Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
brneli ar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevne ♦ naročnina Dia 20‘—, n nedane Ma 30*—; posamezna Številka DM 2'— ♦ Uredništva m uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto II_____________________Celje, dne 6. novembra 1931	Štev. 23
ing. Joško Teržan:
Koncesijoniranje pridelovanja hmelja
Predsednik ameriških združenih držav Hoover je dal zbrati ves materijal o alkoholnem vprašanju in ga sedaj proučuje. Po poročilih iz Washinglona bo padla odločitev skoraj gotovo zoper »suhi režim« in bo v doglednem času Američanom zopet dovoljeno piti zdravo alkoholno pijačo javno in brez strahu pred kaznijo. V prvi vrsti pride v poštev pivo.
V slučaju, da bo Amerika postala zopet »mokra«, bo zopet večje povpraševanje po hmelju, kar bo trenutno povzročilo zboljšanje cen, dokler se ne bo uravnovesilo povpraševanje s ponudbo. Vsakemu hmeljarju pa je le predobro znano dejstvo, da se takoj z zboljšanjem hmeljskih cen dviga pridelovanje v tako neharmoničnem razmerju, da nastane v kratkem času nadprodukcija. Kaj nastopi potem, ni treba praviti. Poglejmo samo Savinjsko dolino, kjer se kaže kvaren vpliv hmeljske krize v vsej svoji grozoti in obupnosti. Nadprodukcija vseh kmetijskih pridelkov, ako upoštevamo svetovno gospodarstvo, je povzročila, da ni danes nobena kmetijska panoga več dovolj unosna.
Žita se pridela sedaj mnogo več, kot se ga je pridelalo pred vojno. Toda mi v Evropi ga ne pridelamo niti toliko, kot smo ga pridelali na primer leta 1913. Večji pridelek žita, ki je povzročil svetovno žitno krizo, izvira iz Kanade, Argentinije in Avstralije, kjer pridelajo okrog 100% več žita, kot so ga pred svetovno vojno.
Sladkor je istotako v nadprodukciji, in sicer sladkor iz sladkorne trstike. Nadprodukcijo so povzročile zopet dežele izven Evrope, ki so dvignile za okrog 90% svojo sladkorno proizvodnjo. Na
svetovnem trgu so padle cene sladkorju v primeri s cenami leta 1913 za točno 100%.
Vina se takisto prideluje sedaj na 17,000.000 ha, dočim je bilo pred svetovno vojno samo za 6,500.000 ha vinogradov.
Jajca rastejo v številu iz leta v leto. Proizvodnja je že za polovico večja kakor pred vojno.
Takšno razmerje je bilo leta 1928-1929 tudi s površinami, posejanimi s hmeljem. Štiriletna hmelj-ska kriza je zmanjšala površino hmeljnikov. Kdor ima še danes hmelj, ta je res pravi hmeljar. On ljubi hmeljsko rastlino in se ne more ločiti od nje niti v slabih časih. Oni pa, ki so hmelj vrgli ven, izrabljajo dobro hmeljsko konjunkturo, hmeljska rastlina kot taka pa jim je deveta briga. V težkih časih se preizkuša zvestoba! Zato ne bo krivično, ako damo onim vztrajnim hmeljarjem »privilegiran položaj«, da v dobrih časih dobijo dostojno nagrado za svojo ljubezen do hmeljske trte. Obenem pa bomo sprečili brezglavno početje širjenja kulture hmelja v vse mogoče in nemogoče lege in pokrajine v času dobre konjunkture. S tem se bo preprečila, ako bodo postopale vse države enako, nadprodukcija hmelja in obenem zajamčila kvalitetna in standardna proizvodnja.
»Privilegiran položaj« res pravih hmeljarjev naj bo naslednji:
Letos na dan 31. decembra na primer naj se popišejo vsi hmeljski nasadi. Vsak posestnik prijavi v zemljiško knjigo, koliko ima hmelja zasajenega. To se vpiše v njegov kataster in na ta način mu je zasigurana pridobljena pravica, da lahko v bodoče prideluje hmelj. Kdor na ta dan nima posajenega nič hmelja, ne more v zemljiški knjigi dobiti zabeležke za hmelj.
