137 UDK 373.3.016(497.4)"1958/2016":811.124'02 1.01 Izvirni znanstveni članek Prejeto: 31. 3. 2017 Aleksandra Pirkmajer Slokan* Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016), 2. del 422 An overview of Latin lessons in the Slovene state primary school (1958–2016), part 2 I zv leč e k Osno vnošolski pouk latinščine je kljub ne- naklonjenim r azmer am prispev al – upamo si tr diti – pomem ben de lež v slo v ensk em iz o- br až ev alnem sist emu. Člane k prin aša pr eg led pouk a latinščine v slo v enski javni osno vni šoli od njego v ega z ač et k a do danes (1 9 58–2016). L atinščina, tr adicionalno gimnazijski pr ed- met, se je z ač e la pouč ev ati v osno vni šoli po ukinitvi osemletne klasične gim nazije let a 1 9 58, k o st a bili uz ak onjeni enotna osemletna osno vna šola in štiriletna gimnazija. T edaj je pouk kla sičnih jezik o v utrpe l nepopr av ljiv o šk odo . St ar a gr ščina se je pr ene hala pouč e- v ati, latinščina pa je z a uč enc e v st ar osti od enajst do petnajst let dobila st atus f akult ativ- nega pr edmet a in bila potisnjena na obr ob je. Kljub vse slabšim r azmer am se je njen pouk ohr anjal dalje, v r azličnih obdob jih na r azlič- nih šolah in v r azličnih ob lik ah, k ontinuir ano vse do da nes pa le na Osno vni šoli Pr ežiho v ega V or anc a, Ljub ljana. V dev et letnem pr ogr amu * Aleksandra Pirkmajer Slokan, prof., od leta 1988 do upokojitve leta 2014 učiteljica latinščine in angleščine na OŠ Prežihovega Voranca, Ljubljana, soavtorica razstave in kataloga Lingua L ati- na: r azst av a o latinščini v javni osno vni šoli 1 9 58–201 5, e-pošta: apirkmajerslokan@gmail.com. 422 Gl. op. 1 (številke opomb in naslovi/podnaslovi poglavij se nanašajo, kjer ni drugače navedeno, na Pr eg led). Članek je bil zaradi obsežnega gradiva razdeljen na dva dela, ki vsebinsko pred- stavljata nedeljivo celoto: prvi del (1.–4. desetletje, 1958–1998) in drugi del (5.–6. desetletje, 1998–2016). Prvi del je bil objavljen v predhodni, tematski številki revije Šolsk a kr onik a : r evija z a z godo vino šolstv a in v z goje, letnik 25, leto 2016, številka 1–2, str. 105–180 (v nadaljevanju: Šolsk a kr onik a 1–2/2016). Za uvod in sklep gl. ibid., str. 106–110 in 176–177. Za slikovno gradivo gl. razstavni katalog Lingua L atina: r azst av a o latinščini v javni osno vni šo li 1 9 58–201 5, Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 2015, 34 str. Abstr act I n spit e of unf av our ab l e c onditions , it c an be claimed that primary school Latin lessons hav e made an import ant c ontribution t o t he Sl o v ene ed uc ational syst em. The artic le off er s an overview of Latin lessons in the Slovene st at e primar y sc hool fr om t heir beginning until t od ay (1 9 58–2016). L atin, tr aditional ly a gim- nazija sub ject, began t o be t aug ht in primar y sc hool aft er t he abol ition of t he eig ht - y ear c las sic al gimnazija in 1 9 58, w hen new l egisla- tion intr oduc ed t he unified eig ht - y ear primar y sc hool and four- y ear gimnazija. A t t hat time, t he t eac hing of c las sic al l anguages suff er ed irr epar ab l e damage. Ol d Gr ee k st opped being t aug ht, w hile L atin ac q uir ed t he st atus of an e l ectiv e sub ject for pupil s betw een t he ages of e l ev en and fift een and w as t hus pushed t o t he mar gins . I n spit e of t he w or sening c onditions , L atin t eac hing per sist ed at d iff er ent times at d iff er ent sc hools and in d iff er ent forms , w hile t he Pr ežiho v V or anc Primar y Sc hool 138 Šolska kronika • 1–2 • 2017 so se r azmer e še z aostrile in pou k latinščine se je znaše l v hudi krizi – kljub int er esu javno- sti, d a se klasično -humanistični iz obr až ev alni pr ogr am ohr anja ne le v z ase bni, ampak tudi v javni osno vni šoli. Ključne besede: latinski jezik, javna osnovna šola, fakultativni predmet, izbirni predmet, interesne dejavnosti Key words: Latin language, state primary school, optional subject, elective subject, extra curricular activities PETO DESETLETJE (1998–2008) 423 Sobivanje osemletnega in devetletnega programa. Slovo »novih« latinskih paralelk. 424 Razmah interesnih dejavnosti kot nadomestka pou- ka. 425 Zmanjšanje števila »latinskih šol« in učencev latinščine. Če je za četrto desetletje (1988–1998) veljalo, da je pouku latinščine v javni osnovni šoli prineslo izboljšanje in začasno stabilizacijo razmer, 426 moramo za peto desetletje (1998–2008) žal ugotoviti prav nasprotno. To »reformno« desetletje, ki je bilo priča prehajanju osemletnega v devetletni program (kot posledici postopnega uresničevanja določil nove šolske zakonodaje), 427 je bilo polno sprememb, naspro- tij in negotovosti. 428 Začelo se je na videz obetavno, ob njegovem izteku pa je pouk latinščine kazal žalostno podobo. V novih razmerah (devetletni program je med drugim prinesel skrajšanje pouka s štirih na tri leta, ukinitev latinskih paralelk ter izločilno konkurenco med latinščino in živimi tujimi jeziki) 429 se je število šol in učencev, če primerjamo prva in zadnja leta petega desetletja, zmanjšalo za več kot 423 Za povzetek poglavja gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 171–174 (Peto desetletje). 424 Gl. op. 27 in 260. 425 V Pr eg ledu latinske interesne dejavnosti vsebinsko ločimo na »prave« (nadgradnja pouka latin- ščine kot fakultativnega oz. izbirnega predmeta) in »neprave« (njegov nadomestek) (gl. op. 257, 259 in 342). 426 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 145–171 (Četrto desetletje). 427 Gl. op. 231. Zakon o osnovni šoli z dne 14. 2. 1996 je stopil v veljavo 15. 3. 1996 (gl. Uradni list RS, št. 12/96, 29. 2. 1996); sledila je vrsta sprememb in dopolnil. 428 5. desetletje (in tudi 6.) je med drugim zaznamovala pogosta menjava šolskih ministrov: dr. Slavko Gaber 14. 5. 1992–29. 7. 1999, dr. Pavel Zgaga 29. 7. 1999–7. 6. 2000, dr. Lovro Šturm 7. 6. 2000–30. 11. 2000, dr. Lucija Čok 30. 11. 2000–19. 12. 2002, dr. Slavko Gaber 19. 12. 2002–3. 12. 2004, dr. Milan Zver 3. 12. 2004–21. 11. 2008. 429 Gl. op. 22–24 in 258. in Ljub l jana is t he onl y sc hool w her e it has been t aug ht c ontinuously t o t his day . When nine- y ear primar y sc hool w as intr oduc ed, t he situation w or sened ev en furt her and L atin l es- sons f ac ed a r eal crisis – in spit e of t he pub lic int er est t hat t he c las sic al -humanities ed uc a- tional pr ogr amme c ontinue not onl y in priv at e sc hools but also in st at e pub l ic sc hool s . 139 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) trikrat 430 in pouk se je, enako kot v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, spet ome- jil le na Ljubljano. Še dodatno se je prepolovil tudi delež učencev, ki so zaključili celoten (tedaj še štirileten) 431 osnovnošolski program, 432 kar je v gimnaziji povzro- čilo ponovno zamrtje nadaljevalne latinščine 433 in s tem njenega kontinuiranega osemletnega učenja. 434 Zmanjšanje števila »latinskih šol« je imelo za posledico tudi ukinitev samostojne Študijske skupine za latinščino v osnovni šoli 435 in opustitev državnega tekmovanja v znanju latinščine v osnovni šoli Certamen Latinum. 436 Vzroka za tolikšno poslabšanje razmer nikakor ne gre iskati v pomanjka- nju interesa učencev in staršev – nasprotno, javnost se je še dalje zavzemala za ohranitev zgodnjega klasično-humanističnega izobraževanja (11–15 let), 437 ampak v neustreznih normativnih okvirih. Ti so bili posledica nepripravljenosti šolskih oblasti, da bi prisluhnile strokovnjakom za področje osnovnošolskega pouka la- tinščine, oziroma odsotnosti njihove resnične skrbi za njegovo nadaljnjo usodo, skratka pomanjkanja politične volje za reševanje te problematike. Dejstvo je, da je bila ta pouku latinščine v vsej njegovi skoraj šestdesetletni zgodovini izkazana le v devetdesetih letih, med pripravami na devetletni program, 438 ko je bilo v in- teresu šolskih oblasti, da se formalno uredi in poenoti status izbirnih predmetov, med njimi tudi latinščine. 439 V času, ko se je devetletni program udejanjal tudi v praksi, je interes pristojnih spet umanjkal in šole so ostale glede pouka latinščine prepuščene same sebi, skupaj z vrsto nerešenih problemov, na katere je vsaj OŠ Prežihovega Voranca pravočasno opozarjala. 440 430 Prim.: v obdobju 1998–2003 je bilo letno 600–740 učencev na 13–17 šolah, v šol. l. 2007/08 pa le 215 na petih šolah. 431 V prehodnem obdobju (do l. 2008) se je štiriletni pouk ohranjal kot kombinacija fakultativne latinščine v 5. razredu osemletke in izbirnega predmeta Latinščina I–III v 7.–9. razredu devet- letke. 432 Prim.: v šol. l. 1998/99 je štiriletni program končalo 24 odstotkov vseh učencev latinščine (169 od 715), v šol. l. 2001/02 pa le 12 odstotkov (90 od 740). 433 V novem tisočletju se nadaljevalni program v gimnazijo (ne javno in ne zasebno) ni več vrnil (gl. op. 20 in 86). Za več gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 119 (Konec tradicionalnega klasično- -humanističnega izobraževanja). 434 Kontinuiran osemletni (oz. sedemletni, gl. op. 372) program latinščine bo v bližnji prihodnosti najverjetneje uspelo spet vzpostaviti le Škofijski klasični gimnaziji, predvsem v povezavi z OŠ A. Šuštarja (gl. op. 4), javni klasični gimnaziji pa šele v primeru izboljšanja razmer v javni osnovni šoli. 435 L. 2003 (gl. op. 391). 436 L. 2007 (gl. op. 394). 437 Gl. arhiv OŠ P. Voranca, arhiv Društva klasikov, zasebni arhiv avtorice (v Pr eg ledu: ZAA, hrani SŠM). 438 Za priprave v okviru projekta ZRSŠ Pouk latinščine v osnovni šoli (v Pr eg ledu: Projekt) gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 162–167 (Eksperimentalni projekt). 439 Program devetletke se je delil na »obvezni program« (obvezni predmeti, obvezni izbirni pred- meti, ure oddelčne skupnosti) in »razširjeni program« (podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti, neobvezni izbirni predmeti). Za več gl. Zakon o osnovni šoli (gl. op. 427). 440 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 162–163 (Regijski centri?) in 166–167 (Prednosti in pomanjkljivo- sti); za predloga programov Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine (1999/2000) in Zgodnje učenje latinščine (2006/07) gl. dalje. 140 Šolska kronika • 1–2 • 2017 Šolsko leto 1998/99 – leto (neosnovanega) optimizma V tem šolskem letu, ki je bilo zadnje leto Projekta 441 in ponekod tudi zadnje pred začetkom uvajanja devetletnega programa, se je latinščino učilo več kot se- demsto 442 učencev na štirinajstih šolah: osmih v Ljubljani, treh v Mariboru in treh v Murski Soboti. Pouk latinščine so izvajale: OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Mira- na Jarca od leta 1958 (prva kontinuirano, druga s prekinitvami); OŠ Ledina od leta 1986; OŠ Vič, OŠ Toneta Čufarja in OŠ Valentina Vodnika od leta 1987 (zadnji dve s kratkim premorom v začetnem obdobju); OŠ Trnovo in OŠ Ludvika Pliberška od leta 1989; OŠ Šentvid od leta 1990; OŠ Slave Klavore in OŠ bratov Polančičev od leta 1991 (obe sta latinščino uvedli z nastopom Projekta); OŠ Murska Sobota I, OŠ Murska Sobota II in OŠ Murska Sobota III od leta 1995. 443 Število učencev je bilo od šole do šole zelo različno, 444 največ so jih imele izvajalke Projekta: OŠ Preži- hovega Voranca 169 (tri latinske paralelke in sedem skupin), 445 OŠ Toneta Čufarja 89 (štiri skupine), OŠ Slave Klavore prav tako 89 (štiri latinske paralelke), OŠ bratov Polančičev 86 (štiri latinske paralelke) in OŠ Ledina 34 (štiri skupine). 446 Preostalih devet šol je imelo skupno 248 učencev, od tega največ OŠ Trnovo (54, šest skupin) in OŠ Šentvid 447 (50, štiri skupine); sledile so OŠ Murska Sobota III (31, tri skupine), 448 OŠ Valentina Vodnika (30, tri skupine), OŠ Ludvika Pliberška (25, dve skupini), OŠ Murska Sobota I (19, tri skupine), OŠ Vič (17, ena skupina), OŠ Murska Sobota II (13, tri skupine) in OŠ Mirana Jarca (devet, dve skupini). 449 Vseh štirinajst šol se je ponašalo z določeno kontinuiteto pouka (med njimi ni bilo »šol enodnevnic«) 450 in polovica jih je realizirala štiriletni program. Skoraj četrtina učencev se je to leto latinščino učila – kar je še posebej pomembno – četrto 441 Ob zaključku Projekta ZRSŠ uradne evalvacije ni objavil oz. je šole izvajalke niso prejele. 442 V šol. l. 1998/99 je bilo v Sloveniji 715 učencev latinščine, od tega 467 (65 odstotkov) na petih šolah v Projektu. 443 Za nazive šol pred l. 1992 gl. op. 237. 444 Podatke so avtorici Pr eg leda posredovali učitelji mesec ali dva po začetku posameznega šol- skega leta. Zaradi poznejšega osipa lahko navedene številke v določenih primerih odstopajo od dejanskih. Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 107–108 (Pridobivanje podatkov). 445 Število (169) je bilo slučajno enako številu vseh učencev, ki so to leto končali štiriletni program (gl. op. 432). 446 Številke v oklepaju povedo, koliko učencev se je učilo latinščino v 5., 6., 7. in 8. razredu (1., 2., 3. in 4. leto): OŠ P. Voranca 169 (51, 46, 35, 37), OŠ T. Čufarja 89 (17, 25, 24, 23), OŠ b. Polančičev 86 (14, 17, 28, 27), OŠ S. Klavore 89 (13, 23, 25, 28), OŠ Ledina 34 (2, 2, 16, 14). 447 Za »latinski oddelek« na OŠ Šentvid (8.a/b 1998/99 12 učencev) gl. op. 59. Za več gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 153 (OŠ Šentvid); prim. op. 302. 448 OŠ M. Sobota I 19 (9, 4, 6, 0), OŠ M. Sobota II 13 (3, 6, 4, 0), OŠ M. Sobota III 31 (15, 10, 6, 0); v M. Soboti se je latinščina poučevala v 8. razredu od l. 1999 dalje (vir: Ciril Koštric). 449 Za večino šol zunaj Projekta je bilo za šol. l. 1998/99 mogoče pridobiti le okvirne podatke: OŠ Vič je imela le začetni tečaj, vse preostale pa tudi 1. in (z izjemo OŠ M. Jarca in OŠ L. Pliberška) 2. nadaljevalni tečaj; 3. nadaljevalni tečaj so imele OŠ M. Jarca, OŠ L. Pliberška, OŠ Trnovo in OŠ Šentvid, kjer se je latinščino učilo 4. leto 40 učencev (po posameznih šolah: 3, 15, 10, 12). 450 V Pr eg ledu ime za šole, ki so latinščino uvedle za eno samo generacijo oz. le za leto, dve ali tri (gl. op. 202). 141 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) leto 451 in to je predstavljalo, če upoštevamo fakultativnost predmeta, neobvezujoče vpisne kriterije in tudi siceršnje neurejene razmere, 452 precejšen uspeh. V okviru iztekajočega se Projekta so bile na novo odprte tudi tri – kot se je kmalu izkazalo, v Sloveniji žal poslednje – latinske paralelke petega razreda, ena v Ljubljani (na OŠ Prežihovega Voranca) in dve v Mariboru (na OŠ bratov Polančičev in OŠ Slave Klavore). Vse tri so bile sestavljene iz pretežno matične šolske populacije (notra- nje latinske paralelke); mariborski vzporednici sta bili po številu izredno šibki, 453 ljubljanska pa se je zaradi osipa v kratkem spremenila v »nelatinski« oddelek. 454 Zaradi ponovne vzpostavitve večje kontinuitete pouka se je že v predhodnem desetletju postopoma izoblikoval nov, 455 stalnejši učiteljski kader 456 in v šolskem letu 1998/99 je že peto leto zapored delovala Študijska skupina za latinščino v osnovni šoli, 457 ki je igrala pomembno povezovalno vlogo (na oblikovanje nove šolske zakonodaje pa ni imela vpliva). 458 Na državnem tekmovanju Certamen La- tinum so bili to leto med dobitniki zlatih Sovretovih priznanj in pohval učenci petih šol, kar je bil – če upoštevamo za osnovnošolske razmere visok nivo zahtev- nosti tekmovanja – izredno lep uspeh. 459 Konec leta 1998 je bil sprejet učni načrt za latinščino v devetletnem programu, 460 na OŠ Prežihovega Voranca pa so se že začenjale priprave na »šolsko stoletnico«, pomembno za zgodnji klasično-huma- nističen izobraževalni program tudi v državnem merilu. To leto je začel v javni 451 V šol. l. 1998/99 se je 4. leto učilo 24 odstotkov vseh učencev latinščine (169 od 715): na petih šolah v Projektu 28 odstotkov (129 od 467), na preostalih devetih pa 16 odstotkov (40 od 248). Prim.: na OŠ P. Voranca 22 odstotkov (37 od 169) – tolikšen osip je bil posledica »popularnosti« predmeta tj. velikega (nepretehtanega) vpisa k latinščini v 5. razredu. 452 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 119–121 (Fakultativnost). 453 5.c 1998/99 OŠ b. Polančičev 14 učencev (štiriletni program je končalo osem učencev); 5.c 1998/99 OŠ S. Klavore 13 (končalo 11). Prim. op. 296–298. 454 5.c 1998/99 OŠ P. Voranca 25 učencev: v 5. oz. na začetku 6. razreda je sedem učencev latinščino opustilo (gl. op. 139), preostalih 18 je končalo štiriletni program. Prim. op. 322 in 334 (notranje latinske paralelke); Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 157–158 (zunanje latinske paralelke). 455 Prva generacija »osnovnošolskih« profesorjev latinščine je v celoti prenehala poučevati že ko- nec 70. let (gl. op. 57 in 61); po l. 1978 je imela stalnega profesorja sprva le OŠ P. Voranca. 456 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 167–168 (Kadri). Prim. seznama učiteljev v 3. in 4. desetletju (gl. op. 248 in 398). 457 V šol. l. 1998/99 so bila kot vsako leto (razen v šol. l. 1997/98 in 2000/01, ko je ZRSŠ začasno prekinil delo študijskih skupin) tri srečanja; udeležilo se jih je v povprečju po deset učiteljev, tretjega tudi vodja Projekta. 458 Gl. op. 391. Bila je nekakšen »debatni klub«; na osnovi zapisnikov srečanj je pedagoški sve- tovalec ZRSŠ analiziral predloge in mnenja ter ustrezno ukrepal. Za več gl. zapisnike srečanj, poročila o delu, pogodbe o delovanju študijske skupine in avtorstvu vodje v letih 1994–2003 idr.; dokumentacijo hrani ZRSŠ, del tudi SŠM (ZAA). 459 5. državno tekmovanje je bilo 8. 4. 1999; potekalo je sočasno na OŠ P. Voranca (za šest ljubljan- skih šol) in na OŠ b. Polančičev (za dve mariborski; murskosoboške to leto še niso tekmovale, gl. op. 448). Priznanja in pohvale so dobile: OŠ P. Voranca (9), OŠ T. Čufarja (4), OŠ M. Jarca (2), OŠ Ledina (1) in OŠ Trnovo (1); za OŠ M. Jarca gl. op. 284. 460 Gl. op. 373. Učni načrt je pripravila Predmetna kurikularna komisija za latinščino in grščino, imenovana 28. 6. 1996 za dobo dveh let (za pripravo kurikularne prenove, na oblikovanje nove šolske zakonodaje ni imela vpliva). 142 Šolska kronika • 1–2 • 2017 gimnaziji po dveletnem poskusnem obdobju delovati program »nove klasične gimnazije« 461 in Gimnazija Poljane ter Prva gimnazija Maribor sta za skupino di- jakov realizirali tudi nadaljevalni program latinščine. 462 Skratka, začetek petega desetletja je veliko obetal. Stoletnica zgradbe OŠ Prežihovega Voranca Šolsko leto 1998/99 je potekalo v znamenju priprav na praznovanje, ki je for- malno zaznamovalo stoletnico šolskega poslopja, zgrajenega leta 1899 za namen tedanje C. kr. Državne višje gimnazije v Tomanovi ulici 463 in nato leta 1959 v celoti predanega OŠ Prežihovega Voranca, šoli z dvema učnima jezikoma, slovenskim in srbohrvaškim. 464 Dejansko pa je počastilo stoletnico kontinuiranega izvajanja (tedaj za to šolo še vedno nadvse aktualnega) 465 pouka latinščine v jubilejni zgradbi – kar je bil v Sloveniji unikum, prvih šest desetletij v okviru klasične gimnazije in naslednja štiri na predmetni stopnji slovenske 466 osnovne šole. Priprave na prazno- vanje, ki je zajelo ter s poukom latinščine kot rdečo nitjo združilo dve tako različni obdobji, 467 so potekale v sodelovanju z nekdanjimi učenci, gimnazijci in osnovno- šolci, ključna pa je bila podpora šolskega vodstva 468 in kolektiva, 469 od katerih je proslava zahtevala veliko dodatnega dela. 470 Slednjima, še prav posebej ravnatelju Marjanu Gorupu gre velika zahvala za naklonjenost in pomoč, ki sta ju izkazala pouku latinščine, in to kljub dejstvu, da na prelomu tisočletja v zbornici – zaradi dolgoletnega zapostavljanja klasično-humanističnega izobraževanja v slovenskem šolstvu – skorajda ni bilo več učiteljev, ki bi se imeli tudi sami priložnost učiti 461 Program so izvajale Gimnazija Poljane, Prva gimnazija Maribor, Prva gimnazija v Celju in Gim- nazija Škofja Loka; zasebna Škofijska klasična gimnazija je začela spet delovati l. 1993 (gl. op. 15, 21, 73 in 85). 462 Skupine »nadaljevalcev« so bile v vseh primerih nadaljevalne latinščine po l. 1980 vključene v oddelke z začetno latinščino (gl. op. 20, 86 in 433–434). 463 Od l. 1900 osemletna (državna, klasična) gimnazija (za nazive gl. Zbornik ob 100-letnici 1999). Tomanova ulica (od l. 1893) je bila l. 1952 preimenovana v Prežihovo ulico. 464 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 112–118 (Izginevanje sledi za osemletno klasično gimnazijo; De- diščina nižje/višje klasične gimnazije). 465 V šol. l. 1998/99 je imela OŠ P. Voranca 169 učencev latinščine, od tega 51 v 5. razredu (25 v latinski paralelki 5.c in 26 v skupinah 5.a in 5.b, v vsaki po 13). V devetletki je število drastično upadlo: s 194 v šol. l. 2002/03 (zadnje leto popolne osemletke) na 50 v šol. l. 2008/09 (prvo leto popolne devetletke). 466 Za oddelke s srbohrvaškim učnim jezikom gl. op. 53. 467 Pobudnice praznovanja v takšni obliki so bile nekdanja dijakinja Klasične gimnazije dr. Bogdan- ka Pirc Marjanovič ter nekdanji učenki latinskih paralelk OŠ P. Voranca dr. Marjeta Šašel Kos in avtorica Pr eg led a (vse tri tudi matere učencev latinskih paralelk te šole). Ravnatelj Marjan Gorup je pobudo podprl in imenoval Pripravljalni odbor (arhiv OŠ P. Voranca). 468 Gl. op. 318 in 368. Šolsko vodstvo je med drugim priskrbelo glavnino finančnih sredstev. 469 Del kolektiva je sicer menil, da je zasnova proslave preširoka (preveč usmerjena v preteklost) in za osnovnošolske razmere prezahtevna. 470 Posebej je treba omeniti prispevek slavistke Pavle Strmole, ki je med drugim pripravila tudi članek Iz kronike Osnovne šole Prežihovega Voranca (Zbornik ob 100-letnici 1999, str. 29–38). 143 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) latinsko. 