«
Štev. !44.
Trst v petek 24. meja '9IS
Tečaj
IZHAJA VSAK DAN
«b n-teljih la praznltlh tb 5., ols poned;l]kH» ik 9. zjotrm).
t^arslčne Ste». so prodajajo po 3 nv6. (o stofc.) v mnogik tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, dostojni, Sežani, Nabrežici. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-t -:ni, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nv£. (10 stoi.)
€J2LA8! 8E RAČUNAJO WA MILIMETRE v širokostl 1
hoi.jue. CENE: Trgovinski in obrtni ogla5« po 3 ct. mm. fliti'-tnice, zahvale, poslanic?!, oglasi denarnih zavodov po s i. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka *«U.Ijna vrsta it 2. Mali oglani po £ stot. beseda, naj-vzanj pa 40 stot. Oglase sprejema luseratni oddelek uprav« a/idinosti". — Plačuje ae izključno lo upravi „Edinosti".
Flaftjivo la toftjivo v Trstu. v^ar^7t=rr-rnng?gr—---------------—r~i—,----r----'—
NAROČNINA ZNAŠA
I JftUSČ- 7f
Glasilo političnega
društva ».Kdinost* zrn Primorsko.
„V tdmmii
ca mLo Uto 24 K, pol ista ta K, 3 mesec« O K; u ws-rofib« brez doposiaa« naročnine, se uprava orLra.
mm n*«*ljafc» 1k4u}« .JTOII/oaTT" itat« i m Mto Imtm Zrn m, i« psi !»u JCru 3-CO. Tai dopisi naj s« po£3jajo na uredništvo li-rtji. Nrfraxi»-▼ana pimaa s« ns tprajera^j« !a rekcp?a! t« e» vrttfij«. Harofaino. oglaa« in reklamac'}9 j» po5il;»ti na upravo tMa. UREDMLŠTVO: uHca Sierjl« Galattl 2U (N.ir»4tl Av*),
ia odgovora] urednikŠTEFAN GRBINA.	!*
fcwt?wt^ lista KEdinost", - Natisnila Tiak^ma .iTiLcert'. vpt«aaa udruga z omejenim porot"tvora v Trota*, nitel Giorgio "Galitti 4tev. 20. rafcn ftev. 841-552. TEl-rFON U *7 JT

DOGODKI HA OGRSKEM.
Devet miiulli, 80 ranjenih. - Budimpešta Sari.
- —
Nasilja — demonstracije.
BUDIMPEŠTA 23. Včerajšnji dogodki v ogrski zbornici so danes našli tragičen odmev v krvavih demonstracijah, ki so Le danes dopoldne dogodile po budimpeštanskih ulicah. Socijalni demokrati so za danes proklamirali generalno stavko delavstva v svrho manifestacije za uvedbo splošne vo-liine pravice. Med delavstvo je bila izdana parola: „Ob 10. dopoldne pred parlament za splošno in enako volilno pravico."
Demonstracije pa niso tako mirno in dostojno potekle, kakor so pričakovali optimist.! Tekla je kril Sad ogrskih oligarhov a Ia Tisza, ki z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi intrigami zavlačujejo uvedbo splošne in enake volilne pravice.
Generalna stavka in njeni izgledi
BUDIMPEŠTA 23. Za danes od vodstva socijalnodemokratlčne stranke napovedani generalni štrajk je le deloma posrečil. V več tovarnah nadaljuje delavstvo z delom. Prometni in občinski delavci se niso stavke udeležili. Tudi pri večjih stavbah delalo zidarji. Število stavkujočih cenijo na 50.000.
Vojaštvo pred parlamentom.
BUDIMPEŠTA 23. Veliki trg pred parlamentom je danes na vse zgodaj zasedla policija, ki Je napravila okrog zbornice močan kordon, da bi zabranila eventualni demonstracijski sprevod delavstva, katero ]e nameravalo priti pred zbornico manifestirat za splošno, enako in tajno volilno pravico. Trg so zasedli tudi močni oddelki infanterije in huzarjev. Policija je tudi zaprla vse dohode k zbornici in na trg.
Kljub tem varnostnim odredbam so prihrumele nešteviine množice, hoteč prodreti kordon in manifestirati za svoje pro-letarske pravice. Dolgo časa so množice po bližnjih ulicah valovile. Delavski reditelji so z velikim naporom vzdržavali red in mir med demonstranti.
Policija je skušala z vsemi sredstvi odvrniti demonstrante od velikega trga. To je množico razjarilo. Do prvih spopadov je prišlo na trgu „Svobode". Tu zbrani delavci so burno in živahno klicali „eljen"-klice in „Živela splošna volilna pravica". Začeli so psovati policijo, ker jih je brutalno odganjala in razganjala. Polagoma pa so se demonstranti vendar razšli po stranskih ulicah. Več oseb je v splošni gneči in zbeganosti zadobilo lahke telesne poškodbe. Nekaj oseb so tudi umikajoči se demonstranti pohodili.
Brutalni nastop policije, ki je bolj in bolj potiskala delavstvo v stran, je vzbudil med množico globoko razburjenje in viharje ogorčenja. Nekateri demonstranti pa so potegnili iz žepov svoje revolverje in oddali več strelov proti policiji. Poškodovan ni bil nikdo.
Razbijanje šip pred uredništvom.
Nekateri demonstranti so prišli tudi na waiczenski boulevard, da dajo duška proti židovskemu, cd vlade vzdrževanemu „Neues
Pester-Journala, ki je zlasti strupeno napadel delavce. Razburjena množica je v maščevanje razbila uredništvu in upravništvu tega židovskega lista več oken.
Policijsko poročilo.
BUDIMPEŠTA 23. Po uradnih poročilih policijske korespondence so nastali glavni in najbolj krvavi spopadi med izgredniki in policijo večinoma okrog devetih dopoldne na waiczenski cesti. Ubit je bil en demonstrant. Iz novopešianskih delavskih okrajev je korakala v notranje glavno mesto okrog 25.000 delavcev broječa množica, ki je ponekod poskušala prodreti policijski kordon, J da bi tako dospela pred parlament. Izgredniki so v svoji slepi pobesnelosti metali kamenje na policijo. Nato pa je biio oddanih proti policiji več revolverskih strelov. V celem okrog 70. Z ozirora na to, da sta bila pri teh prvih spopadih od kamenja zadeta dva policijska častnika in en stražnik nevarno ranjen, je policija poklicala vojaško pomoč, ki je z bajonetnim napadom raz-gnala demonstrante. Slednji so bežali pred vojaštvom, Čim so začuli, da se bliža vojaštvo z nasajenimi bajoneti.
BUDIMPEŠTA 23. Glasom poročil iste policijske korespondence je bilo ob 12 opoldne prinešenih v razne mestne bolnišnice 63 ranjencev, med temi 25 težko ranjenih. Od ranjenih sta doslej dva umrla. Ranjenih Je bilo tudi mnogo stražnikov.
Napad na palačo nadvojvodinje.
BUDIMPEŠTA 23. O krvavih dopoldanskih izgredth še naslednje podrobnosti: Pri prvih dejanskih spopadih s policijo, pri katerih so demonstranti obmetavali straž-! nike s kamenjem in sličnimi predmeti, so bili slednji prisiljeni streljati na napadalce. Pri tem pa je bil 31tetni Rudolf H o 1 u b e k ubit. Strel ga je zadel v sence in se Je takoj mrtev zgrudil na tla. Množice, ko je videla prvo krvavo žrtev, se je polastila grozna razburjenost. V notranjem mestu je množica razbila mnogo šip in je s kamenjem bombardirala tudi palačo nadvojvodinje Klotilde.
Nadaljne žrtve.
BUDIMPEŠTA 23. Ob 12 opoldne se je deloma posrečilo policiji, napraviti okrog i parlamenta mir in razpršiti prihajajoče mno- • žice. Z brutalno silo je vojaštvo razganjalo! zbrane množice. Na trga Svobode je bil! smrtno nevarno zadet neki 12Ietni šolarčekj od vojaške kroglje in je umri še tekom transporta v bolnišnico. Večina trgovin je popoldne zaprtih. Promet z avtomobili In s tramvajem je popolnoma ustavljen.
Nekatere podrobnosti. — Eden delavec ustreljen, devet težko ranjenih.
BUDIMPEŠTA 23. Socijalna demokracija se je skrbno pripravila na današnjo mani-' festacijo. Po vseh delavskih centrih je bilo opažali na vse zgodaj živahno življenje in bojevito razpoloženje. Na vse zgodaj so se
PODLISTEK
Vitez i2 Rdeče i)lš@*
(lie chevalier de Maison Rouge).	99
Roman Iz časov francoske revolucije. —- Spisal Aleksander Dumasstar.
„Občanka," je dejal jetniškl hlapec. „Od občana Richarda sem dobil majhen dar, tako, da si danes lahko privoščim svinjsko rebrce s kumarami in steklenico burgundca. Pošlji deklo h kuharju po rebrce, ti pa pojdi v hram po vino."
Gostilničarka je takoj odredila vse potrebno. Dekla je odšla skoz hišna vrata, gospodinja v hram.
„Dobro," je dejal patriot, „ti si razumen dečko."
„Tako razumen, da si vzlic Vašim objubam nikakor ne prikrivam, za kaj nama obema gre. Ali slutite, kaj ?"