V slučaju zopetnega mrzličnega širjenja sajenja hmelja naj bo zabra-
njeno brez nadaljnjega vsakomur saditi hmelj, ki nima v zemljiški knjigi zabeležke, da je imel na svoji zemlji 31. decembra 1931 hmelj, do bi bil privilegiran položaj »resnično pravih hmeljarjev«, ki si ga tudi v polni meri zaslužijo. Kdor bi želel nanovo vpeljati hmeljsko kulturo na svojem posestvu, mora dobiti predhodno dovoljenje Hmeljarskega društva, ki javi zemljiški knjigi, da se dotičnemu novemu hmeljarju lahko izda koncesija za zabeležko v kataster in da je s tem deležen vseh pravic in dolžnosti.
To se da izpeljati na podlagi §3 novega zakona o pospeševanju kmetijstva z banovinsko odredbo. Na zgoraj predložen način se lahko najbolje in najenostavneje izvršijo določbe § 23 istega zakona o določitvi »najprikladnejšega reona za proizvodnjo hmelja« kakor tudi vse ostalo, kar ta paragraf zakona predvideva za povzdigo kulture hmelja.
Ivo Pirš:
Nekaj o ameriški prohibiciji
O ameriški prohibiciji je pač vsak naš čitatelj že slišal in čital, čeprav mu morda ni povsem jasno, kaj vse se za to besedo skriva. Naslednja, po majorju Cecilu Cardonellu objavljenem članku povzeta izvajanja o prohibiciji bodo še posebej za hmeljarje zanimiva, saj je uvedba prohibicije radi ukinitve pivovarniške industrije v Združenih državah v znatni meri prizadela tudi naše hmeljarstvo.
Kaj je prav za prav prohibicija? Pojem te je v Ameriki že okrog 200 let star, a tudi pravi boj za uvedbo prohibicije se je že začel pred kakimi 100 leti. Predvsem so bile razne verske ločine (metodisti, baptisti itd.), ki so svojim vernikom zabranje-vale prekomerno uživanje opojnin. Iz teh stremljenj so se polagoma razvila treznostna združenja, ki so že pred sto leti štela okrog 5000 krajevnih skupin. V drugi polovici prošlega stoletja so se v tem gibanju zlasti uspešno pričela udejstvovati tudi razna ženska društva. Pod vplivom protialkoholne organizacije je severoameriška država Ohio že leta 1882 v svojem parlamentu z veliko večino izglasovala prepoved proizvajanja in trgovanja z opoj-ninami. Njej so kmalu sledile številne druge zvezne države. Tako za Američane ni bilo nič povsem novega, ko je 3. decembra 1917 tako spodnja kot zgornja zbornica v Washingtonu obvezno za vse Združene države Severne Amerike sprejela zakon, katerega glavno določilo je naslednje:
»Po preteku enega leta po izvršeni ratifikaciji tega zakona je po zakonu prepovedano izdelovanje, prodaja in vsak promet z upijanljivimi pijačami,
kolikor bi te imele služiti zauživanju. Prav tako je zabranjen uvoz in izvoz takih pijač.«
Ker morajo fak zakon ratificirati tudi posamezne v USA udružene državice in ga je zadnja ratificirala šele 25. februarja 1919, je ta zakon šele tega dne dobil za vso Ameriko, to je za ves teritorij Združenih držav, obvezno moč. Važno je poudariti, da je po tem zakonu zabranjena proizvodnja, prodaja in promet z opojninami, ne pa tudi kupovanje in zauživanje istih.
