Leto LXXL, št I93 LJubljana, ponedeljek 29. avgusta I038 Ig Cena Din L- iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Ttt—do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji InseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._, za inozemstvo Din 25«— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Di OT*AVNIftTVO LJUBLJANA* KJOfljRft iriki Hm 5 Telefon: 31-22. 31-23, Zl-M. 31-26 ln 81-26 Podruinice : MARIBOR* Orajski trg it. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26_CELJE, celjsko uredništvo: Strossrnaverjeva ulica 1. telefon st_ 65; feBttČjphjfcii uprave; Kocenova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101. hranilnica v Ljubljani it. 10.351 Napeto pričakovanje nadaljnjega razvoja v CSR: Za ta teden napoved«je jo kritične dneve Splošno sodijo, da mora že ta teden prinesti odločitev glede rešitve Vse je sedaj odvisno od Nemcev — će ne sp rejmejo novih položaj Se bolj kritičen v češkoalovaike vlade^ t>o postal Praga, 29. avgusta, br. Dasiravno je včerajšnja nedelja potekla popolnoma mirno in niso javljeni nikaki pomembnejši incidenti, se vendar vsa češkoslovaška javnost zaveda, da so napočili za češkoslovaško republiko odločilni dnevi. Morda bo že ta teden prinesel težko pričakovano odločitev. Pozornost je zbudil včerajšnji dolg sestanek med lordom Runcimanom in voditeljem sudetsko nemške stranke Konradom Henleinom. Lord Runciman je v soboto zvečer odpotoval na tedenski oddih v Teplice, toda glede na to, da je Henlein prosil za sestanek z njegovim prvim sodelavcem Ashtonom Gwatkinom, s katerim bi se imel sestati včeraj na gradu Rottenhausu, se je lord Runciman odločil, da prekine svoj oddih in se je sam podal v Rotten-haus, kjer ga je že pričakoval Henlein. Imela sta štiri ure trajajoč razgovor. O čem sta razpravljala, še ni znano. Domnevajo pa, da je Henlein ponovno obrazložil Runcimanu stališče sudetsko nemške stranke glede na najnovejše predloge češkoslovaške vlade. V okolici lorda Runcimana so zelo rezervirani in ne dajejo o tem razgovoru nikakih pojasnil. Vendar pa priznavajo, da je češkoslovaški problem stopil v odločilni stadij. v razgovoru z dr. Hodžo V Pragi računajo tudi s tem, da bo sedaj zopet Berlin stopil na plan. Po odhodu madžarskega regenta Horthvja je sedaj v Berlinu zopet v ospredju češkoslovaški odnosno sudetsko-nemški problem. Nemški listi so otvorili novo kampanjo proti Češkoslovaški in jo dolže, da izvaja teror nad nemško manjšino. Vsa ta akcija gre po oni poti, ki so se je tako v Pragi kakor v Londonu najbolj bali in danes je jasno, da bi vsak resnejši incident v Češkoslovaški, kakor to z nemške strani že odkrito izjavljajo, mogel dovesti do najtežjih posledic. Ta teden bo v Pragi posvečen intenzivnim pogajanjem. Vlada je pripravila nove predloge, v katerih je šla do najskrajnejše meje, tako da sedaj tudi v Londonu priznavajo, da od češkoslovaške vlade ni mogoče ničesar več zahtevati ne pričakovati ter da je mera popuščanja s strani Prage izčrpana. Sedaj so na vrsti Nemci, da pokažejo dobro voljo in spravljivost. Ce tega ne store, potem je jasno, da jim ne gre za sporazum, marveč da zasledujejo povsem druge cilje. Berlin odklanja opomine Londona Berlin, 29. avgusta, br. V Berlinu so bili sprva skrajno rezervirani glede govora angleškega finančnega ministra sira Johna Simona. Šele sedaj objavljajo listi govor v izvlečku in mu dodajajo kratke komentarje, v katerih odklanjajo opomine iz Londona. V ostalem naglašajo, da so izjave Simona le potrdile izjave ministrskega predsednika Chamberlaina glede stališča Anglije do Češkoslovaške. Nekateri deli Simonovega govora pa so berlinske kroge hudo razočarah". Očitajo mu, da je s svojimi izjavami še bolj okorajžil one kroge na Češkoslovaškem, ki hočejo izzvati krizo, ni pa posvaril onih, ki s svojim postopanjem neprestano povzročajo poslabšanje položaja. Čudijo se tudi temu, da je Simon govoril o »pomirljivem vplivu« Anglije na oba tabora, češ da je na drugi strani sam priznal discipliniranost sudetskih Nemcev, ki absolutno ne potrebujejo nika-kega opomina in svarila. Odločna zavrnitev Praga, 2«*. avg. d. V pojasnilo in odgovor na razglas vodstva sudetsko-nemske stranke, po katerem naj bi se člani te stranke v bodoče posluževali vseh pravic do obrambe v sili, kadarkoli bi bili napa* deni, je nemška oddajna postaja v Pragi snoči objavila naslednje: S truda polnim zbiranjem raznih bagatelnih novic in policijskih kronik ter z umetnim povećavanjem pomena raznih, dogodkov po inozemskih listih je sudetsko-nemška stranka sedaj izvršila vse priprave, da ojači svoj pritisk na fiflL pogodbenika. Da naj to njeno delovanje služi Anglija pripravlja novo demaršo pri berlinski vladi zaradi ČSR Po sodbi Londona bo ta teden najbolj kritičen za nadaljnji razvoj dogodkov London, 29. avgusta, r. Senzacijo današnjega dne v Londonu je povzročil članek velikega nedeljskega lista »Sun-day Timesa«, ki je dejansko tedenska izdaja »Daily Telegrapha«, v katerem pravi, da namerava angleška vlada po diplomatski poti preko svojega predstavnika v Berlinu napraviti nov korak pri nemški vladi in pojasniti svoje stališče na podlagi novih predlogov praške vlade in razgovorov, ki se bodo vodili v Pragi v tem tednu. V zvezi s tem je angleška vlada ustanovila poseben odbor, ki ga tvorijo predsednik vlade Chamberlain, minister zunanjih del lord Halifax in finančni minister Simon. Ta odbor bo na posebnih sejah razpravljal o češkoslovaškem proble- mu, medtem ko bo lord Runciman istočasno vodil pogajanja v Pragi. Na ta način bo imela angleška vlada stalen vpliv na razgovore v Pragi- V Londonu z bojaznijo gledajo na dogodke, ki se bodo ta teden odigrali v Pragi. Ce nova osnova, ki jo je pripravil lord Runciman in ki jo bo češkoslovaška vlada predložila sudetskim Nemcem za nadaljnja pogajanja, ne bo sprejeta, bo težko najti novo podlago za nadaljevanje pogajanj. Pomočnik lorda Runcimana Gwatkin je odpotoval v Prago s popolnim odobrenjem angleške vlade, da predloži novi predlog, ki ga bo češkoslovaška vlada dala sudetskim Nemcem. njenemu političnemu namenu tako v državi kakor v tujini, je vodstvo stranke danes jasno in nedvomljivo dokazalo. Izdalo je razglas na vse svojo pristaše, v katerem skuša svetu dopovedati, da so pristaši sudetsko-nemške Stranke ogroženi po nekih marksističnih teroristih, ki bi se hoteli uveljaviti kot političen faktor z uporabo nasilnih sredstev. Ta izumetničena argumentacija, ki 30 je pa zlahka spregledati, služi vodstvu stranke za pretvezo, da bi umaknilo svoja doslej veljavna navodila za svoje pristaše in v bodoče opozarjalo na nemo žn os t. da bi samo bilo odgovorno za svobodo in premoženje svojih pristašev. Dr. Franc Kolner in Karel Frank, ki sta podpisala ta razglas, sta si prisvojila vlogo, za katero nimata nOcake legitimacija, Notranje ministrstvo čad. republike, katerega organi natanko poznajo vzroke in povzročitelje tako zvanih incidentov, ugotavlja s popolno avtoriteto, da je razglas brez vsake resne osnove. Ce bi kdo ta razglas zlorabil, da bi lahko motil javni red in mir, bo naletel na strogo in energično postopanje državne oblasti. Tudi že razširjenje tega razglasa pomeni protizakonito dejanje. Red in mir v republiki bodo ohranili le odgovorni organi državne varnostne službe, nikakor pa se ne hj> oftuval s kakšno protizakonito »obrambo v sili«. »Sedaj se pričenja odločilna bitka44 Praga, 29. avgusta. AA. Tukaj je izzval izredno zanimanje včerajšnji sestanek med lordom Runcimanom in vodjo sudetskih Nemcev Konradom Henleinom. Poslanec sudetske stranke Frank je v svojem govoru v Oberlei-tensdorfu rekel, da se je Henlein v gradu Rottenhaus sestal z lordom Runcimanom in da sta govorila »iz oči v oči.« Frank je še dodal: »Sedaj se pričenja odločilna bitka.