471 Generacija starejših, klasično izobraženih profesorjev se je do tedaj že upokojila, mlajši, ki so se jo učili v gimnaziji po »otoplitvi« razmer konec osemde- setih in v devetdesetih letih, pa so (v majhnem številu) prišli šele pozneje. Šola je ob jubileju izdala vsebinsko bogat, ilustriran »stoletni zbornik« 472 ter pripravila vrsto razstav 473 in drugih odmevnih dogodkov. Osrednji je bila slavno- stna prireditev v Cankarjevem domu novembra 1999, kjer so se srečale in družno nastopile različne generacije učencev, od najstarejših do najmlajših. 474 Sledil ji je večerni sprejem v prostorih šole slavljenke, ki ni nikoli prej ne pozneje sprejela tolikšne množice obiskovalcev (šolski kolektiv je skupaj z učenci odigral vlogo go- stitelja). »Šolski zbornik« je vseboval stoletne sezname (1899–1999), 475 strokovne članke 476 in dragocene spominske prispevke. 477 Na slavnostni akademiji v Cankarje- vem domu so nekdanji maturanti Klasične gimnazije v Ljubljani 478 predstavili tudi svoj, drugače zasnovan »zbornik klasikov«, 479 ki je posegel v preteklost do daljnega leta 1563 480 in se, kar se zgradbe v Prežihovi ulici tiče, ustavil pri letu 1961. 481 Ob praznovanju so nekdanji učenci pokazali izjemno solidarnost in nave- zanost na klasično-humanistični izobraževalni program, 482 širša javnost pa zanj veliko mero posluha. Temu pa se žal niso pridružile pristojne šolske oblasti, ki bi tedaj še lahko preprečile njegov zaton v prihajajočem devetletnem programu. Jubileje so obhajale in izdajale zbornike tudi druge šole, a po letu 1958 nobena 471 Od vseh, ki so bili v tem obdobju zaposleni na OŠ P. Voranca, se je latinščino učila le peščica učiteljev, ki so hodili v gimnazijo na Hrvaškem oz. se srečali z latinščino na fakulteti (torej v srednji šoli ali pozneje, osnovnošolske izkušnje pa z izjemo avtorice Pr eg leda ni imel nihče, gl. op. 314). 472 Zbornik ob 10 0-letnici šolsk ega pouk a v z gr adbi sedanje Osno vne šo le Pr ežiho v ega V or anc a, Lju- b ljana (ur. Aleksandra Pirkmajer Slokan et al.), Ljubljana 1999, 279 str. (v Pr eg ledu: Zbornik ob 100-letnici 1999). 473 Osrednja je bila Razstava ob stoti obletnici šolskega pouka v sedanji zgradbi OŠ Prežihovega Voranca, Ljubljana, avtorice Barbare Kranjc Bratož, nekdanje učenke latinske paralelke te šole (hrani SŠM). 474 V Gallusovi dvorani CD v soboto, 27. 11. 1999, ob 18. uri. Za več gl. programski list in video po- snetek prireditve (ZAA, hrani SŠM). 475 Profesorjev in dijakov iz gimnazijskega obdobja (Zbornik ob 100- letnici 1999, str. 123–189) ter šolskega osebja in učencev iz osnovnošolskega obdobja (ibid., str. 191–262). 476 Med njimi članek nekdanjega dijaka Klasične gimnazije v Ljubljani akademika prof. dr. Vasilija Melika Preteklost ljubljanske klasične gimnazije (ibid., str. 13–21). 477 Med njimi članek nekdanjega dijaka, profesorja in naposled zadnjega ravnatelja Klasične gim- nazije v Ljubljani prof. Miroslava Ravbarja O šoli in ravnatelju (ibid., str. 48–50) (gl. op. 45). 478 Ti so marca 2000 ustanovili Društvo klasikov s sedežem na OŠ P. Voranca; prvi predsednik je bil prof. dr. Boris Klun. 479 Ljub ljanski klasiki 1 5 6 3–1 96 5 (ur. Živka Črnivec et al.), Ljubljana 1999, 725 str. (v Pr eg ledu: Lju- b ljanski klasiki 1999). 480 Gl. op. 13. 481 Matura 1965 na II. gimnaziji v Šubičevi ulici in I. gimnaziji–Bežigrad; na slednji je bil nadalje- valni program realiziran le za generacijo 1961–1965 (paralelka k, gl. op. 76). Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 116–119 (Dediščina višje klasične gimnazije). 482 Vsi, ki jih je Pripravljalni odbor zaprosil za sodelovanje, so z veseljem (gratis) prispevali svoj delež (s prispevki za zbornik, sodelovanjem na prireditvah in pri razstavah idr.). 144 Šolska kronika • 1–2 • 2017 s tolikšno predanostjo in naklonjenostjo zgodnjemu klasično-humanistične- mu programu kot OŠ Prežihovega Voranca leta 1999. 483 Ko je ta šola leta 2008 v skromnejši obliki obhajala svojo petdeseto obletnico, je latinščini namenila sicer pomembno, a ne več vodilno mesto (kakršnega na pragu devetletne osnovne šole tudi v resnici ni več imela). 484 Tu in tam se je sicer tudi katera druga šola s po- nosom spomnila svojega fakultativnega pouka latinščine, na primer OŠ bratov Polančičev, 485 večina pa mu je v svojih publikacijah namenila le nekaj besed ali pa ga – kot »enega od« neobveznih predmetov oziroma krožkov – v celoti prezrla. 486 Razcvet interesnih dejavnosti kot nadgradnje pouka Peščica osnovnih šol je latinščini poleg rednega pouka (sistematiziranih ur, namenjenih usvajanju z učnim načrtom določenih vsebin) 487 za njegovo nadgr a- dnjo dodelila tudi določeno število nesistematiziranih ur interesnih dejavnosti, 488 OŠ Prežihovega Voranca pa celo eno ali dve tedenski uri iz fonda dodatnega pouka. 489 Interesne dejavnosti v funkciji nadgradnje pouka (»prave« interesne dejavnosti), katerih velik del so mentorji opravili gratis, so za učence predstavljale nagrado in motivacijo, hkrati pa so na svoj poseben način pomagale nadoknaditi manjkajočo tretjo tedensko uro rednega pouka ter z raznolikimi vsebinami in specifičnim načinom dela v veliki meri pripomogle k posodobitvi metodike po- uka. Poleg »pravih« so obstajale še »neprave« latinske interesne dejavnosti, 490 ki so vsebinsko predstavljale nadomestek (ne nadgradnje) fakultativnega oziro- ma pozneje izbirnega predmeta. Nekateri učitelji so v prostem času tudi v tem primeru učenje jezika občasno dopolnjevali z dejavnostmi, ki so predstavljale njegovo nadgradnjo, tako da je prihajalo do nenavadne kombinacije »pravih« in »nepravih« latinskih interesnih dejavnosti. 491 483 Za 200-letnico Klasične gimnazije v Mariboru (1758–1958) gl. Šol sk a kr onik a 1–2/2016, str. 112 (Izginevanje sledi za osemletno klasično gimnazijo); Klasična gimnazija v M ariboru 1992, str. 85. 484 Gl. Zbornik ob 50-letnici OŠ Pr ežiho v eg a V or anc a, Ljub ljana (ur. Damjan Perš et al.), Ljubljana 2008, 63 str. 485 Sledi, ki ne zb ledijo: zbornik ob 60-letnici Osno vne šole br at o v P olančič ev M aribor (ur. Tanja Gobar et al.), Maribor 2007, 104 str. 486 Npr. kratka omemba latinščine v L edina: osno vna šola v Ljub ljani od let a 18 5 5: jubilejni zbornik ob 1 50-letnici šole (ur. Gabrijela Škraba), Ljubljana 2005, 163 str.; za OŠ M. Jarca gl. op. 125. 487 Latinščini kot fakultativnemu predmetu v osemletki (5.–8. razred, 11–15 let) oz. izbirnemu pred- metu v devetletki (7.–9. razred, 12–15 let) sta bili namenjeni po dve sistematizirani tedenski uri na oddelek oz. skupino. Prim. op. 93; Šol sk a kr onik a 1–2/2016, str. 147 (Paralelke, skupine, krožki). 488 Interesne dejavnosti so bile nesistematizirane (tj. niso štele v učno obveznost) in imele so manj- ši letni fond ur (praviloma so se začenjale oktobra). 489 V letih 1998–2001 dve tedenski uri dodatnega pouka, sicer po eno (oz. izjemoma nobene, npr. v šol. l. 2014/15) (gl. op. 342). 490 Gl. op. 425 in 439. 491 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 262–263 (Nada Grošelj, Začetki pouka latinščine na OŠ Ledina). Do takšne kombinacije je prihajalo tudi v 6. desetletju, npr. OŠ Zalog po l. 2012 (mentorica Ana Ratajc). 145 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) Začetki sistematičnega razvoja »pravih« interesnih dejavnosti sežejo v drugo polovico osemdesetih let, med prvimi sta jih uvedli OŠ Ledina (leta 1986) in OŠ Prežihovega Voranca (leta 1988). 492 Največji razcvet so doživele v drugi polovici devetdesetih let oziroma na prelomu tisočletja. V takšni ali drugačni obliki jih je občasno realizirala praktično vsaka »latinska šola«, 493 le malokatera pa jih je raz- vijala sistematično in kontinuirano skozi daljše obdobje. Največkrat so potekale v obliki ogledov muzejskih zbirk in razstav, epigrafskih delavnic ter ekskurzij po Sloveniji in v tujino (slednjih je zdaleč največ organizirala OŠ Trnovo, po Sloveniji pa OŠ Prežihovega Voranca), redkeje pa kot raziskovalna dejavnost (raziskovalni tabori ter projektne in raziskovalne naloge). 494 Najdlje in v največjem obsegu jih je razvijala (in jih še razvija) OŠ Prežihovega Voranca, ki je raznolike dejavnosti združila pod skupnim imenom Per vias antiquas, 495 druga po obsegu je bila OŠ Trnovo. 496 Per vias antiquas so orale ledino in kot celota predstavljale posebnost v slovenskem merilu. Šolsko leto 1998/99, ko so obhajale že svojo deseto oble- tnico, je bilo eno najbolj plodovitih, saj so bile zaradi priprav na praznovanje šolske stoletnice dejavne vse njihove sekcije: arheološko-zgodovinska, dram- sko-recitacijska, likovna, epigrafska, novinarska in najzahtevnejša med njimi – raziskovalna. 497 Prva (poskusna) faza uvajanja devetletnega programa (1999/2000–2002/03) V devetletnem programu je latinščina dobila status triletnega (tridelnega) izbirnega predmeta (Latinščina I–III), umeščenega v tretjo triado (7.–9. razred, 12–15 let), medtem ko je bila v osemletnem štiriletni fakultativni predmet na predmetni stopnji (5.–8. razred, 11–15 let). 498 Hkrati je v obeh programih obsta- 492 Pobudnica in mentorica je bila na OŠ Ledina prof. Andreja Grošelj, na OŠ P. Voranca pa avtorica Pr eg leda. Na prvi šoli je tedaj učenje latinščine potekalo kot interesna dejavnost, na drugi kot fakultativni pouk. 493 Gl. op. 357; za več gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 200–292 (prispevki mentorjev). 494 Gl. op. 287 (OŠ Trnovo), op. 295 (OŠ Šentvid), op. 305 (OŠ T. Čufarja), op. 359 (OŠ P. Voranca). 495 Po starodavnih poteh. Gl. op. 359. Za več gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 159–162 (Per vias an- tiquas) in 214–223 (Anja Ragolič, Vloga rimskih napisov pri pouku latinščine – vloga Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana); R ustic a L atina : g lasilo uč enc ev latinsk ega jezik a OŠ Pr e- žiho v ega V or anc a, letniki I–XII/1993–2013 (hranijo SŠM, NUK in OŠ P. Voranca); ZAA – fascikli Per vias antiquas, Fotografsko gradivo, Video gradivo, Časopisni članki (hrani SŠM). 496 Za več o OŠ Trnovo gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 275–284 (Ana Ratajc, Latinščina na OŠ Tr- novo). 497 V šol. l. 1998/99 in 1999/2000 so bili pod mentorstvom avtorice Pr eg leda realizirani (po sek- cijah): ogledi Emone, enodnevna izleta Ajdovski gradec–Drnovo in po rimski cesti v Akvilejo; dramski nastopi na dnevih odprtih vrat šole, večer skečev s priredbo Plavtove A ulularia, nastop na slavnostni akademiji v CD; epigrafske delavnice in razstava; glasilo R ustic a L atina VII/1999 (naklada 500); 11. in 12. tabor (Sevno na Trški gori, Krašči na Goričkem; skupno 13 dni); tri raz- iskovalne naloge: Lapidarij za osnovnošolce, Naših prvih deset latinskih taborov, Latinščina naša vsakdanja (nagrajena na mestni ravni). 498 Gl. op. 487. 146 Šolska kronika • 1–2 • 2017 jala tudi možnost nesistematiziranih latinskih interesnih dejavnosti. 499 Prehod iz osemletnega v devetletni program, ki se je začel na prvih šolah postopoma izvajati leta 1999 (na zadnjih pa leta 2003), 500 je na večini v sorazmerno kratkem času povzročil opustitev latinščine v celoti, ponekod pa kot nadomestek izbir- nega predmeta uvedbo interesnih dejavnosti. 501 Za latinščino pogubne posledice je bilo bolj kot v prvi fazi (1999–2003) v vsej njihovi razsežnosti občutiti v drugi fazi uvajanja novega programa (2003–2008). Nekaj najmočnejših »latinskih šol«, med njimi OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Trnovo, je namreč do vključno šol- skega leta 2002/03 zadržalo osemletni program (in z njim štiriletni fakultativni pouk latinščine) ter začelo prehod v devetletnega šele v zadnjem možnem roku, s šolskim letom 2003/04. Tako je na primer prva generacija, ki je delala v celoti po devetletnem programu (vpisana v prvi razred leta 2003), zapustila OŠ Prežihove- ga Voranca šele leta 2012 (to je bila hkrati v vsej zgodovini te šole edina generacija, ki se je učila latinščino le tri leta, šele od dvanajstega leta dalje). 502 Šolsko leto 1999/2000 To šolsko leto se je začelo z veliko medijsko pozornostjo, največjo po letu 1975, 503 tokrat po zaslugi odmevnega praznovanja stoletnice zgradbe v Prežihovi ulici. Pouk latinščine na tej šoli je bil tudi sicer (po letu 1988 največkrat v povezavi z interesnimi dejavnostmi Per vias antiquas) sorazmerno pogosto – v primerjavi z drugimi osnovnošolskimi predmeti celo zelo pogosto – omenjen v medijih, 504 predvsem tiskanih in na radiu, kar je odražalo velik interes javnosti, na odločitve šolskih oblasti pa žal ni imelo vpliva. V tem šolskem letu je prišlo tudi do poso- dobitve na učbeniškem področju: po skoraj treh desetletjih uporabe F undament a Latina I (in slaba štiri desetletja od njegovega nastanka) 505 se je začel postopoma uvajati ilustriran učbeniški komplet L atinščina z a vsak ogar . 506 499 Latinske interesne dejavnosti so se praviloma izvajale od vključno 5. razreda osemletke oz. 6. razreda devetletke dalje; ponekod so izjemoma vključevale tudi mlajše učence (npr. OŠ Vič, OŠ V. Vodnika). 500 Gl. op. 231. Najprej so postopoma prešli razredi 1. in 3. triade, nato 2. triade; kot zadnji je prešel 5. razred osemletke (kjer je bila latinščina fakultativni predmet) v 6. razred devetletke, kjer ni bilo ne fakultativne (ta je bila ukinjena) ne izbirne latinščine (ta se je začela v 7. razredu). 501 Fakultativni pouk iz časov osemletke je bil s šol. l. 2008/09 v celoti ukinjen (ohranile pa so se nesistematizirane interesne dejavnosti). 502 Na OŠ P. Voranca so se vse preostale generacije začele učiti latinščino pri 11 letih: vse predhodne so se vključile v 5. razredu osemletke v fakultativni pouk, vse naslednje pa v 6. razredu devetlet- ke v latinsko interesno dejavnost, uvedeno l. 2009. 503 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 132–133 (Časopisna polemika). 504 Do večje medijske pozornosti je spet (tretjič) prišlo v šol. l. 2013/14. Gl. ZAA – fasc. Časopisni članki (hrani SŠM). 505 Osnovnošolci (in tudi mnogi srednješolci) so F undament a L atina I uporabljali najmanj v letih 1972–2002. Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 138–140 (Učbeniki). 506 Gl. op. 416–417. Kot prvi ga je začel poskusno uporabljati 5. razred, nato so nanj postopoma prešli vsi razredi in ga uporabljali najmanj do šol. l. 2007/08, ko je izšel učbenik Lingua L atina iste avtorice. 147 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) Kljub navidezno optimističnemu začetku so se v tem letu dogajale že tudi neljube spremembe: po osmih letih (1991–1999) je bilo to prvo šolsko leto brez Projekta (ta je z zagotovljenimi namenskimi finančnimi sredstvi zagotavljal vsaj minimalno mero stabilnosti) 507 in po dvanajstih (1987–1999) prvo, ki se je začelo brez novih latinskih paralelk (njihovo zamiranje se je v Ljubljani nakazalo že v prvi polovici devetdesetih let, kmalu po začetku Projekta). 508 Še več, v Maribo- ru se je napovedovalo celo ponovno zamrtje osnovnošolskega pouka latinščine v celoti (kljub uspešnemu predhodnemu desetletju je to leto k latinščini vpiso- vala nove učence le OŠ Slave Klavore). 509 Tako je postalo že na začetku novega tisočletja očitno, da devetletnemu programu za pouk latinščine kljub večletnim pripravam ni uspelo ustvariti ustreznih razmer. 510 OŠ Prežihovega Voranca je, da bi preprečila zniževanje standardov, že doseženih v osemletnem programu, v do- gajanje posegla s predlogom programa Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine. Žal neuspešno. Predlog programa Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine OŠ Prežihovega Voranca je v šolskem letu 1999/2000, tri leta in pol pred začetkom svojega prehoda v devetletni program, 511 opozorila nase ne le s prazno- vanjem stoletnice, ampak tudi s predlogom programa Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine, 512 pozneje dopolnjenim in preimenovanim v Osnovna šola s poudarkom na klasično-humanističnem izobraževalnem programu. To je bila prva in hkrati do sedaj (če izvzamemo predlog programa Zgodnje učenje latinščine, ki se je nanašal na drugo triado) 513 edina uradna pobuda za ohranitev štiriletnega pouka latinščine v javni devetletni osnovni šoli ter s tem (v povezavi s štiriletnim nadaljevalnim programom v klasični gimnaziji) za oživitev njenega kontinuiranega osemletnega učenja. 514 507 Projekt se je l. 1999 zaključil. Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 162–167 (Eksperimentalni projekt). 508 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 151–152 (OŠ M. Jarca) in 154–155 (OŠ Ledina in OŠ T. Čufarja). Za poslednje tri latinske paralelke gl. op. 453–454. 509 V Mariboru se je pouk izvajal s presledki do l. 1980 (gl. op. 107), ko je prvič zamrl, a se je l. 1989 za dobro poldrugo desetletje vrnil. Za več gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 122–123 (Osnovne šole s fakultativno latinščino) in 152–154 (OŠ L. Pliberška, OŠ b. Polančičev in OŠ S. Klavore). 510 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 108–110 (Zgodovinski okvir). 511 OŠ P. Voranca je izvedla prehod v devetletni program v letih 2003–2008 (gl. op. 231). 512 Program Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine sta v šol. l. 1999/2000 oblikovala Marjan Gorup (ravnatelj OŠ P. Voranca) in avtorica Pr eg leda, pri čemer jima je bila v veliko pomoč prof. dr. Breda Pogorelec. Avtorja sta svoj predlog v šol. l. 2006/07 dopolnila, v šol. l. 2010/11 pa prenovila in poimenovala Osnovna šola s poudarkom na klasično-humanističnem iz- obraževalnem programu (ZAA, hrani SŠM; arhiv OŠ P. Voranca). Za prvotni predlog programa gl. Keria IV/1 (2002), str. 83–89. 513 Predlog programa Zgodnje učenje latinščine: Pouk latinščine v drugi triadi (4.–6. razred) je oblikovala avtorica Pr eg leda v šol. l. 2006/07 (ZAA, hrani SŠM). Ravnatelj OŠ P. Voranca Marjan Gorup ga je julija 2007 predložil v presojo pristojnim šolskim organom (arhiv OŠ P. Voranca). 514 Gimnaziji nadaljevalne latinščine od uvedbe devetletke dalje ni uspelo več realizirati (gl. op. 433–434). 148 Šolska kronika • 1–2 • 2017 Predlog se je zavzemal za delitev pouka v dva dela: enoletni »pripravljalni« (6. razred, 11 let) in triletni »poglobljeni« klasično-humanistični izobraževalni program (7.–9. razred, 12–15 let). Prvi del naj bi (v skladu s posodobljenim pre- dlogom) obsegal obvezni izbirni predmet 515 Latinščina I (70 ur) in neobvezno interesno dejavnost 516 Antična kultura in civilizacija I (35 ur). Drugi del naj bi obsegal obvezni izbirni predmet 517 Latinščina II–IV (7. in 8. razred po 70 ur, 9. razred 64 ur) in neobvezni predmet 518 Antična kultura in civilizacija II–IV (7. in 8. razred po 35 ur, 9. razred 32 ur). Predlog je predvideval ponovno oblikovanje latinskih paralelk in vrnitev latinščine v šesti razred. Učenec, ki bi ob zaključku pripravljalnega dela ugotovil, da v tretji triadi ne želi nadaljevati programa, bi se lahko iz njega izpisal. Za realizacijo predloga bi bilo latinščini treba priznati status klasičnega jezika, 519 s čimer bi se izločila iz konkurence z živimi tujimi jeziki, in vzpostaviti – ob doslednem upoštevanju načela regionalnosti – mrežo območnih osnovno- šolskih latinskih centrov, predvsem v krajih s klasično gimnazijo (lahko pa tudi drugod), kjer bi bilo mogoče izvajati nadaljevalni program. Učni načrt za pred- met Latinščina I–IV bi temeljil na že sprejetem učnem načrtu za tridelni izbirni predmet, 520 učni načrt za predmet Antična kultura in civilizacija I–IV, kjer naj bi vsak del predstavljal zaključeno celoto, 521 pa bi lahko črpal iz izkušenj Per vias an- tiquas in drugih interesnih dejavnosti. Predlog programa, dokončan marca leta 2000, je bil poslan v presojo pristojnim šolskim organom, 522 a kljub pozitivnim strokovnim ocenam 523 ni bil deležen (politične) podpore niti ni bil uradno obrav- navan. Enako usodo sta doživela tudi poznejši prenovljeni program 524 in predlog programa Zgodnje učenje latinščine. 515 Oz. obvezni 2. tuji jezik, če bo ta uveden v 2. triado. 516 Oz. izbirni predmet, če bo izpolnjen pogoj v op. 515. 517 Oz. obvezni 2. tuji jezik, če bo ta vrnjen v 3. triado. 518 Realiziran kot dodatni pouk (sistematizirane ure) oz. kot izbirni predmet, če bo izpolnjen pogoj v op. 517. 519 Prim. op. 26. 520 Gl. op. 373; gl. tudi Aleksandra Pirkmajer Slokan, Letna priprava za latinsko interesno dejavnost 6. razreda: Uvod v učenje latinščine, šol. l. 2012/13, 19 str. (arhiv OŠ P. Voranca; ZAA, hrani SŠM). 521 Tako zasnovan predmet bi pozdravila marsikatera šola, ki se sicer za izbirni predmet Latinščina I–III (iz različnih vzrokov) ni mogla odločiti. 522 Ravnatelj Marjan Gorup je predlog aprila 2000 poslal Ministrstvu za šolstvo in šport RS ter Strokovnemu svetu RS za vzgojo in izobraževanje (arhiv OŠ P. Voranca). Šola kot predlagateljica uradnega odgovora ni dobila. 523 S strokovnimi mnenji so predlog podprli: akademik prof. dr. Kajetan Gantar (v dopisu z dne 2. 3. 2000), prof. dr. Primož Simoniti (7. 3. 2000), doc. dr. Matjaž Babič (7. 3. 2000), prof. dr. Peter Legiša (14. 3. 2000), dr. Marjeta Šašel Kos (15. 3. 2000) ter Barbara Kranjc Bratož in dr. Rajko Bratož (19. 3. 2000). (ZAA, hrani SŠM) 524 Predlog programa Osnovna šola s poudarkom na klasično-humanističnem izobraževalnem programu je bil 2. 11. 