„Da, popolnoma."
„Tvegava svojo glavo."
„Naj te moja ne skrbi!"
„Priznati Vam moram, gospod, da mi Vaša ne dela preveč skrbi."
„Toda, cenim tvojo z dvojno ceno ?"
„Ej, gospod, glava je zelo dragocena stvar."
„Preskrbi mi vstop v ječo, postavi me na svoje prejšnje mesto, in jaz ti jutri odrinem petdeset tisoč frankov v zlatu."
delavci zbirali na določenih mestih, da so potem v strnjenih vrstah odkorakali proti parlamentu.
Policija pa je odredila najstrožje in najobsežnejše varnostne odredbe. Popolnoma je cernirala dohode k zbornici. Tujcem je bil dohod na zbornični trg zabranjen. Vsi poslanci in časnikarji so se morali legitimirati.
Prvi spopadi delavstva s policijo so se dogodiii pri Margaretinem mostu, čez katerega so korakale delavske množice iz Pešte. Policija na konjih pa se je zagna?a v galopu vanje. Pri tem Je bil en delavec po-hojen m težko poškodovan.
Ob poli 10 dopoldne pa je postala situacija na waiczenski cesti zelo resna in kritična. V neko novo stavbo so se zatekli nekateri delavci in začeli iz skritih kotov metati kamenje na policijo, ki je mimo pa-truljirala. Oddali so tudi 70 strelov na policijo. Zaradi tega nenadnega napada je bila policija prisiljena rabiti orožje v svojo telesno obrambo. En delavec je bil v tem boju ustreljen; devet delavcev pa Je policija s sabljami težko ranila. Znatno poškodovan pa je bil tudi pri tem metežu en policijski stražnik.
Pobijanje šip in ustavljanje tramvaja.
BUDIMPEŠTA 23. Na mnogih krajih mesta so demonstranti ustavili tramvajske vozove in njih šipe pobili. Zaradi silnega navala demonstrantov so moraii v mnogih, najob!iudenejših ulicah popolnoma ustaviti cestni promet. V Palatinski ulici in na Jo-žefovem trgu so razjarjeni demonstranti, bežeč pred policijo, potolkli razne cestne sve-tiSjke in izruvali kandelabre.
Po dosedanjih, začasnih, opoldanskih konstatacijah je bilo pri dopoldanskih demonstracijah okrog 60 delavcev težko ranjenih in eden mrtev.
Pričakujejo, da se prave demonstracije razvijejo Še le zvečer. Da se demonstracije, nemiri in izgredi že v kali uduše, je pozvano v Budimpešto številno vojaštvo iz vseh bližnjih garnizij. — Policija je vsa konsignlrana in neprenehoma vrši svojo nalogo.
Revolucija.
BUDIMPEŠTA 23. Ob 11 dopoldne pa so zadobili nemiri in ekscesi revolucijo-narno-anarhističen značaj. Vse mesto stoji pod znamenjem revolucije. B-jrni in naravnost divji prizori so se odigrali na waiczen-skem „ringu", Pctmaniczfcy-jevi ulici in na trgu Svobode. Pa tudi v notranjem mestu je divja množica, pobesnela in razkačena vsled ravnanja policijskih organov, pobila mnogo šip in udrla v več trgovin. Množice se je polastilo splošno divjanje in vsi trgovci so začeli z vso naglico spuščati žalu-zije izžiožbenih oken in zapirati trgovine. Množica je nadalje izruvala in poškodovala mnogo plinovih kandelabrov in odmonti-rala plinove vžigalnike, tako da bo zvečer zavladala splošna tema po najvažnejših delih mesta.
Med demonstranti je nastala divja razburjenost in razjarjenost zaradi prvih žrtev. Množica je postala pobesnela. Drvila je po ulicah divje naprej. Policija in na ulicah patruljajoče vojaštvo nista mogla obviado-
;; 1
„Je-li to tudi gotovo?"
„Oh, saj imaš izborno jamstvo: mojo glavo."
Hlapec je pomišljal nekoliko trenotkov.
„Naprej!" je rekel patriot, ki ga je i videl v zrcalu, „naprej! Ne udajaj se ne- i prijetnemu pomišljanju; če me ovadiš, ne! dobiš od republike niti solda, ker bi bil j storil le svojo dolžnost; če pa služiš meni,' ti dam, ker se pregrešiš proti svoji dolžno-(sti in ker bi bilo krivično, ko bi na tem sveiu delal zastonj, petdeset tisoč frankov, s katerimi lahko takoj odpotuješ v inozemstvo in živiš tam udobno in varno."
„No, dobro, velja, gospod, naj se zgodi, kakorkoli hoče. Revež sem in se ne vmešavam v politiko; Francija je vspevala tudi brez mene in ne propade, četudi bo pogrešala mojo osebo; ako vršite Vi slabo delo, tem slabše za Vas."
„Menim na vsak način, da to, kar delam, ni slabše od onega, kar počenjajo drugi. Torej povej, kedaj me predstaviš očki Richardu ?"
„Nocoj, ako hočete."
„Da, seveda. Toda za koga me predstavite?"
„Za mojega bratranca Mardocha."
„Mardoche, naj bo, ime mi ugaja. Toda stan ?"
„Izdelovalec vreč."
„Ob kateri uri naj prične predstavljanje ?"
„Čez pol uie, ako hočete."
„Ob devetih torej."
„Kdaj dobim denar?'4
„Jutri."
„Tiho, tu mi prinaša vino."
„Torej nocoj pred ječo."
„Da."
Patriot je poravnal svoj račun in odšel.
Ko je bil že na pragn, je zaupil s svojim gromečim glasom !
„Zgani se, občanka! Reberce s kumarami ! Moj bratranec Grakh še umre lakote."
„Ta dobri Mardoche!" je dejal jetniški hlapec in pokusil burgundca, ki mu ga je bila natočila gostilničarka in ki ga pri tem nežno pogledala.
XLI.
Kancelist v vojnem ministerstvu.
Patriot je bil sicer odšel, toda ni se bil odstranil popolnoma. Skoz okajena okna je opazoval jetniškega hlapca, da bi videl, ali ni morda v zvezi s kakim agentom republikanske policije, najboljše, kar jih je sploh bilo; kajti ena polovica družbe je vohunila med drugo, ne toliko v slavo vlade, kolikor radi osebne varnosti.
Toda ni se zgodilo, česar se je patriot bal; nekoliko minut pred deveto je hlapec vstal, vščipnil gostilničarko za podbradek in nato odšel.
Patriot ga je srečal na obrežju pred ječo, nakar sta oba vstopila.
(Dalje.)
'vati položaja. Demonstranti so ponovno 'streljali na policijo in jo obkJadili z raznim | psovkami. Vsulo se je na njo ponekod tudi i gosto kamenje. Po ulicah je vzkipela prava, pravcata revolucija.
Z ozirom na ta skrajno epasni in nevarni položaj je morala vlada pozvati še močnejše, za demonstracije pripravljene vojaške oddelke na ulico. To vojaštvo je do-biio striktno in točno povelje vse n3 ulicah zbrane množice demonstrantov razgnati in važne ulice zasesti.
Obsedno stanje.
Z ozirom na revolucionarno anarhistični značaj današnjih dopoldanskih delavskih izgredov pričakujejo vsak hip, da vlada nad vsem mestom proglasi obsedno stanje.
Nekatere podrobnosti o dopoldanskih nemirih.
DUNAJ 23. Tušem prihajajo popoldne podrobnejša poročila o vzrokih, postanku in nasledkih današnjih dopoldanskih krvavih demonstracij.
Delavci so izdsli med svoje vrste parolo, da morajo na vsak način prodreti pred parlament.
Vojaški poveljniki pa so n3 dmgi strani dobili striktno povelje streljati brez p a r d o n a, čim bi delavstvo postalo reni-tentno in uporno.
Boj se je pričel ob poli 11 dopoldne. Delavci so streljali iz revclverje7. Vojaštvo pa je takoj odgovorilo s salvami, Pri prvi salvi je bil en delavec ustreljen ter je na mestu umrl, 80 delavcev pa je bilo težko ranjenih.
Ob 11 dopoldne so delavci zopet pričeli streljati. Prva smrtna žrtev je bil neki h u z a r, ki je bil v prsi zadet ter se je mrtev zgrudil na tla. Demonstranti so neprestano streljali iz revolverjev. Bili so tudi trije policisti mrtvi. Ti dogodki so se odigrali v AIkotmany ulici, ki voai proti parlamentu.
V	waczenski ulici je oddalo vojaštvo salvo, ki Je podrla na tla 65 oseb, tri so bile smrtno ranjene, eden je r.a mestu umrl. V EHzabetni ulici je oddalo vojaštvo salvo, ki Je podrla 150 demonstrantov. En deček in en delavec sta bila takoj mrtva. Pravi brezupen boj pa je bil v Rakoczy evi ulici. 7 u so imeli delavci dopoldne premoč In so se borili na življenje In smrt proti policiji In vojaštvu. Z bližnjih hiš so delavci ziosili razno pohištvo, prevrnili! vozove in se popolnoma zabarikadirali.
Zaradi deževja ponehujejo nemiri.
