Le I© >ki9 ššev. Ljubljana, soiiofa 7. avgusta SS2S Poituina pavialir»na. iu Jin c= Sthaja oa 4. zjutraj, ase Stane mesečno Din 25—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5/L Teicfon štev. 73, ponoči tud; štev. 34. JUTRO M Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništv«: Ljubljana. Prešernov« ulica št- S4. — Telefon il. s& Inseraini oddelek 1 Ljubljana, Preier-nova ulica 4t «, — Telefon 4t- «9» 1'odrutnlci: Maribor, tiarvaiaks ultca it. «. — Celje. Aleksandro*« cest*. Kačun pri poštnem ček., jivvdu » L|ut>-jana št 11.84» - Praha čisto 7$. 180. Wicn, Nr. iot,.x4i_ Ljubljana, 6. avgusta. Za volitve v Zbornico in trgovino sta napovedani dosedaj dve kandidatski liti... Na eni strani stanovska in strokovna usta gospodarskih krogov, na drugi pa politična kandidatura klerikalnih konzamarjev in njinovili pomagačev. Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Celju in Mariboru ter Zvezi gostilničar-si-iii zadrug v Ljubljani in v Celju so že napovedale svojo udeležbo na volitvah v svojo obrtniško gospodarsko reprezentanco. Vse te zveze so edine predstavnice strokovno organiziranega obrtništva, ki se zbira okoli svojih matic ne glede na svetovno in politično nazi-ranje. 250 do 300 obrtnih zadrug je včlanjenih v teh mogočnih centralnih organizacijah, katerih edina naloga je s pomočjo organiziranega obrtništva za splošni interes obrtniškega stanu dose-zati kar največje uspehe. V zadrugah iti nepolitičnih društvih slovenskih obrtnikov je bilo ognjišče dolgoletnega neumornega dela in prizadevanja, zato so tu tudi uspehi. Tu je moč slovenskega obrtnika, ker se ie znal z lastnim trudom postaviti na lastne noge zavedajoč se, da je samo tako mogoče dvigniti stan in gospodarstvo našega obrtnika. Klerikalci so malone že v vse stanove zanesli svojo otrovno politiko, katere edini cilj je zasužnjenje slovenskega ljudstva pod absolutno komando rimske gospode. Po vzgledu klerikalno-politične «Kmečke zveze* so hoteli postaviti tudi obrtništvo pod svojo nadvlado. Ustanovili so pred leti v Ljubljani politično - strokovno organizacijo obrtnikov, ki ji menda načeluje ves čas njenega obstoja g, Ogrin. Ta zveza, ki je oblastem izrecno priglašena kot politično društvo, pa iz razumljivih vzrokov ni mogla dobiti številnega članstva. Danes je ta klerikalno-bojna politična organizacija tako daleč,, da je v njej včlanjen samo mali del pristašev-obrt-nikov SLS, a sta še med temi člani dve struii, ki se med seboj mrzita in pobijata. Del klerikalnih obrtnikov je na strani g. Ogrina, drugi pa najodločnejše nastopa proti njegovi ponovni kandidaturi v obrtniško zbornico. Zadnje dneve se iz vrst klerikalcev samih doznava, da je konflikt med obema grupama tako oster, da ni povsem izključeno, da nastopijo obrtniki-pristaši SLS, katerim je klerikalna politika več kot njihov stanovski in gospodarski interes, ce'o z dvema listama, dočim se pridružijo zavedni in treznomisleči obrtniki SLS volilcem. ki bodo oddali svoje glasove za kandidate stanovskih obrtnih zvez in društev. Komur ni za strankarsko zlorabljanje obrtništva, mora že po načelu odobravati, da si obrtništvo, prav tako kot drugi stanovi, po svoji svobodni volji izbira svoje stanovsko zastopstvo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je edina samoupravna gospodarska institucija slovenskih pri-vrednikov, ki bi se morala očuvati politike, zlasti pa take, ki je že neštetokrat dokazala, da nima smisla za gospodarska vprašanja in si hoče z gospodarskimi institucijami le pridobivati moči, da še v nadalje kvari in uničuje napredek naše trgovine in obrti. Koliko gorja bi bilo v naši državi manj. da bi imeli narodni poslanci več smisla za gospodarska vprašanja, a da bi marj samo politizirali. Na žalost so razmere v našem parlamentu že tako daleč dozorele, da se baš Narodna skupščina v sedanji sestavi obče smatra kot izvor vsega zla v državi. Naravnost zločin nad gospodarstvom in nad gospodarskimi stanovi bi pa bil, ako bi se sedaj hotelo nedelavnost in nesposobnost parlamenta presaditi še v gospodarske in strokovne zbornice. Zato ni čudno, da je nastal v vseh krogih zavednega trgovstva in obrtništva tak energičen odpor proti SLS, ki je v Dom-žaiali na usta svojega formalnega šefa dr. Korošca napovedala, da sc bo ona kot politična stranka udeležila volitev v Trgovsko zbornico. Zlasti pa je razburilo duhove gospodarskih krogov, ker je dr. Korošec tudi dejal, da pričakuje, da bodo gospodarski krogi nastopili v boju SLS za Zbornico kot — pomočniki! Samostojni trgovci in obrtniki naj bodo torej po klerikalnem r.a.r-tu v boju za Zbornico, ki pripada njim m samo njim, samo privesek, ki naj pomaga po zaslugi propadajoči SLS zopet v višino! , r_ . , , Dosledno izjavi dr. Korošca v Domžalah se sedaj zlasti klerikalno časopisje trudi, da bi zavedlo obrtništvo v bojno fronto SLS in proti fronti stanovsko organiziraš nih obrtnikov. Gospodi okoli ljubljanske škofije ni všeč, da se obrtništvo postavi pri volitvah v svoje stanovsko zastopstvo na svoje stanovsko in nestrankarsko stališče. Zavijanja in laži, s katerimi nastopa kleri. kalno časopisje proti edinim stanovskim or ganizacijam, ki jih imajo slovenski obrtni, ki. dokazujejo, da se klerikalcem hoče med obrtniki hlapcev in kimavcev. SLS se men« da zaveda, da bo konec šušmarjev in «fu. šerjev«, ki se v velikem številu fabricirajo baš v klerikalnih zavodih, katerim je na. predek obrti postranska stvar, glavni na» men pa političen lov na duše mladih ljudi. Demarša v Sofiji odložena! Vsled intervencije velesiL — Včerajšne konference ministrov o zunanjepolitičnem položaju. — Ostra kritika vladnega postopanja. Pariz, 6. avgusta (brž.). Radi intervencije velevlasti v Beogradu in v Sofiji v zadevi mejnih konfliktov z bolgarskimi četaši, je Jugoslavija odgodila predajo prctestne.note Bolgariji. London, 6. avgusta (brž.). Vlada spremlja jugoslovensko-bolgarski spor z veliko vznemirjenostjo. Anglija je intervenirala v Beogradu in v Sofiji, da bi preprečila preteče komplikacije. Vlada je Bolgariji prijateljsko nasvetovala, da porabi ves vpliv, da se omeji delovanje bolgarskih komitskih čet in ohranijo prijateljski odnošaji s sosednimi državami. Opozorila je tudi jugosloven-sko vlado, da uporaba siie ne bi odpravila sedanje težave. Končno se povdarja. da pomenja rešitev grško-bolgarske-ga spora pri Petriču v tem oziru zelo dober precedens. da se predloži vsa zadeva Društvu narodov v rešitev. Beograd, 6. avgusta, p. Sinoči je dospel iz Sofije naš tamkajšnji poslanik g. Rakič, ki je že v prvih dopoldanskih urah posetil ministra Nin :iča. Ob 10. so se zbrali pri min. predsedniku Uzunovi-ču radikalski člani vlade ter vojni minister general Trifunovič. Konferenca je trajala do 14. Minister Ninčič se je spočetka ni udeležil. Sprejel je francoskega poslanika Grenarda. ki je sporočil stališče svoje vlade glede naše demarše v Sofiji. Ninčič je nato ponovno konferiral s poslanikom Rakičem ter se opoldne skupno ž njim podal v sredsedništvo vlade. Glede svoje konference so bili ministri jako rezervirani. Sigurno ie, da je bil glavni predmet razgovora intervencija velesil, zlasti Anglije in Italije glede našega spora z Bolgarijo. Točno je, da sta ti dve državi smatrali za potrebno se vmešavati v to zadevo in sta tako v stvari podprle Bo^arsko. Viada je morala z ozirom na te intervencije vzeti v oceno spremenjeni položaj. Popoldne je dr. Ninčič vnovič dolgo konferiral s poslanikom Rakičem. Širile so se razne senzacijonalne vesti in zatrjevalo se je, da bo poslanik Rakič še zvečer odšel z definitivno redigirano noto v Sofijo. To se pa ni zgodilo. Zvečer ob 20. je minister Ninčič sprejel novinarje, katerim je na kratko izjavil: «Vesti, da bo naša nota imela ulti-mativen značaj, so povsem neresnične. Mi se ne spuščamo v nobene avanture.« Poslanik Rakič je demantiral govorico, da odnese še nocoj našo noto v Sofijo. Dejal je: «Ni še definitivno sklenjeno, kdaj se nota pošlje bolgarski vladi. Verjetno pa se to ne bo zgodilo jutri in najbrž tudi še pojutrišnjem ne.» Ta izjava dokazuje, da je demarša v Sofiji odgodena. Smatrati ja, da bo izvršena v dokaj milejši obliki nego ie bilo prvotno predvideno. Politične kroge je ta zastoj v razči-ščenju odnošajev močno vznemiril. Vladi se očita, da je s svojim kunktator-stvom omogočila bolgarske intrige ter dala velesilam čas in priliko, da se vmešavajo v zadevo, v kateri nismo od vsega začetka imeli nikakih agresivnih namenov, a bi bili z energičnim in treznim nastopom niogli doseči zadovoljiv uspeh. Kakor vse kaže pa bo sedaj cela afera ostala v glavnem nerazčiščena. Vladi se očita, da je zamudila pravi trenutek, ker je skušala našo demaršo vezati z rumunskim in tudi grškim enakim korakom. Načelniki ožje opozicije, ki so danes razpravljali o zunanjepolitičnem položaju, so ugotovili pomanjkanje energije v vodstvu zunanjih poslov naše države ter dolžijo ministra Ninčiča, da je s popustljivostjo zlasti napram Italiji, spravil Jugoslavijo mednarodno v mnogo slabši položaj, nego ga je k d nikoli imela mala predvojna Srbija. Baje namerava o;ja opozicija vložiti proti ministru Ninčiču obtožbo. Gotovo je, da se notranja slabost režima RR v polni meri uveljavlja tudi na zunanjepolitičnem polju. Kakšne korake bo sedaj vlada storila, o tem se še ne more izvedeti nič pozitivnega. Komentarji zapadnega tiska o našem sporu z Pariz, 6. avgusta, r. Francoski tisk po. vdarja v svojih komentarjih bojevito atmo» sfero, ki vlada na Balkanu vsled inciden* tov, ki jih povzročajo bolgarski komitaši na mejah Jugoslavije in Romunije, kakor tudi nemožnost zaključitve prijateljskih paktov med balkanskimi državami. Listi po zivajo francosko vlado, naj pazi na posle, dice, ki morejo nastati vsled položaja na Balkanu. London, 6. avgusta, r. Javno mnenje v Angliji zastopa stališče, da Društvo naro. do-f ne sme dovoliti, da pride do novega incidenta, sličnega krfskemu, in da mora preprečiti, da Beograd ne zapali nove iskre vojne na Balkanu(l). Radi tega se povdar. ja, da ima Društvo narodov nič manj važ. no dolžnost, razgnati makedonske komita. še. Bolgarski je posojilo zelo potrebno in finančni pritisk bi mogel prisiliti Sofijo k spoštovanju obveznosti napram njenim so. sedam. London, 6. avgusta, r. Angleška vlada po s sreduje v Beogradu in Sofiji radi vpada bolgarskih komitašev na jugoslovensko ozemlje, da bi se preprečile alarmantne eventualnosti, toda dobro poučeni Ion d.011» ski kregi smatrajo, da položaj ni težaven. London, 6. avgusta, r. Na seji parlamen. ta je znani bolgarofilski poslanec Noel Buxton vprašal zunanjega ministra, kaj m0= re izjaviti o jugoslovenskosbolgarskem spo. ru in ali je vlada kraljevine SHS res izdala povelje svoji vojski, da udari v Bolgarsko, kakor tudi, kakšno akcijo nameravata pod* vzeti angleška vlada in Društvo narodov. Državni podtajnik zunanjega ministrstva Loeker Lampson je odgovoril, da se ne po. trjuje vest o odredbi vlade kraljevine SHS četam za pohod v Bolgarsko radi komita. ških incidentov pri Krivi Palanki, četudi bi bil razlog za mnenje, da bi jugoslovenska vlada izdala tako naredbo svojim četam za preganjanje komitašev na bolgarskem ozem lju v slučaju, da vpadajo komitaši v več. jem številu na jugoslovensko ozemlje. Mi. sli se, da namerava vlada kraljevine SHS opozoriti Društvo narodov na to stvar, an» gieška vlada pa pozorno spremlja razvoj dogodkov na Balkanu. Na vprašanje Buxto. na, ali bo angleška vlada obvestila vlado kraljevine SHŠ, da ne'odobrava nikakršne neprijateljske akcije brez prejšnje sankci. je Društva narodov, je Locker Lampson odgovoril, da ne ve, ali bo taka akcija pod. vzeta, in da ni razloga za mnenje, da bo prišlo do take akcije. Kritična situacija v radikalski stranki Radi izključitve g. Bobiča. — Nesoglasja v glavnem odboru NRS. — G. Uzunovič kot govornik na radikalskem shodu. Beograd, 6. avgusta p. Izključitev Miloša Bobiča iz radikalne stranke, katero je sklenil beograjski krajevni odbor NRS pod predsedstvom g. Maksimoviča, je v radikalnih vrstah povzročila veliko razburjenje. S tem korakom se je še bolj poostril spor. ki obstoji ne samo med beograjskimi radikali, temveč sploh v rad. stranki. Vob-če se smatra, da je situacija v radikalni stranki sami skrajno nezdrava in kritična ter da nobenemuu več ne bo uspelo, da bi vzpostavil omajani ugled najvišjega foruma stranke. Bobič se je proti sklepu krajevnega odbora pritožil in danes bi imel glavni odbor NRS izreči zadnjo besedo o njegovi izključitvi. Seja ožjega glavnega odbora je bila sklicana za 6. uro popoldne, a se ni vršila. V kiubu radikalne stranke so se zbrali skoro vsi radikalni člani vlade z Uzunovieem na .čelu ter še okrog 10 članov ožjega glavnega odbora, a Boj, ki se bo bil pri volitvah v Zbor. nico, med politično kandidaturo SLS in med strokovno, gospodarsko kandidaturo Zvez obrtnih zadrug in društev, bo, kakor se kaže oster, ali nobenega dvoma ni, da mora biti zmaga na strani organiziranega in zavednega obrtništva. Čim bolj nesra. men bo naskok klerikalcev, tem večja enotnost, tem strumnejša solidarnost mora biti na strani obrtništva. Vsa javnost, ki želi slovenskemu cbriniku brez ozira na politično pripadnost svobodo in smotreno stanovskosgospodarsko povzdigo, bo v tem boju s svojimi simpatijami na njegovi strani. n;rjcloženje ie bilo tako. da se seja ni pričela in sicer pod pretvezo, da ni nobenega predsednika. Predsednik glavnega odbora Pašič, kakor tudi podpredsednika Stanojevič in Marko Trif-kovič so zunaj Beosrrada. Pričakovalo se je, da bo prišel Aca Stanojevič iz Knjaževca, vendar ga ni bilo. Seja je bila odgodena za jutri. Na seji je bilo nekoliko članov, ki so odkriti prijatelji Bobiča in ni izključeno, da bo na jutrišnji seii prišlo do burnih prizorov. Radikali bodo imeli v nedeljo velik volilni shod v hotelu Pariz. Govoril bo tudi min. predsednik Uzunovič. To bo prva Drilika. da bo govori! Uzunovič na javnem zborovanju, odkar je predsednik vlade. Zato se temu shodu prioisuje večja važnost, kakor ostalim volilnim shodom. Za Uzunovičev govor vlada že naprej veliko zanimanje. Beograd 6. avgusta p. Anketni odbor je tudi danes nadaljeval svoje delo v bencinski aferi. Nadalievalo se je čilanje spisov, ki še ni končano. Novi projekt jadranske železnice pred kraljem Minister saobračaja prihaja na Bled, da obvesti vladarja o novem projektu. — Ocena komisije negativna. — Minister za projekt. — Beograjska potovanja članov vlade. nekateri drugi člani vlade. O. Jovanovič bo na Bledu obrazložil svoie mnenje ter mnenje komisije o tem načrtu. Komisija smatra. Pogreb ministra Gjuričiča Beograd, 6. avgusta p. Pogreb ministra Gjuričiča se vrši v torek dopoldne. Slabi izgledi za češkoslovaško-madžarsko trgovinsko pogodbo Praga. 6. avgusta, k. Večerni listi poročajo, da se vrše češkoslovaško - madžarska pogajanja dalje, ne da bi bili zastopniki obeh držav prišli preko načelnih vprašanj. Pogajanja potekajo v težkih okoliščinah in so skoro popolnoma brezupna Beograd, 6. avgusta p. Prometni minister dr Vasa Jovanovič se ie danes popoldne odpeljal na Bled, kjer ga bo kralj sprejel v avdijenci. O. Jovanovič se takoj vrne v Beograd, ker se hoče udeležiti pogreba pokojnega ministra Gjuričiča. Pot ministra Jo vanoviča na Bled, katerega spremlja tudi načelnik oddeienia za graditev železnic inž. Krsmanovič je v zvezi z novim načrtom ameriških in angleških kapitalistov, katerega ie izročil naši vladi njihov zastopnik Ra-jačič, glede zgraditve železniške proge Pančevo-Beograd-Sarajevo-Split. Komisija, ki je ta predlog proučevala, ie davi dovršila svoje delo ter ie njena ocena negativna. S to oceno pa se minister Jovanovič ne strinja in ž njim so istega mnenja tudi da bi graditev te železnice z oziru,n na velike terenske težave stala ogromne svote denarja in ker bi proga tekla po kraiih, ki ne bi zagotovili njene rentabilnosti, bi garancija naše države lahko prišla resno v nevarnost. To mnenje pa minister zavrača kot neosnovano. Beograd, 6. avgusta p. Danes se je vrnil iz Dobrne finančni minister dr. Perič. Zjutraj ie odpotoval na Bled minister trgovine Kraiač, ki nosi kralju nekatere ukaze v podpis. Ministrski predsednik Uzunovič odpotuje na Bled v torek zvečer. Važen preokret v francoski finančni politiki Min. predsednik Poincare za ratifikacijo washingtonske in londonske pogodbe, ki naj se izvrši še pred koncem zasedanja parlamenta. Pariz, 6. avgusta, s. Kakor piše «Temps», je nastal v vprašanju ratifikacije medzavezniškili dolgov od včeraj velik preokret. V tem vprašanju je prišel min. predsednik Poincare v razgovoru s člani kabineta do prepričanja, da je treba ratifikacijo izvesti vsaj v zbornici pred odhodom na počitnice, ker je za obrambo franka in obnovo države neobhodno potrebna. Poincare je zaprosil predsednika finančne komisije, naj nemudoma določi poročevalca za obe pogodbi. Francosko-angleška pogodba o dolgovih bo še danes predložena v zbornici. \Vashingtonska pogodba je bila, kakor znano, predložena že pred tedni. Vlada upa, da bo zbornica imela za razpravo o teh pogodbah dovolj dve seji, ki naj bi se vršili po zaključku parlamenta, tako da bi dekret izšel najkasneje v soboto prihodnjega tedna. Pariz, 6. avgusta, k. Min. predsednik Poincare je zaprosil finančni odbor. na.i določi poročevalca za proučitev londonske in \vashingtonske pogodbe o dolgovih. Ministrski predsednik je izjavil, da vprašanje ratifikacije pred ministrskim svetom še ni definitivno odločeno. Pri vseh frakcijah parlamenta je opažati nerazpoloženje za takojšnje posvetovanje o ratifikaciji pogodb o dolgovih. Predvsem je zavzela v tem vprašanju stališče frankciia republikansko-demo- kratske zveze, ki se je izrekla proti ratifikaciji Beranger-Mellonove pogodbe. Le z gotovimi pridržki bi mogli člani te frakcije pristati na ratifikacijo, vendar pa žele. da pride to vprašanje šele po počitnicah pred parlament. V ostalem poroča priobčuje izčrpno brzojavko, v kateri poroča o zaroki bolgarskega kralja Borisa in italijanske princezinje Giovanne kot o gotovem dejstvu. Princezinja Giovanna je tretja hči italijanskega kralja ter bo letos novembra meseca stara 19 let. Da bi se izognil splošni pozornosti, je bolgarski kralj ineognito odpotoval v Švico in ko je prišel v Lugano, kjer biva princezinja, niti hotelsko služabništvo ni vedelo, da je novi gost bolgarski kralj. fVdkar se je princezinja vrnila v Italijo, ji kralj Boris vsak dan pošilja dolge brzojavke, večinoma šifrirane. Nadalje , ki je vzbudil precejšnjo pozornost. Dr. Karlik pravi, da so komunisti leta 1923. nameravali izvršili na generala Gajdo atentat in navaja celo vrsto oseb, ki so še v državni službi. Ti komunisti so se zakleli, da ubijejo Gajdo, ker se je v Sibiriji boril proti sovjetom. Češkoslovaški poročnik J. je baje dobil od bolj-Seviškega agenta Stankoviča, Jugoslovena, nalog, naj Gajdo ustreli. J. so ponudili veliko vsoto denarja, vendar je naročilo odklonil. Stankovič je nato zapretil poročniku J., da ga bo ovadil, ker da je s komunisti v zvezi, nakar je J. navidez privolil v predlog, naj ustreli Gajdo, nakar sta se sestala s Stan-kovičem, ki je prišel iz Ljubljane, v Češki Šumavi. Imela sta razgovor, tekom katerega sta se tako hudo sprla, da je poročnik Stankoviča ustrelil. To sa je zgodilo na bavarskih tleh, kakih sto metrov od češkoslovaške meje. Poročnik J. se je nato povrnil v Prago in si je v nekem hotelu pognal kroglo v glavo. Vendar se ni usmrtil, ampak je le oslepel. Sicer pa je dobil J. še z druge strani ponudbo, naj umori Gajdo, ki jo je tudi odkloniL Pri ranjenemu poročniku so našli v bolnišnici sumljiva pisma. Zdravnik je izročil vso korespondenco vojnemu ministrstvu, ki je dalo poročnika zaslišati. Po zaslišanju sta se odpeljala dva častnika v Domažlice, da poiščeta umorjenega Stankoviča, nista ga pa mogla najti, ker /oročnik, ki se je peljal z njima, zaradi os/epelosti ni mogel najti pravega prostora. Zadevo so nato sporočila oblastva generalu Syrovemu ia zunanjemu ministru dr. Benešu, vendar 69 ni v stvari nič več ukrenilo. Baje so vsi zapisniki izginili. General Gajda je izvedel o atentatu, ki je bil nanj nameravan od enega udeleženih častnikov. Dr. Karlik trdi v , da so nameravali komunisti izvesti atentat na Gajdo, ko je general imel zveze z boljševiškimi agenti, kakor trde njegovi nasprotniki. Ker se pred tremi leti ni posrečil atentat na Gajdo, so ga hoteli sedaj odstraniti na drug način. V zadevi poskušenega atentata na generala Gajdo objavlja ministrstvo za narodno brambo, da je skušal 1. 