2010 poslan ministru za šolstvo in šport dr. Igorju Lukšiču, direktorici Urada za razvoj šolstva dr. Andreji Barle Lakota, predsedniku Nacionalne strokovne skupine za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS dr. Janezu Kreku ter predsedniku Strokovne- ga sveta RS za splošno izobraževanje Janezu Mežanu. (ZAA, hrani SŠM) 149 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) Število šol in učencev V letih 1999–2003 se je, če bi upoštevali le številčne podatke, osnovnošolski latinščini godilo bolje kot kadarkoli, čeprav se je Projekt končal in se je ponekod že uvajal devetletni program. Število učencev se je po začetnem padcu v šol- skem letu 1999/2000, 525 ki so ga povzročile predvsem spremembe v Mariboru, 526 v šolskem letu 2001/02 povzpelo na več kot 740, 527 kar je bilo največ dotlej (in tudi pozneje ta številka ni bila nikoli presežena). Število »latinskih šol« je v letu 2002/03 (kot tudi v dveh predhodnih šolskih letih), ko je marsikatera šola še zadnjič delala v celoti po osemletnem programu, doseglo zavidljivo številko se- demnajst. 528 Če pa pogledamo pod površino teh podatkov, se pokaže drugačna slika: številke so se povečale predvsem zaradi »šol enodnevnic«, 529 delež učencev, ki so zaključili štiriletni program, pa se je, nasprotno, skoraj prepolovil. 530 V tem obdobju sta dve šoli zunaj Ljubljane latinščino že tudi opustili: OŠ Ludvika Pliberška leta 1999 po desetih letih pouka (1989–1999) 531 in OŠ Murska Sobota II leta 2002 po sedmih (1995–2002). 532 Presenečenje pa je pripravila OŠ bratov Polančičev, ki v šolskem letu 1999/2000 v petem razredu sploh ni ime- la latinščine, čeprav je osem let uspešno sodelovala v Projektu in še leto pred tem oblikovala (čeprav le zelo majhno) 533 latinsko paralelko (leta 2005 je pouk latinščine na tej šoli v celoti zamrl). Nasprotno pa je latinščino na novo, lahko bi rekli poskusno, uvedlo (in večinoma tudi kaj hitro opustilo) devet šol, 534 od tega osem v Ljubljani: OŠ Vrhovci (2000/01), 535 OŠ Danile Kumar (2000–2002), OŠ Vide Pregarc (2000–2003), OŠ Gornja Radgona (2000–2004), 536 OŠ Majde Vrhov- nik (2001–2004), OŠ Franca Rozmana-Staneta (2002/03), OŠ Milana Šuštaršiča 525 Prim: v šol. l. 1998/99 715 učencev na 14 šolah, 1999/2000 600 učencev na 13 šolah (16-odstotno zmanjšanje). 526 Prim: v šol. l. 1998/99 200 učencev na treh šolah, 1999/2000 118 na dveh šolah (41-odstotno zmanjšanje). 527 Šol. l. 2001/02: po nekaterih virih celo 760 (gl. op. 444); šol je bilo 17 (Ljubljana 11, Maribor 2, M. Sobota 3, G. Radgona 1). Prim. op. 430. 528 V šol. l. 2002/03 je bilo 713 učencev na 17 šolah (Ljubljana 12, Maribor 2, M. Sobota 2, G. Radgona 1). 529 Gl. op. 450. Latinščina je v Ljubljani postala »modna muha«: l. 2000 so jo uvedle štiri nove šole, v naslednjih štirih letih pa še pet, vse za zelo kratek čas. 530 Prim. op. 451. Število slovenskih učencev, ki so se učili latinščino 4. leto, je bilo v posameznih šolskih letih 1999/00–2002/03 naslednje: 136 (od skupno 600, 23 odstotkov), 115 (od 633, 18 odstotkov), 90 (od 740, 12 odstotkov), 107 (od 713, 15 odstotkov). 531 Zaradi upokojitve vodje tečaja. 532 OŠ M. Sobota II je ob prehodu na devetletni program ni uvrstila med izbirne predmete (vir: Ciril Koštric). 533 5.c 1998/99, 14 učencev. Prim. op. 296–297 in 453. 534 Nekatere so imele latinščino že tudi prej oz. pozneje: OŠ R. Jakopiča 1972–1976 (latinska pa- ralelka), OŠ M. Šuštaršiča 1986–1989 in 1995–1997, OŠ M. Vrhovnik 1982–1984, 2007–2010 in 2015/16, OŠ V. Pregarc 1986/87. 535 V oklepaju je navedeno šolsko leto oz. obdobje, ko je šola izvajala pouk latinščine. 536 OŠ G. Radgona je s prvo generacijo realizirala štiriletni program; za opustitev latinščine l. 2004 gl. op. 310. 150 Šolska kronika • 1–2 • 2017 (2002–2004) in v drugi polovici petega desetletja še OŠ Riharda Jakopiča (2003– 2007) 537 ter OŠ Maksa Pečarja (2004–2007). 538 OŠ Prežihovega Voranca v šolskih letih 1999/2000–2002/03 539 V teh štirih letih je imela OŠ Prežihovega Voranca približno četrtino vseh učencev latinščine v Sloveniji. 540 V petem razredu, ki je do leta 2008 delal še po osemletnem programu, je vpis k latinščini ostajal visok oziroma je celo naraščal 541 – in prav za peti razred, kjer je bilo zanimanje učencev in staršev za pouk la- tinščine največje, je šolska oblast v devetletnem programu načrtovala njegovo ukinitev in jo leta 2008 kljub prošnjam in pobudam 542 te šole tudi izvedla. Šolsko leto 1999/2000 je OŠ Prežihovega Voranca prvič po štirih desetletjih začela brez oddelkov s srbohrvaškim učnim jezikom 543 in hkrati z izjemo tretjega desetletja (natančneje obdobja 1975–1986) 544 tudi prvič brez nove latinske paralelke pete- ga razreda. 545 Leta 1999 je namreč dokončno opustila njihovo oblikovanje, 546 saj odpiranje »zunanjih« ni bilo več mogoče, 547 formiranje »notranjih« pa je bilo že v samem načelu sporno. 548 To leto (kot že tudi nekaj predhodnih) se je namreč v peti razred zaradi latinščine prepisalo premalo zunanjih učencev za odprtje nove paralelke in šola je, da ne bi posegala v strukturo matičnih oddelkov oziroma da 537 OŠ R. Jakopiča je za generacijo 2003/04–2005/06 realizirala izbirni predmet Latinščina I–III (število učencev po posameznih letih: I 15, II 12, III 10). Izvajala je tudi interesno dejavnost: v šol. l. 2005/06 začetni tečaj (35 učencev); v šol. l. 2006/07 začetni (26) in 1. nadaljevalni tečaj (5); l. 2007 je latinščino opustila. 538 Za učitelje na posameznih šolah gl. dalje (Kadri). 539 Gl. op. 368. 540 Na OŠ P. Voranca je bilo število učencev latinščine v posameznih šolskih letih 1999/00–2002/03 naslednje: 158 (od 600 slovenskih učencev, 26 odstotkov), 146 (od 633, 23 odstotkov), 184 (od 740, 25 odstotkov), 194 (od 713, 27 odstotkov). 541 Na OŠ P. Voranca se je k latinščini vpisalo v povprečju 80 odstotkov petošolcev, l. 2001 celo 86 odstotkov (71 od 82); zadnja leta osemletke se je delež še povečal: 94 odstotkov l. 2005, 88 od- stotkov l. 2006, 86 odstotkov l. 2007. 542 Gl. op. 512–513. 543 Potem ko je šola l. 1991 prenehala vpisovati novince v srbohrvaške oddelke, se je njihovo število postopoma zmanjševalo (gl. op. 317); zadnji je zaključil osnovno šolo l. 1999 (8.E 1998/99, 10 učencev). Prim. op. 119. 544 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 130–137 (Ukinitev latinskih paralelk; OŠ P. Voranca) in 141–143 (OŠ P. Voranca). 545 Delna izjema je bilo že šol. l. 1997/98, ko je šola sicer odprla »nepravi« notranji latinski paralelki 5.a in 5.b (v vsaki je štiriletni program končalo 13 od 25 učencev), a ju je zaradi nepretehtanega vpisa (k latinščini so se ob koncu 4. razreda vpisali vsi učenci) že v 5. razredu prekvalificirala v »nelatinska« oddelka (podobne »latinske paralelke« so običajno ohranjale status kljub visoke- mu osipu; gl. op. 383). Gl. ibid., str. 149–151 (Vpisni kriteriji) in 155–159 (OŠ P. Voranca). 546 Gl. ibid., str. 159 (Opustitev latinskih paralelk). 547 Poslednja zunanja latinska paralelka je bila oblikovana l. 1996 (gl. ibid., str. 157). 548 Za »zunanje/notranje« oz. »prave/neprave« latinske paralelke gl. ibid., str. 147–149 (Paralelke, skupine, krožki). 151 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) bi se izognila oblikovanju »nepravih« notranjih latinskih paralelk, oblikovala tri (močne) latinske skupine 549 in nobene latinske paralelke. Med matično šolsko populacijo sta več kot desetletna tradicija Per vias antiquas in odmevno obhajanje šolske stoletnice zanimanje za latinščino še po- večala in, kar je bilo še posebnega pomena, začasno vplivala tudi na zmanjšanje osipa. 550 Delež učencev, ki so zaključili štiriletni program, se je glede na vse učen- ce osmega razreda pri generacijah, vpisanih v peti razred leta 1999 in leta 2000, povečal na 64 odstotkov, medtem ko je pri vpisanih leta 1997 in leta 1998 znašal 52 oziroma 50 odstotkov, v desetletju pred tem pa v povprečju le 41 odstotkov. 551 La- tinska skupina 8.b 2003/04, vpisana v peti razred leta 2000, je štiriletni program zaključila, kot edina v vsej zgodovini te šole, celo brez osipa. 552 OŠ Prežihovega Voranca je v šolskem letu 2002/03, ki je bilo zadnje pred njenim začetkom uvaja- nja devetletnega programa, uspelo še zadnjič dvigniti število učencev latinščine na zavidljivo nekdanjo raven – 194 učencev. 553 Usodno za obstoj latinskih paralelk je bilo, da ta šola s svojo drugačno, kla- sično-humanistično programsko usmeritvijo (realizirano žal le skozi latinščino kot »enega od« fakultativnih predmetov) 554 med zunanjimi učenci ni mogla več vzbuditi dovolj interesa za prešolanje pri enajstih letih. Zaradi latinščine se je sicer še vedno vsako leto vpisalo precej učencev iz drugih šolskih okolišev, a po novem, da bi se izognili poznejši menjavi šole, že na razredni stopnji, največkrat v prvi razred (ti učenci ob oblikovanju oddelkov petega razreda niso veljali za »zu- nanje«, ampak za matično šolsko populacijo). V enotni osemletni osnovni šoli je namreč pripadnost razredni skupnosti v očeh učencev (in vse pogosteje tudi staršev) postala neprimerno pomembnejša od specifične programske usmeritve posameznih šol (tj. njihove ponudbe fakultativnih predmetov). Najpomembnejši vzroki za presahnitev priliva zunanjih učencev ob prehodu na predmetno stopnjo so bili poleg že omenjenega (če odmislimo nepovezanost osnovnošolskega s srednješolskim programom ter v družbi vse večje splošno nepoznavanje klasično-humanističnega izobraževalnega programa) predvsem 549 L. 1999 se je k latinščini vpisalo 49 od 64 petošolcev (77 odstotkov): v oddelku 5.a 20 učencev (od 24), v 5.b 18 (od 22) in v 5.c 11 (od 18). Vsak oddelek je imel svojo latinsko skupino. Prim. op. 541. 550 Od 49 učencev, vpisanih l. 1999 (gl. op. 549), jih je štiriletni program končalo 41 (84 odstotkov); če odštejemo pet učencev, ki so jo opustili na začetku 5. razreda, je bil dejanski osip sedem od- stotkov. Prim. op. 530. 551 Za deleže »latincev« na OŠ P. Voranca v preostalih obdobjih po l. 1958 gl. op. 319. 552 5.b 2000/01: k latinščini se je vpisalo 21 učencev (od 26); štiriletni program jih je končalo 21 (v 7. razredu je sicer ena učenka opustila latinščino, a jo je nadomestila nova, zunanja učenka). Prim. op. 321–322 in 385. 553 194 učencev v šol. l. 2002/03 je odražalo vpis v 5. razred v letih 1999–2002. 554 V osemletki so bili ponekod posamezni fakultativni predmeti v praksi privilegirani (zaradi in- teresa staršev in učencev, zadnjo besedo pa so imeli ravnatelji), npr. latinščina na OŠ P. Voranca (do l. 1998 oblikovanje latinskih paralelk, do l. 2002 ustreznejši urnik itd.); v devetletki so bili obvezni izbirni predmeti med seboj povsem izenačeni (gl. op. 439). 152 Šolska kronika • 1–2 • 2017 odsotnost latinskih paralelk, 555 slaba informiranost staršev in učencev s strani šol- skih oblasti glede možnosti vključitve v štiriletni (sic) pouk latinščine pri enajstih letih (in s tem povezane pravice do menjave šolskega okoliša) 556 ter v Ljubljani tudi drobitev programa zaradi (pre)široke ponudbe začetnih tečajev. 557 Med vzro- ki je bilo tudi občasno nesmotrno ravnanje same šole, do katerega je pod velikim pritiskom učencev in staršev 558 prihajalo ob oblikovanju latinskih paralelk petega razreda, in sicer po eni strani zaradi povsem neobvezujočih vpisnih kriterijev 559 in po drugi zaradi nemoči šole, da bi se temu uprla in ukrepala v skladu s pedago- škimi načeli (šolska zakonodaja ji tega ni dopuščala). V devetletnem programu se je temu pridružila še vse večja stabilnost šol- skega prostora zaradi delitve pouka na triade. Medtem ko so se v osemletnem programu latinske paralelke oziroma skupine oblikovale v petem razredu (pri enajstih letih), ki je zaradi prehoda na predmetno stopnjo predstavljal prelo- mnico v poteku šolanja, se je v devetletnem ta ločnica zabrisala: po novem so se skupine izbirnih predmetov oblikovale v sedmem razredu (pri dvanajstih letih), ko je bilo za prešolanje iz več razlogov že prepozno. 560 Vrnitev latinskih para- lelk (kot predpogoj za uspešen štiriletni pouk latinščine) bi omogočila (ter s tem odpravila večino nastalih težav) mreža območnih latinskih centrov, 561 kot jo je predlagal v ta namen v šolskem letu 1999/2000 izdelani program Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine. 562 Potem ko je OŠ Prežihovega Voranca leta 1999 opustila formiranje latinskih paralelk 563 (če odmislimo poslednja »klasična oddelka« petega razreda iz šolskega leta 1958/59, je odprla skupno 48 latinskih paralelk, od tega 32 »tradicionalnih« v 555 OŠ P. Voranca se je znašla v začaranem krogu: brez zunanjih učencev (gl. op. 261) ni mogla oblikovati latinskih paralelk, hkrati pa je brez teh postajala neprivlačna za zunanjo šolsko po- pulacijo. 556 Prim. op. 159. 557 Prim. op. 117, 202 in 529. OŠ P. Voranca je v 4. desetletju (tudi zaradi neupoštevanja načela regi- onalnosti v okviru Projekta) dejansko izgubila svojo vlogo (neuradnega) območnega latinskega centra. 558 Prim. op. 254 in 275. Večina učencev in staršev se je upirala prestrukturiranju matičnih oddel- kov, nekateri starši pa so, nasprotno, v latinskih paralelkah (zmotno) iskali rešitev za nakopiče- ne probleme javnega šolstva. 559 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 149–151 (Vpisni kriteriji). 560 Na OŠ P. Voranca je bil l. 2007 evidentiran zadnji primer prešolanja zaradi latinščine na začetku 3. triade. 561 Realizacija bi bila mogoča brez spremembe zakonodaje, v okviru projekta (slovenskega ali evropskega), ki bi latinščini kot klasičnemu jeziku dodelil status štiriletnega obveznega izbir- nega oz. obveznega 2. tujega jezika (gl. op. 515 in 517); tudi v tem primeru bi latinščino lahko šteli predvsem za organizacijski povezovali dejavnik (prim. op. 58). 562 Gl. op. 512. 563 Enako sta storili OŠ b. Polančičev in OŠ S. Klavore. Poslednje tri latinske paralelke, oblikovane l. 1998, so zapustile osnovno šolo l. 2002; od tedaj dalje v javni osnovni šoli ni bilo več latinskih paralelk. Gl. op. 453–454; Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 159 (Opustitev latinskih paralelk). 153 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) letih 1959/60–1974/75 in 16 »novodobnih« v letih 1987/88–1998/99), 564 je v šolskih letih 1999/2000–2002/03 oblikovala enajst starostno homogenih latinskih skupin, ki so imele latinščino neredko vključeno v temeljni urnik. 565 Po sestavi in načinu dela (osip pa je bil celo manjši) so naslednje štiri skupine povsem spominjale na nekdanje notranje latinske paralelke: 5.a 1999/2000 (20 učencev latinščine), 566 5.b 1999/2000 (18 učencev latinščine), 567 5.b 2000/01 (21 učencev latinščine) 568 in 5.c 2001/02 (22 učencev latinščine). 569 V preostalih sedmih skupinah pa je latinščino do konca osmega razreda opustila v povprečju kar polovica učencev, 570 največ po prvem letu učenja (zadnja leta osemletnega programa je peti razred vse bolj privze- mal vlogo »pripravljalnega programa«). Največji osip v zgodovini te šole je imela skupina 5.c 2002/03 (od 16 učencev latinščine sta štiriletni program zaključili le dve učenki), 571 ki je bila del prve generacije, ki je na predmetni stopnji »kombini- rala« osemletni in devetletni program. 572 Ob izteku starega in na začetku novega programa je bila torej šola priča tako svojemu najmanjšemu (nič odstotkov) kot največjemu osipu (87 odstotkov). 573 Reformno obdobje je v pouk latinščine vnaša- lo veliko negotovosti, med drugim tudi povsem nepredvidljiv osip. Preostale izvajalke Projekta in OŠ Trnovo Če izvzamemo OŠ Prežihovega Voranca, 574 je bil na preostalih štirih šolah izva- jalkah leta 1999 zaključenega Projekta (OŠ bratov Polančičev, OŠ Ledina, OŠ Slave Klavore in OŠ Toneta Čufarja) v šolskih letih 1999/2000–2002/03 vpis k latinščini v 564 Za več gl. ibid., str. 127–135 (Tradicionalne latinske paralelke; Ukinitev latinskih paralelk; OŠ P. Voranca), 147–149 (Paralelke, skupine, krožki) in 151–159 (Šole z latinščino); za edino maribor- sko tradicionalno latinsko paralelko 5. razreda (1958/59) gl. op. 32 in 62. 565 Po l. 2002 se je urnik za latinščino na OŠ P. Voranca bistveno poslabšal: 6. in 7. šolska ura sta postali stalnici in posamezni oddelki so imeli latinščino občasno po dva dni zapored, blok uram pa se je šola še dalje izogibala. Prim. op. 268. 566 Gl. op. 549–550. Na 9. državnem tekmovanju (2003) je bilo nagrajenih devet učencev OŠ P. Voranca (8.a 1, 8.b 6 in 8.c 2) in štirje OŠ T. Čufarja. 567 Gl. op. 566. 568 Gl. op. 552. Na 10. državnem tekmovanju (2004) je bilo nagrajenih osem učencev OŠ P. Voranca (od tega sedem iz te paralelke) ter po en učenec OŠ T. Čufarja in OŠ Ledina. 569 V 5.c 2001/02 se je k latinščini vpisalo 21 učencev (od 28); štiriletni program jih je končalo 19 (91 odstotkov). Na 11. državnem tekmovanju (2005) so bili nagrajeni trije učenci OŠ P. Voranca (dva iz te paralelke) in ena učenka OŠ T. Čufarja. 570 Prim. op. 321–322. 571 Osip 87 odstotkov. V šol. l. 2002/03 so bile oblikovane tri latinske skupine: 5.a 15 učencev (štiri- letni program je končalo 6 učencev), 5.b 19 (končalo 10 učencev), 5.c 16 (končali 2 učenki). Na 12. državnem tekmovanju (2006) je bilo nagrajenih pet učencev OŠ P. Voranca (8.a 1, 8.b 2, 8.c 2 (sic)) ter po en učenec OŠ R. Jakopiča in OŠ T. Čufarja. 572 Prvotno tri skupine (5.a, 5.b, 5.c 2002/03, fakultativna latinščina, gl. op. 571) so bile v 7. razredu preoblikovane v dve novi (7.a/b, 7.a/c 2003/04, izbirni predmet Latinščina I); s prestrukturira- njem se je izgubil občutek oddelčne pripadnosti, ki je vplival na zmanjšanje osipa, hkrati pa se je poslabšal tudi urnik. 573 Gl. op. 552 in 571. 574 Za število učencev na OŠ P. Voranca gl. op. 540–541. 154 Šolska kronika • 1–2 • 2017 petem razredu zelo različen, vsem, vključno z OŠ Prežihovega Voranca, pa je bilo skupno to, da so dokončno opustile zunanjo diferenciacijo (latinske paralelke) 575 in v celoti prešle na fleksibilno organiziran pouk (latinske skupine). Največji vpis (in najmanjši osip) je ohranila, potem ko je že leta 1994 opustila oblikovanje latinskih paralelk, OŠ Toneta Čufarja: v skupinah petega razreda, vpisanih v letih 1999–2002, je imela 91 učencev, od katerih jih je štiriletni program zaključilo 83 (91 odstotkov), skupina 5.a/b/c, vpisana leta 2001, celo brez osipa. 576 Na preostalih treh šolah je bil vpis k latinščini v petem razredu skromnejši: v teh štirih letih je OŠ Ledina 577 vpi- sala 26, OŠ Slave Klavore 578 65 in OŠ bratov Polančičev 579 30 učencev. Prvi dve sta oblikovali starostno homogene skupine, OŠ bratov Polančičev pa je imela po letu 2000 heterogene skupine. Posebej je treba omeniti tudi OŠ Trnovo, ki sicer ni niko- li oblikovala latinskih paralelk niti ni postala izvajalka Projekta, a ji je med letoma 1998/99 in 2002/03 uspelo povečati število učencev latinščine za dobro polovico (s 54 na 88) in vzpostaviti tudi določeno kontinuiteto pouka (štiriletni program je zaključilo v povprečju po deset učencev letno). Druga faza uvajanja devetletnega programa (2003/04–2007/08) S šolskim letom 2003/04 so še zadnje šole – med njimi OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Trnovo, ki sta tedaj imeli največ učencev latinščine 580 – začele postopno uvajati devetletni program. 581 To je v prehodnem obdobju (2003–2008) pomenilo naslednje: učenci so se latinščino učili prvo leto v petem razredu kot 575 OŠ Ledina je oblikovala eno samo latinsko paralelko (1991), OŠ T. Čufarja tri (1991–1993), OŠ S. Klavore osem (1991–1998), OŠ b. Polančičev devet (1991–1998) in OŠ P. Voranca 48 (1959–1998, gl. op. 31–32), od tega 16 v letih 1987–1998. Za več gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 153–159; za OŠ M. Jarca gl. ibid., str. 151–152. 576 Na OŠ T. Čufarja se je k latinščini v 5. razredu v posameznih letih 1999–2002 vpisalo: 25, 19, 23, 24 učencev; od teh jih je štiriletni program končalo: 23 (92 odstotkov), 18 (95 odstotkov), 23 (100 odstotkov), 19 (79 odstotkov); za l. 2000 se uradni (28 učencev; vir: Mira Reya Dobernik) in neuradni podatki (19 učencev; vir: Študijska skupina) razlikujejo (gl. op. 444). 577 Na OŠ Ledina se je k latinščini v 5. razredu v posameznih letih 1999–2002 vpisalo: 8, 6, 8, 4 učenci; od teh jih je štiriletni program končalo: 6, 4, 5, 0 (skupno 15 učencev oz. 58 odstotkov). 578 Na OŠ S. Klavore se je k latinščini v 5. razredu v posameznih letih 1999–2002 vpisalo: 12, 12, 21, 20 učencev; od učencev, vpisanih l. 1999, jih je štiriletni program končalo devet (glede preo- stalih treh skupin pa ni bilo mogoče pridobiti podatkov); šola je imela po štiri skupine letno: začetno, 1., 2. in 3. nadaljevalno. 579 Na OŠ b. Polančičev se je k latinščini v 5. razredu v posameznih letih 1999–2002 vpisalo: 0, 7, 10, 13 učencev; nobena skupina ni končala štiriletnega programa (morda ga je kateri od učencev individualno). V šol. l. 2001/02 je šola imela dve latinski skupini (začetna 10, 1. nadaljevalna 8) in v šol. l. 2002/03 prav tako dve (začetna 13, 1. nadaljevalna 14) (vir: Barbara Damjan); preostalih podatkov ni bilo mogoče pridobiti. 580 Število učencev v šol. l. 2003/04: OŠ P. Voranca 170, OŠ Trnovo 90, OŠ T. Čufarja 67, OŠ Šentvid 39, OŠ M. Sobota III 33, OŠ G. Radgona 26, OŠ M. Sobota I 25, OŠ M. Jarca 23, OŠ R. Jakopiča 15, OŠ Ledina 10 (za preostale šole ni bilo mogoče pridobiti točnih podatkov: OŠ V. Vodnika ok. 30, OŠ b. Polančičev 20–30, OŠ S. Klavore 20–30, OŠ Vič ok. 20, OŠ M. Vrhovnik ok. 10, OŠ M. Šuštaršiča ok. 5). S tem šolskim letom je začelo število učencev upadati. 581 Gl. op. 500. 155 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) fakultativni predmet po osemletnem programu, nato so »preskočili« šesti razred ter v sedmem, osmem in devetem razredu nadaljevali učenje izbirnega predmeta po devetletnem programu. 582 V tem obdobju bi bilo izbirni predmet primerneje kot Latinščina I–III imenovati Latinščina II–IV, saj so se učenci v zadnji triadi učili latinščino drugo, tretje in četrto leto. Takšno prehodno stanje, kjer se je za- radi kombinacije obeh programov še naprej poučevala štiri leta, je trajalo najdlje do konca šolskega leta 2007/08, ko je še zadnja generacija zaključila peti razred po starem programu. 