PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA 124 (1796) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 18. maja 1951 OZEMLJE Cena 15 lir Sprelet sklep o prepovedi izvoza jjrateškega materiala na Kitajsko ^slovanski delegat je glasoval za resolucijo, ker ni pekinška vlada pokazala dobre volje do sodelovanja ^nehanje sovražnosti - Resolucija senatorja Johnsona, ki poziva na prenehanje sovražnosti > Malik zanikal 0 tajnih pogajanjih MEADOtVS, z ZDA - Zaključek konterence v Singapuru • Burma zahteva umik Čangkajškovih čet , 17. *5 s O*®**!' O&N je da- to fsov* proti 9 vzdržali resolucijo p prepo- ^ .“ožja, streliva, iebnfh n**e®iala. durovim, potjo iGi.it .a*,orn6lco proizvod-i.a.1 ^tsrteštofcga ma- tlje orn*f^?iala 28 izdelova-teterL , ’ beliva in vojnega Jtorg * Kitajsko. Sklep fefla £ OflCfcirMs glavna skup- Bjk * . * St' hlO Cocltn.l o -int+r^i taj. 96 bo sestala jutri ^ začetku seje je soji * Malik, izjavil, «r ^ 7., d10, udeležil razprave, vna skupščina nima ""Vioe in,.—,. •tw, L*repati p prepovedi * Mfan,k ' izjsvil. da *«Vr*S.J-e ^rala Marshalla /DA pri- fr>UŽ,“!ie države, naj st jim f? PTI sklepanju o prestoli * l2y®a na Kitajsko. O-& Bi Poveri f6 poljski delegat, ^ baG nrč novega, ven-® sovjetske- Air.gj^n®0 zapustili dvorane. r*š i dfelegat Ernest %PeW. Priporočal, naj se ^ sanici?- Priporočila odbora * Vsa 'i?.*"1 Je dejai, da ima-toti; nr^?riPcroeija trojni na-,(i>. ^re,ti.si'1e OZN na Ko- ,p°meiči k prenehanju 110 resitS1 O1nogočiti sporazum. Gross, je tudi pri- * tohio «Sbx5i* zy sanikci-S* č ■Priporočal obširnejše Hsl bi se napad nada-*te! o a!?1 . r bi lahko raziprav-Mll- ukrepih proti na- 10 Brerik lpo^aTSl!!l ukrepi ima- ,*•- toda niso zadnja S Na,.k“?u_=a da pripisuje nje-'ruSj^2a' dobre usluge v isteir. veliko važnost tudi Nza efl)utarii ko sprejema OZN S, rj!*\ Utrditev skupne var-: napadom. |'fej«£kl delegat Lacoste se vto, predloge in je pri-da so zadnji dogodki J CjfA k malo upanja, F.POMtffOHkla sedaj pristala ?ntah: Ia*ija. v imenu Velike tki/ S * silr Gladwyn Jebb ,Vna bl .to1'* sramot-, za ,J*tj če bi dobavljali te^ter-ial Kitajiski, katere VjhJjfe se borijo proti če-narodov. Ker v V °dibor za dobre uslu-i, njVo ‘Aagsm basu nič sjele-? izbir ^el>ka Britanija dru-7* Bo-?' nego da izvede logič-fc^aria te resolucije od 1. jk, y Ja- Predstavniki Brazi-jjt ijj "S®?01«, Belgije, Tailan- 2? 80 tudi PfiParo- w?v tnS'’,ed izvoza. Cangkaj-3« 5™** Ci’ang Pa ie 3tg JpFlaceivanje in omejen h^gai c 4i-. indijski delegat k 'teto u -*e sporočil, da se b,dj*„L~a'l gteovanja, ker se vlada protivila februarja re- in. se od, burmske vlade, naj znova odpre to cesto, ki je v, pretekli vojni služila' za oskrbo Cang-feajjškovih čet, ki so se borile proti Japoncem. Burimsko zunanje ministrstvo pa medtem, javlja, da je Burma zahtevala takojšnji umik kitaskih nacionalističnih čet z njenega ozemlju. Poročilo dodaja, da burmske oborožene sile sedaj operirajo, proti kitajskim četam in da je vlada, zahtevala od1 ZDA, naj posreduje pri Cangkajskdvi Mladi, s katero nima Burma diplomatskih Odnosov. Te čete so Jamsko leto prestopile ibiurrr.sko mejo, ko so jih zasledovale čete LK Kitajske. Številni nacionalistična vojaki so padli v spopadu z burmskimi četami, mnogo so jih ujeli in. inteaiviraili, ostali pa so se zatekli v gorate predele. Burmska vlada je bila sedaj obveščena, da ti ostanki zbirajo orožje in material, zato dl® bi ge. pridružiti drugim ostankom nacionalistično voj- ske, fci so ostali v pokrajini Juman. Sovjetski delegat Malik je zanikal vesti, da s<> tajno pogaja z ameriškimi oblastmi o Koreji. Izjavil je tudi, da se strinja s tozadevnim zanikanjem ameriške delegacije. Ameriški demokratični senator Edw.in Johnson, iz države Colarado p,a je danes predložil senatu resolucijo, ki poziva vse države, ki so udeležene v korejski vojni, naj prenehajo z vojaškimi operacijami 5. junija ob 4 zjutraj (,po korejskem času), proglasijo premirje in izmenjajo ujetnike do 31. decembra. Johnson opozarja v svoji resoluciji na ogromen napredek modernega orožja in poudarja, da ima korejski spopad «vse znake vojne brez upa zmage, ki samo povečuje bedo korejskega ljudstva«. Bo njegovem, predlogu naj bi st po ustavitvi sovražnosti vzpostavil «status q,uo an.te« ob 38. vzporedniku io nihče na,j ne bi po- skuša l vsiliti drugemu svoj način vladavine. Resolucija poudarja ob koncu geslo «Azija azijskim narodoma. 0 trgovinskih odnosih med Indijo in Kitajsko NOVI DELHI, 17. — Indijski minister za prehrano je danes v parlamentu javil, da je LR Kitajska ponudila Indiji milijon ton žitaric. Sklenjen je bil že sporazum za dobavo 50.000 ton žita in 30.000 ton riža in pogajanja Se nadaljuje, jo. Na vprašanje, ali bo gospodarska blokada Kitajske ovira, la dobave kitajskih živil Indiji, je minister izjavil, da je prezgodaj, da bi lahko kaj rekli o tem. Vsekakor pa izjavljajo, da indijski izvoz jute na Kitajsko ne bo oškodovan, naj zavza. me Indija glede blokade kakrš. no koli stališče. GROMIKO VZTRAJA naj se razpravlja o aHaalsliem pahtn S svojim novim predlogom hoče izsiliti nove koneesije od zahodnih delegacij EARIZ, 17. — Danes je Gro-rniko predlagal, naj, se vključi v dnevni red v obliki pripombe besedilo, ki ga je predložil pred dvema dnevoma ameriški delegat Jessup, ki je predlagal, naj namestniki «ugctovijo sporazum, o vključitvi točke o razorožitvi Nemčije in nesporazum o mestu, ki naj ga to vprašanje zavzame v dnevnem, redu. S tem je Grcmiko načelno pristal, naj ministri sami odločijo, ali naj, se da vprašanju nemške razorožitve prednost, dočiin je dp sedaj vedno vztrajal, naj ima to vprašanje popolno prednost kot vzrok napetosti med vznodom in zahodom. Grotniko je nato pripomnil, da je položaj sedaj sledeč: Predložiti je. treba ministrom vprašanje in sestavo prve točke, ki se nanaia na znižanje oborožitve, vprašanje in sestavo točke, ki se nanaša na atlantski pakt in, ameriška oporišča ter mesto, ki naj sP da razorožitvi Nemčije. Dalje se tudi razume, je pripomnil Grotniko, da smo sporazumni o sestavi zadnje rubrike. Na vprašanje Jessopa je Gro-rniko izjavil, da ne bi bilo 369 milijard lir primanjkljaja v italijanskem proračunu za 1951-52 Poročilo finančnega ministra Pelle o sedanjem gospodarskem poloza|u - Primarijkja| je za 60 milijard večji od lanskega, polovica davčnih dohodkov pa gre za vzdrževanje birokratskega aparate - ECA namiguje na možnost znižanja ameriške pomoči Dva dogodka sta I ročilo o gospodarskem položa-Italiji«, ki ga je podal S. p2® sporazumno rešitev h?na ič, da predJa- £?'tiviie UCii3 ne more imeti lic?«?* - ■'■newH'j to01" i0 v državah že v veljavi aktive« Kv<>za; lahko pa ima S^tcči , -^inek » še bolj »i^n tu;e,tek pogajanj s Peti' da K R“u priporn- ic? Ihriic. PpPoviedl izvoza ne p iski °na ne pošilja H1^sta„-š;1'ate,ške.ga materiala, fe-to Iraka, je izjavil, sodeloval z ostalimi ^Bih nameravanih &N5* ^anade in Nizozemske f> ' Av^s1*1,1 ®it *> predlstav-Južne Afrike, čm vili’ - an;‘de in Nizozemske /fir., jaT« 'to strinjajo z na. o? Sat lirski in urugvajski SSair® izjavila, da bosta resolucijo. Jugo-^,bijavi legat dr. Bebler pa en UcIjo ’i,Ca ^ glasoval za re-tai80vorii.?eir ni kitajska vlada -'kih n°benega od šte- Pbzivov. in n,i pokazala httiieK;?.’. da bi pripomogla . Bfi ni)u sovražnosti. t;va,1isb^?Vi“yd so -e vzdržali JlE>t jnJ,’. Biurm,a, Ekvador, 5?n. Svea ,a' Indonezija, Paki-bi‘vhiki 'ska in Sirija, Pred-!? Udeiem'i€'8ke*H Sloka sc h Uto, I glasovanja. L jaivljajo, da > tt ,k„ Jsnje oblasti sklenile, izdale nobenega do- RIM, 17. bila danes zvečer v središču pozornosti gospodarskih in političnih krogov: gospodarsko poročilo finančnega ministra Pelle in pismo misije ECA ob dodelitvi novih 71 milijonov dolarjev. Oba dogodka ne dajeta Italiji preveč rožnatih perspektiv: Pella je potrdil predvidevanja o deficitu državnega proračuna za finančno leto 1951-52, ki bo znašal 3b9 milijard lir, ob znatnem računanju na ameriško pomoč, pismo misije ECA pa pod obilico besed skriva namigovanje, da bi utegnila biti ameriška pomoč v prihodnjem finančnem letu manjša, kot pa v Rimu upajo. Na to bi kazala tudi sedanja dodelitev 71 milijonov dolarjev namesto 100, ki so jih napovedovali vladni krogi. Finančni minister je pred senatom podal poročilo o gospodarskem položaju Italije. Poročilo je razdeljeno v tri dele: gospodarski položaj v totu 1950, državne finance in načrt vladne gospodarske akcije. Pella je dejal, da se je leta 1949 končalo obdobje, v katerem «so bili postavljeni trdni temelji# italijanski valuti. Na tej osnovi in v zvezi «z bolj-Šim gospodarskim ravnotežjem v deželi# je vlada začela, je rekel Pella, z novo gospodarsko politiko, ki pa ni pokazala vseh sadov; Pella pripisuje krivdo za to korejski vojni, ki da je vsilila Italiji nova zapletena in vgžna vprašanja,1 ki jih je bilo treba reševati. Nato se je finančni minister Skliceval na svoje «splošno po- S^Uka 2a izvoz surovega •J? abend1r Py ne P°ias" 0? ih izvn ja to >lklpp sa-vse dniz na KitajsKO ali pa , V c Zs*ve. ^iUčii^PUru ju v Italiji#, ki ga je marca v zbornici, in dejal, da se je brutto narodni dohodek povečal od 7453 milijard v letu 1949 na 8028 milijard v letu 1950; v istem času so se srednje mezde zvišale za 2.4 procenta v poljedelstvu in za 8 procentov v industriji, medtem ko so se izdatki prebivalstva za potrošilo blago in usluge povečali za 5.4 procentov. Investicije, javne in zasebne, pa cenijo na 20 odst. brutto narod, nega dohodka. V drugem delu poročila je Pella. najprej podal pregled državnih obračunov od leta 1943-1944 do »49-1950. Po njegovih podatkih je bil dejanski primanjkljaj v letu 1947-48 853 milijard, ali 50.6 ost. skupnih izdatkov, leta 1948-49 474 milijard, ali 29.4 odst. skupnih izdatkov, leta 1949-50 pa 308 milijard ali 18.1 odst. skupnih izdatkov. K zmanjšanju deficita sta pripomogla predvsem davčni vijak, ki je v nekaj letih podvojil državne dohodke, in pa finansiranje iz lirskega fonda ERP (197 milijard1 lir v letu 1949-50). Pella je nato poudaril, da je ((kategorični imperativ# za vlado, da ohrani d-eficit v okviru, ki ((dovoljuje kritje brez poseganja P° inflacionističnih sredstvih«. in nato pedal glavne številke' za proračun za finančno leto 1951-1952. Proračun piredv idova 1824 milijard izdatkov in 1455 milijard, dohodkov z dejanskim deficitom 369 milijard. Poleg tega izkazuje postavka ((gibanje Angleški parlamentarci ndnelnvali v Sarajem Delegacija je pokazala veliko zanimanje za delo delavskih svetov - Sovjetske zlorabe podonavske komisije 'Mb11® konferenc^ vžtaaii,Zu" zanimanje za njegovo %»?skiih in f™ ti-lf118 a’ sPlr>h za upravljanje g Srakov iin , Imenskih pred1' Ss Stavil? jutri to- tau0 sredM,riu n®ne P'redlo-ojv^skto za obrambo tn-(L, tr.br, na t.Polotoka in za 2ta>>er'uLrl 'to,PBdto Zdi »e, Vžm?‘ kcreuL del«gacija noče te1 obvejl^3 položaJa pre-Nastajajo res-Km eSa oh-? .u or6aniziranju Hg^Aein sr, dt"bnega sistema. " n^!^ vdiobramfcni dežele, kjer je n. pr lo občutljivo, polotoku0™"*- Na Malaji toiiiicn pa živi okoli ®3cev. v Siamu v5h{, Dk^u aypor toliko v 'tog«,tj ‘t ’ kn jih jf. tre- v *m’w WkT^vu Z® V skupnem ' oti Pri fP? P°U Za in v. tom prevladuje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Britanska parlamentarna delegacija je danes iz Beograda odpotovala v Sarajevo in nato obiskala Zenico, kjer grade ogromno železarno im koksarno. Včeraj so angleški parlamentarci obiskali industrijo motorjev v ^Rakovici pri Beogradu. Prisostvovali so seji delavskega sveta in pokazali veliko delo in gospodarskih podjetij po delavcih. Vodja delegacije lord Lawsom se je zahvalil delavcem, članom delavskega sveta, ki so mu dali celo vrsto pojasnil o svojih prvih izkušnjah v upravljanju proizvodnje v njihovi tovarni. Delegacija je obiskala tudi neko delavsko zadrugo v bližini Beograda v mestu samem pa univerzo in druge kulturne ustanove. Iz Sarajeva bo delegacija odpotovala v Crno goro in Makedonijo, od tam pa z letalom, v Zagreb. Po obisku Hrvatsfee si bp delegacija ogledala še Slovenijo, 24. maja pa jo bo »prejel maršal Tito. 26. maja bodo britanski parlamentarci odpotovali v domovino, V Slovenijo je prišla prva skupina ameriških turistov -slovenskih izseljencev Iz. Cleve landa V Sloveniji bodo ostali mesec' dni. V tem letu bodo prišle v Slovenijo “e druge skupine izseljencev iz Amerike in njimi tud j znani slovenski pisatelj in borec za delavske pravice Elbin Kristan. “ 22 maja bo nadaljnjih 200 grških otrok izročenih pred “I stavnikom grškega Rdečega križa. Izročitev otrok »e bo izvršila v Arandjelovcu ob prisotnosti predstavnikov jugoslovanskega, grškega in, švedskega Rdečega križa. Danes zvečer je iz Beograda odpotovala delegacija FLRJ na četrto zasedanje donavske komisije v Galacu (Romunija). Delegacijo vodi načelnik v ministrstvu za zunanje zadeve in opolnomočeni minister Dragoje Djurič. Zasedanje se bo začelo 23. maja v Galacu. V zvezi s tem zasedanjem ob-javlja današnja «Borba» daljši članek, v katerem s številnimi podatki dokazuje, kako ZSSR krši načela donavske konvencije in izkorišča podonavsko ko misijo za podrejanje vzhodnoevropskih dežel in, za izvajanje pritiska na Jugoslavijo. ((Borba#, se peča z vprašanjem U-prave Železnih vrat, ki bi jih morala upravljati jugoslovan-ska-romunska mešana paritettč-na komisija. Toda romunske oblasti so po moskovskih navodilih doslej preprečile vsako sodelovanje in povzročajo Jugoslaviji najrazličnejše sitnosti. Nedavno je v Parizu izšla prva številka mesečnika «So' dobna vprašanja socializma#, ki ga izdaja jugoslovanski informacijski urad v Franciji, Prva številka objavlja teoretični članek Milovana Djilasa «Sodobne teme#, članke Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča in prikaz upravljanja gospodarskih podjetij v Jugoslaviji po delavskih svetih. Revija je v Franciji vzbudila veliko zanimanje. r. n. kapitala# deficit v zneaku 27 milijonov. Od skupnih izdatkov bo šlo 611.861 miliijcmov za personalne izdatke, kar pomeni približno 50 odst. redr.ih davčnih dohodkov. Skupni izdatki 1824 milijard predstavljajo 22 odst. brutto narodnega dohodka. V tretjem delu svojega poročila je Pella prikazal sedanje probleme italijanskega gospodarstva. Dejai je, da «Je bil storjen znaten korak naprej k ustvaritvi notranjega finančnega ravnotežja in k dosegi zadovoljive ravni dohodka, zaposlitve. potrošnje in investicij#. Vendar pa da sp ostali nerešeni tradicionalni frroblemi italijanskega gospodarstva in taki, ki jih nalaga razvoj mednarodnega položaja. Poudaril je, da je izvajanje obrambnih načrtov v raznih državah spodbudno vplivalo na povpraševanje in s tem ustvarilo tipično predinflac ioni stično si tuac i j o. V tem položaju hi morala Italija skrbeti predvsem za dvoje: povečanje proizvodnje in obramba lire (znana «linea Pella«). Italijanski finančni minister je nato omenil oborožitveni načrt ki predvideva 250 milijard' v treh letih (od katerih pa bo prvo — 1950-51 — čez dober mesec pni kraju). Pella je dejal, da pomeni ta vsota {(maksimum, ki ga dovoljuje italijansko gospodarstvo#, obenem pa zatrdil, da bo izvedbo tega načrta povečalo zaposlenost in s tem narodni dohodek, kar da bo povečalo povpraševanje po patrošnih dobrinah, obenem z večjim pritiskom na plačilno bilanco in na notranje tržišče. Zaradi tega, pravi Pella, bodo potrebni nekateri ukrepi, ki naj te tendence omejijo. V zvezi s tem, je govoril tudi o vprašanju kreditov in poudarili Važnost vladne kreditne politike. Kredite bo mo goče dobiti samo za ((produktivne investicije#. Misija ECA v Italiji je sporočila italijanski vladi, da je glavna uprava ECA dodelila Italiji 71 milijonov dolarjev za ((italijanski gospodarski dvig in za obrambni načrt#. S tem bo pomoč ECA Za finančno leto 1950-1951 znašala 237 milijonov dolarjev. Nadaljnja vsebina pisma ne dovoljuje Italiji prevelikih upov. Pismo sicer pravi, da italijanske ukrepe za obrambo ((smatrajo ZDA kot bodrilen dokaz volje Italije, da da svoj prispevek k obramibi Zahodne Evrope«, nadaljuje pa, da je ((Velikost skupnega načrta za obrambo v finančnem letu 1951-1952 odvisna od zakonodajnega razvoja, v obeh deželah in od dogodkov, ki jih ni mogoče naprej točno predvideti#. Zaradi vsega tega, pravi poročilo, je velikost pomoči «nujno elastična#, pismo namiguje torej na eni strani z ((zakonodajnim razvojem# ng počasnost, s katero v Italiji pripravljajo zakonske ukrepe za obrambo (iz-redni obrambni načrt je senat odobril šele včeraj, skoraj ob koncu leta, v katerem bi se njegovo izvajanje moralo zače. ti, za zakon o civilni zaščiti pa je v parlamentu priglašenih še preko 100 govornikov v času, ko je parlament tik pred prekinitvijo zasedanja v volilnem času), na drugi strani pa i ((elastičnimi vsotami# na .možnost, da bo Italija morala manj računati na ameriško pomoč kot doslej. V Rimu je bila danes vrsta krajših stavk. Delavci in uradniki podjetij javnega prevoza so že drugič v kratkem času prekinili delo za dve uri, ngfd teni ko bodo tekstilni delavci stavkali 24 ur, srednješolski profesorji pa 48 ur. Tudi odnosi med vlado ir državnimi u-službenci so se vedno zelo napeti. Izstopi iz KPI in PSI RIM, 17. Vpliven član KPI, občinski svetovalec iz La Spe-zie Terenzio Chieca, je izstopil iz stranke. Iz Vergama pa po. -rečajn,. cv" je ti.