1923. poročnik Friderik Jijikovsky v Pragi samomor. Pri zaslišanju je iz,;o.edal na zapisnik daljšo fantastično zgodbo. Dejal je, ga je v ruskem ujetništvu Dalmatinec Radko Stankovič s Cehom Prohazko, ki se je naselil v Moskvi, skušal pridobiti za to, da bi odstranil voditelje češkoslovaškega gibanja v Rusiji. Ponudbo pa jc odklonil in vstopil v češkoslovaško vo>-ko. Istega leta je poslal Stankovič iz Ljubi.iii;p Jifikovskemu pismo, naj odstrani Gajdo. Tri dni kasneje ga je pozval tudi Pro-hazka, naj umori celo vrsto vodilnih osebnosti Češkoslovaške, med njimi tudi zunanjega ministra dr. Beneša in poslanika dr. Girso. Vsled tega je sklenil poročnik spraviti Stankoviča s poti. listala sta ee v Brodu v Češki Šumavi in je ustrelil Stankoviča, nakar je hotel tudi sam izvršili samomor. Po nalogu vojaškega poveljništva je bila uvedena preiskava, ki pa ni našla trupla Stankovičevega in tudi ni pojasnila te tajinstvene zadeve. Tudi bavarska oblastva niso ničesar ugotovila, kar bi moglo potrditi verjetnost vse te zadeve. Ker so izpovedbe Jifikovskega preveč fantastične, so oblastva ustavila nadaljno preiskavo. Češkoslovasko-jugoslovenski trgovinski odnošaji Praga, 6. avgusta, s. Na zahtevo jugoslovenskih in če«kc slovaških interesentov se bodo najbrže šs pred jesenjo pričela pogajanja, da bi se dosedanja trgovinska pogodba prilagodila s provizoričnimi spremembami sedanjim potrebam. Težave v trgovinski pogodbi, ki obstojajo med obema državama, naj bi bile na ta način olajšane do sklepa definitivne pogodbe. Iz sovjetske Rusije Moskva, 6. avgusta, s. Na zadnji seji izvr-ševalnega odbora komunistične internacijo-nale je bila odobrena oficijelno po politični komisiji zastopana smer Stalinove skupine. Opozicija, čije stališče je obrazložil Zinovjev v večurnem govoru, je ostala v manjšini. Moskva, 6. avgusta (brž.) Za predsednika ruskega gospodarskega sveta, ki nadzoruje celokupno rusko industrijo, je bil izvoljen Kujbišev. Nesreče in milijonska poneverba Tokio, 6. avgusta. «. Vsled velikega viharja je bilo porušenih 4000 hiš in uničenih okoli 1000 juter zemlje. Železniške zveze so prekinjene. Mesto Honio je vsled narasle vode poplavljeno. Peking, 6. avgusta (brž.) Voda je popolnoma poplavila pokrajini Akipa in Kagand, kjer je utonilo 75 oseb. Vse prebivalstvo mesta Honio je pobegnilo na varno. Vse mesto je pod vodo. Durban (Natal), 6. avgusta (brž.) Velik požar je uničil 300 oralov sladkornih plantaž. V plamenih je zgorelo 12 domačinov. ftio de Janeiro, 6. avgusta (brž.) V zalivu Araras se jo potopil parnik . Od po-ss lke je utonilo 26 mož. Gueret, 6. avgusta, k. Ravnatelj oddelka za gospodarske študije Francoske banke De-camps se je s svojo soprogo ubil pri avtomobilski nesreči. >'ew York, 6. avgusta (brž.) Na transportu v mesto je ušlo iz kletk več leopardov, ki so pobegnili v vodo. Na pomoč je prihitelo vojaštvo, da polovi zveri. Živali so še vedno proste. Med prebivalci je zavladala velika piinika. Frankfurt ob Meni. 6. avgusta (brž.) Dva mestna blagajnika sta poneverila nad dva milijona mark. Politične beležke Lepo so začeli Včerajšnji »Slovenec« je začel uvajati za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in in« dustrijo jako riskanten način volilnega bo« ja. Škofov list namreč vlači v polemiko in ostudno napada celo vrsto ljubljanskih go« spodarskih zavodov, ki gotovo nimajo z volitvami nobenega posla. Za danes na «Slovenčeva» izvajanja odgovarjamo samo s svarilom, da naj opusti te vrste boj; kaj« ti, če ga bo nadaljeval, naj bo pripravljen, da ini ne bomo več molčali. Razumemo, da je težko klerikalnemu glasilu zabrisati pred javnostjo dr. Koroščevo domžalsko izjavo, da bo SLS šla pri volitvah v Trgovsko zbor nico v boj s svojo strankarsko listo, ven« dar pa smo mnenja, da obup in podivja« nost v političnem boju, ki ga je napovedal formalni šef SLS, ne sme iti tako daleč, kakor je začel hoditi «SIovenec». Mi tega boja v interesu splošnega gospodarstva ne maramo in neradi bomo, ako nas »Slove« nec» v to prisili, reagirali. Ako pa bomo, bomo krepko pritisnili. Klerikalno-komunistična zveza? »Slovenec« je zagnal velikanski krik vsled »antigereintskega« sestanka, ki se je vršil 4. t m. »Pod Lipo« v brezalkoholni gostilni. Mi bi na njegovo vpitje in obrabljene fraze ne reagirali, ako bi v ozadju ne stalo nekaj, čemer je potreba posvetiti pažnjo, da bo javnost informirana o novi politični mahlnaciji, ki io pripravlja SLS. Predvsem je neresnica, da se je večina navzočih delegatov izrekla za sodelovanje s klerikalci. Predstavnik Neodvisne skupine Sedej je odločno odklanjal vsako sodelovanje s klerikalci ali s katerokoli meščansko stranko. Za to njegovo izjavo stoje »Strokovna komisija«, ki je ena najmočnejših rdečih organizacij, potem so tu železničarji, ki predstavljajo močno organizacijo, in večina so-cijalistov, ki bodo vsi skupaj tvorili najbrže svoj blok. SDS s tem računa in bo napram njim zavzela svoje stališče, ker vidi v njih porajajočo se novo stranko internacij onalistov, ki bo s svojo razdiralno politiko tvorila novo nevarnost za konsolidacijo naših razmer. Značiino pa je, da se je inž. Gustinčič, ki je voditelj orfodoksitega komunizma, izjavil izrecno za sodelovanje s k'erikalci pri akciji za ljubljansko občino. Torej zveza črne reakcije s skrajno levo reakcijo. Bližajo se toiej časi, ko bo zopet škof Jeglič po Zinovjevih receptih skušal ozdraviti krah SLS, ko bo Korošec (Zaloško cesto je Gustinčič pozabil) s pomočjo Gustinčiča hotel rešiti svojo izgubljeno politično reputa.cijo v Ljubljani. Da je to resnica, dokazujeta zadnji dve številki »Slovenca , ki skuuša za- vsako ceno obnoviti »Zvezo delovnega ljudstva«, v kateri je SLS imela odločilno besedo. Na račun senzacionalne izjave Gustinčiča, ki je rekel, da je pripravljen iti z SLS skupaj celo v boj za samostojno Slovenijo in ne samo za občino Ljubljano, si SLS prisvaja vodstvo vseh »protireakcijonarnih strank« za boj proti SDS in skuša s tem ustvarjati razpoloženje za koalicijo s socialističnimi grupa-cijami Vsled tega najbrže prinaša v celoti Gustinčičeve izjave, dočim zamolči glasno jedro Bernotovih in Sedejevih izvajanj. K novemu prijateljstvu med SLS in g. Gustin-čičem čestitamo, ker vemo, da bo oba glava bolela. Pucljevsko-radičevska bedasta demagogija »Kmetski list« prizaava, da so se uradniške draginjske doklade zmanjšale na pred log ministra Puclja. Utemeljuje pa famozni Pucljev predlog s trditvijo, da kratkomalo ne gre, da bi se po mestih zapravljal denar na brezmiselni modi, na pijači, na veselicah in na potratnem časopisju (!) in da bi bila država zaradi tega primorana iztir-jati davke od štedljivih kmečkih In delavskih ljudi. »Kmetski list« torej piše, kakor da bi uradništvo plavalo v pravem blagostanju in se valjalo v svili in zlatu. Ml samo konstatlramo, pravi »Kmetski ist«, da na letovišča in v kopališča ne hodijo ne kmetje in ne delavci, ampak samo mestna gospoda! In da mestna gospoda ne bo hodila na letovišča in kopališča ter hodila morebiti na Gorenjsko, kjer znaten del kmetskega prebivalstva živi od tujskega prometa, je treba zmanjšati draginjske doklade uradništvu in invalidom, ki dostikrat niti za neslan sok nimajo. »Kmetski list« trdi, da se bo z zmanjšanjem draginjskih doklad prihranilo 150 milijonov dinarjev na mesec, to se pravi, da bo za prav toliko zmanjšana konzumna zmožnost uradniška ter prikrajšan na dohodkih kmetski producent in zmanjšana njegova davčna sposobnost- Taka načela narodnega gospodarstva se morajo roditi res samo v glavah ljudi, ki se zbirajo okoli »Kmetskega lista«. Zato tudi ni čudno, da mora Pucljevo glasilo samo priznati, da je po enoletnem gospodarjenju radičevske gospode v vladi gospodarski položaj države slab. Višek demagogije je seveda, če trdi »Kmetski list«, da naša državni proiačuun zato 13 milijard dinarjev, ker je opozicija vpila, da se premalo kreditov dovoljuje. In napoveduje i Kmetski list«, da bo prišlo tekom letošnjega leta še do velikih sprememb in presenečeni, ker »noben pameten Ln pošten človek 11 e .more biti za to, da bi država za svoje večje ali manjše potrebe zahtevala od svojega kmečkoaelavskega prebivalstva na raznih davkih in dajatvah 13 milijard dinarjev, kar ie bilo, kakor se vsi spominjamo (!!), našim gosposkim strankam še premalo!« Tako torej. Celotna opozicija je protestirala, ker je vlada RR zvišala proračun za 3 milijarde dinarjev in ker ga je sestavila tako. da so bile postavke za splošne gos-podarske in socijalne potrebe znižane, zvišane pa za razne neproduktivne narno-ie, sedaj pa trdi g!asi'o ministra Puclja, ' ■ je bib »gosposkim^ strankam (to so uii- namreč vse stranke, izvzemši ra-dičevsko iri radikalsko!) še 13 milijard pre- malo. Danes priznava tudi Pucljevo glasilo, da 13 milijard davkov ne bo mogoče iztisniti iz davkoplačevalcev, kar smo mi že pri sestavljanju proračuna trdili, absurdnost pa je, če hočejo vladne stranke s sodelovanjem ministra Puclja popravljati svoj greli, na katerega so bile pravočasno opozorjene, z znižanjem draginjskih doklad uradništva, namesto s pametno reorganizacijo državne uprave, zlasti pa z odpravo raznih nepotrebnih ministrstev in drž. podtajništev. Ra-dičevska »seljaška« gospoda ima svoje pristaše re;- za grozno neumne, da jim upa nuditi tako bedaste demagoške izgovore. Prekmurje in Hrvati Zagrebški «Obzor» se zavzema za odcepitev Prekmurja od mariborske oblasti ter za njegovo pripojitev k varaždinski oblasti, češ da Prekmurci niso Slovenci, temveč «veja hrvatskega aaroda», ki govore siarohrvatsko narečje (!), katero je najbližje jeziku prebivalstva v hrvatskem Mediimurju oziroma v hrvatskem Zagori'1. Akcija Slovencev, ki so poslali zadnja leta v Prekmurje slovensko uradništvo in učiteljstvo, da bi Prekmurce posloveniiid), je po trditvah *Obzora» izzvala odpor Prekmurcev (Madžarov!), ki nočejo postati Slovenci, ampak zahtevajo spojitev s Hrvatsko oziroma z Zagrebom. Ker pa je Zagreb predaleč, se je v Prekmurju sprožila posebna akcija (nova madžaronska stranka!), da bi se iz Prekmurja in Medji-murja formirala posebna podravska oblast s sedežem v Čakovcu m Varaždinn. «Ob-zor» navaja nadatje kot absurd administracije, da se posamezni spisi, ki prihajajo iz Beograda v srbo-hrvatskem jeziku, prevajajo pri mariborski oblasti na slovenski jezik (?), v Prekmurju pa zopet na hrvatski (?!), da morejo postati tamošr.jemu prebivalstvu razumljivi. To je dokaz, da Prekmurje ni slovensko, ker živi tam element, ki mu je samo hrvatski jezik razumljiv. — Mi se z gospodo pri «Obzoru», ki je v navedenem pokazala toliko nevednost;, koii-kor jo nima v Sloveniji niti zadnji šoiar, ne bomo prerekali, ali so Prekmurci S' -venci ali Hrvati. Po teoriji o treh naro'i::-imamo Slovenci polno pravico zahtevati zase hrvatsko Zagorje z Zagrebom v:eu ker žive tamkaj čisti kajkavci. In če ne bodo zagrebški gospodje kmalu mirovali -svojimi bedastočami, zberemo jiosci■■ .< kranjsko vojsko ter okupiramo lepega dne njihov Zagreb z vsemi purgarji vred! N , interesantnejše je vprašanje, zakaj se ie začela naenkrat zanimati zagrebška gospoda za Prekmurje, ko se doslej zanj niti zmenila ni in ko večina nje niti vedela ni, niti danes ne ve, kakšni ljudje tamkaj žive, kar najbolje dokazuje tudi pisanje »Obzo-ra.». Ugotavljamo, da se je ta gospoda šele v osmem letu našega osvobojeni a začela zanimati za Prekmurje in da tudi takrat, ko je živela s Prekmurjem skupaj pod krono sv. Štefana, ni pokazala niti na; mat: i e srca za »Hrvate* v Prekmurju, dasi b; to bilo veliko lažje, kakor pa Slovencem v Avstriji.. Le to bi radi vedeli... Pišejo nam: Glasilo klerikalnih konsu« marjev «Slovenec» je včeraj začelo na --re pretege hvaliti g. Jelačina ml. Star pregon vor pravi, da vsak berač svojo malho hvali in tudi »Slovenec® ve zakaj hvali Jelačina. Silno nehvaležno bi seveda bilo, da bi se «Siovenec» ne spominjal zadnjih državno« zborskih volitev v Ljubljani, pri katerih je ednesel dr. Korošec zmago nad gospo* darskim strokovnjakom Mohoričem; sa; imajo klerikalci zato en mandat več, slo--venski trgovci in obrtniki smo pa ostali brez poslanca, ki je bil namenjen še prav posebej za zastopstvo naših interesov. Ker klerikalci pred volitvami radi v kalnem ribarijo, ni čudno, da so sedaj odstopili svo> je predale v «Slovencu» tudi g. Jelačinu. dasi je on, kakor sam zatrjuje politično ne. opredeljen, a dejansko prepeljava vodo na mlin klerikalne politike. Navzlic vsemu te« mu bi vendar mi le to radi vedeli kako je z akcijo proti klerikalnim konzumarjem. ki jo je svojčas na številnih trgovskih sestankih in shodih s tako vnemo vodil b2š g. Jelačin ml. Ker nam ni znano, da bi kle. rikalci svojo konzumarsko politiko zapustili je mogoče Ie, da se je sprijaznil s konzu« -marji g. Jelačin. Mi mu želimo med njim.' kar največ sreče! Več trgovcev. Radičevska podlost »Kmetski list« je silno besen, ker ie »Jutro« poročalo, kako klavrno je uspel s silno reklamo napovedani sestanek radičevskih zaupnikov v Rogaški Slatini in da je St. Radič odklonil svojo udeležbo, ko je zvedel, da čaka nanj namesto napovedanih 500 samo 30 njegovih ljudi. Najprej piše, di Radič ni prišel, ker so se žal pojaviie »nepremagljive ovire«. Nato pa pravi, da so bila »Jutrova« poročila lažnjiva ter denur-cira: »Rogaška Slatina je državno zdravilišče. Bivši PP režim je tu po raznih institucijah nastanil tudi nekaj nesposobnih in strankarskih uslužbencev, ki z vso silo delajo proti sedanji vladi, jo nespodobno ob-rekujejo in širijo svoje demokratstvo s silo in nečednimi sredstvi. Toda tej gospodi povemo čisto mirno, da ne gre Ln ne bo šlo, da se ljudje, ki so v službah državnega zdravilišča, ki imajo stanovanja in bk.tle v državnih hišah, napram vladnim ukrepom obnašalo kakor se mi v opoziciji niko:i nismo. Ti ljudje so pošiljati tudi omenjena n neresnična poročila »Jutruj po telefonu. Mi smo prav dobro informirani, kdo se tu še danes čuti ne kot uslužbencc državnega zdravilišča, ampak kot uslužbenec SDS!< Ta grda denuncijacija je pisana v pristnem radičevskem tonu z ono naivno prismojeno zamenjavo, ki Radiča istoveti z državo. Povemo naj še to, da je povrh skozi in skozi lažnjiva. Mi smo prejeli svoja točna poročila o radičevski poiomijadi od našega rednega mariborskega dopisnika, ki je imel priliko vse sam opazovati in se radičevcev toliko boji. kakor lanskega snega. Insinua-cija Pucijevega lista ni nič drugega, nego podla nesramnost cJUTKO* št. 179 3 Sobota 7. VIII. 1926 Kong: res „Jugoslov.-češkoslov. lig" Danes se sestanejo v LjuliUani zastopniki »Jugoslov.-češkosl. lig« in češkoslovaških organizacij iz Slovenije na skupno zborovanje, da polože račun o svojem dosedanjem delovanju in da se posvetujejo o bodočem svojem delu, čegar končni čili je, da se oba bratska naroda — iugoslovenski in češkoslovaški — kulturno, politično in gospodarsko čini najtesneje zbližata. Delo v tem pravcu spremlja z najiskrenejšimi simpatijami vsa naša javnost, ki je globoko prepričana, da je iugoslovensko-češkoslovaška vzajemnost, praktično izvajana. temelj in jamstvo boljše in srečnejše bodočnosti obeh bratskih narodov in držav. In baš zategadelj iskreno pozdravljamo vse delavce na tem polju, ki se danes snidejo v našem mestu. da se posvetujejo o nadaljnjem svojem delu. Dnevni red zborovanja, ki se prične ob 18.30, je: 1. a) Pozdravni govor predsednika ljubljanske lige g. dr. Kramerja; b) pozdravni govor predsednika »Če-škoslov. Obce« g. Chvatala. 2. Volitev predsedstva zborovanja. 3. Govor odposlanca lig iz Češkoslovaške g. gen. konz. dr. Beneša. 4. Govor odposlanca beograjske lige g. nolkovnika Milana Rističa. 5. Poročilo o kongresu »Češkoslov,-jugoslov. lig v Pragi dne 3. julija (R. Pustoslemšek). 6. a) Poročilo o organizaciji in delovanju lig v Sloveniji in v Jugoslaviji vobče (dr. Avg. Reisman). b) poročilo o organizaciji in delovanju češkoslov. društev v Jugoslaviji (inž. Dubovy). 7. Debata. 8. Resolucije. 