« Henlein ne gre v Stuttgart Berlin, 29. avgusta. Konrad Henlein, vodja sudetskih Nemcev, se ne bo udeležil kongresa Nemcev iz zamejstva, ki se bo te dni vršil v Stuttgartu. Najbrž se bo Henlein kot gost udeležil velikega kongresa v Nurnbergu, ki se bo vršil od 5. do 12. septembra. Minister dr. Korošec o volitvah Kakor vse kaže, bo ostalo pri lavnem glasovanju — Termin volitev Se ni določen Kakor poroča ponedeljski »Slovenec«, je na včerajšnjem zborovanju v Ljutomeru govoril med drugimi tudi notranji minister dr. Anton Korošec, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja skupščinskih volitev. Zanimiva je predvsem njegova ugotovitev, da se volilni zakon najbrže ne bo spremenil in da bo o tem razpravljala morda še le bodoča narodna skupščina. Po poročilu »Slovenca« je dr. Korošec med drugim izvajal: »Kakor ste včeraj in danes brali, se je v vladi izvršila mala rekonstrukcija, mala sprememba. Ta mala sprememba oseb ne pomeni spremembe programa. Smer naše vladne politike se ne bo spremenila. Mi ostanemo zvesti svojim programskim izjavam v senatu in skupščini in programu JRZ. Slovenska pesem bi rekla: Mi pa ostanemo kakor smo bili, enega srca, pa ene misli! Bolj kakor za vladno rekonstrukcijo se politični svet sedaj zanima za nove volitve. Kdaj bodo nove volitve? Tako nas sprašujejo na vsak korak. Odkrito in jasno povem: Vlada o tem še ni sklepala, nimamo še nobenega dokončnega sklepa. Zato so pa vse govorice o kakem trdno postavljenem datumu brez vsake podlage. Kljub temu pa je čas, da že sedaj začnemo z delom za dober izid prihodnjih volitev. Mi se prihodnjih volitev ne bojimo, ampak že sedaj lahko postavimo prognozo za izid prihodnjih volitev. V vsej državi bo ponovno zmagala JRZ, na Hrvatskem bo tokrat še močna bivša HSS, vse druge stranke in pa strančice ostanejo, kakor se Srb izraža: »politična boranija«, droben fižolček, katerega bomo drugi pozobali. Kdaj torej bodo nove volitve? Da volitve še ne bodo jutri, za to naj vam bo dokaz dejstvo, da vlada tudi še ni prinesla odločbe o volilnem zakonu, po katerem naj se prihodnjič voli. Res je, da je vlada obljubila nov volilni zakon, a se ni vezala na noben termin. Vsled tega bo morala vlada v prihodnji dobi odločiti tudi o tem, ali že sedaj predloži senatu in narodni skupščini nov volilni zakon, ali pa svojo dano obljubo prenese na novi parlament. Vse to so stvari, o katerih danes še 1 ne moremo s točnostjo govoriti, a bližnja bodočnost bo prinesla jasnost tudi v ta vprašanja.« Zagonetna nesreča največjega angleškega potniškega letala Za prekooceanske polete določeno letalo je po pristanka eksplodiralo inje popolnoma uničeno LONDON, 29. avg. z. Vsa javnost se danes bavi z zagonetno nesrečo, ki Je zadela največjo angleško potniško letalo, namenjeno za prekooceanski promet. Kakor znano, sta nameravali Anglija ln Amerika urediti stalno letalsko progo preko Oceana. Anglija je v to svrho dala zgraditi novo, najmodernejše letalo, krščeno na ime »Alba Trostc. Letalo > bik> tipa >Da Ha-wilandc in je imelo pepstom za 42 potnikov, v soboto popoldne so a> vrSOi zadnji poskusni poleti, ki so uspeli v popolno zadovoljstvo konstruktorjev. Ko pa je letalo po zadnjem poskusnem poletu pristalo m je že kakih 100 m daleč drselo po zem- lji, je nenadoma nastala eksplozija in letalo se je dobesedno prelomilo na dvoje. Od posadke, ki je štela osem mož, k sreči nihče ni dobil resnejših poškodb. Letalo samo pa Je popolnoma uničeno. Kako je prišlo do te nesreče, je dosedaj popolna zagonetka. Nihče ne ve vzroka eksplozije. Vse kadi? na ta da gre za sabotažo aH za atentat. Domnevajo namreč, da je bil v trup letala položen peklenski stroj, ki pa je eksplodiral neposredno po pristanku. Uvedena je stroga preiskava. Zaradi te nesreče so morali uvedbo rednega prekooceanskoga prometa odgoditi za nedoločen Republikanska ofenziva napreduje PARIZ, 29. avg. r. Šibkejši nacionalistični napadi se nadaljujejo okoli Gambe-te, vendar brez rezultata. Pritisk nacionalistov v Estramaduri južno od Taje so republikanci vzdržali. Na jugu republikanci nadaljujejo ofenzivo. Na Ebru v okolici Cerbere so nacionalisti nadaljevali z napadi zlasti pri Ka-naletasu in na hrib Aligo. Kljub srditim napadom se pa nacionalistom ni posrečilo prebiti republikansko fronto. Bitka pri mostišču na reki Ebru se nadaljuje, vendar ni več tako srdita. Nacionalisti so si moiOl sfikai manjših poakU X flUfei Gambete, sicer so pa doživeli neuspehe. Južno od Zubara republikanci Se vedno napredujejo. Njihove čete so že prodrle do Castuere m se nahajajo že pred njenimi vrati. Poleg tega so republikanci že zavzeli Zarzakapilo, in si osvojili Siera del Torezo, severno od Gabeze del Buej. Republikanci so ujeli mnogo sovražnikov. Včeraj ob 10. je 10 Franeovih letal bombardiralo severno predmestje Barcelone. Ubit je bil en človek, 10 pa ranjenih. Bombe so napravile tudi precejšnjo gmotno škodo. Konrad Henlein vodja sudetsko-nem&ke stranke, Id se je včeraj ponovno sestal z lordom Runcimanom Italija ponuja svoje motorne vlake BEOGRAD, 29. avg. e. Italijansko prometno ministrstvo stavilo nagemu pm. metne mu ministrstvu predloge za poskusno uvedbo motornih vlakov na progi Zagreb—Beograd. Ital. železniška uprava je pripravljena staviti za dobo trajanja beograjskega j senskega velcsejma na razpolago dva motorna vlaka brezplačno, ki bi vozila na progi Zagreb—Beograd in obratno. Vožnja s temi vlaki bi trajala ra tej progi samo 5 ur. Prvotno je bilo nameravano, da bi motorni vlaki vozili na progi Ljubljana_Beograd, toda ustroj proge med Ljubljano in Zagrebom tega rv dopušča. Naše prometno ministrstvo še ni odločilo, ali italijansko ponudbo prejme. Horthv se je vrnil iz Nemčije DUNAJ, 29. avg. z Pri Hainburgu na Dunavu je davi ob 7.30 zapustil madžarski regent H o r t h y nemško ozemlje in se vrnil v Budimpešto. V pristanišču se je zbrala poleg oficielnih predstavnikov velika množica, ki je madžarskemu gostu prirejala velike ovacije. Do meje so ga spremljale tri nemške vojne ladje, ki so s torjov^kirni streli izkazale čast odhajajočim gostom. Hitler na inspekcifi BERLIN, 29. avg. AA. Vodja in državni kancelar Hitler je včeraj nadaljeval s svojim inspekcijskim potovanjem po zapadnih pokrajinah. Povsod ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Belgijski kralj Leopold odpotoval v Italijo BRUSELJ, 29. avg. AA. Štefani: Kralj Leopold je preko Švice odpotoval v Italijo. Zopet velik proces v Moskvi TOKIO. 29. avg. AA. Noki japonski lift objavlja listo 50 sovjetskih odličnikov, ki bodo obsojeni v septembru zaradi veleizdaje. Med obtoženci je tudi bivši sovjetski veleposlanik v Tokiju Jurenjev. Dolže ga, da se je sestal z državnim poglavarjem tuje države in se z njim dogovarjal o tem, kako odstraniti Stalina. Kmalu se bo tudi začela razprava proti bivšemu sovjetskemu veleposlaniku v Varšavi in drugim sovjetskim diplomatom, ki jih dolže veleizdaje. Angleška vojna mornarica se zbira LONDON, 29. avg. AA. Nekateri tuji listi so objavili vest, da se angleška takozvana »Home" fleet — domovinsko bro-dovje« zbira ob škotski obali zaradi bližnjega narodno-socialističnega kongresa v Nurnbergu. Londonski listi poudarjajo, da te vesti niso resnične, pristojni krogi pa poudarjajo, da se brodovje zbira samo zaradi običajnih letnih jesenskih manevrov angleškega domovinskega brodovja. Amerika gradi nove vojne ladje WASHTNGfPON, 29. avg. z. Ameriška vlada je sklenila takoj zgraditi Se dv veliki vojni ladji po 45.000 ton. Stroški za gradnjo teb ladij bodo predvideli v proračunu za prihodnje loto. Z gradnjo se bo pričelo takoj. Borzna poročila. CURTH, Beograd 10. — Pariz 11.9350 London 21.2800, New York 436.75, Bruselj 73-80, Milan 22.9750, A ms t rdam 238.62, Berlin 175. — Dunaj 29. — Praga 15.05. »StOVISNS^I NAROD«, ponedeljek, 29. avgusta 1935. Hm 1Q3 _, -- - j—M......II ■■ ________ — ■ Mnogo lke, menja stranko češče, kakor svojo suknjo, imenuje, premešča, grozi in preti, kupuje, kvari državljane in krajevne organe oblasti, goni v stranko preplašeno ljudst\*o in se na podlagi tega priporoča kot vodja. — On je v neposrednem stiku t ljudstvom, on je neprestano ljudstvu pred očmi. Ali ni to nesreča, da dobiva narod preko njega pojem o političnem delu in delovanju? Prvo je, da se javno življenje otrese takih politikov in na ta način d\*igne ugled političnih delavcev. — Takšnih »politikov«:, o katerih je podal Radovanovič tako uspelo sliko, je pri nas na pretek, v mestih in na kmetih jih snečavamo, pa jim nihče ne upa stopiti na prste. Pa oni nemoteno vedre in oblačijo v naši ljubi deželi danski1 Krokodilove solze Nedavno tega smo zabeležili, s kakim vidnim veseljem in zadovoljstvom je Šker-bec-Sabothyjev organ zabeležil vest, da je moral njegov tekmec tednik »Sobota« v Kranja prenehati izhajati. Na to našo ugotovitev odgovarja sedaj imenovani dekansko-advokatski list takole: »Ne bomo sicer odgovarjali na te trditve »Slov. Naroda«, ker vemo, da je »najbolj informiran« dra-vobanski popoldnevnik, moramo pa odgovoriti radi veselja, ki ga nam pripisuje zaradi prepovedi izhajanja našega »hudega tekmeca«, z drugimi besedami »nacionalnega, močno socialno usmerjenega tednika«. Namenoma se nismo hoteli spuščati v polemiko z našim »nevarnim tekmecem« ves čas njegovega življenja, ker mu nismo hoteli jemati ugleda, ki ga je užival kot »neustrašni časopisni zagovornik nacionalnega življa v Kranju in na Gorenjskem, ki ga v današnjih časih bolj kakor kdaj prej potrebuje.« Nam je bilo celo žal, da je nas »ne\'arni tekmec«, pod čigar plaščem, so imeti s\'oje pribežališče ptipadniki vseh mogočih svetlih barv. izpustil svojo plemenito dušo v cvetu mladosti. Smatramo namreč za svojo dolžnost, da ja\'no povemo, da se je število naših naročnikov, dokler je živel naš »nevarni tekmec«, vedno zviševalo. Ker smo skromni, te zasluge ne pripisujemo sebi, ampak nasprotno njemu. Ker je po izjavi »SI. Naroda« »nacionalnt živel j v Kranju in na Gorenjskem« sedaj v nevarnosti ter rabi v sedanjih časih »neustrašnega časopisnega zagovornika«, se z njim vred veselimo novemu »tekmecu«, ki bo še naprej pomagal širiti naš list.