasi in v njem so živeli skoro sami stari ljudje, ki so umirali tako poredkoma, da bi se človek kar jezil radi tega. Za bolnišnico in za grajsko ječo so potrebovali krst zelo malo. Z jedno besedo, stvar je stala slabo . . . Ako bi Jakob Ivanov bil grobar v prestolnem mestu, gotovo bi bil že imel lastno hišo in klicali bi ga Jakoba Matvejiča; ali tu v trgu so ga klicali preprosto Jakoba, na ulici so mu dajal: priimek — Bronza in živel je revno kakor preprost mužik v neveliki stari koči, kjer je bila samo jedna soba in v tej sobi so stanovali on, Marta, peč, velika postelja, krsta za mrliče in vse gospodarstvo. Jakob je delal zale, trpežne krste . . . Za kmete in meščane jih je delal po svoji rasti in nikdar se ni zmotil, kajti višjih in krepkejših ljudij, kakor je bil on, ni bilo nikjer, niti v grajski ječi, da-si mu je bilo že sedemdeset let. Blagorodnim in ženskam pa je delal krste po meri, za kar mu je služil železen vatel. Naročila za otročje krste Gospoda moja, takih dokazov bi vam lahko še dosti navedelpa bodi to dovolj. Ije nekaj še hočem navesti. Da Člen 19. temeljnih drž. zak. za naše namestništvo ne obstoji, temu se ne smemo čuditi, ko čujemo na tržaških tleh vsaki dan klice «evviva Ita-lia» in podobne, ko vidimo dan za dnevom razne demonstracije. Razume se samo po sebi, da ob vseh teh klicih in demonstracijah slavno namestništvo samo že ne ve več, ali živi še v Avstriji, ali n e. (Burno odobravanje.) Ministerstvo je torej izreklo, da se ima namestništvo o svojih preiskovanjih in poizvedovanjih ozirati na to, ali v Trstu obstoji potreba za slovensko šolo ali ne, da se ima ozirati zlasti na člen 19. državnih osnovnih zakonov. Namestništvo pa je, kakor že omenjeno, najprej razdelilo mesto 'v dva dela, potem pa zopet združilo okolico in mesto v en velik kos. Kakšna logika je to, tega jaz ne razumem ; morda je namestniška, navadna logika to ni. (Splošna veselost) O mestnih ! Slovencih molči namestništvo; ti naj hodijo ! menda v nebesa v šolo (Smeh). Slovenci ob periferiji pa da imajo šole v Barkovljah, v Rojanu, na Katinari, pri Sv. Ivanu in v Skednju. Kar se tiče Katinare, ne vem, da-li bi gospod namestnik hotel svoje otroke pošiljati, tjekaj v šolo — kakor mu drago! Od nas pa ne more zahtevati, da bi n. pr. po zimi, ob burji, pošiljali svojo deco na tisti hrib. Nasprotno, po mojem menenju bi se moralo strogo kaznovati vsakega očeta, ki bi n. pr. iz ulice Torrente pošiljal svojega otroka gori na Katinaro v šolo. Seveda ti gospodje mislijo: Slovenci so večinoma reveži ; zato je za nje vse dobro. Njih otroci lahko hodijo 2 do 3 ure daleč v šolo : za gospodsko deco bi to ne bilo. Jaz pa mislim, da odkar obstojijo osnovni državni zakoni, smo vsi enaki, bodisi gospod, delavec ali kmet, Italijan, Nemec ali Slovan. To bi naj gospoda imeli pred očmi, kedar izdajajo svoje odločbe. Pravijo nam torej, da naši otroci naj hodijo v okoličanske šole: Rojan je blizu, šlce-denjska šola tudi ni posebno daleč. A če l>i mi tudi res hoteli pošiljati svoje otroke v okoličanske šole, ne moremo storiti tega. Tri ovire so nam o tem na poti. Prva ovira je ta, da okolica še za-se nima dovolj šol. V tržaški okolici so velike katastralne občine, katerih nekatere imajo več prebivalstva, ni rad sprejemal in delal jih je isto tako brez mere s preziranjem m vsakokrat, ko je dobil denar za delo, je dejal : »Priznavam vam, da se nerad ukvarjam z nečimnostjo.« Razun rokodelstva mu je prinašala nekoliko dohodkov igra na gosli. V trgu je na svatbah igral navadno židovski orkester, ka-: terega je vodil kotlar Mojzes Ilič Sachkes, jcmaje za-se več nego polovico dohodkov. Ker je Jakob kaj dobro sviral na gosli, zlasti ; ruske pesni, ga je Šackkes klical časih v orkester za plačilo petdesetih krajcarjev na j dan, ne vštevajč darov od gostov. Ko jej Bronza sedel v orkestru, mu je pot curkoma tekel z lica ; bilo je vroče, ozračje je duhtelo po česnu, da bi se kar zadušil, gosli so cvilile, pri desnem ušesu mu je hropel kontrabas, pri levem je jokala flavta, na katero je piskal rujav, reven Zid. z mrežo rudečih in mor. rili žilic na licu, ki je i.nel ime znanega bogatina Rothschikla. A .ta prokleti Zid je tudi najveselejše skladbe igral žalostno. Brez vsakega očitnega vzroka se je Jakob nasrkal sovraštva in preziranja do Zidov, zlasti proti Rotlischildu ; jel mu je nagajati, oštevati ga in enkrat ga je hotel celo ubiti. Rothscliil-dov se je čutil razžaljenega in dejal mu je osorno : nego drugod ka ko manjše mesto, brez vsake šole. Sv. Marija Magdalena Spodnja je največja katastralna občina v tržaški okolici ; lazteza se od pokopališča tje do pred vrat Ricmanjske vasi, in ta velika davčna občina nimaniti ene šole. Otroci morajo hoditi v šolo v Skedenj ali na Katinaro. Tudi Sv. Marija Magdalena Zgornja, Skorklja, Kolonja, spodnji del Rocola in Greta še dandanes nimajo šol. Ako torej okoličani sami nimajo šol, kako naj pošiljajo meščani svoje otroke v šole, katerih ni. A tudi tiste, ki obstojijo v okolici, so mnogo premajhne za same okoličane. To je zopet tako jasno dokazal dr. Gregorin v svojem rekurzu, da ni nobenega dvoma, da v okoličanske šole ne morejo sprejeti niti enega otroka iz mesta, če bi ga tudi hoteli. Notorično je, da imamo v tržaški okolici 2—oOOO otrok, ki ne hodijo v nobeno šolo. Ako bi mestni magistrat in namestništvo pogledala statistiko, videla bi, da bi se moralo za same okoličane osnovati še enkrat toliko šol, kolikor jih imajo sedaj. Namestništvo se izgovarja nadalje, da sca mesto in okolica ena šolska občina ter da se vsled tega ne more zahtevati, da bi sc ustanovila še ena šola, ko imamo že slovenske šole v okolici. Res je sicer, da je po zakonu in mestnem statutu mesto in okolica ena občina. Ne smemo pa pozabiti, da že v mestnem statutu samem delajo vkljub temu razliko med mestom in okolico. Mesto voli druge zastopnike v mestni svet, okolica druge. V mestu volijo po volilnih razredih, v okolici po volilnih okrajih. Tudi pri verifikaciji mestnih svetovalcev oziroma deželnih poslancev delajo razloček. Pa je še druga, važnejša razlika. Za mesto so namreč pravilo ose m razredne šole, v okolici pa imamo t r i- a 1 i štiri-razrednice z največ šestimi tečaji. Vsa učna tvarina je razdeljena tako, da se v mestu zvršuje v osmih, v okolici pa v šestih letih. To je velik razloček. Recimo, da mi pošiljamo otroka iz mesta v kako okoličansko šolo. Tam bo obiskoval šolo ti let. A kakor otrok iz mesta bi moral po teh 6 letih hoditi še dve leti v šolo. Kam naj hodi ti dve leti ? V mestno italijansko šolo? Kako, ko pa ne ume italijanski! Siromašni oče bi torej ne imel šole, kamor bi mogel pošiljati otroka še dve leti, magistrat »Ako bi vas ne cenil radi talenta, že davno bi zleteli skozi okno.