9. Zaključni govor predsednikov. Po končanem zborovanju prijateljska večerja ob tričetrt na 21. v restavraciji »Zvezdi«. V nedeljo 8. avgusta ob 5.25 odhod na Bled. Ob 13. skupno kosilo v hotelu Sekovanič. Za vožnio polovične cene. Potrebna potrdila se bodo dobila koncem zborovanja pri tajniku g. dr. V. Radeju. Nakazila za prenočišča v »Akad. kolegiju« za gospode, v »Mladiki« za dame dobivajo člani lig in čslov. organizacij od zunaj v soboto pri vratarju v »Akad. kolegiju«._ Letovanje v Aleksandrovem na otoku Krku Aleksandrovo, koncem julija. Nc vem, ali se radi sebičnosti onih, ki bivajo na počitku v Aleksandrovem, ali radi konkurenčne nevoščljivosti ostalih naših morskih kopališč tako malo čita po časopisih o tem kraju. Za mene, pa tudi za one vse, ki tu bivamo — to smo ponovno naglaševali — je Aleksandrovo najlepši obmorski kraj na otoku Krku. Ideal za vse one, ki hrepene na počitnicah po naravni lepoti, vedrini neba, sinjini morja, mirnem zraku in mirnem zatišju. S svojim, jezeru podobnim zalivom, senčnatim otokom Košljunom v sredi naliči ožji sliki Bleda. Ko divja zunaj zaliva morje in prežene preplašene kopalce ostalih kopališč iz svojih hladnih valov in kopalnih kabin, vlada v zalivu Aleksandrova božanstveni mir. ki toliko bolj obljudi .novo občinsko kopališče in svoj del morja z mirnimi čolni. Narod — pošten, delaven, prijazen in zmeren v cenah. Odiranja tu ni; proračuna, ki si ga zbog pičlih dohodkov pičlo sestavil, ne prekoračiš radi navijanja cen. osebnih izdatkov tu ni: ženski del obitelji ti ne dela preglavic radi posebnih toalet, ker jih treba ni. Božji mir, ki nam je potreben za naše «tnoderne» živce, nas obdaja in boža. Aleksandrovčani — živ dokaz dejanske ljubezni do naroda, kralja in domovine! Pojdite se jo semkaj učit vsi oni, ki jo nosite tako radi na jeziku! Da ni bilo tega kraja, bi bržčas postal tudi otok Krk plen lačnih Italijanov. Takrat, ko so ostali kraji, posebno glavno mesto Krk, z zastavami in navdušenjem spre- jemali d' Annunzijeve četnike, so pograbili Aleksandrovčani za puške, kakršne so pač imeli in jih pred njihovim mestom ustavili. Zaman so se zakleli Italijani, da bodo to mesto požgali, čim ga dobe v svojo oblast: morali so dati slovo tej želji in zapustiti cel otok Krk. Ostavili pa so žal ogromno svojih obo-ževateljev: samo v mestu Krku je opti-ralo za Italijo nad 700 oseb, ki danes še vedno nemoteno dominirajo pod okriljem italijanskega konzula v Krku. Domovina je to narodno požrtvovalnost Aleksandrovčanov primerno nagradila. Prenesla je srezko poglavarstvo v — Krk. za gospodarske potrebe kraja pa se toliko briga kakor za svoje nerežimske prečanske nameščence. Poglobitev vhoda v zaliv je življenskega pomena; za izvršitev tega dela je v proračunu postavka, a brez denarja. Ni izključeno. da bo to pomanjkanje vode poplačal zopet državni nameščenec kakor baranjsko poplavo. Jadranska plovitba jc Aleksandrovu mačeha. Lani je sredi sezone zaustavljala parnike v Krku; od tu bi morali potniki peš ali v čolnu v Aleksandrovo. Letos pa je naenkrat odredila., da bodo parniki prenočevali v Krku. Potniki iz Aleksandrova bi morali s čolni do par-nika sredi morja. In to 29. julija sredi sezone. Zvečer so domačini in gostje skupno protestirali pjoti tej odredbi. Govoril je v imenu domačinov njihov agilni rojak prof. dr. Bonifačič, v imenu gostov notar Koder iz Murske Sobote. Odposlani so bili brzojavni protesti na razne kompetentne oblasti. Dne 30. julija je priredil oblastni odbor «JugosIovenske Matice» iz Splita zbor na obali. Naroda in letoviščarjev je bilo, da je bilo veselje. Govoril je stari narodni borec in bivši poslanec v avstrijskem parlamentu Ivaniševič. Kako je užigal srca poslušalcev! Oznanjal je ljubezen do domovine in neodrešenih rojakov na način, ki je njemu lasten. Narod ni pustil, da konča, moral je govoriti in govoriti. Kako lepo je bilo, gledati te Aleksandrovčane, dovzetne za besedo ljubezni brez primesi hujskanja. Domovina, dokler imaš take čuvarje na svoji najbolj občutljivi meji, se Ti ni treba bati; kot nepremagljiva skala bo to ljudstvo, ako ga sama ne zavr-žeš in mu vendar enkrat pokažeš, da so Tvoji. Na vsesokolski zlet v Prago jih je odšlo šest pod žalnim praporom župe Rijeka. Ko odhajaš iz Aleksandrova, sc ločiš težko. V tolažbo ti je le tvoj sklep, da prideš naslednje in vsa leta zopet. Epidemija ©trpljenja tilnika Med gojenci nižje šole vojne akademije v Zaječarju, ki se nahajajo tamkaj na praktičnih vežbah, se je pojavil pred 10 dnevi slučaj otrpnenja tilnika. Oboleli gojenec je pred 4 dnevi umrl. Oblasti so ukrenile obširne varnostne odredbe, da preprečijo razširjanje tc nevarne bolezni. Pri pregledovanju ostalih gojencev so zdravniki ugotovili pri 130 kali te bolezni v njihovih organizmih. Oddani so bili v karanteno. Nacionalizacija prometa iz Vse parobrodne družbe, ki obavljajo proge prfcko Atlantika, so črpale svoje moči in svoje prihodke iz transporta izseljencev. Stotine milijonov, ki tvorijo premoženje nemškega Lloyda, Cunarda, White -Stara, Transatlantiquc itd. je denar izseljencev. Rentabilnost prevoza emigrantov postane jasna iz sledeče primere: blago, ki bi zavzemalo kubični prostor, ki ga zavzema poedini izseljenec, bi plačalo v ozn itic 9 dolarjev; izseljenec 3. razreda plača 90 dolarjev — odbijtno stroške hrane za šest dni (maksimalno 6 dolarjev) in jasno nam je, kako ogromen posel pomeni emigrant za parobrodno društvo. Naša država daje okroglo 20.000 emigrantov letno Povprečno znaša prevozni-na za osebo 5 000 Din. V žep samo tujih pa-robrodnih družb gre torej letno okoli 100 milijonov dinarjev. To je vsota, ki niora igrati v naši plačilni bilanci veliko vlogo, a katere nihče ne upošteva. Imamo izvrstne luke, v katerih vkrcu- Kulturni pregled Hugo Salus — šestdesetletnik. Hugo Sa-lus, eden izmed najbolj nadarjenih sodobnih nemških lirikov, je dovrišl dne i?, avgu-sla svoje šestdeseto leto. Salus je rodom češki Nemec in živi v Pragi, kjer je zdravnik za ženske bolezni. Izdal je večje število pesniških zbirk, nekaj kiiji-r novel in se je poskušal tudi v drami. Med pesniškimi zbirkami je posebno znana kolekcija jEhefriih-ling:. Tudi v noveli je imel Salus srečo, odpovedal pa je v dramatiki. Ruska opera na Češkoslovaškem. Češka provinca pripravlja več ruskih oper za prihodnjo sezijo. v Brnu uprizore Cajkovskega Jolantoc, v Bratislavi študirajo >Pikovo damoc, v Plznju pa Rimski j-Korzakovo opero ;Sadko: ter Borodinovo delo »Knez Igor-r. Rado Pregarc v Mariboru. Agilni in delavni igralec Rado Pregarc, do zadnje sezone nadrežiser splitskega gledališča, je za predstoječo sezono 1926 — 1927 angažiran od gledališke uprave v Mariboru. GaIsworthv odlaga pero za oder? Dne 12. avgusta se uprizori v Londonu nova Gals^ortbyjeva drama »Escapet. To je baje zadnje delo, ki ga je priljubljeni dramatik napisal za oder. Poročamo, kakor stoji v angleških listih. Letošnja mednarodna razstava upodabljajoče umetnosti t Benetkah je glasom poro- čil obiskovalcev zelo efektno aranžirana, toda nudi le malo notranjega zadoščenja. Priglasilo se je 758 razstavljalcev, jury jih je pripustila samo 216. Med njimi so trije Jugosloveni: kipar Ivan Meštrovič, grafik 111-lenko Giurič in Tone Kralj. Razstavljenih je skupno 1665 stvari. 1168 slik, 200 kipov in 297 radirank. Razstava ima prostore v zgradbi »Palazze d' esposizione«, kjer je v fa namen prirejenih 43 dvoran. Od naših umetnikov so razstavili: Meštrovič štiri skulpture (sv. Frančiška, Madono z Jezusom, Magdaleno in arhangela Gabrijela), M. Gju-rič dva lesoreza iz cikla »Delo-, Tone Kralj pa Kristov lik iz oltarja >Passior. Italijani so razstavili mnogo futurističnih izdelkov, med katerimi pa je dokaj agitatoričnega materijala. Pisatelj Zangwi!l umrl. V Londonu jo dne 1. avgusta umrl židovski pisatelj Izrael Zangnill, ki je obdeloval skoro izključno probleme iz življenja svojega naroda. Zang-will je pisal v angleščini. Produciral je članke, eseje, novele, romane in drame. V svojih delih je posebno rad podčrtaval plemensko črto, njegovi junaki pa nastopajo večinoma v proletarskem in malcmeščan« ekem ozračju. Rojen je bil Zangivill 24. februarja 1846. Bil je skoz in skoz avtodidaki, najprej časnikar, pozneje samostojen pisatelj. Najrajši je opisovai londonski ghetto. jejo tuja društva naše izseljenec. Imamo zakon, ki celo prepoveduje prevoz naših izseljencev preko tujih luk. Domače izselje niško parobrodno društvo bi imelo torej vse predpogoje za uspeh. Dr. A. D. Kokainska afera v Zagrebu n— Zagreb, 6. avgusta G1 senzacionalni kokainski aferi, v katero jc zapletenih več oseb, poročajo zagrebški listi še sledeče podrobnosti: Sedež velike internacijonalrft tihotapske organizacije, ki se jc pečala s tihotapstvom kokaina, je bila Jugoslavija, glavno tržišče pa Pariz, kamor je družba po svojih agentih odpošiljala kokain, nakupljen v Avstriji. Družba je ponudila prodajalcu časopisov, Alarju, da utihotapi v svoji leseni nogi paket kokaina v Francijo. A'ar jc paket v resnici vzel, pričel pa potem trgovati na svojo roko. Ljudje, ki so mu izročili kokain, so ga začeli nato preganjati, da bi prišli do svojega blaga. Posledica je bila, da so padli tudi oni policiji v roke. Razen Alarja in zobozdravnika dr. Mrvoša je policija aretirala še nekega železniškega uradnika, dalje nekega Kralja in še nekaj oseb. Družba si je nabavljala kokain na zelo spretno organiziran način. V Zagrebu obstoji lekarniška zaloga za vse lekarniške potrebščine, ki se dobavljajo za našo državo iz inozemstva. Ta centrala je razpošiljala blago vsem državnim in privatnim lekarnam v naši državi. Kokain je prihajal iz Avstrije in se jc dostavljal za Zagreb neocarinjen na meji, ker jc bil določen za državne lekarne, ki so proste carine. Zelo spretni organizaciji zagrebških tihotapcev pa se je posrečilo, da so spravljali v državno pošiljatev že v Avstriji vedno še poldrug kilogram kokaina. Ta paket pa je bil vedno brez naslova. Najeti ljudje so ga med vožnjo od meje do Zagreba potegnili iz državne pošiljatve in izročili voditeljem tihotapcev. Tihotapska družba je imela svoje agente v Švici, Italiji in v Parizu, Največ tega belega strupa so razpečali v Parizu in sicer med Rusi, ki so bili najboljši odjemalci. Agenti, ki so prenašali kokain preko Švice in Italije v Pariz, so bili prav dobro plačani. Dcbili so za vsako potovanje po 20 tisoč Din. Kot agente je uporabljala družba večinoma invalide, ki so v lesenih nogah in rokah lahko prenašali večje količine kokaina, nc da bi vzbujali pozornost. Razen invalidov pa so se posluževali tudi študentov v inozemstvu. Tihotapce je pričakoval vedno neki član organizacije v Milanu ali pa v kakem manjšem mestu v Švici, nakar so bili dirigirani naravnost proti Parizu. Tamkaj so jih sprejeli zopet novi zaupniki družbe, ki so blago prevzeli in ga potem razpečali. Zagrebška policija nadaljuje preiskavo z mrzlično naglostjo,' vendar podrobnosti o dosedanjem uspehu poizvedb šc noče izdati. * Zvečer je zagrebška policija izdala končno obširen komunike. Ko je poiicija po svo-> jem konfidentu zvedela za tihotapstvo kokaina, je pri tem popolnoma slučajno odkrila tudi tovarno ponarejenega denarja v Bjelovaru. Po prvih informacijah se je zvedelo, da sc ic v Bjelovaru pripravljalo samo ponarejanje dvodinarskega denarja, preiskava pa je tekom današnjega dne pokazala, da se je pripravljalo tudi ponarejanje novčanic po 50, 20 in 10 dolarjev in avstrijskih šilingov. Policija je namreč aretirala člana kokainske družbe, Ivana Kralja, o katerem je že prej bilo znano policiji, da sc bavi s ponarejanjem denarja. Ko so ga pripeljali pred šefa kriminalnega oddelka, mu jc le-ta rekel, da je najbolje, da prizna vse, ker ima policija itak že vse člane v rokah. Šef kriminalnega oddelka pa mu iz previdnosti ni povedal, da gre za kokainsko afero. Kralj pa je mislil, da je policija prijela že vse ponarcjalce denarja ter je na ta način izdal tajnost v Bjelovaru. Danes so se vrnili policijski organi iz Bjelovara, ki so prinesli s seboj modele za dolarske novčanice in šilinge. Ponarejevalcem se ni posrečilo, spraviti ponarejene dolarje v promet, ker jih je prej zasegla policija. Današnja preiskava je pokazala, da-je dr. Jovo Mrvoš, glavni akter kokaina, financiral nabavo strojev za ponarejanje denarja. Kralj je danes izjavi!, da se je dr. Mrvoš večkrat priioževal, da ga stroji mnogo stanejo. Tovarna za ponarejanje je bila v kleti mizarja Seemanna v Bjelovaru. Pozneje jc dr. Mrvoš po izjavi Kralja njega vprašal, ali nc bi mogel ponarejati kovanega denarja, kar bi bilo ceneje in tako je družba prišla na misel ponarejanja dvodi-aiarskih novcev. Prvi komadi so bili zelo dobri ter so jih spravili v promet začetkom meseca julija, vendar pa izdelovanje tega denarja šc ni uspelo na veliko. V kokainski aferi so bili razen dr. Mrvoša aretirani tudi Božo Stilinovič, Jovo Vu-kovič, Ivan Mihelič in kolporter Artur Alar. Božo Stilinovič je milijonar, ki je dobil od svoje žone tri in pol milijona dinarjev, pa je vse zapravil. V Zagrebu je v eni noči potrošil po stotisoč dinarjev. Radi tega je moralno in fizično propadel. Tudi Ivan Mihelič je trgovec, ki ima v ZagTebu dve hiši in veliko trgovino, pa se je udal pijančevanju. Policija je zato začela sumiti, zakaj se dr. Mrvoš druži s takimi ljudmi. Dr. Mrvoš je potoval tudi v Pariz, da bi tam prodajal kokain. Po izjavi Bože Stilinoviča, ki je bil z Mrvošem tudi v Parizu, bi bil dr. Mrvoš tam skoro aretiran. Prišel je v veliko pariško javno hišo Chadan in lastnici ponudil kokain. Ona je rekla, da kokaina ne mara in da bi ga dala takoj aretirati, ako ne bi bil Jugosloven, s katerimi Francozi simpatizirajo in ker so Francozi kavalirji! Radi tega neuspeha je dr. Mrvoš rekel Sti-lrnoviču, naj on najde kupca za kokain. Stilinovič je naletel ua dva francoska agenta, Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Ljubljenec ženskega sveta znani strokovnjak za poljube: LON CHANET v senzacionalni pomorsci drami - »MORNARJEVA USODA« - (Semannslos.) Posebno zanimivi in kolosa.ni so posnetki lova in boja na morske kite. — Mladini vstop dovoljen samo k predstavam ki končajo pred 8. uro zvečer. KINO LJUBLJANSKI DVOB. — Najmodernejši kino v Sloveniji. ? ? ? ? DOUOLAS FAIBBANBS ? ? ? ? ki sta ga šest dni vlekla po Parizu in z njim popivala, končno pa sta mu zagrozila, da ga bosta dala aretirati, ako jima ne da 6000 frankov. Stilinovič je kmalu zbežal iz Pariza. Jutri dopoldne bo zagrebška policija izdala nov komunike in nove podrobnosti o tej aferi. 2686 tihotapstev v po! letu Pri nas je tihotapstvo, ki je tako bujno cvetelo prve čase po vojni, polagoma izumrlo. Le še tu in tam zasledijo fin. organi tihotapca ali tihotapko, ki skuša prenesti preko meje nekaj svile, kako živinče ali kaj drugega, carini podvrženega blaga. Drugače je v Bosni in Hercegovini. Ti dve deželi sta deželi tobaka in ker je tobak državni monopol, ni čudno, da ga skušajo kmetje utajiti ter prodajati pod roko. Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Sarajevu je izdal statistiko, ki odpira veren pogled v tamošnje tihotapske razmere. V dobi od 1 januarja do 30. junija letos, torej v 180 dneh, so finančni organi odkrili 2686 slučajev tihotapstva. Tihotapci so tihotapili in prenašali monopolske predmete, katerih bi bilo, če bi bili na kup znešeni, za velikansko skladišče. V tem času šestih mesecev so cariniki zaplenili 5165 kg eškije, 13.996 komadov cigaret, 3628 cigar, 115 strojev za rezanje tobaka (torej kar celo tvornico priprav), 21.383 knjižic cigaretnega papirja, večje število škatljic z žvegleiikami, mnogo saharina, soli, smodnika ter skoro 40 tisoč strokov neprijavljeno nasajenega tobaka. Tihotapstvo v Bosni in Hercegovini torej še vedno cvete in treba bo še dosti truda in napora, da se ta izrodek nenormalnih' razmer iztrebi. Glavni povod tihotapstvu z monopolskimi predmeti (posebno kar se tiče tobaka) pa daje država sama, ker odkupuje tobačne rastline kmetom po prenizki ceni. S tihotapstvom zaslužijo seljaki če-stokrat desetkratno ceno, če ga prodajo pod roko. Kako je France iz Zapo-tokov delal dolarje France Lovšin iz Ribniške doline se je že pred leti izselil v Ameriko. Ni bil posebno brumen in tudi toliko ini zaslužil kakor drugi, ki so bili bolj pridni, zato pa je bil tembolj iznajdljiv. Dolgo je premišljeval, kako bi prišel do lepih dolarčkov, in sicer, da ne bi bilo treba preveč trpeti. Med tem je imel prvo smolo. Oženil se je, a mesto bogate je dobil hudo ženo, ki ga je nekoč med prepirom celo ustrelila v nogo in ima od takrat protezo. Od tedaj jc bilo seveda še težje za zaslužek. Zato je premišljeval in premišljeval, dokler se mu ni nudila nekoč lepa prilika. Seznanil se je v Ameriki s svojim rojakom Gombačem iz Notranjske in zvedel, da ima Gombač precej lepih amerikanskih metuljčkov. A kako do njih, to je neprestano rojilo po Francetovi glav:. Pa je končno Ie pogruntal. V časopisih je čital, da je na prodaj neki hotel. Povabil je Gombača, naj gre z njim, da si hotel ogledata in ga morda tudi kupita kot družabnika, ako bi se jima dopadel. In res, Gombač je dvignil denar in se sestal z Lovšinom. Ko je Lovšin videl, kakšen kovček ima Gombač, je kupil tudi on takega. Na zunaj sta bila sicer oba kovčka enaka, le v vsebini je bila precejšnja razlika. Odšla sta v hotel. Kakor je bilo kasneje ugotovljeno, je imel Lovšin že med potjo namen, da zamenja kovčke Rekel je namreč Gombaču, ki je bil prav po amerikan-ski naiven, naj mu dovoli, da nese tudi njegov kovček, ker kot pohabljenec enakomerno obtežen lažje hodi, kakor če nosi samo v eni roki. Gombač je v to tudi privolil, vendar se Lovšinu njegov naklep ni posrečil, ker je Gombač dobro poznal svoj kovček in se ni niti za tremotek oddaljil. Nato je Lovšin Gombača pregovoril, da sta vzela skupno spalnico. Predno sta odšla k počitku, je izvlekel Lovšin iz svojega kovčka več stekleničic in nekaj skledic in pričel pripovedovati Gombaču, da zna delati dolarje in da naj dobro gleda, kako se pripravlja barva za slikanje tega dragega papirja. Vlival je rdečo, belo, rmeno in razne druge barve v skledice, kar je Gombač radovedno gledal in postajal vedno bolj zaspan. Dočim se je Lovšin od daleč stegoval, ko je vlival, je svojega bodočega družabnika neprestano bodril, naj skrbno gleda, kaj se godi v čašicah. Radovedni Gombač je gledal in gledal, zadremal in končno zaspal. Ko se je prebudil, ni bilo ne Franceta ne kovčka s 14.526 dolarji, ostal je le Francetov kovček. Hitel je na policijo, ki je odprla kovček in našla v njem stekleničice s kloroformom in nekaj krompirja. Pričel je seveda takoj lov za tatom. Iskali so ga in iskali in končno dognali, da je pobegnil neki pohabljenec s protezo na nogi, z dokumenti, glasečimi se na ime Lesar, v Evropo. Nesrečni Gombač je brzojavil v Evropo svojim sorodnikom in zvedel, da je dospel ta možakar v Trst, da se piše Lovšin in da živi doma v Ribniški dolini življenje bogatega strica iz Amerike. Na podlagi brzojavke so Lovšina zaprli, a iz gotovih vzrokov in proti visoki kavciji zopet izpustili na svobodo. Toda glej spaka, predno se je mogel Lovšin pošteno posloviti od domačih, ki so bili zelo razburjeni, že je priveslal v Evropo Gombač z detektivom iz Amerike Kakor iz tal izrastla, sta se pojavila pred Lovšinom, ki se jih ni malo prestrašil. Prvotno je trdil, da Gombača sploh ne pozna, da ga še ni videl nikoli Ko pa je uvide!, da ni izhoda, mu je v angleščini pripomnil, da ne bi navzoči razumeli, da naj ga pusti in da mu bo vse povrnil. Toda v tem usodnem trenotku mu je ameriški detektiv povedal, kdo je in Lovšin je hočeš nočeš moral zopet v ribniško keho. Denarja še niso našli, razun 2.580 Din Lovšin trdi, da je odnesel le malenkost. Res pravi ameriški lov za uzmovičem, kakršnih si pri nas ne moremo dovoliti. Detomor v Hrastniku Iz Hrastnika nam poročajo: Včeraj zjutraj je porodila dekla M. J. v gostilni D. na Brnici popolnoma razvitega, baje živega otroka in ga vrgla v stranišče. Zadeva jc izročena hrastniškim orožnikom, ki vodijo sedaj preiskavo. Stanovanjske »podgane" V Kolodvorski ulici je bil v noči na to* rek izvršen, kakor smo žc poročali, drzen vlom v stanovanje uradnika Vinka K., par ur preje pa v sobo prenočišča «Pri tišlerju» kjer je postal žrtev rafiniranega tatu šol« ski upravitelj g. Trobiš. Po raznih gostilnah v Kolodvorski ulici je že nekaj dni posedala elegantna trojica, obstoječa iz prikupljive dame, ki je koke« tirala na desno in levo ter iz dveh njenih kavalirjev. Spočetka se niso zdeli ravno sumljivi, ker pa so vedno razpolagali z de narjem in iskali prenočišča zdaj tu zd.ij tam, so nekateri vendarle pričeli sumiti, da ne more biti vse čisto v redu. Prav po« sebno po pričeli dvomiti, o poštenosti druž« be nekateri moški, ki so smatrali slučajno svidenje z damico iz družbe Ie za mal do« življajček. Tudi Vinko K. se je seznanil pred mesecem dni z elegantno, hrvatski govorečo družabnico obeh kavalirjev. Sma« tral bi vse skupaj le za navadno avanturo, da ni v sredo zjutraj opazil, da je bil te= kom noči okraden in da je bil v nočnih urah izvršen v njegovo stanovanje drzen vlom. Obupan nad nesrečo je prijavil za« devo takoj zjutraj policiji. V neki gostilni v obližju svojega stano« vanja je že istega dne zvečer opazil obra« zek prefrigane Hrvatice, ki je sedela v družbi dveh moških, in je prišla, čim ga je zagledala v strahovito zadrego. Na uho je vjel tudi par besed, ki so mu dale misliti in pričel jc resno sumiti, da so se morda prikradli v njegovo sobo ponoči tile trije. Poklical jc brzo stražnika in tako je pri« šla cela trojica na policijo. Tamkaj se je izkazalo, da so vjeti trije ptički, ki imajo res na vesti ne samo vlom v njegovo, mar« več v deset in deset drugih stanovanj in raznih lokalov, pa ne samo v Ljubljani, marveč tudi v drugih mestih. V past je padla cela družbica stanovanjskih «pode gan», ki bo znala povedati marsikaj zani« mivega, na podlagi česar bo imela tudi po« Iicija v Zagrebu dosti posla. D*usios Fnirbonks ..Bagdadaki lopov" v 2 delih naenkrat U dejanj pride v kino .,DVOR". s,so Pred sodniki VVi, Urša iz Kravje doline, 100 Din boste plačali, ali pa sedeli 48 ur, tako vas obsodim v imenu kralja!» Sodnik umolkne, Urša se pači, na jok ji gre, ko zre gospo Ano, katero je razžalila; saj se Urši kar zdi, da se ji Ana smeje. 