Vpliv tega zakona na vse javno in zasebno življenje v USA je bil silen. Dobro ga označujeta naslednji izjavi: »Od ameriške državljanske vojne do danes niso Združene države doživele takega potresa, kot so ga s prohibicijo«, izjavlja guverner Albert Richie iz Marylanda. Neki nemški novinar pa, ki že mnogo let živi v Ameriki, poroča: »Pasivna stran prohibicije je skvarjenje vsega javnega življenja, skvarjenje, kakršnega ne bi našli niti v balkanskih državah. To je brezpravnost poštenega državljana, kakršne v kulturnih državah ne srečamo.« (O balkanskih državah ta gospod tedaj nima posebno laskavega mnenja. Mi, ki jih poznamo, si pač mero ameriške prohibicijske korupcije tem laže predstavljamo.) Da ti dve izjavi zadevata resnico, potrjuje tudi pismo nekega slovenskega ameriškega duhovnika, ki ga je prejel pisec teh vrst, in v katerem pravi med drugim: »Ameriška prohibicija je največji kulturni škandal vseh stoletij.«
Še bolj nazorno pa kaže »uspehe« prohibicije uradno poročilo komisije, ki jo je lani imenoval predsednik USA Hoover in ki naj bi ugotovila, v koliko so časopisne vesti o neuspehih prohibicije resnične. Ta komisija je namreč ugotovila med drugim tudi tale dejstva:
Kljub najstrožjim tozadevnim odredbam je mogoče vtihotapljati alkoholne pijače celó v pro-slulo jetnišnico Sing-Sing. Pri eni sami preiskavi je naletela komisija na šest jetnikov, katerih vsak je imel pri sebi steklenico žganja. — Ob priliki neke velike nogometne tekme, ki ji je prisostvovalo
58.000	gledalcev, jih je 12.000 prineslo s seboj steklenice s pijačo »whisky« in se z njo med nogometno igro nemoteno krepčalo. — Na meji med Ontario in Kanado so ugotovili redne tihotapske transporte z alkoholnimi pijačami, in to z ameriškimi letali. Na eni sami obmejni farmi je komisija našla 17 zabojev z alkoholnimi pijačami, ki jih je tam odložilo tihotapsko letalo. — Posebno zanimivo pa je, da je komisija v svojem poročilu ugotovila tudi, da celó poslanci, ki v parlamentu vpijejo na protiprohibicijoniste, niso baš abstinentje. Nasprotno, da se radi ljube pijače poslužujejo celó drugih protizakonitih dejanj. Tak poslanec je na
primer Edvard Denisons, ki zastopa v parlamentu državo Illinois. Pri njem so našli policijski organi 24 steklenic prepovedane pijače, radi česar bi moral biti Denisons kaznovan. Mož pa je s svojim denarjem »mazal« odgovorne činitelje in se tako v precejšnji meri odtegnil kazni.
Praktična posledica tega poročila se je pokazala v državnem proračunu. Dotlej je namreč znašala proračunska vsota za pobijanje alkoholnega tihotapstva »borno« vsoto 34,420.000 dolarjev, poslej pa so jo dvignili še za poltretji milijon. Tako izda danes USA v ta namen skoraj dve milijardi dinarjev. Kam gre ta denar? Tihotapstvo z alkoholom se poslužuje nadvse prebrisanih trikov, najmodernejših tehničnih pripomočkov, podkupovanja itd. Zoper vse to mora država vzdrževati ogromen policijski in uradniški nadzorovalni aparat, posebno brodovje, letala, telefone, radijske postaje itd. Kljub temu pa ne more zabrisati vtisa, da je prohibicija leglo vedno bolj se šireče nemorale in da protizakonita dejanja v splošnem radi nje ne le niso padla, pač pa vsaj v svoji svojevrstnosti celo narasla.	(Dalje prihodnjič.)
Vid Dravinjski:
Iz zgodovine pivovarstva
3.	Da bi se tako skrbno pripravljeno pivo — zlasti dvojnato pivo — ohranilo zdravo in dobro, ga morajo pivovarnarji polniti v dobre, ne prestare sode, ki so jih prej s temeljito prekuhano vodo izmili. Nikakor ni dovoljeno vlivati novo pivo na staro (torej mešanje starega in novega piva) ali pa uporabljati sode, ki niso na opisani način prečiščeni.