« Na to se je zjokal. Rad; tega so kaj poredkoma klicali Jakoba v orkester; le v slučaju skrajne potrebe, kadar je manjkal kateri Zidov. Jakob nikdar ni bil dobre volje, ker je neprestano moral prenašati veliko izgubo. Na primer, v nedeljo in ob praznikih je bilo greh delati ; ponedeljek — je nesrečen dan ; na tak način se je nabralo v jednem letu do dvesto dni, ko je človek nehotč moral praznovati, založivši si roke za hrbet. In kolika je to izguba ! Ako so nekje v trgu imeli svatbo brez godcev, ali ako Sachkes ni poklical Jakoba, bila je to zopet izguba. Policijski nadzornik je bil dve leti bolan ter je hiral in Jakob je nestrpljivo pričakoval, ke-daj da umre, ali nadzornik je odšel v prestolnico zdraviti se in je tudi ondi umrl. Tu imate izgubo najmanj deset rubljev, kajti krsta bi se bila napravila draga z zlatovino. Misli o izgubi so mučile Jakoba zlasti po ijoči, torej je položil poleg sebe na posteljo gosli in kadar mu je vsakovrstni nesmisel lezel v glavo, pa se je dotaknil strun, gosli so se v temi oglasile in njemu je odleglo. Šestega majnika, prejšnjega leta je Marta zbolela. Starka je težko dihala, pila mnogo bi ga kaznoval, ker ga ne pošilja v šolo_ Do takih absurdnosti bi nas dovajala zahteva slavnega namestništva, da naj bi otroke i-z mesta pošiljali v šolo v okolico. Neverjetno pa je tudi samo na sebi, da se zahteva od meščanov največjega trgovinskega mesta v Avstriji, da pošiljajo svoje otroke izven mesta v šolo, na kmečke šole na deželi. Ce bi se kaj takega godilo v Af-i riki ali Avstraliji, bi se vsa Evropa zgražala j nad takim divjaškim postopanjem in zasno-! vala bi filantropiška društva v namen, da i se takim revežem v Afriki ali Avstraliji napravijo šole. Morda bi poslala Evropa celo kake armade in ladij e, ki bi šle širit kulturo v take nesrečne kraje.. . Od nas pa se tukaj v sredini civilizirane Evrope zahteva, tla pošiljamo svojo deco več ur daleč v kmečke ! šole. — Pa če bi bili gospoda še vsaj dosledni, Če bi enako postopali z vsemi, če bi tako sodili nam, kakor Italijanom. Molčali bi mi sicer tudi potem ne, a imeli bi en vzrok manj i kričati. Nam torej, v svoji posebni naklonjenosti^ svetujejo, da bi pošiljali svoje otroke v okolico v šolo. Iz tega b". sledilo za ital. otroke, kar jih je v okolici, narobe načelo, naj hodijo v mesto v šolo. Saj imajo menda italijanski otroci v mesto ravno tako daleč, kakor slovenski iz mesta v okolico. Kdor 1 >i tako mislil, se pa zopet moti. Za tiste italijanske otroke so napravili italijanske šole v Rojanu, v Skednju in tudi v Barkovljah za tistih par čifutov, ki prebivajo po leti v Barkovljah, in sedaj mislijo tako šolo napraviti tudi v Sv. Ivanu. Sicer pa jaz tega Italijanom ne zavidam, naj imajo svoje šole, ampak mislim, da, kar je prav za njih, bi naj bilo prav tudi za n*s. (Odobravanje.) Naj dajo torej tudi nam šolo. Ce ne, mi ne bomo molčali. Klečeplazili sicer ne bomo« Ako prošnje nič ne pomagajo, obrnemo se drugam in upam, da nam bo to nekoliko pomagalo. (Klici: Živio!) i Gotovo ne bo za nas sramota, če bomo morali drugje beračiti ; sramota bo za tiste,, ki trpijo, da drugod beračimo. Govornik je potem citiral ij 19. osnovnih zakonov: V deželah, v katerih biva več plemen (Volksstamrae), morajo biti javni učni zavodi tako urejeni, da vdobi vsaki narod potrebna sredstva za izomiko v svojem je- vode ter se opotekala, vendar pa je zarano satna zakurila v peč ter šla še po votlo. Pred večerom je legla. Jakob je ves dan sviral na gosli ; ko se je že povsem stemnilo, je vzel knjižico, v katero je vsakega dne zapisoval svojo izgubo; vsled dolgega časa 'jel je računiti. Vse to je znašalo nad tisoč , rubljev. To ga je tako ogrelo, tla je vrgel knjižico ob tla ter jo poteptal z nogami. Na to je pobral račune, dolgo mlaskal z jezikom | in težko vzdihal. Lice je imel rudeče in mokro od znoja. Premišljeval je o tem, kobi ta izgubljen tisočak imel v hranilnici, imel bi na leto najmanj štirideset rubljev obresti. Pomanjkanje tega zneska bilo je zopet izguba. Z jedno besedo, kamor-koli se je obrnil, sama izguba in nič drugega. »Jakob !« je zaklicala Marta nenadoma, »jaz umiram !« Ogledal se je po ženi. Lice je imela rudeče od vročine jasno in radostno. Bronza, že vajen videti jo zmerom bledo, bojazljivo in nesrečno, bil je sedaj vznemirjen. Zdelo se mu je, da zares umira in tla je vesela, da konečno odhaja na veke od te koče, od krst, od Jakoba . . . Zrla je v strop ter premikala ustnice in bila je srečna, kakor bi gledala smrt, svojo osvoboditeljico ter šepetala žnjo. (Pride še.) ziku, ne da l)i se ga prisililo, da so priuči drugemu deželnemu jeziku. Iz tega člena sledi jasno, da mora imeti vsaki narod, torej tudi naš, priliko, da pošilja otroke v šole svojega jezika ; nikogar se ne sme prisiliti, tla hodi v šolo s tujim jezikom. A tržaško namestništvo je reklo : Ta člen za nas nima veljave. (Pride še). rg. nimajo baš vzroka, da bi se veselili novih j obletnice nesrečne smrti cesarice Elizabete v Politični pregled. TRST, (». septembra 1900 Urejenje učiteljskih plač v Istri Kakor znano je pristriženi deželni zbor istrski v zadnjem svojem zasedanju vsprejel zakon o poboljšanju plač učiteljev. Kakor pa je vse, kar prihaja iz tega deželnega zbora, prikrojeno po strankarskem kopitu, tako je tudi novi zakon krivičen in pristranski. Zadnja »Naša Sloga« prinaša dopis iz učiteljskih krogov, v