583 Leta 2008 je »osemletka« po petih desetletjih delovanja (1958–2008) dokončno zamrla in z njo štiriletni fakultativni pouk latinščine (5.– 8. razred, 2 uri tedensko; skupno 274 ur). Od tedaj dalje so vse šole delale v celoti po devetletnem programu, kjer je (bila) latinščina umeščena v zadnjo triado kot triletni izbirni predmet (7.–9. razred, 2 uri tedensko; skupno 204 ure). Šolska leta 2003/04–2007/08 so pomenila soočenje z realnostjo novega programa, na katerega šole kljub večletnim pripravam, kot se je že zelo kmalu pokazalo, niso bile pripravljene. O vzrokih, zakaj vodstvom posameznih zainte- resiranih šol ni uspelo pravočasno izdelati strategije za ohranitev oziroma uvedbo latinščine, lahko le ugibamo. 584 K temu je brez dvoma pripomoglo tudi to, da so priprave na devetletni program potekale v povsem specifičnih razmerah: najin- tenzivnejše so bile v okviru Projekta, 585 ki je ohranjal štiriletni pouk (z možnostjo nadaljevalne latinščine v gimnaziji), spodbujal oblikovanje latinskih paralelk (z latinščino v rednem urniku) in omogočal odsotnost izločilne konkurence z drugimi neobveznimi predmeti (tudi živimi tujimi jeziki). Dejanske razmere v devetletnem programu pa so bile povsem drugačne: pouk se je skrajšal s štirih na tri leta (njegov začetek se je premaknil z enajst na dvanajst let in odvzeta mu je bila dobra četrtina sistematiziranih ur), oblikovanje latinskih paralelk ni bilo več mogoče (ostale so le skupine) in latinščina se je znašla v naboru številnih, med seboj pogosto povsem neprimerljivih izbirnih predmetov (ponekod so jih dali učencem na izbiro tudi po več deset hkrati) ter v izločilni konkurenci z živimi tu- jimi jeziki (učenec je za obvezni izbirni tuji jezik lahko izbral latinščino ali enega izmed ponujenih živih jezikov, ne pa obojega). 586 Korak nazaj V praksi je tudi ta reforma – podobno kot tista iz leta 1958 – za zgodnje klasično-humanistično izobraževanje pomenila velik korak nazaj. Nenadno 582 Prim. op. 572. 583 Ta generacija je l. 2008 zaključila 5. razred osemletke in preskočila v 7. razred devetletke; 9. ra- zred je zaključila l. 2011; letih 1958–2011 je na OŠ P. Voranca končalo štiriletni program latinščine 1948 učencev. 584 Nekatere šole tega enostavno niso zmogle (zaradi množice sprememb, ki jih je prinesla devet- letka), spet druge pa niso znale storiti (zaradi pomanjkanja tovrstnih izkušenj) oz. so se odločile za prednostno obravnavo drugih izbirnih predmetov. 585 Gl op. 397; za več gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 162–167 (Eksperimentalni projekt). 586 Prim. op. 22–24. 156 Šolska kronika • 1–2 • 2017 opuščanje latinščine oziroma nadomeščanje izbirnega predmeta z interesnimi dejavnostmi (kar je predstavljalo bistveno zmanjšanje standardov), ki je sle- dilo uvedbi devetletnega programa, je dokaz, ki ga ne moremo prezreti. Nova zakonodaja latinščini ne le da ni vrnila statusa klasičnega jezika (za kar se je zavzemala OŠ Prežihovega Voranca), ampak ji je v težnji po poenotenju izbirnih predmetov odvzela še tistih nekaj privilegijev, ki so ji v praksi 587 preostali po letu 1958 (ohranjanje štiriletnega programa z možnostjo nadaljevalne latinščine, 588 dopuščanje oblikovanja latinskih paralelk 589 z latinščino v rednem urniku in od- sotnost izločilne konkurence z živimi tujimi jeziki). V zameno je sicer latinščini (kot tudi številnim drugim izbirnim predmetom) omogočila umestitev v obvezni program, 590 kar pa njenemu pouku v praksi ni zagotavljalo napredka. Zgodnji klasično-humanistični izobraževalni program je ob tej šolski re- formi utrpel še toliko večjo škodo zato, ker ni bila hkrati z omenjeno ponudbo latinščine (triletni izbirni predmet, interesne dejavnosti) vzpostavljena tudi mre- ža območnih centrov, kot jo je predlagala OŠ Prežihovega Voranca v programu Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine. 591 Ta bi s koncentracijo latinskih paralelk in ohranitvijo štiriletnega programa zagotovila ne le večjo kva- liteto in kontinuiteto pouka na osnovnošolski ravni, ampak bi omogočila tudi oživitev gimnazijskega nadaljevalnega programa in z njim osemletnega kontinu- iranega učenja latinščine. Minimalna realizacija izbirnega predmeta Izbirni predmet Latinščina I–III (oziroma interesno dejavnost kot njegov nadomestek) je lahko ponudila vsaka šola, če je le imela usposobljenega učitelja in dovolj zainteresiranih učencev – kot je lahko v osemletnem programu pod is- timi pogoji vsaka ponudila fakultativno latinščino (oziroma interesno dejavnost kot njen nadomestek). Zaradi različnih razmer na posameznih šolah se je začel pouk latinščine že v osemletnem programu razvijati v dveh smereh 592 in razlike med njima so se v devetletnem le še poglabljale: ponekod so sledili učnemu na- črtu in dosegali glavnino zastavljenih standardov znanja, drugod pa so vse bolj poudarjali kulturno-civilizacijske vsebine na račun jezikovnih. 593 Kljub širokim možnostim uvedbe izbirnega predmeta Latinščina I–III se je zanj odločalo izredno malo šol in še manj ga je v celoti realiziralo. 594 V Sloveniji je vse tri njegove dele kontinuirano izvajala (in še izvaja) ena sama javna šola – 587 Prim. op. 554. 588 Gl. op. 20, 86, 372, 433–434 in 514. 589 Gl. op. 58. 590 Gl. op. 439. 591 Gl. op. 512 in 561; Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 162–163 (Regijski centri?). 592 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 120–121 (Dve smeri). 593 Glede poimenovanja predmeta gl. op. 96. 594 S ponudbo izbirnih predmetov so šolska vodstva skušala po eni strani ugoditi željam učencev in staršev, po drugi pa svojim redno zaposlenim učiteljem zagotoviti polno učno obveznost. 157 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) OŠ Prežihovega Voranca. Preostale so vse do danes, če jim je že uspelo izvesti vse tri dele, to storile za eno samo generacijo učencev. Celo tiste, ki so v starem programu že imele dobro utečen fakultativni pouk, so v novem latinščino druga za drugo opuščale oziroma izbirni predmet nadomeščale z nesistematiziranimi, povsem neobvezujočimi interesnimi dejavnostmi. 595 Nekatere je kot izbirnega predmeta sploh niso ponudile, spet druge so to storile, a vse prepogosto v izločil- ni konkurenci s (pre)številnimi drugimi predmeti, zaradi česar je bilo največkrat premalo prijav, da bi jo lahko realizirali. Če upoštevamo število in izjemno raznolikost izbirnih predmetov, ki so se sčasoma znašli v ponudbi slovenskih osnovnih šol, 596 je izjemna škoda (do katere je prišlo zaradi slabe obveščenosti izvajalcev zgodnjega klasično-humanistične- ga izobraževalnega programa s strani šolskih oblasti), da se v izbirni program niso poleg Latinščina I–III uvrstili tudi večdelni predmeti, kot so na primer Stara grščina I–II (tretja triada), Antična mitologija I–III (druga triada) ali Antična kul- tura in civilizacija I–IV (druga in tretja triada). 597 Predlog programa Zgodnje učenje latinščine V šolskem letu 2006/07 je OŠ Prežihovega Voranca dopolnila svoj predlog programa Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine 598 iz leta 1999/00 in na novo izdelala predlog programa Zgodnje učenje latinščine, podnaslovljen Pouk latinščine v drugi triadi (4.–6. razred). 599 S tem je skušala po eni strani pre- prečiti ukinitev pouka latinščine v šestem razredu (ki je pretila za leto 2008) in po drugi zagotoviti, da bi bila latinščina v drugi triadi ob uvedbi izbirnih pred- metov uvrščena v njihov nabor (kar se pozneje žal ni zgodilo). Avtorica Pr eg leda, ki je oblikovala program Zgodnje učenje latinščine, je na predlog šolskega vod- stva (zaradi zahteve šolskih oblasti po enoviti obravnavi izbirnih tujih jezikov in dosledni delitvi pouka v triade) 600 vanj vključila, kot že podnaslov pove, celo- tno drugo triado: »Predlagamo, da se sprejeti predmetnik za 2. triado devetletne osnovne šole modificira tako, da se Osnovni šoli Prežihovega Voranca, Ljublja- 595 »Interesne dejavnosti nimajo predpisanih učnih načrtov. To pomeni, da zanje ni opredeljenih standardov znanj, ki naj bi jih dosegli učenci. Učencev pri interesnih dejavnostih učitelji v šoli ne ocenjujejo, hkrati pa interesne dejavnosti kot oblika prostovoljnega sodelovanja niso eviden- tirane v nobeni dokumentaciji, ki beleži ali sporoča učenčev napredek.” (I nt er esne dejavnosti z a 9-letno osnovno šolo: pr ogr am osno vnošolsk ega iz obr až ev anja (nosilka projekta Metoda Kolar), Ljubljana, 2008, str. 3–4.) 596 Za nabor izbirnih predmetov gl. spletno stran Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (dostopno: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_ osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/program/izbirni_predmeti, pridobljeno 15. 1. 2017) in spletne publikacije posameznih šol. 597 Zadnji bi (predvsem na območnih latinskih centrih) predstavljal dopolnilo jezikovnemu pou- ku. Prim. op. 96, 512, 516 in 518. 598 Gl. op. 512 in 522–523. Za več gl. Prva (poskusna) faza uvajanja devetletnega programa (1999/2000–2002/03): Predlog programa Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine. 599 Gl. op. 513. 600 Ta predpogoj se je odrazil tudi v poznejših priporočilih Be le knjige 2011 (gl. dalje). 158 Šolska kronika • 1–2 • 2017 na 601 odobri vključitev v program zgodnjega učenja latinskega jezika v 2. triadi od vključno 4. do 6. razreda. Program zgodnjega učenja traja 3 leta in ima ma- ksimalni skupni obseg 140 ur (4. razred 1 ura tedensko/35 ur letno, 5. razred 1 ura tedensko/35 ur letno, 6. razred 2 uri tedensko/70 ur letno). Nadgrajuje se lahko v 3. triadi devetletne osnovne šole z izbirnim predmetom latinščina. Učitelj je po izobrazbi klasični filolog (latinist).« Osebno je bila sicer mnenja, da je naj- primernejša starost za začetek učenja enajst let in da bi bilo predmet ustrezneje poimenovati v skladu z učnimi vsebinami, in sicer Latinščina oziroma Latinščina z antično kulturo šele v šestem razredu (11 let), v četrtem in petem razredu (9–10 let) pa Antična mitologija ali Antična kultura, 602 kar pa zaradi enovite obravnave izbirnih tujih jezikov (v skladu z dosegljivimi podatki) tedaj ni bilo mogoče. V predlogu je bilo zapisano, da se OŠ Prežihovega Voranca »že vrsto let po- teguje za spremembo statusa latinščine v 3. triadi (iz izbirnega v obvezni drugi tuji jezik) in za uvedbo zgodnjega učenja latinščine v 2. triadi.« Utemeljitev pre- dloga se je zaključila z mislijo, »da je bilo pred desetletji védenje o antični kulturi med Slovenci veliko bolj prisotno in naša naloga je, da ga ponovno oživimo in ujamemo korak z drugimi evropskimi narodi, v šolstvu katerih ni prihajalo do to- likšnih prelomov kot v Sloveniji. Poleg tega prihaja dandanes do vse večje poplave najrazličnejših informacij, pogosto tudi dvomljive kvalitete, po drugi strani pa je otrok zaradi prezaposlenosti staršev in odsotnosti starih staršev prepogosto vse bolj prepuščen samemu sebi. Naša naloga je, da mu pomagamo, da se nauči med ponujenimi informacijami kritično izbirati in izrabiti svoj prosti čas na dober, kvaliteten način, ki ga bo osrečeval«. 603 Program ni bil deležen pozornosti pristoj- nih šolskih organov (enako kot je ni bil program Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine) in tudi ob oblikovanju nabora izbirnih tujih jezikov druge triade leta 2012 je bil v celoti prezrt. 604 Začetek učenja pri dvanajstih letih? Učni načrt za devetletno osnovno šolo, 605 sprejet decembra 1998, je latinšči- no opredelil takole: »Latinščina je v osnovni šoli drugi, izbirni jezik, za katerega se učenci odločijo v zadnjem triletju. Praviloma traja učenje 3 leta, od 7. do 9. razreda, po 2 uri tedensko (po 70 ur v 7. in 8. razredu in 64 ur v 9. razredu) in ima skupni obseg 204 ure. Vendar pa lahko učenec, ki ne dosega predvidenih standardov znanja, prej konča učenje latinščine.« OŠ Prežihovega Voranca se je na skrajšanje programa s štirih (274 ur) na tri leta (204 ure), torej na odvzem do- bre četrtine sistematiziranih ur (70 ur) in prestavitev začetka učenja z enajst na 601 Gl. op. 2. 602 V predlogu je bil predmet v 4. razredu podnaslovljen Evropa v mitu, v 5. razredu pa Veni, vidi, vici. Prim. op. 96. 603 Zgodnje učenje latinščine, str. 1–7. 604 Gl. op. 156. 605 Gl. op. 373 in 460. 159 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) dvanajst let, odzvala na različne načine, 606 med drugim tudi s predlogoma dveh programov. Prvega (Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine) je pr- vič predstavila pristojnim tri leta in pol pred začetkom svojega prehoda v novi program (v času njegovega izvajanja pa ga je dopolnila in prenovila), 607 drugega (Zgodnje učenje latinščine) pa v četrtem letu sobivanja obeh programov in dobro leto pred opustitvijo osemletnega. 608 Šola je z omenjenima predlogoma za ohranitev štiriletnega pouka čakala so- razmerno dolgo, saj je bilo med pripravami na devetletni program pristojne vedno znova razumeti, 609 da se bo v šestem razredu lahko latinščina tudi po novem še dalje poučevala kot fakultativni predmet, 610 dolgoročno pa bo postala izbirni pred- met druge triade. Da se ne bo uresničilo ne prvo ne drugo, je postalo povsem jasno šele leta 2008 oziroma leta 2012. 611 Odvzem sistematiziranih ur latinščine v šestem razredu je – podobno kot ukinitev latinskih paralelk leta 1975 – od vseh slovenskih šol najbolj prizadela OŠ Prežihovega Voranca kot najmočnejšo »latinsko šolo« 612 in hkrati edino, ki se je več let aktivno borila proti skrajšanju programa. 613 Pobude za prestavitev začetka učenja latinščine z enajst na dvanajst let so imele že več kot poldrugo stoletje dolgo zgodovino (segale so v nižjegimnazijske čase sredi devetnajstega stoletja), 614 a stroki jih je uspelo – vse do uvedbe devet- letnega programa – vedno znova argumentirano ovreči. V obdobju osemletne osnovne šole je do najresnejšega poskusa skrajšanja programa prišlo ob pripra- vah novega učnega načrtna v začetku osemdesetih let, torej v »poreformnem« tretjem desetletju, ko so bile razmere za pouk latinščine izrazito slabe. Toda tedaj 606 Ravnatelj Marjan Gorup in avtorica Pr eg leda z dopisi šolskim oblastem, nastopi v javnih občilih idr.; avtorica tudi z izdelavo učbeniške literature, mentorstvom Per vias antiquas, referati na strokovnih posvetih in objavo člankov; za slednje gl. Aleksandra Pirkmajer Slokan, Latinščina v osnovni šoli danes, včeraj, jutri, Keria III/1 (2001), str. 69–84; Pouk latinščine v devetletni osnov- ni šoli: Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine?, Keria IV/1 (2002), str. 83–89; OŠ Prežihovega Voranca, Ljubljana: 50 let osemletke in 110 latinščine pod isto streho, Keria X/2 (2008), str. 165–180. (ZAA, hrani SŠM) 607 Gl. op. 231 in 598. 608 Gl. op. 231 in 513. 609 Projekt (1991–1999) je kot končni cilj poudarjal osemletno (sic) učenje latinščine, kar je vključe- valo tudi 6. razred devetletke (gl. op. 372). (ZAA, hrani SŠM) 610 Fakultativni pouk je v obdobju osemletke pomenil sistematizirane ure (gl. op. 487–488). 611 Gl. op. 156 in 500–501. 612 V šol. l. 2007/08 so imele v 5. razredu fakultativni pouk le še tri šole: OŠ P. Voranca (114 učencev, od tega 42 v 5. razredu), OŠ Trnovo (54; 20 v 5. razredu) in OŠ V. Vodnika (17; 9 v 5. razredu) (OŠ M. Jarca in OŠ M. Vrhovnik sta delali že po novem programu in imeli v 6. razredu interesno dejavnost, preostale šole pa so latinščino opustile). Še leto pred tem (2006/07) so imele v 5. razredu fakultativni pouk poleg OŠ P. Voranca (53 učencev v 5. razredu) in OŠ Trnovo (22) tudi OŠ M. Jarca (23), OŠ Šentvid (20) in OŠ M. Pečarja (9). 613 Gl. Šolsko leto 1998/99 – leto (neosnovanega) optimizma: Stoletnica zgradbe OŠ Prežihovega Voranca; Prva (poskusna) faza uvajanja devetletnega programa (1999/2000–2002/03): Predlog programa Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine; Druga faza uvajanja devet- letnega programa (2003/04–2007/08): Predlog programa Zgodnje učenje latinščine; op. 606. 614 Gl. Hriberšek 2002, str. 148. 160 Šolska kronika • 1–2 • 2017 – po posvetovanju s strokovnjaki – do skrajšanja le ni prišlo, 615 drugače kot v no- vem tisočletju, ko OŠ Prežihovega Voranca ni uspela z nobeno od svojih pobud in je zahteva po dosledni delitvi osnovnošolskega programa v triade in formalnem poenotenju izbirnih predmetov (»uravnilovka«) prevladala nad strokovnimi ar- gumenti. 616 Preostale šole se v tem obdobju – v skladu z zbranimi podatki – glede od- ločitev šolskih oblasti v zvezi s poukom latinščine v šestem razredu niso aktivno opredeljevale. Nekatere so ga ob prehodu v devetletni program enostavno opu- stile (marsikatera šola ne le v šestem razredu, ampak v celoti), spet druge pa so dotedanji fakultativni pouk prekvalificirale v nesistematizirano interesno dejav- nost. In prav to je v šestem razredu, ker ji ni preostalo drugega, v šolskem letu 2009/10 617 storila tudi OŠ Prežihovega Voranca – z enoletno zamudo 618 in s po- lovičnim fondom ur. 619 Po njenem prepričanju sicer nesistematizirana, povsem neobvezujoča 620 »latinska interesna dejavnost šestega razreda«, kot jo je inter- no poimenovala, še zdaleč ni bila primeren nadomestek za ukinjeni fakultativni pouk, a le tako ji je uspelo – z enoletnim premorom v šolskem letu 2008/09 621 – ohraniti, čeprav osiromašen, štiriletni program. Nedorečen status S šolskim letom 2008/09 je postalo jasno, da se latinščina v šestem razredu ne bo več poučevala kot »fakultativni tuji jezik«, 622 ohranilo pa se je upanje, da bo v bližnji prihodnosti pridobila, skupaj z živimi tujimi jeziki, status »izbirnega tujega jezika druge triade« (kar pa se pozneje žal tudi ni zgodilo). Latinščini torej tokrat izjema (dodelitev statusa »klasičnega jezika« in ohranitev 70 sistematizi- ranih ur pouka v šestem razredu) 623 ni bila dovoljena, nasprotno pa je bila izjema 615 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 140–141 (Tretje desetletje). 616 Gl. op. 458, 460, 512–513 in 523; za pobude Iniciativnega odbora in priporočila Be le knjige 2011 gl. dalje. 617 Od l. 2009 dalje je OŠ P. Voranca imela dve vrsti latinskih interesnih dejavnosti: »prave« v 3. triadi (Per vias antiquas kot nadgradnja pouka) in »neprave« v 2. triadi (nadomestek pouka v 6. razredu). Prim. op. 342. 618 Ko se je šola na začetku šol. l. 2008/09 soočila z dejstvom, da je bilo njeno večletno prizadevanje za ohranitev 70 sistematiziranih ur v 6. razredu zaman, je bil urnik že postavljen in ure intere- snih dejavnosti (njihovo število je bilo omejeno) razdeljene med druge predmete. 619 OŠ P. Voranca je »latinski interesni dejavnosti 6. razreda« sicer namenila 70 ur letno (dve uri tedensko), a zaradi velikega števila vpisanih (38) je l. 2009 oblikovala dve skupini in vsaki name- nila po 35 ur (ena ura tedensko); to prakso je nadaljevala tudi pozneje (vključno s šol. l. 2014/15, ko je imela le eno skupino). 620 Prim. op. 595. 621 Na OŠ P. Voranca se je l. 2008 vpisala v 6. razred prva generacija, ki je osnovno šolo naredila v celoti po devetletnem programu (vpis v 1. razred l. 2003); to je bila hkrati edina generacija, ki se je lahko latinščino učila le tri leta (7.–9. razred) (gl. op. 502). Triletni program je končalo le šest učencev (Latinščina III 2011/12), kar je bilo do tedaj za to šolo nepredstavljivo majhno število. 622 Gl. op. 439, 487–488, 500–501, 595 idr. 623 Gl. op. 512 in 561. 161 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) v zvezi z njo narejena v dveh drugih primerih, 624 obakrat v njeno škodo, prvič že leta 2008. Ko je tega leta šolsko ministrstvo nekaterim šolam, med njimi tudi OŠ Prežihovega Voranca, 625 odobrilo, da lahko s šolskim letom 2008/09 začnejo v tretji triadi postopno uvajati »obvezni drugi tuji jezik«, 626 latinščine ni bilo v na- boru z razlago, da je »mrtev jezik«. Tako se je – kljub svoji petdesetletni tradiciji drugega (čeprav le fakultativnega) tujega jezika – v devetletnem programu spre- menila v tretji, »izbirni tuji jezik tretje triade«. Štiri leta za tem je izpadla tudi iz nabora »izbirnih tujih jezikov druge triade«, tokrat – v skladu z razpoložljivimi podatki – ne namerno, 627 a napaka kljub urgenci 628 do danes ni bila odpravljena. Kot vzrok za ta dvojni neuspeh se je – poleg statusa »mrtvega jezika« v pr- vem primeru oziroma napake v drugem – krivilo tudi dejstvo, da predmet ne za prvi ne za drugi primer ni imel izdelanega in potrjenega učnega načrta. Z vidika OŠ Prežihovega Voranca je bil to nesmisel, saj je svoja predloga programov pred- stavila pristojnim šolskim organom dovolj zgodaj z namenom, da se strokovno obravnavata in se poskrbi za oblikovanje potrebnih učnih načrtov (kot se je to zgodilo v primeru vseh živih tujih jezikov, uvrščenih v oba nabora). Še več, uč- nih načrtov za »izbirni tuji jezik druge triade« in »obvezni drugi tuji jezik tretje triade« 629 latinščina še vedno nima – kljub večletni pripravljenosti šole predlaga- teljice za sodelovanje pri njihovem oblikovanju. 630 Šolska oblast je torej latinščino obravnavala nedosledno (enkrat jo je enačila z živimi tujimi jeziki, spet drugič je med njimi ločevala), v vseh primerih pa se je to dogajalo v njeno škodo. Obratne odločitve bi latinščini prinesle korist: kot »eden od tujih jezikov« (kar brez dvoma je) bi se skupaj z živimi tujimi jeziki uvrstila v oba omenjena nabora, 631 kot »mrtev jezik« (kar brez dvoma prav tako je) 624 Gl. op. 156. 625 Uvajanje obveznega 2. tujega jezika v 3. triadi je bilo odobreno 48 šolam (od 60 prijavljenih); v letih 2008–2016 ga je izvajalo 159 šol, velika večina nemščino; OŠ P. Voranca je kot edina v Sloveniji izbrala francoščino (vir: Metka Zorec). 626 Obvezni 2. tuji jezik se je začel l. 2014 postopoma ukinjati (boj za njegovo ponovno uvedbo pa še traja). 