žal še ne kažejo tega trenda. Nasprotno, stanje je po-
nekod še sltlbše. Vzrok je v tem, da so s sanacijo emisij 
so~ odpravili tudi emisije alkalnih prašnih delcev, 
emisija SO, ni bila v celoti odpravljena, predvsem ne 
nJ Češkem-in Poljskem. Temu je potrebno dodati še 
velik vnos nirr<~tov in drugih polutantov iz kmetijskih 
površin in prometa v gozdni ekosistem ter postopno 
sproščanje polllranrov iz organskega del<1 močno one-
snaženih gozdnih tal. 
Povzetki posveta bodo v celoti obj<1vljeni v reviji 
Lesnictvi, najvažnejši so naslednji: 
-Za rešitev stanj~ gozdov na tem območju je potreb-
no še bolj zmanjšati emisije iz velikih virov. predvsem 
termoe lekrrarn. Dos ed anj c zmanjšanje ne Z(}došča. 
• Pri obnovi gozdov je potrebno v največji meri upo-
štcvoti narL!vnc d<.~nosti in temtl primemo izbrati dre-
vesne vrste. 
- Natančneje je potrebno preučiti vzroke najnovejšega 
propadanja "nadomestnih sestojev", predvsem bre-
zovih, in preučiti možno~ti pogozdovanja s samo-
niklimi in tujimi dreves nimi in gnnovni l\1 i vrstami 
pri sanaciji najbolj ogroženih r?.stišč. 
- Pri raziskovanju vzrokov propadanja in iskanju mož-
nosti obnove gozdov na tem območju ostaja še veliko 
nerešenih vprašanj. ki jih lahko razreši le interdisci-
pi inarni prislop v ekosistemsko naravnanih raziska-
vah in gozdnogojitvenih ukrepih. 
Slika 7: b delovanje velikih koncenlracij žvcplovegil dioksidil na 
rt~slline so značilne poškodbe "medžilne klorozc". To so c.leli listne 
povrsine med žilmni. kjer ,ie propndcl klorofil. površina J~ lahko 
bledo rumenil do belkaW\, ali pa pride do tvorbe ;mtociano\· in 
fcnolov, knr ta meslfl obarva rdeče riavo. 
Gozdna tehnika se pripravlja na IUFRO kongres 
Ma1jan LIPOGLAVŠ EK* 
Od 12. do 15. julija 1998 je bil v Ziirichu ~es tanek 
koordinatmjev vseh raziskovalnih skupin (research 
group) in njihovih pomočnikov oddelka 3 IUFRO (Di-
vision 3)- gozdno delo in tehnib. To je sesmnek, ki 
ga med dvema kongresoma skličejo koordinatorji po-
sameznih oddelkov, da pregledajo dotedanje delo in 
načrtujejo delo elo kongresa in na njem. Naslov ses-
t<mka je bil: lUFRO D3 Mid Term Meeting. Sestanek 
v Zl.irichu je s sodelavci organiziral prof. dr. Hans. R. 
Heinimann. koordinator raziskovalne skupine 3.06 
(Gozdno delo v gorskih razmerah), profesor na ETH-
švicarski tehnični univerzi. Na sesranku je bilo 26 
udeležence, .. z vseh celin razen Avstralije. Program je 
vseboval večerno srečanje v univerzitetnem gozdu n;-~d 
Zi.irichom, dva dni razgovorov o n"'daljnjem delu in 
• Prof. dr M. L .. dipl. inž. go7.d., BF Oddelek za got:darst1·o 
in obnovljtve vire. Vctna pot 83. Ljubljana. SLO 
4 7 4 
gozdarsko strokovno ekskurzijo v srednjo švico (kan-
ton Schwyz). V okvim dvodnevnih razgovorov smo po 
sprejetem dnevnem redu govori 1 i o: 
- zadevah iz prejšnjega sestanka v Tampereju, 
- počastitvah in nagradah IU FRO, 
- načrtih za delo na 21. kongresu leta 2000 v Kuala 
lumpULjU, 
- imenovanju koordinatorjev za obdobje 2000- 2005. 
Na koncu sta bi la predsravljena dva prostovoljna 
(nevabljena) referenta in nekatere raziskovalne skupine 
z več udeleženci so imele šc svoje ločene sestanke, rncd 
njimi tudi 3.07 Ergonomija. 