katerem avktor dokazuje s številkami, da je deželni zbor hotel v glavnem pomagati le laškim učiteljem. Po novem zakonu bi bile plače urejene tako-Ie : učitelji III. reda bodo dobivali 500 gld., II. reda 600, a oni I. reda 700 gld. ; pod učitelji 400, oziroma 450, Če so že usposobljeni. Učitelji po mestih bodo dobivali v e č e plače, nego oni na deželi. Učiteljem na deželi bo povišana plača za 100 gld. po razredu, dočim bo učiteljem po mestih — torej italijanskim — povišana za 150, 200 in celo 300 gld. To uredbo učiteljskih plač opravičujejo s tein, da je življenje po mestih bolj drago. Ali to ni resnica. volitev. Sedaj pa je prišlo ravno nasprotno : ravno vsled razbitja večine pride do razpu-ščenja in do novih volitev ! Simptomatično je, da sta imela predvčerajšnjim daljšo konferenco ministra Rezek in Pientak, zastopnika Cehov in Poljakov. Ugiba se tudi, da ni izključeno, da odstopita oba, ako je res odločeno, da sc državni zbor razpusti. Katoliški shod v Zagrebu je včeraj dovršil svoja posvetovanja. YTČeraj popoludne je bila zadnja svečanostim seja. V predvčerajšnji seji je v imenu Slovencev govoril državni poslanec prof. Povše. Povdarjal je jedinstvo med Hrvati in Slovenci: vaš blagor je naš blagor, vaša sreča naša sreča. Hrvati so burno pritrjevala Po vse tu. Za Povšetom je govoril nadbiskup vrhbosanski, dr. Stadler, ki je izvajal : Mi smo katoliki in Hrvatje in to hočemo ostati. Dr. Turić je predaval o ljudskem šolstvu, tir. Krešimir Kvaternik o dobrotvornih društvih. V tretjo svečanosttio sejo je došel tudi knezoškof ljubljanski dr. Jeglič. V tej seji je govoril dr. Juraj Vrbanić o »ocijalnem tukajšnji baziliki sv. J usta svečan rekvijem, katerega se udeleže zastopniki tuk. c. kr. oblasti, društva itd. Oseblia vest. Policijski ravnatelj, dvorni svetnik Bussich seje vrnil v Trst. Premeščenje v sodnijski stroki. Pravosodni minister je premestil sodnega pristava dr.a Rajmunda 1) e 1) e u z - a z Voloskega v Pulj. Učiteljem nae.kr. pripravnici je imenovan gospod Henrik L e b a n, učitelj v Ozeljanu. Kdo je gospodar Rojanske cerkve?! Odgovor na to vprašanje posnamejo cenjeni čitatelji iz prizora, ki se je prošle nedelje vršil v zakristiji Rojanske cerkve in katerega hočem tukaj vestno opisati. Za uvod pa moram omeniti, kar morda ni vsem znano, da se je prošlo nedeljo imel vršiti osnovalni zbor novoustanovljene b r a-t o v š č i n e sv. Cirila i n M e t o d a v Ro- ukrenemo mi (ordinarijat), to boste morali izpolniti. G. J ur izza: Jaz sem tukaj »gospod« župnik ! Na to je g. kanonik Crne vzel cilinder ter šel____ Gospod župnik ni imel niti toliko obzirnosti in takta, kakoršnjega bi gotovo imel sleherni kmečki fant v podobni priliki: da bi namreč svojega predpostavljenega in sivolasega starčka spremil vsaj do vrat in se mu spoštljivo poklonil. Naša stvar ni, tla bi dajali komurkoli lekcije v uljudnosti. Naslikali smo 1« ta prizor v nJega markantnejših potezah, da bodo vedeli naši čitatelji, kdo je gospodar Rojanske cerkve in kakšna ljubezen vlada v srcu gospoda župnika Jurizze do vsega, kar je slovensko, pa bodi to tudi le slovensko cerkve no petje ! To je prizor iz drame, ki se odigrava počasi, a dosledno, in katere peripetija bo -— razkol. - Se«laj je še čas, da merodajni krogi pre- janu, kakor je razvidno iz poročila, katerega smo začeli priobčevati na drugem mestu, j prečijo to katastrofo, a podvizati ee morajo. Pravila bratovščine sta potrdila oziroma .odo-j Skrajni čas je že. brila c. kr. namestništvo in preč. škofijski j Ustanovni shod bratovščine sv. Ci-vprašanju, voditelj združene opozicije, dr. : ordinarijat tržaški. Glasom teh pravil se ima rila I it Metoda v Hojami vršil se je dne Šandor Bresztvenskv, o razmerju med državo kakor zastopnik cerkvene oblasti udeležiti j 2. septembra 1900. v prostorih konsumnega in cerkvijo. Slednjič je govoril dr. Ivan Ru- zborovanj bratovščine vsakočasni župnik ali žic o organizaciji novinstva. O zaključnih kak drug duhovnik Rojanski. Razume se pa samo po sebi, da zahteva že najnavad-Govorč o nejša uljudnost od obeh strani, da vrši to slavnostih spregovorimo jutri. Za slovaške mučenike. preganjanju voditeljev Slovakov, predlaga nalogo, ako le mogoče, g. župnik. poljski list «Glas Naroda*, naj bi se cesarju Že smo se bali, da ne bodemo imeli predložila prošnja z milijoni poljskih, Čeških, sreče, da bi videli v svoji sredini g. župnika maloruskih, slovenskih in hrvatskih podpisov, Jurizzo: bil je namreč na dopustu. Ko seje društva. Ta shod je kazal v bengalični luči nesrečne razmere v Rojanu in je temeljito poučil cerkveno oblast, do kolike mere je že dospelo ogorčenje med ljudstvom, do kakih posledic mora priti, ako ta oblast nemudoma ne krene na druga pota. Udeležba od strani ro-janskih posestnikov je bila ogromna in to brez vsike agitacije. Naznanilo v »Edinosti« Ako hooe n. pr. učitelj |na deželi imeti kg. j ^ b- ge gkIieevala na ^nje Ziihvaluo pa vrnil še pravočasno, podal seje začasni samo je že zadoščalo. Predsedoval je gospod mesa, mora poslati v mesto ponje, in mora torej plačati meso in nosilca. Tako je, z ma- ' limi izjemami, tudi z drugim živežem. Na- j dalje pravijo, da mora učitelj v mestu nositi lepšo obleko, nego oni na deželi. Ali menijo pismo cesarjevo. Ta prošnja naj bi prosila za predsednik odbora naše bratovščine, g. Fran ^- Godnik, ki se je zahvalil na tolistevilni pravico in človečnost za slovaški narod in za Godnik, v župnišče, da povabi g. župnika, da udeležbi ter predstavil cerkvenega odposlanca, poniiioščenje obsojenih. se udeleži osnovalnega shoda, na katerem bii preč. g. ;mons. Crneta. Razlagal je potem Taka manifestacija da ne bi ostala brez se imel izvoliti definitivni odbor. G. župnik razmere v cerkvi ter župniji rojanski. Orne-upliva na srce cesarjevo. Le on da more je obljubil, da pride. To je bilo v so- njal je, kako je bilo vse idilično lepo pod ti gospodje poslanci da učitelj na deželi more ! ^^ mad- ko ljesu03t j„ očuvati Slovake boto. Še tekom sobote pa je g. Jurizza stvar župnikovanjem Crnetovim in Thalerjevim in okolo