« — Ni treba nobene pripombe temu odgovoru dekano-advokatskega lista, ki bi naj nemara bil »duhovita zafrkacija«, pa je samo nerodno izmotavanje Ob dvajsetletnici Pisatelj Miško Kranjec je v zadnji »Soboti«, ki je izšla, napisal podlistek pod naslovom »Lhrajsetletnica«. Duhovita stvar. Iz tega podlistka posnemamo te-te od stav-ke: »Gospod Gaber se je tisti čas, ko je bila nekakšna s\'etovna vojna, ukvarjal s politiko. Bil je natančno do tisočdevetsto-osemnajsfega leta proti osvobojenju, kakršnega bomo danes praznovali. Ko pa je sprevidel, da bodo stvari šle svojo pot in bo osvobojen je res prišlo, ne glede na to, ali mu je zoprno in neprijetno, tedaj je gospod Gaber zbolel in se umaknil iz politike. Ta bolezen je bila neizbežna. Zakaj gospod Gaber se je bil od štirinajstega do konca sedemnajstega z vsem srcem oklenil bivše Avstro-Ogrske, cesarjeve hiše in vsega, kar je bilo nekoč važno in sveto. Navduševal se je nad porazi, ki so jih doživljali Srbi »po naših vrlih junakih«, slavil »našo nepremagljivo vojsko«, in ponujal vsemu svetu mir pod pogojem, da vsi narodi predajo orožje »naši hrabri«: vojski, naš kralj in cesar pa bo s\>etu podelil mir in svobodo in tako bo docela prav. S to veliko zamotano logiko je torej gospod Gaber vodil svojo politiko in se boril: proti Srhom, proti Rusom, proti Francozom in proti vsem, ki so se borili proti Avsiro-Ogrski in Nemčiji. Nemcem pa je delit svoj blagoslov. Ko pa je prihajalo na prag našega življenja osemnajsto leto. ko so se že videli prvi obrisi bodočnosti,, je gospod Gaber odstopu od politike in se napravil bolnega. Vso to dobo pa je gospod Gaber bil bolan. Gospod Gaber je ozdravel šele, ko je bilo vojne konec, ko se je docela prikazala na obzorju svoboda, nova država, osvobojen je in vse, kar je s tem v zvezi. Tedaj se je močno navdušil za vse to, kar je nekoč z ogorčenim srcem preganjal. Take vrste torej so zasluge gospoda Gabra pri osvobojenju. Vendar pa se to ni tak greh, večji greh gospoda Gabra pa je ta, da je sklical pripravi jahti odbor, in lejte si jih: v ta pripravljalni odbor je poklical ljudi, ki so pri resničnem osvobojenju imeti še manj zaslug, kakor gospod Gaber, ki je v pravem času obolel...« VEDNO ISTO — Obožujem v_eo hčerko, pripravljen sem storiti zanjo vse -.. _ govorite takih neumnosti. .. leto sem govoril tudi jaa svojemu tastu. MOŽ IN ŽHNA — Lahko bi mi bila ae prisila gumb k hlačam. — Hotela s?m to storiti že davi, pa se nisem dobro počutila. Sicer pa, kaj ti je važnejše, tvoja žena ali tvoje hlače? _ No, br. Okvirna ministrska uredba fg bila is-dana že 1. 1929 in je v resnici že v mar* sikaterem pogledu zastarela. Prav tako ne ustrezajo več banske naredb?, ki so bile izdane na podlagi ministrske uredbe. Končno je vendar prišlo vsaj do anket, ki jih je sklicalo ministrstvo, da so na njih razpravljali o potrebnih spremembah. Prva anketa je bila lani oktobra v Zagrebu, druga pa januarja v Sarajevu, zahteve delodajalcev in nameščencev so si pa povsem nasprotovale ter je prišlo le do delnega sporazuma. Minister je na anketi v Sarajevu predlagal, naj bi novo uredbo končno redigirali posebni komisiji, sestavljeni iz zastopnikov delodajalcev in nameščencev, že januarja je ministrstvo povabilo delodajalce in nameščence, naj imenujejo svoje čiaA> v komisiji, in sicer v komisijo, ki bi uredila določbe giede trgovinskih obratov, in komisijo za obrtno in industrijsko stroko. Nameščenci so takoj imenovali svoje zastopnike v Cbe komisiji, delodajalci pa ne, češ, da ni oportuno sestavljati taksnih komisij, ker bi itak ne prišlo do sporazuma med obema strankama. Ker torej ni prišlo do stika med delodajalci in nameščenci, ni ministrstvo ničesar ukrenilo in je ostala v veljavi stara uredba. Nameščenci dravske banovine so zahtevali predvsem iz socialnih in gospodarskih razlogov ter zaradi iiemposlenosti v nji-novih vrstah, naj bi bil v novi uredbi uveljavljen 8-urni delovni čas v trgovskih in obrtnih obratovalnicah, v denarnih zavodih in industrijskih pisarnah pa 6-urni. Za vse te obrate naj bi veljal popoln nedeljski počitek. Opoldanski počitek naj bi trajal najmanj dve uri. čas odpiranja in zapiranja trgovin tn pisarn naj hi se povsem kril z delovnim časom pomožnega osebja. Razen tega bi lastniki obratov ne smeli delati v času, ko obrati počivajo, da bi bile onemogočene vse zlorabe. Banska uprava se ni odloČila tako kmalu za revizijo naredbe, ker je čakala na novo ministrsko uredbo, ko pa je kazalo, da še ne bo v doglednem času izdana, je rr koliko revidirala »taro naredbo. Spre. memjbe so bile objavljene 26. julija. Bistvenih sprememb ni. V trgovinskih obratih je trajal doslej delovni čas (odnosno obratovalni čas) skupno 9 ur, sedaj j. nekoliko krajši ter traja 8 in tričetrt ure v Ljubljani in Mariboru, razen julija in avgusta, ko traja 8 in četrt ure. V vseh drugih krajih ostane delovni čas 10 ur nadalje v veljavi. Pomembna sprememba pa j\ da spadajo odslej tudi špecerijske trgovine med druge trgovinske obrate ter je za nj^ določen isti obratovalni čas. Prejšnje čase so bile špecerijske trgovine lahko odpr-t$ poleti 10, druge mesece pa 11 ur. Izvzete so še delikatesne trgovine, ki jim je dovoljeno v Ljubljani in Mariboru poslovali 9 in, četrt ure na dan vse leto. Delikatesne trgovine zapirajo šele ob 20. V drugih krajih so delikatesne trgovine lahko cdprte vse leto po 11 ur na dan. kar je sicer v nesoglasju s predpisom, da smejo nameščenci biti na. dan zaposleni največ lO ur. (To določa tudi ministrska uredba.) Po spremenjeni banski naredbi je uveden popoln nedeljski počitek tudi v jeseniški okolici, v Koroški Beli in Slovenskem Javomiku. Obratovanje j- pa zopet dovoljeno v Sevnici in Brežicah z dveurnim opoldanskim p-čitkom. Mesarji smejo obratovati od l. maja do 30. septembra ob nedeljah dopoldne 5 ur in sicer v Ljubljani, na JVaenicah, Koroški Beli, Slovenskena Javomiku, Tržiču, Trbovljah in Mariboru. V teh krajih pa morajo bili mesnice druge mesece zaprte ab nedeljah. Po tem določilu je uvedena sprememba za Celje, kjer je veljal prej zimski nedeljski počitek, odslej pa ne več in za Trbovlje, szfar prej ni bil v veljavi nedeljski počitek. Trgovine na debelo in njihove pisarne smejo biti odprte od 8. do 12. in od 14. do 18., drugo trgovske in industrijske pisar-ne pa od 8. do 13. in od 15. do iS. Pomembnejša sprememba je tudi, da smejo biti odslej trgovine v letoviških krajih v uradni sezoni odprte le 5 tn pol ure dopoldne in 5 ur popoldne, med tem ko so prej smele biti odprte nepretrgano od 8. do 21. ure. Odgovornost mater za poškodbe otrok Matere, ki so zakrivile iz malomarnosti smrt svojih otrok, sta zatožni klopi Ljubljana, 29. avgusta V soboto se je morala zagovarjati pred sodnikom neka ženska iz Ljubljane, ki je bila v kraticom presledku že tretja mati, obtožena po § 176 k. z. Po tem paragrafu našega kazenskega zakonika se kaznujejo z ječo do petih let, kdor zapusti onemoglo osebo, ki mu je zatrpana ali za katero je sicer dolžan skrbeti, ali jo pusti brez pomoči v razmerah, ki so nevarne za življenje in zdravje. Drugi odstavek tega pavi' grafa pravi, da se kaznuje z ječo do 15 let, če je zapuščena oseba izgubila življenje ali pa je bila težko poSkodovana in se ji je zdravje trajno pokvarilo. Po tretjem odstavku paragrafa se pa kaznuje z zaporom, kdor to Iz malomarnosti stori. Matere imajo torej veliko kazensko odgovornost glede svojih otrok. Nedavno je sedela na zatožni klopi neka proletarska mati, ki se je ponesrečil njen nezakonski otrok. Dobro vemo, kako se prebijajo pro-letaroke matere v življenju. Služiti morajo vsakdanji kruh kje v tovarni zase in za svojega nezakonskega otroka, kajti navadno oče za take otroke ne plačuje airmen-tov. Kdo more zahteva— od take matere, da si najame osebo, ki bo panika na otroka. Otroček te matere je padel v lonec vrele vode in ae je hudo opekel po vsem telesa ter je nekaj dni pozneje podlegel poškodbi. Mati tudi ni imela denarja za zdravnika, temveč je zdravila otroka z domačimi mazili po nasvetu sosed. Bila je obsojena po § 176 k. z. Mati, ki se je monasa zagovarjati v soboto pred sodnikom poedfncem okrožnega sodišča, je imela 2 in pol leta staro hčerko Marijo. Nekega dne je bil otrok samo za nekaj trenutkov brez nadzorstva. Domači so se pomudili v sosedni sobi, otrok je sto-P* na stol in je splezal na okno ter padel a prvega nadstropja na cesto. V bolnišnica so ugotovili, da ima Marija zlomljeno nogo v kolku. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je otrok umri. Obtožena mati se je pred sodnikom bridko jokala, ko je pripovedovala o svoji pokojni punčki. Mati je trdila, da bi otroka kAfao rc&jfti v bolnisniei, a sodnic je imel raziskati njeno krivdo in ne morebitno krivdo bolnišnice za otrokovo smrt. Na podlagi obtoženkinefia zagovora in na podlagi prič je sodnik razsodil, da ni dokazov za krivdo in je mater oprostil. To so primeri, ki dajejo povod za opozorilo vsem materam, naj pazijo na svoje otroke, ker nimajo glede njih samo težke odgovornosti po svoji materinski in družinski vesti, temveč tudi kazensko odgovornost, ki grozi z dokaj težkimi zakonskimi sankcijami. PRAVDA ZARADI PERONSKIH KART Neko dekle iz ljubljanske okolice je bilo obtoženo, da je proti svojemu prepričanju lažno ovadilo nekoga post a je na četnika, Obtoženia se je zagovarjala, da je vse res, kar je očitala v ovadbi. Že pred tedni je brk razprava, na kateri je sodnik zasft-šal več prič glede posameznih trditev, na drugi razpravi pa je Slo samo za peronske karte, ker je obtoženika trdna, da je postaj eoače ki ik od nje vedno zahteval peron-sko karto, Va^tar je prišla na kolodvor, prijateljice svojih bjčera pa je pustil brez pe-rooskm kart na postajo. Sodnik se n! mogel prepričati, da je o/vaditeljica ovadila rjostajenačelnika proti svojemu dobremu prepričanju in jo je zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi oprostil. Ustanovitev kluba neodvisnih umetnikov Ljubljana, 29. avgusta V soboto je bil v Ljubljani ustanovljen Ktub neodvisnih Kkovnib umetnikov. Ustanovni občni zbor je Hi v prostorih Kozakove restavracije v Prešernovi ulici. Otvo-ril je zfcor v imenu pripravijainega odbora kipar g. Niko Pirnat, ki je podal kratek pregled dosedanjega dela odbora in govoril o smotrih društva. Klub se je dobro uveljavil že vnaprej, saj so člani priredi K že doslej tri razstave. Klub bo prirejal razstave tudi v tujini kjer so mnogi izmed čianov že znani in priznani. Novo društvo se Jt modama umetnost ospsssslas, zastopalo pa bo pred vsem strokovne interese svojih oLa-nov. Eden izmed glavnih ciljev društva je tudi gmotna zaščita umetnikov. Neto Pisna* je pred I*fcU™*fenm svojega nagovora prediagsi, naj etarri ftMba ftvootrjo sa svojega predaednabi g. Staneta Kregsrja, as tajnika Mjfcsima Sedeja m sa blagajnika Marija Preglja. Predlog je bil sogUano sprejet, nakar je bil izvoijsn sa posle vodećega UjniVa prof. Bogo IVogrlj. ki ee jo kot tak ic doslej oddano udejsrvovsJ, V nausomi odbor so bili izvoljeni gg. Nato Pirnat, Zdenko Kal« in Karel Putrib. Drugo polovico zborovanja je voda1 novo izvoljeni predsednat. ki jo pozuaf navzočo©, naj jih druži vedno tovariški duh v okviru kluba in v borbi sa lepo umetnost. Klub neodvisnih bo prirejal vsako Is- ( to razstave doma ter v tujini in bo že letos orvorjema v Pragi prva tovrstna razstava pod protektoratom primatorja mesta Prage dr. Petra Zenkla, predsednika Akademije znanosti in umetnosti J. B. Foerster-ja, dr. h cm oris causa Maksa Svalinskega, rektorja umetnostne akademij« kiparja Oskarja Španjela in direktorja obrtne šole dr. Pečirkc. Doma v Ljubljani bo ktub skušal sčasoma priti do lastnega paviljona, I kjer bodo člani razstavljali. Na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni za čast- I n« <4e-» pg. eni stroki. Čeprav imajo kolektivne pogodbe, povišanja mezd na 7 do 9. din na uro. kakor zahtevajo pomočniki, pa delodajalci ne morejo priznati, ker bi se s tem cene pečarskih izdelkov preveč zviaale. Danes zaslužijo pečarski pomočniki od 1000 do 1750 din na mesec, pri akordnih mezdah pa v gotovih primerih celo 3000 din in več. Kljub temu zahtevajo povišanje urnih in akordnih mezd ne samo za 20 odnosno 33r*. kakor so nekateri listi poročali, temveč celo za 50 do 100%. Ako primerjamo plače pečarskih pomočnikov s plačami intelektualcev, vidimo, da so plače pečarskih pomočnikov za celih 100% višje. Kljub dobrim plačam so pečarski mojstri te pred meseci sami povišali svojim pomočnikom plače od 0.50 do 1 din na uro. 8 tem so pokazali pecarski mojstri Že sami dovolj socialnega čuta do svojih pomočnikov in stnatrajo, da stavka ni upravičena In je )a plod dela nekaterih prenapetežev. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 29. avgusta katoll« čani: Janez DANAŠNJE PRIREDITVI Kino Matica: Poslednji vlak is Madr'da Kino Union: Moč ljubezni Kino Sloga: Milijonar dobrotnik Kino čiška: Muhasta nevesta Kino Moste: ^Krinigsmark« in »Na veae-selem Dunaju« DEŽURNE LEK RNE Danes: SuSnik, Marijin trg 5; Kuralt, Gos]posvetska oesta 10; Bohinec, OSatS 29. oktobra 31 (Rimska c.). Vlom v slaščičarno Kranj. 29. avgusta V noči na nedeljo je doslej ae neizsledeni zlikovee — sodijo pa, da sta bila najmanj dva — vdrl v delavnico kranjskega slaščičarja Antona Mohorja. Delavnica je v prostorih štefetove hiše na Savskem nabrežju, kjer je g. Mohor imel tudi trgovino, preden je otvoril svojo slaščičarno v bivši Jagrovi kavarni v Prešernovi ulici. Vlomilec je zlezel v delavnico skozi okno najbrže s Pircevega vrta. Po odprtinah v razbitih šipah in po prstnih odtisih ae pozna, da je bil bolj šibek, izključeno pa ni. da je bila ženska, seveda s pomagači, stefetova kuharica je namreč čula ponoči na klancu vpitje nekih tantalmov. v katerih družbi so bile tudi dekleta. V lokalu je vkxn_tec prebrskal vse predale, raards, je iskal denar, potem pa je nagrabil sladkorja, surovega masla, več tort in piškotov, tako da je škode najmanj okrog 1000 din. Kar ni mogel vzeti s seboj, je pohoda tn uničil. Skušal je priti tudi v sosedni prostor, kje-je skladišče, pa mu ni uspelo odpreti vrat. Na mizi je vk>mflec pozabfl sekiro, s katero se je najbrže hotel brani«, če bi ga kdo zasačil in prazno vrečo. Najbrže Je računal a večjo zalogo, katere pa g. Mohor nikdar nima v tem prostoru, ker flMtt S3 za ge^enfc, docim se j*h rani rfk*or nismo mojffi nbranitl._ ^_ _______ Pol stoletja &e de&mfe CMD, Slikarji imamo vedno svojo senzacijo. Če se ne prepiramo z našhrt slavnim magistratom zaradi električne zadruge, imamo opravka z regulacijo tako z\'ane C7afe/ove ulice ali pa z napeljavo vodovoda v Janči-gajevi ulici, kafcor je zadnjič »Slov. Narod« poročal, tako da nam ne zmanjka »zabave«. Imamo pa še starejšo senzacijo. To so tako zvani »robniki« ob Celovški cesti, ki povzročajo preglavice hišnim posestnikom, še bolj pa magistratu. Položaj je sedaj v akutnem stadiju in se mora v najkrajšem času razčistiti, ker traja »boj« le skoraj 4 letat Meseca decembra 1934 se je spomnil mestni magistrat, da rabi denar, ko je dokončal tramvajsko progo do Si. Vida. Zakaj naj bi sam plačal vse stroške? Tudi hišni posestniki ob Celovški cesti naj bodo deležni te dobrote, zakaj pa ob njihovih hišah vozi dan in noč tramvaj ter jim prireja s svojim škripanjem brezplačno zabavo, posebno ponoči. In resi Poslali so nam odločbo* da moramo plačati vse robnike in sicer po zelo solidnih cenah, za ravne po 114 din za 1 tek. m, za zavojne robnike po 150 din, za široke uvozne pa po 192 din za 1 tek, meter! Obljubili so za takojšnje plačilo v teku 15 dni ceio popust in sicer za robnike 18*fo, za ostala deta pa 12%. Res velikodušno! Seveda smo srn vsi pritožili na bansko opravo, odgovor pa je prišel šele meseca aprila 1936. Razume me, da so bili razlogi isti kakor pri mestnem magistratu, ko nam je bila pritožba odklonjena. Tretja instanca je bilo seveda tzpravno sodišče v Celju, ki je ponovilo vse razloge prednjih dveh in tožbo zavrnilo. Sele državni svet v Beogradu je s svojim rešen jem št. 19Jf00 z dne 5. oktobra 1937 razsodbo upravnega sodišča v Cei ju razveljavil, češ, da nasprotuje zakonu in da ljubljanska mestna občina aptoh ni opravičena zahtevati povračila stroškov za napravo robnikov ob Celovški cesti, ker se nattaja-Jt> na tako zvanem senmkadasnekem pofa-sbk, t j. zelenki, ki je med trotoar jem si med cestiščem odnosno voziščem. Toda tudi to rešen je ni spametovalo ma-gstrata! Terjali so nas naprej m zahtevali brezpogojno plačilo, kakor, da bi bil dr jžavni svet v Beogradu kot najvišja državna instanca, proti kateri ni več pritožbe, za magistrat nšE, ki se Ji ni treba ukloniti! Ma dVagjf stvmii pa Je magistrat s svofim ođhkom Vf št. 26543/38 z dne T3. VI. 1938 imšjenm hišnemu posestniku sporočil, da RPrkUcuje svojo prejšnjo odločbo, s katero M pnodpšoai povračilo stroškov. Torej Šmentana red Sedaj ne vemo, pri A*m smo m bth> ima prav. ali drkavni svet aH pa magistrat? Po našem skromnem mne ajn je magistrat v zmoti. Upamo, da bodo kontno vendarle uvideti, da so se ree zrno tUL, ker CeŠoveke centa še ni regulirana, kar ja na isti predviđana med hodnikom in voziščem zelenica, kjer bodo vsajena drevesa kakor na gornjem deht Celovške ceste, mm Oomposvetski ceati, na Btenveiso vf cesti Ud. ter ne bodo več srtltt k ptačVii. do katerega aptoh niso a^ovičeni. Goapod-naj se odkrčtfo. kakor harmac pravi: »Sine ira et atev. 1Q3 Stan S DNEVNE VESTI Ne Pred dram M meta ljubljanski obrtnik prejel na tvoje slovensko piamo uaalednji odgovor: " ■ .,. Crfcva, W. sv* J938. Kase cen/, pismo i molimo, da nam isto pišite na srpsko-hevataki Mi na nemačkom jeziku, jer mi aknamnaki je-zik ne razumemo. Ihren gesch. Brief vem 17. & M. haben u*ir erhatten und etsuchen Sie hoflicftst uns dtesen in serbisch-kroatischer oder deu-tscher Sprache zu schrelben, da vir die sJo-\*enische Sprache nicht verstehen. S poštovanjem Štamparija Petar Kutin Bela Crkva (Banat). Istt obrtmk je pred tedni pisal poslovno pismo v Nemčijo v nemškem jeziku nemški tvrdkt Prejel je odgovor — čujte in strmite—v cisti