Po kongresu v Tampereju seje uvelj<wilo novo ošte-
vilčenje raziskovalnih skupin. Ker vsem še ni povsem 
jasno, da so prejšnje raziskovalne in projektne skupine 
(S in P) zamenjale le raziskovalne skupine 2 novi mi 
številkami, je koordinator DJ dr. Dennis Dykst ra pred-
Gcz.dV 56 11998\ 10 
( ;ozcJarstvo V Č~aSll itl proSt(_>rU 
stavi 1 novo poimenovanje raziskovalnih in delovnih 
skupin. K<1sneje je prestavil tudi možnosti delovanj<~ 
članov DJ v interdisciplinarnih nalog<1h IUFRO (Task 
Forces). 
Po kongresu \' Tampereju so uvedli tlldi IUFRO-
Net in skupina D3 je večinoma popolno izdelala do-
mače strani posameznih raziskovalnih skupin. Potreb-
ne so še manjše dopolnitve in zamenjave nekaterih 
moderalorjev Web. 
Pomočnica koordinatotja 03 in predsednica komi-
teja IUFRO za nagrade A. M. Furuberg-Gjedcjernetje 
predstavi la spret-r1embe pri vrstah nagrad in njihovem 
podeljevanju. Spremenjene ali nove so: Outstanding 
Doctoral Research Award, Scien ttfic Achievement 
Award in Best Poster Award. Prva nagrada je namen-
jena novim (ne samo mladim) doktorjem, ki znnjo re-
zultl\te svoj ih raziskav tudi uveljavi ti, drugo je možno 
podeljevati tudi za življenjsko raziskovalno delo, tretja 
nagradil pil je povsem nova in naj vzpodbudi izdelavo 
res kakovostnih posterjev in hkrati izbiro za kongres, 
saj bo njihovo število omejeno po oddelkih IUFRO. 
Ugowvila je, da je bilo iz oddelka gozdnega delt~ in 
tehnike P3 doslej predlagano in podeljeno relativno 
zelo malo nagrad in zato je vzpodbudila vse, naj poiš-
čejo !(ste raziskovalec, ki bi nagrado zaslužili, in jih 
pravočasno predlagajo komiteju. 
21. kongres IUFRO "Gozdovi in družba - vloga 
raziskav·· bo od 7 .-12. avgust<~ 2000 v Kuala Lumpmju 
(Malezija). Trajal bo od ponedeljka do sobote. Vsak 
dan razen srede, ka so predvidene krmke ekskurzije 
~c začenja s ključnim govorni kom. Na vsebin o njego-
vega govora nnj bi se navezala tematika treh subple-
narnih panel nih razprav s po več govorniki. Programi-
rane so že okvirne teme posameznih dni in posameznih 
panelov (vendar bo izvr~ilni odbor o programu znova 
razpravljal): 
l, Trajnost rabe tropskih gozdov 
2. Gozdovi in družba 
J. Raznolikosc kultur pri upravljanju gozdov 
4. Spremembe v okolju, tehnologiji in družbi 
5. Predvidevanje pri hod nos ti 
Ker za oddelek Gozdno delo in tehnika ni bilo pred-
videno sodelovanje pri oblikovanju nobenega od J 5 
subplenamih zasedanj, smo oblikovali vrsto predlogov 
za preoblikovllnje njihovih naslovov pri posameznih 
podtemah iz 2., 4. in 5. vsebine zgoraj navedenega 
programa. Tudi popold<inski program naj bi bil na na-
slednjem kongresu omejen n<l 20 paralelnih sestankov 
raziskovalnih skupin. V Tampere ju jih je bilo preveč-
GozdV 56 {1998) 1 O 
namreč 35. Oddelek 03 upll, da se bo naše 1 prostor za 
eno samostojno popoldansko zasedanje vsake od njenih 
9 raziskovalnih skupin. Mnoge skupine bodo imele tudi 
skupna zasedanja. Zaradi teh omej itev bodo na kon-
gresu Je referati, kijih bodo morali koordinatorji izbrati 
izmed vseh poslanih. Podobno bo tudi pri posterjih -
20 v oddelku DJ. Prva obvestila in vabila bodo izšla v 
jesenskih "IUFRO- News". Izvršilni odbor predlaga, 
da bi v vsaki raziskovalni skupini pred kongresom 
izdelali poročila o stanju znanja na svojem področju 
za znanstvenike (lO stran.i) in za javnost ( 1 - 2 strani). 