\ Severinu dp Bearzatti, pokrajinski tajnik federacije poljedelskih delav. cev, izstopil iz Nennijeve PSI. umestno postaviti pod isto rubriko vprašanje znižanja oborožitve in razorožitve Nemčije, ker jg dosežen sporazum o prvi točki, ne pa o drugih. Predlagal je, naj se-loči eno vprašanje od drugega v predlaganem dnevnem redu im naj: se enostavno doda opomba, a katero se ugotavlja, da obstaja nesporazum, na katero mesto naj pride točka o razorožitvi Nemčije. Jessupi je pripomnil, da so zahodni delegati predlagali, naj Se obe vprašanji, o katerih ni sporazuma, predložita takšni kakršni sta ministrom in je ugotovil, da s-e zdi, da je Gro-miko sprejel te predloge, ki bi bili pametni in: logični, O vprašanju atlantskega pakta in ameriških oporišč pa se namestniki niso nikoli sporazumeli, naj bi se vpisalo na dnevni red. Zahodni jielegati so jasno izjavili, da namestniki ne morejo o tem razpravljati. Gromiko je odgovoril, da to stališče ni opravičeno in je predlagal, naj to vprašanje ' prepustijo ministrom, ki naj ga proučijo z vseh sitrani. Na koncu sta Davies in Gro-miko .na dlolgo razpravljala o sestavi dnevnega reda, ki se nanaša na razorožitev Nemčije. Davies je izjavil, da bi moralo to vprašanje ostati omenjeno v obeh vzporednih točkah načrta «B», upoštevajoč .nasprotno stališče zahodnih in sovjetske delegacije. Gromiko pa je vztrajal pri svojem in zahteval, naj- se to vprašanje postavi rta prvo mesto pred' ostalimi s pripombo, kj naj nikogar ne obvezuje, tako da bodo y svetu ministrov lahko vsi obrazložili svoje stališče. Po zaključku seje so se zahodni delegati še dalje posvetovali o Gromikovem predlogu. Prihodnja seja bo jutri. Predstavnik sovjetske delega. cije je danes izjavil, da je potrebno da se namestniki sporazumejo, naj se tudi vprašanje atlantskega pakta in ameriških oporišč predloži svetu zunanjih ministrov kot točka, o kateri ni bilo mogoče sporazumeti se. drugače ne bo moglo priti do sestanka ministrov. Dodal je, da je sedaj odvisno samo od zahodnih delegacij, ali bo mogoče sporazumeti Se o dnrvr.em redu. shingitonu razgovarjal z Aohe. sonom, sestal pa se bo tu4i 2 drugimi ameriškimi državniki. Glede nafte zahteva iraška vlada zaupanje BAGDAD, 17. — Iz Londona se je vrriil vodja urada za nafto pri iraški vladi Nadhim El Bachachi. Zanimal se je za pravno zadevo pred angleškim sodiščem, ko je iraška vlada zahtev.ala, da «Iraq Petroleum Company» plačuje svoje obvez, nosti v zlatu. Po povratku Ba-ehachija se bodo nadaljevala pogajanja z delegacijo družbe, ki jo vodi Horace Gibson. Opozocija v Iraku zahteva še vedno nacionalizacijo petrolejske industrije ali pa vsaj iraško sodelovanje pri tej družbi. «Iraq Petroleum# ne komentira teh zahtev in tudi minister za gospodarstvo Abdulmait Mahmut ni objasnil parlamentu tega vprašanja. Omejil se je samo na zahtevo, da poslanci zaupajo v patriotizem članov vlade. • Dar.-es je iraška vlada dala na razpolago protiletalske baterije Siriji. Ze zopet o „neugasnjeni suverenostiw Italije nad Tržaškim ozemljem V Španiji še vedno vre MADRID, 17. — V španski prestolnici so se danes pojavili letaki, ki pozivajo meščane, naj 22 maja protestirajo proti draginji, s tem, da se ne poslužujejo javnih prevoznih sredstev, da ne gredo v javne lokale ir.- ne delajo nakupov. Frankistični tisk posveča tem letakom veliko pozornost in govori predvsem o stavkah. List «ABC» pravi med drugim, da je stavko «mogoče smatrati kot zločin vojaškega upora#, frankistično glasilo «Arriba» pa opozarja svoje čitatelje, da je oni,' ki razdeluje letake, ki pozivajo k stavki, »sovražnik Španije in je treba z njim v skladu s tem postopati#. Katoliški tisk zavzema dvoumr?o stališče — priznava sicer španskemu delavcu, da «sme braniti svoje pravice# — takoj zatem pa trdi. da je stavka v politične namene nedopustna#. Francoski lisk o volilnih pripravah PARIZ, 17. — Danes se je začel izredni kongres francoske radikalne stranke. Zjutraj so proučili tudi vprašanje volilne taktike, popoldne pa se je začela debata o splošni politiki. Vsi današnji pariški listi pišejo o volilnih pripravah posameznih strank. «Combat» piše, da pogajanja med strankami večine ne napredujejo zadovo. ljivo, in pravi, da republikanske stranke delajo za tako na. rodno skupščino, ki ne bo mogla delovati in v kateri se bosta dva nasprotna bloka potegovala za oblast. Nobeden ne bo imel absolutne večine in edini izhod bo razpisati nove volitve. Socialistični Ust «Populaire» piše, da je nevarnost, ki jo močno oborožena Sovjetska zveza predstavlja, privedla so. cialistično stranko do tega. da je pristala na oborožitev Nemčije. List pravi dalje, da se zdi, dav od-i Sovjetska zveza politi, ko, s katero hoče, da bi ostali svet bil v stalni pripravljenosti, zato da bi splošna oboroži, tev (povzročila nezadovoljstvo med ljudstvom in omogočila sovjetsko propagando. V narodni skupščini ie mini. Ster za obrambo jules Moch izjavil, da bo Francija stavila do konca tega letala na razpolago Eisenhoverju deset modernih divizij. Do konca leta 1952 bo Francija razpolagala s 15 red. nimi divizijami, do konca naslednjega leta pa z 20 divizija, mi in z rezervami, Poslanik Bystricky se ne bo vrnil v London LONDON, 17. — Češkoslovaška vlada jt’ obvestila angleško zunanje ministrstvo, da se češkoslovaški poslanik v Londonu Bysitrieky, ki je bil pred kratkimi vpoklican v Prago, ne bo več vrnil v London, Češkoslovaška vladla ni še imenovala njegovega naslednika. Omenjeni poslanik je bil vpoklican v Prago istočasno z drugimi štirimi poslaniki, ki jih je, kar kor Bysikrckega, imenoval bivši zunanji minister Clemenitis, ki so ga pred kratkim' aretira-li. Kakor jte znano, pa je češko slovaški poslanik v Novem Delhiju Kratochvil. ki to ga pozvali v Prago istočasno kakor ostale, odrekel pokorščino in je pribežal v Veliko Britanijo. Stokes v Washingtonu WASHINGTON, 17. — Na ti. skovni konferenci v Washing. tonu je angleški minister za surovine in lord-čuvar pečata, Richard Stokes, med drugim iz. javil, da če ne bo prišlo do po. membnih napredkov v razde-ljevnaju surovin, Se bo Anglija v jeseni znašla v prečejš-njem pomanjkanju surovin. Stokes je nato zatrdil, da bo Anglija «z vsemi sredstvi# vztrajala pri svojih naporih za oborožitev, kar bo verjetno v prihodnjih dveh letih pripeljalo do znižanja življenjske ravni angleškega ljudstva. Stokes je poudfil, da ne bo mogoče doseči resničnega napredka, če vprašanje razdeljevanja suro. vin ne bo dokončno in pravično rešeno. Stokes se je v Wa- MADRID, 17. — Barcelonska policija poroča, da je aretirala 15 oseb, ki so obtožene, da sb pripravljale manifestacije in stavke za 1. maj. Pretekli petek je bila zaključena razprava o okrožnici ZVU od 20. marca t. I. trzaikim sodnim oblastem, ki določa, d® -so sodniki STO odvisni od organov oblasti $TO in ne smejo p nobenem primeru izpolnjevati ukazov ih sprejemati navodil od katere koti druge države; ne smejo torej izvajati ukazov in navodil čeprav prihajajo ie Birna. Ze v tej raztpravi je naš občinski svetovalec dr. Jože Dekleva omenil še eno okrožnico ZV.U o dovoljevanju zaičashe svobode obtožencem, okrožnice, fci poudarja važno pravno načelo, da ni mogoče izb vajati zapornih povelj izven cone, ker ne obstajajo sporazumi o izročitvi ali podobni sporazumi med ZVU in tujimi državami vključno italijansko republiko. Da bo vsem našim čitateljem, š» No, do bo dokaz o tem.da italijanska republika v resnici m več suverena nad Tržaškim ozemljem, objavljamo dopis glavnega predsednika tržaškega prizivnega sodišča predsedniku civilnega in kazenskega sodišča v Trstu o v.izjavi glede nepristojnosti sodišča#, ki se glasi: GLAVNO PREDSEDSTVO PRIZIVNEGA SODISCA Trst, 19. aprila 1951 št. 404 C/2 Prot. Gospodu predsedniku sodišča v Trstu Predmet: Izjava o nepristojnosti sodišča Sporočamo, da je z dopisom od 6. aprila 1951 št. 80 . B/1340 oddelek za pravne zadeve ZVU določil glede izjav o nepristojnosti sodišča sledeče: 1. Kadar koli bi krajevna sodišča izdata izjavo o nepristojnosti sodišča, je treba sodne spise poslati temu oddelku, ki bo preskrbel, da bodo odposlani italijanskim oblastem ali drugim inozemskim oblastem. 2. Kadar krajevna sodišča izdajajo izjavo o nepristojnosti sodišča, ne smejo naznačiti sodne oblasti, ki jo imajo za pristojno, temveč samo državo, o kateri menijo, da ji pripada ju. risdikcija. Naloga italijanskih sodnih oblasti, ali drugih tujih oblasti je, da odtočijo, v vsakem primeru kateri sodnik je pristojen. Glavni predsednik Vitanza m. p. vodja pisarne * ** Iz. gornjega dopisa izhaja torej, da je ZVU istega dne. ko je razposlali o krožnico glede dovolitve začasne svobode, poslala tudi 'razpis glede izjave o nepristojnosti sodišča, razpis, v katerem je dovolj razločno rečeno, da se italijanska oblast smatra prav tako za inozemsko oblast kakor se smatra oblast katere koli druge države. Iz gornjega dopisa je tudi razvidno, da ga je podpisal neki Vitanza. Ce je zgoraj tpodpi-•eani Vitanza isti, ki zagovor ji Cammaratoix> tezo o suverenosti Italije nad Trstom, potem si pač lahko mislimo s kako težkim srreem ie revež moral dopis podpisati.... Angleška nota Perziji poslana poslaniku Sbephardu O vsebini note ni še nič znanega • Delo komisije za nacionalizacijo - Ostavka perzijskega policijskega ravnatelja LONDON, 17. Anglija je danes poslala noto svojemu poslaniku v Perziji Siru Franci, su Shephardu z nalogo, naj jo preda ministrskemu predsedniku Mos^adeghu. Zunanji mini. ster Morrison jo je pokazal, preden jo je odposlal, še At-tleeju, s katerim se je sestal danes ob 18. uri. Ker je jutri velik musliman, ski praznik, bo Shephard izročil noto morda šele v soboto, vendar ni izključno, da bo Mos. sadegh navzlic prazniku jutri sprejel Shepharda. O vsebini note nočejo v Londonu nič povedati. Vendar me. nijo, da nota v uvodu priznava Perziji pravico do nacionalizirani a industrije nafte, vendar zahteva, da spoštuje inter-ese «AngIo.Iranian». London naj bi ponudil v sporazumu z Wa-shingtonom pričetek pogajanj s Teheranom med katerimi naj bi našli prijateljsko rešitev na. sprotij med perzijsko vlado in angleško petrolejsko družbo. Ce bi Iran pristal na pogaja- Truman poudarja potrebo naporov za gospodarsko stabilnost Okrepitev vojaške moči ZDA in zaveznikov ter borba proti inflaciji,: vprašanja, ki jih predsednik priporoča Amerikancem v premislek Bradleya ne bodo silili, naj govori o razgovorih s Trumanom WASHINGT0N, 17. — Senat, na preiskovalna komisija je da. nes sklenila, da ne bo silila generala Bradleya, naj pove podrobnosti o svojih razgovorih s Trumanom Pr.ed Mac Arthurje, vo odstavitvijo. Kot znano, je načelniku »velikega glavnega stana# to vprašanje postavil re publikanski senator Wiley; Brad!ey je odločno odklonil, da bi o tem govoril. Zaradi tega je bilo včeraj njegovo pričevanje prekinjeno do ponedelj-ka. Truman pa je na tiskovni konferenci pojasnil, da je skle. nij odstaviti svojeglavega generala že 20. marca, ko je Mac Arthur, brez. dovoljenja iz Wa-shingtona, poslal kitajskemu poveljniku na Severni Koreji ultimat Truman je tudi dejal, da je »primer Mac Arthur# proučeval več kot leto dni za. radi raznih primerov nepokor. ščlne, ki jih je general zagrešil" Predsednik je dodal, da je v lanskem oktobru napravil »krajni poskus in se odpravil na 20.000 km dolgo pot do otoka Wake, da bi se z Mac Arthurjem sporazumel. Dejal je, da se mu je Po sestanku zdelo, da se mu je to posrečilo, da pa so ga dogodki kmalu raz. očarali, O Mac Arthurjevi od. stavitvj so razpravljali na treh dolgih sejah v Beli hiši, med katerimi so se predsednik in njegovi sodelavci prepričali, da res ni drugega izhoda. V krajšem govoru pred ((Kongresom za državljanske pravice# pa je Truman opozo. ril Amerlkanče, da so tudi dru. ga vprašanja vredna njihove pozornosti, ne le vojaška strategija na Daljnem vzhodu, o kateri razpravljajo v senatni komisiji. Med ((vprašanja, ki so prav tako -žna kot vojaška strategija#, šteje predsednik Truman naslednje štiri točke: 1. okrepitev oboroženih sil in splošne moči ZDA; 2, pomoč zaveznikom, da okrepijo svoje sile, tako da bi «imeh večji delež v naporih za preprečitev voine in ustavitev napada#; 3. gospodarska ustalitev in borba proti inflaciji, vštevši nadzor, stvo nad cenami, mezdami in najemninami; 4. novi davki, ki naj: omogočijo izvedbo obramb nega načrta in ustavijo inflacijo. Ne da bi imenoval senatorja Tafta, je Truman ostro napadel njegov predlog, naj »e zniža vojni proračun in naj se voj-ska zmanjša za pol milijona na tri milijone mož. Dejal je, da si «ZDA ne morejo več dovoliti nobene šibkosti, ker bi vsak zgrešen korak utegnil pripeljati deželo na rob prepa-da». Vztrajal je nato pri tem, da je za borbp proti inflaciji nujno, da se sednjj sistem nadzorstva nad cenami ohrani -tu. di po 30. juniju. Truman ie nato naznanil, da bodo vojaški izdatki od začet. ka korejske vojne do 30. juni. ja znašali 19 milijard dolarjev, da pa se bodo od 1. julija.povečali verjetno na 40 milijard letno. Prvi oddelki četrte ameriške divizije za Evropo bodo odpo-tovali iz ZDA proti koncu te. ga tedna. Prve tri ladje bodo 29. maja prispele v Bremer-haven. nja, bi Anglija poslala v Tehe. ran predstavnika zunanjega ministrstva Youngerja ali pa predstavnika angleškega državnega zaklada. Po vesteh iz Teherana je angleško perzijska kriza dosegla že skoraj višek. Perzijska vlada ima namen hitro urediti to vprašanje. Komisija za izvedbo zakona o nacionalizaciji je dobila samo tri mesece časa, da dokonča svoje delo, Ta naglica naj bi imela vzrok v stra. hu Irana, da bj se Angleži po-služili sile. Upravičene ali neupravičene vesti o angleškem namenu, da bi poslali padalce na področje pri Abadanu, so še povečale ta strah. Vendar opazovalci v Teheranu odkrito opozarjajo Anglijo, da bi bila ta igra zelo nevarna in da bi od nje vlekla dobiček samo Moskva. Izvedelo se je danes, da je perzijska komisija, ki ima nalogo likvidirati «Anglo - Ira-nian», podvzela «odločen ukrep proti družbi#. O tem bodo v kratkem objavili uradn0 poročilo, Komisija se je tudi odloči la, da se bo sestala vsak dan zjutraj in zvečer, z namenom, da »pohiti s pripravo načrta za izvedbo zakona o prevzemu naprav petrolejske industrije v južnem Iranu#. Danes zjutraj je v iranskem parlamentu izjavil poslanec Haiy Zadeh. da «nas Anglija ne more prestrašiti s padalci. Naša obmejna plemena bi jih uničila. Anglija se moti, če misli, da more spremeniti Perzijo v drugo Korejo. Ce nam bo poslala padalce, bo tretja svetov, na vojna neizogibna#. Potem je govoril o angleškem tisku in dejal: «Ne zavedajo se svojega položaja in niti našega, Per zija ni danes taka, kot je bila leta 1914, in Anglija ni močnejša kot nekoč#. Napadel je po-tem sporazum iz leta 1933 med Perzijo in »Anglo - Iranian#; «Svet ve, da smo sporazum podpisali pod pritiskom in pod diktatorskim režimom#. Povedal je, da je v sporazumu omenjeno, da če bi prišlo do njego vega preklica, bi