BUDIMPEŠTA 23. Zaradi deževja so ob tiičetrt na 1 nemiri nekoliko ponehali. Policija in vojaštvo patruljlra v gostih oddelkih po mestnih ulicah. Vojaštvo ne trpi nikr*:ih zbiranj in razžene vsako gručo ljudi.
Tema v mestu.
BUDIMPEŠTA 23. Ker so demonstranti po mnogih ulicah demolirali svetiljke in pii-novo napeljavo, je vodstvo mestne tiektrarre odredilo, da ostane večji del mestnih ulic danes zvečer brez razsvetljave.
V	waczenski ulici je neki demonstrant prijel za vojaški bajonet in hotel vojaka potolči. Bil je ustreljen.
Demonstranti so nadalje popolnoma demolirali električno remiso v Loroksa ulici.
Delavci so dalje demolirali uradne prostore .Asfaltne akcijske družbe**. Njene trgovske knjige so odnesli na ulfco in ]ih vrgli v sode, napolnjene s smolo, katere so zažgali.
Mesto v plamenih !
BUDIMPEŠTA 23. Mesto je začelo streti na petih krajih. Požarna bramba komaj zmaguje gasilno akcijo, ker ji demonstranti branijo. Položaj postaja vedno bolj kritičen. Vsak moment pričakujejo objavo obsednega stanja. — Policija je aretirala neštevilno ;z-grednikov, zapori so žn;imi prenapolnjeni.
Ponovitev nemirov zvečer.
BUDIMPEŠTA 23. Zvečer so se nemiri ponovili. Zlasti burni izgredi so bili v Goembutcza. Demonstranti so streljaii. Policija ravnotako. Vojaštvo je oddalo salve. Štiri demonstrante Je policija aretirala.
Z dežele prihaja vojaštvo.
BUDIMPEŠTA 23. Vlada je poklicala iz Komorna, Stolnega Belgrada in drupih garnizij vojaštvo na pomoč. Ponoči pričakujejo prihod več polkov. Močno z vepš-kimi stražami so zasedeni kolodvori. Vojaštvo tudi straži vse prihajajoče vlake. Policija strogo pazi na tujce in došlece.
Bombe.
BUDIMPEŠTA 23. Nemiri trajajo dalje. Policija in vojaštvo komaj zmagujeta s vejo nalogo. Demonstranti so ponekod napravili barikade. Ob polidesetih ponoči so nemili Še v polnem teku. Na carinskem
Stran II.
„EDINOST41 Št. 144.
V Trstu,, dne 24. maja 1912
trgu je neki izgrednik danes zvečer vrgel bombo v vežo hiše vladnega poslanca V o j n i c s a, katerega je hotel Justh v predzadnji seji v parlamentu pretepsti. Bomba se je razpočila in je stopnjišče demolirala. Poškodovan ni bil nikdo.
Žrtve.
BUDIMPEŠTA 23. Demonstranti so zažgali policijsko stražnico pred tovarno za žeblje. — V stražnici so se nahajali važni spisi, ki so vsi zgoreli. Ob 10 in pol danes ponoči so konstarili 9 mrtvih.
Oklic socijalne demokracije.
BUDIMPEŠTA 23. Zvečer je vodstvo socijalne demokracije izdalo oklic na organizirano delavstvo. Vodstvo pozivlje delavce, naj jutri končajo generalno stavko In naj prič no z rednim delom.
Prava revolucija.
BUDIMPEŠTA 24. (Izv.) Nemiri trajajo celo noč. Izgredniki so streljali v stanovanje Tiszovo. Zadet ni bil noben. Mesto gori na 30 krajih. Do sedaj je aretiranih 200 'Jz-grednikov.
_ Po noči je bilo 6 oseb ustreljenih, 160 Izgrednikov ranjenih, med temi 100 težko in 40 lahko. Vojaštvo prenočuje na prostem. Ob 12 ponoči so nemiri nekoliko potihnili.
Ogrski parlament in nemiri.
Oligarh Tisza.
V interesu miru.
Maritinje in Rokava (krajna občina Marezige) la Lega, abasso i cokoii!" (Živijo lega, j finem papirju tiskano brošuro s sliko Petra treba, žalibog, že sedaj smatrati popolnoma j doli s Sokolom). Regnikolski divjaki nas Kandlerja, v kateri se nahajajo prispevki uničenim.	1 vendar ne bodo učili omike.	j raznih italijanskih pisateljev in zgodovinarjev
Omeniti treba, da sta bili oni dve ob-j Križani! Ne kličemo Vas na zasra- o Kandlerju. Čini, kakor je c. k. vladi znano, tudi v pro-! movanja, žaljenja in poboje. Najizdatnejši Birma. Skof mons. dr. Karlin je včeraj šlem letu ne samo po izredni in dolgotrajni: odgovor na vse kamoristične, renjikolske in v cerkvi pri Sv. Antonu star. podelil birmo suši, ki Je v prošlem ietu vladala po vsej i socialistične atentate na slovenski značaj 73 dečkom in 146 deklicam. Istri', silno oškodovani apmak tudi po hudi Sv. Križa bo, ako se zavzamete toplo za to,	o,; j«
in opetovani toči.
Podpisani stavijajo radi tega sledeči nujni predlog:
C. k. vlada se poživlja, da dade brez
da tudi slednji slovenski Križan odtegne svojega otroka raznarodovalntci ,Lega Na-zionale*! Podpirajte naša narodna društva, posebno pa podružnico družbe sv. Cirila in
odloga preceniti škodo, storjeno prebival- Metoda, ki nam vzgaja mladino za pošteno stvu krajnih občin Podgrad, Dekani in Ma- zasebno in javno življenje. Naš Sv. Križ je rezige v Istri po hudi toči dne 17. maja J največja vas v tržaški okolici. Naj bi bila 1912, ter da težko unesrečenemu narodu j tudi drugim vasem v izgled narodnega po-pravočasno priskoči na pomoč s i štenja in značajnosti! Zato pomislite dobro, primerno podporo iz državnih j da Judeževi groši ne gradijo mladini častne sredstev.	bodočnosti, pač pa jej jo zagotavlja poštena
V formalnem pogledu predlagajo, da j narodna vzgoja, se ta predlog z vsemi po § 42. pravilnika' V prid družbi sv. Cirila in Metoda predvidjenimi krajšanji brez odlašanja odkaže' se je zavaroval na smrt in doživetje za odseku za blaženje bede. i svoto K 2000 gospod Julijan Pahor iz Renč --I pri Gorici. Rodoljubi, evo vam izgleda!
Domače vesta.
Dvorna vest. Predsinočnjem je dospela
Spominsko ploščo tržaškemu zgodovinarju Petru Kandlerju so po inicijativi tržaške občine odkrili včeraj na njegovi
BUDIMPEŠTA 23. Današnja seja poslanske zbornice je stala pod vtiskom dopoldanskih krvavih nemirov. Med poslanci je vladalo globoko razburjenje. Že začetkom seje je novi predsednik pokazal svoj nasilni značaj. Odtegnil je poslancu opozicije Baraba brez pove da oesedo, češ, da ne govori k dnevnemu redu. Dalje je predsednik Tisza naznani!, da je dal besedo poslancem Ap-ponyu, Loa5zya, Smrecsanyu in Egryu, da govore pred dnevnim redom o včerajšnji volitvi zborničnega predsednika.
Vsi štirje poslanci so odločno protestirali proti izvolitvi Tiszovi za predsednika in jo poglasili za protizakonito.
Med govorom posl. Lovaszy-a pa je v zbornično dvorano vstopil posl. P o I o n y i ia z globokim glasom zaklical: „Nedolžni otročičl so bili na ulici postreljenilu
Opozicije se je polotila splošna groza. Predsednik pa je Polonya pozval k redu, ne zmeneč se za tragične dogodke. Poslanci opozicije so začeli ogorčeno klicati 1 „ljudstvo more! Narod pobijajo ! Po ulicah teče kri!* Poslanec Polonyi je še pristavil: „Poslanec S z e k e 1 y (sin ministrskega imena} Je krvavo zadeti"
Sedaj je smatral nasilni Tisza za svojo dolžnost, da se je izjavil kot predsednik o krvavih dogodkih. Tisza se je dvignil in izpregovoril:
„Mi nismo nikakorŠen dobrodelen odsek. Mi zborujemo dalje. Naj se preliva kri na ulicah, kolikor se hoče. Naj padajo žrtve! To je v državnem interesu! Ne smatram za potrebno seje suspendirati. Će se tudi gode krvavi dogodki, vendar to čianov zbornice ne odvezuje izpolnjevati svojo nalogo!"
Te cinične predsednikove besede so Uvale v vrstah opozicije odločna proteste. Nastal je velik vik in krik. Vladna večina je molče opazovala in ni reagirala.
DRŽAVNI ZBOR.
DUNAJ 23. Zbornica Je stala danes ped vtisom krvavih dogodkov v Budimpešti.
Nadaljevala se je debata o službeni pragmatiki. Prvi je govoril slov. kler. posl. dr. V e i s t o v š e k. Govoril je 2 in pol uri slovenski. Koncem seje Je soc. dem. dr. A d 1 e r protestiral proti uporabi skupne armade proti mirnim demonstrantom na Ogrskem ir je zahteval sistiranje posvetovanj v brambnem odseku. Predsednik Je izjavil, da zbornica ni kompetentna o tem odločevati.
Italijanska fakulteta.