4.	Vsi sodi in vse posode, v katerih pivovarnarji prodajajo pivo, morajo imeti iste mere kot sodi, v katerih se prodaja vino, torej med ljudstvom običajne mere.
5.	Izrečno prepovedujemo pivovarnarjem — kakor tudi onim, ki se pečajo bodisi z veliko-, bodisi z maloprodajo piva —, da bi za pripravljanje in vzdrževanje piva uporabljali umazano vodo, pokvarjen ječmen, slab hmelj ali kakršnekoli drože in dišave, — vse to pod kaznijo zaplembe piva in primerne globe.
6.	Bilo bi pa težko, če ne celo nemogoče, uveljaviti te odredbe in preprečiti nadaljnje zlorabe v pivovarstvu, če ne bi obenem postavili uradništva, ki bi na vse pazilo. Radi tega smo vpostavili pravo in dedno uradništvo pivovarskih preglednikov in nadzornikov v vseh mestih, vaseh in ostalih krajih, kjerkoli obstoja pivovarstvo ali trgovina s pivom. V svrho prodaje in ureditve teh uradov bomo na-
stavili posebne pooblaščence. Pregledniki in nadzorniki so dolžni po potrebi posečati pivovarne, pregledati surovine za pripravljanje piva; dalje morajo paziti, da se surovine pri varjenju piva uporabljajo v pravilnem in predpisanem razmerju, pozorni pa morajo biti tudi na to, da bodo pivovarniške naprave primerne, sodčki za pivo pa snažni.
7.	Dalje morajo nadzorniki pregledovati vse pivo, ki je v njihovem okolišu na drobno ali na veliko naprodaj, da ne bo nihče osleparjen in da ne bo na trgu kislo ali celo pokvarjeno pivo, dalje pa tudi, da prodajna cena ne bo višja od postavno določene. Pozorni naj bodo na vse zlorabe v izdelovanju in točenju piva, ki oškodujejo občinstvo, da bi tako poslej mi ne imeli nikakega opravka več s tozadevnimi pritožbami.
8.	Pregledniki morajo prestopke teh odredb prijaviti, in sicer v Parizu pomočniku našega generalnega upravnika, v drugih krajih pa policijskim sodnikom. Te oblasti imajo tudi dolžnost vsako leto sporazumno s pregledniki ter zaupniki ceha določiti prodajno ceno pivu, pri čemer je upoštevati vse na ceno vplivajoče okolnosti, kakor: čas, kraj, nakupna cena surovin in višina delavskih mezd. Tako določene cene ne sme noben pivo-varnar in ne gostilničar prekoračiti.
9.	Zabičati moramo našim sodnikom in uradnikom, da se za te zadeve posebno zavzamejo in nastopajo proti vsem zlorabam, ki se pojavljajo v pivovarstvu, z zaplenitvami piva ter z denarnimi in drugimi kaznimi, kakršen je pač slučaj. Tretjina zaplenjenega blaga in tretjina glob pripada nam, tretjina revežem, tretjina pa naj se razdeli med preglednike in one, ki so slučaje zlorab denunci-rali. — Vse to pa nikakor ne sme kratiti pravic cehovskih mojstrov in zaupnikov, ki naj še nadalje na enak način kot doslej vodijo preiskave in sestavljajo poročila. Tako bodo lepo drug drugega nadzirali, s čimer je podana največja gotovost za varovanje javne koristi.
Člen 10. ureja plače preglednikom, ki da naj ne bodo previsoke, da ne bi radi njih prekomerno poskočile cene pivu. Pregledniki so oproščeni vseh javnih in osebnih dajatev.
Pivovarnarji so to kraljevo odredbo priznali. Le to so zahtevali, da se jim dovoli izvolitev svojih dveh zaupnikov v pregledništvo, ker da kraljevim uradnikom manjka potrebna usposobljenost za presojo piva. Tej želji je kralj v marcu 1630 ugodil, a pivovarnarji so se morali zavezati, da bodo po posebnem pravilniku, ki si ga sami sestavijo, posvečali varjenju piva največjo skrb, ker da je pivo vendar pijača za 1 j u d i. Obenem je bila s to naknadno kraljevo odredbo podaljšana učna doba v
pivovarniški obrti od treh na pet let. Pivovarnar-jem je bilo dalje prepovedano imeti v pivovarnah kakršnokoli živino. Celo v svojih stanovanjih niso smeli imeti živine, »ki širi smrad«. Vsaka pivovarna je morala imeti tudi svojo posebno znamko.