petrolejske naprave pripadle Perziji, «Na-ciojializacija je bil eden izmed načinov za preklic sporazuma#. Zaključil je: «Vse pripada Per. ziju mi ne dolgujemo ničesar Angležem«. V Teheranu so se razširile vesti, da bodo odpoklicali v London Sira Francisa Shepharda, To so v angleški prestolni, cj zanikali in omenili, da bi ga lahko poklicali samo na posvetovanja. Po izjavah Abola Ghassema Raffia, enega izmed voditeljev ((Bratov v Islamu#, ki so ga včeraj aretirali, se je takoj sestal Mossadegh s svojimi mi- nistri in proučil vprašanja ohranitve miru v državi. Via, da naj bi sklenila: 1. Odstrani, ti vodilne člane narodne fronte; 2. Izvesti čistko med polici, jo; 3. Imenovati novega ravna, telja za varnost, zvestega Mos. sadeghu Sedanji ravnatelj policije general Abdolhossein Jedjaz-i je danes že podal ostav. ko. Vladni svet je začasno predal policijske posle notranje, mu ministru Fazlollahu Zahedi. Sele sedaj so mogli pogasiti požar v nekem vrelcu nafte, ki je nastal že 1. maja. Vrelec je razstrelil Američan Mv. ron Kinley, ki so ga prav zato poklicali iz ZDA. Po poročilih i i Washingtona so .ameriške petrolejske družbe sporazumne s predstavniki vlade v njih stališču d0 Irana. Predstavniki družb so zanikali vesti, j>o katerih bi ameriško zunanje ministrstvo zahtevalo od njih, naj odbijejo morebitne ponudbe za izkoriščanje vrelcev v Perziji. Kratke, vesti tVASHINGTON, 17. — ZDA SO se začele pogajati z Brazilijo za uvoz monazita, rudnine, ki jo uporabljajo za atomske poskuse in za reakcijske motorje za letala. tVASHINGTON, 17. — Senator Tom Connally, predsednik senatne komisije za zunanje zadeve, je izjavil, da namerava ameriška vlada v bodoče nameniti fonde Marshallovega načrta predvsem za vojaške namene. LONDON, 17. — V Londonu se je končala konferenca ameriških diplomatskih predstavnikov, pri evropskih vladah - članicah atlantskega pakta. Govorili so o »raznih vprašanjih- v zvezi z gospodarsko in vojaško pomočjo Evropi#. tVASHINGTON, 17. - Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da Francija in Anglija se nista odgovorili na ameriško sporočilo, ki je izražalo željo, da bi Grčija in Turčija stopili v atlantski pakt. V Rimu, ki ga ZDA o tem niso vprašale za mnenje, je vest povzročila vznemirjenje. HONG KONG, 17. — Po poro«, lih iz Kitajske je v provincah Kvantung, Kvangsi, Kiangsu Ce-kiang in Fukiang zavladala lakota, ki so se ji pridružile poplav* v pokrajinah Fukieng, Hunan tn Kiangsi. Vest Je povzeta po poročilih Canghajsklh listov. LONDON, 17. — Po uradni statistiki so angleške oborožene sil* štele ob koncu marca 809.000 mož, kar pomeni prirastek 100 tisoč mož v sestih mesecih, PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 18. maja 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Petek IS. maja Feliks, Mladica Sonce vzide ob 4.32; zatone ob 19.31. Dolžina dneva 14.59. Luna vzine ob 16.22; zatone ob Jutri, sobota 19. maja Celestin, Vitoslava Bolje pozno kot nikoli meni odbornik Bonetti, ki je predložil obrat' cun«a ACEGAT šele na včerajšnji občinski seji Včerajšnja izredna občinska »eja je bila namenjena izključno razpravljanju o obračunih in proračunu podjetja [ACEGAT. Ker je bilo na raznih preteklih sejah neštetokrat omenjeno to vprašanje ter je bila s strani marsikaterega svetovalca poudarjena tudi potreba, da se že enkrat predloži proračun za leto 1951, smo pričakovali, da bo zanimanje za t° izredno sejo večje. , Po dobri fričetrturni zamudi, se je občinska seja vendarle pričela. Glavno besedo je imel tokrat odbornik Bonetti. Iti je imel nalogo podati zaključna obračuna za leto 1949 in 1950 ter proračun za leto 1951 podjetja ACEGAT. Preden je prešel na čitanje obračunov in proračuna ter predlogov občinskega odbora v zvezi a tem vprašanjem, je hotel na dolgo in široko obrazložiti zakaj in kako je prišlo do tega. da se obravnava obračun Za leto 1949 in 1950 z dveletno, oziroma enoletno zamudo. Iz Vse njegove, sicer dolge razlage pa nismo mogli razumeti, koga smatra za krivca in kaj je po njegovem pravzaprav povzročilo to «malenkostno» zamudo. Edino, kar je bilo iz njegovega govora prav jasno razvidno, je bila želja prikazati sebe v kar najlepši luči; zato m Varčeval s pohvalami (samemu sebi), ki naj bi dokazale vsem. I ki tega §e ne vedo, kako vesten je pri svojem poslu in kako se trudi, da bi bilo yse lepo in dobro. Kljub hvalam m razlagam, pa se le ni mogel izviti, ne da bi priznal svojo krivdo za to, da je predložil obračun za leto 1949 «samo» z dvoletno zamudo. Da bi prikazal aktivnost in delovanje podjetja ACEGAT v korist tržaškega prebivalstva, je poudaril, da so cene tramvajskim vožnjam, kot tudi cene električni energiji in plinu mnogo n.ižje v Trstu, kot v vseh ostalih mestih italijanske republike. Le nekatera mesta, kot t.a primer Benetke, Milan in še druga se lahko pohvalijo, da imajo v veljavi še nižje tarife, vsa ostala mesta imajo precej višje tarife. Da ni moglo podjetje uresničiti vseh svojih načrtov ter &e postaviti popolnoma na «noge», j-e po njegovem še vedno kriva škoda, ki so jo povzročila v vojnem času razna bombardiranja. Toda že dejstvo, da -je v svoji povojni aktivnosti podjetje ACEGAT zgradilo in popravilo napeljave, proge, delavnice in vozila, za kar je potrošilo 5 milijard 800 tisoč lir pomeni, da je tudi podjetje ACEGAT prispevalo k reševanju problema brezposelnosti na našem ozemlju. Ko je omenil vprašanje osebja podjetja ACEGAT, je dejal, da je slišal za predlog, po katerem naj bi omenjeno podjetje spre- Delavske ne smejo biti zadruge orožje strank jelo pa delo nekaj občinskih uslužbencev; po njegovem bi bila taka rešitev kaj slaba, kajti prepričan je, da bi občina poslala pač najslabše delovne moči. oziroma kot se je izrazil nekakšne ostanke (s tem je tako rekoč priznal, da so tudi take delovne moči v službi v občinskih uradih). Na dolgo in široko je tudi govoril o vprašanju tramvajskega prometa v Trstu, ki ni neoporečen. Da bi še natančneje predočil celotni položaj tramvajskega prometa, je pre-čital v odlemkih poročilo tehničnih izvedencev, ki predlagajo tudi razne rešitve, ki naj bi izboljšale položaj na tem področju. Ni dolgo od tega, ko je ZVU j koristile interesom vsega pre-podaljšaia rok za prilagoditev bivalstva. Pravilnik Delavskih aadrug zakonskim predpisom zadrug jasno dbloča, da jih modo 30. junija 1951, rejo upravljati in voditi izvo- juntja To pomeni, da bodo po tem Zakonu vsi bivši zadružni člani, ki ne bodo do takl-at uredi-II svojih odnosov, zgubili vse svoje pravice, ki jih imajo do Delavskih zadrug za Trst Istro in Furlanijo. Delavske zadruge so bile ustanovljene 1,903." leta na pobudo naprednih delavcev, kovinarjev. tiskarjev, uradnikov in drugih. Ze pred- prvo svetovno vojno so dosegle zelo velik razmah. Nikdar niso bile Delavske zadruge šovinistično usmerjene, saj so na njenih poslovalnicah bili dVojezični iia-pi.-i še dolgo med' fašizmom. Po končani vojni jt kljub volitvam, ZVU imenovala petčlanski nadzorni odbor, ki je prevzel vse poslovanje. Zgoraj omenjeni odlok in obvestilo, d'a se bodlo po tein roku začela pripravljalna dela Za sklicanje občnih zborov zadružnikov, je spražil v časopis-ju vrsto polemik s čisto jasnim namenom, da bi postale Delavske zadruge agentura nekaterih političnih krogov. Take ne tri ejo upravljati in voditi izvoljeni odborniki. To se pravi, dla imajo visi zadružni člani pravico odločati pri poslovanju za vsakega Tržačana tako važnega podjetja. Po-mfcn Delavskih zadrug' ni samo v tem. da oskrbujejo več kct tretjino vsega prebivalstva, temveč tudi, ker one regulirajo celoten trg in ne dopuščajo jzidzitih špekulativnih skokov cen. Zato je potrebno, dy vri de-»mokra-ti. ki se zavedajo ogromnega pomeni te tako važne ustanove, urede svoje odnose db Delavskih zadrug. Vsi člani pa tudi oni. ki bi želeli postati, bodb na prihodnjih volitvah s svojim glasom soodločali o usodi in o poslovanju. Zato pa tudi morajo do 30. junija urediti svoje- odnese, to se pravi stopiti kakšen popoldan, med' 16. in 17. uro (razen v sc-botah) v najbližjo poslovalnico. Vsak član, ki pristopi n a novo, mora plačati 100 lir zadružnega deleža in se s svojini podpisom obvezati za nadaljnjih 400 lir, ki j ih bo lahko plačat tudi v Obrokih. Odhod na razstavo NOB v Ljubljani Vse izletnike, ki so se prijavili za obisk razstave NOB v Ljubljani 20. t. m. obveščamo, da odpotujejo avtobusi v jutranjih urah iz sledečih kraiev: Iz DOMJA . Trg; odhod z avtobusom ob 4; dalje se zadrži v DOLINI za izletnike iz Doline, Mačkovelj, Prebertega ter Boljunca. Iz BORŠTA - pred dvorano, odhod z avtobusom ob 4. uri za izletnike iz Boršta in Ric-manj. Z OPČIN odhod z avtobusom ob 4. uri izpred kinodvorane za izletnike z Opčin. Vsi avtobusi za izletnike Proseka - Kontovela in Malega Repna odpotujejo ob 4. uri z običajne avtobusne postaje na Križadi. Za VELIKI REPEN*in COL, odhod z avtobusom iz Velikega Repna, preko Cola ob 4.30 uri. IZLETNIKI SO NAPROSENI, DA SE ZBEREJO TOČNO OB DOLOČENIH URAH NA KRAJU ODHODA. Slovenski profesorji stavkajo za pravice slovenske šole Italijanske strokovne organizacije dosledno in z določenimi političnimi nameni prezirajo v borbi za uveljavljenje stanovskih pravic profesorje slovenskih srednjih šol na anglo-ame-riškem področju STO. Slovanski profesorji pa ne hodijo po tej poti in so bili vedno solidarni s svojimi italijanskimi stanovskimi tovariši. Zato se bodo udeležili tudi stavke, danes in jutri, toda s svojimi posebnimi zahtevami, kar je sklep vseh stanovskih organizacij slovenskih srednjih šol. Slovenski profesorji gredo v stavko zato; 1. da branijo svoj ekonomski irt pravni položaj; 2. da dosežejo -priznanje slovenskih srednjih šoj in popolno'enakopravnost z italijanskimi; 3. da doseže, jo stalnost razredov s stalnimi mesti profesorjev; 4. da dobijo slovenske srednje šole ustrezne prostore; 5. da dobijo slovenske srednje šole primerne dok-klade za nabavo potrebnih učil in za spcpolnitev raznih učnih kabinetov; 6. da dosežejo socialne ugodnosti zavarovanja proti breaposelnosti, starosti in bc-lezni. LINHARTOVA «ZUPANOVA MICKA« IN, KONCERT ((TRŽAŠKEGA ZVONA« V NABREŽINI Prosvetno društvo «Simon Jenko« priredi v nedeljo 20. t. m. ob 16. uri v Nabrežini reprizo Linhartove ((Zupanove Micke« združeno s koncertom ((Tržaškega zvona«. Cisti dobiček te prireditve in vseh gostovanj je namenjen skladu za zgraditev Kulturnega doma v Trstu. RAZSTAVA V. OKRAJA V DOLINI V. okraj je imel svojo prvo razstavo narodne osvoboditve v Dolini, Na okusno pripravljeni razstavi se najprej ustaviš pred napisom, ki dokazuje, kako velik krvavi delež so vasi Brega dale za osvoboditev. 420 fantov in deklet je odšlo v gore branit svobodo. 102 se nista vrnila več na svoje, domove. 151 organiziranih aktivistov 'je delale o-b podpori vseh domačinov. 36 izmed njih je dalo življenje za svobodoljubna načela, z Brega •je bilo interniranih 109 oseb. 36 jih je umrlo v nacističnih in fašističnih taboriščih. Spomeniki padlim v Borštu, Ricmanjih, Dolini in Boljuncu dokazujejo, da ljudje znajo ceniti njihove žrtve in da jih ne bodo pozabili, nasprotno, nadaljevati hočejo borbo, dokler se ne bodo uresničili cilji, za katere so se ti mladi ljudje žrtvovali. Slike na razstavi nam kažejo spomenike, druge slike pa številne hiše, kjer so bile partizanske šole tako v Boljuncu, Mačkcvljah. Prebenegu in drugod. Drugje vidimo zopet naslikane bunkerje, kjer so se sestajali partiza"ni in pripravljali na akcije, dalje hišo v Pulju pri Logu, kjer je bila konferenca AFZ in konferenca pred vstajo v Trstu. Med drugimi vidimo tudi sliko bunkerja v Borštu, ki so ga Nemci oktobra 1944 napadli, Pri tem spopadu so padli 3 partizani. Na razstavi vidimo tudi hišo v Boljuncu, prav sredi vasi. kjer je bila maja 1944 proslava in miting. Poseben grafikon kaže vas Mačkovlje, ki je bila že 1921 žrtev fašističnih požigalcev in kjer so se ponovno 1943 dvignil plameni iz domačij. Drugi grafikon nam prikazuje delovanje celega okraja v času narodnoosvobodilne vojne. Kaže nam sedež kemande mesta, mesta spopadov in bitk partizanov s fašističnimi in nacističnim okupatorji, vojaške javke in -javke OF. mesta sestankov ter zdravstvene postaje in hiše. kjer so ranjeni partizani našli zatočišče in skrbno nego; bunkerje itd.. Vasi z Brega so bile med osvobodilno borbo kot ena sama družina, organizacija je bila široko razpredena. Imeli so okrajni odbor OF. 7 krajevnih odborov, 7 krajevnih odborov mladine in prav toliko krajevnih odborov žena. Vsi so delali za svetal cilj — za svobodo. Bili so enotni in prav zaradi tega so bili partiza’ni med njimi varni, ni bilo izdajalca med njimi, vsak je hotel po svojih močeh dati čim več za zmago pravice. S skrbno pripravljeno razstavo so ljudje z Brega dokazali, da jim je spomin na osvobodilno borbo svet in da hočejo po načelih Osvobodilne borbe nadaljevati delo, začeto pred 10 leti. Iz Doline, včeraj je bila razstava tu zaključena, bo razstavni material razporejen še po drugih vaseh V, okraja, Delavci! Poslušajte danes ob 20.15 sindikalni pregled B. Petronia, ki ga bo oddajal radio jugoslovanske cone na srednjih valovih 212.4 m. Baletni večer baletne šole iz Kopra bo v NEDELJO 20. MAJA ob 20.30 v Avditoriju SPORED: I. MATETIC: »SVOBODA« Izvaja Vuka Hiti „ Kumar F. PINTARIČ: »PASTORALNA SUITA« Pastirice: Jelka Rebec, Franka Rebec, Boža Zadnik, Jolanda Barnt. Pastirji: Lučka Pišot, Majda Herkov, Djana Vidmar, Amina Scher, Aleksandra Hvala, Sonja Keber, Marija Jakomin. J. KRICKA: ((PRAVLJICA O RAZBOJNIKIH IN 2IVALI-CAH« Babica; Marija Jakomin -Deklica: Jelka Rebec - Razbojniki: Sonja Keber, Franka Rebec, Boža Zadnik - Raci: Djana Vidmar, Lučka Pišot -Psiček: Majda Herkov - Petelin: Jolanda Barut - Mački-Amina Scher, Pavla Jakomin -Kozel: Aleksandra Hvala -Otroci: X. Vstop z vabili, ki bodo občinstvu na razpolago od četrtka dalj« pri «Adria-Ex-press«, Ul. F. Severo 5-b -tel. 29243. SLAVA PADLEMU BORCU! Marij Žnebelj IZPREP SODILA Mlada ljubezen in hudi starši Razdelitev nagrad v 111 okraju Za množični sestanek HI. okraja se je zbralo v dvoran. Moiino a vento preko 90 ljudi. Tov. Kukanja je dvoril sestanek. ny kar je sledilo politične poročilo, ki sc mu vsi navzeči z zanimanjem sledili. Po poročilu pa je tov. Benčina v imenu Izvršnega edibora Osvobodilne fronte razdelil najboljšim terenom nagrade, 1. nagrado, namizno zastavico, je prejel 5. teren, ki se je ndliktevad v tekmovanju po svoji politični in organizacijski delavnosti ter žel tudi največ uspehov. Dragi teren je prejel za svoje uspešno organizacijsko, delo album s slikami, osmi teren pa zbirko knjig Tov. Benčina jt poudaril, da je prav ta teren največ prispeval za pripravo razstave, kj bo lako odprta že v četrtek. C IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Konferenca delavskih svetov dokaz, da so opravili že mnogo plodnega dela Včeraj je bila v mali dvorani koprskega gledališča okrajna konferenca tajnikov in predsednikov delavskih svetov ter ravnateljev vseh podjetij in to. ,varn. Po kratkem poročilu, ki ga je podal predstavnik okrajnega odbora sindikatov o dosedanjem delovanju ira o bodočih nalogah sindikalnih organizacij in delavskih svetov, se je razvila živahna diskusija o delovanju posameznih podjetij in tovarn. V diskusiji so predstavniki delavskih svetov povedali, da so od začetka svojega obstoja začeli z odpravljanjem raznih nepravilnosti, ki so se do tedaj delale v podjetjih, in z delno reogahizacijo razporeditve delovne sile ter z zmanjšanjem administrativnega osebja skušali doseči, da bo vsaka naloga pravilno in pravočasno izvršena. S temi ukrepi, ki so bili nujni ob prevzemu tovarn ir. podjetij v roke delavcev, so izboljšali delovno disciplino, dvignili storilnost dela in podobno. Predsednik delavskega sveta bvtopodjetja «Adrija» je v diskusiji podčrtal, da so oni imeli od 15. marca do danes že štiri sestanke delavskega sveta in upravnega odbora, r.a katerih so podrobno obravnavali notranja vprašanja podjetja. Med drugim so sklenili, da bodo razporedili delavce po skupinah, ki jih bo vodil mehanik - specialist, ki bo odgovoren, da bodo mehaniki delavci pravilno opravljali svoje delo. Nadzoroval bo tudi, da bodo vajenci dobivali potrebno praktično znanje in se tako usposobili za samostojno delo. Predsednk delavskega sveta v destilarni <(Corrado» pa je povedal, da so pri njih v tem času dvignili storilnost dela, tako da znašajo danes lastni stroški petnast odstotkov manj, kar je omogočilo, da so znižal; ceno alkoholnih pijač za 10 odst. T0 jim je uspelo tako. da so izboljšali delovno discplir.o. Podobno so povedali tudi ostali. Iz diskusije je bilo razvidno, da si delavski sveti prizadevajo, da bi dvignili strokovno delovno silo, ki je pri nas primanjkuje, dvignili proizvodnjo ter tako dosegli in presegli mesečne spodarske plane okrožju. in letne go v Istrskem V. J. Priprave za turistično sezono v bujskem okraju V bujskem okraju dokončujejo zadnja dela pred pričetkom turistične sezor.e. Do julija bodo končali z deli pri gradnji mestnega hotela z restavracijo, ki bo odprt vse leto in bo imel 41 postelj. Gostinsko podjetje «Jadran» bo pa te drii odprlo pension v Gamboču v Savudriji. Za razvoj turizma v bujskem okraju so začeli velika dela, za katera bodo porabili 11 in pol milijonov dir.