slovenščini s pri stavkom, naj bodo v bodoče njej namenjena pisma pisana v slovenščini, ker jo popolnoma razume. Drug zanimiv primer se je pripetil v istih dneh nekemu ljubljanskemu podjetju. Prejelo je dopisnico trgovine z železni-no blizu Beograda z večjim naročilom blaga. Naročilo je bilo seveda pisano v ms nemščini. Kaj mislite, kaj je storil šej podjetja? Iz\ršil naročilo? Nel Z rdečim svinčnikom je prečrta/ nemško besedilo in naslov, prestavil »Eisenhandlung* v slovenščino, pripisal besedico »Nazaj« ter odpre-mil na pošto. Živimo v l. 1938, v dvajsetem letu naše lepe Jugoslavije in Se je nešteto ljudi, ki jim ni do tega, da bi se naučili našega jezika, čeprav jedo naš kruh, sede na visokih mestih in uživajo vse naše globoko, hlapčevsko spoštovanje. Zal, knvi smo sami, pre\'eč je še v nas hlapčevske krvi iz dolgih dob tlačanstva in suženjstva našega naroda in nimamo še toliko volje, da bi tujcem zabrusili v obraz, naj se nauče našega jezika ali pa naj pobero šila in kopita in izginejo, odkoder so prišli! — Samomor Slovenca pri Zagrebu. Na progi med Zagrebom in Stupnikom so našli razmesarjeno truplo mladeniča, pri katerem so našli v ž pu več pisem, na podlagi katerih so ugotovili, da gre za približno 25 letnega Slovenca Pavlica. E>o-mnevajo, da je sam skočil pod vlak. — Iz žalosti za očetom v smrt. V petek zvečer je blizu postaje PredgTadje pri ka Anka in je Btoeaa pod _.___________ _ _. _ V rjpb- rjubljanako bolnico so pripeljali TT-letnega posestnika Franca Kovača iz Planine, ki ga je povozil neki avtomobilist in ga precej poškodoval. — žrtev prometne nesreče je postala tudi 42-letna zidarjeva trna Marija Finguš iz Novih Jarš*, Id jo je povozil neki kolesar, hi 31-letjri* aToanjar Mirko Markič iz Ljubljane, ki ga je na Celovški cesti podrl neki kolesar. — Včeraj so pripeljali v bolnico tndl »-letnega posestni-kovega sina Franca Slapničarja iz Sune pri Pcedosijah, ki je padal pod voz in dobil hude notranje poškodbe. Huda nearcča je doletela tudi 13->etno Marico Mastna-kovo, hčerko natakarice iz Ljubljane, ki je zvrnila nase lonec vrele kave in se opekla po vsem hrbtu. — Borza dela v Ljubljani »če: mlinarja, lesostrugarja, 3 hlapce, etektrovarOea, 2 pleskarja, čevljarja, skupino 40 drvarjev za Novi Sad (posameznikov ne sprejemajo, skupina mora biti kompletna), hišnika (poročenega, upokojenca), krojača za velike komade, kurjača za splošna dela, 50 delavcev za Skorjo Loko, več elektrovaril-cev, zakovičarjev (»netarji«), aeleaostru-garjev, železorezbarjev, kotlarjev za lokomotive, ključavničarjev orodnicarjev in mopterjev za stroje drobUce — vse za Slavonski Brod- — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestalno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Rogaški Slatini, Mariboru in v Sarajevu, Najvišjo temperaturo so imeli v Beogradu SO, v Splitu m Kumboru 29, Dubrovniku 26, na Rabu 24, na Visu 23, v Zagrebu in Sarajevu 22, v Mariboru 21.6 in v Ljubljani 17.6 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.2, temperatura pa je znašala 14 stopinj ZDRAVILIŠČE Radio-Therma, Laško Znižajte cene Od 1. septembra dalje je pavšal za 10 dni Din 600.—, za 80 dni Din 1.100.— Zahtevajte prospekte! Narodno gledališče Razpis abonmaja za sezono 1938*39 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje abonma za novo sezono in vabi vse sloje, da se prijavijo za stalne in redne obiskovalce našega gledališča. Predstave v sezoni so razdeljene na abonmaje: premierski abonma, stalni abonma Sreda, stalni abonma Četrtek, abonma red A, abonma red B. Abonmaja A in B imata predstave v vseh dneh razen nedelj in praznikov. Premierski abonma dobi vse premiere, abonmaja Sreda in Četrtek pa imata predstave stalno ob sredah in četrtkih. Abonma je veljaven za 38 predstav: 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih. Prijave za abonma se sprejemajo v veži dramskega gledališča od ponedeljka 4. do sobote 17. septembra od 10. do 12. in od 15. do 17. Abonentom lanske sezone so rezervirani njihovi sedeži do sobote 10. septembra opoldne. Od ponedeljka 12. septembra se ne rezervirajo lanskim abonentom nobeni sedeži več in so vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. Cene stalnih abonmajev Sreda in Četrtek in premier, abonmaja so za 10% višje od abonmajev A in B, vendar zelo nizke, saj uživa abonent v razmerju z dnevnimi cenami visok popust. Abonma se plačuje v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu. Cene: parterne lose polni abonma 280 Din, uradniški 230 Din; lože I. reda 1—-5 polni 280 Din, uradniški 230 Din. Lože I. reda 6—9 polni 320, — 260 Din. Parterni sedeži I. vrste 85—70 Din, H.—III. vrsta 80—66 Din, IV,—VI. vrsta 74—60 Din, VH.—JX. vrsta 66—54 Din, X.—XI. vrsta 56 48 Din. XII.—XTTT. vrsta 50—44 Din, — Balkonski sedeži sredina: I. vrsta 58— 48 Din, stranski 50—44 Din. II. vrsta sredina 50—40, stranski 35—30 Din. TTT. vrsta Sredina 42—32 Din. — Galerijski sedeži: J. vrsta 32—25 Din. H—m. vrsta 28—12 Din, IV.—V. vrsta 23—18 Din. Drama bo vprizorila tekom sezone dela iz tegale repertoarnega načrta: Slovanska dela: Linhart: Županova Mic- ka, Smole: Varh, Prešeren: Nova pisarija, Finžgar: Veriga, Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorijanski, Hlapci, Milčinski: Mogočni prstan, Cajnkar: Potopljeni svet. (Poleg navedenih domačih del se bodo vprizorila še druga, če bodo predložena in sprejeta). Nušič: Oblast, Mister Dolar, Petrovič: Osvoboditev Koste Šljuke, Ča pek: Mati, Scheinpflugova: Hladna luč, Synek: Veliki primer, Gogolj: Revizor, Tolstoj A.: Car Fjodor, L. Tolstoj: Živi mrtvec, Moč teme, Andrejev: Mladoletje, Cehov: Stri-ček Vanja. Od klasičnih del: Shakespeare: Hamlet, Kakor vam drago, Aliieri: Filip, Moliere: Zdravnik ljubezni Izsiljena ženi tev, Goldoni: Lažni k, Scribe: Kozarec vode. Iz tujih literatur: Nestrov: Utopljenca, Hsiung: Dragocena Bistrica, Bergman: Markurell, Vuolijoki: žene na Niskavuo-riju, Bernard; Kava mi oa, Claudel: Oznanjenje, Kingslev: Ljudje v belem, Pagnol: Cezar, Bucnner: Dan tonova smrt, Strind-berg: Labodnica, Kleist: Princ Homburški. Iz navedenih đel bo vprizorila drama 20 del za abonente. Nekatera dela se bodo po potrebi zamenjala a drugimi deli, predvsem z igrami vedre j šega značaja. Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni izmed naslednjih slovanskih del: Bravničar: Hlapec Jernej; Ipavee: Teharski plemiči; Gotovac: Ero z onega sveta; Konjović: Koštana; Smetana: Poljub; Čajkovski: Jolanta; Musorgski: Boris Go-dimov. Dalje as na repertoarju: Mozart: Figa-rova svatba; Massenet: Don Kichot; Mas-aenet; Werther; Iber: Le roi d' Tvetot; Do- nizaetti: Ljubavni napoj; Puccini: Gianni Schicci; PonchieUi: Giooonda, Verdi: Fal-staff; Wolff-Ferrari: Btirje grob Jani; Gold-mark: Sabska, kraljica; Wagner: Lohen-grin. Opereta bo izvaiala: Gloz: Na sinjem Jadranu; Grtln: Balalajka; Jankovec: Od- trobljeno; Jones: Gejša; Lehar: Frasquita; Abraham: Rok«. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani ) «r to 47 Ue Razno iz ljubljanske kronike Aeroplani na ljubljanskem velesejmu Ljubljana se koplje v sončnem siju, nad njo pod rnodrinj. nebom pa krožijo aero* plani, često ste jih že gledali in v srcu se vam je porajala želja, da bi se dvignfi v zračn^ višave in občudovali svet pod seboj. Ni vsakemu dano, da bi se mu izpolnila ta želja, motao pa je, da al ta zrao-ne ptičke ogledate od bliau. Razstavljeni bodo na letošnjem jesenskem velesajma Od sobote 3. pa do 12. septembra. Ljubljanski Aeroklub bo ranstavU pet letal, dve motorni in tri br^zmotorna. Motorni letali sta domače konstrukcije in domačega izdelka, prav v Ljubljani sta bili zgrajeni. Oboje motornih letal je skonstruiral dr. inž. Anton Kuhelj, »Janez* je bil zgrajen L 1935-36, >SVKP-Tsc-tse« pa latoa. Zgradila sta ju naša smela Istaka Peter in Sveftozar Hribar. >Janez« je enosedežen dvokravnik, zmožen za vse akrobacij* in zgrajen za trening pilotov, ki hočejo svoje znanj« ispo-poiniti. Opremljen js z angleškim motor, jem >POBJOY< * 75 KS ter doseže s istim največjo przino 203 km na uro. Potna brzina mu je 160 km na- uro. Aparat nj gra-jsn za potovanja, fcer W v tem primeru torja mnogo večje brzine, temveč iav rečen aparat 8S trening, pri katerem igra največjo vtogo jakost konstrukcije. Z sJanezom« so letali naši najboVJfi puoti, ki so fant vsi tarecno zadovoljni z njegovo popateo «t**«noetjo ▼ vnsh legah in pri pasli figurah. >fiVEP-Tse-tse<, letos prav v zadnjem času zjrrajeno motorno letalo, je tudi eno« sedežen aparat, toda enoirrilftn- Ima zaprto kabino ta irredno fine poteze in je pričakovati od njega zelo lepih uspehov. »Tee tae« je asjiajen PO vemh najrnodernej-Sth pridobitvah aerodnwn*čne tehnike ter opremljen aa eedaj s SO P« s fianeoafcim »MUNGIN« motorjem. Pri 36 PS bo imel 170 km/h brasne, kar ja glsds na vettfca krOa mnogo Kasneje ga bode oprernih z močnejšim motorja«, s OmX**T ss bodo vso lastnosti tega letate, znatno zboljš&ie. »TVre-tsei je pctovalno letalo za