Razno
Nemški hmeljarji obupujejo. Dosedaj so še vedno upali, da se bodo tudi nemškemu hmelju cene dvignile, zadnji čas pa so izgubili vsako upanje in ponujajo vsevprek po 4 Din za kg. Nad 500 stotov hmelja je bilo pokupljenega celo po samo 2-50 Din za kg. Obupani in ogorčeni hmeljarji prodajajo hmelj pod ceno in pretijo, češ, če že moramo prodati hmelj po 2 do 4 Din, bomo prodali in si kupili najpotrebnejšo obleko in poštenega »mačka«, toda plačali ne bomo nič več ne davkov ne doklad, ne obresti in ne dolgov. Kakor iz-gleda, nemškim hmeljarjem tudi uredba o prisilni uporabi domačega hmelja ni izboljšala cene m je najbrž tudi prohibitivna carina ne bo. Trgovina pač ne prenese nobenega nasilja, zlasti ne hmeljska, in čim bolj je svobodna, tem boljše cene nudi. (V naših poročilih iz Nemčije smo že omenili, da veljajo navedene cene vedno le za niirnberško tržišče, dočim se kupuje pri producentih znatno ceneje. — Op. ur J
S kulturo hmelja v Italiji najbrž ne bo nič. Sicer so že v prejšnjih časih poskušali tudi v Italiji pridelovati hmelj, pa je ostalo vedno samo pri poskusih. Pred par leti so zopet začeli s tozadevnimi poskusi, in sicer največ v provinciji Perugija ITavernelle), odkoder je že bilo lansko leto prodanega italijanskim pivovarnam nekaj stotov hmelja. Vendar pa pri današnjih nizkih cenah kmetovalci v Italiji nočejo dosti slišati o hmeljarstvu in izgleda, da bo ostalo zopet samo pri poskusih, da bodo maloštevilni hmeljski nasadi zopet propadli in bo morala Italija tudi še nadalje hmelj uvažati. Ni vse zlato, kar se sveti in je tudi v hmeljarstvu pot do blagostanja mnogo bolj trnjeva, kakor pa se dozdeva na prvi pogled.
Opojni dež. V nekem malem gnezdu ob Osakis-jezeru v državi Minnesota U. S. A. je bilo kar najži-vahnejše vrvenje na tedenskem sejmu, ko se je naenkrat vlil iz jasnega neba na sejmarje dež. Se preden so presenečeni sejmarji mogli hitro pospraviti svojo robo in se skriti pod streho, je dež že zopet ponehal. Eden sejmarjev, ki si je obliznil ustnico, kamor mu je slučajno tudi padlo nekaj kapljic tega čudnega dežja, pa je ugotovil, da ima dež okus po — alkoholu. Seveda so vsi sejmarji takoj hiteli zbirati v razne posode mlakuže, ki jih je dragoceni dež ostavil po stojnicah, nekateri pa so kar planili na dragoceno kapljico kakor ovce na sol. Pojav dežja iz jasnega neba je bil takoj vsem jasen. Tihotapskemu letalu, ki je prenašalo alkoholno pijačo po zraku iz Kanade v U. S. A., da se izogne strogim carinikom, se je namreč v veliki višini razpočil tank, iz katerega se je alkoholna pijača v obliki blagodejnega dežja razpršila na presenečene sejmarje. Tako so se tudi prebivalci tega zakotnega kraja ob Osakis-jezeru prepričali, da vse dobro res pride od zgoraj.