DUNAJ 23. Pododsek proračunskega odseka se |e danes bavil z vprašanjem italijanske pravne fakultete.
Čuvaj na Dunaju.
DUNAJ 23. Cesar Je danes zaprisegel kraljevega komisarja za Hrvatsko in Slavonijo pl. Čuvaja.
Za ubla2enje bede.
Posl. pre f. xM a t k o M a n d i ć in tovariši so stavili v seji zbornice poslancev dne 20. t. m. sledeči nujni predlog:
Dne 17. maja 1912. se Je na občine Podgrad, Dekani in Marezige usula huda toča, ki je vzeia narodu nado na dobro letino — v občini Podgrad deloma, v občinama Dekani in Morezige (politični okraj Koper v Istii) popolnoma.
Sočivje, sadje, krompir, žito, celo tudi trava so v občinama Dekani in Marezige jako hudo poškodovani.
Trtnl zarod, posebno v teh dveh poslednjih občinah, zlasti v vaseh Marezige, Bu.je, Sabadini, Krmcl, Brnetiči, Beržoni,
z brzovlakom državne železnice ob 814 rojstni hiši v ulici S. Nicolo Št. 8. Mestna saksonska princezinja Klotilda, sestra nad-j občina je o tej priliki izdala elegantno, na vojvodinje Marije Josipine s spremstvom, j	■
Odpeljala se je takoj z avtomobilom v grad Miramar.
Novi policiiski komisarijati v mestu.
Na predlog policijskega dvornega ravnatelja svetnika Manussija se osnujeta s prihodnjim oktobrom dva nova komisarijata v mestu in sicer eden v ulici Bachi št. 15, ter drugi v ulici Muda vecchia št. 4. V pritličju se nastani straža, v prvem nadstropju pa uradi. Ker so sedaj v mestu trije komisarijati, namreč pri Sv. Jakobu, na Vrdeii, in oni na glavni policiji, jih bo torej v bodoče pet, s čemer bo decentralizirano delo na glavni policiji. Vodstvo komisarijata v ulici Bachi bo poverjeno pol. svetniku Oskarju Wrat-schotu, ki je dosedaj vodil komisarijat na glavni pojiciji; na njegovo dosedanje mesto bo imenovan višji pol. svetnik Ernest Z e -kely. Vodstvo komisarijata v ulici Muda vecchia bo poverjeno višjemu komisarju dr. Anton Pechotschu. Za voditelja komisarijata na Vrdeii (ul. Luigi Ricci) bo imenovan pol. svetnik Herman Osti, ki dosedaj vodi policijo v Puli.
Pri Sv. Jakobu ostane na svojem mestu dosedanji voditelj pol. svetnik Z e n i.
Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. V poročilu o tej skupščini Je bil pohvalno omenjen tudi pevski zbor cerkvenega r ruštva na Reki. To navedbo moramo spopolniti v smislu, da je bil to zbor srbskega cerkvenega društva, kakor so se sploh Srbi jeli živo zanimati za na-raodno življenje istrskih Hrvatov. Moremo reči, da ravno tam lepo zmaguje ideja-spasiteljica — {edinstvenega deia med Hrvati in Srbi.
Očitno so pokazali svojo barvo!
Iz Rojana nam pišejo: „Edinost" je že primerno ožigosala postopanje „našega" „narodnega" godbenega društva „Lira" povodom pogreba Člana mladeniča H. Ferluge.
V	nedeljo, dne 26. in pondeljek, dne 27. t m. (binkoštni prazniki) bo birma v stolni cerkvi Sv. Justa.
V	korist družbe sv. Cirila in Metoda. Tržaška moška Ciril-Metodova podružnica priredi prvi teden v juniju v „Narodnem doftu" v Trstu razstavo slik k delom slavnega poljskega pisatelja Sienkiewlcza. Vstopnice po 1 K pridejo danes v razprodajo ter Ima vsaka pravico do krasnega darila in sic^r 10 zgodovinskih slik prednosti od 300 K do 50 K ter 490 lepih albumov oziroma portretov. Ker je razstava prirejena na korist naše šolske CM družbe, pričakujemo, da naše občinstvo porabi pri-iiko ter ogleda zares lepo razstavo, tembolj, ker so darila velike umetniške vrednosti, ki jih lahko dobi vsak obiskovalec, razstave. Več jutri.
Godbeno društvo v Nabrežini priredi javni p!es na binkoštni pondeljek na lepem senčnatem vrtu.
POROTNO SODIŠČE.
Prva slovenska porotna razprava.
Kako „narodno" čuti ta godba, priča tudi nastopni slučaj. Po procesiji te velikonočne praznike je svirala vojaška godba pred cerkvijo v Rojanu koračnico z motivi „Po jezeru", kar je ljudstvu očividno ugajalo. Naša „narodna" godba pa ni imela toliko poguma, da bi bila tudi ona zasvirala kako narodno pesem. Kdo jej je to branil? Nihče. Pač pa se je bala zameriti pri kakem prodancu. Ali mi vprašamo godbeno društvo „Lira": kdo jo je podpiral v začetku? Mari ne mi narodni Rojančani, katerih čutstva in mišljenje ta godba sedaj prezira?! Ali „Lira" naj nam ne brenka kakih elegičnih pesmi, če je ne bomo več pedpirali. Po zaslugi plačilo. Pokazali so barvo, ki pa značajnim Rojančanom prav nič ne ugaja.
Proti atentatom na slovenski značaj Sv. Križa. Iz Sv. Križa smo prejeli: Minolo nedeljo bi imela biti veselica „Lege Nazionale", ki pa je bila prepovedana. Naši „numerosi Italiani" so hudo poparjeni. Pa še bolj nego ti, se jeze in hudujejo „mednarodni" socijalni demokratje. Zasramujejo vse, kar je slovenskega. Zasmehujejo naša društva. Vsa možna sredstva upotrebljajo, da bi hujskali ljudstvo, češ, da smo Slovenci zakrivili, da je vas zgubila toliko tisoč kron, ki bi jih ta dan prinesli Italijani itd.! Značilno pa Je, kar sem siišal mimogrede iz ust nekega soci jaloega demokrata, ki se Je izrazil proti svojemu tovarišu: „Mi, ki podamo njim (Italijanom) eno roko, bomo imeli pijače, kolikor bomo hoteli 1"
Ako bi podružnica Ciril-Metodove družbe napovedala kaka prireditev, bi biii vsi socijalni demokratje nasprotni, pa naj bi vas tudi izgubila tisoče kron. In zakaj to ? Tu Je lahek odgovor. Ker vsi ti nezaved-neži in mladina, ne vedoči, ne kaj je socija-lizem, ne kaj Je narodnost, gredo na slepo vero za voditelji, ld so se pritepli semkaj kdo ve od kod tam iz kraljestva! Taki ljudje naj potem učijo nase domače ljudstvo vedenja ia vsega tega, kar Je potrebno za življenje (seveda pošteno)! Ravno v nedeljo sem slišal, kako je eden njih kričal: „Evviva
Predseduje dež. sod. svet. dr. Stegu, predsednika sta dež. sod. svet. Pachor In sodnik dr. Spongia, zapisnikov avskuitant dr. Klodič vit. SabladoskI, drž. pravdnik dr. Zumin; branitelj dr. Mandič.
Obtoženec: Josip G a b r o v e c, sin Josipa in Apolonije, rojen v Vižovljah dne 7. aprila 1886, pristojen v Mavhinje, kat, samski, kamnolomec, pismen, brez premoženja, že kaznovan, ki je obtožen, da je dne 14. oktobra 1911 v Vižovljah, sicer ne z nakano usmrtiti Frana Blažina, pa vendar s kakim drugim sovražnim namenom, zamahnil proti njemu z britvijo, povzročivši istemu na levem boku rano, ki je bila vzrok njegove smrti dne 21. oktobra 1911, torej
hudodelstva uboja v smislu § 140 k. z., kaznivega po § 142 kaz. zak.
Obtoženec je bil aretiran takoj tisti dan po dogodku in je bil skoraj en mesec dni v zaporu pri komenskem okrajnem sodišču, pozneje pa so ga prepeljali v Trst, kjer se je vršila proti njenu dne 5. decembra 1911 porotna razprava, kjer so ga spoznali porotniki krivega zločina ubojstva, storjenega sicer v silobranu, toda s prekoračenjem si-lobrana in to ne vsled strahu ali razburjenja. Obsojen Je bil tedaj na 6 let težke ječe. Vsled braniteljeve ničnostne pritožbe se zadeva ponovno razpravlja pred današnjo poroto. Obtoženec je bil vsega skupaj nad 7 mesecev v preiskovalnem zaporu.
Na galeriji in v dvorani je zbrano mnogobrojno občinstvo. Ko je začel zapisnikar čitati slovensko obtožnico, se Je pač precej izpraznil prostor za občinstvo v dvorani, kamor zahajajo navadno le juristi. Odšli so tu italijanski poslušalci, na galeriji pa je ostalo skoraj vse občinstvo, iz Česar se da sklepati, da je bilo to občinstvo slovensko, ki je razumelo slovensko razpravo.
Prisega porotnikov.
Predsednik otvori razpravo, pokliče najprej obtoženca, potem pa zapriseže porotnike, ki so bili sledeči: Bole Ivan Marija, Giaconi Andrej, Hmeiak Fran, Klemene Jakob, Košuta Fran, Nemec Fran, Ponikvar Fran, Popatnik Fran, Rozman Fran, Slavič Štefan Ignac, Stranj Jakob, Žgur Leopold.