627 Do izpada je prišlo pomotoma (vir: Katja Pavlič Škerjanc). Na ZRSŠ osnovna šola od l. 2004 (po nekaterih virih od l. 2005) ni več imela svojega pedagoškega svetovalca za latinščino, ker ta v osnovni šoli ni bila obvezni predmet (vir: Barbara Damjan, Katja Pavlič Škerjanc in Gregor Pobežin). Zato se je OŠ P. Voranca v nujnih primerih tudi po l. 2004 oz. 2005 obračala za nasvet na svojo dotedanjo pedagoško svetovalko za latinščino prof. Katjo Pavlič Škerjanc, zaposleno na ZRSŠ v drugi funkciji (gl. op. 364). (ZAA, hrani SŠM) 628 Gl. dopis avtorice Pr eg l ed a, poslan državni sekretarki Mojci Škrinjar dne 22. 2. 2013; problematika je bila prisotna tudi v vseh preostalih dopisih OŠ P. Voranca šolskim oblastem. (ZAA, hrani SŠM) 629 Prvi bi lahko temeljil na predlogu programa Zgodnje učenje latinščine (gl. op. 513) in internem učnem načrtu (letni pripravi) za latinsko interesno dejavnost 6. razreda na OŠ P. Voranca (gl. op. 520 in 595), drugi pa na že sprejetem učnem načrtu za izbirni predmet v 3. triadi (gl. op. 373). 630 Pri oblikovanju omenjenih učnih načrtov sta bili z ZRSŠ pripravljeni sodelovati prof. Tea Kranjc in avtorica Pr eg l ed a, kar sta 26. 6. 2014 (po vrsti brezuspešnih ustnih dogovorov z ZRSŠ v predho- dnem šolskem letu) na lastno iniciativo tudi pisno potrdili (arhiv OŠ P. Voranca; ZAA, hrani SŠM). 631 V primeru živih tujih jezikov ni prihajalo do »napak«, kakršna se je dogodila latinščini l. 2012. 162 Šolska kronika • 1–2 • 2017 pa bi se osvobodila izločilne konkurence z njimi. Status »klasičnega jezika« (ki bi najbolje opredelil njeno mesto med jeziki), kot ga je v svojih pobudah predlagala OŠ Prežihovega Voranca, bi to (in še marsikatero drugo) zagato v celoti odpravil. Latinska interesna dejavnost šestega razreda Zaradi neodzivnosti šolskih oblasti na eni strani ter velikega interesa učencev in staršev 632 na drugi se je OŠ Prežihovega Voranca leta 2009 (potem ko je leta 2008 skupaj z osemletno osnovno šolo zamrla fakultativna latinščina v doteda- njem petem razredu) z enoletno zamudo le uspelo notranje tako organizirati, 633 da je v šestem razredu svojim učencem omogočila vključitev v okrajšani latinski »pri- pravljalni program« (ena ura tedensko), 634 do neke mere podoben tistemu, ki ga je desetletje pred tem predlagala v programu Osnovna šola s poudarkom na poučeva- nju latinščine. Poimenovala ga je »latinska interesna dejavnost šestega razreda« 635 ter zanj izdelala interni učni načrt, 636 ki je predstavljal uvod v učne vsebine tretje triade. V interesno dejavnost se je v prvih sedmih šolskih letih (2009–2016) vklju- čilo več kot dvesto učencev šestega razreda 637 in oblikovanih je bilo trinajst skupin, vsako leto po dve (6.a in 6.b), v šolskem letu 2014/15 pa ena (6.a/b). Pripravljalni program je bil po izkušnjah te šole izrednega pomena, 638 saj je latinščina zaradi zanemarjanja klasično-humanističnega izobraževanja v našem šolstvu postajala iz leta v leto večja neznanka za vse več staršev (in učiteljev), ki zato otrokom pogosto niso znali svetovati glede vpisa k izbirnemu predmetu v zadnji triadi. 639 Na preostalih štirih šolah, ki so v šolskem letu 2008/09 poleg OŠ Prežihovega Voranca še ohranjale pouk latinščine, 640 v šestem razredu ni prišlo do prekinitve: latinščina se je to leto poučevala kot interesna dejavnost 641 (»neprave« latinske 632 Gl. op. 541. 633 Gl. op. 618. 634 Gl. op. 619. Na OŠ P. Voranca se je latinska interesna dejavnost 6. razreda od l. 2011 dalje zače- njala že septembra. Prim. op. 488. 635 Latinske interesne dejavnosti 6. razreda na OŠ P. Voranca (1 ura tedensko, 35 ur letno; nesiste- matizirano, neocenjeno) nikakor ne gre enačiti z l. 2008 ukinjenim fakultativnim poukom v 5. razredu osemletke (2 uri tedensko, 70 ur letno; sistematizirano, ocenjeno), ki je bil sestavni del enovitega štiriletnega programa. 636 Gl. op. 520. Prim. op. 595. 637 V šol. l. 2009/10–2015/16 skupno 203 učenci (po posameznih letih: 38, 30, 30, 31, 33, 13, 28); poučevali sta prof. Tea Kranjc (od l. 2009/10 dalje) in v letih 2011/12–2013/14 eno skupino tudi avtorica Pr eg leda. 638 Do l. 2008 je vlogo pripravljalnega programa (in še veliko več) igrala fakultativna latinščina v 5. razredu osemletke; na prehodu iz 5. v 6. razred oz. v devetletki iz 6. v 7. razred je pogosto prihajalo do velikega osipa. Prim. op. 275. 639 Avtorica Pr eg leda je v šol. l. 2010/11 organizirala deseturni (gratis) predstavitveni tečaj latinščine za starše učencev 6. razreda. Prim. op. 90 in 471. 640 V šol. l. 2008/09 so latinščino poleg OŠ P. Voranca imele: OŠ M. Jarca (1958–2010 s prekinitva- mi), OŠ Trnovo (1989–2011), OŠ V. Vodnika (1987–2013) in »enodnevnica« (gl. op. 450) OŠ M. Vrhovnik (1982–1984, 2001–2004, 2007–2010 in 2015/16). 641 Na OŠ M. Jarca in OŠ M. Vrhovnik se je latinščina poučevala kot interesna dejavnost že v šol. l. 2007/08, ko so OŠ P. Voranca, OŠ Trnovo in OŠ V. Vodnika imele v 5. razredu še zadnjič fakul- tativni pouk (OŠ M. Jarca je tega imela zadnjič v šol. l. 2006/07). Prim. op. 612. 163 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) interesne dejavnosti) 642 z nezmanjšanim fondom ur (dve uri tedensko). S tem so, drugače od OŠ Prežihovega Voranca, 643 tudi tej generaciji svojih učencev omo- gočile začetek učenja pri enajstih letih ter jim vsaj teoretično ponudile možnost štiriletnega pouka (ki pa ga žal nobeni izmed njih ni uspelo realizirati). 644 OŠ Prežihovega Voranca, ki je do tedaj vedno prednjačila v rešitvah glede latinščine (in ki je po letu 2009 spet kot edina kontinuirano realizirala štiriletni pouk), 645 je tokrat, ob prehodu v devetletni program, izdelala strategijo za nadomestitev izgubljenega fonda ur v šestem razredu (70 sistematiziranih ur) šele z enoletno zamudo (leta 2009) in v polovičnem obsegu (35 nesistematiziranih ur). To se je zgodilo po eni strani zaradi nepristajanja na zmanjševanje standardov, po drugi pa zaradi slabe informiranosti oziroma, lahko bi rekli, lahkovernosti – do za- dnjega je namreč verjela, da ji bo šolska oblast glede latinščine le dovolila izjemo. Ukinitev pouka v šestem razredu, ki je med drugim predstavljal nadvse pomem- ben uvod v nadaljnje učenje, je bila strokovna napaka, ki je močno vplivala na opuščanje latinščine, in tudi sicer velik nesmisel, saj je prav zanj vladalo med osnovnošolci vse do zadnjega največje zanimanje. Opuščanje latinščine Od nekdanjih petih izvajalk Projekta so vse razen OŠ Prežihovega Voranca latinščino v celoti opustile že v nekaj letih po njegovem zaključku in to kljub prizadevanjem posameznih učiteljev, da bi povečali motivacijo učencev med drugim tudi s »pravimi« interesnimi dejavnostmi. 646 Leta 2005 jo je dokončno opustila OŠ bratov Polančičev (po štirinajstih letih pouka) in leta 2006 še preo- stale tri šole: OŠ Ledina (po dvajsetih letih), OŠ Toneta Čufarja (po devetnajstih letih) in OŠ Slave Klavore (po petnajstih letih). Opuščale so jo tudi šole, ki se v devetdesetih letih niso vključile v Projekt: leta 2002 OŠ Murska Sobota II (po sed- mih letih), leta 2006 OŠ Vič (po devetnajstih letih) in leta 2007 OŠ Šentvid (po sedemnajstih letih). OŠ Murska Sobota I, OŠ Murska Sobota III (obe po devetih letih) in OŠ Gornja Radgona (po štirih letih) so prenehale s poukom leta 2004 zaradi kadrovskih težav, najverjetneje pa bi zaradi prehoda v devetletni program (glede na izkušnje drugih šol) tudi sicer prišlo do opustitve. 647 642 Gl. op. 425. 643 Gl. op. 621. 644 OŠ M. Jarca in OŠ M. Vrhovnik sta latinščino opustili l. 2010, OŠ Trnovo pa l. 2011; OŠ V. Vodni- ka je pouk sicer nadaljevala do l. 2013, a je imela le začetni in 1. nadaljevalni tečaj. Prim. op. 640. 645 Po l. 2009 je na OŠ P. Voranca okrajšani štiriletni program (239 ur) predstavljal kombinacijo »latinske interesne dejavnosti 6. razreda« (35 ur) in izbirnega predmeta Latinščina I–III (204 ure). V spričevalu so bile vpisane le ocene za izbirni predmet. Prim. op. 488, 621, 635, 638 idr. 646 Mentorji so ponekod še v zadnjem letu pred opustitvijo organizirali ekskurzije (npr. OŠ b. Po- lančičev l. 2004, OŠ Trnovo l. 2011) ali z učenci celo izdelovali raziskovalne naloge (npr. OŠ T. Čufar l. 2006, OŠ Šentvid l. 2014). 647 Več o OŠ Vič, OŠ Šentvid, OŠ M. Sobota I, II in III ter OŠ G. Radgona gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 151–155 (Šole z latinščino). 164 Šolska kronika • 1–2 • 2017 Tako je zunaj Ljubljane osnovnošolski pouk latinščine leta 2006 po se- demnajstih letih že drugič zamrl (potem ko se je dve leti pred tem izvajal le v minimalnem obsegu). Ko se je čez nekaj let vrnil, je bil zemljevid »latinskih šol« popolnoma spremenjen: latinščini se do danes ni uspelo vrniti niti v Maribor 648 niti Mursko Soboto ali Gornjo Radgono, so jo pa uvedle osnovne šole v Bohinjski Bistrici, Hočah in Miklavžu na Dravskem polju. 649 V Ljubljani je od »starih« šol preživela le OŠ Prežihovega Voranca. 650 Kot razlog za opustitev so šolska vodstva navajala, »da je pouk latinščine na šoli (OŠ bratov Polančičev, op. a.) počasi izzvenel zaradi tega, ker so se v gim- naziji začeli učiti latinščino ponovno od začetka«, 651 oziroma da se je »z uvedbo izbirnih predmetov (na OŠ Toneta Čufarja, op. a.) bolj povečalo zanimanje za druge jezike«. 652 Učitelji pa so krivili predvsem preširoko ponudbo izbirnih pred- metov in interesnih dejavnosti, 653 izločilno konkurenco med obveznimi izbirnimi tujimi jeziki 654 (med latinščino in živimi tujimi jeziki), prepozen začetek učenja latinščine (pri dvanajstih namesto enajstih letih), odsotnost latinskih paralelk in razpršenost programa. Vse to so bili le parcialni vzroki, izredno hitro zamiranje pouka latinščine v javni 655 osnovni šoli je bilo v resnici posledica kompleksnej- šega procesa – njegovega več desetletij trajajočega namernega in nenamernega zapostavljanja s strani šolskih oblasti. 656 648 Izjema je bil nekajmesečni projekt OŠ M. Durjave na razredni stopnji (gl. Šesto desetletje). 649 Za OŠ dr. J. Mencingerja v B. Bistrici, OŠ D. Flisa v Hočah in OŠ Miklavž na D. polju gl. Šesto desetletje. 650 V šol. l. 2015/16 je v Ljubljani izvajala izbirni predmet le OŠ P. Voranca, »novi« šoli OŠ F. Bevka in OŠ Zalog ter »enodnevnica« OŠ M. Vrhovnik pa interesne dejavnosti (gl. Šesto desetletje); za šol. l. 2008/09 gl. op. 640. 651 Vir: Brigita Smogavec (OŠ b. Polančičev). 652 Vir: Mira Reya Dobernik (OŠ T. Čufarja). 653 Na OŠ P. Voranca so bili nekateri izbirni predmeti (npr. Gledališki klub, Šolsko novinarstvo, Turistična vzgoja) vsebinsko zelo podobni posameznim sekcijam Per vias antiquas, celo izvajali so se lahko v strnjeni obliki (npr. kot tabor ali ekskurzija); formalno pa je bila med njimi velika razlika (gl. op. 487–488 in 595). Za nabor izbirnih predmetov gl. op. 596; za ponudbo interesnih dejavnosti gl. publikacije oz. spletne strani posameznih šol. 654 V 3. triadi učenec ni mogel izbrati dveh obveznih izbirnih tujih jezikov, lahko pa je izbral ob- vezni in neobvezni izbirni tuji jezik; na OŠ P. Voranca sta latinščina in nemščina imeli (in še vedno imata) status obveznega izbirnega predmeta. »Obvezni izbirni predmet« ni pomenil, da je predmet obvezen, ampak je označeval le kategorijo izbirnih predmetov (gl. op. 439), od katerih jih je učenec moral nekaj izbrati. 655 Zasebna OŠ A. Šuštarja je tedaj že pripravljala svoj program zgodnjega klasično-humanistične- ga izobraževanja (gl. Šesto desetletje); v šol. l. 2009/10 je organizirala strokovno izredno dobro pripravljen mednarodni posvet Latinščina na osnovni stopnji (Zavod sv. Stanislava, 14. 4. 2010). 656 Strokovnim argumentom glede osnovnošolske latinščine so v novem tisočletju prisluhnili le snovalci Be le knji ge 2011, žal pa njenih priporočil šolska zakonodaja ni upoštevala (gl. Šesto desetletje). Prim. op. 17–18. 165 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) Število učencev in šol V Sloveniji se je število učencev latinščine v drugi fazi uvajanja devetletnega programa vztrajno zmanjševalo: v šolskem letu 2002/03 se jo je učilo 713 učencev, leta 2003/04 580, leta 2004/05 465, leta 2005/06 355, leta 2006/07 290 in leta 2007/08 le še 215 učencev. Najhujši upad pa je šele sledil – v šolskem letu 2008/09, ob njegovi dokončni uvedbi. Sredi petega desetletja, v šolskem letu 2002/03, ko so zadnje šole še zadnjič delale v celoti po osemletnem programu, je pouk latin- ščine izvajalo sedemnajst šol. 657 Pet let pozneje, v šolskem letu 2007/08, torej ob koncu petega desetletja, ga je imelo le še pet šol, vse iz Ljubljane, med njimi ena »šola enodnevnica« (OŠ Majde Vrhovnik, 2007–2010) 658 in štiri z večletno tradi- cijo (in še tu so bila latinščini – razen v enem samem primeru – leta šteta): OŠ Prežihovega Voranca (pouk latinščine izvaja še danes), OŠ Mirana Jarca (pouk je po več kot pol stoletja zamrl leta 2010), 659 OŠ Trnovo (po dvaindvajsetih letih zamrl leta 2011) in OŠ Valentina Vodnika (po četrt stoletja zamrl leta 2013). 660 Za navedenimi številkami so se skrivale tri organizacijske različice pouka: fakultativni predmet v petem razredu kot zadnji ostanek osemletnega programa, obvezni izbirni predmet v sedmem, osmem in devetem razredu novega programa in nesistematizirane interesne dejavnosti (kot nadomestek fakultativnega ozi- roma izbirnega predmeta). 661 V šolskem letu 2007/08, 662 na primer, se je od 215 učencev 40 učilo v okviru interesnih dejavnosti, 71 kot fakultativni pouk v petem razredu in 104 kot izbirni predmet v zadnjem triletju (Latinščina I 45, Latinščina II 27, Latinščina III 32); vse tri dele izbirnega predmeta je realizirala le OŠ Preži- hovega Voranca, OŠ Mirana Jarca in OŠ Trnovo pa le enega oziroma dva dela. 663 657 Gl. op. 529. V 5. desetletju je imelo latinščino skupno 23 osnovnih šol, in sicer hkrati največ 17. 658 OŠ M. Vrhovnik je tokrat latinščino uvedla že tretjič (četrtič pa za eno leto v šol. l. 2015/16) (gl. op. 640). 659 OŠ M. Jarca je bila šola z drugo najdaljšo, polstoletno (čeprav nestrnjeno in v različnih obdobjih različno intenzivno) tradicijo latinščine v Sloveniji, kar pa je na tej šoli z leti utonilo v pozabo (prim. op. 125). 660 Več o OŠ M. Jarca, OŠ Trnovo in OŠ V. Vodnika gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 151–155 (Šole z latinščino). 661 Gl. op. 499. 662 Stanje v šol. l. 2007/08 (FL – fakultativna latinščina v 5. razredu; ID – interesna dejavnost; LI, LII, LIII – izbirni predmet Latinščina I, II, III): OŠ P. Voranca 114 učencev: 42 FL (2 skupini), 34 LI (2 skupini), 19 LII, 19 L III; OŠ Trnovo 54: 20 FL, 13 ID v 7. r., 8 LII, 13 LIII; OŠ V. Vodnika 17: 9 FL, 8 ID – heterogena 1. nadaljevalna skupina; OŠ M. Jarca 16: 11 LI, 5 ID v 6. r. devetletke – homogena začetna skupina; OŠ M. Vrhovnik ok. 14: ID – heterogena začetna skupina. Prim. op. 612 in 641. 663 Veliko učencev je sodelovalo tudi pri »pravih« interesnih dejavnostih, npr. pri Per vias antiquas na OŠ P. Voranca vsako leto najmanj 60 učencev (gl. op. 617). 166 Šolska kronika • 1–2 • 2017 Kadri 664 V šolskem letu 2003/04, torej na samem začetku druge faze uvajanja devet- letnega programa, je v skladu z dosegljivimi podatki latinistu uspelo zagotoviti redno polno ali polovično zaposlitev 665 naslednjim šolam od skupno šestnajstih, 666 kolikor jih je to leto izvajalo pouk latinščine (vsem v kombinaciji z drugim delom na domicilni šoli oziroma s poučevanjem latinščine drugod): OŠ Prežihovega Voranca (kombinacija s poučevanjem angleščine), 667 OŠ Trnovo (kombinacija z delom v knjižnici), OŠ Šentvid (kombinacija s poučevanjem latinščine na OŠ Mi- rana Jarca), OŠ Murska Sobota III (kombinacija s poučevanjem latinščine na OŠ Murska Sobota I in OŠ Gornja Radgona) in OŠ Riharda Jakopiča (kombinacija z delom v podaljšanem bivanju). Z dokončno uvedbo devetletnega programa leta 2008 pa so se delovne razmere 668 za učitelje latinščine še zaostrile: zaradi množi- ce izbirnih predmetov so se še dodatno poslabšali urniki 669 in zaradi zmanjšanega števila sistematiziranih ur je večina izgubila vsakršno upanje na polovično, kaj šele polno zaposlitev. Spremenjeni status predmeta je namreč za dobro četrtino zmanjšal fond ur (z 274 na 204 ure) in za najmanj toliko tudi število latinskih skupin, 670 svoje pa je prispevalo tudi nadomeščanje izbirnega predmeta z intere- snimi dejavnostmi, ki niso štele v učno obveznost. Celo OŠ Prežihovega Voranca, 664 V 5. desetletju so poučevali: v Ljubljani: OŠ P. Voranca: Aleksandra Pirkmajer Slokan (1988– 2014), Tea Kranjc (2009– ); OŠ M. Jarca: Lucija Krošelj Košec (1996–2004), Maja Gril Juvan (2004–2008), Barbara Toplak (2008–2010); OŠ T. Čufarja: Janja Žmavc (1995–2005), Neža Vilhelm (2005/06), Zala Rott (2005/06); OŠ Ledina: Bojana Ćirović (1995–1999), Tea Kranjc (1999–2003), Neža Vilhelm (2003–2006); OŠ Trnovo: Ana Ratajc (1994–2011); OŠ V. Vodnika: Mojca Mikuž (1994–2013); OŠ Šentvid: Nina Knez (1995–1999), Maja Gril Juvan (1999–2007); OŠ Vič: Marija Kus (1992(–)2006), Gregor Pobežin (1998–2000); OŠ M. Vrhovnik: Mojca Še- bjanič (2001–2004), Mija Golob (2007–2009); OŠ R. Jakopiča: Mojca Mikuž (2003–2007); OŠ F. Rozmana-Staneta: Mojca Šebjanič (2002/03); OŠ V. Pregarc: Ana Ratajc (2000–2003); OŠ M. Pečarja: Maja Gril Juvan (2004–2007); OŠ M. Šuštaršiča: Jelka Perne (2002–2004); OŠ D. Kumar: Maja Stojkovič (2000–2002); OŠ Vrhovci: Mojca Mikuž (2000/01); zunaj Ljubljane: OŠ L. Pli- berška: Marija Kosi (1989–1999), Katjuša Kolar (1998/99); OŠ b. Polančičev: Natalija Imenšek (1996–1999), Barbara Damjan (1996–2005); OŠ S. Klavore: Ciril Koštric (1995–2000), Julijana Visočnik (1999–2002), Nina Hriberšek Vuk (2002–2004), Mateja Švajncer (2004–2006); OŠ M. Sobota I: Ciril Koštric (1995–2004); OŠ M. Sobota III: Ciril Koštric (1995–2004); OŠ M. Sobota II: Ciril Koštric (1995–2002); OŠ G. Radgona: Ciril Koštric (2000–2004). 665 Na OŠ Ledina je bil učitelj latinščine zaposlen četrtinsko. 666 V šol. l. 2003/04 se je učilo latinščino približno 580 učencev na 16 šolah (gl. op. 580). 667 Avtorica Pr eg leda je na tej šoli zaradi velikega števila ur latinščine (do 26 ur tedensko) v letih 1990–2001 poučevala le latinščino (sicer pa v letih 1988–1990 in 2001–2014 tudi angleščino). 668 Prim. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 167–168 (Kadri). 669 Prim. op. 399 in 565. 670 V osemletki je šola lahko oblikovala za vsak oddelek svojo skupino (gl. op. 267), v devetletki pa le eno skupino na razred; izjema je bila le OŠ P. Voranca, ki je l. 2003, 2005 in 2007 zaradi veli- kega vpisa k izbirnemu predmetu Latinščina I (36, 34, 34 učencev) oblikovala po dve skupini. 167 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) ki je imela pred tem vseh pet desetletij polno zaposlenega vsaj enega latinista, 671 je od leta 2008 dalje latinščini tedensko namenjala le še največ sedem sistemati- ziranih ur, 672 šest iz fonda izbirnih predmetov (vsakemu delu izbirnega predmeta po dve uri) in eno iz fonda dodatnega pouka 673 (za realizacijo Per vias antiquas). Na področju kadrovanja pa je na tej šoli le prišlo tudi do dobrodošle spremembe: s šolskim letom 2004/05 sta bili spet redno zaposleni dve latinistki, 674 čeprav ena sprva izključno, druga (avtorica Pr eg leda) pa delno za poučevanje angleščine – toda že dejstvo, da sta lahko sodelovali pri izvedbi določenih dejavnostih Per vias antiquas, je bilo velikega pomena. Latinske skupine V devetletnem programu pri izbirnem predmetu Latinščina I–III oblikova- nje latinskih paralelk ni bilo več mogoče, obstajale so le skupine z latinščino, integrirano v redni pouk. Prav tako ni bilo več mogoče oblikovati za vsak oddelek posebne skupine, 675 pri čemer ne smemo pozabiti, da je v osemletnem programu prav homogena oddelčna skupnost v največji meri pripomogla k zmanjšanju osipa in izboljšanju urnika. Skupine so bile oblikovane iz matične šolske populacije, 676 sestavljali so jih učenci različnih oddelkov istega razreda (starostno homogene skupine) in le izjemoma učenci različnih razredov (starostno heterogene sku- pine). OŠ Prežihovega Voranca, na primer, starostno heterogenih skupin ni oblikovala (niti pri izbirnem predmetu niti po letu 2009 pri latinski interesni dejavnosti šestega razreda). 677 Če se je k izbirnemu predmetu prijavilo več kot de- vetindvajset učencev, 678 sta bili oblikovani dve skupini, a to se je zgodilo le v treh primerih na OŠ Prežihovega Voranca (preostale šole so imele manjši vpis): Latin- ščina I 2003/04 (36 učencev), Latinščina I 2005/06 (34) in Latinščina I 2007/08 (34). Sicer pa je pouk potekal v eni sami, čeprav občasno precej številni skupini. 671 Do l. 1979 najmanj dva (gl. op. 57), nato pa le še po enega (z izjemo šol. l. 1988/89, ko sta bili polovično zaposleni dve latinistki; gl. op. 314). Po dva latinista sta bila izjemoma zaposlena tudi drugod (npr. OŠ b. Polančičev konec 90. let), a največkrat le honorarno (gl. op. 61). Prim. sezname učiteljev v 3., 4. in 5. desetletju (gl. op. 248, 398 in 664). 672 V šol. l. 2008/09 je imela avtorica Pr eg leda v svoji učni obveznosti 15 ur angleščine in sedem ur latinščine (od tega eno uro dodatnega pouka); če ne bi bila tudi profesorica angleščine, bi se že l. 2004 (po 16 letih poučevanja na tej šoli) srečala s problemom redne zaposlitve. Prim. op. 667. 673 Gl. op 342 in 489. 674 Profesorica latinščine in angleščine Tea Kranjc (v letih 1999–2003 je vodila latinski tečaj na OŠ Ledina) se je l. 2004 zaposlila na OŠ P. Voranca na delovno mesto učiteljice angleščine, a se je kot somentorica že kmalu vključila v Per vias antiquas. Od l. 2009 je učila tudi latinščino (latin- ska interesna dejavnost 6. razreda) in s šol. l. 2014/15 (po upokojitvi avtorice Pr eg leda) prevzela pouk latinščine in Per vias antiquas v celoti (gl. op. 219, 344 in 637). 675 Gl. op. 670. Prim. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 147–149 (Paralelke, skupine, krožki). 