hoditi kakor kakov berač?! Le en. . .... , , , A , . .. , , 1-..L-.. t-avliL-o ia 1Wwl r,,,.;,.,,, f;^«™ v. , , , , . , | pred pregajanji. Ceski narod naj bi se postavil dobro pretehtal na vse strani ter prišel do Kaka razlika je setuj poti »jurizzo. viosp. pr. učitelj na deželi — ali kdo njegove rod b:ne — obolel, mora plačati zdravniku 10 do 15 in celo 20 gld. za obisk, mora pošiljati daleč v mesto po zdravila in druge stvari, potrebne za bolnika, dočim ima učitelj v mestu vse to bolj pri rokah. Učitelji po mestih imajo tudi manjertruda, ker so šole veČrazrednice, ker je obiskovanje šole bolj redno, dočim imajo učitelji na deželi strašno muko v šoli, nezdrava stanova-! spopadih, tem živahneje je razpravljanje o nja, preveliko število otrok. Onim torej, ki - sldeP11 RusiJe' da «"»kne svoje čete iz Pe na čelo tej akciji. Ta skupna akcija vseli a v- sklepa, da ne pojde. Ali so ga o tem bolj Jurizza, dasi vabljen po g. Godniku ter po- strijskih Slovanov bi bil zgodovinsko po- vodili oziri do slavnega magistrata, ali pa *van lm .preč. m kakor trdi g. župnik, da hočemo , I Kitajem in Rusijo prišlo do separatnega do- imeti le sh»d konsumnega društva, ne pa pouk v cerkvi naslonjen na podatke ljudske * i govora in daje Li-Huug-Cang, ki je baje bratovščine sv. Cirila in Metoda. V tem slu-. štetve. pooblaščen za pogajanja z vlastini, ponudil 5aJtl da meni g. župnik, da bi ne bilo po- G. Godnik: Bog je poslal sv. Duha, ki Rusiji vso Mandžurijo. trebno, da gre on zraven kakor zastopnik je usposobil vseli 12 apostolov za pouk vseli Isti londonski viri javljajo, tla je v Šan- cerkvene oblasti. Naš predsednik je na to se- tedanjih narodov. »Učite vse narode!« Topa iraiu med vsemi narodnostmi veliko razbur- vet,:1 odgovoril, da ne bo shod konsumnega je možno le tedaj, ako imajo narodi učitelje, niki, učiteljska društva in sami učitelji bi - . . . rp morali protestovati na kompetentnem mestu vsled sklepa Rusije. Namem vsem tem d™tva, ampak, kakor je bilo javljeno pri-j ki ljubijo dotično narodnost. - l orej uei v ta namen, da oni zakonski načrt, kakor je ; vestem Je prozoren. Državniki v Lonc'oau, stoj ni m oblastim, osnovalni zbor bratovščine, telji so dolžni skrbeti za pouk, ne pa, da bi v Lil uuuieij, ua oui ^iuvoustvi naei l, Kaivor je -------•> i—--------- ----- ----- ----------* . . . . ,, predložen, ne dobi sankcije, in da se vlada »e morejo rožljati se sablo, pa bi ho- kar je kanonik g. Crne opomnil g. žup- mi morali še le prosjačit, za to kar itak Rog zavzeme za to, da bodo plače pravično in! teli ščuvati vlasti proti Rusiji, a sebe kazati niku> da bode ° tak,h okolnost,h pač moral j sam zapoveduje duhovnikom, (klic.: lak du- pošteno porazdeljene. Učitelji so do sedaj v dobri luči. Mej tem pa vse avtoritativno Juri«, je rekel, danima časa. In res hovnik, preč ,z Rojana ! \ Kalabnjo znj.m!) lsnjuje namere je odšel za nekim cerkvenim opravilom. Mons. Crne. Obžalujem ta sklep in le dogodkom ____„JW ____________......» V tem času je naš predsednik g. kano- klice današnjega shoda. Obljubujem, da se Kitaju. «Journal de Saint Petersbourg* pravi, nikli razjasnil, da se shod ne bode vršil niti ; bode vse natančno prčiskavalo, kako se v reda Rusiji je bila vedno želja ta, da se čim1 v gostilni, ampak v dvorani konsumnega snici godi v Rojanu. (Klici : Pa ne odlagati !) prej uduše nemiri in da je pripravljena pod- društva, kjer se ne pije, ki je popolnoma Vse hočem natanjko poročati prevzvišenernu. mnogo trpeli, ah potrpeli bi še nekoliko, j rusko novinstvo pridno pojasnjuj samo da bi prišlo do pravičnega ureje-! Rusije in nje stališče nasproti do nja plač. Nastopna statistika priča, kako krivično so istrski italijanski poslanci uredili plače. V Istri je kakih 35U učiteljev. Italija- pirati vsako inicijativo, ki bi mogla vsposta- prazna, ker v nji ni niti stolov in mi*z. Ko (K4ici: To zahtevamo!) Mislim pa, da se mo-nov je po priliki 2*35, Hrvatov in Slovencev v,t' normalne odnošaje v Kitaju. V to pa je se je vrnil g. župnik, pogovarjala sta se go- rate Rojančani potolažiti. Stvar se mora zopet pa 125. Italijanskih učiteljev I. reda je no, da vladni organi kitajski pridejo j spoda nekaj časa v nekem tujem jeziku. Po urediti po starem. Sicer pa ne morem verjeti, 3b, II. reda 70, ostali so III. reda in nad- «>pet do svoje oblasti, da bo možno pogajati tem razgovoru jc g. župnik našemu predsed- da bi g. župnik res poučeval vaše otroke v učitelji. Od hrvatsko-slovenskih učiteljev je se žnjimi. Ako bi hoteli vojaške operacije | niku izjavil, da ne sprejme povabila na shod, j italijanskem jeziku, ker to bila neopravičljiva napaka. (Klici: Pa je tako!) Bomo preiskovali. G. Kata lan: Ko smo bili dne 20.junija t. 1. v deputaciji pri prevzvišenem ter kolika krivica »e godi 135.000 Hrvatov in! veliko težavneje. Jje energično delo legitimne takoj k Vam ter Vas povabil na shod. (G. j mn vse naše cerkvene razmere razložili, bilo Slovencev, kolika krivica našemu učitelj stvu ! i kitajske vlade more dovesti do stalnih nor-j Jurizza seje vrnil v soboto jutro; naš pred- nain je obljubljeno vse, a — sedaj ne vidimo A kako dobri so naši sosedje — sebi, oni, »nalnih odnošajev. Ako bi se poslaništva ev- j sednik je bil pri njem v soboto popoludne.) I še »'kakega rezultata. koterih je, kakor sami pravijo, le 118.00i». ropska preselila v Tienčin, bi bilo to kitaj-1 G. župnik na to: Sploh z Vami — z g, ! G. llole: Razpravljal je o razmerah (Ko se govori o učiteljih treba seveda mi- ski vladi najbolji dokaz, da so vlasti ostale Godnikom — ne grem, ker me niti ne po- pod jednim in drugim župnikom. Sedaj pravi samo 1 prvega reda, kakih 35 drugega reda, razširiti preko Pekinga, bi utegnile navstati ker se nismo znali klanjati prej. a vsi ostali so pod uči telji in učitelji tretjega komplikacije in bi se le jako razširil oni te-1 Naš predsednik je dejal na to: Vcleča- reda, Sedaj vidiš, dragi čitatelj, koliko pra- ritorij, na katerem bi morale vlasti delati za st,ti, mi Vas nismo mogli povabili prej, ker vidnosti in poštenja je v Istri v tem