stakogar. VaUfaa torća omogočajo «ek> počasen pri-gtnutt popolna SJtluBiiHinlf"n Barja pa veliko bratac. Zaprta a**m* P*** mrazom m bladrrtm vraaavm. Trlja prt* lja£m prostori ekztm aa hmsIhs*. iSjnisstHp te prtljage. Dva bsoomslea tanka nosite gorivo srn potovanje do 900 km daleč, do ponovnega polnjenja, če bo ta aparat dobro uspel, ga nameravata graditelja ?ade-la%sinoa2—1 % tprrm&sjofrezai, ki tenmlčne sete± TI dMs ___, m^gjehM, y fm g*e lo v«a m m ^^S^Sl^ ^ rakso letalo >26glmg« je m ga aedaj rstajo T r —tj šTramjanm 6» ****** m*s**u> jfi ne eltalniae. E»» na» najstarejsm in naj-borj vaorno delavnih organn?acii mrmttkm Narodna čjta^tioa, je včeraj proalavUa 60 letzuoo caistoja. Zaradi alatiejps vremena proslava ni b£ iatvedena v potogem obsega in ae bo nadaljevala 4. septembra. Proslava je bila ■afinrtftna z razvitjsan Prapora in je v soboto zvečer NC priredila m-dusJtrijou Zdeoku Knenu m ge. Juati Oee-tovi, aolaatnici >De>-dama<, ki ste kumo-vate praporu, podotesao. Včeraj ob VX$b je bila v cerkvi sv. Jerneja oiagosjovitev prapora in obenena moda aa umrle člane tf+eJtnM**, dočian bo saavnoatno razvitje a povorka po Sioki sate 4. septeonbra- _lj SloTeaaka scena mladih proslavi kraljev rojstni dam s akademijo v nedeljo 4 septembra zvečer ob 20-30 m ae v ponede* ljek, fcafgy je bilo prvotno objavljeno. Ta sprememba je bila potrebna zaradi tehničnih zaprek ki so naštele zadnji trenutek. lj Bedni pregled novih motornih ▼•sil bo ob 11. v petek 2, septembra v Izubijani pri upravi policije v Šubičevi nt 5. K temu pregledu je pripeljati tudi motoma vozila, ki iz kakršnegakoli razloga lotos Se m so bila pregledana, ter avtobuse in avtomobile, ki služijo aa javni promet (avtotakai), pa za drugo polletje še niso bili pregledani in odobreni za javno rabo. Po 2. septembru se ne bodo vršili več redni tedenski pregledi Uprava policije v Ljubljani opozarja prizadete lastnike, da se, po točki 18 ČL 36 uredbe o zaščiti javnih cest. z nepregledanima vozili ne 6me obratovati. KINO SLOGA — Tet 27-50 Sijajna, smehapoma družabna satira MB. DEKDS —-MILIJON AS DOBROTNIK Danes ob 16., 19.16 in 21.15 url — Tatvina šekov. Uprava polkije je tala obveščena, da so bili na Rabu ukradeni an-sleakemu novinarju Herbertu MachauUi 3 čeki po 1000 din, izdani od Jugoslovanske ekspresne agencije v Londonu, Ceke le ukradla iz hotela uMiTsminK na Babu najbrže neka ženska. _lj Dolgi prsti povsod. Danilu Čuku na Viču Je nekdo ukradel le m nosiv o obleko, novo svetiosivo obloko in par Čevljev. Cuk je oškodovan za 2000 din. Iz stanovanja Alojzije Mohorcina na Masorkovi cesti 32 je izmaknil doslej še neizsleden, vendar znan tat. rjavo denarnico s 130 din ter šamijo, v kateri je bilo okrog 200 din gotovi* ne. Mariji Pahovnik v Rožni dolini ja nek. do ukradel 150 din vreden svilen dežnik« iz pralnice bolnice za duševno bolne na Po. 1 jonskem nasipu pa je tat odnesel v«č rjuh. —lj Ukradeni kolesi. Z dvoriača Kriiev-ndške cerkve je odpeljal drzen tat 1500 din vredno kolo znamke »Bet«, laet Josipa Pre-peluha. Josipu Petriču iz Laveree pa ja nekdo odpeljal 600 din vredno kolo znamke >Biirkopp< in sicer izpred neke hiše na B]eiweieovi cesti. —lj Jfesreee. V Poa^ittdabovi ulici js včeraj padel z lestve 64_le*ni rmzarsari pomočnik Anton Antončič. Pni padcu je dobil mož tako hude notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico. Tjs so popoldne pripeljali tudi 13-letno Marijo liastaakovo, stanujočo v Samem ubet 1. Id ae je polila z vrelo vodo m dobila hudo opekline. V Prešernovi ulici je včeraj padel s kolesa 36* letni uradnik pri davčni upravi Vinko Loboda, ki je poleg zunanjih doti! tudi huda notranje poškodbe. Lobodo 6o prepeljati reševalci na kirurgiejii oddelek splošne bolnice. —lj Zoboidravnik dr. IMoseh^gg sope* ordinira. —lj Breskve sa vlaganje k« 8.50 din. Fr. K ham. Kongresni trg 8. —ij Bedno vpisovanja v trgovsko ueilisee >Christofov učni i»v»ik Ljubljana, Doma« braaaka eeata 16. ja sedaj mak dan. Čitajte današnji šolski oglas ravnateljstva med dnevnimi vestmi. šolstvo Pričetek žalskega Iste na dri. deški stenski soli v Ljubljani—Pruhha, Popravni izpiti bodo v torek dO. avgusta; pričetek ob 8. Vpisovanje za prihodnje šolsko leto ho 1.. 2. in 3. eeptembra od 8. do 12. U5enci, Id vstopijo nanovo v I. razred, morajo predložiti krstni list in izpričevalo o dovršenem IV. razredu ljudske šole; običajna knjižica ne zadošča. Starši ee opozarjajo, da si pnu ve&aeao priskrbe pri davani upsail davana potrdila za odmero šobrme; hsss tefa potr- KINO UNION — Ob 16. 18J* te HM MOĆ LJUBMJO^ Film p>cjp>o \ PRODAM nšjbouši TRBOVELJSKI ^premog KOKS, SUHA DBVA L POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-00 a*, i* fozob: Kopu jam in prodajam rabljene čevlje. Potrebujem večjo mra> Uno iiMJSSJh čevljev. FOavier, Vosn jakova 4. 3060 STAnOVAMA as odfe duema gospockarta, — NA VELESEJMU se odda 5 m* prostor. Poizve ae pri Klavžer, Vosnjakova 4. 2095 POUK 90 par. davek posebej. Najmanjši znesek h Din Strojepisni pouk Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol & do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbanoe. Posebni tečaji za starejše dame in gospode. Pouk traja 1 do 4 meseca. Največja stroje pianica, najrazličnejši pisalni stroji. — Vpisovanje dnevno od 6. do 8. are zvečer. Pričetek pouka S. septenibra. domina zelo nizka. Christofov učni zavod, Dom o- ls. 2065 »SANOREDc - ivaseJc za čevlje TO-dtJo med dur a grl ml odlične tvrdks Stran 4 »SLOVENSKI NA ROČK ponedeljek, 29. avgusta 193«. Uspela akademija naših najboljših Sokolov Na tetnesn telovadišču v Tivoliju se je zbralo nad 3000 oseb Ljubljana, 29. avgusta Mednarodna tekma in X. vsesokolski zlet v Pragi sta dala našim Sokolom in Sokolicam novih pobud, da se že sedaj marljivo pripravljajo za prihodnjo olimpiado, ki bo 1. 1940 na Finskem. Iz vrat mednarodnih tekmovalcev in tekmovalk je izšla misel in pobuda, da se priredi v Ljubljani enomesečni tečaj za vrhunsko telovadbo, v katerem se bodo vzgojili bodoči mednarodni t kmovalci. Uspehe teza tečaja in sistematskega vež banja smo videli v soboto ob 17. na letnem telovadišču v Tivoliju na tekmovalni akademiji. Akademija, ki je obsegala 11 točk, je bila raz-d ljena na tiri oddelke in sicer A, B in C. V oddelku A so te km cvali naši mednarodni tekmovalci, v oddelku B tekmevalci, ki so obiskovali enomesečni vrhunski tečaj in v oddlku C nase mednarodne terunovalke, ki so v Pragi zasedle H. mesto. Zanimanje za akademijo je bilo izredno veiiko in se je zbralo na telovadišču nad 3000 gledalcev, ki so z največjim zanimanjem sledili tej edinstveni akademiji, kakršne Ljubljana še ni videla. M d odličnimi posetniki akademije so bili divizio-nar general br. Gjorgje Lukič, polkovnik br. Zivanović, zastopniki saveza SKJ .Teras, Sterlekar :n Sva;*gar. podžupan br Ravnihar, zastopniki žup z br. inž. Bovcem na čelu. zastopniki Jug. olimpijskega odbora iz Zagreba z znanim s^ko'skim in športnim strokovnjakom br. Macanovi-čem na čelu, velika pa je bila udeležba so-kolstva tudi s por!e5?l;a. pr dvsem z Jesenic in Kranja Akademiji je prisostvovala tudi skupina članov in članic sofijskega Junaka, ki ji je občinstvo priredilo viharno ovacije. Ob napovedani uri so prikorakali ob zvokih sokolske koračnice godb. Sokola I Tabor članice in člani, ki jim je občinstvo navduSeno vzklikalo. Pred mikrofon je stopil naš priznani sokolski strokovnjak br. dr Viktor Murni k, ki je v lepem govoru najprej pozdravil tekmovalce in t k-movaike. potem pa omenil pomen mednarodnih tekmovanj za sokolstvo in državo. Nagovor br. dr. Mu mika je sprejelo občinstvo 2 živahnim odobravanjem. Kct prvi sd zatem nastopili člani (24). ki 30 s svojimi krasno izv denimi vrhunskimi vajami zadivili občinstvo. Kfekten razstep. krasni premeti .kolesa in ročne stoje so zbudili entuziastične ovacije. Po član'h je nastopila ženska mednarodna t* kmovalna vrsta: sestre Anica Hafnerjeva. Ančka Keržamova. Elica Kovači-čeva, Marta Podpačeva. Marta Pustiško-va, Lidija Rutmikova, Milena Sketova in jelica Vazzazova z vajami na gredi. Izvajale so vaje prav dobro in so si pri oceni priborile: 1 mesto Mil na Sketova izmed 10 točk. 9.7, II. Jelica Vazzazova 9.6 in III. Ančka Keržancva 9-4 Tudi ostale tekmovalke so sveje vaje izvedle dobro in je bila na.imanjtša ocena 7.5. Sodnic^ so bile sestre Mužinova, Slapničarjeva in Trdinova. Po vajah na gredi so prikorakali burno pozdravljeni tekmovalci v krasnih belih dresih in izvajali prostovoljno vajo ra bradlji. Videli smo na bradlji najtežje prvine in Ja na tem orodju dobil največ točk izmed 10 dosegljivih br. Janez Malnarič 8.6. Lepo so izvajali vaje na bradlji tudi Greeorka Boris. Prstov Jan z, T<->šo Primožič, zadivil pa je s svojo vajo tudi najstarejši tekmovalec 43 letni br. Janez Po-r nta. ki naj bi bil za vzrcled vsem mlajšim bratom, ki mislijo, da po 26. letu ni treba več posečati redne telovadbe. Občinstvo jjje br. Porerli priredil^ navdušeoie ovacije. Na bradlii se je izkazala tudi