Ko je predsednik v slovenskem jeziku prečital opomin na porotnike, so prisegli nato vsi porotniki z besedami: 9Prlsegamt kakor mi Bog pomagaj !*
Nato poklicane priče je predsednik ie opomnil na prejšnjo njihovo prisego, nakar je zapisnikar prečital obtožnico.
Zasliševanje obtoženca.
Obtoženec Je priznal, da Je v resnici ranil dne 14. oktobra 1. 1. gostilničarja Frana Blažino z nožem, toda Ie zato, da se ga ubrani.
Pripovedal je, kako Je tisti večer igral z Blažinom briškolo. Blažina Je izgubljal in se je jezil zaradi tega ter je v prepiru celo suval obtoženca, da bi ga spravil z dvorišča. Raztrgal mu je tudi srajco. Odprl je Blažina nato dvoriščna vrata in ga porinil skozi vrata.
Ne spominja se obtoženec, da bi bil
Obtoženec je končno izjavil, da zelo obžaluje svoje dejanje.
Zasliševanje prič.
Priča Fran Pahor je izpovedal, da se obtoženec in Blažina v gostilni nista prepirala. Tudi ni videl, da bi bil Blažina opraskal obtoženca in mu raztrgal srajco. Priča je ostal v gostilni, ko sta šla ona dva vun, potem pa so zaslišali krik in ko so prišli vun, so našli Blažino kakih pet korakov znotraj na dvorišču. Obtoženec, če je pijan, Je prepirljiv, v treznem stanju pa ne. Tedaj je obtoženec spil pet četrtink vina, ni bil popolnoma trezen, pijan tudi ne.
Priča je pred prvim sodnikom izpovedal, da je videl Blažino, da je prijel obtoženca za nos, danes pa je rekel, da je le videl Blažino z roko seči proti obtožencu. Na dvorišču je bila tema, da se ni videlo do dvoriščnih vrat, ki so oddaljena od hiše kakih 40 korakov.
Priča Fran L e g i š a je potrdil, da je Blažina prijel Gabrovca za nos, nakar je ta dejal, ali misli to zares ali za šalo. Ko so šli po dvorišču, je Gabrovec zahteval od nJega delavsko knjižico. Bila pa je taka tema, da se ni videlo, ali je Blažina kaj suval Gabrovca ali nt. Čuli so potem kričati Gabrovca. Kako minuto pozneje je zaklical Blažina : „Pojdite pogledat, kaj mi je storil!" Našli so Blažino kakih Šest korakov od vrat In ga peljali v sobo. Gabrovec ni bil ne trezen ne pijan.
Priča Avguštin Blažina je ležal na hlevu in je slišal obtoženca na dvorišču jezno reči: „Blažina! Blažina!- Slišal je potem kričati obtoženca pri vratih in tresti vrata. Ko pa je prišel na dvorišče, je bil oče že ranjen. Bila je tema in ni videl, da bi bil oče pobral kamen. Pred vrati je bil gramoz in par večjih kamnov, ki pa se bili na istem mestu, kakor prej. Obtoženec v Vižovljah ni priljubljen, da pa ni ravno slab. Zaradi onih 62 K se ni obtoženec nikdar prepiral, pa£ pa se je v Cerovljah baje izrazil, da hoče v Vižovljah nekomu „pokazati." Priča ni videl prizora v gostilni, ker je šel prej spat. Oče ni nič pripovedoval, kako se je zgodil oni dogodek.
Priča je pred prvim sodnikom izpvedal, da je videl, kako se je Gabrovec zaletel v očeta, kar pa je potem hitro popravil, da ni videl. Mater obtoženčevo je videl, da je prišla do dvoriščnih vrat, ni pa videl, da jo bil oče udaril.
Priča Fran K r a v a n j a je povedal, da je bilo kamenje pred vrati drugi dan ravno tam, kakor je bilo prej.
Obtožencev* mati Apolonija Gabrovec je tisti večer šivala do 11 zvečer. Okrog 2 ponoči je slišala klicati svojega sina : „Pustite me, Blažina, pustite me !" Pri-povedala je dalje, kako je slišala kričati Blažino, na dvorišču in pri vratih, kako je potem šla sama tjakaj, srečala sina pod lastnimi okni, sin je bil ves krvav po licu. Šla Je do Biažinoviii vrat in tam Jo je Blažina udaril po glavi. Sama je nato padla na tla. Ponjo je prišel drugi sin. Drugi dan je našla doma raztrgano sinovo srajco.
Branitelj: Kakšen je bil vaš sin, ali je
pred vrati kričal, pove pa, da Je Blažina zo- ; bil dober: pet odprl vrata, se takoj sklonil k tlom. Ali | Priča: Zame je bil dober, za druge mi Je pobral kamen, ali ne, ne more reči; zdelo pa ni nič mar.
se mu je tedaj, da ga Blažina hoče udariti; Obtoženčev oče Jože Gabrovec po-s kamenom.	trdi izpovedbo svoje žene. Čul je sinove
Tedaj je vzel iz žepa nož, skočil proti besede: „Pustite me, Blazina, pomislite, da Blažini in sunil z nožem predse, ne vedoč, imate otroke !u Obtoženca ni vJdel v lice, aH ga je zadel ali ne. Sunil je z nožem ali je bil opraskan ali ne. Drugi dan je prej samo enkrat. Jezen ni bil na Blažino in je odšel, da sina ni videl prej. Sin je s;car tačas celo delal pri njem. Blažinovi so mu dober, le kadar je pijan je nekoliko hud. bili sicer dolžni 62 K, na katere je bil ob- Orožniški stražmojster Alojzij S I v i č sojen sin Blažinov Emil, a ni bil zato je aretiral obtoženca. Obtoženec mu |e takoj Jezen.	priznal, da Je enkrat sunil z nožem Blažino,
Hočete imeti dobro obleko in po ceni? sxss?z Armando Levi, s&tss
V Trstu., dne 24. maja I9l2.
„EDINOST" št. 144.
Strmn III.
ker ga |e ta prijel za nos in ga hotel udariti s kamnom. Mati mu je povedala, da jo je Blažina udaril. Obtoženec sicer ni slab človek, če pa je nekoliko napit je neroden, se rad prepira. Ko mu je obtoženec pripovedoval, da ga je Blažina hotel udariti s kamenom, je dobil priča vtis, da je obtoženec govoril resnico. Napram priči Je tudi obžaloval svoje dejanje. Aretaciji se nikakor ni mislil odtegniti, pač pa se je celo sam hotel javiti.
Napram priči Frančiški Cahariji se je izrazil Blažina, ko ga je prišla obiskat, da ga Je obtoženec dvakrat zabodel pred vrati in se izjavil: „Ko bi vsaj vedel, zakaj lu. Prepira ni bilo med Oabrovcem in Blažinovirai, ker bi sicer ne bil Gabrovec na delu pri njih.
Priči Franu Ca h arij u je povedal Blažina, ko ga ie obiskal, vda ga je Gabrovec zabodel pri vratih. Cul je o Ga-brovcu, da se rad prepira, če ga ima Ie malo v glavi.	^ ,
Priči Blažu Frandoliču je povedal Blažina, da ga je sunil Gabrovec, ker ga je pehnil skozi vrata. Gabrovec, če je trezen, ni slab, če pa le malo pije, pa Je neroden.
Enako izpove tudi priča Beloslav Ur-d i h, ki je posetil Blažino na domu in v bolnišnici. O obtožencu pove, da je prepirljiv, če le količkaj pije.
Ker nadaljne priče niso navzoče, je začel predsednik čitati izpovedbe prič, ki so bile zaslišane v preiskavi. — Značilna je izpovedba Emila Blažine, ki je bil zaradi Gabrovca obsojen na 5 dni zapora in 62 K odškodnine, ki pa je Izjavil, da ni bilo nikake jeze med Gabrovcem in Blažinovo družino.
Medtem je prišel priča Štefan Žužek, ki je sedaj c. kr. stražnik v Trstu. Bil je navzoč tedaj v Blažinovi gostilni, ko sta igrala Gabrovec in Biažina. Izpovedal je tako kakor prvi dve priči, Pahor in LegiŠa. Videl ni, kako se je stvar dogodila, ker Je bil kakih 40 korakov oddaljen in je bila tema.
Nato Je prečital predsednik mnenje zdravniških izvedencev v italijanskem Jeziku, nakar predlaga branitelj, naj se zasliši ob-toženčev > sestro Antonijo Gabrovec in brata Frana Gabrovca. Nadalje graja pomanklji-vost menenja zdravniških izvedencev, ki ne dokazuje jasno, da Je Blažina v resnici umrl vsled uboda z nožem. Predlaga, naj se zaslišita zdravnika, ki sta raztelesila Blažinovo truplo.
Državni pravdnik prepušča sodnemu dvoru sklep o zaslišanju predlaganih prič, kar se mu zdi nepotrebno, protivi pa se zaslišanju zdravniških Izvedencev.
Sodni dvor je ugodil braniteljevemu predlogu na zaslišanje Antonije Gabrovec In zdravniških izvedencev.