676 Razen v izjemno redkih primerih – za zunanje učence gl. op. 261 in 560. 677 Niti pri fakultativnem pouku v osemletki (gl. op. 266). 678 Za normative in standarde gl. spletno stran Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (do- stopno: http://www.mizs.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi_s_podrocja_ izobrazevanja, pridobljeno 16. 1. 2017). 168 Šolska kronika • 1–2 • 2017 Na OŠ Prežihovega Voranca je bila največja skupina oblikovana pri izbirnem predmetu Latinščina II v šolskem letu 2006/07 (27 učencev), po velikosti tik za njo pa so bile: Latinščina I 2004/05 (25), Latinščina II 2004/05 (25) in Latinščina I 2006/07 (23). Skupini podobne velikosti, prav tako starostno homogeni, je v tem obdobju oblikovala le še OŠ Toneta Čufarja: Latinščina I 2003/04 (24) in Latin- ščina II 2004/05 (23). Preostale šole so imele manjše skupine, nekatere so štele le pet učencev ali celo manj. 679 Tudi v primeru učenja latinščine v obliki interesnih dejavnosti (»neprave« latinske interesne dejavnosti) je bila velikost skupin raz- lična, od izredno majhnih do sorazmerno velikih (v povprečju so štele od pet do petnajst učencev), so pa bile te skupine v primerjavi z izbirnim predmetom veliko pogosteje starostno heterogene. 680 Urnik Neustrezen urnik je v devetletnem programu (podobno kot na večini šol že v osemletnem) 681 predstavljal – poleg premajhnega fonda ur, odsotnosti latinskih paralelk in izločilne konkurence živih tujih jezikov – enega ključnih problemov. Izbirnim predmetom so bile namenjene ure pred začetkom in po koncu temelj- nega pouka, največkrat predura in šesta, sedma ter ponekod celo osma šolska ura, neredko dva dni v tednu zapored ali v blok uri. Izjemoma se je pouk izbirnega predmeta začenjal z zamikom, uro ali dve po zaključku temeljnega pouka, in so morali učenci nanj čakati. Takšen urnik je zaradi narave njenega pouka izmed vseh izbirnih predmetov 682 najmanj ustrezal prav latinščini. Zaradi kombinacij izbirnih predmetov, do katerih so bili posamezni učenci upravičeni, in heterogene strukture skupin (učenci različnih oddelkov) so postale predure 683 na marsika- teri šoli nekaj običajnega, tako da sta šesta in sedma šolska ura pomenili sedmo in osmo uro učenja. Poleg tega so bili temeljni urniki predvsem v višjih razredih pogosto neuravnoteženi in je latinščina prišla neredko na vrsto kot zadnja v za- poredju težkih predmetov, brez rekreativnega odmora. Povrh vsega so se zadnje šolske ure zaradi odmora za kosilo 684 in zamika začetka pouka pomikale na vse poznejši čas. 685 Skratka, učenci (stari petnajst let in manj, torej v občutljivih letih odraščanja) so bili med urami latinščine vse prevečkrat že zelo utrujeni. Novi ur- nik je med drugim pomenil tudi oviro za realizacijo »pravih« interesnih dejavnosti (nadgradnje pouka): na OŠ Prežihovega Voranca na primer, so se Per vias antiquas 679 Pozneje je imela tudi OŠ P. Voranca nekaj majhnih skupin; najmanjši sta bili Latinščina III 2011/12 (šest učencev; gl. op. 621) in Latinščina I 2015/16 (pet učencev). 680 Gl. op. 499. 681 Gl. op. 399 in 565. 682 Gl. op. 596. 683 Predura se je na OŠ P. Voranca začenjala sprva ob 7. uri, nato ob 7.10 in od leta 2013 dalje ob 7.30. 684 Odmora za kosilo ne moremo šteti za rekreativni odmor; po njem (vsaj na OŠ P. Voranca) v šolskih prostorih ni bilo več pravega delovnega vzdušja (hrup na hodnikih idr.). 685 Na OŠ P. Voranca je 7. ura trajala prvotno le 40 minut (13.15–13.55) in šele od leta 2005 dalje 45 minut (v letih 2005–2009 13.15–14.00, v letih 2009–2012 13.30–14.15, 2012/13 13.40–14.25 in od 2013 dalje 14.00–14.45). 169 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) pomikale na vse poznejše popoldanske in celo večerne ure ter pouka proste dneve (udeležba je zaradi izjemnega interesa učencev kljub vsemu ostajala velika). Če primerjamo urnik za latinščino na OŠ Prežihovega Voranca v različnih šolskih letih, ugotovimo, da se je leta 2002 (potem ko je bil pred tem sorazmerno dober) 686 izredno poslabšal: v šolskem letu 2000/01, na primer, ni bilo med 18 urami latinščine nobene šeste ali sedme šolske ure, v letu 2004/05 pa ju med 14 urami latinščine zasledimo kar osemkrat (štiri šeste in štiri sedme šolske ure). Takšen trend se je nato le še nadaljeval, 687 dokler ni bilo v šolskem letu 2012/13 kar pet od skupno šestih ur pouka, kolikor jih je sploh še preostalo latinščini, na urniku sedmo šolsko uro. Predur in blok ur se je OŠ Prežihovega Voranca – v nasprotju z nekaterimi drugimi šolami – še dalje izogibala kot neprimernih za pouk latinščine. Blok uro je imela le v enem primeru, 688 v preduri pa se je začela latinščina poučevati šele s šolskim letom 2013/14, ko je šola premaknila začetek pouka na 8.30 in je bil izbirni predmet Latinščina I–III na prošnjo avtorice Pre- g leda petkrat tedensko prestavljen s sedme šolske ure (14.00–14.45) v preduro (7.30–8.15). S tem se je urnik za latinščino na tej šoli po več kot desetletju končno le izboljšal, na urnik »pravih« interesnih dejavnosti Per vias antiquas pa ta spre- memba – zaradi udeležbe učencev pri številnih drugih izbirnih predmetih – žal ni imela velikega vpliva. Primer oblikovanja skupin in urnika (OŠ Prežihovega Voranca 2004–2008) Potek pouka latinščine v prehodnem obdobju nam nazorno predstavi nasle- dnji konkreten primer. Na OŠ Prežihovega Voranca se je v šolskem letu 2004/05 k fakultativni latinščini v petem razredu, ki je delal še po osemletnem programu, vpisalo 41 učencev in oblikovani sta bili dve skupini. Latinska skupina v oddelku 5.a je štela 15 učencev (latinščina: torek 5. ura, četrtek 6. ura), latinska skupina v oddelku 5.b pa 26 učencev (latinščina: ponedeljek 1. ura, sreda 5. ura). Ob koncu leta je latinščino opustilo sedem učencev, trije zaradi negativne ocene (vsi 5.b). 689 V šolskem letu 2005/06 sta oddelka »preskočila« šesti razred in »pristala« v sed- mem razredu devetletnega programa, kjer se je 34 učencev vpisalo k izbirnemu predmetu Latinščina I (drugo leto učenja). Zaradi velikega števila sta bili izje- moma oblikovani dve skupini, 690 ki sta ohranili oddelčno strukturo: Latinščina I – prva skupina/7.a, 12 učencev (sreda 6. ura, četrtek 1. ura) in Latinščina I – druga 686 Gl. op. 268 in 368. 687 Prim. tedensko število 6. in 7. šolskih ur, dodeljenih latinščini na OŠ P. Voranca (pri čemer je treba še dodatno upoštevati konstantno zmanjševanje števila tedenskih ur latinščine): v letih 1999–2002 ena 6. in nobene 7. ure; v letih 2002–2005 deset 6. in sedem 7. ur; v letih 2005–2008 enajst 6. in sedem 7. ur. 688 Latinščina I 2007/08 – 2. skupina (2. leto učenja; 17 učencev 7.a/b/c) je imela latinščino ob tor- kih 6.–7. šolsko uro (12.25 –14.00); iz te skupine se je 11 učencev vpisalo k Latinščina II in devet k Latinščina III (gl. op. 670). 689 Učenci so imeli možnost opravljanja internega popravnega izpita, ki pa je niso izkoristili. Prim. op. 404. 690 Prim. op. 670. 170 Šolska kronika • 1–2 • 2017 skupina/7.b, 22 učencev (torek 1. ura, petek 6. ura). V šolskem letu 2006/07 je v osmem razredu (tretje leto učenja) učenje nadaljevalo 27 učencev (8.a 8, 8.b 19), združenih v skupino Latinščina II (ponedeljek 7. ura, torek 7. ura). V šolskem letu 2007/08 se je v devetem razredu (četrto leto učenja) latinščino učilo le še 19 učen- cev (9.a 7, 9.b 12), združenih v skupino Latinščina III (sreda 6. ura, četrtek 6. ura). Urnik je bil izrazito slab drugo leto učenja za skupino 7.a (sreda 6. ura, če- trtek 1. ura; osip: štirje učenci). Najslabše pa so bile razmere (velikost skupine in urnik) tretje leto učenja v skupini Latinščina II (27 učencev; ponedeljek 7. ura, torek 7. ura; osip: osem učencev). 691 Končni osip je bil v obeh paralelkah skoraj iz- enačen in je v štirih letih znašal 53 odstotkov (paralelka a) oziroma 54 odstotkov (paralelka b). V tej generaciji pri izbirnem predmetu ni bilo negativnih ocen (in s tem obveznih popravnih izpitov), bilo pa je sedem zadostnih ocen (in posledično visok osip) v skupini Latinščina II. Ob koncu štiriletnega programa je bilo v sku- pini Latinščina III zaključenih šest odličnih, pet prav dobrih in osem dobrih ocen (povprečna ocena 3,9). Ocenjevanje Učenec je lahko latinščino, tudi če je bila obv ezni izbirni predmet, 692 po zaključenem prvem ali drugem letu učenja opustil (enako kot je lahko opustil fakultativno latinščino v osemletnem programu) oziroma jo zamenjal za drug izbirni predmet. Glede prisotnosti pri pouku in ocenjevanja 693 pa je le obstajala določena razlika med starim in novim programom. Po novem je moral učenec obiskovati pouk izbirnega predmeta do konca šolskega leta (in ga ni mogel pred- časno opustiti, kot se je izjemoma dogajalo na prošnjo staršev v osemletnem programu). 694 Novost je bila tudi, da učenec z negativno oceno iz izbirnega pred- meta (tudi če je tega nameraval z naslednjim šolskim letom opustiti) ni mogel napredovati v višji razred. Negativna ocena iz latinščine je torej v devetletnem programu pomenila obvezen popravni izpit (v osemletnem se je obravnavala kot neocenjeno, popravni izpit pa je bil mogoč, a ne obvezen). Oceni iz dveh izbirnih predmetov sta do leta 2008 vplivali celo na splošni učni uspeh (ta je bil s šolskim letom 2008/09 ukinjen), ki je prinašal ali odnašal točke za vpis v srednjo šolo. Marsikdo je zato v množici izbirnih predmetov raje izbral predmet, pri katerem je bilo za oceno odlično potrebnega manj truda kot pri latinščini. 695 Ta je kljub postopnim prilagoditvam standardov znanja (pred- 691 V tem obdobju je sicer prihajalo do največjega osipa običajno po 1. letu učenja (po zaključku 5. razreda, ki je privzel vlogo pripravljalnega programa). Prim. op. 638. 692 »Obvezni izbirni predmet« je bila le kategorija izbirnega predmeta in ni pomenilo, da je latin- ščina obvezna (za obvezne/neobvezne izbirne predmete gl. op. 439, 654 in 678). 693 Prim. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 168–170 (Ocenjevanje). 694 Zamenjava izbirnega predmeta je bila možna le na začetku šolskega leta (do konca septembra). 695 Pri marsikaterem izbirnem predmetu je bilo za oceno odlično dovolj že sodelovanje pri pouku (brez domačega dela). Za učence so bili še posebej privlačni izbirni predmeti, ki so bili (vsaj delno) realizirani kot ekskurzije ali tabori (gl. op. 653). 171 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) vsem minimalnih) in kriterijev ocenjevanja (kot posledici izbirnosti) praviloma veljala, vsaj na OŠ Prežihovega Voranca, za najtežji izbirni predmet, kjer se je za oceno odlično skrivalo veliko sistematičnega, sprotnega šolskega in domačega dela. Poudariti je treba, da je v tem obdobju ocena prav dobro pod vplivom nara- ščajočega števila odličnih ocen 696 in pod pritiskom zbiranja točk za srednjo šolo v očeh marsikaterega učenca (in tudi vse več staršev) veljala za slabo (sic). Osip Analiza osipa pri pouku latinščine na OŠ Prežihovega Voranca pokaže precejšnje razlike med osemletnim 697 in devetletnim programom. Pri zadnji generaciji, ki je še v celoti delala po starem programu in zaključila osmi razred leta 2005, je osip od petega do konca osmega razreda znašal 37 odstotkov. 698 Pri naslednjih treh generacijah, ki so kot prve kombinirale osemletni program v pe- tem razredu (vpis v peti razred v letih 2002–2004) z devetletnim v višjih treh razredih in zaključile deveti razred v letih 2006–2008, se je osip povzpel na 60 odstotkov (oziroma, če odmislimo peti razred in upoštevamo le tretjo triado, 45 odstotkov). 699 V naslednjih treh letih (vpis v peti razred v letih 2005–2007) 700 se je osip še povečal ter se občasno približal 80 odstotkom, pri čemer je bil pravilo- ma največji po prvem letu učenja. 701 Za fakultativni pouk v petem razredu, ki je vse bolj privzemal vlogo pripravljalnega programa za tretjo triado, so se namreč pogosto odločali tudi učenci, ki v sedmem razredu že od samega začetka niso nameravali vpisati izbirne latinščine. 702 Vzrok za tolikšno povečanje osipa z nastopom devetletnega programa 703 je treba iskati tudi v dejstvu, da je bil fakultativni pouk povsem neobvezujoč (zato je bila v starem programu odločitev za nadaljevanje učenja lažja tudi v primeru slabše ocene), medtem ko so bile pri izbirnem predmetu okoliščine drugačne, ne nazadnje je ocena do leta 2008 vplivala na splošni učni uspeh. Zato so učenci in starši vsako leto posebej izbor predmetov skrbno pretehtali z več zornih kotov, pri čemer je glavno vlogo največkrat igralo prav zbiranje točk za srednjo šolo. 696 Na OŠ P. Voranca je bilo v zadnjem razredu l. 2005 odličnih 53 odstotkov učencev (41 od 77 učencev 8. razreda – zadnja generacija »osemletkarjev«), l. 2008 pa kar 79 odstotkov (37 od 47 učencev 9. razreda – zadnja generacija s splošnim uspehom). Prim. op. 405–406. 697 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 149–151 (Vpisni kriteriji) in 151–159 (Šole z latinščino). 698 L. 2001 se je k latinščini v 5. razredu vpisalo 68 učencev (od 82), od katerih jih je učenje nadalje- valo v 6. razredu 65, v 7. razredu 59 in v 8. razredu 48; štiriletni program je končalo 43 učencev (63 odstotkov). 699 V teh treh generacijah se je v 5. razredu vpisalo k latinščini ok. 80 odstotkov petošolcev; po po- sameznih razredih (5., 7., 8., 9. razred) so napredovale takole: generacija 2002–2006 (50, 37, 25, 18), generacija 2003–2007 (41, 25, 18, 16) in generacija 2004–2008 (41, 34, 26, 19). Prim. op. 550. 700 V 5. razredu se je vpis k fakultativni latinščini v povprečju povečal na ok. 90 odstotkov (gl. op. 541). 701 Enako je veljalo tudi za poznejšo latinsko interesno dejavnost 6. razreda. 702 Najskrajnejši primer je bil 5.a 2007/08, kjer se je k latinščini vpisalo 22 od 24 učencev (92 odstot- kov); čeprav sta bila negativno ocenjena (tj. neocenjena) le dva učenca, je v 7. razredu vpisalo izbirni predmet Latinščina I le pet učencev (vseh pet je l. 2011 končalo štiriletni program). 703 Prim. osip v 4. desetletju (gl. op. 321). 172 Šolska kronika • 1–2 • 2017 OŠ Prežihovega Voranca v prehodnem obdobju (2003/04–2007/08) Leta uvajanja devetletnega programa so na tej šoli za vse, 704 ki so se trudili za ohranitev štiriletnega pouka latinščine, predstavljala čas boja z mlini na ve- ter (šolske oblasti so njihove prošnje in pobude drugo za drugo prezrle). 705 Pod površjem še vedno ugodnih statističnih podatkov so se v tem obdobju že udeja- njale velike spremembe: leta 2002 je šolo zapustila poslednja iz niza latinskih paralelk, 706 ki so bile dolga leta njen ponos (skupno jih je oblikovala 48, dve tre- tjini »tradicionalnih« in eno tretjino »novodobnih«); 707 leta 2003 je šesti razred osemletnega programa prešel v sedmi devetletnega, kar se je pri latinščini kmalu odrazilo v velikem osipu; 708 tega leta je bila v svojem desetem letu ukinjena samo- stojna Študijska skupina za latinščino v osnovni šoli s sedežem na OŠ Prežihovega Voranca; 709 v letih 2004 in 2005 sta v novi program prešla tudi dotedanja sedmi in osmi razred (s tem je bil prehod tretje triade zaključen), 710 zaradi česar je bila la- tinščina v letih 2005/06–2007/08 na urniku le še po dvanajst ur tedensko (od tega najmanj tretjino v petem razredu iztekajočega se osemletnega programa); 711 leta 2007 je v svojem trinajstem letu zamrlo državno tekmovanje Certamen Latinum, katerega gostiteljica je bila dvanajstkrat OŠ Prežihovega Voranca; 712 leta 2008 je peti razred osemletnega programa (kot zadnji izmed vseh) prešel v šesti razred devetletnega, s čimer je bilo konec tradicionalnega štiriletnega pouka latinščine (po letu 2009 je obstajal le okrajšani štiriletni program), 713 ki je bila po novem na urniku le še šest ur tedensko (število ur se je v letih 2003–2008 zmanjšalo za trikrat, z osemnajst na šest); leta 2008 je latinščina (z razlago, da je mrtev jezik) izpadla tudi iz nabora obveznih drugih tujih jezikov tretje triade. 714 704 V tem obdobju sta na področju latinščine aktivno delovala ravnatelj Marjan Gorup in avtorica Pr eg leda ob podpori dela kolektiva ter posameznih članov Društva za antične in humanistične študije Slovenije (gl. op. 134) in Društva klasikov (gl. op. 478). Prim. op. 368. 705 Gl. op. 512–513, 522–524 in 606. 706 Gl. op. 454. 707 32 tradicionalnih in 16 novih latinskih paralelk (gl. op. 27, 31, 260 in 564). 708 Pri prvi generaciji je bil v štirih letih 64 odstotkov, v eni od treh skupin celo 87 odstotkov (gl. op. 571–572). 709 Gl. op. 391 in 458. 710 Gl. op. 500. 711 Kmalu je sledilo še dodatno zmanjšanje (prepolovitev) fonda ur. 712 Enajstkrat za ljubljansko regijo, decembra 1995 tudi za mariborsko (gl. op. 394). 713 Gl. op. 645. 714 Gl. op. 156 in 625–626. 173 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) Per vias antiquas 715 V teh za latinščino negotovih časih so Per vias antiquas s svojo večletno tra- dicijo ostajale edina stalnica – a tudi tu je začela latinščina izgubljati svoj primat. Devetletni program je namreč uvedel nekaj izbirnih predmetov, ki so na prvi pogled povsem spominjali na posamezne dejavnosti Per vias antiquas, 716 in hkrati vsem izbirnim predmetom omogočal, da del svojega letnega fonda ur realizirajo v strnjeni obliki (na primer kot tabor ali ekskurzijo). 717 Poleg tega je šola po novem spodbujala tudi organizacijo taborov in ekskurzij (po Sloveniji in v tujino), ki so predstavljali nadgradnjo 718 pouka obveznih in izbirnih predmetov (delno po vzo- ru Per vias antiquas). S takšno, za učence izredno privlačno ponudbo se je po eni strani večal vpis k posameznim izbirnim predmetom in posodabljala metodika pouka, po drugi pa se je zmanjševal pomen nagrajevanja učencev na področjih (na primer raziskovalnem) 719 in pri predmetih (na primer latinščini), kjer je bila zaradi zahtevnosti programa potrebna dodatna motivacija. Pri izbirnem predmetu Latinščina I–III možnost strnjene realizacije učnih ur ni bila nikoli izkoriščena, saj bi pomenila osiromašenje programa, za katerega sta bili že dve tedenski uri premalo. Letni fond sistematiziranih ur, namenjen izbirni latinščini, je bil v celoti realiziran v obliki tradicionalnega pedagoškega dela v razredu, Per vias antiquas pa so, kot njegova nadgradnja, potekale v pro- stem času (za učence – in največkrat tudi učitelja – so predstavljale »nadure«, ne učne obveznosti). 720 Na šoli je zato občasno prihajalo do nenavadne situacije, ko sta bila hkrati (občasno celo na isti lokaciji) organizirana dva tabora (ali celo več) z različnim statusom, eden kot oblika rednega pouka (strnjena realizacija izbirnega predmeta) in drugi kot njegova nadgradnja. 721 Podobno je bilo tudi z ekskurzijami in še nekaterimi drugimi dejavnostmi, na primer s pripravo šol- skih glasil, priložnostnih razstav in dramsko-recitacijskih nastopov ter z obiski muzejev, galerij in gledaliških predstav. 722 Učenci latinščine in njihovi starši so dodatno, prostovoljno delo v okviru Per vias antiquas v celoti odobravali in brez 715 V prehodnem obdobju (2003–2008) so bili v okviru Per vias antiquas pod mentorstvom avtorice Pr eg leda realizirani (po sekcijah; če ni drugače navedeno, najmanj enkrat letno): ogledi Emone, enodnevni izleti; dramsko-recitacijski nastopi ob dnevih odprtih vrat šole; epigrafske delavni- ce; priložnostne razstave v šolskih prostorih (npr. Emonska tržnica 2004); dvojni letnik glasila R ustic a L atina IX–X/2008 (500 izvodov); trije petdnevni tabori (15.–17., Krašči na Goričkem 2005, 2006 in 2007); raziskovalni nalogi, nagrajeni na mestni oz. državni ravni (Rimski napisi z Iga 2006/07, Rešeno in uničeno emonsko obzidje 2007/08). Prim. op. 344, 359, 495 in 497. 716 Predvsem dramsko-recitacijsko, novinarsko in zgodovinsko-arheološko sekcijo (gl. op. 653). 717 OŠ P. Voranca je organizirala astronomske, športne, turistične idr. tabore. 718 OŠ P. Voranca je med drugim organizirala jezikovno-(umetnostno)zgodovinsko-turistična ta- bora na Dunaju ter eno- in večdnevne ekskurzije v tujino (Gardaland, Francija, Korzika idr.). 719 Gl. op. 347. 720 Gl. op. 342. 721 Prvi je pomenil izpolnjevanje učne obveznosti, drugi (npr. latinski) »nadure«. 722 Npr. večina latinskih ekskurzij, celo nagradnih, je bila ob sobotah; vsi letniki R ustic a L atina so nastali izključno v prostem času; največ prostega časa pa je od vseh Per vias antiquas zahtevala (poleg raziskovalne) dramsko-recitacijska dejavnost v 6. desetletju. 174 Šolska kronika • 1–2 • 2017 izjeme zagotavljali dovolj veliko udeležbo za njihovo realizacijo 723 – celo v prime- rih, ko je šola hkrati (kar ni bilo smotrno) organizirala več podobnih dejavnosti na različnih področjih. 724 Notranje spremembe Posledice sprememb, ki jih je prinesel devetletni program, so bile za pouk latinščine na OŠ Prežihovega Voranca, tudi če odmislimo za dobro četrtino zmanjšan obseg pouka (ki se je z uvedbo »latinske interesne dejavnosti šestega razreda« vsaj delno popravil) 725 in izločilno konkurenco med tujimi jeziki (ki bi jo bilo s prerazporeditvijo statusa posameznih jezikov mogoče ublažiti), 726 kata- strofalne. Ne le da je dokončno ostala brez latinskih paralelk 727 in s tem izgubila privlačnost še za tiste maloštevilne starše in učence iz drugih šolskih okolišev, ki so v višjih razredih kljub delitvi pouka na triade še razmišljali o prešolanju zaradi latinščine, 728 ampak je med javnimi osnovnimi šolami (in tudi v okviru Zavoda za šolstvo) 729 zaradi opuščanja latinščine, ki ga je sprožil novi program, spet ostala brez sogovornikov za to področje. 