Cel milijon mark (13 milijonov dinarjev) podpore dobijo nemški hmeljarji od države, in sicer na ta način,
da bodo za dobo šest tednov plačevali za dolgove, ki jih imajo po 8%, samo 4% obresti, dočim bo ostale 4% plačala država. Pa niso hmeljarji nič kaj zadovoljni s tem, češ, da jim s tako »miloščino« ni pomagano, ker denarja ne dobe na roko in denarni zavodi itak že izterjujejo dolgove od žirantov. Mi savinjski hmeljarji bi bili pač tudi za tako »miloščino« hvaležni in bi se prav pošteno oddahnili, če bi se nam obresti za naše dolgove znižale za polovico in trajno; znižanje obrestne mere samo za dobo šestih tednov pa bi se seveda tudi pri nas ne poznalo mnogo. Brez dvoma pa se tudi nemškim hmeljarjem ne godi bolje kot nam in tičijo tudi tam do vratu v dolgovih — če 4% obresti za šest tednov znašajo celih 13 milijonov dinarjev!
Člani Hmeljarske prodajne zadruge, pozor!
V bodočem letu bo izvedla zadruga v raznih legah našega hmeljskega okoliša gnojilne poskuse z nalašč za hmelj sestavljenim mešanim umetnim gnojilom, člani zadruge, ki želijo le poskuse vršili, naj lo nemudoma, najpozneje pa do 20. novembra tekočega leta prijavijo zadrugi. V prijavi je na-vesli starost doličnega hmeljišča, število sadežev v nasadu in lego nasada (če v ravnini, na bregu, ob vodi, ob gozdu, na odprtem polju itd.). Poskuse bo treba vršiti po ločnih tozadevnih navodilih.
Vprašanja in odgovori
I.	P. v B.: Tudi jaz sem med tistimi »halterji«, ki še niso prodali, članek »Previdnost je mati modrosti« je bil res dober, toda zakaj ni nihče rekel naravnost: ljudje, prodajte, ker cene se ne bodo več dvigale, temveč bodo v kratkem padle.
Odgovor: Ponovno se je opozarjalo, da so naše cene iznad svetovne paritete in vsak pameten hmeljar je iz tega lahko sklepal, da se ne bodo mogle držati, temveč bodo morale navzdol. Članek »Previdnost je mati modrosti« pa je bil kar jasen migljaj, da je treba prodati. Reči »ljudje, prodajte hitro, cene bodo padle«, pa bi bilo neumestno, ker bi ljudje navalili in začeli ponujati vsi vprek, kar bi seveda povzročilo, da bi cene trenutno padle radi preobilnih ponudb in brez vsakega drugega tehtnega vzroka. Tako bi bilo dobrih cen še prej konec in povprečno dosežena cena še nižja.
J.	R. v G.: Kateri pa so tisti stari in trdovratni kujoni, ki hočejo živeti na tuj račun in stalno ovirajo napredek našega hmeljarstva, o katerih je govor v članku »K letošnji sezoni« v zadnji številki?
Odgovor: To so vsi tisti, ki še vedno stoje ob strani in čakajo, češ, če boste drugi dobro prodali, bomo že mi tudi, zato se le brigajte za vse sami brez nas. So to vsi tisti, ki še vedno ne pridelujejo prvovrstnega blaga, temveč gredo v hmeljnik le tedaj, ko drugega dela nimajo, obirajo vse od kraja in mečejo vse v en koš, sušijo pri 70° C, prodajajo na sosedov vzorec in potem pripeljejo kupcu same pleve, namočeno ali plesnivo blago itd. Ali ste morda tudi vi med temi?
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Zadnjih štirinajst dni je postala kupčija zopet nekoliko živahnejša in je bilo prodanih ter prevzetih nekaj nad tisoč stotov letošnjega hmelja. Plačevalo se je po 6—7 Din za kg in producenti tudi po teh nizkih cenah počasi prodajajo, ker z ozirom na položaj na svetovnem hmeljskem trgu skoro ne pričakujejo več, da bi se cene še dvignile. Koliko hmelja letošnjega pridelka je še v rokah hmeljarjev, je težko ugotoviti, vendar se splošno računa, da največ še 1500 stotov.