pogledu, pomirjenje. S tem bi pa delo vlasti postalo ste bili proč; ko ste se vrnili, sem prišel sliti tudi na učiteljice, ki dobivajo 80% zveste duhu programa, razloženega v ruski plače, določene učiteljem in podučiteljein, in noti. »Praviteljstveni vjestnik« meni, da -se tudi one dele v 3 razrede in poduči- i" uaj l>° že ogorčenje v civilizovanem svetu teljice.) radi dogodkov v Kitaju še toliko — je Ru- K položaju. Tudi danes došli dunajski sija smatrala za svojo dolžnost, da s hladno listi pišejo o razpuščenju zbornice kakor o krvjo premisli vse. Rusija ostaja zvesta na-gotovi stvari. Nekateri viri pa hočejo vedeti, j čelu, ki je v podlago nje politiki, načelu, da se vzdrži mir mej vlastmi vsega sveta, in solidarnosti, ki naj bi vezala vse države za splošni blagor. dravljate na cesti ! g. župnik: »lo sono pad rone in Rojana, ter da razpuščenju zbornice ne bo neposredno sledil razpis novih volitev. Praška »Politik« meni, da najbolj kompromitiran bo vitez Ja-\vorski, ako pride res do razpuščenja. Kajti, ko je ta gospod samovlastno razbil prejšnjo večino, je opravičeval svoj korak ravno s tem, da bo tako preprečeno razpuščenje zbornice. Ta argument seveda ni ostal brez utiša na gg. člene poljskega kluba, kajt: ti Tržaške vesti. Masa zadušnica za blagopokojnu cesarico Elizabeto. Prihodnji ponedeljek, dne 10. t. m. ob 9. uri predpoludne bo o priliki Godnik : Jaz Vas ne morem pozdrav- misli, da smo mi, ki živimo na svojej zemlji, ljati, ker niste moj prijatelj. Nato je opomnil g. kanonik Crne, da se pač spodobi kristijanom, da pozdravljajo duhovne, a g. župnik je vzel pravila bratovščine v roke te začel citati. Ko je prišel do odstavka : Namen bratovščine je, častiti sveta brata s cerkvenimi svečanostmi, posebno s sv. mašami in cerkvenim petjem v slovenskem jeziku — vrnil je pravila ter izjavil ; Nikdar in nikoli ne bo tega v moji cerkvi. Ću d in? se, kako je mogel škof to dovoliti. Jaz sem tukaj župnik! Jaz hočem mir v svoji župniji. G. kanonik mu je opomnil na to: Kar kjer smo se rodili — njegovi hlapci, mejtem ko je on isti, ki služi ter dobiva plačo od žu pijano v zloženo. Neodpustno je torej, ako ;e slovenski krščanski nauk, slovenska pro-poved in slovensko cerkveno petje opuščajo ! Odkod bodo zajemali naši otročiči krščanske nauke, ako se jim cerkev zapira?! Mar naj se uče od poulične druhali tržaške ? Mons. Crne: Pa saj pravi gosp. župnik, da je vse po starem. Zjutraj ob Gib maša s slovensko propovedjo. (Klici: Kadar ni bolan!) ob devetih ravno tako. (Klici: I*a ne več s propovedjo!) Kako da ne? Propoved ob 9ih je od nekdaj in je predpisana. G. A h t i k : Pa je ni! Danes je pozvonilo ol> 9ih skupaj, potein je bila takoj maša in ob 9ih in pol smo končali ter šli iz cerkve. (Klici: Tako je vsako nedeljo!) Mons. C r n e : Slovenska prepoved ob 9ili je bila in mora ostati in potem: kako je ob nedeljah? — (Klici: Ob Hib laška služba božja s propovedjo!) — Te je tudi potreba. Nekaj žu pij a nov je laških. G. Ho le: A domačinov nikdo. Sicer pa laski propovednik še nikdar ni opustil pro-povedi. Je prav, tudi Lahi naj se učijo ; a zakaj ne čujemo nauka božjega tudi v slovenskem jeziku, saj smo v slovenski ž u p-niji ? ! Mons. Ceni e: Saj je krščanki nauk popoludne... G. Sos iS: Ni ga. Že ne vemo tistega čas a, ko je bil posle d n j i-krat!! Danes, ko ste, prečastiti mons., vi tukaj, je bil zopet, a prej, kdo zna od kedaj ne ? Laški, tla, laški, risti ne manjka. Mons. Crne: Žalostne tožbe sličim, pa upam, da se vse poravna. G. S o s i č: A še le pod drugim župnikom! (Klici: Proč z Jurizzo !) (Z vrše te k pride.) Komarji na Brezje. Sinoči ob 9. uri se je s tukajšnjega kolodvora južne železnice odpeljalo s posebnim vlakom — bilo je vsega 28 vagonov — okolu 1200 romarjev na božjo pot na Brezje. S 15. septembrom poteče rok za pred-loženje popisnih pol redarstveni in mestni oblasti. Se enkrat opozarjamo posestnike hiš oziroma administraloije, tla jih zadene kazen, ako ne store svoje dolžnosti. Živo pa moramo obžalovati in g r a j a t i najostreje, da„ so na redarstveni oblasti tudi letos delajo razne ovire in težave onim, ki zahtevajo tiskovine tudi s slovenskim tekstom. Poskušajo se vsemožni izgovori, da bi le naši odnehali od svoje zahteve. Jednim pravijo, da se tiskovine pošle, drugim, da naj pridejo še enkrat itd. Kes žalostno je, da se avstrijski državljan mora za take stvari še le boriti, žalostno, da mora celo ta čin nositi na sebi znak avstrijskega zistema v Primorju ! Ko človek vidi to, se res ne more več čuditi dejstvu — kakor je sicer gorostasen — da nam ne dajo slo ven. šole* Slovenske posestnike oziroma administratorje v mestu in po okolici pa opozarjamo, naj energično zahtevajo svoje pravo — tudi slov. tiskovine. Saj je že redarstvena oblast sama priznala to naše pravo s tem, da je lani imela in tudi delila slovenske tiskovine če tudi le oniiu, ki so znali energično zahtevati. Zopet — »sloveno«. Pišejo nam : »Go-verno« z lesnega trga se zopet odlikuje se svojim običajnim »sloveno«. Nekega ti ne v tem tednu je tu k. redarstvo prijelo več osab radi raznih prestopkov. Kakor običajno so bili ta dan aretiranci raznih narodnosti. Za vsakega je pisal »governo«, kaj dela in od kod da je, samo glede enega, ki je pijan razsajal na nekem trga, je židovie dostavil, da je — slo veno ! Namen Majerjevega glasila je prozoren ! On hoče s tem pokazati, tla je naš narod — malo alt celo nič vreden ! Ko bi pa mi hoteli vračati šilo za og-njilo, bi lahko vsaki dan imenovali celo vrsto polentarjev, ki so se tu nasitili in ki v plačilo za to, nadlegujejo meščane in redarstvene organe ! Na c. kr. pripravnici /a srednje šole na Prošeku bode vpisovanje dne 15. in 16^ septembra t. i. dopoludne. — Dne 17. septembra ob H. uri zjutraj pa se otvori novo šolsko leto sč sv. mašo. Na opisovanje pripeljati morajo dečke stariši ali njih namestniki in predložiti morajo krstni list, zdravniški spričevali o cepljenih kozah in o zdravih očeh ter zadnje šolsko spričevalo. ODBOR c. kr. pripravnice za srednje sole. Avstrijski »Lloyd«. Ker je Rusija odpravila v Odesi karanteno za ladje, ki dohajajo iz Carigrada, je avstrijski »Llovd« zopet otvoril vožnje v Odeso. Aretiranje. Policijski oficijal Titz je včeraj aretiral : 29-letnega kočij a ža Jakoba Kurada, katerega zasleduje deželno sodišče ljubljansko zaradi neke tatvine, ki jo je izvršil leta 1898. — Isti oficijal je aretiral Nikolaja Corsija iz Pirana radi večje tatvine prstenin, izvršene na škodo neke tukajšnje tvrdke. Dražbe premičnin. V petek, dne 7. septembra ob 10. uri pretipoludne se bodo vsled naredbe tak. c. kr. okrajnega sodišča za ci- vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica S. Nicolo 25, hišna oprava ; ulica Monte-cueco 9, hišna oprava; ulica S. Luigi 73, hišna oprava; Verdela 465, presiči ; Borzni trg 4, suknji za dež; ulica Commerciale 20, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 19.3, ob 2. uri popoludne 23.