Predsednik IUFRO J. Burley je llldi predlag<~l spre-
membo imena JUFRO, kjer naj bi besedo forestry za-
menjali s forest. kar bi pomenilo razširitev možnosti 
za člsnstvo v organizaciji. Ker referati 1\a kongresu ne 
bodo publicirani, smo se dogovorili, da bi jih za cel 
oddelek D3 ali po posameznih skupinah kot doslej 
publicirali na elektronskem mediju ali na papirju. Tudi 
o seznamih in nas!ovih članov skupin na internetu je 
bilo govora. 
V programu sestankov raziskovalnih skupin v letih 
J 99R in 1999 srno predlagali številne popravke, do-
datke in nave podatke. Skoraj dokončno smo se dogo-
vori li, da bodo tri raziskovalne skupine (3.04, J .06 in 
J.07) skupaj organizirale sestanek na Hrvaškem v 
Opatiji od 27. -JO. septembra 1999. Ugotovili smo, 
da je program sestankov, zlasti v jeseni, zelo natrpan, 
in predlngali, da ga do kongresa ne razšiJj.:llno več z 
novimi prireditvami, čeprav je bilo že nekrtj novih 
pred logov. Raziskovalci namreč ne morejo več wko 
pogosto potovati, več je tudi možnosti za izmenjavo 
znanj po i ntemetu. 
Prof. dr. Heiniman je predstavil spremembe, ki na-
stajajo zamdi vse več strojnega dela pri orgllniznciji. 
zlasti vodenju dela v gozdarstvu. lz teh rrlllnišljanj je 
sledil njegov pred!og za reorganizacijo raziskovalnih 
skupin v okviru Division 3. ki ga bo še dodela lo nekaj 
vodij skupin: 
3.02 Snovanje in nega sestojev 
3.05 Gozdno delo v posameznih ekoregijah (trapi, 
boreal) 
3.0 l Gozdno delo n<1 prevoznem cerenu 
3.06 Gozdno delo v gorskih predelih 
3.04 + .3.09 Vodenje proizvodnje in delovnih postopkov 
3.07 Človeški f'<1ktor pri delu 
J .l 1 Vodenje cie Ja s k laci no z oko ljem 
Strinjali smo se, da D. Dykstra še naslednjih 5 let 
po kongresu koordinira delo oddelka 03. Za njegove 
475 
Gozdarstvo v času in prostc)ru 
pomočnike smo poleg dosedanje A. M. Furuberg-
Gjcdtjernet predlagali še H. R. Heinimana inE. De 
Sousa. Raziskovalne skupine so razpravljale o svoj ih 
vodjih za obdobje 2000-2005. V skupini Ergonomija 
smo ugotovili, da sta koordinator in pomočnik že 
izkoristi la dva možna mandata in je treba najti nova. 
Oba referata sta vzbudila živo zanimanje udele-
žencev: Ris to Lauhanen je predstavi) rezultate razi s kav 
vplivov mineralnih in bio olj na sadike v manjših in 
večjih količinah iz zraka in iz zemlje ter prednosti bio 
olja za gozd in delavca. Stanislav Sever je ob predsta-
vitvi hrvaškega gozdarstva poskušal definira ti tehno-
logijo in njeno tranzicijo ob koncu [isočletja. 
Ekskurzija nas je vodila v osrednji švicarski kanton 
Schwyz. Tamkajšnji gozdar nam je predstavi 1 zgodo-
vino in današnjo problematiko pri gospoda1jenju z 
gozdom. Pojasnil je, da je restriktivn i švicarski zakon 
o gozdovih nastal že zelo zgodaj, ker so med industri-
alizacije zelo uničili gozdove in jih ZCitem zaradi šte-
vilnih hudourniških poplav ?avarovali. Predstavil je 
številne funkcije, kijih mora v Švici gozd izpolnjevati. 
Zu radi zahtev zakona o ohranjanju gozdll in opuščanja 
paše se površina gozda povečuje. Problem so visoke 
lesne Zel loge, ki ne zagotavljaJo dovolj stabilnih gozdov 
in njihove varovalne vloge. Razložil nam je, daje treba 
gozdove tudi za varovalno vlogo negovati, vendar ukre-
pajo le toliko, kot je nujno, oziroma kolikor je sredstev. 