mlajša generacija, ki bo pri sistematskem vežbanju dosegla še zelo lepe uspehe. Sodila, sta. malce pr strogo naSa bivša med. narodnika br. Anftoeiewiez in br. Šumi. Za mednarodnimi tekmovalci so nastopili tečajniki enomesečnega vrhunskega tečaja z obvezno -vajo na bradlji. V vrsti so bih bratje Emil Frelih, Viktor Hojkar, Ježe Rotar, Zvonimir Sadar, Boris Sket, Edo Slanina, Gvido Vitek in Jože F*rohaska. Tekmovalci so pokazali prav zadovoljive uspehe in je na tem orodju dosegel največ točk izmed 10 dosegljivih br. Sada.r 8.3, ki sta mu sledila bra'ta Hojkar 7.7 in Frelih 7.6. Sodili so bratje inž. Pehani, Lubej in Vrhovec. Kot propagandna nastopa sta bila nastopa mednarodnih tekmovalcev na konju in na krogih. Na konju so nastopili Gregorka, Pristov, Malnarič in Bela, na krogih pa br. Por:nta, Miloš Skrbinšek, Sket zali krasne vaje, posebno na krogih je zadivil s svojo krasno izvedbo mladi br. Skr. binšek, ki bo postal vreden naslednik našega svetovnega prvaka br. Leona Stuk- Ija. Po tej točki so zopet nastopili člani-tečajniki s prostovoljno vajo na drogu. Na drogu je briljiral 3 svojo vajo or. Emil Frelih, ki j* prejel 8.7 točke »sledila sta mu z majhno diferenco brata Sket Boris 8.5 in br. Slanina Edo 8.4. Po končani vaji je brat dr. Ivko Pirati-šek razglasil uspehe tečajnikov in so dosegli L mesto br Emil Frelih, Sokol TI 16.3 točke, H. br. Boris Sket, Sokol I 15.3, TTT br. Zvonimir Sadar, Ljubljanski Sokol 14.9, IV. br. Edo Slanina, Ljubljanski Sokol 13.6, 5- br. Jože Rotar, Laverca 13.2, 7. br. Viktor Hojkar, Sokol I 12.7. 7. br. Jože Prohaeka, Sokol n 12.5 in 8. br. Gvido Vitek, Sokol H 9.5. Po članih so nastopile s prostovoljno vajo na dvoviisnski bradlji mednarodne tekmovalke Tudi na tem orodju smo videli krasne izvedbe, mnogo boljše kakor na gredi. S svojimi krasno izvedenimi vajami so navdušile gledale,? Sketova Rupnikova in Hafnerjeva, pa tudi ostale so dobile za svoje vaje prav dobre ocene. Najboljše znamk ^ na bradlji so bile Milena Sketova 9.9 točka, Lidija Rupnikova 9.8 in Anica Hafnerjeva 9.5, Jelica Vazzazova 8.3, Ko-vačičeva in Podpačeva po 8. Po končani vaji na bradlji so biH razglašeni pri članicah nastopni "ezultati: 1. Milena Sketova, Sokol I od 20 dosegljivih točk 19.6, 2. Lidija Rupnikova, Ljublj, So. kol 18.6, 3. Anica Hafnerjeva, Jesenice 18, 4. Jelica Vazzazova, Ljublj. Sokol 17.9, 5-Marta Pustiškova. Ljublj. Sokol 16.3, 6-Elica Kovačičeva, Sokol I 15.8 in Ančka Keržanova, Ljublj. Sokol 15.8 in 7. Marta Podpačeva, Sokol i 15.5 točke. Najkrasnejse in najučinkovitejše vaje pa so nam pokazali bratje na drogu. Smelo lahko trdimo, da smo videli podobne vaje samo še na mednarodni tekmi v Pragi, kjer so nastopali najboljši češkoslovaški in švicarski tekmovalci, in niso naši prav nic snefgtajsM za njimi, saj je bil n- pr. br. Pranoaie med vsemi tekmovalci v Pragi na drogu peti. br. Kujundžič ja 8. Brat Primožič je dobil v Pragi za obvezno in poljabno vajo na drogu iamed 20 doseg, ljivih točk 19.3, br. Kujundiič pa 19.03 točke. S svojimi vajami na drogu so briljirali bratje Gregorka. Longvka, Malnarič, Prietov, Primožič m Vildman, ki so vsi dobili nad 9 toekv Viharnega odobravanja je bfl deležen za svojo krasno vajo br. Gregorka Boris. Po vaji na drogu so pristopili bratje k prostovoljni prosti vaji. ZaL da je £3 legal; mrak in niso prišle va_ , je do tistega efekta, kot bi sicer. Pri pro-; stih vajah so se odrezali zopet Gregorka, j Longvka, Malnarič, Primožič, Priatov hi Mariborčan Bela. Vsi bratje so dosegli nad 9 točk, najboljšo oceno seveda br. Boris Gregorka, 9.3.. Po opravljenih vajah na drogu, bradlji in prostih vajah so bili razglašeni nastopni uspehi: 1. br. Janez Malnarič, Ljublj. So. kol27.2 točke izmed 30 dosegljivih, 2. Borisi Gregorka, Ljublj. Sokol 27.1, 3. Janez Pristov, Jesenice, 27, 4. Toeb Primjcžič, Maribor-matica 26.6r 5. Mirko Longvka, Ljublj. Sokol 25.9, 6. Oti Vildman, Ljubljanski Sokol 2575. 1. Janko Sket, Sokol I 23.5., 8. Janez Porenta, Sokol 1 23.3, 9. Stjepan Boltižar, Zagreb H 223, 10 Miloš Skrhdnsek, Ljuolj. Sokol 20.2, U Nor-bert Bela, Maribor-matica. 18.7. Za zakliu&ek izvrstno uspele akademije so nastopile le mednarodne tekmovalke z vajami s kiji, ki jih je sestavil aa medna' rodno tekmo v Pragi br. dr. Viktor Murnik na glasbo po Chopinovem valčku. Krasne vaje, s katerimi so dosegle naše tekmovalke v Pragi velik uspeh, niso prišle zaradi mraka do polne veljave in bi bilo umestno, da bi prihodnjič pripravili žaromet za osvetlje-nje telovadižča. Občinstvo je priredilo telo-vadkam navdušene ovacije. Izven sporeda je nastopila z narodnimi koli še bolgarska nacionalna skupina, ki je za svoje krasne plese žela viharno odobravanje občinstva. Tekmovalna akademija, ki je bila res nekaj posebnega ne samo za sokolsko članstvo, marveč za drugo javnost, je v vsakem pogledu uspela in samo želimo, da bi bile slič» ne odslej vsako leto vsaj enkrat na sporedu. Pohvalno moramo omeniti tudi organizacijo nastopa, ki je bila brezhibna, tako v napovedovanju in tolmačenju posameznih vaj na orodju. Bratom in sestram, ki so nam priredili resnično krasen telovadni užitek naša bratska zahvala in >Le naprej brez miru ...« , — at. Tri zmage čehoslovakov češkoslovaški nogometaši so xmaga1i nad našimi v Zagrebu, Beogradu in Pragi — Visoka zmaga Viktorije nad Ilirijo Na treh frontah *o se včeraj pomerili na* H nogometaši s Češkoslovaškimi, pa so 6e vsa tri srečanja končala v prid Cehom. V meddržavni tekmi . so naši severni bratje zasluženo zmagali z dvema goloma razlike, v obeh medmestnih pa sta bila rezultata tesna in je le velika smola preprečila ^našim zastopnikom uspeh. Rezultati kažejo, da smo še vedno precej za Češkoslovaškim nogometom. . V Zagrebu se ie na igrišču Conoordije zbralo 12.000 gledalcev, da bi videli meddržavno srečanje obeh reprezentanc. Bili so priča izvrstni igri gostov, ki so glede tehnike znatno prekašali domače moštvo. Naša enajstorica je bolehala na slabih točkah. Cehoslovaki pa sd se predstavili kot popolni nogometaši z odlično skupno igro. Zasluženo so zmagali 3:1, a rezultat bi bil zanje še usodnejši če ne bi Glaser prekosil samega sebe. Držal je žoge, ki so jih vsi že videli v mreži. Slabost Jugoslavije je bila napadalna vrsta, kjer sta popolnoma odpovedala vodja napada Petrovič in Zeče-vić na levem krilu. Čeprav gostje niso raz* polagali na krilih z igralcem Šipošove ka. kovosti, ki ie bil gonilna sila veČine naših napadalnih akcij, so imeli napadalce, ki so v popolni meri izvrševali svoje dolžnosti. Razen tega so imeli v Bicanu idealnega vod;o napada, ki je znal razumno zaposliti soigralce. Odločilno premoč pa so pokazali Čehoslovaki v kriteki vrsti. Bouček v sredi je bil izhodišče skoraj vseh napadov, a tudi stranska pomagača sta izvrstno rešila svojo nalogo. Trdi branilski par ni bil našim napadalcem po godu, vendar jima je treba priznati, da nista prešla meje dovoljenega. Prvi polčas se je končal 2:1 za Cehoslo-vake. V 19. min. je dobil po lepi kombinat ciij žogo Bičan in jo neobrenljivo poslal v mrežo. Sploh so se gostje pokazali kot mojstrski strelci in niso zamudili nobene prilike, če ie bila pot prosta, dočim so se naši vse preveč obotavljali in kombinirali. Tudi drugi gol je zabil Bičan. V nenadkriljivi «■ i solo akciji je vodil žogo od srede igrišča Janko, Boltižar in Vildman. Vsi so poka- | do pred Glaserja in usmeril usnje v ne- zaščiten kot Po odmoru ie kazalo za Jugoslavijo bolje. V 11. min. je Šipoš, ki je ves čas zalagal napad z uporabnimi centri, menda obupal nad tovarišijo. Sam je vodil žogo in akcijo končal s plasiranim strelom, ki mu češki vratar Purkert ni bil kos. Gol je zelo podžgal naše igralce. Napad za napadom se je valil proti Češkemu golu, v odločilnih tr eno tki h pa se je zmerom po* kazala fizična slabost Petroviča, ki se ni upal spuščati v borbo z robustnimi nasprotniki. V 25. min. ko ni položaj izgledal niti najmanj nevaren, je Senecki v desni *ve*i povsem nepričakovano tvegal streL Glaeer ni bil pripravljen in je dosti Šibek shoot našel pot v gol. S tem je bil postavljen končni rezultat. V Beograda je Praga II premagala Beograd 1:0. Edini gol je bil posledica Jakličeve napake ki je spustil žogo z rok m so gostje na lahek način prišli do uspeha, V splošnem sta bili moštvi izenačeni. Prav dobro se je obnesel v beograjskem napadu Ljubljančan Lah. Tretje srečanje je bilo v Pragu Reprezentanca Zagreba je precej zasluženo izgu biU proti prvi reprezentanci Prage z 2:3. Pražani so že vodili 2:0, a se je Zagrebčanom posrečilo izenačiti. Tik pred koncem igre so domači zaradi nesporazuma zagrebške obrambe dosegli srečno zmago. Osrednji točki igre sta bili domači vratar Tichy in odlični HaŠkovec Medarić. V kopališču Ilirije se je z gostovanjem Viktorije nadaljevalo tekmovanje za Ja» dranski pokal. Dočim je presenetila Viktorija z izredno dobrimi rezultati, se je IH. rija pokazala v dokaj slabi luči. Edina svetla točka je bil Vvilfan, ki ie dokazal, da je še zmerom naš najboljši sprinter. Kriza, ki se je pojavila v plavalni sekciji, je menda popolnoma ustavila trening, kajti z doseženimi rezultati se Ilirijani ne morejo ponašati. Viktorija ie zasluženo zmagala z 63:46 točkam ter je razen tega postavila 4 nove državne rekorde. Tudi v waterpolu so bili Sušačani znatno boljši in je rezultat 6:1 popolnoma pravilen. PodTobni izidi 60 bili: 400 m prosto; 1. Detilipis (V) 5:15.9. n©v rekord, 2. Štrucelj (V) 5:37, 3. Skapin (I) 6:58, 4. Hudnik (IV Zakai ni nastopil Mi-halek. ie nerazumljivo. 