-. Največja dela bodo izvršena v Umagu, ki bo poleg Savudrije postal turistično središče okraja. Popolnoma bodo obnovili bivša hotela «Belvedere» in «Stella Maris«. Število prostorov v hotelih bujskega okraja se bo letos povečalo na 250, medtem ko so lansko leto vsi hoteli skupaj imeli na razpolago manj kakor sto prostorov za turiste. Gostovanje MKUD „Kajuh" iz Ljubljane V nedeljo 20. t. m. ob 18. uri v zadružnem domu v Šmarjah. V ponedeljek 21. t. m. ob 20. uri v gledališču Tartini v Piranu. V torek 22. t. m. ob 20. uri v Ljudskem gledališču v Kopru. Na sporedu: Lope de Vega: ((PREBRISANA NORICA«, komedija v treh dejanjih (šestih slikah). Titova štafeta 21. maja bo tudi iz Istrskega okrožja odšla štafeta, ki bo nosila pozdrave in čestitke našega prebivalstva maršalu Titu ob njegovem rojstnem dnevu. Odhod glavne štafete bo v Novem gradu, nato pa bo nadaljevala pot skozi Brtoniglo, Buje, Sečovlje, Sv. Lucijo, Portorož, Strunjan. Izolo v Koper. Glavr.-i štafeti, s katero bodo tekli_ tudi pripadniki 5A in konjenice, pa se bodp pridružile stranske štafete, ki bodo odšle v koprskem okraju iz' Ospa, Ankarana. Dekanov, Sv. Antona, Topolovca, Marezig, Sv. Petra, Padne in Kort. Računajo, da bo glavna štafeta prišla v Koper okoli 20 ure, prav tako tudi nekatere druge štafete, ki se bodo šele v Kopru združile z glavno štafeto. Ob prihodu štafete bo v Kopru krajša svečanost, nato bo štafeta prenočila, zjutraj pa bo nadaljevala pot preko Rižane, kjer bodo nosilci iz Istrskega okrožja predali štafetno palico tovarišem iz sežanskega okraja. Jutri ob 9. uri zjutraj pa bo iz Sv. Nikolaja odšla pomorska štafeta, ki bo prišla okoli 10. ure v Koper, nato nadaljevala pot v Izolo, kamor bo prišla ob 11. uri. v Piran pa ob 13.30. V pomorski štafeti sodelujejo predvsem ribiči, člani pomorsko-brodarskega društva iz Kopru, Izole in Pirana ter dijaki Pomorskega tehnikuma. Posvetovanje predstavnikov kulturno prosvetnih društev Pred kratkim so predstavniki 20 kulturno-prosvetrsih društev imeli v Bujah sestanek, na , katerem so obravnavali razna vprašanja in težave pri vsakdanjem delu v društvih. Po posvetovanju so sklenili, da bodo organizirali v prvih dneh septembra kulturne manifestacije v Bujah, Materadi, Umagu, Novi vasi in Marušičih. Zaključna prireditev pa bo v Ka-štelu. Prireditve bodo trajale okoli 14 dni. Planinsko društvo v Kopru Kot že objavljeno, uraduje društvena blagajničarka tov. Cotarjeva vsak petek od 17. do 19. ure v prostorih Zveze društev za telesno vzgojo (UCEF) na Titovem trgu. Člani naj tam poravnajo članarino za leto 1951; kdor pa je še r.ima, bo tam lahko dvignil tudi člansko izkaznico. Tov. Cotarjeva sprejema tudi prijave za planinski izlet na Golico. V pojasnilo povemo, da se do Gorice peljemo z avtobusom, od Gorice do Jesenic pa z vlakom. Golico imenujejo »jugoslovanski Rigi« zaradi ob. sežnega razgleda, ki mu r.i primera. Slovi pa Golica tudi zara. di velikih prirodrrih vrtov narcis. Spomladi so pobočja vsa bela od dišečega cvetja. Begunska taborišča, v katerih so nagneteni ljudje vseh narodnosti, žive svcjevrsi.no življenje miniaturnih državic z vsemi vrlinami in slabostmi i.cdcbne člcvešk-e družbe. Po vsakodnevnih sporih in prepirih. ki jih potem presoja in razplet? zavezniško sodišče, pa 'r.i se dalo sjdepati, da je za slabosti taboriščni teren vseka-k.,i u:;odaejši nego :■ plemenite nagibe. V glavnem pač 2a to, ker žive taboriščni gostje v nevzdržnih socialnih prili sah zaskrbljeni nad bed ctVjri-y in naveličani Ahasv erskega tavanja. Tožniki pribijajo p;ed sodišče zagrenjeni, nespravljivi in mnogokrat nez-jdovoljr. salomonsko razsodbo prizanesljivega razsodnika, ki mu je v glavnem na tem. da hi se temu ali onemu ne zgodba krivica. In kako ra. bi tudi ravnal drugače, postavimo, v banalnih nesmiselnih in ničevih ženskih sporih, o katerih smo ob neki priliki slišali njegovo ve' ko •jino mnenje; gor;c hudiču, ki zaide med dve žensk ! Docela drugačen primer pa Je moral zavezniški sodnik za določevanje narokov obravnavati včeraj, ko se je pojavil pred njim 23-letni begunec Zi-vojin Cerovac. obdolžen, da je odvedel in onečastil mladoletno dekle ter grozil njenim staršem. Objasnili službujočega policijskega agenta, in obtoženca samega p-a sta pokazali, da so obctolžitve vsekakor prehude in bi morale sploh odpasti, da ni dekle po naključju mladoletno. V begunskem taborišču pri Sv. Savi bivata namreč poleg mnogih drugih tudi nemška zakonca s petnajstletno hčerko Ano. Ta in Zivojin sta se srečala prvič pred petimi meseci in st čisto preprosto zaljubila. Ko sta se prepričala, da drug brez drugega ne moreta shajati, se je Zivojin ojunačil, stopil pred očeta in ga prosti za hčerkino roko. Toda stari ga. je s pravcato nemško odločnostjo odgnal skozi vrata. «Wtg», je dejal, «in da se mi nikdar več ne sestaneš z Ano«. Ker po vsem tem ni kazalo, da bi se zaljubljenca lahko vzela sta Ana in .Zivojin 5. im. pobegnila iz taborišča in st nastanila v neki sobi. Na Očetovo prijavo pa ju je policija iztaknila že naslednji dan, ju privedla zopet v taborišče in ker sta7 oba izjavila, da se nista spozabila, so Zivojina izpustih z opozorilom, dla se ne sme vtič približati dekletu Po nekaj dneh pa je Anina sestra povabila 2ivpjjtna, naj se oglasi pri njih, ker se je Ana lotila gladovne stavke in grozi s samomorom. Cim se je mladenič znova pojavil pred Nemcem. *e mu je obesilo dekle na roko in jasno pokazalo. d® hoče z njim. Spričo tega je stari nekoliko omečil in obl jibil obema, da se bosta lahko vzela, čim pridejo v Ameriko, kamor se nameravajo izseliti. Ker pa se mlada dva s tem nhta hotela sprijazniti in sta vztrajala na tem. da se poročita takoj, je Nemec podivjal in spodi) oba, ne d« bi dovolil hčeri vzeti karkoli s seboj. Tako sta odlšla Ana in Zivojin drugič svoio pot z namenom. da stopita že čez nekaj dni na poročni urad' in uredita. kar je potrebno za veljavnost zakona. Fant je odkrito priznal pred sodiščem, da se tokrat nista ozirala na svetni-štvo. Po dolgotrajnem posvetovanju s poveljnikom zavezniške policije polkovnikom Mc Ccl-mom je sodnik odločil, nai do danes dopoldne počaka Cerovac v zaporu, da se zaslišijo še druge priče. Prstan mu prinesel smolo Med izstr.oom iz. kamiona se je 40-letnj Stanislav Tončič iz Sv. M.M. Spodnje zataknil s svojim prstanom-, ki ga je nosil na roki na nek ~ kes železa. pri čemer se je močno ranil prst. Odpeljali so ga v bolnico. kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in bo ozdravel v kakih dvajsetih dneh. Kaznovana prevara Precej žejen in morda tudi lačen je moral biti predvčerajšnjim zvečer 54-letni trgovec Attilio Vogrig iz Ul. Conti 20. 'ko je po eni ponoči iskal odprte bare irj Jih ni mogel najti. Sele na Garibaldijevem trgu se je Vogrig veselo ustavil, kajti bar «Marsilli» je bil v notranjosti razsvetljen, vendar so bila vrata zaprta. V u-panju, da se mu odpre, je zakasneli mož večkrat potrkal, vendar se mu žel-ja ni izpolnila. Tedaj je našel prijetno domislico, vendar ni pomislil na posledice. Se enkrat je potrkal' in obenem dostojanstveno zakričal: «Odprite! Policija!« Gospo-dar bara, 36-letni Giovanni Ca-taruzza stanujoč v Ul. Orlan-dini je povelje sicer izvršil, toda ko je opazil, da ga je mož prevaril. -je takoj vzel v roko telefonsko slušalko jn poklical policijo. Ti so prišli in vzeli v varstvo Vogriga, ki je presenečen nad CatarUzzijevo jezo prebledel in ga obsul z vsemi najlepšimi pridevki. Vsekakor mu to nj pomagalo, temveč mu bo še poslabšalo položaj in policija ga je spravila za zamrežena okna ter mu morda tudi velikodušno ponudila kozarec čiste vode. Danes poteka , odkar je tov. Znebelj MaAj padel v borbi proti okupatorju v Gustni vasi vri Novem mestu. Rojen je bil v Mcjr-kovščini 21.V.1923. Ob obletnici njegove junaške smrti se ga hvaležni spominjamo. Na nepravi strani shočil s Kamiona Tudi 45-letnj težak Rodolfo Scrignari iz Rojana -je moral iskati pomoč v splošni bolnici za rane in podplutbe na komolcu in levem kolku in bo okreval v 10 'dneh. če bo šlo seveda brez komplikacij. Seri- | PROSVETNO DRUŠTVO LO-gpanj je v Ul. Machiavelli sko- i NJER - KATINARA priredi v čil s stoječega kamiona, teda j nedeljo 20 t. m. veseloigro v imel je smolo, kajti prav tedaj - treh dejanja »ZAKONCI je privozil drugi kamion, ki jejsTAVKAJO« J. Pohla, ki Razstava NOB v Barkovljah V Barkovljah bo v soboto 19. t. m. otvoritev razstave narodne osvoboditve. Razstava bo odprta v nedeljo in ponedeljek od 9. do 20. ure. Vabimo vse. da ne zamudijo prilike, da si zanimivo razstavo ogledajo. Izleti za ogled razstave narodne osvoboditve v Ljubljani ki jih organizira Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje V okviru proslav za počastitev 10. obletnice us^an^-J«a Osvobodilne fronte slovenskega naroda organizira Osvobodil fronta /a Tržaško ozemlje, 27. t. m. skupni izlet članov in ' mišljenikov za ogled razstave narodne osvoboditve v Ljubija za sledeče vasi: NABREZINSKI OKRAJ: GABROVEC - vpisovanje pri tov. Kralju Ivanu št. 51. SEMPOLAJ - vpisovanje pri tov. Furlanu Janku. SALEZ - ZGONIK - KOLUDROVCA - vpisovanje pr' tov. Obadu Janku. SV. KRIZ - vpisovanje pri tov. Švabu Mia-rijanu. NABREŽINA - vpisovanje na sedežu OF. SESLJAN • vpisovanje pri tov. Gorjan Mariji št. 48. VIZOVLJE - vpispv • nje pri tov. Legiši Emilu št. 11. DEVIN - vpisovanje prt ■ Legiši Leopoldu. MEDJAVAS - vpisovanje pri tov. Legiši Liljani ali tov. Ferfolji Ivanki. * * 4= OPENSKI OKRAJ: BAZOVICA - GROCANA . PESEK - vpisovanje na sedežu OF v Bazovici, dnevno od 20. do 21. ur • PADRICE - vpisovanje dnevno na sedežu OF v Padričalt do 21. ure. GROPADA: pri tov. Sosiču Josipu št. 32. THb°' CE . BANE - KONKONEL . sprejemajo Se prijave dnevno sedežu OF na Opčinah. Vpisovanje se zaključi 21. t. m. Na gornjih sedežih in pri imenovanih' predstavnik#1 bodo prijavljenci prejeli vsa podrobna pojasnila. Kraj in ura odhoda bosta naknadno objavljena. TAJNIŠTVO OF SLOVENSKO NAK.00N0 GLEDALIŠČ %a Tržaško ozemlje ___________ V SOBOTO 19. MAJA 1951 OB 20.39 URI v AVDITORIJU v Trstu PREMIERA „0brt gospe Warrenove" drama v štirih dejanjih .^ Spisal: Bernard Shavv Režiser: Modest San<9 Poslovenil: Milan Skrbinšek Scenograf: Jože c Osebe: Gospa Kitty Warrenova - Ema Starčeva, vie, njena hči - Štefka Drolčeva: Sir George Crotts - ■ ne Raztresen; Praed . Ljudevit Crnobori; Pastor bT keš. Gardner - Ernest Zega; Frank, njegov sin - Jožko L Predstava za mladino izpod 16 let neprimerna. TJ* Sč' Vabila se dobijo vsak dan pri: Adria-Express. Ui. pE. vero 5b; Ščuka Anton, trgovina jestvin. Barkovlje. L • j rarolo 4: Gec Alojz, trgovir.a čevljev, Rojan Trg tra > na 3; gostilna «Jadran». Šv. Jakob, Ul. Industria; tobak Prosen, Sv. Ivan. PROSVETNA DRUŠTVA moža pošteno obregnil s strani, i , - , „ Vsekakor bi bilo bolje, da bi jo * Povedel K Scrignani skočil s kamiona na desni strani, kar bo brez dvoma v bodoče storil. Vsaka šola nekaj stane, pravi pregovor. Lasič. Režiser je član SNG Sancin Belizar. Predstava bo ob 16. uri na dvorišču pri Zupanu. Vabimo k številni udeležbi! Prosvetno društvo « Vojka Smuc » ima danes 18. maja ob 20. uri odborovo sejo na sedežu v Ul. Ruggero Manna. PEVSKI ZBOR »SLAVKO ŠKAMPERLE« OD SV. IVANA Priredi prihodnjo, nedeljo dne 20. maja izlet v Prvačino združen s koncertom, ki bo v tamkajšnji novi in največji dvorani na Vipavskem. Zbor ima na programu narodne, partizanske in umetne pesmi. Solistka tov. Rožica Kozem žal ne bo mogla samostojno nastopiti, ker ni klavirja za spremljavo. Zbor vodi dirigent in komponist tov. Franc Venturini. Zboru želimo obilo uspeha ! GORIŠKEGA Lep uspeh igralske družine j “v f9a l Vrha Za zelenjadni in ribji trg bo , urnik določila občinska uprava. V nedeljo je igralska mnizi. j slaščičarne, ki nimajo policij- skega dovoljenja, vštevši one ha z Vrha napravila prijetno presenečenje. V popoldanskih urah je namreč pred številnimi poslušalci lepo zaigrala veseloigro ((Izgubljeni in zopet najdeni mož«. Kolikšno zanimanje je vladalo med prebivalstvom za to prireditev dokazuje dej. stvo, da so se je udeležili po. leg domačinov in okoličanov tudi Steverjanci. ki so se iz Brd potrudili na Kras. Glede izvedbe moramo reči, da nam je veliko boli ugajala kot pa takrat, ko so Vršani z isto igro nastopili v Pevmi. To pa ni samo naše mnenje, ampak mnenje všeh. ki so jih prvič in drugič videli. Prav gotovo pa je k uspehu pripomog. lo tudi dejstvo, da ie bila takrat igralska družina še mlada in ji igralska umetnost popolnoma razumljivo ni bila ta. ko blizu kol sedaj, in ker so z igro nastopili v domači vasi ob veliki udeležbi. Program je bil izpopolnjen tudi s pevskimi točkami. Nasto_ pila sta mešana pevska zbora z Vrha in Peči ter moški zbor iz Peči. Petje je bilo uglajeno in j« občinstvo navdušilo. Lepo vreme, ki je bilo prirediteljem vseskozi naklonjeno, je samo še bolj povzdignilo razpoloženje mladih in «starih», da so se ob zvokih lepe glasbe še nekoliko zavrteli. Tako so na Vrhu ponovno dokazali, da bodo s kulturnim delom nadaljevali ter s tem krepili narodno zavest zamej. cev. Poletni urnik za trgovine Pekarne bodo poslovale od 6.30 do 12.30 in od 16 do 16; mlekarne od 6.30 do 12.30 in od 17, do 19.30; trgovine jestvin, drogerije, manufakturne trgovi. ne, trgovine z galanterijskim blagom in opremo, industrijskimi proizvodi bodo poslovale od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30; trgovine z železnino: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19; trgovine s sadjem in zelenjavo: od 7.30 do 12.30 in od 16. do 19.30; trgovine z drvmi in gradbenim materialom od 8. do 12. in od 14. d0 18: prodajalne mo. tor jev in nadomestnih delov od 8. do 12. in od 14.30 do 18.30; trgovine koles in nadomestnih delov od 8. do 12.30 in od 15.30 do 17; cvetličarne od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.30; trgo. ozemlje, so jih tamkajšnje ob-r mejne oblasti vrnile v domovino. Edina izjema je bil med njimi 37-letni Romanut Ivan iz Pasiana pri Vidmu, ki je po-, , ., , begnil v Jugoslavijo samo zato, «rs&ssfsw«assis**M" p° •** ** Ob sobotah in dnevih pred prazniki bodo vse trgovine lahko zaprle pol ure pozneje. Seja občinskega sveta Včeraj zvečer je bila na gra. du seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali 0 predlogu Scelbe za doklado občinskim uslužbencem. Podrobnej. še poročilo bomo objavili v prihodnji številki. Koloradski hrošč v štandrežu Tudi na štandrežkih poljih se je letos pojavil koloradski hrošč, najnevarnejši zajedalec krompirja. Ker se koloradski hrošč' množi z neverjetno naglico, je dolžnost vsakega kme. tovalca, da nemudoma pregleda svoja krompirišča in jih stalno nadzoruje. Cim izsledi tudi samo enega hrošča, naj ga izroči Pokrajinskemu inšpektoratu za poljedelstvo v Ul. Du. ca d’Aosta 55. kjer mu bodo brezplačno dali potrebno škrc Pivo in navodila za njegovo uporabo. Nihče ne sme zanemarjati svojih krompirjevih nasadov. Hrošča je treba zatre, ti že ob njegovem