12. julija letos je to staro gospo Urša nahrulila s krevljo, da naj Sodni predsednik je krik-nil, vrata so se odprla in paznik je privedel 23Ietnega fanta. <0, ti Adam, zakaj si izgre-šil svojo pot in krenil v stran?» <1, gospodje, če sem pa po poti hodil, ste me zgrabili radi postopanja; saj imate za vsako stvar svoj paragraf. Zdaj bom pa spet 6 mesecev pasei dolgčas v ječi, kakor pravite. Če je človek vedno na poti, ne more dosti zaslužiti; pa sem res pretekli mesec neko noč zlezel v Ljubljani, kjer sem služil, v kuhinjo in odprl kovčeg svojega tovariša Matije. A Matija, ki pravi, da je na obe ušesi gluh, laže celemu svetu v obraz, saj je takoj skočil kvišku, ko sem naložil njegovo obleko, čevlje in uro. Bil sem urnejši in ušel sem. Vse sem prodal za oOO Din, čeprav je bilo vredno 2000 Din; naj pa še drugi imajo nekaj dobička od moje tatvine. Pa pozdravljeni, gospodje sodniki!* * Lovrenc se je praskal za ušesom, sedel na zatožni klopi in se zaklinjal, da sam ne ve, kako je bilo 1. junija zvečer, ko je vozil domov svojo težko naloženo barčico, Postrež-Ijivi predsednik mu je takoj osvežil spomin in mu povedal. da bo sedel 3 tedne, ker je nadlegoval stražnika, ko je napovedoval policijsko uro v kavarni . Strežnik ga je aretiral, med potjo je skušal Lovro uiti, pa ni šlo. Tedaj je pljunil v dlan in pograbil stražnika. Pendrek mu je takoj prelomil in potem sta se pošteno spoprijela. Pa je stražnik zapiskal in Lovrenc je bil kmalu zvezan. Zdaj bo pa moral v zapor, a doma ga čaka delo, saj je treba na polje, a on slabe volje grize suh ovsenjak. Domače vesti Bajka o radiju Čitam v listu g. Puclja: cVečkrat se sliši, da je letošnjega slabega vremena kriv edi» nole radio. To mnenje je prodrlo že med najširše sloje, na kmetih se ljudje že kar je» ze na ta gosposki radio, ki jim kvari vreme Novico, da vpliva radio na vreme, je prvi prinesel pariški list «Matin», toda le v obli» ki dvoma. Od ondi se je vest razširila kot resnična. Nekaj majčkenega pa je le v tem resnice.* Izvrstno! Zlasti ker ima. ta notica v Kmej tijskem listu naslov »Bajka o radiju*. Vce* raj sem srečal gospoda, ki je to znamenito bajko napisal. Pomežikal mi je. Sedaj vem, kam pes taco moli. Notica, je objavljena, da bi «majčkenc* oprala krivdo ministrstva za poljedelstvo in vode na poplavah v Voj» vodini, ki so nastale, ker se je premalo skr» belo za nasipe. Pa naj kdo reče, da ta o:gosposki® radio fti izborna iznajdba, še g. ministru Puclju včasih dobro služi. M. A. C. * Odlikovanje. Oblastni tajnik splitske oblasti v pokoju Vekoslav štrekelj ie odlikovan z redom Sv. Save 4. Tazreda. * Izpremembe v državni službL Premeščena sta: upravitelj ženskega učiteljišča v Mariboru dr. Matej Potočnik na moško učiteljišče v Mariboru, direktor moškega učiteljišča v Mariboru Fr - Kadunc pa na žensko učiteljišče istotam. V sodni službi je sodnik Mirko Dežela od okrajnega sodišča v Gornjem Gradu premeščen k okrajnemu sodišču v Šmarju pri Jelšah. V službi so napredovali: profesor državne rudarske šole v Celja Rudolf Lovrenčič v 4. skupino I. kategorije, docent na filozofski fakulteti ljubljanske univerze dr. Roman Kenk v 8. skupino I. kategorije strokovna učiteljica na srednji tehnični šoli v Ljubljani Marija Hibi in činovnica v rektorski pisarni ljubljanske univerze Štefanija Prebil pa v 3. skupino III. kategorije. * Nov načelnik ministrstva prosvete. V ministrstvu prosvete bo imenovan za novega načelnika splošnega odelka I. Lozo-vina, inšpektor oddelka za srednje šolstvo. + Hrvatski znanstveniki pri odkritju Miklošičevega spomenika. Pri odkritju spomenika odličnemu slavistu dne 8. avgusta v Ljutomeru bosta zastopala Jugoslaver.sko akademijo v Zagrebu profesorja dr. Reše-tar in dr. Boranič, Matico Hrvatsko* pa njen predsednik dr. Domjanič. * Pesnik Vladimir Nazor — direktor gimnazije na Sušaku. Odlični hrvatski pesnik Vladimir Nazor je imenovan za direktorja ženske realne gimnazije na Sušaku. * Iz uradnega lista. Včerajšnja številka »Uradnega lista« objavlja pravila za uspo-sobljenostni izpit iz petja in glasbe na meščanskih šqjah, nadalje natečaj za stlpen diste geodetske stroke ter tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med Trstom ali Reko na eni strani in jugoslo-venskimi postajami na drugi strani čez mejni prehod pri Rakeku. * Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti se odda sodniško mesto. Prošnje naj se najkasneje do 30. avgusta vlože pri predsed-ništvu okrožnega sodišča v Mariboru. * »Rdeči križ« za poplavljence. Kakor poročajo iz Beograda, namerava glavni odbor >Rdečega križa« zgraditi za poplavlien-ce približno osemsto malih enodružinskih hišic. Stavbe bodo iz lesa ali iz betonskih plešč. Hiše se bodo postavile na že pripravljene temelje. Zgradilo se bo okrog 500 hišic v Vojvodini, ostale pa v Srbiji. Plačilni pogoji se bodo z vsakim ponudnikom po-sebei ugotovili. + 80 letni turist na Triglava, Prošli petek je prišel po Barabergcm poti na vrh Triglava med turisti Ln lovci poznani g. Kare! Srhdl iz Prage v spremstvu vodnika Janeza Hlebanje (Lnksov) iz Mojstrane. G. Studi, ki ie že v 81. letu svoje starosti, ie stalen gost naših planin in posebno priljubljen pri r.ašem ljudstvu v Mojstrani. * Po 12 letih iz Rusije. Včeraj se je vrnil iz ruskega ujetništva Matija Primožič, posestnik iz Grahovega pri Cerknici. Ujet je bi! 23. decembra 1914 v Galiciji. Rusi so ga odposlali takoi v Sibirijo in kasneje v razna vojna taborišča v Srednji Aziji. Z njim je prišla tudi žena Rusinja in pet otrok. Primožič je izjavil našemu poročevalcu, da vlada v Rusiji sedaj splošna beda in da zlasti kolonisti v velikih množinah zapuščajo Rusijo, posebno Nemci, ki so se naselili v Rusiji po prevratu. Primožič se ie povrnil v domovino preko Moskve, Varšave, Du-ttaja in Maribora. * Ameriški turisti v Dalmaciji. V Bo':o Kctorsko ie prispel v nedeljo ogromni angleški pžrobrod »Lapland« društva Red Star Line. Ta pomorski orjak (reg. ton 20 ■Isoč) je pripeljal 150 ameriških turistov. Komaj je parobrod spustil sidro, ie izvesil na prvi Jarboli jugoslovensko zastavo. Gosti so si z velikim zanimanjem ogledali divno pokrajino in njene znamenitosti; nekateri so se z avtomobili peljali tudi na Lovčen, odkoder se nudi krasen razgled na Jadran. Naslednjega dne je ladja odplula proti jugu. * Izpresnembe v šolskem nadzorništvu. Prejšnji nadzornik za vse šolstvo v splitski oblasti Niko Stipčevič, katerega je bivši minister prosvete St. Radič protizakonito odstranil, je zopet imenovan na svoie staro mesto kot prosvetni inšpektor. Stipčevič se je proti Radičevemu odloku pritožil na državni svet, ki je njegovi pritožbi ugodil. * Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in .Metoda« se bo vršila radi nastalih ovir dne 19. septembra v Rogaški Slatini in ne 8. septembra, kakor ie bilo javlieno. Podroben program se pravočasno objavi. * Nerodnost v dostavljanju brzojavk. V Rimskih Toplicah je btla dne 5. t. m. ob 16. uri oddana brzojavka, ki ke prispela v Ljubljano ob 17.03. Do tu je popolnoma v redu. Naravnost nerazumljivo pa je, zakaj je bila brzojavka dostavljena naslovljencu šele naslednjega dne ob 11.30, Prepozna dostavitev, ki ie nedopustna, ima često lahko za stranko usodepolne posledice, ne glede na to, da postane brzojavljenje v tam slučaju brez pomena, ker bi prišlo tudi navadno pismo v istem času. Uverjeni smo sicer, da se to ni zgodilo namenoma, vendar pa želhno, da se take stvari ne bi ponavljale. Naša pošta je uživala vedno dober sloves in ga hoče gotovo tudi ohraniti. * Izpraševalna komisija za izpit iz petja In glasbe. Minister za prosveto je imenoval izpraševalno komisijo za opravljanje izpitov iz petja in glasbe. Imenovani so: Matej Hu-bad direktor konservatorija »Glasbene Matice« v Ljubljani, za petje in teoretične pred mete; dr. Josip Mantuani za glasbeno zgodovino; Stanko Premrl za harmonijo, nauk o oblikoslovju in instrumentih; Janko Ravnik za klavir in Josip Vedral za gosli. * Novi dopisnik londonskih »Times« za Balkan. Novi dopisnik angleškega svetovnega lista »Times«, kateremu je poverjena informacijska služba za Balkan, Mac Gordi, se že nekoliko dni mudi v Beogradu. Prepotoval bo Jugoslavijo, obiskal tudi Zagreb in Ljubljano, ter se potem podal v Albanijo ln Sofijo, kjer se bo stalno naselil. Dosedanji »Tunesav« dopisnik za Balkan ie premeščen v Carigrad. Njegov, naslednik tAl' Gordi bo fungjal kot poročevalec za Beograd, Bukarešt, Sofijo in Atene. * V Zedinjene države se ne smejo pošilja-ti srečke. Naš izseljeniški delegat v Ne\v-yorku poroča: Razne organizacije v domovini, ki prirejajo loterije v organizacijske, dobrodelne in druge namene pošiljajo srečke za razprodajo v Zedinienih državah tamkajšnjim organizacijam in posameznikom in celo oficijelnim zastopnikom. Opozarja se, da je v Zedinienih državah prepovedana vsakršna loterija in vsako prodajanje srečk, bilo domačih ali inozemskih. * Radi težkih družinskih razmer ie pripravljen oddati drž. uradnik 21etno zdravo hčerko za svojo. Kdor bi se interesiral, naj se obrne pismeno za informacije na naše uredništvo. + Polovična vožnja k avtomobilski dirki pri Tržiču. Za udeležence ocenjevalne gorske tekme za avtomobile in motocikle na Ljubelj, ki se ba vršil v nedeljo 8. avgusta ie dovolilo železniško ministrstvo 50% popust pri vožnji po železnici za vse vlake izvzemši SOE. Udeleženci kupijo pri od-hodnih postajah cele enosmerne, na obratni strani z vlažnim postajnim žigom žigosane vozovnice, ki veljajo tudi za povratek, ako se izkažejo s potrdilom avtomobilskega kluba, da so prisostvovali tekmi. Potrdila se dobijo pri glavni blagajni pred startom ob kateri priliki se mora plačati tudi vstopnina (za pešče Din 3.—)- k tekmi. * Vojaška vest. Z ukazom ministra vojske in mornarice je imenovan bivši rezervni po ručnik g. Vladimir Perše, naš goriški rojak, zopet za rezervnega oficirja naše armade. G. Perše je znana osebnost med našimi dobrovoljci. V Rusiji .ie med vojno pristopil jugoslovenskemu korpusu in ž nJim despel čez Sibirijo Ln okoli cele Azije na solunsko fronto. Pri ofenzivi l. 1918. je bil pri Velesu ranjen in dvakrat odlikovan z zlato svetinjo za hrabrost. Sedaj je v Beo gradu prokurist pri »Putniku«. * Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. Direkcija državnih železnic Je dovolila, da bo na Miklošičevo slavnost v Ljutomeru dne S. t. m. izjemoma odhajal večerni vlak proti Mariboru ob 20.30 in proti Murski Soboti ob 20. uri. Vlak proti Gor. Radgoni bo odhajal radi zveze z inozemstvom redno ob 19.08. Vožnja na vseh progah je polovična. Na cdhodni postaji kupljeni celi vozni listek, opremljen z vlažnim žigom postaje, velja tudi za povratek. ako se udeleženec slavnosti izkaže z legitimacijo, ki se dobe v občinski pisarni in na veseličnem prostoru. Znižana vožnja velja le za dobo od 5. do 11. avgusta. * Sestanek poštnih uradnikov v Ljutomeru. Poštni uradniki, ki se nameravajo udeiežin v nedeljo, 8. avgusta Miklošičeve slavnosti v Ljutomeru imaio istega dne ob 15. uri na pošri v Ljutomeru sestanek. Poro čal bo predsednik »Sekcije poštnih, telegraf skih in čekovnih činovnikov« iz LJubljane o poštnem kongresu in o drugih važnih zadevah, ki se tičejo poštnih uradnikov. * Otvoritev brzojava in telefona pri pošti Ivanjci. Dne 31. julija je bila pri pošti Ivanici otvoriena brzojavna in teleionska siužba. * 200,090 lir za rešitev Cesuliche-nsga sina. Rodbina Cosulich je poklonila siromašnemu ribiču Rudolfu. .Monarju, ki Je rešil smrti štiriletnega Kalista Cosulicha in skušal rešiti tudi njegovega očeta o priliki znani« nesreče v Portorose 300.000 lir nagrade. Vrh tega ie sklenila, da bo na svoje stroške vzgojila vseh njegovih sedem sinov. * Nevarnim zločincem na sledu. Naknadno se nam poroča, da je sum, da bi bil soudeležen pri vlomih na kamniškem kol. in v davč. urad v Logatcu Izidor Ciglič iz Ste verjana pri Gorici, po poklicu ključavničar popolnoma neupravičen Izidor Ciglič se nahaja namreč že od 17. februarja v goriških zaporih. s m 1 M rr nyL zato najcenejše. za avtomobile in motocikle na Ljubelj dne 8. avgusta 1026. Start ob 1010. - MM ulito oi? 575 in m Polovična vožnje. * Sredi trta zaklal svojo ženo. Na Zelenem vencu v Beogradu se je v sredo 4. trn. odigrala grozna tragedija. Kondukter cestne železnice Nikola Zivanovič je sredi trga z nožem zaklal svojo ločeno ženo, ki se ni hotela vrniti k njemu. S silnim sunkom ie ženi porinil' oster nož v vrat, ga zopet izdrl in io ž njim zabodel v srce. Potem je vrgel od sebe nož in šel mirno nasproti orožniku, ki ga aretiral. * Velik požar v Skeplju. V podstrešju hiše Ačifa Razimoviča je v sredo ponoči izbruhnil požar, ki se je naglo razširil tudi na sosedne objekte, tako da je v eni uri pogorelo devet prodaialnlc. Trgovci so z večjim delom rešili blago, tako da škoda ni posebno velika. Vse prodajalne, ki so pogorele, so bile proti požaru zavarovane za 300.000 dinarjev. Nogometna tekma S. K. „Grič", Zagreb : S. K. Krško v KRŠKEM, v nedeljo 8. a gusfa 1928 g!i 5. pop. 20 S. do 15. avgusta 1926. (Glej inserat) 5785 a * Povodenj v iiimu. Filmsko podjetje •Titan« v Starem Bečeiu ie fotografiralo po plavo v Bački in Baranii, ki se bo predstav ljala v filmu. V filmu se vidijo kralj in vsi ministri, ki so se mudili v poplavljenih krajih. * Ksko ie prišlo do trčenja vlakov pri Vognju. O veliki železniški nesreči pri Vogniu ,ki se je zgodila pretekle dni in zahtevala dve človeški žrtvi, se poročajo še sledeče podrobnosti: Postajenačelnik je odredil, da se mora tovorni vlak, ki je bil na postaji, umakniti s tira. po katerem je imel priti brzovlak iz Beograda. Tcda njegova soproga, ki ie mislila, da bo prišel tovorni vlak na drugi tir še pred prihodom brzega vlaka, je dala temu signal, da more skozi postajo, na kateri se sploh ne ustavi. Brzovlak je zadel v lokomotivo tovornega vlaka ravno v trenotku, ko se ie }a pomikal na drugi tir. Tako ie prišlo do katastrofe, ki ie sploh ni bilo mogoče preprečiti. Razen dveh človeških žrtev je bilo pri nesreči ubitih tudi 18 svinj. * Nepravilnosti v novosadski delavski zbornici. V delavski zbornici v Novem Sadu so prišli na sled raznim nepravilnostim, za katere so materijalno odgovorni člani direkcije, ker so storili sklepe, za katere niso bili pooblaščeni po obstoječih predpisih. * Denar na uiici. V Split je bil v četrtek iz Hvara doveden mož, kateremu se ie omračšl um. Ko so ga vodili po ulicah, ie potegnil iz žepa sveženj stotakov in tisočakov ter Jih stresel na cesto. Tudi na kolodvoru ie razmetaval kovan denar, katerega so otroci z umevno vnemo pobirali. * Oblak se je utrga! nsd Grubišnint poljem. V torek 3. t. tr.. so se na Grubišnem poljem nakopičili temni oblaki in kmalu se je vlila silna ploha. Bliskalo se ie in grmelo V selu Tro.ieglavi je strela udarila v hlev vdove Kate Sto.iakovič ter enega konja ubila, drugega pa njočno osmodila. Hlev ie pogorel do tal. Tudi spravljeno žito in drugi pridelki so postali žrtev požara. Poslopje ni bilo zavarovano. * Stenico! ie najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga drogeriia Kane, Židovska ulica. 188 h Ljubljane u— Pasji kontumac v Ljubljani, Ker je biia v Ljubljani na enem psu ugotovljena pasja steklina, je mestni magistrat za mestni okoliš odredi! pasji kontumac. Kor ruma č-ne odredbe so razvidne iz javnega razglasa r.a občinski deski. Mestni koniač je dobil točna navodila za najstrožjo pažnjo. u— Čerkc-slmenska Obec zve všechny Čechoslovafcy na dnešni sjezd jihosi.