Podobno smo slišali že na gozdarskih študijskih dnevih 
o gorskem gozdu v Logarski dolini. Za zmanjšanje 
lesnih zalog skušajo tudi vzpodbujati večjo rabo lesn, 
na primer v gradbeništvu z lepljenimi konstrukcijami. 
PokazJli so nam spravilo navzgor z žičnim žerjavom 
Koller 303 in sicer spravilo tanke bukove oblovine iz 
redčenja. Redčenje je bi lo nujno za ohrani tev sta bi 1-
nosti gozda na strmin i. Na zgornji postaji je les odnaša\ 
izpod žičnega žerjava bager s kleščami. Ob cesti so 
izdelali nekaj hlodov, večinoma pa nacepili s cepilnim 
strojem prostorninski les, ker so v tisti dolini (Mou-
tata!) tako navajeni. Pokazali so nam še spravilo lesa s 
helikopterjem iz gozda na zelo strmem pobočju, ki im<:~ 
proizvodno in varovalno vlogo. V Švici spravijo letno 
že okrog 500.000 mJ lesa s helikopterji. Uporabljajo 
posebne lahke helikopte1je, v katerih je prostor samo 
za pilota in so narejeni samo za transport tovorov no 
vrvi. Raziskave so pokaznle, da je tako spravi to smo-
trno samo, če traja posamezen ciklus spra vi 1 a manj kot 
J minute. Zato pa mora biti organizacija dela pri pri-
penjanju, odpenjanju tovora in na livllnju goriva izredno 
učinkovita. Pri spravi lu so večinoma cela debla pri-
penjati na treh mestih na nedostopnem skalovitcm po· 
bočju in odl<tgali n<~ travnik ob cesti. J<~vno cesto so 
morali vsakih nekaj minut zapreti za promet. Vsi de-
l;wci so med sabo in s pilotom povezani z radijsko 
zvezo. Helikopter ima sicer rosebno stransko okno, 
skozi katero pi 1 ot opazuje tla pod seboj, vendar je ve-
liko časa v neugodnem zasukanem položaju. Rešitev 
bi bila prozoren po~ pilotove kabine. V okviru ekskur-
zije je bil še turistični ogled ene od obal Vien.vald-
staterskega jezera in mesta Luzem. Brez po izkušanja 
švicarskega fondija tudi ni šlo. Tako strokovna ekskur-
zija, izmenjava mnenj kot mdi n1Zprave o načrtih gozd-
nega dela in tehnike do kongresa in na njem so bile 
zagotovo zanimiva nova izkušnja, iz katere se je možno 
marsikaj nauči ti in uporabi ti pri našem delu. 
Mednarodni sejem lesarstva v Celovcu 
Od 3. do 6. s ep tem bra 1 998 je v Celovcu poteka 1 
45. mednarodni sejem lesarstva. To je bil strokovni 
sejem strojne tehnike za gozdarsrvo in žagarstvo, in-
dustrije dobaviteljev pol izdelkov, trgovine z lesarskimi 
proizvodi in obrti za predelavo lesa. 
Predstavilo se je preko 300 razstavljalcev, predvsem 
proizvajalcev lesarskih strojev za obdelavo lesa. Ne-
zanemarljiv delež so tokrat preds[avUali tudi ra2stav-
ljalci gozdarskih strojev, vozil, orodja, opreme, merilne 
tehnike, spe~ializirane računalniške programske in 
strojne opreme, vkljueno s storitvami in proizvajalci 
strojev za primarno predelavo lesa. Poleg gozdarstva, 
476 
zagarstva in predelave lesa so bila predstavljena tudi 
druga strokovna področja: 
- transport lesa (vozila, orodja, dvižne in manipulacij-
ske storitve, logistika - cesta, železnica~ ladja); 
- kondicioniranje lesa (preskusna in merilna tehnika, 
sušilne naprave); 
- ekološka tehnologija in varnostn<J tehn,ika; 
- obdelava podatkov (vnos, priprava, uporaba); 
- pridobivanje energije; 
- šolanje in nadaljnje izobraževanje; 
- les kot osnovni element (izolacijski in tesni ln i siste-
mi, uporaba okroglega lesa); 
GozdV 56 (1998) 10