Vojvodina: Zadnji čas je bilo zopet nekaj povpraševanja po letošnjem hmelju, vendar se je ponujalo le po 4—5 Din ža kg. Producenti tudi po teh nizkih cenah počasi prodajajo, ker so izgubili upanje, da se bodo cene zopet dvignile.
Češkoslovaška:	Živahno vrvenje na ža-
teškem trgu je docela ponehalo in tržišče postaja vedno bolj mirno. Tudi cene so popustile in notira sedaj 2a-teški hmelj 7—12 Din, hmelj iz Ušteka in Roudnic 6 do 9 Din, Dubski zelenjak pa 4—5 Din za kg. Zaključna tendenca je zelo mirna. V javni znamkovalnici v Žalcu je bilo dosedaj znamkovanih že nad 49.000 stotov letošnjega pridelka.
Nemčija: Na nemških hmeljskih tržiščih je tendenca zelo mirna in prometa prav malo. Tako malo živahnosti, kakor v letošnji sezoni, na nemškem hmeljskem trgu že davno ni bilo. Na tržišču v Niirnbergu notira sedaj Hersbruck (gorski) 7—13 Din, Spalt 7 do 16 Din, Baden 13—14 Din, Tettnang 14—18 Din in Hallertau srednje blago do 9 Din, dobro srednje 9—10 Din,
prvovrstno 10—13 Din, izjemoma tudi do 17 Din za kg. Trži se še največ srednji in slabši Hallertauski hmelj po 7—11 Din in le v prav malih partijah tudi prvovrstni Tettnangski po 15—17 Din in Spaltski po 10—12 Din za kg. Producenti pa v mnogih slučajih prodajajo iz prve roke hmelj najmanj za polovico in še več ceneje kakor pa notira na tržišču v Niirnbergu.
Poljska: Vsa poročila izostala.
Francija: Hmeljarji so si mnogo obetali od zvišane uvozne carine na hmelj, vendar se jim je to upanje izjalovilo. Predvsem pripisujejo to dejstvu, da je zvišanje carine prišlo že prepozno in je dovoljen prevelik kontingent po znižani carini. Tržišče, ki je že od začetka bilo mirno, letos sploh ni oživelo ter so cene zadnji čas še popustile in se plačuje prvovrstno gladko-zeleno blago le še po 10—11 Din, slabše pa gre sploh težko v denar. Prometa je zelo malo in se proda le semtertje nekaj partij. Najstarejši hmeljarji ne pomnijo tako mrtve sezone, kakor je letošnja.
Belgija: Tržišče je mirno in brez pravega zanimanja. Cene so nekoliko popustile in notira Pope-ringhe 8 Din, Alost pa 14 Din za kg. Prometa je prav malo.
Anglija: Tržišče je precej mirno; povpraševanja bi bilo sicer dosti, vendar primanjkuje odgovarjajočega blaga in se zato uvaža mnogo inozemskega hmelja, tembolj, ker je prvovrstno domače blago v čvrstih rokah. Od domačega pridelka se trži še največ Fuggles po 18—21 Din za kg.
Amerika: Položaj je v glavnem docela nespremenjen.
HMELJARJI! VAŠ DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
♦___________
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
__________♦__________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
♦
Za razvedrilo
Iz šole.
Profesor izprašuje nepripravljenega dijaka, ki seveda nič ne zna. Sosed bi mu rad pošepetal, pa tudi sam ne zna in mu zato pravi:
»Reci mu, da je osel, ker danes izprašuje namesto da bi razlagal.«
Profesor: »Vi tam, ne prišepefavajfe mu, saj tega, kar mu Vi pravite, se že sam tudi domisli.«
Židovska.
Stric da malemu Iciku sto dinarjev k godu in vpraša: »No, Icik, kaj pa boš počel s tem ,metuljem'?«
1 c i k : »Zmenjam ga za ,kovače“, te zopet za ,dvo-dinarje“, te za ,dinarje“, pa za ,poldinarje‘ in te še za nove ,četrtdinarje“.«
Stric: »Pa čemu vendar to?«
Icik: »Ako bom tolikokrat menjal, ni spak, da bi se nekdo ne zmotil in mi dal preveč ven.«
Zaupanje.