pojavu, ker nam bo sicer uničil naš glavni pridelek. Stavka profesorjev Danes in jutri bodo šole zopet zaprte. V pričakovanju, da pride do sporazuma med sinda-kainimi zastopniki profesorjev srednih šol in vlado v zvezi s povišanjem plač, se bodo profesorji vzdržali dela Za dva dni. Kaznovani ubežniki Tudi predvčerajšnjim so pri tedenski razpravi na kazenski ^ sodniji imeli opravka s skrivnimi prestopniki državne meje z Jugoslavijo. Vsi, ki so prišli na vrsto pri včerajšnji razpravi, so pred časom nezakonito prestopil mejo, da bi si v Jugoslaviji poiskali dela, predvsem pa. da bi se izognili kazni ki jih je doma čakala zaradi različnih prestopkov. brezposelnosti priti do dela. Obsodili so ga na 3 mesece zapora in plačilo 16.000 lir globe, toda le pogojno. Na zatožni klopi mu je sledil 2Q-letni Tararan Severin iz Sv. Quirina pri Vidmu. Tudi njega so -jugoslovanske oblasti že po prvem zasliševanju vrnile v domovino. Obsodili so ga na 3 mesece zapora in plačilo 16.000 Ur globe ter poravnavo sodnih stroškov. Ista usoda ie doletela tudi 24-letnega Ermacora Jožefa iz Cassacca. Kakor ostali. je tudi on'moral po nekaj dnevnem bivanju v Jugoslaviji zopet v Italijo, kjer ga je čakal zapor, v katerem bo moral ostati 3 mesece, plačati 16.000 lir globe in poravnati sodne stroške. Pred časom je policijski komisariat iz Modene z izgonskjm listom poslal v njegov rojstni kra-j 26-letnega Coderinija Jožefa iz, Firenc. .Coderini pa se ukazu komisariata ni pokoril in si je v Modeni nabavil listek do Gorice, kjer jo je verjetno nameraval popihati če z mejo. Toda imel je smolo. Policija ga •je izsledila, čim je stopil z vlaka in ga zaprla. Zaradi kršitve določil izgonskega lista so ga včeraj obsodili na 1 mesec zapora. Poravnati bo moral tudi sodne stroške. Nadalje so zaradi nezakonitega prestopa državne meje obsodili na 3 mesece zapora m plačilo 16.000 lir globe šc 22-letnega Viscontija Julija iz Faenze, Cim so prišli na jugoslovansko neir. uradu Sporočilo krminskega župana Krmimki župan obvešča, da so pričeli za izvolitev občinskih in pokrajinskih svetovalcev 10. junija izdajati volilna potrdila Volivci, katerih osebni podatki na potrdilu niso pravilni, se miarajo nemudoma javiti na volilnem uradiu, kjeir (bodo napake popravili. Naknadno bodir, tudi obvestili kdaj bodo lahko voliloi, ki volilnega potrdila niso voilvei, ki volilnega potrdila niso prejeli na dom omenjenega dVignili na volih pd r Gledališče Danes se prične Pri jFnnje z* blagajni razprodaja v* «o ,°t glasbeno prireditev, k/ yerdila petdesetletnici smrti G’ v sredo 23. t. ni. Na G \’cr «MESSA DA REQUIEM». ^jsti-dija. — Sodelovali b0 gtigr,aj1‘ Adriana "Guerrini, E6e n. Sar , Giacinto Prandelli, 'v 0rK^e.i zbor .gledališča Verdi pjriSir Tržaške filharmonije-bo Vittorio Gui. IZLET PDT NA NANOS V soboto 2. junija in nedeljo 3. junija priredi PDT dva tradicionalna planinska izleta na Nanos. (Prvi s prenočevanjem v ((Vojkovi koči« na Nanosu). Vpisovanje pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II. od 17. do 19. ure do 21. t. m. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. maja 1951 se je v Trstu rodilo 13 otrok, poroke so bile 3, umrlo pa je 8 oseb. Poročili so se: uradnik Aleksij Pertot in šivilja Olga Battisti, uradnik Renato Polani in gospodinja Anna Križrr.anič, livar Josip Godina in šivilja Dir.ora Berger. Umrli so; 63-letni Giordano Pon. tini, 42-letna Ivanka Rietti, 68-letna Iole Gerstel, 50-letna Viktorja Luxa, 66-letni Evgen Cimo-lino, 63-letna Amalija Danelon por. Božič. 80-letni Alojz Biagi. 84-Ietna Virginija Montagna vd. Kogoj. FOLKLORISTI ! Vsak ponedeljek in četrtek so na stadionu »Prvi maj« redne vaje za nov nastop, ki bo prihodnji mesec. PREUSMERJENJE PROMETA MED PARADO AMERIŠKE VOJSKE Ob vojaški paradi ameriške vojske v Trstu, ki bo 19. t. m., bodo morala vozila upoštevati sledeče spremembe smeri vožnje: Cesta ob morju, ki gre od Ul. Cihega do kolodvora Čampo Mar-zio bo zaprta prometu civilnih vozil od 8.30 do 12. ure. To velja tudi za tramvaj, železnico in vsa ostala civilna vozila. Parniki bodo pristajali ob tem času ob pomolu Venezia namesto ob Trgu Unitž. Promet bo usmerjen po ulicah B’. Filzi. S. Spiridione, Tea-tro Romano, Diaz in Lazzaretto Vecchio. Istočasno bodo zaprte prometu v višini Ul. Filzi, ulice Machiavelli, Torrebianca, Galatti in GepDa. Ul. Milano bo zaprta od Ul. Roma do ceste ob morju. Od 7. do 12. ure bo prepovedano parkiranje vozil v sledečih ulicah: Ul. Geppa od Korza Cavour do Ul. Filzi; Ul. Galatti od Korza Cavour do Ul. Filzi; Ul. Milano od Korza Cavour do Ul. Filzi; Ul. Torrebianca od Korza Cavour do Ul. Filzi; Ul. Machiavelli od Korza Cavour do Ul. filzi; Ul. Bellini od Korza Cavour do Ul. Filzi: Korzo Cavour °d Ul. Geppa do Obrežja 3. novembra; Obrežje 3 novembra od Korza Cavour do Trga Unita; Obrežje Mandracchio do pomorske postaje: Obrežje N. Sauro od pomorske postaje do Trga Vent-zia; Obrežje Gulil od Trga Ve: e-zia do Obrežja Grumula; Obrežje Grumula od Ul. Ottaviano Augu-sto do Obrežja Tralana. Vabilo^; Okrajni odbor 1)°^ Ilirska Bistrica, va,>1 iiova11 in borke, ki so > JJf borbah v Brkinih, ostale borce, ter P1* na Partizanski dne 20. maja l®5,n r K * ^ KOVCICE — ° Program taborjenj3, ,, V soboto D"V;9Bi< ob 17. uri odhod i} uresoV. cT ob 21. uri zažiganje ^ 0gnJ stanek ob tabor , V nedeljo 2° „vton|0 v ob 6. uri odhod * ,redi5C iz vseh večjih okraju: m-dni ob 8. uri irvenarnum ju el** ver ob sedel®'* nov Zveze bor^e ob 10. uri zborovanje. ^rn0 ob 11. uri nastopi jn; *, prosvetnih .sK.“Ln od 13. ure dalje IJu(i y0z Preskrbljeno je ?a(ranjil1 ' stov ob prihodu JUtranj kov in za hrano. NOv ZVEZA PARTIZ-ArLnoO zv OBVEŠČA, DA BO °bbK]N1 p IZLET V KOVCICE f 45 -NEDELJO 20. T. M. V f. STAVBE ST. 5 V Uf-VERO. Predavanje o Julijcih poleti inP°J V sredo 23. t. Pre^?v»J na stadionu »Prvi » predenje, ki ga priredi sk j, bo znani planin1ec a ah o tičnimi slikami v »ar iItii- ,ji. nih Julijcih poleti in.?%rij!,te ir.ui :««i r-iltaninCl l*1 y •'» l|||||||llllllllilllllH|•'l,ll,lll, 11111 - | MALI O 1SCEMO NATAKARJE JE, SOBARICE in ort.* JE SOBARICE' “i --i* Ski' ter hotelski kade takoj. Prijave sprej^ Turist hotel v Por t i a 1931 2. in 3. J«i■ fl * dvodnevni >z 3. junija i z I e ladifli (#iww*i poreč (Papenz,J ^Morski dnevnik — 3 — 18. maja 1931 (GEO RGE BERNARD SHAW: SP 12 SONČNIH BRKINOV Jutri 19. t. m. bo v Avditoriju šesta premiera SNG v letošnji sezoni Z ?a06ifcl' novembra pretek-Mleta smo brali d vseh sve- itir;1 i bascPisih, da je umrl TZTeset lel slur — »Jv dramatik George Ber-njf }aw' Človek, ki ga je po r0l h delih Poznala vsa Ev- bkiill\Ves ostali sveU ie zato. C Plc življenje; vežna Preveril a nie9°vadela, ki t. i~,.jPa v sk°raj vse svetov-"ieno ri*' l?zkrivaio Anglijo in tocnn dzbo Pre<* drugo sve '-no vejmo. se ia rodil v Du Utiri ■ 'je bil PO SVOji po- ^iL1ZTtnAsti social«>•* Je JtNne Fabijave smeri, kar M • 'j cesto Povedal in upri-i.- v auniih Uve- 4'?"l često povedal M*?! l.Tlh del!h■ . totrh,hr. pričel najprej J(v&tn,- slikarskih tkih n’ koncertov, in gledališki ,edstav. Istočasno je po-i‘iicištlan ^oktični agitator, pu-hk0mln gov0Tnik, ki se je od-frecjg p° svoji sugestivnosti. dra,H ” se je posvetil pisanju jij napisal že dva roma-ttlikn rih 3e ^Pričal svojo boj; _ P^ateljsko moč. Vedno tuje,. aa ie mikalo pisanje za nkar tako >e i^el L 1892. ie U dramatski prvence «Hite Sartoriusan, ki ga **>* 1945 IJUU lprlZ0f° v pod naslovom ^ 0 Obogatiš«. flr«mjl 5,1010 Pisal svoja prva do , va dela, med katere spakuj 1 lene 1 Vodljive socialne drui »c ij^danizacije ne leži samo ^arja •**1‘ k‘ se dejansko u-'Ca \y° s takimi posli kot polij, e.arrpnova ali Sartorius, tf( ,c « meščanski družbi, ka-* itn!**0 mnenje in ravnanje, k in ščitilo te ljudi »OhC^0 Početien- ^ gospe Warren» je prav tt « °f prvenec «Hišc r/ospo-boj proti kri-Je n drUžbeni ureditvi. Shaw \y*al, da je «dramatična X del dovolj velika, ^Zue 0 gledalci spoznali ne-’d * 0 dejstva.. Značaj in S • ravnanje gospe Warre-ilJZvdjal Shaw (po nje-'te Ur * trditvi) iz besed go-’l5diri ''drenove same: «Edmi ' skrb-n iensk: «Je več 5ov. katerih sem, kot ve-'tih.st velik indivi- ‘,lslim, dn t,i se morala 1^’kaL ki želi sloneti, na rakterno moralnem \ i'a °Jpanizirati na tak na- mogli vsi moški in Kio Pr«i do blag ost a- • * Ji Hi r -?50 Pridnostjo, ne da h ' da ne te^vnit; ieoije advokatov. % .<*’Ie«no/ ‘1l iavrnh politikov, l^it ie ^Porabljajo svoje 1 ih svl°t°bnosU zato, da o ^hat, 3‘hd09mnjih taŽej°' ^ so n. ski brez prepriča-hbo. l arneiši za moderno . e^e» i;?1 revne ženske brez Cfc«če» T° trdi 0 sebi, da je ti- Medal ra,natik> ki je ved-nriJn 0Pazovai degaja- tega lord Chamberlain dovoljuje uprizoritev. Kljub temu pismu. pa si je pridržal pravico, da ga kot zasebni meščan obdolži žalitve javne morale. L. 1893. je prišel na to cenzorsko mesto drugi človek, ki je odločil, da se sme aObrt gospe V/ar-ren» uprizoriti brez posebnega dovoljenja somo v izvengleda-liškem poslopju, kamor •ne morejo seči represalije lorda Chamberlaina. Gledati pa jo smejo samo povabljeni gostje, ki ne smejo plačati vstopnine. Kjndipendent Theatren seveda ni mogel uprizoriti dela pod, takimi pogoji. Prositi za dovoljenje za uprizoritev pa bi bilo nesmiselno, ker bi bila prošnja gotovo odbita in gledališče bi moralo plačati še 50 juntov globe. In medtem, je bilo v gledališču že vse pripravljeno za premiero, ki jo je cenzura onemogočila. Vse to nam jasno kaže, kako je B. Shaw s svojim delom zadel korumpirano vladno kasto v živo. V «Obrti gospe War-renn je namreč razkrinkal to družbo v kateri je revni ženski dana samo pot prostitucije. Družba je kriva obrti gospe \Yar r e nova. ker je ustvarila nujne pogoje za razvoj in pro-cvit te obrti. Gospe Warrenovi nasproti pa stoji močan, notranje svoboden, intelektualen lik njene hčerke Vivie, ki je nasprotnica lažne morale in pokvarjene lene družbe ter glasnica evangelija dela. Okoli teh di’eh osrednjih likov, ki sta v konfliktu že od vsega početka se vrti vse dejanje. Ob strani gospe Warrenove stoji njen družabnik, korumpirani, izžeti baron Crofts, ki se spozabi celo tako daleč, da zasnubi mlado Vivie. Njegova morala je kori-stolovstvo, priti do čimvečjega zaslužka na kakršen koli način. Značilne zanj in za analizo družbe so njegove besede: «Ali naj se mogoče branim zaslužiti pet in trideset odstotkov, ko vsi drugi, kot. pametni ljudje spravijo v žep, kolikor le morejo? Bil bi norec! Ce hočete pri izbiri svojega znanstva gledat: na moralne principe, storite bolje, da zapustite Anglijo, razen če se želite od. vse dostojne družbe odtrgati» Poleg teh ljudi nastopa še pastor Samuel Gardner, človek z ognjevite in nemoralno mladostjo, ki je postal protestantski pastor in hoče sedaj prikriti svoje mladostne grehe, ter živeti zgledno in pošteno. Njegov poklic je ustvaril iz njega na zunaj pretiranega moralista, kj pa s a v bistvu ni spremenil. Njegov sin Frank, ki dvori Vivie, nima nobenega življenjskega cilja. Je nepremišljen, in bi rad živel udobno na račun drugih. Praed, prijatelj gospe War-renove je umetnik, dobro vzgojen človek, kj marsičesa v tej dražbi, v kateri sc že toliko let kreta, ni spoznal in ne doumel, Svet slika mnogo lepše in idealnejše kot jc v resnici iv gleda nanj z očmi romantika. Vsa tn raznolika in neenotna družba pa nam jasno pričara pred oči razmere v Angliji konec preteklega in v začetku sedanjega stoletja. Problem gospe Warrenove je še danes marsikje po svetu pereč problem, za katerega rešitev je bilo narejeno še mnogo premalo, in ki prav gotovo ne dela. čajsti kulturi 20. stoletja, v tem pogledu je to delo danes prav tako aktualno kot je bilo takrat, ko je bilo napisano. L S. j;«!!«*; Pregarje, središče in največja vas v Brkinih, ki so jo Nemci 1, 1944 skoraj vso požgali, je že vsa obnovljena. Domačini, ki so znani zidarji, so zgradili lep zadružni dom. Kmečka zadruga, ki je bila ustanovljena pred dobrimi tremi leti pa ima noy hlev. — Letos bo tudi Pregarje, kakor ostale brkinske vasi dobilo električno razsvetljavo, česar ••• • •••• se vsi prebivalci iz srca prav res veselijo KAKO &P V ISTRSKEM OKROŽJU JE PROBLEM ŠOLSTVA REŠEN TAKO, DA JE V SKLADU Z INTERESI VSEH TREH NARODNOSTI rešuje problem Na področjih, kjer živi več narodnosti, je merilo enakopravnosti med njimi tudi to, kakšna je šolska politika. Na Tržaškem ozemlju živimo Slovenci, Hrvati in Italijani. Toda za istrsko okrožje lahko rečemo, da je šolska politika v skladu z interesi vseh treh narodnosti. Ne moremo p.a reci tega za ancloameriško področje Tržaškega ozemlja. Pr.i tem mislimo na položaj slovenskega šolstva v Trstu in coni A. Velik del ozemlja Istrskega okrožja naseljujejo Slovencj in Hrvati, le v obalnih mestih in v nekaterih mestih v notra- njosti so močno naseljeni Italijani. Slovanski prebivalci ozem lja, kjer je danes Istrsko okrož. je, so bili vseskozi nacionalno in kulturno zatirani. Za časa stare Avstrije so imeli v rokah skoraj vse pozicije Italijani, ki so dušili vsak napredek slovanskega prebivalstva. Za časa fašistične Italije je zatiranje slovenskega življa doseglo višek. Fašisti so se trudili, da bi izbrisali vsako sled slovanstva na tem ozemlju. Otroci slovenskih in hrvaških staršev so morali hoditi v italijanske šole, ki so jim bile tuje, saj so jih v teh šolah vzgajali v Italijane, imUMa MEHIKI IDHDMHJB WIM tillllllllllllllll IlitlllllllUlllUlUHIIIMEIHtUIIIIEIIItillillllillHIHIIIIlIHtiHHIItllHllIlllIlllllllllHHItMIIHlHHHIHIlIHMIllIltlliUlIfHltiltlltUIitlttllUMHHMHIlIHtlUHtltlHHII^lBtUiHHiHIHtM^HMltlHHHIHMtttUfHtttHtlMtlMfHltHIIIIMtllll Zenske indijanskega rodu Navajo, ki šteje danes še okrog 60 tisoč pripadnikov, odklanjajo pri tkanju vsak poskus modernizacije °dru. kar Nikoli ni napisal od0 *’a 'H PTebil'a- < °Pal’ užalil T Ulk0 »ati-O. kot Jal,‘ Pritisnil k bit 0„ sam vtp°dannc, P”n»w oaj- t%^jrbUoloPZe.B S'>° Pou„ Po niža Zfč2p::^jiam nje nam «Zahte- ^V^o^Ti *Ve gVi’ hp- m ir-: ■ ’ jrlši l, ki Je s. na mora P° obseou mm° dejanje». ‘^e sporočif T° Pregledu \- ne*jv. ni v ria,m niego- Primernega i„ a! Cer 20 *** faradi Kaj v Ameriki največkrat izvajajo? Statistični podatki (sicer nekoliko zastareli, ker se nanašajo na sezono 1948-49) o 27 velikih ameriških orkestrih navajajo sledeča števila izvedb posameznih avtorjev: Beethoven 280, Mozart 184, Brahms 180, Čajkovski 165, VVagner 142, R. Strauss 122, J. S. Bach 120, Ravel. 