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 767.3 — Danes plima ob 8*2 predp. in ob 7*36 pop.; oseka ob 1.32 predpoludne in ob 1.43 popoludne. Odbor političnega društva »Edinost« bo imel jutri zvečer ob navadni uri svojo sejo. »Kmetijska družba za Trst in oko-lieo« bo imela jutri zvečer ob 7. uri svojo sejo. Plesni odsek društva »Trgovskih pomočnikov«: javlja svojim členom in znancem. tla se prično plesne vaje vsako nedeljo od 4. popoludne do 9. zvečer v prostorih »Slovanske Čitalnice«. Vstopnina za neutle 80 stot. Plesni odsek. Pevsko društvo »Kolo« javlja svojim členom, da bo odhod v Nabrežino prihodnjo soboto točno ob 2. uri popoludne. Izletniki naj bodo na kolodvoru vsaj ob 1. uri in pol, ker bo gotovo velika gnječa. Odbor. Konstimno društvo v Lonjerju priredi v nedeljo dne 16. t. m. ob 9. uri zjutraj svoj redni občni zbor v lastnih prostorih po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo blagajnika; 3. Poročilo knjigovodje; 4. Poročilo tajnika; 5. Morebitni predlogi in nasveti. Vabljeni so vsi gg. členi, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže. O d b o r. Prispevki za moško podružnico sv. Cirila i u Jletoda. Na shodu političnega društva «Edinost* dne 2. t. m. se je nabralo 17 K 89 st., vesela družba v Slovenji vasi nabrala 2 K 84 st., g. Praprotnik v Lokvi poslal potom uprave »Edinosti« 2 K 80 st. v veseli družbi pri g. Ivanu Tavčarju pri sv. M. M. 2 K. 20 st., g. Lozej Viti (JO st. V poeeščenje spomina svojega pokojnega brata učitelja Petra Luvina, daroval gospod Josip Luvin 10 kron. NB. Na slavnosti v Nabrežini se bodo prodajale na korist Ciril - Metodove družbe sledeče razglednice: Nabergojeve, Majerjeve, Slomšekove, Krilanove, Slovani vzdramite se, in razne češke. Razne vesti. so kakorkoli sodelovali pri tem umetalnem izdelku domače obrti. X Iz Opatije. Poslednji imenik gostov izkazuje dne 31. avgusta 1309 oseb. Vse ininolo leto, od 1. septembra 1899. do naš ceS!ir' se ,ldeleže tu,li nadvoJv iste dobe t. 1. 8372 strank s 14.865 osebami. in Karo1 Fcrdmand *er pnnc Lepo število, ki priča, kako si naš primorski raj vedno bolj osvaja srca tujcev. X Sadjarsko društvo za komen-ski okraj bo imelo dne 16. t. m. v Komnu občni zbor; ker je društvo za Kras prepo-trebno, bi bilo želeti obilne udeležbe. Velikih vojaških vaj v Galiciji vršile te dni in na katerih bo n pri varski. Loterijske številke, izžrebane tembra t. 1. Brno 9, 29, 84, Inomost 38, 46, 6f>, , ki se bodo avzoč tudi odi Hajner Jurij Batine 5. sep- 38, 60. 31, 42. Vesti iz Kranjske. * Porotna razprava v L j u b-ljani. Včeraj je stala pred ljubljanskimi porotniki 44-letna vdova Katarina Silvester, ki je bila rojena v Ljubljani. Po smrti moža Brzojavna poročila. Vojna v južni Afriki. LONDON 6. (K. B.) »I>aily Xews< javljajo iz Lourenzo Manjueza z dne 4. t. m.: Semkaj je prispelo 31 zabojev zlata Tržaški Sokol. Dne S. septembra 1900 se udeleži »Tržaški Sokol« se zastavo blagoslovljenja zastave pevskega društva »Nabrežina« v Nabrežini. Odhod z južnega kolodvora ob 9. zjutraj. Prihod v Nabrežino ob 9.40. Sprejem tržaških in ljubljanskih gostov in skupni sprevod v Nabrežino. Po sv. maši blagoslov-ljenje zastave. Popoludne koncert in svo- je s svojim ljubimcem, Grkom Jurijem Seri- i v palicah, lastnina transvaalske vlade, ter par-| vano in svojimi otroki živela v Suezu v | nik 8 oO.OOO vrečami moke za isto vlado. Pred-Egiptu, kjer seje živila s šivanjem, a trpela ! aednik Kruger zapusti deželo menda čez In-veliko pomanjkanje, ker jej je ves zaslušek comati. Na reki v bližini vasi sta dve ladiji odvzemal ljubimec, ki je znal, kakor je še pripravljeni, tla ga spravita na parnik, ki ga sedaj prepričana, čarati. Lansko leto, meseca čaka ob ustju reke. junija je zdravila neko Angležkinjo ter jej LONDON 6. (K. B.) »Standard« javlja prorokovala iz kart. Obljubila jej je, da ji iz Durbana : V bližini železnične proge meti I pričara nazaj njenega moža, kije ušel k Bu- , Charlestownom in Volksrustom je bil neki rom, ter da jej poišče velik, njej namenjen kurjač nekega vojaškega vlaka ustreljen s zaklad. Pri isti Angličanki se je seznanila z P«ške, a strojevodja je bil ranjen. — \/. Italijanko Carnana, kateri je tudi proroko- L. sodni dvor obsodil Silvcstrovko, ki govori samo italijanski, na dve leti težke ječe, poostrene z jedenkratnim mesečnim postom. * Deželno gledališče v Ljubljani. Deželni odbor kranjski je vsled vetl-nih pritožb obeh gledaliških podvzetij (slovenskega in nemškega) o Veliki noči odpovedal prejšnjemu gledališkemu mojstru službo ter v avgustu nastavil novega, zelo izknšcnega in strokovno popolno veščega gledališkega mojstra, g. A. \Valdsteina, ki setl j vodi popravo in uredbo mašinerij poti in nad odrom, ter je upati, tla bo sedaj odstranjeno nepovoljno in netočno služenje gledaliških aparatov. Novi mojster je tudi usposobljen tle-koracijski slikar ter bo sedaj zelo olajšana nabava novih in raznovrstnejših dekoracij. Po|>er:^g:ip0re! ^J — Gosp. Waldstein slika sedaj dekoracije za Penaug..............Ui.— opero »Aida«, ki se bo pela v soboto 22. t. heli^'1*™............*14l"__ m. Za tem prične slikati dekoracije za »Se- Piment:.................