Priča Antonija Gabrovec, sestra obtoženčeva, priseže in izpove, da Je obtoženec prišel tisti večer domov okrog 2 ponoči in ji rekel, naj mu da drugo obleko, da se probleče, ker Je imel ob vratu strgano srajco in jopič na rami in na rokavu. Bil |e po licu krvav. Ni bil prav zelo razburjen, pač pa žalosten. Rekel ji Je, naj mu da drugo obleko, da se preobleče, ker bodo takoj prišli ponj. Drugega ji ni povedal. Videla ga je dobro, kakšen je bil, ker je gorela luč. Brat je šel nato v svojo sobo. O kakem prepiru obtoženca z Blažinovimi ne ve ničesar.
Nato zaslišani zdravniški izvedenec ces. svetnik dr. X y d i a s izpove, da je smrt Blažine nastopila izključno le vsled ranltve, vendar pa je tudi izjavil, da je bilo videti pri raztelesenju znake kroničnega alkoholizma, in pa da je mogoče, da je bila zadana ona rana Blažini, ko se je pripognil, ali pa se zcpet sklenil kvišku.
Ko se je še prečitala nato Izpovedba obtoženčevega brata Frana, Je predsednik ob 1 30 pop. prekinil razpravo.
Večerna razprava.
Ob 5*15 popoldne otvori predsednik zopet razpravo, nakar se sodni dvor umakne v posvetovalnico v svrho sestave vprašanj porotnikom.
Porotnikom so bila stavljena sledeča vprašanja:
Glavno vprašanje: ali je obtoženec kriv hudodelstva uboja na Franu Blažini?
1.	dodatno vprašanje v slučaju potrditve glavnega vprašanja: Ali je obtoženec ravnal v upravičenem sliobranu?
2.	dodatno vprašanje v slučaju potrditve glavnega in 1. dodatnega vprašanja : ali se Je obtoženec držal v mejah potrebne obrambe?
3.	dodatno vprašanje za slučaj potrditve glavnega in 1. dodatnega ter zanikanja 2. dodatnega vprašanja: aH Je obtoženec prestopil meje siiobrana iz prepasti, bojazni ali strahu?
Eventualno vprašanje za slučaj potrditve glavnega in 1. dodatnega, zanikanja 2. dodatnega in potrditve 3. dodatnega vprašanja: ali je obtoženec mogel Iz-
prevideti, da je njegovo detjanje sposobno povzročiti nevarnost za telo druge osebe?
Nato je predsednik dal besedo državnemu pravdniku ki je v svojem kratkem govoru, ozirajoč se na izpovedbe prič, pobijal zagovor obto-ženčev, da se je nahajal v upravičenem sliobranu in pozival porotnike, da pomagajo pravici do veljave, nakar Je povzel besedo
branitelj dr. Mandić, ki Je pred vsem v kratkih besedah začrtal dejanski stan, pobijal potem verjetnost izpovedbe Frana Blažina napram pričam takoj prvi dan po dogodku, ker tedaj Blažina še ni mislil na smrt, in je bil pač sarn soudeležen pri stvari. Kako se je dogodek izvršil, ne ve nihče, saj so bili vsi drugi 40 korakov oddaljeni, zakaj ne bi bil torej zagovor obtoženčev verjeten. Gabrovčev silo-bran je bil upravičen, dasiravno morda Blazina ni niti segel po kamenu ; obtožencu se Je pač zdelo, da ga hoče Blažina napasti in to ga je upravičevalo do samobrambe, in če je prekoračil meje upravičenega siiobrana, je to storil le v strahu pred nasprotnikom. Priporoča porotnikom naj potrdijo glavno vprašanje, potrdijo naj pa obenem tudi, da Je obtoženec storil v upravičenem sliobranu; če pa mislijo, da je prekoračil meje dovoljenega siiobrana, naj pa izrečejo, da Je storil to iz strahu. Vsekakor pa naj se ozirajo na to, da je obtoženec že skoraj 8 mesecev v preiskovalnem zaporu, sodijo naj milostno.
Po obširnem in temeljitem predsednikovem reasumeju so se umaknili porotniki v posvetovalnico in so po petčetrturnem posvetovanju odgovorili na stavljena vprašanja takole:
Glavno vprašanje: „daa z 12 „da".
1. dodatno vprašanje: „ne" z 12 .ne".
Odgovor na ostala vprašanja odpade.
Izrek porotnikov je bil torej nepričakovano strog in je nabravil splošno mučen vtis.
Državni pravdnik predlaga, naj se obtoženec kaznuje zaradi zločina uboja. Obte-ževalno je, da je obtoženec sunil dvakrat z nožem in da Je umrli zapustil 11 otrok, olajševalno pa, da Je deloma priznal in da je bil že dolgo časa v zaporu.
Branitelj navaja kot olajševalno, da je bil umrli sokriv na dogodku, veliko razburjenje obtoženca, da je bil napit in zlasti, da Je že bil osem mesecev v zaporu.
Po fdaljšem posvetovanju je proglasil predsednik nato sledečo
razsodbo:
Josip Gabrovec se na podlagi pravoreka porotnikov obsoja zaradi hudodelstva uboja na tri leta in pol težke ječe.
Sodišče je torej izreklo napram trdemu izreku porotnikov res zelo milostno kazen in obsojenec jo je sprejel.
Tržaška mala kronika.
Na prosto nogo so bili izpuščeni po nalogu preiskovalnega sodnika dijaki Klav-dij Suvicb, Avgust Stock in Mihael Mianich, ki so pred nekaj dnevi — kakor smo poročali — bili aretirani, (prvi v Gradcu, drugi v Piranu in tretji v Trstu). Kakor doznajemo, bo bržkone postopanje proti vsem ustavljeno.
Obesil se je v sredo zvečer v svojem stanovanju Piazza vechia, Št. 6, prvo nadstropje, 56-letni Franc Gerbec.
Orkestrijon je začel goreti predsinoč-njim ob pol osmih v gostilni „Buffalo bil" na Barrieri 35. Ognjegascl, ki so hitro prišli, so preprečili razširjenje požarja, a orkestrijon, ki je zavarovan, je zgorel popolnoma. Skoda znaša baje 1200 kronll
Živina v človeški podobi. Predsinoč-njim ob poldvanajstih je agent g. Ignagnaro šel po zagati della Corte. Tu je videl, da neki človek na beštijalen način pretepa žensko, ki ima otroka na rokah. Ko je g. Ignagnaro moža opozoril, naj ne dela tako, je surovež potegnil nož, ter se obrnil proti njemu. Ignagnaro je moral bežati, a oni za njim, dokler mu ni prišel nasproti neki redar, ki ]e nasilneža aretiral in odvel v zapor.
Bil je to 29-letni delavec Domenik Žbona iz Trsta, stanujoč v zagati della Corte, št. 2.
Žena, katero Je pretepal, je bila njegova žena, ki Je pripovedovala na policiji, da je njen mož po navadi izkazuje ljubezen na tak način in da ji je pred kratkim izbil eno oko! Uboga žena je tudi res slepa na eno oko.
Koledar in vreme. — Danes: Marija D., Cveta. — Jutri: Urban L, p. No-simir.
Temperatura včeraj ob 12. opoldne f 17 0 C°. — Vreme včeraj: Oblačno.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila v soboto, dne 25. t. m. od 9—12 dop.
Chiffonier z zrcalom, nočne omare, mramornati umivalniki z zrcalom, velika množina čevljev za gospe, gospode in otroke.

POHIŠTVO
i —■ ■iMuiinnBMH—
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TR8T - VIA MALCANTON - TR8T f
Krojačnica in zaloga
narejenih oblek
v Trstu
ul. Sette fontane 2, vogal Barriera, Sprejemajo se naročita po meri po ugodnih cenah.
Jfaznanilo. - ]fa J(orsu št. 13, prvo nastr.
je začela razprodaja partije
krasnih oblek za dame, jopičev, vestaiij, priponov
spodnjih kril in hlač itd.
H § 5© % znižanja
Čas razprodaje: od 8. do 12. in od 2. do 7. pop.
I>r. Peenfk
(FETSCHNaGG)
£rst, via S. Caierraa štev. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 */* — 1* --
r-—5—p
Antonio Spanghero
i	dekorativni s ikar ^cccc
naslednik tvrdke DOMENICO DELISE.
DELAVNICA :
Trst, ula Nadonnlna St. 1
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela in dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA: Imitacijo lesa In marmorja, izložne table.
M
Priporoča se
slovenska $ šivilja $ |
TRST	*
ul. Barriera vecchia 33, vrata 13.
Mneria-Buffet
Trst, Tia Carlo Ghega št. 8.
Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano ; in surovo. Izvrstno vino, črno in belo.
Prvovrstno pivo. coccccrcctc: Priporoča se za obilen obisk
JAKOB VOLPIN.
d
Mnenje gosp. dr.a H. Tonin-a,
glavnega zdravnika v ital. bolnišnici Umberto I, Kahira
G. /. SERRAVALLO
Trst.
Pogostoma uporabljam črez 12 let Železnato Klna-vlno Serravallo (Vino dl Chlna Ferruginoso Serravallo) v svoji praksi In v Italijanski bolnišnici Umberto I.; jaz moram z vso vestnostjo In Iz srca podprlčati, da je vino Serravallo tonlčno In Izborno v vsakem ozlru In da je ne samo radi svoje okusnosti In uspešnosti, ampak tudi, ker vsebuje gotovo
količino alkohola.