100 m hrbtno ienske: 1. Smolik (V) 1:24-4 nor rekord, 2. Fine (I) 1:32.9, 3. \Vimmer (V) 1:36.5. 4. Bradač (I) 1:37.1. 200 m prsno: 1. Cerer (I) 3:04. 2. Gr» kinić (V) 3:04.8, 3. Hribar (I) 3:05.3, 4. Tvohn (V) 3:12.5. 100 m prosto ienske: 1. Krmpotić (V) 1:15.5. nov rekord. 2. Smolik (V) 1.17.6, 3. Keržan (I) 1:21.6, 4. Fine (I) 1:22.8. 100 m prosto: 1. VVilian (I) 1:01.6, 2. Stocker (V) 1:03.8. 3 Mini (V) 1:05.4 4. Cerer (I) 1:07.8 100 m prsno ienske: 1. Werner (I) 1:35.2, 2. BorŠić (V) 1:37.4, 3. Martin (I) 1:40.2. 4. VV^mer (V) 1:47. 1C J hrbtno: 1. inž. Marčett (V),1.17. 2. Schen (I) 1:18.3, 3. Negovetič (V) 1:19.8. 4. Pestevšek (I) 1:19.8 4x50 prosto ienske: 1. Viktorija (Smo. lik, Kalpir. RadmanoVir. Krmpotif) 2:19.3, nov rekord, 2. Ilirija (Keržan Binder. Bradač, Fine) 2.26. 4x200 m prosto; 1. Viktorija (Mini. Po-točnjak, Štrucelj, Defilipi*) 9:46.2, 2. Ilirija (Schell. Mihalek, Cerer Wiltan) 10:19.6 Skoki 1 deske: 1. Ziherl (I) 57.46. 2, Prihodek (I) 43.77, 3. Stresi (V) 23.60. Waterpolo: Viktorija rllirija 6:1 (4:0). Stanje tekmovanja za Jadranski pokal ie po tei tekmi v plavanju naslednje: Triesti-na 469 točk (8 tekem količnik 58.62) Vik' torija 414 (7. 59.14), Fiumana 374 (7. 53.43). Ilirija 309 (6, 51.5). Jadran 281 (6. 46.83). V waterpolu: Viktorij« 11 točk (goli 44:10), Triestina 10 (28:30), Jadran 6 (31:14). Ili. rija 6 (26:25), Fiumana 1 (4:54). Viktorija je že siguren zmagovalec v vaterpolu, ker je nihče več ne more dohiteti. V skokih je isto z Ilirijo, drugo mesto ima Triestina. naslednje pa Viktorija; dočim Fiumana in Jadran dozdaj še nista postavila nobenega skakača. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj In obilo zanimivega tttva dobite v tedniku za radio, gledallfi^e in film »NAA VAL.«, Ljubljana, Knafljeva ulica Y Sreda. 31. avgusta 12: Filadelfijski simf. orkester, dirigent Stokov^ki (plošče). — 12 45- PorofcU. — 13: Napovedi. — 13.20- Pisana tra'a Ipio-šče). — 14: Napovedi — 18: Naroin** pesmi ob spremijevđnju citer sodelujeta fdC Štefka Korenčanova in 2. Vilko Skok. — 18.40: Opazuj in poskušaj (g. prof Miroslav AdlešiČ). — 19: Napovedi, pon>oila.— 1°30: Nae. ura: Fra KaMe_Mio>:> in jugoslovanska mi^e) (Miloš P.irenta). — t9.=>0: Kdor hoče. naj pleše (plošče) — 2*) 30; Koncert, vojaške codbe. — 22- Napovedi poročila.— 22.15: Harmonika solo c- I var "-ipr.— Konec ob 23 uri. Dotrpel je, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni soprog;, nadvse skrbni oče in svak, gospod Franc Teran uradnik dri. žeL Pogpreb bo v torek 30. avgusta ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče v Stepanjo vas. LJUBLJANA, dne 28. avgusta 1938. GABRIJELA, soproga, ELIDA, KORNELIJ, otroka. LJUBLJANSKI VELESEJEM 1. — 12. septembra 1938 VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Brezplačno za obiskovalce velesejma iz tuzemstva KRASNA DARILA (Izvzeti so imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano) MOTORNO KOLO »BOB PHAENOMENc (Vok, Ljubljana) RADIO APARAT 4 + 1 cevni >Super Ingelenc (Tehnik Banjai, Ljubljana) Darila so razstavljena na vel esej mu Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. Dan obiska Ig poljuben med 1. in 12. septembrom. Komisijsko žrebanje bo iz. septembra ob s« popoldne n a velesejmu. ŠIVALNI STROJ moderen, pogrezljiv (Vok, Ljubljana) 30 PRVOVRSTNIH DAMSKIH IN MOŠKIH KOLES »TRIBUNA«, F. Batjel — »CONDOR«. S. Rebolj in drug: »RESTA«, Splošna trgovska družba — »TURNTER« in »ELITE«, H. Suttner — >AXO<, Ign. Vok — >PANAX<. GEORGES OHNET: 37 s ERGE J PRIMI Roman ] Gospa Desvarennesova je vstopila v svojo sobo, Cavrol, nekoliko v zadregi, je izrabil ta trenutek, da je povedal kočijažu, da lahko zavije še okrog parka in ga počaka pri vratcih malega cvetličnja-ka. Tako njegova žena in on ne> bosta nikogar srečala in se izogneta mučnemu poslavljanju prija-teliev ter radovednim pogledom tujih ljudi. Mi belina je stopila k Ivanki. — Ker odhajaš skrivaj, te danes ne bom več videla. Zbogom! In krepko jo je objela in poljubila. Potem je pa prijela svojega moža pod roko ga odvedla v park. X. Ivanka je ostala sama; sledila je z očmi njuni lahni, kakor na krilih zazibani hoji, hoji zaljubljencev. Sergej se je sklanjal k Mihelini in ji govoril nežne besede. Grenak občutek je prešinil Ivanki-no srce. Bila je sama, a on, ki ga je tako ljubila... Vsa njena notranjost se je upirala. Nesrečnica! Zakaj neki misli samo na tega moža? Ali ima še pravico do tega? Saj ji ne pripada več. Drugi, ki ji je bil tako dober, kakor Sergej krivičen, jor je vzel za ženo. Tega bi morala zdaj ljubiti. V tem trenutku je mislila tako z vso iskrenostjo svoje vesti. Hotela je ljubiti Cavrola. Ubogi Jean! Ob-sul jo bo s prijaznostjo, pozornostjo in pazljivostjo. Sergej bo ljubosumen, kajti nje, ki jo je resnično ljubil, si ne bo mogel izbrisati iz spomina. Toda njene misli so se obrnile v drugo smer m znova je jela misliti na tistega, ki je njegovo podobo podila od sebe. Napenjala je vse sile, toda v mislih se je neprestano oglašalo: Sergej! Sergej! Bila je njegova. Strah jo je obšel. Kaj se res nikoli ne bo mogla iztrgati iz objema te ljubezni? Ali bo njegovo ime res neprestano nosila na svojih ustnicah, ali ji bo njegovo obličje vedno stalo pred očmi? Kaj bo morala prenašati tudi te muke?... Hvala bogu, da se pripravlja na odhod. Vrvenje in življenje v drugih krajih, ne tam, kjer se je sestajala s Sergejem, ji bo morda pomagalo iztrgati iz srca to grešno ljubezen. Mož jo odpelje, branil jo bo, saj je to njegova dolžnost, ona mu bo pa pomagala na vso moč. Z vso silo svoje volje se je sklicevala na Cavrola. Stiskala se je k njemu liki utopljenec k rešilnemu hlodu, brezglavo, z obupnim naporom. m Med Ivanko in Cavrolom je bila izvestna simpatije. Poklican v duhu k svoji ženi je doma prihitel. — Končno! — je vzkliknila. Presenečen nad tem toplim sprejemom se je Cavrol nasmehnil. Ne da bi opazila njegov smehljaj, je Ivanka nadaljevala: — No, gospod, ali se odpeljeva kmalu? Bankir j evo začudenje je naraščalo. Toda njegovo presenečenje je imelo prijeten vzrok. — Takoj, draga moja, — je odgovoril. — Čemu to odlašanje? — je dejala mlada žena nervozno. — Takoj boš razumela. Na dvorišču stoji nad dvajset kočij. Najin kočijaž bo peljal skozi park in midva se odpeljeva skozi vratca cvetličnjaka, ne da bi naju kdo opazil. — Pa naj bo, počakajva. To odlašanje je šlo Ivanki na živce. V ognju svoje odločitve, v prvem zamahu obrambe, je hotela takoj položiti prostor medse in Sergeja. Cavrol je nerodno zadržal to mrzlično vnemo. Zato se je na tihem razjezila nanj. Ne da bi se poglobil v vzroke, ki so silili mlado ženo v odločitev, je vendarle uganil, da je nastala v nji nekakšna njemu neugodna izprememba. Hotel je pregnati ta neprijetni vtis in izpremeniti smer Ivank in i h misli. — Nocoj ste bili čudovito lepi, — je dejal in se ji galantno približal. — Vsi so vas občudovali in jaz sem bil zelo ponosen na to. če bi bili slišali moje prijatelje! To je bil cel koncert čestitk: ta Cavrol ima srečo! vse mu gre gladko izpod rok: je bogat, dražestno ženo ima. Vidite, Ivanka, vam se moram zahvalili, da je moja sreča v očeh vseh popolna. Ivanka je namršila obrvi in ne da bi odgovorila, je ponosno in zaničljivo dvignila glavo Cavrol je nadaljeval, ker ni bil opazil teh znakov bližajoče se vihre. — Zavidajo mi, to rad verjamem, z nikomur bi ne zamenjal. Poglejte! Naš prijatelj princ Sergej se čuti zelo srečnega. Oženil se je z bogato nevesto, ki ga ljubi in ki jo obožuje ... In vendar ni srečnejši od mene. Ivanka je naglo vstala, premerila svojega moža z ostrim pogledom" in vzkliknila srdito: — Gospod!... — Oprostite, — je povzel Cavrol znova besedo. — Zdim se vam smešen, toda svoje radosti ne morem skriti, ta občutek je močnejši od mene. Videli boste, kako znam biti hvaležen. Vse življenje si bom prizadeval, prikupiti se vam in zato sem vam že za začetek pripravil presenečenje. Kakšno? — je vprašala Ivanka nevoljno. Cavrol si je skrivaj pomel roke: Veselil se je že vnaprej radostnega presenečenja, ki ga je bil pripravil svoji ženi: — Mar mislite, da se vrneva v Pariz, da bi tam po meščansko preživela svoje medene tedne? Ivanka je zadrhtela. Ubogi Cavrol se je izražal nesrečno. — Ne, nikakor ne, — je nadaljeval — Jutri zapustim svojo pisarno. Naj poreko moji klijenti nočejo, za nekaj časa odložim svoje trgovske zadeve in odpeljeva se. Urejaj! Josip — Za >2iaaodoo * f. t) k i * t i • ■ J/i