73, Haydn 70, Schumann 64, Debussy 62, Mendelssohn 62, Prokofjev 62, Bartok 56, Stravinski 53, Sibelius 48, Hindemith 35, Rahmaninov 35, Soštakovič 35 itd. Indijanci rodu Navajo, ki prebivajo v jugovzhodnih pokrajinah Združenih držav, slovijo po svojih preprogah. V tej umetnosti so kljub preprostim sredstvom dosegli zavidanja vredno višino. Indijanci Navajo, ki naziva-jo same sebe «Dineh», čemur bi po naše reki; «ijudstvo», so se naselili na- neplodnem ozemlju, kjer sedaj prebivajo, pred približno 600 leti, to je še mnogo prej, kot so Spanci med koncem 16. in, Kečetkcm 57. stoletja uvozili v Ameriko, ovce, konje in govejo živino. Navaji so pridelovali le malo pridelkov, "Ukvarjali so se z lovom, nabirali korenine in semena. Obleke so sj izdelovali iz živalskih kož. Prištevali so jih med najbojevitejša indijanska plemena. Statve so po vsej verjetnosti naredili po vzorcu statev indijanskega rodu Pueblo, katerega so večkrat napadali vse do leta 1846. ko je njihovo ozemlje postalo sestavni del Združenih držav. Indijanci Pueblo so bilj znani mojstri v izdelovanju lepih tkanin iz surovega bombaža, ki je na jugovzhodu bohotno uspeval, dokler niso na to ozemlje uvozili goveje živine. Od Spancev, proti katerim, so se dolgo borili, se Navajj niso naučili samo tkatj volne ampak tudi ovčereje. Tako so Navaji postan izvezoam tkalci odej in preprog in, si pridobili v tej panogi velik sloves, katerega so o-hranili do d.anašnjih dni. Navaji sam; pa so izvor svoje umetnosti povezali z legendo, po kateri se je neka 'žena njihovega rodu naučita tkalske umetnosti od najstarejšega tkalskega mojstra vsega sveta, to je od. pajka. Pozneje je ta žena zaslovela kot «pajkova žena«. V počastitev njenega spomina in njenega učitelja so imele vse navajske odeje dolgo časa v siedim luknjo, ki je spominjala na luknjo pajčevine. Proti koncu 13. stoletja so to značilnost skoraj popolnoma opustili. Samo nekateri «starejših» so še vedno delali v odeje te znamenite luknje, ki so. bile včasih tako majhne in spretno narejene, da si jih čestokrat opazil samo, če ti o-gledoval odejo proti luči. Čestokrat luknja ni bila v sredini, ampak skrita v kakem, ran bu ali v kakem drugem, vzorcu risbe. Navajev je danes še kakih 60.000. Živijo v plemenih v severovzhodni Arizoni, v severo- vzhodni Novi Mehiki in v, jugovzhodnem, Utahu. Vsako pomlad' naredijo Navaji majhne ograde, v katere zapro kak tucat ovc, katerim pozneje žene odstrižejo volno. Po striženju razdele volno v tri skupine. Kratko volno spravijo v vreče in jo prodajo, ker ni primerna za tkanje. Odpadke porabijo za izdelovanje konjskih odej, ki so tudi prava značilnost NavajeV. Lepo dolgo volno pa uporabljajo za tkanje. Razprostrejo jo po položnih kamenih in jo nato operejo z vročo vodo, v kateri so namakali jukine korenine. Manj značilno a mnogo uspešneje je pranje v kadeh. Nedavno so mnogi trgovci, ki se ukvarjajo s predajo preprog, uvedli pranje volne s tehničnimi pripomočki, ki odstranjujejo vso maščobo in jamčijo za dobro vsrkanje barv. Barvila, ki jih uporabljajo Navaji za barvanje- volne, so doživela v teku let veliko spremembo. Važni go vsi čini-telji, ki prihajajo v poštev pri tkanju: gostota, tolčenje in izbira vzorcev. Zgodovino na-vajskih preprog najbolj ponazarja razvoj barvil in barvanja. Skoraj vse navajske ovce so bele. Na vsakih dvanajst je o-bičajno samo ena železno-siva ali rdečkasto-rjava. Ti. barvi sta poleg sive, ki jo dobijo s tem, da beli volni ”,priih8šajo cino, osnovne itnrve,. kj jih -u-porabljajo tkalke. Stare navajske preproge so imele samo te štiri barve — belo, črno, rjavo in. sivo. Prvo barvilo so uporabljali, da bi železno-sivo spremenili v temno modro. Potrebno barvo 40 dobili iz rumene dkre1 in iz listov, vej in gumija grmičevja, ki je raslo na njihovem ozemlju. Prve preproge so imele zelo preproste vzorce ali pa so bile tkane v progah. Poznavalci še danes iščejo te tkanine, ki imajo prvotne barve in, vzorce. Indijanci Navajo so zelo občudovali živobarvne uniforme španskih vojakov, zlasti škr-latno-rdečo, ki je bila Značilna za pehoto. Nekoč se jim je posrečile, da so debili neko količino španskega blaga. Vlakna teh tkanin, so uporabili za prejo za preproge. Tako so nastale prve tako imenovane odeje «bayelas», ki so morda n-ajred-keje izmed vseh starih navaj-skih tkanin. Sestavljajo jih ozke škrlatnordeče proge, ki se izmenjavajo a širšimi progami v naravnih barvah. Druge «bayetas» so nastale, ko so začeli uporabljati prejo, katero so dobili iz tako imenovanih «baize». dlakaste angleške tkanine. Medtem so tudi vzore j postali modernejši in geometričBi. Tako prvo, kot drugo vrsto «bayetas» je danes . težko dobiti, in samo zelo dober poznavalec bo lahko ugotovil ali so pristne,, kajti zd presojo ne zadošča'samo osnutek in barva ampak tudi visoko razvit tip pravega poznavalca. Kot smo že omenili, so bile Indijancem Navajo pestre barve zelo pr, srcu. Zato so postali pravcati .mojstri -v pridobivanju rumene, temnordeče in modre rastlinske barve Pozneje so svojo modro barvo zamenjali z indigom, ki so ga dobili iz Mehike, medtem ko so vse ostale ohranil', dokler r.iso okolj leta 1880 začeli uvažati in prodajati anilinskih I barv. Od, ledaj dalje pa vse j do leta 1900 so izdelali nekate-i ve najlepie pa tudi nekatere ■ najslabše navajske preproge: I Trgovci pa so sčasoma piepri čali navajske tkalke, da so se spet oklenile starega in dolgotrajnega postopka za barvanje volne. Vendar pa so indigo modro in anilinsko škrlatno-rdečo uporabljale še nadalje. Ti barvi nista priljubljeni samo indijanskim tkalkam, ampak tudi turistom in običajnim odjemalcem preprog. V današnjih, navajskih odejah borno našli štiri naravne barve vclne. katerim je dodana temno-modca in rdeča. Zeleno, zlasti tisto, ki nekoliko nagiba na rumeno, dobivajo iz domače rumene barve in iz indiga. Te barve ne uporabljajo mnogo, čeprav je zelo lepa. Ogrinjala za poglavarje plemena imajo .značilne proge, v sredini pa risbo, ki ima obliko romba. Dele romba bomo opazil: tudi v koteh in, sredini vsake stranice. Ce naj služi ogrinjalo poglavarju za plašč, bo imelo v; sredini in, vsakem, vogalu tri paralelograme. Ce so ta ogrinjala preganjena, se mo- Navajka pri statvah. rajo vzorci sredine in vogalov stikati. Risbe navajskih tkanin sestavljajo običajno kvadrati, rombi in paralelogrami. Navadni romb je «velika zvezda« sim. bol jutranjice. Prelomljene črte pomenijo strelo, trikotniki pa oblake. Razporedba posameznih delov risbe in izbira barv je prepuščena okusu tkalke. Navajska žena, ki mora s svojo tkalsko spretnostjo vzda--zevati vso družino, še vedno odklanja vsak poskus modernizacije, in se drž; starega načina tkanja, ki je eden najstarejših in najprimitivnejših. katerega še uporaljajo v modernem rokodelstvu. Morda imajo preproge in odeje, ki jjh na starih statvah tkejo njene spretne roke prav zaradi tega tisti čar, ki odlikuje najstarejše in najbolj cenjene tkanine. ‘r...:.1 '"'dk? Navajska preproga. Svet vlade LR Slovenije za prosveto in kulturo Prezidij Ljudske skupščine LRS je izdal ukaz o določitvi članov Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo, ki so po svoji funkciji vorjilni uslužbenci posebej nava-janih zavodov iz pristojnosti Sveta za prosveto in kulturo, 15 po številu, in sicer: rtektor univerze, rektor tehnične visoke šole, rektor medicinske visoke šole, dekan samostojne A-gronomske in gozdarske fakultete, rektor Akademije za glasbo, rektor Akademije za upodabljajoče umetnosti, rektor Akademije za igralsko umetnost, predsednik Muzejskega sveta, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice. upravnik Slovenske filhar-rhonije, direktor Narodne galerije, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, direktor Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, direktor Opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, direktor Višje pedagoške šole v Ljubljani, direktor Srednje tehnične šole v Ljubljani, direktor podjetja «Radio Slovenija Ljubljana,», direktor podjetja «Triglav film«. Nadalje pošljejo v Svet vlade za prosveto in kulturo svoje predstavnike: Slovenska akademija znanosti in umetnosti 5, Zveza društva inženirjev in tehnikov LRS 3, Sindikat profesorjev in učiteljev 5 in Ljudska prosveta 5 predstavnikov. Po enega predstavnika pošljejo še naslednje organizacije: Društvo univerzitetnih profesorjev in znanstvenih delavcev, Slovensko zdravniško društvo, Društvo ekonomistov Slovenije, Društvo pravnikov LR Slovenije, Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Društvo geografov, Slavistično društvo, Pedagoško društvo LR Slovenije, Društvo matematikov in fizikov LR Slovenije, Prirodoslovno društvo, Društvo slovenskih književnikov, . Društvo slovenskih skladateljev. Društvo glasbenih umetnikov Slovenije, Društvo upodabljajočih umetnikov, Umetnostno zgodovinsko društvo, Društvo slovenskih dramskih umetnikov, Društvo slovenskih filmskih delavcev, Društvo Slovenska matica, Ljudska mladina Slovenije, Svet pionirjev LR Slovenije, Fizkulturna zveza Slovenije in Obrtna zbornica LR Slovenije. RAZVOJ GOSPODARSTVA ISTRE OD 1945 DO 1950 IV. Usoda Reke ni bila nič boljša. Pod Italijo je izgubila vse svoje zaledje in padala iz ene krize v drugo. Kljub raznim privilegijem ni mogla pritegniti tujega tranzita in r:i dosegla številk izpred prve svetovne \40jne niti v prometu piti v trgovini niti v industriji. Glavno pažnjo so po osvoboditvi Reke posvetili obnovi pristanišča. Tam so bili do temeljev razrušeni vsi pristaniški objekti, obala, valobrani, mostovi, dvigala, skladišča, železniške naprave, vodovod in električne napeljave. Cez 8.000 kv. m operativne obale, pri kateri je lahko pristalo 70 parnikov, je bilo tako porušeno, da v avgustu 1945 ni mogla pristati niti ena jadrnica. Tisti, ki so videli vojna razrušenja v drugih deželah, pravijo, da je bila Reka ena izmed najbolj xpz- Blagovni Irt potniški promet reskega pristanišča je presegel promet za časa Italije in Avstrije rušenih trgovskih pristanišč v Evropi. Ladjedelnica je bila samo kup ruševin, prav tako čistilnica zemeljskih olj ir? večina drugih tvornic. Sedaj je reška luka skoro popolnoma obnovljena. Ladjedelnica je že zgradila prvo serijo štirih prekooceanskih motornih ladij. Rafir.-erija proizvaja več kot pred vojno. Vse stare in vrsta novih tvornic so v polnem pogonu. Reški primer najbolje dokazuje nesmiselnost rimskega sporazuma, s katerim je Italija 27. 1. 1924 prisilila tedanjo beograjsko vlado, da se je odpovedala suverenosti nad Reko. Dar.es ima Reka skupaj s Su-šakom sto tisoč prebivalcev in promet je že daleč presegel številke ne samo iz italijanskega, temveč tudi iz avstrijskega obdobja. Leta 1950 je blagovni promet reškega pristanišča znašal 2 milijona 382.687 ton proti 2 milijonoma 96.942, ki jih je Reka 1913. leta, ki pomeni v njeni zgodovini višek prometa, in proti 953.000 ton iz 1939. leta, ki predstavljajo rekordno število iz italijanskega obdobja. Skozi Reko je lani potovalo 1,453.543 potnikov, prejšnji rekord iz 1939. leta pa je bil 318 tisoč 560 potnikov. Danes je Reka ena izmed največjih luk za izvoz lesa v Sredozemlju ir? se šteje med največja pristanišča za promet z lesom na svetu. To kar velja za Pulo in Reko se nanaša v glavnem tudi na ostala industrijska mesita, kjer 9° morali povsod pričeti znova. Sedaj je v Istri preko 30 tovarn' zveznega jn republiškega značaja' in 50 manjših tovarn in delavnic lokalnega in zadružnega sektorja. Po osvoboditvi je poslaid istrska industrija 'splošno ljudsko premoženje m služi samo za potrebe dc-žeh in za dvig ljud.-kega blagostanja. Kljub temu. da je bila hudo razdejana, oropana in razbita, je bila že do začetka 1947. leta v glavnem obnovljena. Osvobojeno istrsko ozemlje je bilo 1. 1947 priključeno k Ljudski republiki Hrvafski, ta. ■ko da je 1. decembra, hrvatsfci sabor izglasoval zakon o petletnem, načrtu za Istro irt Koko kot dopolnilo petletnega načrta Ljudske republike Hrvat-ske v okvjru državnega gospodarskega načrta FLRJ, ki je razvoj Istrskega gospodarstva postavil na nove temelje. Od' osvoboditve do konča leta 1949. so v Utri investirali preko 6 milijard dinarjev, od tega 1.339 milijonov za obnovo. Posebno važna za industrializacijo Istre bo hidrocentrala, ki jo sedaj grade v gorskem okraju nedaleč od' Vinodola. V tej elektrarni bodo letos vzidali prvi agregat s kapaciteto 185 milijonov fcw ur. Nova železniška proga Lupo-glav-Stalije bo omogočila lažji prevoz'premoga iz raškega rudnika. Nova proga, ki se bo skozi predor pod Učko vila iz Rase do istrske proge, bo znatno izboljšala vezi med Reko in ostalimi kraji Istre. Pet let. še tako intenzivnega dela ni dovolj, da bi se popravilo vse ono zlo, ki je nova Jugoslavija našla v Istri, kot dediščino 20. let fašizma. Za temeljito preobrazbo, ki je v Istri nujno potrebna, je tre-iba mnogo več časa. Se vedno je Istra revna de-' žela z nerazvitim kmetijstvom in premalo razvito industrijo. Toda gotovo je, da ne bo dolgo ostala taka. V socialistični Jugoslaviji, kjer italijanska na-rodha manjšina uživa popolno enakopravnost in ima iste pravice kot slovanska večina, so ustvarjeni vsi pogoji za polni, ne samo gospodarski, temveč tudi kulturni razvoj Istre. B. K. hoteli so jih potujčiti. Fašisti tudi niso polagali važnosti temu. da bi se otroci kulturno dvigah. Pogosti so bili primeri, da so slovenske otroke v italijanskih šolah poučevali nekvalificirani učitelji, ki so se odlikovali le v tem. da so bili fanatični pristaši fašizma. Po dolgih desetletjih So se v Istrskem okrožju prvič pojavile slovenske šole za časa osvobodilne vojne. Na ozemlju, kjer so bili partizani, so organizirali zasilne slovenske šole. ki jih sicer niso vodili strokovnjaki, marveč ljudje, ki so imeli dobro voljo in nekaj znanja. Tu je bil dosežen prvi napredek. Mnogi otroci so se nauči li čitanja in pisanja v materinem jeziku: obenem pa so jih tudi vzgajali v pošter.-e Slovence. Po osvoboditvi je ljudska oblast v Istrskem okrožju vložila veliko truda, da bi omogočila vsakemu otroku obiskovanje šole v materinem jeziku in da bi čimprej odpravila o-stanke dolgoletnega fašističnega zatiranja. Delo je potekalo pod težkimi pogoji: slabi šolski prostori, nizka kulturna stopnja prebivalstva itd. Začeli so graditi nove šole, ustanavljati gimnazije, dijaške domove. V času od osvoboditve do danes so zrasle številne nove šolske zgradbe: v koprskem okraju v Marezigah, v Šmarjah, v Izoli in Kopru; v bujskem okraju pa v Kaštelu, v Momjanu, v Gamboču, v Muži-niji, Morinah, Vardiei, Svetem Ivanu in velika gimnazija v Bujah. V kratkem bosta dokončani šoli v Kučibregu in Vanganelu. Istočasno se je razvijalo slovensko, hrvatsko in italijansko šolstvo. Ljudska oblast je skrbela, da so imele vse šole enake pravice V koprskem okraju je bilo ustanovljenih 34 slovenskih osnovnih šol, 4 slovenske osemletke, sedem slovenskih srednjih šol, ena šola za slovenske učence v gospodarstvu, glasbena šola za Slovence in Italijane ter štirinajst slovenskih otroških vrtcev in štiri slovenski dijaški domovi. V Bujskem okraju je bilo ustanovljenih 36 hrvatskih o-snovnih šol, 2 osemletki, ena gimnazija, ena šola za učence v gospodarstvu, nadalje pet otroških vrtcev in en dijaški dom. Italijanske šole šo po vsem okrožju, v bujskem in koprskem okraju. Ljudska oblast ni zaprla niti ene italijanske šole, čeprav italijanski šovinisti v, Trstu in Italiji nenehno kričijo 'o preganjanju Italijanov v coni B in o zatiranju italijanskega šolstva. Nasprotno ljudska oblast je celo odprla-nove šole. ki jih za časa Italije ni bilo, to je realno gimnazijo v Piranu in učiteljišče v Kopru. Tako je danes v Istrskem okrožju 27 italijanskih osnovnih šol, -osem osemletk, devet srednjih šol, tri šole za učence v gospodarstvu, devet otroških vrtcev in dva dijaška domova, V Istrskem okrožju je danes skupno 8.196 dijakov in učencev, od tega je 2.945 Slovencev, 1.571 Hrvatov in 3.680 Italijanov. Od tega števila obiskuje srednje šole 607 Slovencev, 151 Hrvatov, in 701 Italijanov. Iz teh podatkov vidimo, da v Istrskem okrožju tudi na področju šolstva ni robena narodnost zapostavljena. Kvečjemu bi lahko trdili, da so učni prostori, kjer vzgajajo mlade Italijane, celo v boljšem stanju kot prostori, kjer se uče Slovenci in Hrvati. To je zaradi tega, ker so italijanske šo. ie ostale v istih prostorih kot za časa Italije, ko slovenskih in hrvatskih šol sploh ni bilo. Omenimo naj še to. da so v vasi Baredi odprli šoto za osem italijanskih otrok, medtem, ko za slovenske in hrvatske otroke za tako število otrok tega še niso napravili, temveč hodijo otroci iz zaselkov, pa čeprav jih je več kot osem v enem zaselku, v šole. ki so po dva in več kilometrov daleč. Seveda bodo te težave sčasoma odpadle, vendar smo to omenili za tiste šoviniste iz Trsta, ki imajo na ustih domnevno pre ganjanje Italijanov v coni B, pri tem • pa «pozabljajo», kako oni rešujejo problem slovenskega šolstva v Trstu in tistih predelih Italije, kjer so strnjeno naseljeni Slovenci. Vsem tistim, ki govoričijo o zapostavljanju italijanskega šol stva v coni B svetujemo, da si ogledajo v Ulici Lazzaretto Vec chio v Trstu zgradbo, kjer obiskuje skoraj 600 učencev 3 slovenske srednje šole. Tu so učilnice ir? šolske uprave: vse pa je strpano v nehigienske prostore, tako da zgradba sploh ne odgovarja imenu šola. Tu bi zares lahko ugotovili, da je sramota za oblast, ki to dopušča. O tem bi lahko oni sami polnili stolpce v svojih časopisih, če bi bili pošteni. Vemo, da tega ti šovinisti ne bodo r?i-kdar storili, ker dobro poznajo- stanje slovenskega šolstva v coni A in jih še to bode v oči. Najraje bi imeli, da slovenskih šol in Slovencev sploh ne bi bilo. Poglejmo proračun tržaške občine. Tn bomo nesli raersL kaj zanimivega glede šolstva; Za šolstvo in