Služkinja: »Gospa, zelo žal mi je, ali moram odpovedati. Vidim namreč, da mi ne zaupate.«
Gospa: »Kako ne, saj vendar puščam vse ključe in celo ključ od blagajne vedno doma.«
Služkinja: »Seveda jih puščate, ali kaj pomaga, ko pa nobeden ni pravi.«
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju
registrovana zadruga z omejeno zavezo // Ustanovljena leta 1908 Čekovni račun pri Poštni hranilnici št. 13.375 // Telefon št. 177
Zaloga najboljših spodnještajerskih in vseh jugoslovanskih vin po zmernih cenah
Priznalne diplome državne vinske po-skušnje na Dunaju 1.1909 in Kmetijske razstave v Ljubljani 1.1926
Ustanovljena leta 1881	Ustanovljena leta 1881
HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE!
Vaš denarni zavod je vedno le
SAVINJSKA POSOJILNICA
ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 registrovana zadruga z neomejeno zavezo zadružnikov Z VSem SVOjim premoženjem.
Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka
IVAN
RAVNIKAR
CELJE
nudi umetna gnojila, semena, barve ter špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
ANTON BRUMEC
*' CELJE '*
GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 2
se vsakomur priporoča kot ugoden vir za nakup vsakovrstnega manufahturnega ter modnega blaga.
Blago dobre kakovosti, nizke cene, vsestransko priznana solidnost.
Pridite in prepričajte se sami. K nakupu se ne sili.
GARKON
je najuspešnejše sredstvo zoper razne škodljivce na hmelju, zlasti bolhače, stenice, uši, rdečega pajka itd. Zatre jih hitro in zanesljivo.
Izdeluje in prodaja:
»GARKON«
DRUŽBA Z OM.ZAV.
V CELJU.
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Sredstva za pobijanje škodljivcev
na drevju, trti, hmelju in žlahtnem grmičevju so: Arbinol, kvasija-les, modra galica, mazavo milo, švajnfurtsko zelenilo (strup), Sulfarol, Sulikol, apneni arzeniat
Zaloga v drogeriji ,Sanitas‘, Celje, Aleksandrova 5
ali pa v njeni podružnici v Ljubljani: le na Dunajski cesti štev. 5
Točna navodila o uporabi enega ali drugega sredstva, ki so vsa preizkušena, dobite zastonj
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
HUMANIK
a165-

LAK-MODA 1951
ZELO DOBRE ZENSKE
N0QAYICE ŽE OD DIN 15-
TOPLI ČEVLJI IZ VELBLODOVE DLAKE
PODPLATI IZ KLOBUČEVINE
IN USNJA DIN. A5‘-
CELJE, Aleksandrova ulica 1
Ji___________
Hmelj je kot volk!
Za lepo zelene in težke kobule jajčaste oblike, z mnogo aromatične hmeljne moke, rabi
.... .	^ DUŠIK, FOSFORNO KI-
m SLINO, KALIJ IN APNO
To hrano dodamo hmelju ——— v obliki mešanega gnojila
NITROFO SK AL - RUŠE
ki vsebuje dušik, fosforno kislino, kalij in apno v razmerju 4:8:8:33 Niiroioshal- Ruše
je z ozirom na svojo hranilno vrednost najprihladnejše gnojilo. Za 1000 sadežev vzemite 200 kg. Aho gnojite tudi s hlevskim gnojem jeseni, potem spomladi samo 100 hg.
Tvornica za dušik d. d. Ruše pri Mariboru
Sprejema naročita in daje vsa strokovna navodila. Izvršuje tudi analizo zemlje.
Maji keizirclj „(livankeii hieljirji",preditivilk Alejzlj Mihelčič, župia la paustilk, Celje-Breg. Odgovoril urednik Cipi. lep. Janke Ooilnir, Celje. Tilka Hekerjeve tiskarne (Frte Miliva«) v Celje