-čes. lis a čskosl. organizaci. u— Skavti! Danes, dne 7. t. m. ie ob IS. strogo obvezen stegov sestanek za vse odseke. Važno! u— Povratek ljubljanskih sfcevto-, s Krka Dne 4. t. m. popoldne se ie vrnila druga skavtska četa, ki ie taborila štiri tedne blizu Omišlial Vsem ie obmorsko taborenje jako ugajalo. Hrano so imel! sicer preprosto, a zdravo. Zlasti jim ie bilo všeč, da so imeli v bližini imeniten studenec. Ker ne-dostaja tamkaj v bližini senčnatega drevja, so se tern pridneis kopali. Napravili so več izletov peš in : -bor na listo dva odbornika in enega namestnika. Ker na zadnjem sestanku 5e niso bili določeni kandidatje, so navzoči izvolili snoči na listo sledeče trgovce Vlilo Weixl, Pinter in Guld kot namestnik Volitvam ie še sledia krajša debata a— Koncert v mestnem parku v prid poplavljencem. Podružnica Rdečega križa pri redi v nedeljo, 8. avgusta v mestne.:, parku koncert, ki ga bo izvajala železnlčarski godba sDrava«. Med koncertom se bodo prodajali posebni znaki, ki se bedo :azpe-čavali tudi že v soboto. Ker je izkupiček namenjen za poplavljence, pričakujemo, da bo vsakdo rad prispeval svoj obolus. a— Znamenita »Grajska klet« je dobili zopet svoj prvotni slovesni značaj. Malo le bilo ljudi, ki so prihajali v Maribor, da ne bi poznali največje restavraciie ped \r.e-nom ^Grajska klet«. 2e po otvoritv. leta 1921. je zaslovela zlasti vsled svoje po-eb-ne originalnosti, kakor tudi radi nr" :. -izbire prvovrstnih vin. Ln izberne kuhinje -samo širom naše domovine, marveč .e t::3 kot taka znana precej tudi v inozemstvu. Skoro vsak posestnik Maribora, zlasti pa j; občinstvo z dežele je z zanimanjem poseča-lo ta lokal, ki je vsled svoje obsežnost, in udobnosti postal shajališče tujcev, zlasti pa družabni center domačinov. Toda, kakor se ie dober glas v kratkem času raznese! zelo daleč, je ravnotako začel ien'.-.-vati, ko je dobilo podjetje koncem leta 1923 novega restavraterja, kateremu ie I in ustanovitelj g. Giuro Valjak restavracij prodal. Pod novim restavrateriem ie pričelo podjetje kmalu hirati, izostajali so najprej tujci, pozneje so zapuščali ta lok^; redoma tudi domačini tako, da ie to preje tako cvetoče podjetje došlo do popolne polomije in ie bilo naposled koncem leta 1925 celo več mesecev zaprto brez vsakega obrata. Sedaj je Grajsko klet prevzel zopet prvotni lastnik in ustanovitelj g. Giuro Valjak, ki ie :'z pokvarjenega podjetja odstranil tudi zadnje nedostatke. Restavracija bc odslej ponovno nudila vse najboljše kot v začetnih letih, za kar nam iamči strokovna zmožnost lastnika. S tem bo tudi končar bojkot izvajan s strani občinstva in ni dvoma, da bo restavracija pod novim vodstvom zopet privabila v svoje udobne prr store mnogobrojne domačine, kakor tud tujce, kar je v polni meri želeti, saj je rav no to podjetje posebno za tujski prorr ' prava reprezentanca mesta. J09C Iz Celja ?— Kolodvorska restavracija v Celju. Direkcija državnih železnic v Ljubljani raz-pisuje pismeni natečaj za uporabo kolodvorske restavracije na postaji v Celju. Licitacija se bo vršila dne 10. septembra ob 11. pri ekonomskem oddelku direkcije v Ljubljani (»Ljubljanski dvor«, III. nadstropje). Uporaba se prične dne 1. decembra 1926 in traja tri leta. e— Prenov'janie grofije, ki smo ga že parkrat napovedali in o katerega podrobnostih smo že obširno poročali, je postalo dejstvo. Na savinjski strani so postavili oder in so začeli s popravljanjem zidovja. Ko bo poslopje zunaj in znotraj popravljeno, bo kras celjskemu mestu ter važen in zanimiv zgodovinski spomenik. e— Levo obrežje Savinje med brvjo in kapucinskim mostom nudi žalosten pogled. Reka se zajeda vse bolj v to stran in vrbe in grmovje ob vodi rasle skoro že na pol v zraku. Sedaj so odstranili vsaj ono staro vrbo, ki je ležala pri brvi že skoro čisto na vodi. Zdi se, da nameravajo vsaj nekoliko zajeziti in zasuti obrežje na tistem mestu. e— Celjska Orjuna se udeleži v nedeljo, dne 8. t. m. razvitja prapora Orjune Ho-tinja vas. Za četnike s krojem je udeležba obvezna. Orjuna v Hotinji vasi je prvi kmetski prapor v mariborski oblasti. e— Glavna skupščina htneMarne v Žalcu se bo vršila v nedeljo 8. t m. popoldne ob 4. v Roblekovi dvorani. Dnevni red je običajen. e— Premalo prometa imaio avtotakse v Celju. Tu je sedaj menda že sedem konce-sijonarjev in eden sam med njimi ima pet avtomobilov. Vsi so se nadejali, da bodo imeli izborne posle, a nade so jih varale. Tujcev le ni toliko in — končno — kdo bo plačeval lepe s to take. Vozniki popuščajo že itak do skrajnosti in si delajo konkurenco in napoti e, a v izgubo ne morejo delati. Tako se je sedaj odločil največji podjetnik, da proda svoje vozove in jih že ponuja Namerava opustiti svojo obrt v Celju in se preseliti na Rogaško Slatino. e— Kismet. Dočim se v Celju marsikaj napravija in popravlja, je ostalo dvorišče poslopja bivšega okrožnega sodišča — pravo leglo kuge — kakor je bilo. V Sloveniji že ni menda časopisa, ki ne bi bil zabeležil te žalostne zanimivosti. A merodaj-ni krogi se počasi vrte v svoji turški rav-ncdušnosti. e— Nečuveno postopanje z gosti. V sredo okrog 24. ure se je pripetil v kavarni Centra!« mučen in vsega obsojanja vreden incident. V kavarni je sedela med drugimi večja družba, po večini akademiki, in se mirno zabavala. Brezpomembne opazke. ki so pač v veseli družbi na dnevnem redu, je gospod kavarnar smatral kot pro-vokacijo in dal dva člana družbe — menda iz osebnih razlogov — kratkomalo aretirati .tretjega pa je s pomočjo dveh natakarjev lastnoročno odstranil iz lokala ter ga poleg tega še grdo opsoval. Mislimo, da tak način ravnanja z gosti, ki pridejo v javen loka! brez kakršnegakoli agresivnega namena, ni .v čast podjetju. Na tak način in-u!tirani gostje si bodo drugič pa premislili prestopiti prag lokalov, kjer nastopajo privatniki brez povoda kot čuvarji reda in pravice. Iz Trbovelj t— Z nožima sta ga obklala. Ob priliki veselice pri Erženu v Hrastniku sta dninar j a Avgust Keber in Alojz Kovač postala tako dobre volje, da se jima je zahotelo fantovskega pretepa. Namesto da bi raz« kazovala svoje junaštvo z golimi rokami, sta pa segla po nožu in obklala rudarja Ramšaka. Ramšaka, ki je dobil rane pa hrbtu in na glavi, so takoj odpeljali v bol« nico. Kovač in Keber sta pa izginila. t— Predlogi za odlikovanja. Rudniška ravnateljstva v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku so poslala na ministrstvo za šu« me in rude vloge, v katerih prosijo, da bi rudarji s 35. — 40. službenimi leti prejeli odlikovanja. Pred prevratom so namreč vse rudarje s tolikimi službenimi leti slovesno cd; kovali na rudarski praznik sv. Barba« re. Rudarjev, ki so upravičeni do odliko* vanja, ie okoli 150. t— Osebna vest. Rudniški ravnatelj v H-astniku inž. Drolc se je povrnil z več« tedenskega dopusta. t— Iz obrtniškega gibanja. Mesečni član« ski sestanek obrtnikov iz Hrastnika in Do« la je bil tokrat tako dobro obiskan kot še nikoli. Na dnevnem redu so bili razgovori o obrtniški samopomoči. Vsi člani so skle« nili, da korporativno pristopijo k njej. t— Zgradba nasipa na Vodah. Te dni so pričeli zidati ob Trboveljšici pri hiši me« sar:a g. Skaleta velik nasip. Pred kratkim se je radi vednega deževja podrl obrambni zid, ki je držal omenjeno cesto. V nevar« nosti je bila tudi hiša g. Skaleta. t_ Hrastnik. V nedeljo dne 1. VIII. je priredil pevski zbor Svoboda I. v Hrastni« ku v dvorani g. Alojza Logarja koncert vodstvom zborovodje g. Podlogarja. Na sporedu so bile pesmi Adamiča, Lajovi ca, Deva, Dobroniča, Laharnarja, Haidri« ha in Ocvirka. Zbor šteje nekaj nad 30 r.evcev in pevk. je dokaj discipliniran in gibčen, dočim intonacijsko še ni povsem jasen. Zlasti moški zbor distonira prepo= gosto in mestoma je opaziti, da posamezni glasovi ne obvladajo docela svojega parta (Lucipeter, Vasovalec!). Mešan zbor je bolj sočen, lepo zveneč in so bile pesmi «Kiša», paiumcTa >08,f m Kraj Cas Barom. Temper. Rei. vla- Si) Smei vetta m Oftlat-nosi Vrsta padavine brzina v m opazovanja o/o 0—10 u jpazovanl mm r u ' ure 7. 7648 13-5 90 SW l 10 Ljubljana . . 1 8. 7o5'4 14-4 91 SW 1 10 (dvorec; ) 14. 7631 22 5 52 SW 3 4 l 21. 761-4 17-7 65 N 3 10 Maribor . . . 8. 765-5 17-0 00 W 3 2 Zagreb ... 8. 764-3 19-0 74 S 1 8 Beograd . . . 8. 763-6 19 0 77 mimo 6 Sarajevo . . . 8. 0000 000 00 0 0 Skoplje . . . 7. 763-3 22-0 53 E 1 0 Dubrovnik . . 7. 763-1 22-0 66 mirno 0 Praga .... 7 767-1 13-0 84 mirno 10 Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 0.8 mm. Solnce vzhaja ob 451 zahaja ob 19-20, lun? vzhaja ob 03 28, /.atiaja ob IS'79. Dunajska vremenska napoved za soboto: Negotov vremenski značaj. Tržaška vremenska napoved za soboto: Razni šibki vetrovi. Nebo spremenljivo. Temperatura od 20 do 21 stopinj. Morje nekoliko vznemirjeno. Šport Za posetnike Ljubeljske konkurence Avtoklubu je uspelo, da poskrbi za po« lovično vožnjo posetnikom Ljubeljske kon« kurence po odloku Ministarstva saobračaja M S 22.879/26. Prvi vlak krene iz Ljublja* ne ob 5.25, drugi pa ob 6.37, taJ»o da imajo fostje zvezo iz Maribora, Rakeka, Vrhni« e, Karlovca in Zagreba. Za povratek so na razpolago vlaki ob 14.2S (pride v Ljub« ljano ob 16.38) ter ob 18.53 (pride v Ljub« ljano ob 21.05). Oba vlaka imata zvezo na Zagreb, Maribor in Rakek, prvi tudi na Vrhniko. Občinstvo je naprošeno, da se v čim večji meri posluži ugodnosti in izrabi priliko, da si ogleda nc le zanimivo šport« no prireditev, marveč tudi pravo revijo av« tomobilov in motornih koles. Že danes ga« rantira veliko število prijavljenih voz in motorjev za lep uspeh, posebno zaradi te« ga, ker obetajo voziti najboljši slovenski in priznani inozemski avtomobilisti. Ponovno opozarjamo občinstvo, da bo na dan tekme promet na cesti LjubljanasTržič te r Bled«Tržič tako velik, da jc treba po« sebne pazljivosti. Gospode avtomobiliste in motorne vozače pa nujno naprošamo, da točno vozijo po cestno policijskem pred« pisu. Za pešcc naj velja načelo hodnik pešt cem, cesta vozilu. Publika, ki pride v Tr« žič s prvim vlakom, more priti do pričet« ka dirke na vrh Ljubelja, kjer je cilj. Naj« lepši razgled po dirkalni progi pa nudijo obronki Begunjščice ter travniki okoli sv. Ane. Hoja po cesti do tja pa ni priporoč« Ijiva, ker služi ista tudi za dovoz avto« mobilov na park prostore. Pešci so napro« šeni, da se držijo kolikor mogoče pešpoti, ki gre ob potoku Mošcniku, in obeta biti manj zaprašena kakor cesta. Med tekmo se priporoča kar največja pazljivost in ubogljivost napram redarskim organom ter klubovim funkcijonarjem«rc« diteljem, ki bodo označeni z belim trakom na levi roki. Da bo olajšan promet med Tr« žičem in startom, bomo občinstvu na raz« polago za prvi in drugi vlak zjutraj na tr« žiškem kolodvoru avtomobili (taksi) ter avtoomnibusi. Tudi za večerne vlake bodo za odvoz s tekmovalne proge na razpolago ista vozila. Odhajanje se razvrsti v slede« čem redu: najprvo avtomobili, nato mo« torna kolesa, potem kolesarji, ki jim sledi« jo vozila z živalsko vprego. Pešci se odstranijo na koncu. Ljubeljska konkurenca beleži že sedaj velik uspeh v prijavah, ki ga ni še dosegla nobena avto« mobilska prireditev v Jugoslaviji. Po šte« vilu prijav prekaša cclo znane dirke na Semmeringu, Katschbergu in na Turah. Tu« di še iz drugega ozira je tekma zanimiva in beleži tem večji uspeh, ker je način pri« reditve, to je razdelitev vozil po svoji na« bavni ceni popolnoma nov in še ni bil iz« veden pri nobeni konkurenci. Da je bila prireditev omogočena vzlic velikim teža« vam, s katerimi se ima boriti avtomobili« zem v naši kraljevini, je zahvaliti visoke« me športnemu duhu in neumorni delavno« sti prirediteljev. Visoke carino, davki in slabo stanje cest skoro da onemogoča pro« cvit avtomobilske trgovine v naši državi. Ta prireditev naj pa pokaže, kaj in koliko more zahtevati kupec od svojega voza, na drugi strani pa, kaj zmore vozač, ako je ru« tmiran tudi na majhnem vozilu. Prvi startajo motociklisti, nato avtomo« bili, končno dirkalne mašine. Start se prič« nc ob 1030. K startu so pripuščeni edinole funkcijonarji tekme, nikakor pa ne občin« stvo, ki ima v primerni razdalji itak dosti prostora, da si ogleda startanjc. Za neposlušnost napram žandarmeriji in icditeljskim organom so normirane maksi« malne kazni in opozarjamo zato ponovno p n. občinstvo, da se točno drži danih navodil. Rekordno število prijav za ljubeljsko konkurenco. Avtokluh izjavlja na naša to« zadevna vprašanja, da je dosedaj prispelo v klub 52 prijav. Število prijav je torej vi« šje od onega letošnjega Targa Florio in Semmeringrennen. Prireditev je dobila po« polnoma internacijonalni značaj. Prijavil se je med drugimi tudi znani internacijo« nalec Constantini. Jubilej SK Slavije Simpatični vodmatski klub Slavija pro« slavi danes in v nedeljo Sletnico svojega ob stoja z nogometnim turnirjem, slavnost« nim občnim zborom in vrtno veselico. Nogometni turnir se vrši na igrišču Ili« rije. Danes, v soboto ob 16. nastopita Sla« vi j a in Slovan, ob 17.45 pa Hermes in J a« dran, v nedeljo pa ob 16. premaganca in ob 17.45 zmagovalca sobotnih tekem. Turnir se vrši za dr. Perkov pokal, ki je razstav« ljen z drugimi darili vred v trgovini Stor v Vodmatu. V nedeljo ob 10. je v šolski telovadnici v Novem Vodmatu slavnostni občni zbor, popoldne in zvečer pa v gostilni Stor vrtna veselica, na kateri prejme zmagovalec po« kal, drugi udeleženci nogometnega turnirja pa spominske plakete. Opozarjamo športnike in drugo občin« stvo, zlasti iz šentpeterskega okraja in Vod« mata, na vse te prireditve. Pokalni finale v Pragi Praga, 6. avgusta, s. V današnji, odločil« ni igri za zlati pokal mesta Prage je zma« gala Sparta nad DFC s 4 : 2 (2 :1). Zlati pokal pripade kljub temu DFC, ker ima v dosedanjih igrah boljšo razliko golov Oba kluba sta po dvakrat zmagala in bila po enkrat poražena. Ccore DFC znaša 7 : 5, Sparte pa 12 : 10. ŽSK Hermes. Občni zbor se vsled tehs ničnih zaprek preloži od 7. VIII. na 13. VIII. (v četrcek) ob 20. pri Šlibarju. Dnev« ni red ostane nespremenjen. Za tekmo pro« t: Jadranu, danes v soboto se pozivajo sle« deči igrači: Habicht, Sernec, Marinko, Ba« tič, Jesih, Černe, Burja, Draksler, Zalokar, Klančnik, Ložar I. in II., Kos, Nadižar, Se« dev. Imenovani naj bodo točno ob 16.30 v lokalu. — Tajnik I. Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije se nadaljujejo, jutri v nedeljo s tek« mama Reka : Panonija in Mladika : Sto« boda (Moste). Obe se vršita na igrišču SK Ilirije, prva ob 9., druga ob 10 dopoldne. Nogometna tekma SK Grič, Zagreb : SK Krško bo vsekakor kulminacija posav« skega nogometa letošnje sezije. Agilni Kr« č$ni, ki so letos v izborni formi, ojačeni po nekaterih gostih stoje pred jako težko na« logo. kajti oGrič«. ki igra prvič v Sloveniji pošilja svojo prvo garnituro v boj. Tekma se vrši v nedeljo dne 8. avgusta ob 5. pop. na igrišču SK Krško v Krškem. Kolesarski pt.d savez za Slovenijo po« zivlja vse kolesarske klube in ljubitelje ko* lesarskega športa na skupen izlet k avto« moto dirkam na Ljubelju. Zbirališče ob 5.30 pred kavarno «Evropa». Odhod točno ob o. uri. P«jsuno točnosti in številne ud-, ležhe! — Odbur. SK Ilirije nogometna sekcija. Danes, v > iboto ob IS.30' uri sestanek juniorskt ja moštva v garderobi radi jutrišnje tekme v Domžalah. Točno in ob vsakem vremenu! Načelnik. Gospodarstvo Koncesijonirane stavbne obrti ter pooblaščeni inže-njerji in arhitekti Tukajšnja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je prejela obvestilo ministrstva trgovine in industrije, da je izdal minister velikemu županu v Ljubljani in v Mariboru naslednja navodila: Ker bi mogla nastati domneva, da se čl. 12.,13. in 17. pravilnika za izvedbo posameznih odredb začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih poljubno tolmačijo in da se z njimi rešujejo pravice stavbnih obrtnikov, ki so si pridobili pravico za izvrševanje svoje obrti po zakoniti poti in kojim je po obstoječih predpisih obrtnih zakonov (obrtnega zakona za Hrvatsko in Vojvodino, zak. čl. XVII. iz leta 1894, naredbe o izvrševanju obrti v Bosni in Hercegovini z dne 3. februarja 1909, stavbnega zakona za Slovenijo in Dalmacijo z dne 36. decembra 1893, drž. zak. št. 193) točno odrejen delokrog, je to ministrstvo zavzelo stališče, rta gornje odredbe pravilnika v nobenem pr»-meru ne tangirajo obstoječih predpisov obrtnih zakonov. Ne more se predpostavljat}, da so se s tem pravilnikom nameravali razveljaviti obstoječi predpisi obrtnih zakonov, ker je jasno, da se s pravilnikom ne morejo menjati zakoni, ki so še v veljavi.) Opozarjamo naše koncesijonirane stavbenike, zidarske, tesarske in kamnoseške mojstre, da se opirajo na ta odlok, ako bi jim katerokoli oblastvo ali korporacija hotela kratiti njihove pravice, kakor se je to v nekaterih primerih že skušalo napraviti. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (6. t. ni.). Pšenica: baška, 77 kg, 2 20 vagonov 272.50; baška, nova, 4 vagoni 272.50—27(i.~>0: sremska, nova, 1 vagon 267.50; banatska, nova, 5 vagonov 250—252.50. Turščica: baška, 5 vagonov 175—182.50; banatska. ladja Tisa, 10 vagonov 195. Moka: baška. «0» kombinirana, nova, 1 vagon 465; baška, <0gg», nova, 1 vagon 465. Otrobi: baški. v jutastib vrečah, 2 vagona 120. Tendenca mirna. Svinjski sejem v Mariboru (6. t. m.). Do-gon 403 svinje. Povprečne cene so bile: pra-sci, stari 5—7 tednov 75—100. 7—9 tednov 125—150, 3—4 mesece 280—350. 5—7 mesecev 420—450. 8—10 mesecev 550—580. 1 le!o stari 1000—1200 Din. 1 kg žive leže 10.50 do 12.50, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Dogon je bil velik, kupčija pa slaba. Kmetje so cene držali precej visoko in prodali le 118 svinj. Dunajska borza ra kmetijske produkte (5. t. m.). Iz Amerike nespremenjena poročila. V Rudimpešti so tečaji oslabeli. Zaradi tega se je kupčija na Dunaju še bolj omejila. Uradna notiranja so ostala nespremenjena. Dunajski živinski sejem (5. t. m.). Goveda: Dogon 94 glav; od lega iz Jugoslavije 40 komadov. Promet živahen. Spričo manjšega dogona so cene poskočile za do 15 gro-šev pri kg. — Svinje: Dogon 1479 komadov. Cene mesnim svinjam nespremenjene, debelini čvrste. Za kg žive teže rotirajo: mesne svinje 1.90—2.60. debele 1.70—1.95 šilinga. = Tendcnca padanja cen živini na naših tržiščih. Zagrebški listi pišejo, da cene na živinskih sejmih zlasti v Slavoniji silno popuščajo. Dogoni so običajno precejšnji, a nI kupcev niti za prav nizke cene. Za kmetovalce je to naravnost katastrofalno, ker primanjkuje krme, a živine ne morejo odda*i niti po nizkih cenah. = Prodaja saharina svobodna. Pišejo nam: Saharin se je dosedaj prodajal le v lekarnah in drogerijah in je bila splošna prodaja tega predmeta omejena. Sedaj je država saharin monopolizirala in nosi vsak originalni zavoj žig in predpisano banderolo uprave državnih monopolov. Ta državno monopolizirani saharin ne vsebuje baje nikakih brezvrednih sestojin ali nečistoč, je zdravju neškodljiv tn ga bo lahko prodajal vsak trgovec svobodno v poljubni množini. Prodajal se bo v kristalih. prašku ter tabletah, in sicer po cenah, določenih od uprave državnih monopolov. = Cenovnik za zavarovanje valute ob izvozu blaga, veljaven za prvo polovico t m., je objavljen v cUradnem listu> št. 71. = Za pospeševanje industrije v naši državi. Na seji Industrijske zbornice v Beogradu je bila sprejeta resolucija, v kateri industrij-ci zahtevajo, naj vlada čim prej izda zakon o pospeševanju industrije po vzgledu drugih držav. = V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke: Frsntc—^dravič. trgovina z vinom na debelo v Dolgi vi«si pr) Kočevju; J. Slavec, stavbno podjetje v 'Kranju; Terezija Jamnik, obratovanje žage iu mlina, trgovina z lesom in mlevskimi pridelki v Meži pri Dravogradu; Anton Žagar, Trgovina z vinom na debelo v Žagi pri Novih selih; Vincenc Vabič. star., trgovina s poljskimi pridelki, vinom in jabolčnikom na debelo v Znicu. — Izbrisali sta se tvrdki: E. Rotter, komisiona trgovina sa šeširnim robom v Mariboru (ker se je obrt odjavila): Adolf Orel. trgovina z mešanim blagom v Šoštanju. = V zadružni register se je vpisala: Paš-niška zadruga v Prevaljah. r. z. z o. z. — Izbrisala se je zadruga: Vorschusskassen-verein fiir die Ortsgemeinden Razvanje, Pi-vola und Zg. Hoče. r. z. z n. z. v likvidaciji v Razvanju (ker je likvidacija končana). — Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 17., 18. in 20. t. m. pri komandah mariborskega in celjskega vojnega okruga v Mariboru in Celju, pri komandah mesta v Ptuju in Slovenski Bistrici ter pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za čas od 1. oktobra t. 1. do konca marca 1927. leta: 17. t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznep orodja in' strojev; 18. t. m. pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave^ sider In verig; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega mehkega lesa: 19. t. m. pri Glavnem sanitetstem slagalištu v Zemunu glede dobave 2000 m platna za nosilnice 140 m šir; 20. t. m. prt direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 100 (on kovaškega koksa, pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kamna za zidanje ter glede do- bave emajlnih ploščic; -4. t. m. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 4000 komadov zabojev. Predmetni oglasi sq na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 131 t. m. ]ionudbe za dobavo vijakov za les in za dobavo črpalk. Pogoji so na vpogled pri imenovanem odelenju vsak delavnik o I 10. do 12. dopoldne. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci sprejema do '26. I. m. ponudbe za dobavo kondenčnega kotla. — One 28. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave svstiljk. koniposter-jev in omar za vozne karte. Predmetni oglasi so v Zborni. i za trgovino, obrt in induslrl-jo v Ljubljani na vpogled. = Avgustov« >tcvilka «Bankars(va» je b;i> izšla iu obsega med drugimi naslednje članke: Ljub. St. Kosier: Napredna štednja i pogodbe za njen progres; Dr. Gjuro Šurmin: Privredui Savjet SHS; Dr. Josip Ilohnjer: Gospodarski svet ali socijalno - ekonomska skupščina: Bogumil Vošnjak: Pitanje Pri-v red nog Saveta u Uslavotvornom Odboru godine 1921.; Ing. Konstantin f-utukovič: Kriza demokratije, parlamentarizma i pri-vrede; Dr. Gustav Gregorin: Stabilizacija dinarja potoni dvojne valute in njeno de-stvovanje v gospodarskem oziru; Fran D. Podbrežnik: Valutne oscilacije i industrijski prosperitet: Milan Jelovac: Kako da se reši pitanje privrednog kredita; Mirko Ku— Nikolajev: Razoružanje; Nikola Politis: Me-djunarodno pravosudje; Lj. St. Kosier: Mi-lorad T. Draškovič itd. List ima nekoliko slik in karikatur. Stane letno 250 Din. Naslov uprave: Zagreb, Marovska ulica 30. = Sporazum o jugoslovenski coni v Solunu in solunski železnici. Iz Beograda poročajo: Naš poslanik v Atenah Gavrilovič sa je vrnil na svoje službeno mesto in bo dokončal pogajanja z grško vlado glede naše cone v Solunu in solunske železnice. V glavnem je sporazum med obema vladama že dosežen. Naša vlada je priznala popolno grško suverenost nad solunsko železnico, grška vlada pa je nr.m priznala posebnega jugoslovenskega komisarja, ki bo nadziral naš promet s svobodno jugoslovensko pristaniško cono v Solunu. Spore med grško upravo solunske železnice in jugosloveu-skim komisarjem bo reševal komisar Društva narodov. Grška vlada je priznala naši državi tudi pravico pošiljanja plombiranih vagonov, ki bodo smeli voziti meri svobodno solunsko couo in našim ozemljem. — Nemško - francoska gospodarska pogodba. Iz Pariza poročajo, da bo v najkrajšem času prišlo do sklenitve nemško-fran-coske gospodarske pogodbe za dobo 6 mesecev. Borze 6. avgusta. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševa nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73—75, Vojna škoda 290—295, zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 193—194. Ljubljanska kreditna 175 do 195, Merkantilna 90—90 (90). Praštediona 865—870. Slavenska 50—0, Kreditni 165 do 175, Vevče 102—0, Stavbna 55—65, šešir 103—104. — Blago: Dva zaključka: borovi hlodi, od 25 cm naprej, 4 m, L, II., monle. fco vagon namembna postaja. 5 vagonov po 240; smrekovi hlodi, od 25 cm naprej, 4 m. I.. II.. fco vagon nakladalna postaja, 1 vagon po 200. Povpraševalo se je po smrekovih, jelovih, hrastovih in bukovih hlodih, bukovih pragovih ter lanenem semenu. Ponudbe v hrastovih in bukovih drveh. bukovih pragih, glini in raznih kmetijskih pridelkih. ZAGREB. Zasebne vrednote nespremenjene. Vojna škoda se je trgov; la na včerajšnjem nivoju. Promptna se je zaključevala po 290—292. Za bližnje termine je bila za 3 do 4 dinarje dražja — Dinar je danes v Curihu malo čvrstejši. Francoski frank je zabeležil nadaljni močan skok. Čvrstejša .I«4 tudi Italija. Frank se je močno popravil tudi v Zagrebu, dočim je lira malo popustila Druge devize v Zagrebu brez posebnih sprememb. Skupni promet 5.3 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 799.25 do 803.25. ček 799.15 —803.15. Berlin izolačilo 1349.25—1353.25. Italija izplačilo 189.01 dr, 190.21, London ček 275.037—276.037. Ne .-York kabel 56.6—56.9. ček 56.465 —56.76". Pariz izplačilo 166.25—168.25. Praga ček 167.38—168.38, Švica izplačilo 1098.8 —1098.8 ček 1094.8—1098.8: valute: dolarji 56.1125 do 56.4125; efekti: bančni: Eskomptna 10*1 do 100.5. Poljo 14.5—15, Hipo 54.5—56. Jugo 91—92. Ljubljanska kreditna 175—0. Obrfna 55—57. Praštediona 867.5—872, Narodna 0—4950. Slavenska 50—51; industrijski: še-čerana Osi jek 250—265. Isis 51—53, Ni ha g 12—15. Gutmann 195—200. SI a vek s 110-U15. Slavoni ja 32—33. Trbovlje 340- 345. Eksploa-tacija 10—12. Vevče 105—0: državni: investicijsko 73.75—74. agrarne 40—41. Vojna škoda promptna 292—292.5, za avgust 293 i o 294. september 295—296. BEOGRAD. Devize: Dunaj 800.25 do 800.75. Berlin 1350—1351. Budimpešta 0.0794 do 0.0796. Bukarešta 26—0, Italija 189.5-19:1 London 275.45—275.50, New York 56.58 do 56.59. Pariz 170—172. Praga 167.75-167.8. Švica 1095.75—1096.25. CURIH. Beograd 9.12. Berlin 123.05. Ne\v Vork 517, London 25.16, Pariz 15.50. Milan 17.35. Praga 15.3125, Budimpešta 0.007230. Bukarešta 2.39, Sofija 3.75, Dunai 73.075. TRST. Devize: Beograd 52.50—53.50. Dunaj 415—430. Praga 83—89. Pariz 80.50 do 88.50. London 144.50—145.50. Ne\v York 29.60—30. Curih 575—585. Budimpešta 0.041'> do 0.0425, Bukarešta 13—14; valute: dinarji 52—53, dolarji 29.30—29.50. 20 zlatih frankov 114—119, zlata lira 580.44. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4375 do 12.4775. Berlin 167.98—168.48. Budimpesia 98.74—99.04. Bukarešta 3.27—3.29. Londo.i 34.33-34.43. Milan 23.80—23.90, New York 706.55—708.05. Pariz 21.73—21.83. Pragn 20.8975—20.9775. Sofiia 5.09—5.10. Varšavi 77.15—77.65. Curih 136.35—136.85: v a 1 u-I e: dolarji 703.25—707.25. DeTiza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.51. v Berlinu 7.405, v Londonu (popoldne) 275. ^ New Yorku (5. t. m. po borzi; 1.77, «JUTRO» št. 179 Sobota 7. VIII. 192G ---- Iz življenja in sveta Pariško pismo (Valuta in žito__Dar 560 milijonov. — Rekord hitrosti. — Ukinjenje Zalivskega toka.) —ž— Pariz, 2. avgusta. Vsa dežela stoji pod vplivom nizkega stanja valute. V zadnjih tednih se kljub temu cene niso dvignile in posledica tega jc, da prihaja nebroj tujcev v deželo, ki potem vlačijo polne kavčege čez meje domov. Prodajalne v mestih ob mejah žc nimajo več blaga, vse so odnesli tujci, in ni čuda, če se začenjajo domačini razburjati. Francozi si menda še niso na jasnem, kaj je treba ukreniti ob padanju valute. Še do danes ni nikakih energičnih vladnih ukrepov. Značilen je n. pr. slučaj: Angleži in Nemci v velikanskih množinah nakupujejo francosko žito. Izvozili ga bodo in jedli poceni kruh, medtem ko mora Francija drago inozemsko žito uvažati. Časopisje se silno razburja nad tem. Nerazumljivo pa je. zakaj nihče ne predlaga, da bi se izvoz francoskega žita zabranil ali onemogočil z visokimi izvoznimi carinami. In vendar bi se dala zadeva povoljno urediti preko noči z enostavno ministrsko odredbo. Za dvig franka se zbirajo prostovoljni prispevki. Dosedaj so nabrali že skoraj 600 milijonov, kar je vsekakor prav lepa vsota in priča o francoskem domoljubju. Baje bo senator g. Gaston Menier dodal tej vsoti še 560 milijonov frankov iz lastnega žepa. Prodal bo namreč otok Saint-Anticosti, ki je rogova last, in ki se nahaja v Ameriki ob izlivu veletoka sv. Lovrenca. Ta otok je pokrit z ogromnimi pragozdovi, polnimi najrazličnejše divjačine, dočim vodovje vsebuje nebroj rib. Otok je torej idealno lovišče in je zbudil zanimanje bogatih ameriških lovcev, ki so zanj ponudili posestniku 14 milijonov dolarjev. Ministrstvo g. Poincareja stoji krepko. O hitrosti dosedanjega menjanja vlad pa se pripoveduje sledeča anekdota: Kapetan Girier, ki je s svojim poletom iz Pariza .v Omsk brez pristanka postavil nov svetovni rekord, je dejal novinarjem pri povratku, ko so ga vprašali po hitrosti njegovega letala: — Ničemur se nisem bolj čudil kakor hitrosti . . . vladnih kriz. Odletel sem iz Pariza pod Briandovim ministrstvom. Ko sem pristal v Omsku, so mi povedali, da imamo Herriotovo ministrstvo in ko se vrnem v Pariz, zvem v svoje največje začudenje, da je zavladal g. Poincare . . . Ker je pa vprašanje politike, valute in ameriških dolgov slednjič za široko občinstvo le dolgočasno, če se venomer ponavlja, poskrbijo včasih nekateri listi za spremembo, posebno sedaj v dobi kislih kumaric. Tako se razširja senzacionalna vest, da hočejo Američani usmeriti drugam Zalivski tok, ako jim ne bodo evropske države čim preje plačale vojnih dolgov. V tem primeru bi nastalo v Zapadni Evropi naravnost gronlandsko podnebje. Geografi in znanstveniki se pa temu smejijo. Prvič, pravijo, je nemogoče, usmeriti drugam maso tople vode, ki je široka 60 km in ki teče s hitrostjo. 8 km na uro. Drugič pa znanstveno nikakor še ni z gotovostjo dokazano, da res Zalivski tok greje Zapadno Evropo. Naravno, da so se po tej izjavi kopališki gosti — in seveda tudi hotelirji — ob Atlantskem oceanu pomirili . . . Lincoln C. Andrevvs, šef oddelka za prohibicijo v Zedinjenih državah (rojaki ga nazivajo «suhega gene* rala»), jc prišel v Evropo, da stopi v stike z angleškimi in francoskimi oblastvi v svr* ho dogovora o načinu preprečenja tihotap» ljcnja alkoholnih pijač v Zedinjenc države. Dvorec Achilleion na Krfu nov Monte Carlo Ni še dolgo temu, ko smo pisali, da zahteva bivši nemški cesar Viljem od berlinske vlade znatno odškodnino za svoj nekdanji dvorec Achilleion na otoku Krfu. Dvorec je poln zgodovinskih znamenitosti, razkošno je opremljen, krasno zidan, obdan od veličastnega parka ter ima divno okolico. Pročelje gleda na morje. Najlepše je tu v jesenskih mesecih, ko v mehkih nočeh sijejo na nebu le drobne, jedva zaznavne zvezde. Achilleion je bil svojčas last avstrijske cesarice Elizabete, ki je na Krlu postavila majhen spomenik svojemu ljubljencu, nemškemu pesniku Heineju. Pozneje jc kupil dvorec nemški cesar Viljem, ki je zelo rad prebival v njem. Tu se je «kajzer» včasih razkoračil. hodil iz dvorane v dvorano in občudoval sebe v napihnjenem dostojanstvu. Po vojni se je položaj izpremenil in grška vlada je proglasila dvorec za svojo narodno last. Več let je stal dvorec brez prave svrhe, sedaj pa skušajo iz njega napraviti moderno urejeno igralnico. Atenska vlada ima pač mnogo trgovskega smisla in se nadeja od tega aranžmana bogatega dobička, ki ga bodo prinesli mondeni plutokrati z vseh vetrov. Promet v Londonu Na prvi pogled bi utegnil gledalec misliti: aha, tod se pa gredo križankarje kar na cesti! Pa ni stvar taka; cesto baš popravljajo, in da odvrnejo promet od nje, pišejo na tla z velikanskimi, daleč vidnimi črkami: «Krenite na levo!« Nova »velikodušnost" princa Windischgratza Iz Budimpešte javljajo novo senzacijo o zloglasnem Windischgratzu, madžarskemu aristokratu in ponarejevalcu francoskih frankov. Princ je, kakor znano, v zaporu, kjer dela pokoro za svoj zločin. Toda po vseh vesteh sodeč, se v tej celici počuti zelo dobro. Zadnjič so celo poročali, da hoče izposlo-vati odpust iz ječe ter konfinacijo na posestvu. Windischgratzov upravitelj posestva Halasz je veronalist in se je z uživanjem tega strupa tako uničil, da so ga morali pred kratkim prenesti v sanato-rij. Ko je princ izvedel, v kakšnem stanju je njegov oskrbnik, se je takoj ponudil za transfuzijo krvi. Uprava sana-torija, kjer je Halasz v oskrbi, je to ponudbo sicer vzela na znanje, pa jo obenem tudi odklonila. Halaszevo stanje je namreč tako resno, da mu bodo jedva utegnili rešiti življenje. Windisch-gratz bo torej že moral poiskati kak originalnejši izhod, da pride iz ječe v preljubo svobodico. Napad treh levov na krotilca Ii.Raaba na Madžarskem javljajo o strašnem prizoru, ki se je pripetil te dni v tamošnjem cirkusu. Krotilec Prosce je nastopil pri običajni večerni predstavi s tremi levi in produkcija se je v začetku gladko in mirno razvijala. Ko pa je bil prizor na vrhuncu in bi moral lev skočiti skozi goreč obroč, je prišlo do mučne in strašne scene. Zver se je, mesto da bi skočila skozi obroč, zakadila v krotilca, kar je povzročilo med gledalci strahovito paniko. Ženske in otroci so začeli vriščati in vse je drlo k izhodu, ker je obstojala bojazen, da bo lev preskočil železne palice kletke in se vrgel na občinstvo. Mnogo žensk in otrok je bilo v strašni gnječi poho-jenih, še več pa jih je omedlelo, tako da so imeli zdravniki z ranjenimi in nezavestnimi obilo posla. Medtem, ko se je prestrašeni svet rinil iz cirkusa ter bežal na vse strani, da se reši preteče nevarnosti, je ostal krotilec sam v svojem «risu» ter se boril z razkačenimi zverinami. Pobesneli sta namreč tudi ostali dve živali in vsi trije levi so začeli renčati na kapitana ter mu grozili z raztrganjem. Dompter pa je imel toliko prisotnosti duha in tako železne živce, da se je branil z bičem in s pištolo, s katero je neprestano streljal v renčeče zveri ter se tako prerinil do železnih vrat, katera je nemudoma odprl in zopet za sabo zaprl. S to smelo gesto si je drzni krotilec rešil življenje, zverine pa so služabniki cirkusa nato odgnali s sulicami v njihove brloge. Dramatičen skok iz brzo-vlaka V torek popoldne so doživeli potniki, ki so se vozili z brzovlakom iz Hamburga v Berlin čudovit dogodek. Sprevodnik v vlaku je naletel na mlado dekle brez voznega listka. Zahteval je predpisano plačilo in povrhu cene še kazen. Ko je urejeval to zadevo, se je oglasilo pri njem več potnikov, ki so obtožili mlado dekle, da je brskala po njihovi prtljagi ter sc najbrže hotela s tem okoristiti. Sprevodnik je nato odpravil sumljivo žensko v drugi oddelek. Brzovlak je drvel dalje in je dospel tik do berlinskega predmestja. Dekle, ki tu že ni več bilo pod nadzorstvom, je izkoristilo odsotnost železniških organov, odprlo vrata in skočilo ven. V istem trenutku pa je pridrvel iz nasprotne smeri osebni vlak in strojevodji se je v zadnjem momentu posrečilo, da je ustavil lokomotivo, ki je obstala tik pred mladenko, ki je obležala brez zavesti na tračnicah. V brzovlaku so med tem potniki, ki so videli ta nenavadni prizor, potegnili zavoro, nakar se je brzovlak ustavil. Deklica je bila Ie malo opraskana. Na berlinskem kolodvoru jo je železniško osobje oddalo policijskim orga- nom, katerim je povedalo, da se piše Terezija Sidiska in da je zaspala v brzovlaku, ki vozi iz Prage v Pariz. Šele v Hamburgu se je zbudila in v svoje veliko razočaranje je doznala, da je njena prtljaga v drugem vagonu, ki so £a na zadnji postaji odklopili. Ker je ostala na ta način v Hamburgu brez sredstev, je skušala priti iz Berlina v Pariz brez voznega listka. Policija raziskuje ta zagonetni slučaj, ki je zastonjkarico domala stal življenje. Statistika o pismenosti na Bolgarskem Po navedbah 2. Čankova (»Učilišten Pregled«) je bilo 1. 1920. že 44.46 procentov pismenih ljudi nasproti 10.71% v letu 1887. Analiabetstvo je močnejše pri ženskah: 33.18 ženskih je veščih branja in pisanja, pri moških pa znaša število >gramotnihi 54.76%. Po mestih je seveda poprečno število večje: 6*2.90 procentov pismenih, na kmetih pa pade na 39.87 %. Pismoznanetvo je najbolj razširjeno pri Judih (68.98), nato pridejo Armenci s 63.99%, za njimi Bolgari z -i9.87%, Grki s 40.49%, Romuni z 28.38%, itd. Bolgari zavzemajo torej tretje mesto, medtem ko so pred 15 leti stali še na četrtem. Posebnost bolgarske demografije je to da se ne ustavi pri 60. letu starosti kakor pri drugih narodih, marveč šele pri 100. Edino na Madagaskarju dosegajo še ljudje tolikšno starost. Navedimo torej podrobno, poučno statistiko, ki se po drugih državah 9pravlja v eno samo razpredelnico: (prve številke pomenjajo starostne skupine, druge številko oseb, tretje številke pa odstotek pismenih.) 60—64 let 137.260 19.80 65-69 „ 95.807 17.79 70—74 „ 81.597 11.89 75—79 „ 39.074 12.37 80—84 „ 33.184 7.12 85-89 „ 11.441 8.36 90—94 „ 8.057 494 95—99 ,. 