730 Še bolj kot navzven pa se je ta šola, ki je v času »osemletke« kot edina v Slo- veniji vsaj v majhnem obsegu ohranjala tradicijo nekdanjega nižjegimnazijskega klasično-humanističnega izobraževanja, v odnosu do latinščine spremenila nav- znoter. Čeprav je bila še dalje ponosna na dosežke Per vias antiquas in dobre uvrstitve na latinskih državnih tekmovanjih 731 in čeprav je bilo zanimanje ma- tične populacije za latinščino še vedno veliko 732 (in tudi vpis zunanjih učencev 723 Per vias antiquas so se praviloma udeleževali le učenci, ki so uspešno zaključili najmanj 1. leto učenja latinščine. Nikoli se ni zgodilo, da bi že načrtovana dejavnost zaradi premajhne udeležbe odpadla, čeprav je skupinsko delo neredko zahtevalo celo prilagoditev družinskih načrtov za dela proste dneve. 724 Do zapleta je prišlo le enkrat (20. latinski tabor, 2011/12), ko je bil športni tabor naknadno pre- maknjen na termin latinskega (lokaciji sta bili različni) in sta se dva učenca želela udeležiti obeh; pod vplivom staršev in sošolcev sta sicer odšla na latinskega, ki pa je zanju žal najverje- tneje izgubil svoj nagradni moment. 725 Gl. op. 645. Za več gl. Druga faza uvajanja devetletnega programa (2003/04–2007/08): Latinska interesna dejavnost šestega razreda. 726 Po l. 2008 so bili v 3. triadi (poleg obveznega 1. tujega jezika) možni trije statusi: obvezni izbirni, neobvezni izbirni in obvezni 2. tuji jezik, pred uvedbo in po opustitvi zadnjega (gl. op. 625– 626) pa le prva dva. Prim. op. 654. 727 Zadnja latinska paralelka (gl. op. 454) je šolo zapustila l. 2002. Prim. op. 258 in 555. 728 Gl. op. 560. Za vzroke gl. OŠ Prežihovega Voranca v letih 1999/2000–2002/03. 729 Gl. op. 391 in 627. 730 Nastopilo je podobno stanje nepovezanosti, kot je bilo pred ustanovitvijo šolske sekcije Društva za antične in humanistične študije Slovenije l. 1988. 731 Gl. op. 340. 732 Oz. je celo naraščalo (gl. op. 541 in 700). 175 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) na razredni stopnji zaradi latinščine ni bil zanemarljiv), 733 je odnos do predmeta znotraj samega kolektiva vendarle postal drugačen (kar se je kmalu odrazilo tudi v odnosu dela matične šolske populacije, učencev in staršev). Zaradi vse manjšega vpisa za latinščino zainteresiranih zunanjih učencev ob prehodu na predmetno stopnjo na eni strani in zaradi dosledne neodzivnosti šolskih oblasti na pobude za ohranitev štiriletnega pouka latinščine na drugi je del kolektiva sklepal (zaradi nepoznavanja pravih vzrokov napačno), 734 da je med slovenskimi osnovnošolci v novem tisočletju interes za latinščino enostavno presahnil in da je vsako nadaljnje prizadevanje za izboljšanje razmer nesmiselno. Marsikdo je na latinščino gledal predvsem s praktičnega stališča, kot na predmet, ki je šoli prenehal prinašati do- datne pedagoške ure – celo učitelju latinščine je od leta 2004 dalje zagotavljal le še največ polovično zaposlitev, po letu 2008 pa niti te ne več (kar je pomenilo uki- nitev edinega še preostalega delovnega mesta latinista v slovenski javni osnovni šoli). 735 Medtem ko je latinščina v osemletnem programu z odpiranjem latinskih paralelk dolga leta vsem učiteljem na predmetni stopnji zagotavljala dodatne ure pouka, 736 je v devetletnem postala predvsem njihova porabnica. 737 Sprememba v odnosu se je v praksi najprej odrazila pri sestavi urnika za la- tinščino, ki se je po letu 2002 radikalno poslabšal (ne le za skupine devetletnega, ampak tudi osemletnega programa). 738 Še več, šola je v prehodnem obdobju, ko je v zadnji triadi vpis zunanjih učencev zamiral, tem v nekaj primerih prešolanje celo zavrnila – z razlago, da so oddelki, glede na standarde, že popolnjeni. 739 Oboje je bilo jasen znak, da v novih razmerah OŠ Prežihovega Voranca ne namerava oziroma ne more več nadaljevati prednostne obravnave latinščine. 740 Ob koncu petega oziroma na začetku šestega desetletja sta se zgodili še dve za latinščino neljubi spremembi, 733 Gl. op. 261. Izjemna škoda je, da šola ni vodila evidence zunanjih učencev, vpisanih zaradi latin- ščine že na razredni stopnji oz. da ta ni bila širše dostopna; upamo si trditi, da je latinščina še dalje ostajala edini posamezen (sic) predmet, zaradi katerega so se zunanji učenci odločali za vpis na to šolo (najpogostejša vzroka sta sicer bila splošna kvaliteta pouka in bližina delovnega mesta staršev). 734 Za (ne)poznavanje latinščine med zaposlenimi na OŠ P. Voranca v 5. desetletju gl. op. 471 in 674; šele v letih 2007–2009 so se na šoli zaposlili trije profesorji, ki so se učili latinščino v slovenski gimnaziji (ne pa tudi v osnovni šoli). 735 Rednemu pouku latinščine je bilo tedensko dodeljenih v šol. l. 2002/03 22 ur, 2003/04 18 ur, 2004/05 14 ur, nato tri leta po 12 ur, od 2008/09 dalje pa le šest ur. Prim. op. 101 in 672; za dodatni pouk gl. op. 342 in 489. 736 V določenem obdobju je poskrbela celo za ravnovesje med številom učencev v oddelkih s slo- venskim in srbohrvaškim učnim jezikom (gl. op. 119). 737 Šola je latinščini v povprečju namenila sedem sistematiziranih tedenskih ur (šest iz fonda ob- veznih izbirnih predmetov in eno uro dodatnega pouka) in dve nesistematizirani uri interesnih dejavnosti (vse te ure bi lahko porabil tudi katerikoli drug predmet). Prim. op. 735. 738 Gl. op. 565 in 687–688; za več gl. Druga faza uvajanja devetletnega programa (2003/04–2007/08): Urnik. 739 Šola bi potrebovala enotno strategijo, ki bi omogočala (tudi v primeru polnih oddelkov) ustre- zno obravnavo vsakega posameznega interesenta za prešolanje zaradi latinščine (ti so se pravi- loma obračali na šolsko svetovalno službo, občasno pa tudi na druge delavce šole). 740 Prim. op. 554. 176 Šolska kronika • 1–2 • 2017 obe posledica interne razporeditve statusa tujih jezikov. 741 Najprej jo je po številu učencev (in posledično pomembnosti obravnave) zaradi na novo pridobljenega sta- tusa obveznega drugega tujega jezika 742 prehitela francoščina 743 in kmalu za tem v razmerah poglabljanja gospodarske krize še nemščina, 744 ki se je z latinščino zaradi enakega statusa (obvezni izbirni tuji jezik) znašla v močni izločilni konkurenci. 745 Obe spremembi na »lestvici priljubljenosti« tujih jezikov bi bili še leto ali dve pred tem na OŠ Prežihovega Voranca, kjer je ves čas močno prednjačil vpis k latinščini, nepredstavljivi. 746 Šola bi se jima lahko z drugačno razporeditvijo statusa med tujimi jeziki 747 vsaj delno izognila oziroma omilila njun obseg, hkrati pa brez dodatnih finančnih sredstev 748 učencem omogočila, da bi se lahko po želji učili več tujih jezikov (kar bi bilo v skladu s sodobnimi potrebami in primerljivo s ponudbo marsikatere tuje šole). 749 In da »lapsusov« v povezavi z latinščino še ne bi bilo konec, šola leta 2008 ob dokončnem prehodu v devetletni program ni imela izdelane strategije za nadomestitev odvzetih sistematiziranih ur latinšči- ne v šestem razredu. 750 Upamo si trditi, da je s prehodom v devetletni program izmed vseh tujih jezikov – na OŠ Prežihovega Voranca kakor tudi v slovenskem merilu – največ izgubila prav latinščina. Predvsem je povsem nedopustno, da so bili učenci postavljeni (in so še postavljeni) 751 pred izbiro, ali latinščina ali živ tuji jezik, namesto da bi bili spodbujeni, da se učijo obojega. 741 Gl. op. 726. 742 Gl. op. 156, 625–626. Na OŠ P. Voranca so o izbiri obveznega 2. tujega jezika odločali starši 5.–9. razreda (francoščina je bila izbrana z neznatno večino pred nemščino); če bi bila izbrana nem- ščina in bi francoščina postala neobvezni izbirni tuji jezik, izločilne konkurence ne bi bilo. 743 Pouk francoščine se je na šoli pred tem izvajal že dvakrat, obakrat kratko obdobje: v klasičnih oddelkih kot obvezni 3. tuji jezik (gl. op. 29) in v 80. letih kot fakultativni predmet (v popoldan- skih urah). 744 Nemščina se je na šoli fakultativno poučevala od l. 1976 (sprva na razredni, pozneje tudi na predmetni stopnji). Med recesijo se je želja po znanju nemščine močno povečala (in posledično vpis k Nemščina I–III); pred tem se je veliko učencev učilo žive tuje jezike zunaj šole, česar po novem marsikdo (ne denarno ne časovno) ni več zmogel. 745 Gl. op. 654. Latinščina in nemščina bi morali imeti (zaradi velikega zanimanja za obe) različen status. Prekvalificiranje enega od jezikov iz obveznega v neobvezni izbirni predmet pa bi mu prineslo spremembo standardov (in v primeru premajhnega vpisa ogrozilo celo kontinuiteto pouka). Prim. op. 439 in 678. 746 Število učencev pri izbirnih jezikih v šol. l. 2007/08: Latinščina I–III 72 učencev (še dodatno 42 jih je vpisalo fakultativno latinščino v 5. razredu), Francoščina I 20 učencev in Nemščina II–III 14 učencev. 747 Šola bi morala nujno oblikovati dolgoročno jezikovno politiko; o statusu tujih jezikov bi morali skupaj odločati šolsko vodstvo, stroka in starši. Prim. op. 742. 748 Predvidoma bi se povečala le velikost posameznih jezikovnih skupin. 749 Naš osnovnošolski latinski program je prilagojen statusu predmeta in majhnemu fondu ur ter je v primerjavi z nekaterimi tujimi nižjegimnazijskimi programi manj zahteven. 750 Gl. op. 618–619 in 621. Za več gl. Druga faza uvajanja devetletnega programa (2003/04–2007/08): Latinska interesna dejavnost šestega razreda. 751 Na OŠ P. Voranca sta latinščina in nemščina vse do danes ohranili enak status (obvezni izbirni predmet). Francoščina je po ukinitvi obveznega 2. tujega jezika (v šol. l. 2015/16 je imela ta status le še v 9. razredu; gl. op. 626) postala neobvezni izbirni predmet 2. in 3. triade (v šol. l. 2015/16 je imela ta status že v 4.–5. in 7.–8. razredu) (vir: Metka Zorec). 177 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) Pristajanje na realne razmere? Iz povedanega lahko sklenemo, da je OŠ Prežihovega Voranca začela la- tinščino, ki ji je v osemletnem programu v praksi vsa leta priznavala poseben status, 752 z uvedbo devetletnega programa obravnavati povsem enakopravno z drugimi izbirnimi predmeti, kar so preostale šole storile (in latinščino prej ali slej tudi opustile) že veliko pred njo. V novih razmerah, ko se je moral v široki ponud- bi izbirnih predmetov vsak izmed njih boriti za svoje mesto pod soncem 753 (za latinščino to sicer ni bilo novo – za svoj prostor v osnovnošolskem programu se je borila že od leta 1958 dalje), 754 priznavanje posebnega statusa latinščini, čeprav le interno – zaradi odsotnosti nacionalnega programa, ki bi takšno početje podpiral – enostavno ni bilo več mogoče. 755 Tako se je z devetletnim programom na svoj način dokončal proces opuščanja zgodnjega klasično-humanističnega izobraže- vanja (11–15 let), ki se je začel leta 1958 z ukinitvijo nižje klasične gimnazije 756 in nadaljeval leta 1975 s prepovedjo oblikovanja tradicionalnih latinskih paralelk. Kljub pristajanju na realne razmere pa OŠ Prežihovega Voranca le ni povsem opustila upanja na izboljšanje položaja latinščine. Predvsem ravnatelj in avto- rica Pr eg leda sta ob podpori nekaterih posameznikov (v šolskem letu 2008/09 je bil na šoli ustanovljen celo Iniciativni odbor za vzpostavitev osnovnošolskih regijskih centrov za pouk latinščine) delovala dalje v smeri oživitve zgodnjega klasično-humanističnega izobraževanja in šesto desetletje lahko poimenujemo kar desetletje (prijaznega, a žal neuspešnega) 757 dopisovanja in dogovarjanja s šolskimi oblastmi. 758 752 Gl. op. 368 in 554. 753 Izbirni predmeti so bili zakonsko izenačeni; poleg tega je številnim učiteljem primanjkovalo ur za polno učno obveznost, zato je bila nujna realizacija čim več izbirnih predmetov. Prim. op. 594. 754 Na OŠ P. Voranca so se ozaveščanja učencev in staršev o pomenu zgodnjega klasično-humani- stičnega izobraževanja lotili v 2. triadi, in sicer na več načinov: z brošurami, posterji, predavanji, roditeljskimi sestanki, tečajem za starše, vabili na prireditve Per vias antiquas, javnimi predsta- vitvami pouka latinščine, latinsko interesno dejavnostjo 6. razreda idr. (ZAA, hrani SŠM). 755 To bi od šole, tudi če bi v kolektivu obstajal širši interes, zahtevalo (pre)velik dodaten napor (tj. še dalje bi morala opravljati naloge, ki naj bi po dolžnosti pripadle šolskim oblastem). Prizade- vanja pa v novih razmerah najverjetneje ne bi obrodila uspeha (končni cilj šole je bil od nekdaj vpis zadostnega števila zunanjih učencev za odprtje nove paralelke) in bi povrh vsega sprožila konfliktne situacije. Prim. op. 159 in 753. 756 Delno že celo s šolsko reformo l. 1924; za več gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 108–110 (Zgodovin- ski okvir). 757 Gl. op. 656. 758 Predlogi OŠ P. Voranca so šli v dve smeri: prvič, vrniti 6. razredu 70 sistematiziranih ur latinšči- ne (tj. znova vzpostaviti tradicionalen štiriletni program); drugič, poleg že obstoječega (izbirni predmet, interesna dejavnost) vzpostaviti mrežo območnih latinskih centrov (paralelke z la- tinščino kot obveznim izbirnim oz. obveznim 2. tujim jezikom, povezava s klasično gimnazijo – nadaljevalni program); pot do tega bi vodila prek statusa klasičnega jezika (gl. op. 561). Za več gl. Prva (poskusna) faza uvajanja devetletnega programa (1999/2000–2002/03): Predlog progra- ma Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine. 178 Šolska kronika • 1–2 • 2017 Število učencev Če upoštevamo le povprečja in odstotke ter zanemarimo njihovo ozadje, so podatki za peto desetletje – predvsem zaradi boljših razmer v njegovi prvi polovici – ugodni, kajti šolsko kolesje se vrti počasi in posledice sprememb so se v vsej svoji razsežnosti pokazale šele v naslednjem, šestem desetletju. 759 V letih 1998–2008 je na OŠ Prežihovega Voranca štiriletni program latinščine zaključilo 52 odstotkov vseh učencev zadnjega razreda 760 (308 od 595 učencev), 761 kar je v odstotkih pomenilo v primerjavi s predhodnim desetletjem 762 zelo veliko povečanje. Število učencev, ki so v petdesetih letih te šole uspešno zaključili (sic) štiriletni program latinščine, je leta 2008 preseglo tisoč devetsto 763 (v povprečju 38 učencev letno). 764 V letih 2003–2008 je delež OŠ Prežihovega Voranca, glede na vse učence latin- ščine v Sloveniji, naraščal, 765 kar bi lahko vodilo do sklepa, da se je število učencev z novim programom na tej šoli povečalo. A večji delež je bil le dokaz, da se je tu obseg pouka latinščine zmanjševal počasneje kot na preostalih šolah, v obeh primerih je namreč uvedba devetletnega programa povzročila velik upad števila učencev la- tinščine. Na OŠ Prežihovega Voranca se je na primer v šolskem letu 2003/04 učilo latinščino 170 učencev, 766 v šolskem letu 2008/09, ob dokončnem prehodu v devet- letni program, pa le še petdeset (sic). 767 Pri tem je treba poudariti, da je v šolskih letih 2003/04–2007/08 vpis k fakultativni latinščini v petem razredu, ki je tedaj delal še po osemletnem programu, ostajal konstanten (povprečno 44 učencev letno), 768 medtem ko se je v višjih treh razredih, ki so delali že po devetletnem programu, zmanjšal za več kot štirideset odstotkov 769 in za skoraj prav toliko je še dodatno upadlo tudi število učencev, ki so zaključili štiriletni program. 770 759 Podobno, kot je bilo posledice ukrepov iz 1. in 2. desetletja najmočneje občutiti v 3. desetletju. Za več gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 140–145 (Tretje desetletje). 760 Do vključno šol. l. 2004/05 je bil to 8. razred osemletke, nato 9. razred devetletke. 761 Enak delež je bil dosežen v 2. desetletju; zaradi zmanjšanja šolske populacije so odstotki pred- stavljali zelo različno število učencev, npr. v 2. desetletju je 52 odstotkov pomenilo 425 učencev (gl. op. 319). 762 V 4. desetletju 41 odstotkov (329 od 811 učencev); odstotek se je bistveno povečal, dejansko število učencev pa se je celo nekoliko zmanjšalo (gl. op. 319 in 761). 763 1908 učencev; številka pa bi bila še veliko višja, če bi prišteli tudi vse, ki so se latinščino učili manj kot štiri leta oz. 4. leto niso bili pozitivno ocenjeni. 764 V zadnjih treh letih 5. desetletja je bilo učencev, ki so končali štiriletni program, manj kot 20 letno (18, 16, 19). 765 Število učencev latinščine na OŠ P. Voranca v posameznih letih 2003/04–2007/08: 170 (29 od- stotkov vseh učencev latinščine v Sloveniji), 139 (30 odstotkov), 114 (32 odstotkov), 120 (41 od- stotkov) in 114 (53 odstotkov). 766 Leto pred tem, v zadnjem letu popolne osemletke (2002/03), jih je bilo celo 194. 767 Število je bilo še toliko manjše zato, ker je šola v šol. l. 2008/09 prvič delala v celoti po devet- letnem programu, kar je pomenilo izgubo 5. razreda, kjer je bil vpis k latinščini vedno največji. 768 Na OŠ P. Voranca se je v posameznih letih 2003/04–2007/08 k fakultativni latinščini v 5. razredu vpisalo: 41, 41, 44, 53, 42 učencev. Prim. op. 541. 769 Na OŠ P. Voranca se je v posameznih letih 2003/04–2007/08 učilo latinščino v 7.–9. razredu: 129, 98, 70, 67, 72 učencev. 770 Na OŠ P. Voranca je v posameznih letih 2003/04–2007/08 štiriletni program končalo: 32, 43, 18, 16, 19 učencev. 179 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) In še posebnost: na OŠ Prežihovega Voranca je na »lestvici najpopularnej- ših« izbirnih predmetov tretje triade za šolsko leto 2007/08, ki je bilo peto in zadnje leto prehodnega obdobja, latinščina zasedla drugo najvišje mesto (izbralo jo je 72 učencev), takoj za računalništvom (79 učencev); 771 če k temu prištejemo še vpis k fakultativni latinščini v petem razredu (42 učencev), je to leto izmed vseh neobveznih predmetov prav latinščina pritegnila največ učencev (114)! To je le dokaz več, da je bilo med osnovnošolsko populacijo zanimanje zanjo ob srečanju starega in novega programa še kako živo in da bi njen pouk ubral drugačno pot, če ne bi vanj posegla šolska reforma z novimi normativnimi omejitvami. Konec samostojne študijske skupine za osnovno šolo Na samem začetku druge faze uvajanja devetletnega programa je že tako težko situacijo še poslabšalo to, da je Zavod za šolstvo s šolskim letom 2003/04 (brez opozorila) ukinil samostojno Študijsko skupino za latinščino v osnovni šoli 772 oziroma jo pridružil srednješolski študijski skupini, znotraj katere pa ni zaživela. Pozneje je bilo kot razlog za ukinitev navedeno premajhno število vklju- čenih šol. Na zadnjem srečanju sredi novembra 2003 773 jih je bilo zastopanih le šest, 774 vabljeni predstavniki preostalih desetih šol 775 ter Zavoda za šolstvo pa se srečanja niso udeležili. Glavni vzrok za tako izjemno nizko udeležbo (latinščino se je to leto učilo 580 učencev na šestnajstih šolah) 776 je bilo vsekakor poslabšanje razmer zaradi uvajanja novega programa, ki je na večini šol pomenilo napoved skorajšnjega začetka opuščanja latinščine: v naslednjih štirih letih jo je dokončno opustilo kar enajst izmed omenjenih šestnajstih šol, kmalu za tem pa – z edino izjemo OŠ Prežihovega Voranca – še vse preostale. 777 771 Število učencev pri izbirnih predmetih 3. triade (OŠ P. Voranca 2007/08): Računalništvo I–III 79, Latinščina I–III 72, Šport za sprostitev/Šport za zdravje 54, Poskusi v kemiji 53, Zvezde in vesolje/Sonce–Luna–Zemlja 44, Življenje upodobljeno v umetnosti/Oblika in slog 44, Franco- ščina I 20, Gledališki klub 18, Organizmi v naravnem in umetnem okolju 14, Nemščina II–III 14. 772 Gl. op. 391 in 457–458; Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 166–167 (Eksperimentalni projekt: Prednosti in pomanjkljivosti). 773 OŠ P. Voranca, 13. 11. 2003 (kot se je izkazalo pozneje, je bil ta sklic dejansko neuraden, saj je skupina s šol. l. 2003/04 prenehala obstajati); naslednje srečanje je bilo v okviru srednješolske študijske skupine (pedagoška delavnica na ZRSŠ, 17. 1. 2004). 774 Srečanja so se udeležile učiteljice latinščine: Maja Gril Juvan (OŠ Šentvid, OŠ M. Jarca), Ana Ratajc (OŠ Trnovo), Neža Vilhelm (OŠ Ledina), Janja Žmavc (OŠ T. Čufarja) in avtorica Pr eg leda (OŠ P. Voranca – vodja). 775 Manjkali so predstavniki petih ljubljanskih šol (OŠ V. Vodnika, OŠ R. Jakopiča, OŠ M. Šuštar- šiča, OŠ M. Vrhovnik in OŠ Vič; prvih dveh zaradi službene zadržanosti učiteljice) in petih šol zunaj Ljubljane (OŠ b. Polančičev, OŠ S. Klavore, OŠ M. Sobota I, OŠ M. Sobota III in OŠ G. Radgona; zadnjih treh zaradi bolezni predavatelja). 776 Za imena šol gl. op. 774–775. V šol. l. 2003/04 je bila latinščina na večini šol še fakultativni pred- met (5.–8. razred osemletke) oz. interesna dejavnost; le na treh šolah je bila izbirni predmet (Latinščina I, 7. razred devetletke): OŠ P. Voranca (2. leto učenja; dve skupini), OŠ T. Čufarja (2. leto učenja) in OŠ R. Jakopiča (1. leto učenja). 777 Zemljevid »latinskih šol« se je z uvedbo devetletke v celoti spremenil. Gl. Druga faza uvajanja devetletnega programa (2003/04–2007/08): Opuščanje latinščine. 180 Šolska kronika • 1–2 • 2017 Konec državnega tekmovanja Certamen Latinum Zaradi postopnega opuščanja latinščine je s šolskim letom 2007/08 ugasnilo državno tekmovanje v znanju latinščine v osnovni šoli, poimenovano Certamen Latinum. 778 Tega leta je pouk latinščine sicer izvajalo pet šol, ki pa z izjemo OŠ Prežihovega Voranca niso izpolnjevale pogojev 779 oziroma za tekmovanje niso bile zainteresirane. 780 Že leto pred tem, v šolskem letu 2006/07, se je na tekmo- vanje od sedmih šol 781 prijavila le OŠ Prežihovega Voranca (tekmovanje je bilo vseeno izvedeno, interno na OŠ Prežihovega Voranca, 5. aprila 2007). Skupno je bilo trinajst tekmovanj in potekala so vsako leto aprila (z izjemo drugega, ki je bilo decembra) v organizaciji Zavoda za šolstvo. 782 Prvo je bilo v Mariboru na OŠ Slave Klavore aprila leta 1995, drugo v Ljubljani na OŠ Prežihovega Voranca decembra istega leta, preostala pa so bila izvedena v Ljubljani na OŠ Prežihovega Voranca za ljubljansko regijo in do leta 2003 sočasno v Mariboru na OŠ bratov Polančičev ali OŠ Slave Klavore za učence iz Maribora, Murske Sobote in Gornje Radgone. Certamen Latinum je za učence predstavljalo tudi eno redkih prilo- žnosti za medšolska srečanja: v letih 1995–2007 se ga je udeležilo več kot petsto učencev osmega oziroma devetega razreda 783 s trinajstih osnovnih šol. 784 Tekmovalni testi so imeli prvotno poudarek na jezikovnih vsebinah, sčaso- ma pa se je med jezikovnimi in kulturno-civilizacijskimi vsebinami vzpostavilo optimalno ravnovesje, testi so dobili dvodelno obliko in postali tematski. 