ostale. kultura« potrebe je v proračunu postavka 463 milijonov lir- Potem je šc- ena postavka, ki pravi «za novo ustanovljene šole« 22 milijonov lir. Kje je pa za slovenske šole? Pisano ni nikjer, vendar pod «novo ustanovljene šole« mislijo slovenske šol^i Videti je, da jim je ta naziv za slovenske šole simpatičnejši in se izogibajo njenega pravega imena. Torej 22 milijonov je določenih za slovenske šole v tržaški občini; za srednje šole. ki imajo okrog 1700 dijakov in osnovne šole, katere obiskuje prer bližno 1.920 učencev. Velik del t? vsote gre za osebne izdatke; Menda ni treba posebnega računanja za ugotovitev, da ta vsota nikakor ne odgovarja in da so izdatki za slovenske šole sorazmerno zelo majhni; kljub temu, da so italijanske šole mnogo bolj opremljene ia bi torej slovenske šole potrebovale večjo podporo od italijanskih. Ljudska oblast v Istrskem «-krožju pa ne pozna razlike y tem, ali je dijak Italijan aU Slovenec. Pri šolstvu ne skopari z denarjem in samo štipendije. ki jih dobiva 700 dijakov italijanskih in slovenski^ srednjih šoi od skupnih 1708 dijakov, znašajo letno nad 5 in pol milijona dinarjev. Italijanski dijaki za časa fašizma š« zdaleč niso imeli takšnih ugod* nosti, kot zdaj pod ljudske! oblastjo. Isto podporo imajo učitelji ir? profesorji vseh šol, ne glede na narodnost in na kakšni šoli poučujejo. Italijanski dijaki in učenci imajo ceio to prednost, da je število učencev, ki pridejo na enega profesorja ali učitelja manjše, kot na hrvatskih in slovenskih šolah; Na primer na vsakega slovenskega profesorja pride 11 dijakov. za vsakega hrvatskega profesorja 19 dijakov, italijanski profesorji pa poučujejo povprečno le devet dijakov. Učitelji in profesorji vseh šo! imajo možnost, da se posvetijo svojemu delu. Zagotovljeno Ima jo materialno osr.ovo in sigurnost. Vsi so stalno nameščeni, razen nastavnikov šol za učence v gospodarstvu, ki so honorarni. Italijanskim učiteljem se ni treba bati. da je zanje pripravljena «rezerva», ki čaka, da jih bo zamenjala, kakor se to dogaja s slovenskimi učitelji v coni A. No, oa si oglejmo, kako je s to «rezervo» v coni A. V; Trstu je nad 400 italijanskih učiteljev, ki so bili za časa fašistične Italije nastavljeni na italijanskih šolah v slovenskih krajih, kjer je danes slovenski pouk. Ti učitelji dobivajo redno mesečno plačo, ne glede na to, če poučujejo ali ne, če so zaposleni ali če niso. Oni so še vedno r?astavljeni na tistih šolah, kjer zdaj poučujejo slovenski učitelji. Ni težko uganiti, zakaj šolske oblasti v Trstu še danes plačujejo to «rezervo»; Pričakujejo pač, da bo Trst dobila Italija in bodo lahko tedaj neovirano odrejali, kje bodo slovenske šole, kaj se bo smelo poučevati in koliko bo smelo biti pouka v slovenščini. Te učitelje bi skušali postaviti na njihova prejšnja mesta in zato jih imajo danes v «re-zervl«. V coni A Tržaškega ozemlja so slovenski učitelji ekonomsko na slabšem, kot njihovi italijanski kolegi. Razen ene učiteljice, ki je nastavljena r?a italijanski šoli, poučuje pa na slo* venski šoli, je vseh 117 sloven* skih profesorjev in 130 slovenskih učiteljev nenastavljenih: Vsako leto morajo znova vlagati prošrsjo, da smejo še naprej poučevati. To je šolska politika italijanskih šovinistov v Trstu, ki vodijo tudi slovensko šolstvo. Pri tem pa kričijo o preganjanju Italijanov v coni B, o potujčevanju itd. Zdaj je tudi jasno* zakaj so tako glasni. Prevpili bi radi odmev svojega raznaro, dovalnega dela ir? zapostavljanja slovenskih šol, zato jim ja potrebno tako imenovano preganjanje italijanstva v coni Bj Tržaške Siover.-Ce čakajo še hude borbe, preden si bodo priborili najosnovnejše pravicej med temi tudi pravico enakopravnosti v šolstvu. Da je ta problem rešljiv, dokazuje šolska politika v Istrskem okrož; ju. Seveda pa so v šolstvu Istrskega okrožja še težave. Vsi šolski prostori niso zadovoljivi, precej pomanjkljivosti je y slovenskih šolah v krprskem okraju. Po nekaterih šolah y Istrskem okrožju primanjkuje primernih šolskih prostorov, učil in telovadnic. Težave so tudi še s kadri. Pa tudi učni uspehi, zlasti v nekaterih italijanskih šolah, niso zadovoljivi,' Šolstvo v Istrskem okrožja je v zadnjih letih mnogo napredovalo. Tu šolstvo ne more služiti raznarodovalni politiki; kot služi še danes v Trstu. V Istrskem okrožju je javno živ; ljenje na enakopravnosti in bratstvu vseh treh tukaj živečih narodov. Ta politika ljudske oblasti je porok za nadalj. nji kulturni dvig Slovencev; Hrvatov in Italijanov v Istrskem okrožju. T-B. VREME Včeraj ob 19. uri je bil zračni pritisk 759.3, toplota 15.6 (najvišja med dnevom 18.7, najnižja 11.1), vlaga 82 odst., veter 10 km, nebo 6 desetin pokrito, morje skorgj mirno, vidljivost 20 km, toplota morja 15.0. Za danes predvideva vremenska napoved še vedno nekaj pooblažitev. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 1 ' j MAJA »i iiifi Hill’ :!!!;!;: H li! iiiiiii !!!!!!; !;i:!!: -;i:: Ijitiii: :t:t 11 p H« m !: iiiiiii! lil 8i=8ltl8ijiiiijiii!ai6liiiilfflBiilii)lli!iMiliiaaflfflggi5i8aWBgiiBaiBg8iWiiffigM iiniiiiiiinniiiii||iaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiii|||||iiiiii||||||iniiiiii RADIO Današnji najvažnejši programi: Jug. cona Trsta* 13.45 Josei‘ Haydn: Kvartet op. 72; 14.00 Slovenske narodne in umetne . pesmi poje moški zbor. Slovenija: 18.00 o-mecK trio; 21.20 Komorna ura nemških roman'tikov. Trst II.: 22.00 Čajkovski. Simfonija št. 2; 22.-0 Veseli .ritmi. Trst I.: 19.25 Lahka glasba: 21.1« Prenos iz turir.skega konservatorija «G. Verdi«. Kitajska ofenziva v polnem razmaku Sile OZN so se umaknile na zahodnem in srednjem bojišču KOREJSKO BOJIŠČE, 17. — Drugi del kitajske pomladan. ske ofenzive, katerega začetek smo opazili včeraj, je danes že v polnem teku. Prvj del ofenzive je stal Kitajce in Severno, korejce po približnih računih 70.000 mož. V kolikor so že dalj Sasa v glavnem stanu OZN računali na nje ponovitev in se nanj0 pripravili, pravijo, da bodo morali Kitajci in Severnokorejci to pot plačati še več. 29 ceno. Zavezniško topništvo in le-talstvo sta celo noč bombardirala kitajska zbirališča pred prvimi bojnimi črtami. Pravijo, da so jim delala precej težav polja min Dopisniki poro. čajo, da sta dva kitajska oddelka prišla na nekem področju v minska polja. Od njih jih je ostalo pri življenju samo 40. Kitajski poveljniki silijo svoje oddelke v ogenj ne glede na Žrtve. r Kitajci napadajo na bojišču, dolgem 65 milj. Zavezniki so se umaknili na nove položaje na vzhodnem in desnem krilu Srednjega bojišča. Po zadnjih vesteh je mogoče takole rekonstruirati položaj: JJa zahodnem bojišču so kitaj-1 ski in severnokorejski oddelki sq napadli ob 9.30 zjutraj severno, vzhodno in severno-za-hodno od Seula, zlasti na cesto iz Seula do Uijongbuja. Ti od. delki so prišli tudi d0 20 km pred Seul. Približujejo se tudi Uijongbuju. ki je od prestolnice 20 km Prerezali so zavezni. ške črte zlasti pri Cangongu. Zavezniški oddelki so se najprej ustavili pri sotočju rek Puhan in Han in so se morali pozneje od tam umakniti. Ju. gozahodno od Cankonga so se zavezniki umaknili jn prekinili stik z napredujočim Kitajci in Severnokorejci. Na vzhodnem delu srednjega bojišča so se zbrale največje kitajske sile. Najprej šo prodrli jugovzhodno od Cupčona. Ponoči so bile zlasti težke bit. ke na zahodu, proti Inje. Južno, korejci so se umaknili, Kitajci so vrgli v boj dve sveži diviziji. Menijo, da so na odseku, dolgem 20 milj med Cunčonom in Inje Kitajci in Severnokorejci vrgli v Wi 75.000 mož. Položaj je precej nejasen. Vendar se zdi, da je namen nasprotnika prodreti po črti Inje, Hangie, Hongchon. Za bojnimi črtami zapuščajo I civilisti vasi in beže v gore. Najbolj beže iz področja se-verno in severno-vzhodno od Seula. Danes se je tudi izvedelo, da so prekinili vse poslovne telefonske zveze med Južno Kore. jo in Japonsko. Vojaška poveljstva, ki nadzorujejo te zveze so razložila, da se je število pogovorov med vojaškimi povelj, stvi zelo povečalp po pričetku drugega dela ofenzive. Kakor poroča radio Pjongr jang, je prišla v Severno Korejo sovjetska zdravstvena mi. sija. Nje naloga se je zlasti boriti proti kozam in j. vodi Ma-skov. Radio tudi pravi, da po celi državi cepijo proti tej bo. lezni. šN.v,. :.. V-’ "J?'L li <■ . Damski Jerali Friderik m kraljiica Ingrid sta prejšnji teden obiskala, Anglijo, Jifa, sliki vidimo njun odhod, žz obiska v Buckinghamski palači. Ariasa bodo javno sodili PANAMA, 17. — Posebna komisija nove vlade, katere naloga Je zaslišati odgovorne za zadnje nerede, ■ je pričela z zasliševanjem bivšega predsednika Ariasa. Zaslišujejo ga za zaprtimi vratmd na gtlavni po-1 prijavili, diva pa sta se na svo Mediji. I bodi. ProoeB se bo pričel proti njemu 25. maja predi narodno skupščino. Prisotno bo tudi občinstvo. Miniisiter za notranje zadeve je odredil aretacijo vsfeh članov bivše vlade. Od njih Jih je 8 že v ječi. trije so se samd Šandor Sold se je ustrelil DUNAJ, 17. — »Arbeiter Ze.i-tunig», gfesilo aivBtrijidkiih socialistov javljai, po vesteh iz Budimpešte. da se je ustrelil bivši madžarski notranji minister, potem ko je ustrelili avojo ženo in diva sinova1. Sandlonja Solda so odstavili predi nekaj tedni podi obtožbo, da je v dnžaivi organiziraj opozicijo. B>R AčšSAC, 17. — Francosko vojaško letalo se je ponesrečilo v bližini Braasaca. Trijo člani posadke so mrtvi. PO POLOVICI PRVENSTVA [PRED DIRKO ,.PO ITALIJI«! MEDNARODNO TENIŠKO PRVENSTVO FRANCIJE Bartali se bori s težavami Več kot polovica tekmoval-fcev je že opravila svoj posel, v borbi so ostali samo najboljše in najinteligentejše pesti Evrope. Bilo je nekaj presenečenj, prijetnih, ver.dar je treba priznati, da je selekcija v glavnem pravično pometala s šibkejšimi. Od sedmih Jugoslovanov, ki »o prišli v Milan, se je apc-taknila na prvi in drugi oviri petorica: Paljič, Radanov, Sov-Ijanski. Golič irj Koenig. Leko-Vič in Bulat se zaenkrat' ee prerivata s komolci in sunki, samo dovoljenimi seveda, proti bleščečemu cilju — evropskemu prvenstvu. Nekaj besed zasluži Sovljanski, diamantna konica jugoslovanske ekipe. Njegov nasprotnik Budai je bij že pred začetkom eden najresnejših favoritov svoje ka. tegorije. Zreb je nesrečno združil obe velesili v prvem kolu, za ostalo pa so preskrbeli sodniki. Vsi prisotni so namreč soglasni v tem, da je bil Jugoslovan vsaj enakovreden, če ne tudi boljši nasprotnik. Rezultati današnjih četrfina-lov; Petelinja teža: DalTOsso Kitali ja) je premagal na točke Jugoslovana Radanova, Erdei [(Madžarska) Nemca Slojetvske. ga, Mazurkiewicz (Avstrija) Poljaka Grywoeza. Kelly (Irska) pa Francoza Dusmenila. Lahka kategorija: Visintir: ((Italija) je premagal na točke ITurka Inana, BULAT (Jugoslavija) Nemca Hooga, Connell (Irska) Francoza Leroya, Ju-hasz (Madžarska) pa Francoza Paternotta. Lahki welter: Padovani (Italija) je premagal na točke Avstrijca Auerja, Schilling (Nemčija) Poljaka Debisza v drugi rundi zaradi inferiornosti, Mul-ler (Švica) Madžara Budata na točke, MilligSn (Irska) pa Belgijca De Tammermana. V/elter kategorija: Strahle [(Švedska) je porazil v tretji rundi Švicarja Guldimanna zaradi inferiornosti, Chychla Poljska) pa na točke Belgijca iWoutersa. Radanov je danes boksal tako, kot pri njem ne pomnimo. CTo je bila najboljša partija njegove kariere. Kljub premoči pa so pristranski sodniki dali zmago italijanskemu prvaku Dal- 1’Ossu. Publika je zelo objektivno protestirala proti odločitvi in burno ploskala jugoslovanskemu boksarju. Drugi Jugoslovan torej, ki ga je napačna pre. soja sodnika izločila iz tekmovanja. Welter kategorija: Dugenie (Fr.) je premagal Schleicha (Saarska oblast) na točke; Koh-legger (Avstrija) pa Malone-ya (V. B.). Težki welt.er: Palinski (Polj.) je premagal na točke Tandre-volda (Norv.), Anderson (Dan.) Molleke.o3a (Belgija), Iapp (V. B. Koeniga (Jug.), Lay (V. B.) Erylmaza (Turčija). Srednja kategorija: Lalaour.-is (Rr.) Festuccija (It.) je premagal na točke, Niederhauser (Sviz.) Himmesa. Sjolin (Švedska) Veningera (Avstrija), Sladki (Nem.) Kolczynskija (Polj.). Nočejo sprave HANNOVER, 17. — V prisotnosti delegatov mednarodnega olimpijskega komitela so se sestali dane*, zastopniki obeh con Nemčije, da bi prišli do sporazuma za formiranje skupnega komiteta obeh Nemčiji. Do sporazuma ni prišlo in se bodo ponovno sestali 21. maja v Lcsanm. * • * PARIZ. 17. — Tottenham, nogometni prvak Anglije je včeraj zvečer premagal v prijateljski tekmi Racir.ga iz Pariza. Rezultat:" 4:2, PRAGA, 17, — Olimpijski in svetovni prvak Emil Zatopek je zmagal včeraj v Pardubicah na progi 3000 metrov v času 8:34.6. * lic * BARI, 17. — iiberio Mitri bo nastopil 10. junija v Bariju. Boksal bo z domačinom Vittoriem Fulanom, tekmovalcem welter kategorije. Poleg centralnega rr.at-cha bodo istega dne še tri druga profesionalna srečanja. * * * MOSKVA, 17. — Aino Reintam je popravila sovjetski rekord na 100 metrov hrbtno v času 1:17:6. Nov sovjetski rekord so postavili tudi v ženski štafeti 4 x 100 prosto s časom 4:45.7. FLORENCA, 17. — Gino Bar. tali je danes izjavil, da bo nastopil na dirki «Po Italiji«; s tem je demantiral govorice, ki so se vztrajno širile, češ, da stari šampion ne bo nastopil na tej največji italijanski etapni dirki. Bartali bo dirkal kljub temu, da mu je zdravnik to odsvetoval. Startal bo s poškodovano ramo in zapestjem. »Najmanj sitnosti imam, ako naslonim roki na balanso (krmilo); skušal bom obdržati to pozicijo vsaj v začetku dirke. £otem upam, da se mi bo rama spametovala«, je dejal Bartali. Po. leg svojih ima težave Gino tudi z moštvom. Zaradi bolezni ne bo mogel nastopiti za tovarno »Bartali« Belgijec Joanr.ux, Ceraml, pa ima težave s potnim listom. Prav tako ni še sigurno ali bo lahko dirkal Dupont. Zbrani vsi znani igralci sveta NOGOMET V H začetek mednarodnega mladinskega lurniria v Barija BARI, 17. — v torek zjutraj se bo začel 1. mladinski mednarodni turnir «Maj v Bariju«. Seznam izločilnih tekem; Racing Stras-burg . Sampdoria, First'Vienna -Lazio, Racing Pariz - Fiorentina, Bayern Muenchen - Lallo Mada-mi Bari. S to tekmo se obnovijo stiki med nogometaši Italije in Nemčije. Finalno igro za prvo mesto bo sodil mednarodni sodnik Gamba. BOMBAY, 17. — Prihodnje svetovno prvenstvo v namiznem tenisu bo od 1. do 10. februarja 1952 v Bombayu. PARIZ, 17. — V Parizu so se začele priprave za mednarodno francosko prvenstvu v tenisu, ki bo od 24. maja do 3. junija v »Roland Garros« v Parizu. Francozi nimajo velikih upanj, da bi se njih igralci plasirali na prva mesta, ker se v zadnjih letih ni pojavil niti en talent, vreden večjih pozornosti. Tenis je v Franciji še vedno šport višjih plasti, kjer navadno zaman iščeš talentov za kakršnokoli stvar, razen za brezdelje’. Na prvenstvu bodo nastopili vsi najboljši igralci sveta. Ame-rikanca Budge Patty in Doris Hart bosta branila naslova, ki sta si ju priborila lansko leto v kategoriji posameznikov. Ameriko bodo še zastopali: Dick Savitt, Louise Brough in drugi. Poleg »Evropejca številka 1» Jaroslava Drobnya bodo igrali v «Roland Garrosu« še Avstralci, Argentinci, : Izlet v Ameriko je prijeten tudi za nogometaše. Slabi klubi, ki dopuščajo dvoštevitene rezultate in dobri fimemčni pogoji so precejšnja zapeljivost. — Zadnji so šli preko luže nogometaši «Umtrachia» iz Frankfurta. Premagali so visoko šlabo skrpano selekcijo in se nato v drugi tekmi ogledali z «AU Staršu (5:2), katerih vratar je ujet na naši sliki, ko lovi žogo in pri tem gleda nekam daleč. Precej nenavadna poza za vratarja, tedig P™ <(AH Staršu (Vsi zvezde) ni nič nemogočega. Tretjo tekmo 50 Nemci izgubili proti «Scnthojer-su» iz St. Louisa z 2:1. Amerikama so zmagali zahvaljujoč enajstmetrovki. Kot vidimo, tudi tukaj življenje ni povsod rož nato. Brazilci, Filipinci, Švedi, Jugoslo. vani in Britanci. Predvidevajo sto inozemskih tekmovalcev, ki bodo branili barve dvajsetih držav. Zmagovalcu bo priznan neofi-cialni naslov svetovnega prvaka na trdih igriščih, tako, kot je zmagovalec v VVimbledonu nesluž-beni prvak sveta na travnatih igriščih. Imena najbolj znanih igialcev: Avstralija: Mervyin Rose, Ken Mc Gregor, Frank