2.809 5.02 100 in več let 2.161 2.64 Velik odstotek neukih starcev je razumljiv, saj ti letniki segajo v dobo turškega go-spodstva. Mladi rod koraka v učenju čvrsto naprej, vpraša se le, bo li dosegel svoje prednike v priletnosti. Ko je Mussolini bil še proletarec (Diktatorjevo pismo iz mladih let.) Panta rhei, pravi izrek starega grškega filozofa. In pomeni, da se vse menja in izpreminja; usode, misli in doživljaji. Nedavno je izšla knjiga s kratkim naslovom «Dux»; napisala jo je Marghe-rita Sarfatti. In v tej knjigi najdemo pismo, ki ga je' napisal mladi Benito Mussolini pred 25 leti. Mussolini je bil takrat kandidat učiteljišča, izgnan iz Italije. In poslal je pismo iz pregnanstva v Lausanni prijatelju v Italijo. Iz tega pisma samo nekatera posebno značilna mesta: «Kar ti pišem, so spomini na doživljaje, žalostne sicer, doživljaje mladosti, ki opaža, kako blede njeni ideali. Kar ti pišem, ohrani zase in ne pravi nikomur, samo neko žensko srce še ve, koliko trpim tukaj . . . Ce zineš kaj o tem. te bo zadelo moje prokletstvoU Na to pripoveduje Mussolini nekatere odlomke svojega potovanja: «V Chi-assu, prvem republikanskem mestu, sem ostal do noči. Tukaj sem čital v «Secolu», da so prijeli mojega očeta zaradi volilnih nemirov. Ce bi bil pričakoval kaj sličnega, se ne bi odpeljal v Švico, marveč v provinco Romamo. Izmenjal sem svoj italijanski denar in vstopil v vagon, ki je mrgolel samih Italijanov, nič nisem spal, marveč ostal sem ob oknu in z občudovanjem zrl na visoke, s snegom pokrite planine. V nemški Švici pa nas je zjutraj sprejel mrzel dež. In z grenkim domotožjem sem se spominjal naših solnčnih italijanskih pokrajin. V Yverdon sem prispel po 36-urni vožnji. Utrujen se podam v neko beznico, kjer prvič izpregovorim francoski. Neki italijanski trgovec me povabi na večerjo in mi daruje povrhu še pet frankov. Da ne bom izgledal be-raški, darujem tudi jaz njemu prav lep žepni nožek, katerega sem si pred nedavnim kupil v Parmi. V petek stojim celo uro pred spomenikom Pestalozzija, ostalih 33 ur pa preležim v postelji. V soboto se odpravim v Orbe, v spremstvu brezposelnega italijanskega slikarja sob, in poizkusim, da bi dobil Zofka Kveder: Današnji Zagreb Današnji Zagreb je težko spoznati in ceniti. Posebno Slovencem, ki redkeje prihajajo v hrvatsko metropolo in se le vse preveč «drže skupai». To je sploh napaka slovenskih ljudi. Po vsem svetu jih najdeš. Ce je eden, vse ve kakor leksikon. Ce so pa trije, ne vedo ničesar in poznajo samo krčmico, kjer je dobro vino, izkuhalnico, kjer se najbolj ceno je, in kavarno, kjer natakar čeblja par slovenskih besedi. Nikoli ne pozabim: bila sem nekoč 8 dni v gosteh pri pokojnem Kranjčevi-ču v Sarajevu. Pa ine pozove omizje eui moral dnevno od tal v drugo nadstropje, s svojim bremenom kamenja. Zvečer sem imel oteklo mišičevje na roki. Večerjal sem krompir, pečen v vročeni pepelu, in kar oblečen sam sc vrgel na kup slame, svoje ležišče. Drugo iutro ob petih sem vstal in moral takoj zopet na delo. Kar kipelo je v meni besa zoper «padrona», gospodarja. Tretji dan mi pravi: «Vi ste predobro oblečeni!» Bedaka bi bil prav rad zadavil z rokami, ko me je zmerjal za lenuha, sem se kar opotekal pod bremenom njegovega kamenja; najraje bi bil zaklical glasno: «Lopov!» Pa kaj bi mi pomagalo? Kdor te plačuje, ima prav. V soboto zvečer sem mu službo odpovedal in zahteval, da me izplača. Jezno mi je vrgel 20 lir in me nahrulil: «Vzemite svojo mezdo, zanjo ste me okradli!« Kar odrevenel sem. Kaj naj storim? Da ga ubijem? In kaj sem v resnici storil? Nič! Zakaj ne? Gladen sem bil in brez čevljev, moji šolni so se pri gradnji iii prenašanju povsem strgali. S prisluženim denarjem sem potem prvi teden živel v Lausanni. Še tako nekako je šlo. Potem sem bil suh. Edina kovina, ki sem jo še imel v žepu, je bila svetinjica z glavo Karla Marxa. Zjutraj sem pojedel zadnji kosec kruha, in nisem vedel, kam bom zvečer položil svojo glavo. Glad me je pričel zvijati in počenil sem na stopnice Tellovega spomenika. Izgledal sem najbrže prav strašno, ker so me mimoidoči ogledovali s precejšnjim .nezaupanjem. Hej, sedaj naj bi prišel semkaj De Dominicis in mi pridigal svojo moralo: s kakšnim veseljem bi mu prerezal vrat! Zvečer odidem v Ouchy in se sprehajam po čudovito lepem nabrežju. Od daleč poslušam zvonenje starih zvonov. Neskončna melanholija se me poloti, kar samo mi vstane vprašanje: je li vredno, da živiš še samo en dan?! Toda sladka harmonija doseže moje uho, kakor materina uspavanka. To je godba iz hotela Beau Rivage. Glavo naslonim na železno vrtno ograjo, poslušam in pozabim na žalost in glad. Le pavze so strašne. Sedaj se pojavlja glad z dvojno sitnostjo in rije po mojem drobovju kakor z razbeljenimi iglami. Zabavajo-ča se množica se vsipa iz hotela v park in se tu šeta, jaz slišim šum svile in govor v raznih jezikih, ki jih ne razumem. Evo, tu prihaja star zakonski par. Zdi se, da sta Angleža. Rad bi ju prosil, naj mi data toliko miloščine, kolikor potrebujem, da najdem streho za nocoj. Toda beseda mi zamre na ustnicah. Okorna babnica tu pred menoj je vsa okovana z zlatom in dragulji, jaz pa nimam niti pare, nimam postelje, niti kosca kruha! O, sveta ideia, o anarhija misli in čina! Nima li, kdor leži v prahu, pravice, da vsaj ugrizne onega, ki mu stopa na glavo ?» To strašno noč preživi Mussolini pod oboki mosta Grand Pont. «Zjutraj se iz radovednosti ogledujem v izložbi velike trgovine. Samega sebe ne spoznam. Potem srečam rojaka iz Romanje, mu pripovedujem svojo usodo, on se smeje in mi daruje deset sujev (vinarskih grošev. pol franka). Zahvalim se in si takoj kupim velik hleb kruha, nato hitim v neko šumo, vzamem svoj zaklad iz žepa in ga pojem, gladen kakor volk. Ze 26 ur nisem imel ničesar v ustih! Prihodnji dan obisk pri nekem bogatem Italijanu, z imenom Zini. Ta stanuje v lepi vili. «CevIje si lepo obrišem, si popravim kravato, potrkam, vstopim, pozdravim italijansko. Zini pa me takoj nahruli: .Ze zopet ta večna beračija, Christo Santo! Jaz vam nc morem pomagati, pojdite k podpornemu društvu, Rue Solitude!' Jaz: .Vrag te vzemi, lopov, tebe 111 tvojega očeta!' In odidem.» Tako se je godilo pred nedavnimi leti Benitu Mussolini ju, .današnjemu vsemogočnemu diktatorju Italije. X Četrt milijona avtomobilov ukradejo povprečno v Zedinjenih državah na leto. Tako vsaj zagotavlja bostonska zavaroval* na družba proti tatvini na zdar< in >zdravo« vsepovsod, tako da nisi vedel, kam bi odzdravljal. Cvetka. šopki, nageljni, vse vrste rož, vseh barv — pa saj pero ne zadošča. Sprevod ie trajal nad tri ure . . . Popoldne pa smo hiteli zopet na telova-dišče. da še enkrat vidimo ono ogromnost ■ kolskega nastopa, da še enkrat preživimo nekaj nepozabnih ur na sakolskem stadioni. Zopet vse polno, kamor si pogledal — dava pri glavi, ki nestrpno čakajo, da pride zopet br. prezident, da ga zopet vidijo in Dozdravijo. Tn zopet je zagrmel zamolklo strel iz topa! Nastopalo člani k svojim prostim vajam. Danes vežbajo sredočeške župe in pa Praga in okolica. Praga pa je prišla gledat >sve detH. Razsiop brezhiben, izvedba vaj skorajda boljša od prvih dveh dni. Ali naj znova" ponavljamo in pišemo o navdušenju gleda i očih množic? Ne! Poglejmo rajši tla na poveljniški most nad slavnostno tribuno, kjer pristopa k bratu Jindri Vanffiku 2u-pan (lord mavor) londonskega mesta ln rau izroča lovorov venec in mu v nagovoru čestita, rekoč, da smatrajo Briti sokolsko delo ket zelo velik prispevek za stabilizacijo svetovnega miru in ravno iz tega razloga lako easte sokolsko delo. Dr. Vanlček :e v svoji preprosti skromnosti odgovoril lord mayorju siru Louisu A. Nevvtonu. da sprejema venec, toda ne za sebe, nego za -S..P me tisoče neznanih bratov, ki so po; mahali »tvoriti tako delo, ki so mu bili »osti ravnokar priča. — Po članih so nastopile članice ravnotako efektno kot prva dva dni, le nekaj manj jih je bilo. Vzhodnomoravski okrog je izvedel prav tepe vežbe v odporih, v boksu in rokobor-hi. nakar je sledila posebna točka članic po župah. Originalno je pri tej točki to, da so razne župe izvajale vaje s šerpami, traso-vi. krožki, palicami, kiji, proste vaje v trojicah itd. — toda vse hkratno na enotno godbo, sestavljeno od br. Karla Pospišfla, dosedaj še vedno neprekosljivega sokolskega komponista. — Vse župe so se na to i;iihovo posebno točko zelo vestno pripravile. tako da smo vsepovsod opazili resnično dobro izvedbo, kar je seveda izzvalo tudi temu primeren efekt v gledalcih. S to točko je bila ^aktično telovadna plat zleta končana. Ker pa je bilo v vrporeou določeno še. da nastopi i sokolska konjenica, češkoslovaški vojaški oddelki z vojaško vajo in končno defilž vojske pred pre-iidentom, smatramo kot potrebno, da opišemo še zaključni del zletnega vzporeda. Najprej je nastopila konjenica. Nad 400 konjenikov, polovica v belih, polovica v idečih košuljah, je prijahalo iz garderob ter pričelo izvajati razne redovne vaje konjenice v polku in posameznih eskadronih tako precizno in lepo, da bi Udi kak boljši polk vojaštva tesa na napravil boljše. Efektnost cele točke je povzdignila razno-t.arvnost jezdecev in pa tudi lejJO_ urejeni jahalni prostor, prejšnje telovadišče. Navdušen aplavz je spremljal jezdece ob njihovem odhodu iz arene. Mir, ki ie nastal na tribunah, ni trajal dol so. V desnem in levem kotu telovadi-šča cb slavnostni tribuni se je pokazalo neka i vojakov-peščev, prinašajoč zelene veje, služeče kot maskiranje ter končno s strojnicami zasedlo svoje pozicije. Tiho! Vse poslušalstvo je kot onemelo čakalo, kaj bo sledilo temu početju vojske. Ižpod godbe pa zapazimo prihajajočo konjeniško patruljo in že otvorita oba kota ogenj na njo. Hipoma so konjeniki na tleh, opazujejo, odkod streljanje, ter 7.vra-ta telovadcev« pa stopa bataljon češkoslovaškega 48. polka v polni paradi, njemu slede vsi v Pragi na zletu navzoči odredi Jugoslovenske vojske, nato zopet češkoslovaški prapor pešadije, konjenica, lahko tn težko topništvo, tanki, ciklisti itd. k paradnemu razstopu na telovadišče. Češkoslovaški in jugns!ovenski komandant jahata tik pred ložo pvezidenta, ga skupno pozdravita, nakar se prične velika skupna manifestacija češkoslovaške in vojske pred »očetom naroda«, pred Osvot e iiteljem Čefioslova-kcv, bratom Masaryk'>m. In tedaj se je zgodilo, da je vse navzoče gledalstvo, vsi Sokoli, pričelo z ogromnimi ovacijami državi, prezidentu, Jugoslaviji m Mali antanti, da ni bilo kcnca ne kraja. Pa vsaj smo tudi tukaj imeli priliko videti, da smo si res bratje po mislih, po krvi in da v polni meri velja za nas, Jugoslovane ln Čehoslcvake, znai.i izrek: Zvestoba za zvestobo, vernost za vernost. Zadnjikrat je počil streli Konec zleta... Nekako tesno mi je postalo pi srcu. Srečal sem znanega mi brata Š., podstarosto ČOS, in skupno sva nastopila pot preko praznega telovadišča, mimo praznečih se tribun, da še enkrat pogledava na oni Stadion, kjer je pred par minutami končala največja telovadna prireditev na svetu. Toda nisva spregovorila niti besede. Se dotgo potem, ko sva zapustila tla ogromnih sokolskih afirmacij pred slovanskimi narodi ia inozemstvom, sva premišljevala, kaj tn kako. Pa mi reče moj spremljevalec, naš ljubljeni brat Št&p&nek: Konec je osmega, pričenja deveti zlet. Glejmo, da se tam snidemo vsi, da, prav vsi Slovani, vsi severni tn vsi južni. In svet se mora takrat diviti, on mora občutiti, da so dnevi slovanske neslo- ge šteti — sedaj pričenja složno delo, delo smotrene telesne in moralne vzgoje vsega slovanskega naroda v duhu idej mojstrov Husa, Palackega, Tyrša, Fiignerja in Masa-ryka. Molče sem mu stisnil roko . . . Verij Šv&jgar. Sokolski dnevi v Ribnici Bratski ©okolski večer, ki se je vršil 5. t. m. v Ribnici, je bil zelo dobro obiskan. Zbrali so se domači Sokoli in iz vseh sosed nih društev ter priredili zabaven večer, RI je bil v prvi vrsti posvečen starosti, bratu dr. Antonu Schiffrerju, ki je že vseh 20 let na omenjenem častnem mestu. Slavnostno sejo je otvoril brat staro6ta, ki je opisal velik pomen Sokolstva in po-vdarjal pomembnost jubileja za Ribniško dolino. Prav lepo je nato opisal brat Filip Pe-terlin, preteklo, večkrat prav burno dobo ribniškega Sokola in se pri tem spominjal vseh umrlih članov. Zatem je predlagal brat prpsvetar Završnik. da se izroči najzaslužnejšemu med člani, bratu starosti, Id je *?0 let neumorno vztrajal na svojem mestu in se neštetokrat izkazal kot najplemenitejši someščan in neumorljiv sokolski delavec, častna diploma. Med burnimi klici in nebroj-nimi čestitkami, je podstarosta brat Ančlk izročil zaslužnemu jubilantu krasno prizna-nico, ki jo je umetniško izdelal br. Trošt. V imenu Saveza je izročil jubilantu prof. Ma-rolt, tudi ribniški domačin, po lepo zasnovanem govoru plaketo, v imenu Župe pa je ribniškega starosto pozdravil brat Flegar. Oficijelnemu delu je sledila zabava s sodelovanjem neumornih članov ribniškega Sokola. Gospa Ančikova, konservatoristtnja, je zaigrala par lepih stvari na klavirju, brat Janko Lovšin na vijolino, brat Mirko Trošt pa je zapel krasno pesem. Domači pevci in pa člani ribniškega salonskega orkestra pa so prav pridno kratkočasili navzoče z lepimi pesmicami in prijetnimi godbenimi komadi. Kakor že ponavadi, je tudi ta. za Hib ni Jane nepozabni večer končal s plesom, kjer se ja vse vrtelo v veselem razpoloženju. Da je zabava tako dobro uspela, pa se je zahvaliti tudi Cenetovim, ki so skrbeli za izborno kuri njo, dobro kapljico in redno postrežbo. V soboto večer bo podoknica bratu starosti, v nedeljo pa javen nastop in veselica. Sokolsko draštvo Ribniea. Polovična vožnja, za katero smo prosili, nam ni bila dovoljena. Vabimo kljub temu vse prijatelje Sokolstva in bratska društva, da se udeleže Svečane proslave 201etnice, ki se bo vršila v nedeljo, dne 8. avgusta. Za povratek nam je dovoljen poseben vlak ob 10. zvečer. Zdravo! Sokolsko društvo Ljubljana II. priredi v nedeljo, dne 8. avgusta izlet na Limbarsko goro. Polnoštevilna udeležba je za vse članstvo obvezna, vabimo pa tudi druge Sokole, da skupno pohitimo v prosto naravo in se vsaj za nekoliko časa otresemo mestnega prahu. Peljemo 6e z jutranjim vlakom z glavnega kolodvora ob 5.26 do Kresnic, odtod nreko Moravč na Limbarsko goro in v Domžale peš, odkoder se vrnemo z zadnjim (turistovskim) Kamničanom domov. Zdravo! AZPIS. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo tesarskih, krovskih in kleparskih del za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Liubljani. Vsi potrebni podatki se dobe od srede, dne 4. avgusta t. 1. dalje v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica štev. 1. Ponudbe je vložiti najkasneje do 11. avgusta t. L do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu. Rflestni magistrat ljubljanski, IZVR i UJE Tli KAR i KA DEIAV VSAKI A1 VO lis M S Ki IC E R URAD\E TU KO VI \E CE \IKE KUVERTE RAČU\E HRAMIAEi\ZADRUŽ: KXJ!ŽICE POftOČ\A \A2\A\ILAVASI-l\CIRKULARJE\*TOP\ICt ETIKE1EMR: TVAikAKALNX\llAlAVITKE rfČASOPfff /M VJA VTHKARiKO JIKOKO SPADAJOČA DELA OKUiKO lH CE\0 * t NARUČILA SP&EJEfitATUnitNARODM KVJICARVV PR£iER\OVXULICA ŠTEVILKA 7 F L f F O N • i TE V • 301 Popisi NOTRANJE GORICE. V nedeljo, S. avgusta ob 3. popoldne priredi vrhniška gasilska župa skupno vajo včlanjenih in sosednjih društev Pri vaji sodelujejo 4 motorne brizgalne Zamišljen požar na Ple-šivcl. Voda se bc dovajala iz Notranjih goric (Kušljanov graben) na daljavo približno 1 km Vaja bo prav zanimiva, ker se bo izvajala na težavnem terenu. Po župni vaji priredi domače gasilno društvo povodom žegnanja vrtno veselico v prostorih gostilne »pri Janezu« v Notranjih goricah. Železniške zveze so prav ugodne (odhod iz Ljubljane ob 14.25, povratek iz Notranjih goric v Ljubljano ob 18.30 ali pa ob 22 20. — Prost. gas. društvo Notranje gorice 1107 Covercoat oblek in raglanov za gospode kakot damske kostume, obleke in rlašče tudi na odplačila pri tvrdki 0. Bernaiovič 7 LJUBLJAHA. ^ so1 OIOIOIOBOIOIOIOIOIO VESELJE o ■ 0 vsakega knjigovodje so lepo « q in pregledno črtane poslov- 0 ~ ne knjige v trpežni vezavi, 0 ki {ih izdeluje na-v. Q m\miWB K. T. 0. V LJILJI, 0 KOPITARJEVA ULICA 6.11. 0 o __________ o " 2 i0BCSBCD«03CZ>BCD»CD3CDiCDBCD Dookoleso, širine ln pisalne strole ter vse v mehanično stroko spadajoče predmete se popravlja v mehanični delavnici Ljubljana, Slomškova ulica 6 M. Marušič. Mehanična delavnica v auto garaži. 182 a štešemo Budalov Križev pot Patra Kupljenika, Povest se godi v protestantski dobi na Slovenskem. .e.ia broš. 17'—, vez. 27'—, poitnlRa Vi i Naroča se v Knjigami Tiskovne zadruge v Ljnbljani. Cen;, občinstvo se obvešča, da se je tvrdka Sagrin - Skrbeč - Bartol preselila s Kralja Petra trg 3 na Mikloši-® fievo cesto št. 6. 5729 a fl—P—■■ VSE LJUBITELJE JURČIČ EV IH ROMANOV opozarjamo, da je izšel Jurčičevih spisov 4. zvezek, Urednik dr. Ivan Prijatelj. Vsebina: Urednikov uvod - Golida. Hči mestnega sodnika. Nemški valpel. Dva brata — Božidar Tirtelj — Kozlovska sodDa — Črti iz življenja polit, agitatorja — Sin kmetskega cesarja — Sosedov sin — Urednikove opombe — Str. 475. Broširana knjiga velja Din 72*— v celo platno vezana 86-—. v polfrancosko usnje vezana 92-—. Naroča se v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica nasproti glavne pošte. Zapustila me je danes mola predobra mati, gospa Olga Vodopivec roj. Premrov Pogreb se bo vršil v nedeljo, 8. avgusta, ob 16. uri, iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. S- maša zadušnica se bo služila v magdalenski cerkvi v ponedeljek, dne 9. avgusta ob 7. zjutraj. Maribor, dne 6. avgusta 1926. Vera Kerrien roj. Vodopivec, hči. Zahvala. Za številne izraze globokega sožalja in za darovano prekrasno cvetje na gomilo ljubljene nam sestre, oziroma svakinje, gospodične PAVLE ROZMAN se vsem kar najsrčneje zahvaljujemo. Nadalje iskrena hvala vsem prijateljem In znancem poko niče, ki so jo v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Posebno pa si štejemo v dolžnost izreči najtoplejšo zahvalo g. zdravnici dr. Jenko Groyerjevi za njen požrtvovalni trud in materinsko skrb, ki jo je vedno izkazov-na pokojnici v dolgih letih njenega bolehanja. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1926. 5783 Žalujoči Rozman, Filic, Jankovič. ocxxoccooooooooooooooooooooo Iz aoretanske zgodovine je zajet roman Angelin Hidar Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 20, po pošti Din 1*50 več. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. BFlFSFIFlFiFl «Jutrov» roman LUeiFER katerega ikozinčfcoi upeta vsebina, prepletena i fantastičnimi tapletljaji od la-fietka rif. kenra. ki prinašajo navdaSenerao fiitatelja x iriteresantmm razmotri-vaojem hip presene čenja. kj mn Ee sledi raz-o5ar&nje to kun&tefnacija in zopet presenečenje tako. da so čitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana. 1» iiSel in se dobiva pri opravi «Jatra» v Ljnbljani. Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne nore nobena knjiga! Vetana staDe H Din BroSirana pa 45 Din 3ESEEEKE} •JUTRO» ai. __ Oevrc Ričhter Frich: 6 Rdeča megla Roman. »Pogrešali vas bodo zelo.« »Menda ne preveč... Cujte, podpolkovnik, ali se vam zdi, da je zrak nekam čudno težak? Kar duši človeka. Ali pa se le meni vidi tako, ker se ne počutim dobro?... Takšna tesnoba me obhaja, prav kakor bi se bližalo nekaj strašnega ... « »Nihče ne ve, kaj se bliža,« je hladno odgovoril podpolkovnik. »Toda na krov vam ne bi svetoval hoditi. Nocoj je tam gori menda res opasen zrak... Tudi mene obhajajo slutnje, kakor da se hoče nekaj zgoditi.« Mlada dama se je prijela za glavo, kakor bi jo napadala ome-dlevica; toda obvladala se je in šla s povzdignjeno glavo svojo pot. Podpolkovnik je skomignil z rameni. »Nevsakdanje dekle,« je mrmral gledaje za njo. »Škoda, da mora umreti tako mlada.