KAHIRA. 25. I. 1911.	Dr. H. TON1N.
Pozor letoviščarji! ¥ *
Odda se takoj 1 — 4 lepe, nove, meblirane sobe s kuhinjo ali brez kuhinje. — Na razpolago je tudi mrzla, gorka ter solnčna kopel. Vila najlepša lega v celem okraju. Vila stoji na travniku, okoli nje veliki vrti.
Viktor OrOSZy, — železniška postaja, — VERD pri VRHNIKI.
—M
R. Gasperini, Trst;
Telefon itev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10
Prevozno podjetje
kr. mMJittk bi. Muate
MSi
Ijrejit rocsrtuujt tabrtapiiMi ilua iz mltile, tostafljanje u lev.
POSOJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOOOVORNEJSE CENE,
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cemcata .PORTLAND- v S pileta. PRODAJA HA DROBNO.	CEN 8 BREZ KONKURENCO.
I
9
LHJ ŠOT Zas
t	T«
PRODAJANA
llMM«
1
Osem: gospodinjam
toplo priporočamo
CIKORIJO
edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
v korist družbi sv. Cirila in Metoda I
' i f jP'iitfV rt'UMflT 1
»navi
Stran IV.
„EDINOST" št. 144.
V Trstu, dne 24. mija 1912.
Društvene vesti.
Dramatično društvo ima v soboto zv. svojo sejo.
Telovadno društvo »Sokol" na Op-činah. Kakor vam je znano Iz oglasov drugih bratskih društev, mora biti vsak član, ki ima kroj in hoče v njemu nastopati, temeljito izvežban v redovnih vajah. Tega sklepa, katerega je določil vaditeijski zbor „Tržaške sokolske župeMf se mora vsak načelnik najstrožje držati ter neizvežbanim nastop prepovedati. To naj si zapomnijo oni, kateri se redovnih vaj tako radi izogibajo. Vabim torej vse brate, kateri imajo kroj, da se udeležijo redovnih vaj, katere se vrše danes od 9. do 10. zvečer v telovadnici. Nazdar!	Načelnik.
Kolesarsko društvo „Balkan". Izredna odborova seja bo danes ob 8. zvečer v kavarni „Minerva". Prosim gotove udeležbe.
Tajnik.
Pevsko društvo wAdrijaa v Barko v-Ijah. Pevke in pevci so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže pevske vaje, ki bo danes točno ob 8. zvečer. Po pevski vaji bo važen pogovor. Naj nihče ne maojkal
Oddelek pevskega društva .Trst" priredi v nedeljo 26. t. m. peŠizlet v Štanjel. Zbirališče pred „Narodnim domom" ob 4*30 * zjutraj; odhod točno ob 5 uri. Podrobnosti v petek, pri pevski vaji.
Olepševalno društvo za Prosek-Kon-tovelj bo imelo svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 27. maja 1912 ob 10. predpoldne v dvorani pevskega društva „Hajdrih" na Prošeku z običajnim dnevnim redom.
Nar. del. organizacija.
Še o shodu na Kolonkovcu. Zabeležiti moramo še, da se je v nedeljo na vrtu »Konsumnega društva" na Kolonkovcu vršil tudi pretep. Začetniki so bili seveda — kakor vselej — socijalni demokratje. Ko so šli Tržačanl domov — bilo je okoli 10. ure — so ob cestnih Jarkih poskriti socijalni demokratje lučali tudi kamenje. — Socialistična izobrazba 1
Renjikoli, ki so se tudi udeležili nedeljskega shoda, so se jezili, ker se ni govorilo v italijanskem Jeziku. Slišati je bilo od raznih strani: „Porki de ščavi!" In Slovenec naj bi bil v njihovi družbi i To bi pomenjalo izdajati slovenski narod!
—	Slovenski krojaški pomočniki 1 „Narodna delavska organizacija Vas vabi na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo ob 9*30 dopoldne v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška št. 2. (Včeraj Je bilo pomotoma objavljeno popoludne mesto d o p o I-a n e.)
—	Skupina slovenskega ženstva NDO priredi v nedeljo ob 4. pop. II. plesni ven-ček v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška 2.
—	Krajna skupina zidarjev NDO sklicuje za nedeljo ob 5. popoldne javen shod v „Konsumnem društvu* v Dekanih.
—	Pripravljalni odbor krajne skupine škedenjskih plavžev NDO sklicuje za jutri 25. maja ob 7 in pol zvečer občni zbor v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju. Dnevni red:
1) Poročilo pripravljalnega odbora. 2) Poročilo zastopnika centrale. 3) Volitev odbora.
—	Zidarji! Ako se vam pripeti na delu najmanjša krivica, bodi s strani socijalnih demokratov bodi delodajalcev, priglasite se nemudoma v uradu NDO, ul. sv. Frančiška štev. 2.
—	Zidarjem, ki bi radi pristopili NDO, naznanjamo, da se sprejemajo novi člani vsak dan od 10— 12 dopoldne in od 4—8 zvečer; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoldne. Vstopnina znaša K 1, članarina pa 30 vin. na teden.
—	Delavci tovarne „Linoleura" so vabljeni na društven shod, ki ga sklicuje NDO za nedeljo, ob 10. dopoldne v prostorih gostilne „Kc-sič" pri Sv. Jakobu.
—	Strokovno tajništvo uraduje od 11. do 12. dopoldne in od 5. do 7. zvečer. _
»AfOVI
Povodom jubilejne zbirke v proslavo 25-letnlce ženske podružnice sv. CM v Trstu (n njene soustanoviteljice gosplce Milke Mankoč-eve so darovali v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: Pola Z. R.
ga. Kristina Červeny, Cirknica . K 20'— „ Gretka Mankoč, Celovec . . „ 10*— „ Helena Bavdek, Ljubljana . „ 4 —
„ Antonija Slavlk...... „ 10 —
„ Marija Furlan...... „ 2*—
g. Stanko Knez, Ljubljana ... „ 1*—
„ Franjo Suban....... 9 1*—
„ Breščak..........20 —
„ Josip Misle j s soprogo, Rojan „ 10 — „ Josip Katalan, Rojan .... „ 20 —
ga. Štrukelj, Trebče..... , , 2 —
Skupaj . . K 100 —
—	Gospića Nežika Šterle K 20 — (S tem Je postala gospica ustanovnica. Srčna hvala vrli darovalki, kajti, Četudi je priprosto dekle, razume veliko važnost CM družbe ter je od svojega težko prisluženega denarja podarila tako razmerno veliko svoto za našo revno deco. Bog jo živi in daj še mnogo posnemalk!)
Vesti iz Goriške.
Kanalska podružnica CM priredi se sodelovanjem salonskega orkestra »Vrdeij-skega Sokola" varijete z jako zanimivim sporedom pod vodstvom g. Adamiča. Veselica se bo vršila pri „Zlatem levu" v Kanalu na binkoštno nedeljo, dne 26. t. m. ob 5. popoludne. Ker se varijete vrši v prid družbi sv. Cirila in Metoda, vabimo na obilno udeležbo.
Biljana. Občni zbor CM podružnice obnesel se je povsem dobro. Zborovanje je otvoril predsednik g. Fr. Obljubek, ki je v zbranih besedah pozdravil navzoče zboro-valce. Nato je tajnik g. Izidor Kožlin podal svoje poročilo, ki je bilo z odobravanjem sprejeto. Istotako poročilo blagajnika, gosp. Viljema Sfiligoja; zlasti njegove besede, naj bi sleherni Bric pristopil k podružnici, da bi tako dostojno proslavili prihodnje leto 25Ietnico briške CM podružnice.
V odbor so bili izvoljeni vsi dosedanji funkcijonarji.
PriredHev v prid narodnemu šolstvu izpadla je povsem dobro ia čast prirediteljem, ki se ne strašijo ne truda ne stroškov, ko gre v prid naroda. — Obenem gre čast domaČem orkestru za brezplačno sodelovanje !
Tudi naj sprejmejo zahvalo vsi udeleženci, ki so pripomogli, da je gmotni uspeh izpadel tako dobro. Posebna hvala tudi gg. ki so blagovolili preplačati vstopnino. Upamo da se še vidimo pri enakih prireditvah in tako položimo majhen dar domu na oltar!	_
Vesti iz ! stre.
Lovran. 20. maja 1912. Le malo kedaj se oglašajo dopisniki po naših listih o naši lepi Lovrani; te malokateremu prihaja na um, da bi tudi našo širšo javnost nekoliko opozoril na biser v Kvarnerskem zalivu. Dovoljujem si torej jaz nekoliko pisati o tem.
NI mi namen, da bi opisoval udobnosti, ali kaj druzega enakega, pač pa se hočem nekoliko dotakniti našega napredka, tozadevnih ovir — torej našega nar. vprašanja.
Pred tednom dni je pevski zbor „O-mtadine" nastopil prvič v javnosti in sicer pod vodstvom vrlega pevovodje gospoda Zagorca. Ukljub temu, da je bil to prvi nastop, so bila pevska proizvajanja popolna in čast takemu zboru in njega vodji, ki je že s svojim prvim nastopom pokazal, da mu je zagotovljena lepa prihodnjost. Tudi igrokazi so bili izvrstni in ne vem, katerega bi bolj pohvalil ali igralke, ali igralce; bili so pač v svojih vlogah dobri, naravni, in želi so zaslužene pohvale od strani občinstva.