Sedgman. Južna Afrika: Eric Sturgess, Sidney Levy, N. Cockburn. Belgija: Philippe VVasher, Jac-ques Peten, Jacques Brichant. Brazilija: Arrnando Vieira. Al-cide Procopio, Roberto Cardozo. Danska: Kurt Nieisen, Torben Ulrich. Egipt: Jaroslav Drobny, Vladimir Cernik, Adly Shafei, Marcel Coen. Velika Britanija: Tony Mottran, A. Roberts. J. Horn, F. VValton. Italija: Gianni Cucelli, Rolando Del Bello, Fausto Gordini, Mar-cello Del Bello. G. Merlo, D. Bergamo, G. Clerici. Holandska:. H. Van Swol. Filipini: Felicissimo Ampon, RaymunKio Deyro. Cesar Carmona. Poljska: \Vladislaw Skonecki, Jerzy Olszovvski. Terranova potrjuje Pisciottove izjave Opozicija zahteva parlamentarno preiskavo o n erednostih na ministrstvu za zunanjo trgovino RIM, 16. — Na viterbskem procesu zaradi prvomajskega poboja v Fortella dells Gine-stra |e sodelavec bandita Giu-liana, Antonino Terranove, da. nes potrdil nedavne izpovedbe Giulianovega bratranca in namestnika Gaspare Pisciotta o zvezah Giuliana s političnimi strankami, med njimi tudi z demokristjani preko takratnega poslanca, današnjega pod. tajnika v ministrstvu za prevo. ze, Bernarda Matarelle. Terranova je na prvem zašli, šanju pred sodiščem dejal, da o tem ničesar ne ve, medtem ko je danes v celoti potrdil Pisciottove trditve in dodal, da mu je Giuliano, med nekim sestankom v Palermu predstavil več političnih osebnosti, med njimi Matarello in sicilskega monarhista Cusumana. Potrdil je tudi, da je Giuliano no volit, vah 18, aprila, ko vlada nj hotela držati svojih obljub, kot pravi Pisciotta, sklenil v maščevanje ugrabiti Matarellovo družino, ki živf na Siciliji. Ugrabitev bi moral izvršiti sami Terranova, ki pa da naloge ni hotel sprejeti. O sklepu za ugrabitev Matarellove dru. žine je govoril pred dnevi tudi Pisciotta, ki je dodal, da je Giuliano iz neznanih razlogov odlašal z izvršitvijo. Poleg razkritij na procesu v Viterbu vznemirja vladne kro. ge tudi včerajšnje razkritje ne-rednosti na ministrstvu za zunanjo trgovino, ki so po nekaterih trditvah omogočile ilega. len izvoz preko 70 milijard lir v tuji valuti. Do razkritja škandala je Po besedah ministra La Malfe prišlo na prijavo carin, ke uprave; vendar je vlada, kot se zdi, skušala stvar javnosti prikriti vsaj za čas do vo. litev. Na ministrstvu se je sicer vršila preiskava in ministrstvo je bilo deset dni zaprto, vendar pod izgovorom, da gre za »notranjo reorganizacijo«. V parlament in javnost je zadevo spravil socialistični poslanec Assennato. ki je danes zahteva! parlamentarno preiskavo. La Malfa pa je Assennatu očital, da je bil del nerednosti zagrešen že pred štirimi leti, v času. ko je bil prav Assennato podtaj, nik ministrstva za zunanjo trgovino v koalicijski vladi. osem francoskih državljanov, med njimi tudi ženske in otro. ke. Zadnji dve žrtvi sta bila včeraj na bregu nekega jezera neki francoski inženir in njego. va hčerka, medtem ko je njegova žena z nekaj dni starim sinčkom ušla strelom. Področje na katerem se skrivata morilca je eno najbolj za. puščenih in divjih v Maroku. ŠAH Veliki moštveni turnir ZDTV pripravlja moštveni šahovski turnir za prehodni pokal. Vsako moštvo sestavljajo štirje igralci. Igralo se bo po pravilih, ki jih bomo objavili v našem listu. Prav tako bodo obveščena tudi posamezna moštva o kraju in času posameznih dvobojev. Turnir se začne 27. L m., prijavile pa so se do sedaj te ekipe: Gledališčniki (2 moštvi), novinarji (2 moštvi), tiskarji (2 moštvi), dijaki (2 moštvi), profesorji in gospodarstveniki. Vabimo vse šahiste po vaseh, da organizirajo v okviru prosvetnega ali športnega društva ekipo, ki bi se lahko prijavila na to tekmovanje, ki bo eno največjih in najkvalitetnejših te vrste na našem ozemlju. Pri. jave z imeni igralcev pošljite na naslov: Športni odsek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-I tecchi 6/1X1. ijS TOKIO, 17. — Nek vplivni list v Tokiu javlja, da je še vedno 190.000 Japoncev na ePu-racijskih listah. 140.000 jih bodo verjetno rehabilitirali v juniju in juliju. Od sedanjih vojnih zločincev je 40.000 bivših kapetanov in majorjev japonske vojske- Pregledali bodo tudi liste bivših članov nacionalističnih in tajnih združenj. Težje primere bodo obravnavali »šele« po podpisu mirovne pogodbe. Dva skesanca Berlin, 17. — poveljstvo angleške vojske v zahodnem delu Berlina javlja, da sta se vrnila iz sovjetske cone dva od štirih vojakov, ki so prosili za azil od oblasti Vzhodne Nemčije. Oba vojaka, stara 18 in 20 let, so ob vrnitvi aretirali in ju bodo postavili pred vojaško sodišče. * * * LA PAZ, 17. — Po včerajšnji vojaški «revoluciji», ko so spodili prejšnjega ministrskega predsednika, je bil danes v Boliviji zopet mir. Vojaška vlada se je sestala in razpravljala o potrebnih ukrepih. Zaenkrat ni cenzure. Aretirali so nekaj politikov. Vlada ZDA svari arabske države KAIRO, 17. — Ameriški poslanik v Kairu, Jefferson Caf-fery je izročil danes namestniku egipčanskega zunanjega ministra, Abrahimu Farrag paši, n,oto ZDA, ki pravi, da vlado v Washimgtonu skrb; vojaška pomoč arabskih držav Siriji, ki bi lahko «povečala sedanjo napetost med Sirijo in- Izraelom in tako spravila v nevarnost mir ,in varnost na Srednjem vzhodu«. TEL AVIV, 17. — Po vesteh dobro obveščenih krogov, izraelska vlada razmišlja o možnosti, dia bi odredila delno mobilizacijo svojih vojaških sil. Izraelski zunanji minister Sa-ret je dbnes to potrdil, ko je izjavil novinarjem^ da če bodo iraške sile prišle v Sirijo z napadalnimi nameni proti Izraelu. »bomo smatraii za potrebno podlvzeti vse mere za obrambo«. Glavni ravnatelj departmana za zunanje zadeve; Walttr Ey-tan je danes v Tel Aviviu sprejel svetnika ameriškega poslaništva in predstavnika Anglije in Turčije. Eytan je objasnil vsemi trem diplomatom resnost položaja' zaradi prihoda iraških okrepitev v Sirijo. Dejal je še, da je predlog ZDA, Francije, Anglije, in Turčije v Varnostnem svetu enostranblbi. Ta predlpira napadalne namene Sirije po mnenju izraelske vlade. V Damasku je imel tiskovno konferenco Azzam paša, glavni tajnik Arabske lige. Dejal je, d® države te zveze ne mislijo sklenitj mirovne pogodbe z Izraelom; LONDON, 17. — V angleškem zunanjem ministrstvu niso preveč zadovoljni, da je Irak prav sedaj, ko v Varnostnem svetu razpravljajo o palestinskih nasprotjih, poslal Siriji letala in protiletalsko topništvo. Na White Hall dodajajo, da niso druge arabske države obvestile Londona o podobnih . namenih. Iz Kaira pa so javili danes zvečer, da tam razmišljajo tudi q tem. da bi poslali pomoč Siriji. KINO v TRSTU Rossetti. 16.30: »Vitezi častili, W. Hoiden, W. Bendix. j0Sl Exceisier. lb.00: »Naši pnhajajo*. W. Chian, M. Riva. de. Nazionalt. 16.C0: “DoOjU-jb.3 kletan, W. Forst, D. Arcobaieno. 15.30: »žeja po tu«, G. Ford, I. Lupino. Fenice. 16.30: »Zastrupile« P“-ščice«, F. Tucker. A. Mara. 'ilodram matico. 16.00: »OčisCevr Filodrammatico. nje«, G. Ford, E- Keyes. Alanarda. 16.00: A- zarl, Jvonne Sansor,. |j. Armonia 15.30: »Pocestni Pa* vec». Macario, L. Rossi- Garibaldi. 15,30: »Roparji«, Cameron, I. Massey. , p. Ideale. 16.00: «Meč v puščavi«, Anlrevvs, M. Boy„en- ,,, ^riV-Impero. 15.45: «Fu Manciu - S* nost vzhoda«. , . -• tjv- Italia. 16.00: «Veleizdaja», &■ lor, R. Taylor. Kino ob morju. 16.00: «tNa:P Gar. so iz mene zločinca«, «. field, A. Sheridan pre. Savona. 15.00: »Jutri « pozno«. ... j--vi na- Viaie. 16.00: »Najhujsi. dne* šega življenja#, Tien. S ^ Vitiorio Veneto. 16.00. Ijen.ie teče m0ji) /■ Azzurro. 16.0C: »Tretji moz«. Cotten, A. Valli. inžnM1 Belvedere. 16.30: »Car „uSlon. morja«, J. Smcon. D.l lovena Marconi, 16.00: «Lov na v Arktiki«. nrislO* Massimo. 16.00: »Sovražnik P škuje«. Stan, OlUo.. # Novo Cine. 16.00: «Mat»«> w. Odeon. 16.00: «FantaziJa)l> Disnev. , ,hay) Radio. 15.30: «Mesto strar> ^ Venezia. «Zakon J?oblJ cueffi'1*' Vittoria. 16.00: »Gospa ton« B. Davis. C. Rains. RADIO .1 lltiOSLOVAS*8® C O X K Petek 18. tnal8 1951- Dva Maročana ubila 8 Francozov RABAT, 17. — Približno 10.000 policajev in vojakov išče ob Domoči psov in izvidni-ških letal dva maroška doma-. čina, ki sta v prejšnjih dneh j brez vsakega vzroka ubila Novice iz Hoilywooda HOLL\ VVOOD, 17. - Editm izmed »majstarejših« zakonov v Hc!lywoodiu bo šel v kratkem k vragu. Ločila bosta namreč Gary Cooper in Veronika Balfe, ki sita bila poročena »celih« 19 let. Bivši mož Shirle.y Temple, 30-letoi igralec John Agar se je hotel prijaviti na poročnem uradu za poreko z Lorett Bar-nett Comibe (28 let). Ker je pa bil pijan mu niiso hoteli dati dovoljenja. Sele ko je izpii 12 skodelic kave so mu ustregli. Se ena zanimiva: Voditelj muslimanov v ZDA. Daoud Ahmed Faisal, je izjavil, d« bi morala Rita Hayworth postali muslimanka, če hi hotela vzgojiti Vastnine, hčerko Ali kana. Vera namreč zahteva, da mora biti otrok vzgojen v muslimanskem, okolju. Potem bi si morala Ritg pokriti svoje noge s «kainisom», ne bi smela piti alkohola in ne jastj svinjine, Šejk je še dejal glede poljubljanja na sceni; «Nemoralno je za moža poljubljati žem-iko v javnosti. Musliman ima globok občutek za lastnino; more poljubljati ženo v intimnosti do-tr.a. vendar mu ni dovoljeno, da bi to delal javno«. Oddaja v slovenščini: 7.15: Jutranja glasba, l^4 j4.co: sef Haydn: Kvartet op- uBietn* Slovenske narodne 1» .^30: 0» pesmi poje moški zbor.. 0ik BBC, 18.00: K0»C«rt P fteljOjjii, Zecchlna. 18.35: Ted® [ia r«,,. orkester. 18.50: R'or?at1ka *LriH' četrti del. 19-25: pl: IZ^ 20.15: Aktualnosti. 21' #G. d* (f skega konservatorija ,0. v 23.00: Hot jaz2- 2 glasba. ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... mnnin..................111111111...................................................................................................................... iiiiiiiihiiiiiiiui.................................................................................................................................................................................................................. 11111 iiiiiiiiiiiniiiinii11"1""1."1-"1"'^ m TktdtUoMii*te V / uoi/Ohi \fceika * Ul. PEL 157. P B K V K 1» K L PROF. OB. F B A N BBADAČ il.UNTKIKil, 1> M. K O B K K T H b A V A T V «V tem primeru«, je mirno rekel Svejk, »pojdemo k raportu. Avstrijski vojak se mora dati klofutati samo v določenih primerih. Tvoj gospod pa je prekoračil vse meje, kakor je pravil stari Evgen Savojski: ,Do tod, a ne naprej!’ Zdaj moraš iti sam k raportu, in če ne pojdes, te bom jaz oklofutal, da bos vedel, kaj je disciplina v armadi. V karlinski vojašnici je bii neki lajtnant Hausner in ta je tudi imel burša in ga je tudi klofutal in brcal. Nekoč ga je tako sklofutal, da je bil ves neumen; javil se je k raportu in pri raportu je izjavil, da je bil obrcan, njegov gospod pa je dokazal, da mož laže, da ga on tisti dan ni brcal, ampak samo klofutal; zato so bur^a za tri tedne zaprli.* »Ampak to na vsi zadevi ničesar ne spremeni*, je nadaljeval Svejk, «to je prav tisto, o čemer je zmerom pravil medi-cinec Houbička, da je vseeno, če v patološkem zavodu razrežeš človeka, ki se je obesil ali ki se je zastrupil. In jaz grem s teboj. Nekaj klofut je pri vojakih velika razlika.* Kunert je bil že ves bedast in se je dal Svejku peljati k štabnemu vagonu. Poročnik Dub se je nagnil skozi okno in zarjovel; «Kaj-hočeta tukaj, lopova?* 1 «Spodobno se vedi!* je opominjal Svejk Kunerta in ga rinil v vagon. Na hodniku se je pojavil nadporočnik Lukaš in za njim stotnik Sagner. Nadporočnik Lukas, ki je že toliko skusil s Svejkom, se je strašno začudil, kajti Svejkov obraz ni bil več tako dobrodušno resen. . «Pokoxnq javljam, gospod obrlajtnant*. je rekel Svejk, »zadeva gre k raportu.* ■ »Le nikar spet ne bedari, Svejk, jaz sem se tudi že naveličal.* «Prosim, dovolite*, je odgovoril Svejk, »sem ordonanc vaše kompanije, vi pa ste, prosim, komandant enajste kompanije. Vem pa tudi, da je gospod lajtnant Dub pod vami.* »Svejk, vi ste sploh znoreli*, je rekel nadporočnik Lukaš, pijani ste, najbolje storite, če odidete! Ali razumeš, ti bedak, ti osel?* «Pokorno javljam, gospod obrlajtnant*, je rekel Svejk in porival pred seboj Kunerta, «to je prav tako, kakor ko so nekoč v Pragi delali poskuse z reševalnim okvirom proti temu, da bi tramvaj koga ne povozil. Gospod izumitelj se je sam žrtvoval za ta poskus, potem pa je moralo mesto plačati njegovi vdovi odškodnino.* Stotnik Sagner, ki ni vedel kaj reči, je soglasno kimal, medtem ko Je bil obraz nadporočnika Lukaša obupan. «Vse mora iti k raportu, pokorno javljam, gospod obrlajtnant*, je neizprosno nadaljeval Svejk, «še v Brucku ste mi rekli, gospod obrlajtnant, da imam, če sem ordonanc pri kom paniji. še druge dolžnosti razen ukazov. Da moram biti o vsem, kar se pri stotniji godi, informiran. Zato si dovoljujem in vam javljam, gospod obrlajtnant, da Je gospod lajtnant Dub kar brez vzroka oklofutal svojega burša. Jaz bi tega, pokorno javljam. gospod obrlajtnant, morda ne povedal. Ko pa vidim, da . je gospod lajtnant Dub prideljen pod vašo komando, sem sklenil, da mora iti to k raportu.* «Tole je čudna zadeva*, je r^cel stotnik Sagner, «zakaj rinete semkaj tega Kunerta, Svejk?* »Pokorno javljam, gospod bataljonski komandant, da mora iti vse k raportu. On je neumen, oklofutal ga je gospod lajtnant Dub. pa si ne upa sam k raportu. Pokorno javljam, gospod stotnik, poglejte ga. kako se mu tresejo kolena, kar umira, ko mora k raportu. In da ni mene. bi menda sploh ne prišel k raportu, kakor tisti Kudela iz Bytouchova, ki je v aktivni službi hodil tako dolgo k raportu, dokler ga niso premestili k mornarici, kjer je postal kornet in je bil potem na nekem otoku v Tihem oceanu proglašen za dezerterja. Tam se je potem oženil in govoril s potovalcem Havlaso, ki ga sploh ni spoznal, da ni domorodec. — Sploh je zelo žalostno, če more iti kdo zaradi nekaj trapastih klofut k raportu. Toda on vobče ni hotel iti sem. On je sploh tak sklofutan burS, da niti ne ve, za katero klofuto gre. Sploh bi ne bil šel sem, rajši bi se dal še nič kolikokrat oklofutati. Pokorno javljam, gospod stotnik, poglejte ga, saj je že ves posran. Moral bi se bil takoj pritožiti, toda služi pri gospodu lajtnantu Dubu.* »Nikar se ne tresi!* je rekel Svejk Kunertu ih 88 PredSC' • Stotnik Sagner je vprašal Kunerta, kako se )e p1 to zgodilo. go: SP01 ki se J® pfi-totnik »sljCn Kunert pa se je tresel In rekel, da lahko vpra«a lajtnanta Duba, da ga le-ta sploh ni oklofutal. ^ Judež Kunert je celo izjavil, da si je to Svejk iz”11 lo ge-To mu’no situacijo je končal poročnik Dub,^ ^ nadoma pojavil in zarjovel na Kunerta: «Ali hočeš, solim še nekaj klofut?* Zadeva je bila torej popolnoma jasna in SI0^iV'pri^M. je rekel poročniku Dubu: »Kunert je od danes naprej ^ 0„ri k bataljonski kuhinji, kar pa se tiče novega bur-a. na računskega narednika Vanjka!* j svejk'1' Poročnik Dub je salutiral ln samo pri odhodu re j »Glavo stavim, da boste nekoč viseli.* _ Luk^?u,,i Ko je odšel se je obrnij Svejk k nadporo nik" jie prijaznim glasom: «V Mnichovem Hradistu Je “ o« H takšen gospod in je tudi tako s tistim drugim g mu je odgovoril: ,Na morišču se srečava.’* g bedastl »Svejk*, je dejal nadporočnik Lukaš, «vi ste' **tn0 javi)9 ne predrznite se mi reči, kakor imate navado: r da sem bedast.* nihajoč se S4V «Frapant». se je oglasil stotnik Sagner, na° . veg ute okno, in bi bil tako rad stopil proč od okna. kajti poročnik Dub je že stal pod oknom. (Nadalje^ NAROČNINA: Cona A: meseCna 280, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur. Cona B: Izvod 3. mesečno 70 din. FLRJ: Izvod 4.50, ga tis* r. Postni tekoCI raeun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inoze Qt ■ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-80332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6. III. nad. — Telefon štev. 93-808 in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St 20 — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30 -12 ln od 13 -18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnt 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1-IL, Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstl 301a-I. Tel 70.