« Nato je stopil k eni izmed tistih miz, ki so stale najbliže vrat, in sedel. Toda hors d' oeuvre ni baš posebno prijal vrlemu možu. Ko jc izpil velik kozarec rdečega vina in malo pobrskal po praženih petelinjih grebenih, je nastavil ušesa, kakor da streže na kak poseben glas. Njegove male, trde roke so se nervozno odpirale in zapirale. In tisti mah so se razlegli naglo zaporedoma trije kratki trobljaji parne piščalke. Vsa vrata obednice so se treskoma zaprla. Zunaj na hodniku je počilo pet, šest revolverskih strelov sem in tja. In pri vseh izhodih je zdajci zraslo iz tal po nekaj mož s krinkami na obrazih, karabinkami v rokah in samokresi za pasom... Večina gostov je prestrašeno skočila izza miz. Namestu godbe, ki se je utrgala, je zagrmel iz zvočnika mogočen glas: Dame in gospodje — roke kvišku!« VIII. Plenitev Bilo je, kakor da ie silna roka nenadoma odgrnila zastor izpred neznane strahote. Ves veliki, z lepoto iti bogastvom napolnjeni prostor je ohromel ob zvoku tega zapovedujočega, rezkega glasu in ob pogledu na svetle xevi pušk in samokresov, ki so merile po vsej dvorani. Godci, ki so po prvi ognjeviti koračnici pravkar dospeli do med-lečega tria, so se mahoma zmedli. Godalo za godalom je padalo na tla. Dirigent, smešen grivač, je izpustil taktirko in se je zrušil sredi ilavt in klarinetov na stol. Tedaj je vstal izza mize visok mož in segel s privajeno kretnjo v hlačni žep. Zlovoljni nasmeh na njegovem krepkem, golobradem obrazu je pričal, da ne najde tistega, česar je iskal. »Cujte, gospoda,« je rekel glasno in zapovedujoče, »ali smo še možje ali ne? Ali naj trpimo to brez odpora?« Nekaj gospodov okoli njega se je odločno dvignilo s svojih sedežev. Dame so omedlevale. »Čuvajte se, polkovnik Mac Clellan!« je spet zagrmel glas iz ozadja. »Kot star vojnik morate vedeti, da je odpor zaman. Nezmi-seln bi bil boj z nožmi in vilicami zoper ljudi, ki umejo rabiti orožje. Ne preostane vam drugega, kakor da se daste potrpežljivo opleniti. Verjemite nam, podpolkovnik, da se ne bomo obotavljali streljati.« Mac Clellan se je ozrl, ves bled od gneva. »Sest sto mož nas je. Lotimo se vendar te razbojniške sodrge! Saj nas ni malo takih, ki smo že stali kdaj pred puškino cevjo ... « Delj vrli polkovnik ni prišel. Strel je počil, tenak kakor udarec z bičem. Mac Clellan se je prijel za srce, zasukal se in pal brez glasu na tla. Nobena roka se ni upala vzdigniti, da bi osvetila njegovo smrt. Pod velikim steklenim obokom pred vrati je izginjal rahel višnjev-kast dim. »Vsem, ki so tukaj zbrani, svetujem, da ostanejo mirni,« je nadaljeval neusmiljeni glas. »Vsak najmanjši poizkus odpora pomeni kroglo v glavo. Izvolite pripraviti dragocenosti: denarnice, ure, nakit... A brzo! Kdorkoli bi poizkusil kaj skriti, pojde brez milosti za polkovnikom. Ali smem zdaj prositi dolgolasega gospoda na odru. da bi dirigiral lahek, poreden valček...« Mali grivač se je trudoma pobral. Misel, da ga nadzorujejo izza muhe na puškini cevi, je dala njegovi taktirki krila. Z drhtečimi rokami so godci pobrali svoja godala in začeli prekrasni valček iz »Hoffmannovih pripovedk«. Toda Offenbachovega duha ni bilo v njem... Tedaj je skočilo v sredo kroga deset mož s krinkami na obrazih. Vsak je držal v levici majhno mrežo, v desnici težak samokres. «- Sobota 7. VIII. ll,2rt .=■, Ob zvokih valčka so s čudovito spretnostjo opleniti družbu vseli kakršnihkoli dragotin. Obenem z odkritosrčnimi ženskimi solzami so padali v mreže najlepši demanri. Denarnice, nabite z dolarskimi tisočaki, so se pridruževale pravim biserom, žalostnim opalom, svetlookim ametistom in zaljubljeno žarečim rubinom. Nihče se ni upal treniti. Razpoloženje gostov bi bilo gotovo še bolj poparjeno, če bi bili vedeli, da je vse strežništvo prvega razreda zaklenjeno v pušilnem salonu in da se ob istem času vrši v kajutah kar najvest-nejši pregled prtljage ... Vse je minilo neverjetno srečno za Jamesa Mortona. Razen tistili nekaj naglih umorov na poveljniškem mostiču in v krmilnici ni bilo nikjer potreba rabiti sile. Neizmerni zakladi so prihajali v njegovo oblast. Vsak je vedel, da so vredni demanti lepe soproge senatorja Clark a dobršen milijon dolarjev. Nakit, ki ga je nosila večina teh imenitnih dam, je bil vreden po 100.000 dolarjev in tudi več. Samo eden iz vse množice ie mirno prisostvoval nezaslišanemu prizoru. Ta edini je bil podpolkovnik Stockton. Z neznosno počasnostjo je srebal svojo juho, kakor da se ga stvar niti malo ne tiče. Nato se je poglobil v jedilni list. Ko ga je temeljito proučil, se jc nejevoljno ozrl na dva, tri natakarje, ki so se trepetaje plazili po tleh, kakor da so izgubili poslednji ostanek prejšnjega dostojanstva. Mož z zapovedujočim glasom je vztrajno nadaljeval svoje delo in vodil ves tisočerni rop kakor kak Napoleon vojno. Njegova visoka postava s črno krinko na obrazu ni nudila prijetnega pogleda. Bil je neoborožen, zato pa .ie časih iztegnil svojo veliko, mršavo, skriv-ljeno roko. Nalikovala je rdečemu paznohtu ogromnega jastoga in dame so ob pogledu nanjo še hitreje padale v nezavest. Prešlo je deset minut. Sekunde so se počasi plazile sredi obče groze. Kaj bo zdaj? Zakaj jim ne pride posadka ladje na pomoč? Kai se je zgodilo in kakšna usoda jim je namenjena?... Nihče ni vede' odgovora na ta vprašanja. Cuj — kaj je bilo to? Izza vrat se je razlegel divji, presunljiv ženski vzkrik. Za hip je nadvladal vse ostale glasove; nato je utonil v ječanju. Ali ni bila to Ines Ferra? Podpolkovnik si je v tistem trenutku odločno obrisal usta. Vstal je, priklonil se svojim sosedom in mirno krenil proti izhodu, ne oziraje se na desno ne na levo. Najbolj čudno je bilo to, da ga ni nihče oviral. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1-—. Najmanjši mei.k Din I9-—% Podoiicirsko podp. društvo ljubljanske garnizije prireji v soboto, dne 7. t. m. točno ob 20. uri T liubljanskem Mestnem domu zabavni večer s plesom iti ;aljivo pošto. Za obilen obisk še priporoča odbor. 21459 Trg. sotrudnika j ali eotrudnico. ne pod 251 let starega (o), dobro ver-! ziranega(o) v trgovini meša- j ne stroke, spretnega (o) prodajalca (ko) takoj sprejmem kot prvo moč. Cenj, ponudbe z navedbo dose- - ., danjega službovanja je po- Vrtnarski pomočnik slati na naslov Alojzij Re-; mic, DravogTad. 21123 Sodarski pomočnik mlad in trezen, vešč vsega samostojnega dela, išče službe za takoj ali s 15. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21565 Žegnanje! r * nedeljo vsi na Brdo pri Viču, kjer priredi pevsko društvo na Jržici ■ airedi dne 8. avgusta t. 1. veliko vrtno veselico na vrtu gospe Pečnik, po domače uri Vrbančku v Sto-žienb. Vstopina prosta. Prireditev te vrši ob vsakem vremena. Vabljeni ste vsi, posebno ljubitelji petja. 21426 Mesarijo dobro i ločo. vzamem takoj v najem. Dopise pod značko «Sle-.irija 50> na oglasni oddelek .Jutra. 21538 Brivnico parhimerijo, dobro idočo, rep.i prodam radi odpoto-Tanja. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21474 Pekarijo dobr-, idočo, v prometnem kr:i.iu Slovenije, vzamem v najem. Ponudbe na naslov: Dragotin Laeh, Podravske gesvete. Hrvatska. 21571 (dobe^ Knjigovodkinjo * večletno prakso, vajeno v - <■ n pisarniških del. sprej mem takoj. Dotične. ki so verzirane tudi v trgovini mešane stroke, imajo pred nost.. Cenj. ponudbe t na vpdbo dosedaniega službo vanja je poslati na naslov A!..iz:i Remic. Dravograd 21152 Brivskega pomočnika Vi dobro striže Bubikopt in je tudi dober brivec, sprejme takoj brivski salon za gospode in specialno striženje Bnbikopfa M. N e ž i e. Pred Škofijo 15. 21526 Pisarniška moč slovensko in nemško per-fektna. v govoru in pisavi, vejča nemške stenografije ri v .ijena Underwood pis. ■ .-e sprejme. Pismene ponudbe z zahtevkom plače ra: Jugoslovenski Siemens, d. >!.. oddelek za slabi tok, I.inMiaua, Dunaiska c. 1 b. 21511 tostranski zaslužek velik io traien se nudi vsa. komur Samo pismene po-rndhp z znamko za odgovor -■a P Pire. Ljubljana. Levček a 3- 2123 Manulakturist v-■ -trvn-ko verzirana moč r dobrimi referencami se Ponudbe pod značko .Vannfakturist* na oglasni oddelek .Jutra,. 21574 Čevljar, pomočnika dobrega, sprejme takoj i Alojzij P a j k. čevlj. moj- i ster v Višnji gori. Stanova- 1 nje in hrana v hiši. Plača ; po dogovoru. 21591 ' Trg. pomočnika deta j lista mannfabtur- j ne stroke, obenem dobrega j izložbenega aranžerja. starejšo moč. sprejme M. Kramar, Kamnik. 21615 Potnika iščemo, ki zastopa že prodajo žganja aii slienih predmetov in bi hotel prevzeti kot sporedno zastopstvo J prodajo dalma.tin.-kih vin v ! Sloveniji proti prodajni proviziji. — Ponudbe pod .Dobro vpeljan, na oglasni oddelek . 21612 Učenca 16—18 let starega, z dobrim ljudskošolskim spričevalom, močnega, sprejme umetni mlin L. Gutenberger de.lici v Mežici. 21568 Natakarico veščo slovenskega in nemškega jezika sprejme restavracija Joško £užek v Kajhenburgii. 21570 išče mesta radi nadaljnje izobrazbe. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod »Vrtnar 66». 21566 šč Gospodična iz boljše (trgovske-nemške) hiše, izurjena v vseh trgovskih poslih, išče vsled nastalih razmer službo blagaj-ničarke ali kai sličnega proti majhni plači. Cenj. dopise na oprl. oddelek »Jutra» pod značko »Poštena 26». 214S0.a Trgovski pomočnik 18 let star. išče primerne službe. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 36*. 21516 Prodajalka galanterijske stroke išče mesta. Nastopi event. takoj.— Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* pod znač'o «Poštena 95». 21495 Trgovski potnik dobro vpeljan in zanesljiv, išče zastopstvo dobro sortirana veletrgovine nogavie za Hrvatsko. Bosno in Dalmacijo. proti proviziii ali fiksni plači. — Ponudbe na oglasni oddelek « Jutra* pod »Dober uspeh zasiguran*. 21537 Perfektna šivilja se priporoča na dom. — Emonska cesta 4 (pri Kra-ker). 21602 Gospa v gospodinjstvu in kmetijstvu vsestransko izobražena, išče mesta gospodinje na velikem posestvu ali v velikem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Gospodinja 91». 21291 Fotograf, pomočnik išče službe za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Foto 606». 21606 Prodajalka mešane trgovine, želi pre-meniti mesto — najraje v Ljubljano. Vajena je tudi pisarn, del in strojepisja. Dopise na oglasni oddelek pod »S koncesijo 18>'. 21518 V Radečah pri Zid. mostu oddati* lokal samski modlstinji. — Vsa oskrba lahko v hiši. Mara Kranjc, Radeče 41. 21592 500 Din nagrade onemn, ki preskrbi na prometnem mestu primeren lokal za vinotoč, po mogočnosti s stanovanjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vinotoč* 21587 Gostilno oddam v najem na deželi proti majhni odkupnin! inventarja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 21614 Lekarna v Žalcu št. 104 se z opremo da takoj v najem. Natančnejši pogoji ustmeno. 21572 Lep lokal s stelažami za mešano trgovino in j-tanovar;em v živahnem kraju na Dolenjskem, takoj ugodno oddam. Ponudbe na o?Ta=ni oddelek »Jutra* pod »Dobra prilika» 21581 Vinsko klet veliko in hladno, z nekaj inventarjem, pripravno ra vinsko trgovino, oddam v nalem v mestu Celju. Ponudbe pod »Vinska klet* na oglasni oddelek »Jutra-. 21618 Hišo z gospodarskim poslopjem, vse zidano, v najboljšem stanju, ter z vodno močjo, porabno za vsako podjetje, v zelo prometnem kraju na Gorenjskem, prodam. — Posestvo obstoji približno iz 8 oralov^njiv, travnikov in gozda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21557 Gozdno posestvo 130 oralov, zarašene smreke, žago in poslopja, blizu postaje, proda za 650.000 Din Zagorski. Maribor. Ta-tenbahova ulica Štev. 19. 21380 Sobo ? hrano oddam takoj ali s 15. avgustom v Rožni ulici št. 27/1. 21451 Lepo, prazno sobo s posebnim vhodom, oddam ? 1. septembrom r Rožni dolini. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». " 21403 Kot sostanovalko v sredini mesta sprejmem s 1. septembrom gospodično ali dijakinjo v popolno oskrbo. Cena nizk-n Na-slov pove oglasni oddelek Ju ra. 21367 Vso oskrbo s posebno sobo išče samski uradnik od 15.—31. avgusta Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra» pod »Središče mesta». 21594 Novo stanovanje lepo in zračno, obstoječe iz 3 sob in kuhinje, radi odpotovanja takoj oddam proti mesečni najemnini Din 1000 — za 1 l- to naprej. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »Stanovanje 1000». 21512 Sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, oddam tistemu, ki odkupi opravo z vso pritiklino. Pripravno tudi za zakonca brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21595 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam takoj zakonskemu paru brez otrok, event. g souporabo kuhinje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21600 2 mlajši dijakinji sprejme v oskrbo vpokoje-na učiteljica. — Pomoč pri učenju slovenskega, nemškega in franc. jezika. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21610 Prijazno sobico z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21603 Mesečno sobo opremljeno ali prazno, oddam zunaj mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21448 Maribor Opremljeno sobo iščem za 1 mesec — z 20. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» v Ljubljani pod »Maribor*. 21486 Sobo z vso oskrbo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21582 2 sobi s kuhinjo in prPiklinami. ali pa lepo -obo s konfortom i.-čem. — Natančna navedba cene itd na oglasni oddelek »Jutra* pod ?ifro «L*»po stanovanje^ 21503 Stanovanje obstoječe iz 2 sob. kuhinje in pritiklin. zamenjam 7a ; vp>je. Ponudbe pod značko I c^olnčno stanovanje* na I oglasni oddelek »Jutra*. 21532 Mesečno sobo oddam na Mestnem trru št. 6/11. 21579 Dva dijaka sprejmem po zmerni ceni na vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21556 Mirna stranka brez otrok išče s 1. novembrom stanovanje 4 sob z vsemi pritiklinami v prosti hiši. Plača dobro. Ponudbe pod »November 1926* na oglasni oddelek »Jutra*. 21555 Prazno sobo g posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v orrlasnem oddelku »Jutra*. 21552 Prazno sobo s posebnim vhodom, event. s kuhinjo, išče šivilja. Za nagrado izgotovjm obleke, plašče brezplačno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna 80*. 21580 Opremljeno sobo separirano. oddam takoj v Kapiteljski ulici štev. 5. 21617 Prazno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, oddam takoj 2 osebama. Naslov v oglasem oddelku «Jutra». 21624 Ifolelegantnejsi čevlji 150 Oin 9* \ tak deseti kupec 1 par čevljev brezplačno samo pri tvrdki Prešernova ulica 9, |#OIO dvorišče. Kot družabnik s 25—35.000 Din gotovine pristopi mlad trg. pomočnik h kak] trgovini ali drugemu sigurnemu podjetju. Sodelovanje pogoj. Cenj. ponudbe s popisom prometa na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Dobra eksistenca 10». 21517 20—30.000 Din kavcije v gotovini položi trg. naobražen mladenič trgovskemu podjetju ali denarnemu zavodu, ki ga vzame v stalno službo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vesten in zanesljiv 40». 21515 150—200.000 Din posojila išče sigurno podjetje. Vrača v teku 3 let, letno po eno tretjino posojenega kapitala in plača 16 % obresti. Ponudbe pod £ifrd »Sigurno podjetje* na oglasni oddelek «Jutra». 21589 Od 200—300.000 Din družabnika ali posojilo išče rentabilno e 75 % dobičkom delujoče podjetje, najtrdnejše podlage. Družabnika, ozir. posojilo iščemo le radi trenutnega pomanjkanja gotovine. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »25 do 12. t. m. 21551 M. 1. m. Ako Ti je dra^o svidenje, tam kot zadnjič. Sporoči. Poljube vedno Tvoja. 21607 2 mlada podčastnika želita dopisovati z inteligentnima gospodičnama. — Poznejša ženitev ni izključena. — Resne, neanonimne dopise poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Franjo in Toni». 21573 Gostilničarka vdova, dobra kuharica. 40 let stara. 6 stanovanjem in nekaj premoženja, želi poročiti starejšega gospoda. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zenitev*. §1605 Mlad gospod prijetne zunanjosti, želi poročiti gospodično z nekaj premoženja. Prednost imajo šivilje. Dopise s sliko pod Šifro »Mirno Življenje* na upravo »Jutra* v Mariboru. 21623 Pes doberman 1 leto star, se proda. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21549 Nemško dogo 1 leto staro, črnobelo lisasto, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra»r 21608 Psa in psico čistokrvna španjela, leto stara — izborila stebererja, prodam, se rajše zamenjam za vpeljanega ptičarja. Naslov v oglsanem oddelku »Jutra*. 21567 Penzion «Ideale» v znanem morskem kopališču Kiccione Mare pri Rimini nudi od 1. septembra dalje stanovanje, hrano, kabino za kopanje, s postrežbo 25 lir dnevno. 21585 Zidana «Brezalko-holna točilnica« celo leto odprta, pripravna tudi za stanovanje, s,e takoj proda. Pojasnila v točilnici, Ljubljana. Vele.-t-jem. Lattermannov drevored. 215:1 Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da se vrši to-mesečna dražba v decembru 1925 zastavljenih predmetov v četrtek 12. t. m. ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih v Prečni ulici štev. 2. Abonente sprejmem na dobro domaČo hrano v Tavčarjevi ulici < H. nadstr £0667 Kegljišče renovirano. prvovrstno, priporočam. Ob sobotah, nedp-Ijah in praznikih prosto za v&akega. D. Drašček. Bohoričeva 9. 21050 Abonente na hrano dnevno od 10 Din naprfj sprejema gostilna pri »Sod čku». — Vsaki dan os vrt i piščanci, porcija od 5 Din naprej. 21604 Lekarnarii! Oddam brasen lokal za lekarno v naiprometfieišem kraju Ljubljane, kjer ni nobene lekarne, event se dobi tudi krasno stanovanje v isti hiš . Pismene ponudbe pod , Lekarna" Adoif Grobming Minka Grobming -Modic-Čepin poročena Omišalj-Ljubtjana, dne 4. avgusta 1926. Profesor dr. Alojz Zalokar se je preselil v Maistrovo ulico št. 6 .poleg trga Tabor nasproti vojašnice vojvode Mišica) in ordinira tam redno od 2. do 3. ure popoldne. 5 92 a gui, it ji ii nnoi it, iuuauuuuunnnnmnnGr I#. K. Steiner & €o. splošno tesarstvo Ljubljana. Jersnova ulica 13. Prevzemajo se vsa v io stroko spada-oča dela po danih in lastnih načrtih po najnižiih cenah 15n □ □ n □ □ n □ □ O a Dijake sprejmem na hrano, stanovanje in popolno oskrbo primerni ceni. Stanovanje se nahaja v bližini gimna-*i?e. — Prijave na naslov: Jed^rt Krenzmaver. Kočevje 267. Pianino dobro ohranjen, kup-m. ~ Naslov v ogla>nem odl»-:i»'i »Jutra* 20957 Dt innannrrTnrinnnnc IfTOT Sloewer šivalni stroji ta šivilje, krojače in čevljarie k za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pr tvrdki Uid. Earagg, u ubijsna Selenburgova ulica 6 I. -stlačen ocuk !5-ietrc rsrrrtK l eiefon št. 9S: 2S Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij »Jutra. Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.