Dalje moram poročati, da imamo tudi narodno godbo, ki se pod vodstvom gosp. Zagorca prav pridno uri in pripravlja na prvi nastop. Kedaj bo ta prvi nastop, ni še gotovo; vendar je narod želel, da bi se vršil o Sv. Rešnjem Telesu, to je, da bi godba takrat prvič nastopila v javnosti ter sodelovala pri procesiji. Tozadevni račun pa je prekrižal naš gospod svečenik, greč. g. župnik lovranski Ivan L u k in sicer na Jako čuden način, ki postavlja gospoda župnika ki Je „rojen Hrvat", v jako čudno luč.
Ko je prišla k njemu deputacija ter mu razložila svojo in naroda željo ter zaprosila, da bi pripustil godbo k procesiji, je izjavil, „da bi morali popreje prašati laško godbo} ker drugače ne dovoli, ker se boji kritike In italijanskega časopisja*. Tako postopa naš gospod župnik! Peščici Italijanov se klanja, ca, celo strah ima pred njo; svoj narod, kateremu bi moral biti ob strani, pa zapostavlja. Da je hrvatsko in slov. prebivalstvo radi tega nejevoljno, je umevno. V to poklicani krogi seveda ne bodo molčali in se k temu obrnejo na višje mesto. Le radovedni smo, kako in kaj ukrenejo tam: ali bodo upoštevali, da je Lovran slovanski, ati pa mu, kakor je že v navadi, dado občutiti, da višji gospodje kljub temu, da so Slovani, tudi želijo, da bi nad tem slovanskim biserom zavladala tujčeva moč.
Lovrančan.
Obrtno in konsumno drušfvo
pri Sv. Ivanu pri Trstu
registr. zadruga z omejen;m poroštvom sklicuje
redni občni zbor
na dan 1. junija 1912.
Mali oglasi Hi
' Br. 222/12.
ob 7 7,
zvečer
v zgornjo dvorano v lastni hiši pri Sv. Ivanu s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Predložitev v odobrenje računskega zaključka za 1. 1911.
4.	Volitev cačelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
|XAqm pekovskega pomočnika. Andrej Hacsrol, Iwwt5lll Sežana, pekarna.
11*2
Oglas.
U smislu § 29. pravila za kotarsku bo-
l^ffl ^ UČen? v	lestcičku blagajnu v Voloskom imadu se za
IOUĐ blaga, ulica Nuova 39. Colombm & Pontim.	• ,	l	vi
6 '	H23 ovogodišnju glavnu skupštinu ove blagajne
izabrati cdaslanici radnika i poslodavaca. U tu svrhu obdržavati če se dne 2.
Ilftpnra vajenega v trgovinijestvin, se sprejme Ul/l?ni/a9 2 lastnim prenočiščem in hrano. — JJaelov pri inser. oddelku Edinosti.
__1124	lipnja 1912 od 8 — 12 sati prije podne, za
PrnHoia bombaževine, slik in dežnikov. Via	radnike i poslodavce Članove ove blagajne na-
rruudjd stadion štv. 19, I. nadstropje, Ivan	stanjene u području općine Volosko-Opatija.
Klan. 343	Veprinac, Lovran i Moščenice izbor odnsla-
__ ~ . ~ ! I " ~ ~	nika blagajničkih članova i poslodavaca
MOdlStinja Ske Wobukrpog8kroengzabirmo.	u pisarni kotarske bolestničke b^gajce u
Prenavlja. — Ulica Nuova 45, I. 1103	Voloskom, a za one članove, koji stanuju u
v-----području obćine Kastav u prostorijama čita
Josip Stolfa Ž*l£emod*v£ -tvS	niuce »Nađa* u MatulJah u, c,dj ljera
vsakovrstna mizarska de!a. ~ 793	^bora i to : za osjegurane radnike od 8—U --sati; a za poslodavce od 11 —12 sati
Birmanske botre in botri!	podne
Vaš edini fotograf je ANTON JERvIĆ, Trat, V-a	Pravo izbcra lmade :
delle Poste 10, Gorica, Gosposka olica 7.__x Svaki r£duik, čhn blagajne, koji je u
to vrieme zaposlen u kotaru i svaki oni u
Ob priliki binkoštnih praznikov	smislu zakona o osjeguranju proti bolestim
na osjeguranje obvezani i svaki dobrovoljno
naznanjam slavnemu občinstvu, da priredi oddelek godbe N. D. O. na vrtu gostilne v ul. Sv. Marka
veliki godbeni koncert
v nedeljo in ponedeljek
Začetek vsakikrat ob 4, uri. Vstopnina prosta. Za obiino udeležbo se priporoča VIKTOR KOSIČ.
Stavbarska kovačija
v nekem glavnem mestu na jugu
■ w w
isce
•aa
prijavivši se član blagajne.
PrijavivJi se članovi blagajne, koii se imadu izkazati izkaznicom glasedom na njiho. o ime i providjecim podpisom poslodavaca bira u iz svoje sredine u smislu § 2(.* pravila za kotarsku bolestničku blagajnu 108 odaslanika za glavnu skupštinu, i to tako da če birati
a)	članovi nastanjeni u obć. Volosko-Opatija
33 odaslani k a
b)	„	„	, Kastav
58 odaslanika
c)	„	„	„ Veprir.ac
6 odaslanika
d)	*	„	„ Lovran
11 odaslanika
2. Svaki poslodavac, koji ie u to vrieme ovdješnjoj kotarskoj bolestniekoj blagajni prijavio članove.
__ __	J Svi poslodavci ukupno imadu pravo
ki pozna delo pri ograjah in štedilnikih, birati 36 izaslanika za glavnu skupštinu i to:
in sploh vsa stavbarsko-kovaška dela. a) poslodavci nastanjeni u obć. Volosko-Opat.ja r	11 odaslanika
Upoštevani bodo le taki prosilci, ki znajo ^	Kastav
delati proračune, predbeležke naročil in druge	20 odaslanika
potrebne zapiske in ki poznajo nemščino v	^	^ Veprinac
v govoru in pisavi.	,	*	"	"2 odaslanika
Ponudbe pod „Stavbarski kovač" Št. d)	„	„ Lovran
1114 na inser. oddelek Edinosti, Trst. j	3 odaslanike
Oba gori navedena izbora koji onaj radnika toli onaj poslodavaca imaju se u sinislu društvenih pravila obaviti pismeno.
Št. 838.	Nabrežlna, 21. maja 1912. Volosko, dne 18. svibDja 1912.
Podpisano Županstvo namerava od- Kotarska BoleStlliČka Blagajna
Volosko.
dati popravljanje tukajšnega župnišca.
Proračun, načrt, popis del in popravljanj kakor tudi drugi pogoji eo razpoloženi v tukajšnjem občinskem uradu na ogled.
Vse delo je proračunjeno na kron 7850 __v Trstu, ulica Carradori št. 18
Pismene ponudbe z varščino 5 % ki jo sedaj vodi g. HINKO KOSIČ, se dobi
na podlagi proračunjene^a zneska je ™dno sveže pivo prve vrste vino - teran,
.	vr x j li- v i gorka in mrzi« jedila ob vsakem ča u.
vložiti pri županstvu do vključno o.	*
junija t. 1.	razpolago vec sob za prenočišče
Za varščino se lahko vloži vred- po nizkih cenah. - PJporoča se za obilen obi k. hranilne knjižice itd.
nostne papirje
Županstvo občine >~abrežlna
Župan: Ivan Cahcrija.
Ivan Scociai, Trsi
-ZDRAVNIK -
Dr. D. KAEAMAK
specijaftv* za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od IIV2 do ll/2 in od 4Vz do 51/* popoldne. TELEFON 177/1 V.
uiiea ciuiia štev. 5.	^^ Hočete najti dobrih
Zrgovina maiuifakturnega b!aga	• • :: in cenih čevljev :: [ l
in drobnarij, svilenine, baržuna. Perilo	Obrnite se ramo v trgovine čevljev izgotovijeno in po meri. Vsakovrstne ^	Hfa.rr;flra 41
druge obleke za ženske po meri. w '
Cene, d 2 se ni bati konkurence.
in v oro
(vcgal ulice Salice)---
nI. Barržera 19,
kjer dobite vse po ugodnih cena'*.
obuvala
—— in lastna delavnica--
Pahnil :: :: TR3 F :: :: Jt tlllvl ulica Arcata 19.
Velika izbera Čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako nizkih in zmernih cenah.
Ako bi občni zbor o navedeni uri ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje z istim' dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število udeleženih.
NaCelstvo. i
JUojzij Božk
Trst - ulica Belvedere St. 3 - Trst
Trgovina dellkates,
kolonialnega blaga in jestv'n vseh
vrst. Blago vedno sveže in prve vrste.
Razpošilja so tudi oo poš.I in do-- stavlja na dom ——.
IZREDNA PRILIKA!
Vsled predstojeće selitve se razprodajajo po cenah znižanih za
•	3O0|„, BO°|0 in 7O°|0 —==
vse tkanine bele in pisane vsake vrste v manufakturni trgovini
l/l TBST, VIA SETTE
•	fontane St. is.