•»■"».— j vi* • t> Sladka skorja: (cimet)..........8iS.— dem gavranove in \\ agnerjevo opero »lanu- J electt hiiuser«. — Tudi v parterju se izvrši jako ItiŽ: italijanski . . . Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno bi ago: za 50 kg. v kronah. ...........105'— Kava : Santos I. n. L II. Rio Santos in Rio lave I. II. 97.— 102.— 97'— 120.-- Laguaira lavć I...........K>iS"— Laguaira lavć II..........111.— Maracaibo.............114.— Guatemala.............1(56.— S. Salvador............121.— Costaricca..................141.— Portoricco.............155.— S- Domingo............11.'!.— Jamaica..............—.— Malabar Plaut...........159.— Java W. J. B............185.— bod na z nabava. — Indijski Japonski Na najobilnejo udeležbo vabi J u /. n o sadje O d b o r. Vesti iz ostale Primorske. X Zastava pevskega društva »Na b rezina«. V »Slov. Narodu« čitamo : V atelijeju gospe M. Hlavke v Ljubljani se je izdelala za pevsko društvo »Nabrežina« | velika zastava, ki je zares krasno delo do-J mače obrti. Zastava je iz modre svile. Na J eni strani je v zlatu in svili vezana lira, katero obdajata zeleni svileni veji lipe in lo-vorja. Okoli lire se vije napis: »Pevsko društvo »Nabrežina« 1900«. Na drugi strani zastave pa je napis: »Kakor skalni bregovi jadranskega morja — Stoj trdno zastava v obrambo domovja U Na in pod napisom sta velika okraska v slovanski — slovenskočeški — ornamentiki. Crke so sestavljene v modernem slogu. Konstatovati treba, da se bela, zlata in zelena barva bordur in okraskov prav okusno spaja v modro temeljno barvo zastave. Vsa zastava je izvršena pod nadzorstvom gdč. Franje Suhadolec po risarijah g. C. Misa, profesorja na tukajšnji obrtni šoli. Lepo, elegantno, pozlačeno liro je napravil g. pasar Tratnik, drog pa gosp. Stirn, delovodja na obrtni šoli. Nabrežinske dame so naročile pri gospej Hlavki tudi bogato vezen trak v narodnih barvah. Zastava je veleokusno, zares mojstersko delo, ki dela čast atelijeju g. Hlavke ter vsem onim, ki praktična sprememba. Parterni sedeži namreč, ki so dosedaj stali v nerazdeljenih vrstah \ tvorili bodo sedaj tri kolone v sredini z dvema hodnikoma in dve stranski koloni ! segajoči do lož. Gibanje v parterju bo tako Smokre: (Calamata) v vencih n<»vi i zelo olajšano. . . t>2.— is.— 2J.50 10.25 15.50 15 — 17.— Rožiči : (novi) Datelji: <».5010.50 Hi.--— Štajerske vesti. — Stieger št. II. Poročali smo, da! je celjski župan dal zahvalo cesarjevo nabiti i le v nemškem jeziku. No, te breztaktnosti in nelojalnosti ni izvršil on sam, kajti tudi slo-venjebistriški župan je dal nabiti cesarjevo | zahvalo samo v nemškem jeziku. Slovenei so i se pritožili. — »Sudmarkische Volkabank« I 'je imela minoli torek ustanovni shod v gra- | ški mestni dvorani. Mej udeleženci sta bila ' tudi poslanca Hotfmann in Hohenburger. , ' Konstituiralo se je ravnateljstvo in nadzor- | j ništvo, katerega členi so vzeti iz raznih mest in trgov. Tu naj omenjamo le, da je za Ptuj izvoljen glasoviti pseudo-Tevton, po domače narodni janičar O r n i g. Tudi Ljubljana je osreČena z jednim členom v osebi dr. Ferd. Eger-ja, c. k. pravnega praktikanta. Načelnikom »Volksbanke« je izvoljen dr. Ne-ckermann, namestnikom pa H5nigmann in Seewann. — V koliko je ta nova banka nevarna obmejnim Slovencem pokaže bodočnost: vsekako pa bi bilo sedaj tem važnejše krepko delovanje »Naše straže«, katero pa ubija in zatira naš domači prepir, ki pa je baje neobhodno potreben ... puljskt) (Puglia) smirnske (v škatljicah) . . Mandeljni : sladki 1. Bari novi . Lešniki: siciljski....... istrski ......... le van ti n ski olupljeni . . . Suho grozdje (cilnbe): Klein e . Sultanine....... „ iz Perzije . . „ Candia........ „ Morea......... „ Lipari......... Pome ranče (zaboj)...... „ Puglia [zaboj j .... Limone „ ...... Olje oljkino italijansko 1. Bari . „ albansko ..... „ dalmatinsko .... bombaževo amerikansko . . bombaževa angležko .... sesamovo......... i:J4-— 13G-— ' r>1 — . <>8-— 75.— :$4.---.— 47.— AH.— . (j.— 22.— . 81.— S8.— . 41.— 45:— . ;»«.;">(» 3'J.— OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri certii sv. Petra (Piaiza Rosario pod HodsKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. OdpoSiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip StantiČ čevlj. mojster V vrednostnih papirjih na 4.-dnevni izkaz 21/4°/o so- ,'uem Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci iid. po pogodbi. XXXXX30QQQQQ0QQ0C Podjetje brez konkurence isce so lid. AGENTE zn razprodajo novih in povsod rabljivih izdelkov. Visoka provizija, eventualno stalna plaea zagotovljena. Ponudbe na: J. Klimesch, Praga št. 1134/11. Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo t« iz lekarne B. Fraper-ja ? Praii je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prenavljanje krepi in ohrani. Frana Wilkelm lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrija). Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. velj. Na prodaj je v Sežani liiša št. 180, ležeča ob glavni cesti v bližini kolodvora. Natančneje ooizvedbe pri g. Val. Stolfa v Sežani. Hov tržaški •!/«• 4- 4- pogrebni zavod. Podpisani si usoja javiti p. n. občinstvu, da je prevzel vodstvo novega tržaškega zavoda za pogrebe; isti je začel poslovati s 1. septembrom 1900. ter je izborno preskrbljen s vsemi potrebami. Cene zmerne. Dolgoletne izkušnje podpisanega v tej stroki jamčijo, da bode vedno vestno spol- j njeval svoje dolžnosti nasproti cenjenim rodbinam, ki ga počaste s svojimi naročbami. Za nekoliko časa se nahaja pisarna zavoda pri | podpisanem. Uda ni A lojzij Mon ta n elli ul. Torrente — Ponte della Fabbra. Išče se mladeniča da l»i podnčeval slovensko. Ponudbe pod ..Napad" na administr. tega lista Yia molino piecolo štv. II. nadst. 50 liT! I črnega brinja za kuhati brin je veo proda : Ivan Ružić trgovec v Kaštel i rjn pošta Labinci pri Vižinadi v Istri. xxxxxxxxxxxxxxxx F I L I J A L K A c. kr. pri?, avstr. kretlilnep zavoda! za trgovino in obrt v Trstu. ___ i Novci za vplačila. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. |varilo! Tsl deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-ložeito varstveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvomeča zalagatelja „pri črnem orlf Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljauje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Luciani, E. Leitenburs, * p. Prendini, S. Serravallo, A. Suttiua, C. Zanetil, A. Praxmarer. m n * n x n * * X n n n x X x x x x Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih eenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodčili in buteljkah. Par ha 11 o lal/nh uliea Ac^uedotto s rtU lldllb JdKUU Zaloga V8ak0VMtnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme. Potočnik Fran matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rphnr Ppfpr ullc:i št Velika Rt/iiai rOlDI ZJllogJl i(1 delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladcidarne. H. Stibiel „SLAVIJ A" vzajemno zavarovalna banka v Pragi sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6"42 zaostalim svojim K. 1000*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanja zmanjšnje se zavarovalnina za dividendo. Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom. V poslednjih letih izplačano je bilo lO odstotkov zavarovalnine. Izplačana dividenda..................K 716.541.28 Reserve in fondi....................K 20,579.494 88 Dosedanja izplačila ..................» 62,922.942-86 Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke „Slavije" v pragi na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani. x x x x x x x x x xl I* X x x x Piazzetta t?. Giacomo št. 3 [Oorso) filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicali, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc Ulica Stadion Št. 20, pekarna in slade i čar na, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi druiri časniki. Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Muha Josip 1899 g V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°/0°/0 j 3-mesečni _ 2V4% i «- - - 2l/,0/0; na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stooijo pove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 2S. junija in odnosno ! 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavalu Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/n na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz. Gablonz. Gradec ; Sibinj, Inomostu, Czovec, Izubijano, Line, Oloincn, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku luu0 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Prednjmi. Jamčevue listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dne v kursu. HERA PROMETHEUS DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILEMI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjiti si bodi številih plamenov. BV* Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1893 Zlata kolajna Budapest > » » 99 » » Schiedam Haag > » » Vratislava » » Monakovo Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike y vseh delili sveta. Centralne napeljave v delovanju s približno 15000 plamenov. Čistilni in sušilni z i steni glasom privilegija nemškega cesarstva 5t. 9S.7<>2 in 108.244, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z naj odličnejši mi uspehi. Apneni oglik najprve vrste, Ki daja največ plina, se prodaja po ngodnin cenah- "»G Glavni zastopnik za Istro, Gorišk.i, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko. Italjaiisko, ter angleško Imlijo 8 Ojrlje i n drva. v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva slovenska loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naroC-be po-načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink. ulica S. Daniele >t. •>. Slovenec V Gorici. Civilni in vojaški krojač. C. It. privilifiraiii kroji § S vsakemu koj razmijivi krojiti U •©c «MK EDVARD TUREGK V TRSTU. zzzxnx: Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. '2't I. n> ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz. inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek* dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. 3DOOOC g Voščene sveče. I ICfinffeO svečar v Gorici ulica Sv. Antona ■»vJJCIO št 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelneg'a voska. Za pristnost jamči s :2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnem a občinstvu. £ •N O © o >o »-i ci P4 O M o M m Omnibus k vsakemu vlaku. fldlel Snšakiiiirii Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin. Poleg abonementov je jKnij>itjun<> ravnateljstvo uvedlo ttuli izdajo blokov, veljavnih za željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menil. Izborna bela vina iz slavnoznanih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu. Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izberi liter ]>o 1 K. 20 vin. Dalmatinska najizbranejša vina v bufiljah po vin. 4n, 60 in 1 K. Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica i/. Bakra, lastnega pridelka, po 2 K. butiljka. Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po (i4 vin. liter. RAVNATELJSTVO. Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana 2a koncerte in gledališke predstave Električno razsvetljen vrt. Bal in ca nje in Lawn-Tennis. po C" Omnibus k vsakemu vlaku, jNovoporočenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam. in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del* Antoii lirešeak, Gorica, Gosposke ulice Štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. M. AI TE Trgovina liianifakturneira blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Yia S. Lazzaro ;t. 8. Čast mi je javiti alavn. občinstvu in cenj. odje ! malce m. da »em prejel bogat izbor raznovrstnega j blaga za spomlad in poletje in sicer : črne in barvane usovij, za moške obleke ; velik izbor suovij za ženske kakor: saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z najvećjo očnostjo in natančnostjo. Velik izbor blaara za zastave in narodnih trakov za Uri št vene znake. V«e po najnižjih cenah. -»C Nadejaj e se tudi v prihodnje podpore cen odjemalcev in si občinstva, beležim se najuljudnej M. Aite.