785 V skladu s Pravilnikom o tekmovanju so učenci za dosežke od 90 do 100 odstot- kov možnih točk prejeli zlato Sovretovo priznanje in od 80 do 89,5 odstotka 778 Latinsko tekmovanje (gl. op. 394). 779 C. Latinum je bil v osemletki namenjen učencem 8. razreda, ki so se učili latinščino 4. leto, v devetletki pa učencem 9. razreda, ki so se jo učili najmanj 3. leto oz. so si ustrezno znanje pri- dobili sami. 780 V šol. l. 2007/08 je izbirni predmet Latinščina III (4. leto učenja) poleg OŠ P. Voranca izvajala le OŠ Trnovo, ki pa se C. Latinum že nekaj let ni udeleževala. Za preostale tri šole (OŠ M. Jarca, OŠ V. Vodnik, OŠ M. Vrhovnik) gl. op. 662. 781 V šol. l. 2006/07 so imele latinščino naslednje šole (vse iz Ljubljane): OŠ P. Voranca, OŠ Trnovo, OŠ M. Jarca, OŠ M. Pečarja, OŠ R. Jakopiča, OŠ Šentvid in OŠ V. Vodnika; 3. oz. 4. leto so se jo učili le na prvih treh. OŠ Šentvid in OŠ M. Pečarja sta imeli le začetni tečaj, OŠ R. Jakopiča in OŠ V. Vodnika tudi 1. nadaljevalni. 782 Za koordinacijo je bila na ZRSŠ zadolžena prof. Katja Pavlič Škerjanc (gl. op. 364 in 627). Uradno dokumentacijo hrani ZRSŠ; kopije tekmovalnih testov so tudi v ZAA – fasc. Certamen Latinum (hrani SŠM). 783 Gl. op. 760 in 779. 784 OŠ P. Voranca se je udeležila vseh 13 tekmovanj, OŠ T. Čufarja 12 (l. 2006 je latinščino opustila), OŠ b. Polančičev in OŠ S. Klavore devetih, OŠ Ledina osmih, OŠ Trnovo šestih, OŠ M. Sobota I in III štirih, OŠ M. Sobota II treh, OŠ M. Jarca dveh ter OŠ R. Jakopiča, OŠ Šentvid in OŠ G. Radgona po enega. 785 Dva dela po 45 minut s 15-minutnim odmorom; za vsebinsko prenovo (tematska zasnova) je bila v veliki meri zaslužna tedanja profesorica latinščine na OŠ T. Čufarja Janja Žmavc. 181 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) pohvalo. 786 Certamen Latinum pa kljub za osnovnošolske razmere visoki stopnji zahtevnosti ni bilo obravnavano enakopravno z drugimi državnimi tekmovanji: zlato Sovretovo priznanje (drugače od zlatih priznanj v znanju nekaterih drugih, prav tako neobveznih osnovnošolskih predmetov) 787 učencem ni prineslo doda- tnih točk za vpis v srednjo šolo. 788 Pri tem je bila edina izjema Gimnazija Poljane, ki je dijakom v šolskem letu 2005/06 pri vpisu v klasično gimnazijo prištela pet točk za Sovretovo priznanje in tri za pohvalo. 789 Učbeniki V petem desetletju je prišlo na področju osnovnošolske latinske učbeniške literature do sprememb: po skoraj treh desetletjih uporabe F undament a L atina 790 avtorice Ane Šašel sta se začela uporabljati nova, ilustrirana učbeniška kompleta, najprej leta 1999 L atinščina z a vsak ogar in nato leta 2008 Lingua L atina. Leta 2004 pa je za potrebe epigrafskih delavnic, ki so sčasoma postale nepogrešljiv sestavni del osnovnošolskega pouka latinščine, izšel droben vodnik Sprehod po rimsk em lapidariju N ar odnega muz eja Slo v enije (zbirka štirih delovnih listov z rešitvami). 791 L atinščina z a vsak ogar 792 Tridelni učbeniški komplet L atinščina z a vsak ogar je predstavljal »poskus drugačnega slovenskega latinskega učbenika na začetni stopnji«, 793 ki je učenca v desetih vsebinsko zaokroženih lekcijah popeljal od prve latinske povedi do bra- nja kratkega izvirnega latinskega besedila. 794 Posebnost so predstavljale tudi vaje 786 Na 1. in 2. mestu po številu priznanj in pohval sta bili OŠ P. Voranca (100) in OŠ T. Čufarja (25) (gl. op. 306 in 340). Sledile so: OŠ b. Polančičev (9), OŠ Ledina (5), OŠ Trnovo (5), OŠ S. Klavore (2), OŠ M. Jarca (2) in OŠ R. Jakopiča (1). Za več gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 151–159 (Šole z latinščino); R ustic a L atina, IX–X/2008, str. 87–88 (Seznam dobitnikov zlatih Sovretovih pri- znanj in pohval). 787 Npr. zlata priznanja z državnih tekmovanj Vesele šole in v znanju fakultativne nemščine so prinašala točke za vpis v srednjo šolo. 788 Študijska skupina je problematiko točk (poleg tega tudi mentorji tekmovalcev od ZRSŠ niso nikoli prejeli uradnih potrdil) večkrat obravnavala in urgirala pri ZRSŠ; podpise za priznanje točk so zbirali celo starši učencev OŠ P. Voranca (gl. dopis staršev šolskim oblastem z dne 12. 2. 2001). (ZAA, hrani SŠM) 789 Arhiv Gimnazije Poljane. 790 Gl. op. 505. Za več gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 138–140 (Učbeniki) in 170–171 (Učbeniki). 791 Aleksandra Pirkmajer Slokan, Spr e hod po rimsk em lapidariju N ar odnega muz eja Slo v enije: V o- dnik z a mlade, narisala Andreja Peklar, Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2004, 16 str. Za uporabo vodnika predznanje latinščine ni potrebno, primeren je tudi za »nelatince«, npr. za pouk zgodovine. 792 Aleksandra Vesna Pirkmajer, L atinščina z a vsak ogar, ilustrirala Marija Prelog, Ljubljana, Dr- žavna založba Slovenije, 1993 (gl. op. 506 in 416–417). 793 Pirkmajer 1993, str. 7. Avtorica je učbenik L atinščina z a vsak ogar prvotno namenila predvsem samoukom (srednješolcem in starejšim), pozneje pa se je izkazal kot primeren tudi za osnov- nošolski pouk. 794 Gaius Iulius Caesar, C omment arii de be llo Gallic o (odlomek). 182 Šolska kronika • 1–2 • 2017 z dodanimi rešitvami, razdeljene v tri težavnostne sklope. 795 Delež jezikovnih 796 in kulturno-civilizacijskih vsebin se je v tem učbeniku že približal razmerju, po- zneje predlaganem v učnem načrtu za devetletno osnovno šolo. 797 Za obravnavo uvodne tematike so se v petem razredu uporabljala interna skripta OŠ Prežihove- ga Voranca Uv od v uč enje lati nščine, 798 nekateri učitelji pa so zaradi specifičnosti svojih skupin pripravljali lasten material. Prvo leto so učenci poleg uvoda usvojili snov prve lekcije, v naslednjih treh pa vsako leto po tri nove lekcije. Z devet- letnim programom se je začel obseg predelane snovi na večini šol postopoma zmanjševati, 799 na OŠ Prežihovega Voranca pa je uspelo vsem generacijam v letih 1999–2008 predelati snov v celoti. L atinščina z a vsak ogar je bil sorazmerno po- pularen učbenik, ne nazadnje tudi zaradi svoje drugačnosti. 800 Lingua L atina 801 Učbeniški komplet 802 Lingua L atina je bil s podnaslovom uč benik z a l atin- ščino v 7.–9. r azr ed u dev et l etnega osno vnošol sk ega iz obr až ev anja 803 natisnjen leta 2007, v knjigarne pa je prišel januarja 2008. Na pobudo založbe naj bi avtorica prvotno le dopolnila in za uporabo v devetletki preuredila svoj učbenik L atinšči- na z a vsak ogar iz leta 1993, a pozneje je – tudi zaradi umika delovnih zvezkov iz nabora obvezne učbeniške literature – nastal povsem nov učbenik, ki je bil kot prvi med našimi latinskim učbeniki natisnjen v barvah in bogato ilustriran 804 795 Sklopi A, B, C; sklopa B in C sta omogočala tudi širitev osnovnega besednega zaklada (ta je štel ok. 700 besed). 796 Morfološko so bili popolneje od glagola (ta je bil brez konjunktivov, supinove osnove in večine neosebnih oblik) obdelani samostalnik, pridevnik in zaimek (vse deklinacije in večina zaim- kov); osnove sintakse so vsebovale le nekaj priredij in podredij z indikativom, neodvisna vpra- šanja in pasivne stavke. 797 70 odstotkov : 30 odstotkov (Učni načrt za izbirni predmet 1998, str. 14; gl. op. 373). 798 Skripta (27 str.) je pripravila avtorica Pr eg leda l. 1999 kot pomoč pri uporabi L atinščina z a vsa- k ogar v 5. razredu; nastala so na osnovi uvodnega dela delovnega zvezka k F undament a L atina I (gl. op. 418); dopolnjena so se na OŠ P. Voranca uporabljala tudi v 6. desetletju pri interesni dejavnosti 6. razreda (gl. op. 617). 799 Najprej so opuščali vaje sklopov B in C v 2. polovici delovnega zvezka, nato zahtevnejše lekcije v celoti. 800 Dejstvo, da je 1. naklada 2000 izvodov (ki je bila za latinski učbenik, ki se do l. 1999 v šoli ni uporabljal, velika) sorazmerno hitro pošla, kaže na tedanje zanimanje javnosti za latinščino. Učbenik so uporabljale vse »latinske osnovne šole« najmanj v letih 1999–2008. 801 Aleksandra Pirkmajer Slokan, Lingua L atina: uč benik z a latinščino v 7.–9. r azr edu dev et letnega osno vnošolsk ega iz obr až ev anja, ilustracije je narisala Marija Prelog; fotografije so prispevali Narodni muzej Slovenije et al., Ljubljana, DZS, 2007. Strokovni svet RS za splošno izobraževa- nje ga je potrdil 11. 10. 2007. 802 Tiskani del kompleta vsebuje: Liber I (102 str.; uvodni del in lekcije 1–8), Liber II (86 str.; lekcije 9–14), Liber III (87 str.; lekcije 15–19) in I ndex v er borum (32 str.); za spletni dodatek gl. dalje. 803 Lingua L atina je primeren tudi za srednješolce in starejše. 804 Poleg risb vsebuje številne fotografije, ki usmerjajo učenčevo pozornost k antičnim najdiščem v naših krajih. 183 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) ter imel spletni dodatek. 805 Obsežne štiridelne, enotno strukturirane lekcije z bogatim besednim zakladom 806 (vsebinsko zaključeno besedilo s sentencami, ar s gr ammatic a, 807 kulturno-civilizacijska tema in v štiri težavnostne oziroma vsebinske sklope razdeljene exercitationes) dajejo »učiteljem in učencem veliko svobode, tako da lahko snov obravnavajo v obsegu in zaporedju, ki jim najbolj ustreza,« 808 v določenih delih je mogoča celo obravnava samo kulturno-civiliza- cijskih vsebin. Seveda je za suvereno uporabo (vsakega) učbenika potrebnih vsaj nekaj let prakse, 809 za kar pa učitelji od uvedbe devetletnega programa dalje sko- rajda nimajo več priložnosti. Ob izidu Lingua L atina v šolskem letu 2007/08 je pouk latinščine izvajalo pet osnovnih šol, od tega le tri kot izbirni predmet in le dve kot štiriletni program, 810 ko pa se je v šolskem letu 2008/09, ob dokončni uved- bi devetletnega programa, začel tudi uradno uporabljati (OŠ Prežihovega Voranca je to storila s soglasjem staršev že sredi šolskega leta 2007/08), sta izbirni predmet Latinščina I izvajali le OŠ Prežihovega Voranca (šestnajst učencev) in OŠ Trnovo (devet učencev). 811 Zato ni pretirana trditev, da je bil Lingua L atina od vseh naših latinskih učbenikov napisan za najmanjše število učencev kadarkoli. 805 Dostopno: http://vedez.dzs.si, pridobljeno 15. 9. 2016. Spletni dodatek vsebuje dva paketa: brezplačnega (rešitve vaj, slovensko-latinski slovarček, lekciji 20–21, diagnostični testi) in pla- čljivega (gradivo za učiteljevo pripravo). 806 Ok. dva tisoč besed (z dodano etimologijo), kar je skoraj trikrat toliko kot osnovno besedišče L atinščina z a vsak ogar (gl. op. 795) oz. primerljivo z besediščem F undament a L atina I in Fu n- damenta Latina II skupaj. 807 Velik poudarek je na morfologiji, vključno z izjemami. Sintaksa je obdelana nepopolno, a veliko podrobneje kot v L atinščina z a vsak ogar (gl. op. 796). 808 Pirkmajer Slokan 2007, str. 9. Ena bistvenih učiteljevih nalog je določiti jasno mejo med zahte- vanim aktivnim in pasivnim besednim zakladom. 809 Šestletna uporaba (2008–2014) na OŠ P. Voranca je pokazala, da je v sedanjih razmerah maksi- malni priporočljiv obseg snovi naslednji: 1. leto (interesna dejavnost 6. razreda, 35 ur) uvod in 1. lekcija; 2.–3. leto (Latinščina I–III, 204 ure) po pet lekcij letno, v 8. in 9. razredu s prilagoditvami (7. razred: 2.–6. lekcija; 8. razred: 7.–11. lekcija z dodanim aktivnim perfektom in pasivom časov prezentove osnove; 9. razred: 12.–16. lekcija s poudarkom na 3. deklinaciji, ob opustitvi večine drugih vaj). 810 Gl. op. 662. 811 Pozneje so Lingua L atina uporabljale tudi: OŠ dr. J. Mencingerja B. Bistrica (2009–2013), OŠ Šentvid (2011–2014) in OŠ A. Šuštarja (od 2011 dalje pri izbirnem predmetu Klasična kultura z latinščino). 184 Šolska kronika • 1–2 • 2017 ŠESTO DESETLETJE (2008–2016) 812 Javna osnovna šola opušča pouk latinščine. Zasebna iniciativa. Kore- spondenca OŠ Prežihovega Voranca s šolskimi oblastmi: »Izbirni tuji jezik druge triade? Obvezni drugi tuji jezik tretje triade? Klasični jezik in mre- ža področnih latinskih centrov?« Polstoletna »debata gluhih« 813 glede pouka latinščine v javni osnovni šoli se je nadaljevala tudi po letu 2008 in njegove težave so do danes (šolsko leto 2015/2016) ostale nerešene. Vsa ključna problematika zgodnjega klasično-huma- nističnega izobraževanja (11–15 let) je podrobno opisana v predhodnih poglavjih Pr eg leda, ki zato za dogajanje v šestem desetletju, natančneje med letoma 2008 in 2016, 814 ne prinaša komentarjev, ampak le nekatera sama po sebi dovolj zgovor- na dejstva. Prvo leto popolne devetletke (šolsko leto 2008/09) – leto popolne krize Teoretično bi moral pouk latinščine s šolskim letom 2008/09, ob dokončni uvedbi devetletnega programa, doživeti svoj preporod, saj je bil njegov status – po petih desetletjih fakultativnosti in predmetnih krožkov – končno urejen (tridelni izbirni predmet tretje triade), imel je potrjen učni načrt in nov učbenik (Lingua Latina). V praksi pa se je zgodilo ravno nasprotno: osnovnošolski pouk latinščine se je tega leta srečal s svojo do tedaj najhujšo krizo. Izbirni predmet in interesna dejavnost (število vključenih učencev) 815 V šolskem letu 2008/09 se je latinščino učilo predvidoma 115 učencev 816 na petih šolah, 817 od tega četrto leto le štirinajst (dvanajst na OŠ Prežihovega Voranca in dva na OŠ Trnovo), kar so bile v primerjavi s predhodnimi leti izredno nizke šte- vilke. 818 To leto sta izbirni predmet Latinščina I–III izvajali dve šoli, in sicer vse tri njegove dele le OŠ Prežihovega Voranca (50 učencev: I 16, II 22, III 12), OŠ Trnovo pa prvi in tretji del (11 učencev: I 9, III 2). Preostale tri šole (in delno tudi OŠ Trno- 812 Za povzetek poglavja gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 174–176 (Šesto desetletje). 813 Gl. op. 162. 814 Raziskavo, katere rezultate prinaša Pr eg led, je avtorica zaključila s šol. l. 2015/16 (gl. op. 1 in 422). 815 V letih 2008–2016 so latinščino poučevale: v Ljubljani: OŠ P. Voranca: Aleksandra Pirkmajer Slokan (1988–2014), Tea Kranjc (2009– ); OŠ M. Jarca: Barbara Toplak (2008–2010); OŠ Trno- vo: Ana Ratajc (1994–2011); OŠ V. Vodnika: Mojca Mikuž (1994–2013); OŠ Šentvid: Živa Kham Omahen (2011–2014); OŠ M. Vrhovnik: Mija Golob (2007–2009), Jelka Perne (2009/10, 2015/16); OŠ F. Bevka: Jelka Perne (2009– ); OŠ Savsko naselje: Barbara Toplak (2009/10); OŠ Zalog: Ana Ratajc (2012– ); zunaj Ljubljane: OŠ dr. J. Mencingerja, Bohinjska Bistrica: Marija Helena Lo- gar (2009–2011, 2012/13), OŠ D. Flisa, Hoče: Katjuša Kolar (2013–2015), OŠ Milavž na Dravskem polju: Katjuša Kolar (2015– ). 816 Za nekatere skupine interesnih dejavnosti ni bilo mogoče pridobiti točnih podatkov (gl. op. 444). 817 Za imena šol gl. op. 640. 818 Pred tem se je v posameznih šolskih letih 2002/03–2007/08 učilo latinščino naslednje število slovenskih osnovnošolcev (v oklepaju je podatek za OŠ P. Voranca): 713 (194), 580 (170), 465 (139), 355 (114), 290 (120), 215 (114). Prim. op. 451, 465, 528–530, 540–541, 580, 612, 662 idr. 185 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) vo) so pouk latinščine organizirale kot interesno dejavnost: 819 OŠ Trnovo (začetni tečaj – šesti razred, 16 učencev; drugi nadaljevalni tečaj – osmi razred, 11 učencev), OŠ Valentina Vodnika (začetni tečaj – šesti do deveti razred, 12 učencev), OŠ Mi- rana Jarca (začetni in prvi nadaljevalni tečaj, najverjetneje šesti in sedmi razred) in OŠ Majde Vrhovnik (začetni tečaj, najverjetneje starostno heterogena skupina). 820 Obvezni drugi tuji jezik? Štiriletni latinski program? V šolskem letu 2008/09 je pouk latinščine poleg velikega upada števila učen- cev doživel še dva huda »poraza«: izpadel je iz nabora obveznih drugih tujih jezikov tretje triade, 821 hkrati pa je OŠ Prežihovega Voranca (prvič in edinkrat v svoji pol- stoletni zgodovini) za eno leto prekinila svoj sicer kontinuiran štiriletni program latinščine. 822 To šolsko leto je latinščino v vseh štirih višjih razredih poučevala le OŠ Trnovo (v kombinaciji izbirnega predmeta in interesnih dejavnosti), 823 toda generacija njenih učencev, vpisana v šesti razred leta 2008 (kakor niti ne nasle- dnji dve), štiriletnega programa ni zaključila. 824 Tega je izmed vseh javnih šol v šestem desetletju realizirala le OŠ Prežihovega Voranca, 825 a tudi ta šola le v okr- njeni obliki, 826 v majhnem obsegu 827 in z enoletnim zamikom – šele potem ko je s šolskim letom 2009/10 uvedla »latinsko interesno dejavnost šestega razreda«. 828 Čeprav je slednjo imela le za začasno rešitev 829 in se je dalje borila za vrnitev siste- matiziranih ur latinščine šestemu razredu, 830 se problematika pouka latinščine za drugo triado vse do danes ni uredila. Prav tako še vedno traja tudi boj za vrnitev obveznega drugega tujega jezika v osnovnošolski program (v njegovo tretjo triado 819 Kot interesno dejavnost se jo je najverjetneje učilo 54 učencev (gl. op. 640). Prim. op. 425, 439, 488, 641 idr. 820 Za latinsko interesno dejavnost 6. razreda OŠ P. Voranca gl. op. 617. 821 Gl. op. 156, 625–626; za OŠ P. Voranca gl. op. 742, 747, 751 in 771. Za več gl. Druga faza uvajanja devetletnega programa (2003/04–2007/08): Nedorečen status; OŠ Prežihovega Voranca v pre- hodnem obdobju (2003/04–2007/08): Notranje spremembe. 822 Gl. op. 618 in 621. Za več gl. Druga faza uvajanja devetletnega programa (2003/04–2007/08): Latinska interesna dejavnost šestega razreda. 823 V šol. l. 2008/09 je imela OŠ Trnovo 38 učencev latinščine: v 6. razredu 16 (interesna dejavnost), v 7. razredu 9 (Latinščina I), v 8. razredu 11 (interesna dejavnost) in v 9. razredu 2 (Latinščina III). 824 Na OŠ Trnovo je Latinščina I v 7. razredu 2009/10 pomenila 1. leto učenja (kljub interesni dejav- nosti v 6. razredu 2008/09) in Latinščina II v 8. razredu 2010/11 2. leto učenja (vir: Ana Ratajc); l. 2011 je OŠ Trnovo latinščino v celoti opustila. 825 Gl. op. 645; za prehodno obdobje gl. op. 431. 826 Gl. op. 619. 827 Na OŠ P. Voranca je od 129 učencev, vpisanih k interesni dejavnosti 6. razreda v letih 2009–2012 (po posameznih letih: 38, 30, 30 31), v letih 2013–2016 končalo štiriletni program 37 učencev (po posameznih letih: 11, 11, 7, 8). Prim. op. 451, 530, 768 in 770 idr. 828 Gl. op. 617. 829 »V 6. razredu OŠ Prežihovega Voranca načrtuje kot začasno (tj. za šol. l. 2009/10) nadomestilo za izgubljeni pouk latinščine v 6. razredu devetletke (tj. nekdanjem 5. razredu osemletke) s 1. 10. 2009 uvedbo latinskih interesnih dejavnosti (2 skupini po 1 uro tedensko)« (Zapisnik 2. seje Iniciativnega odbora z dne 14. 9. 2009, str. 1.) (ZAA, hrani SŠM; arhiv OŠ P. Voranca) 830 Gl. op. 635. Za korespondenco s šolskimi oblastmi gl. dalje. 186 Šolska kronika • 1–2 • 2017 ter za širitev v drugo triado) in za uvrstitev latinščine v njegov nabor. Izjemna škoda je, da se OŠ Prežihovega Voranca v prizadevanjih 831 za ohranitev tradicional- nega štiriletnega učenja latinščine niso pridružile tudi preostale slovenske šole 832 in da se ni v dogajanje aktivno vključila tudi zainteresirana širša javnost. 833 Iniciativni odbor (OŠ Prežihovega Voranca) Kot odgovor na brezizhodno stanje je bil februarja 2009 na OŠ Prežihovega Voranca konstituiran Iniciativni odbor za vzpostavitev osnovnošolskih regijskih centrov za pouk latinščine (delovni naslov). 834 V zapisniku ustanovne seje je bilo med drugim zapisano, da je »poglavitni vzrok za srečanje dejstvo, da je pouk la- tinščine v slovenski osnovni šoli (kljub dolgoletnim prizadevanjem za njegovo ohranitev in izboljšanje) vse bolj ogrožen in se je s šolskim letom 2008/09, tj. z dokončnim prehodom iz osemletnega v devetletni osnovnošolski program, zna- šel v kritičnem položaju, ki zahteva takojšnje ukrepanje.« 835 Kot že ime odbora pove, je bila njegov glavni cilj »v skladu s predlogom programa Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine ustanovitev osnovnošolskih regijskih centrov za pouk latinščine ne le v Ljubljani, ampak tudi v drugih slovenskih krajih s klasično gimnazijo z možnostjo programa nadaljeva- ne latinščine.« 836 Med drugim je bilo ugotovljeno, »da ima izobraževalni program (pouk latinščine v osnovni, srednji in visoki šoli) po novem obliko na glavo obr- njene piramide ter da bi pouk latinščine v 6. razredu devetletke razbremenil nekatere predmete (ne da bi bilo treba pri tem posegati v njihove učne načrte), ki zdaj negativno občutijo spremembe učnega načrta (zmanjšanje določenih učnih vsebin) pri slovenskem jeziku«. 837 Poudarjeno je bilo, »da morajo imeti štiriletni pouk latinščine v okviru rednega (sic) urnika tudi nekatere slovenske državne osnovne šole, ne le zasebne katoliške šole RKC. 838 Država enostavno ne sme vzeti 831 Gl. op. 512–513, 522–524, 606 in 758. 832 Preostale šole se po zbranih podatkih v tem obdobju glede odločitev šolskih oblasti v zvezi s poukom latinščine niso aktivno opredeljevale. Za sodelovanje z ZRSŠ gl. op. 391 in 627. 833 Npr. s časopisno polemiko ali peticijo; o možnosti slednje so posamezni člani Društva klasikov sicer razmišljali v šol. l. 2013/14, a do realizacije ni prišlo (vir: Bogdanka Pirc Marjanovič); zače- tek prve pa je nakazal članek tajnice Društva klasikov v rubriki PP 29 časopisa Delo (gl. Nataša Peternel, Tuji jeziki v izobraževalni vertikali: Najprej lahko pričakujemo pomik pouka tujega jezika v nižje razrede osnovne šole: Delo 14. 4., Delo 25. 4. 2009), na katerega pa ni bilo odziva. 834 V Pr eg ledu: Iniciativni odbor. Člani Iniciativnega odbora so bili poleg obeh predlagateljev, rav- natelja Marjana Gorupa in avtorice Pr eg leda: prof. dr. Matjaž Babič – redni profesor in pred- stojnik Oddelka za klasično filologijo FF Univerze v Ljubljani; Bogdanka Pirc Marjanovič, dr. med.– predstavnica Društva klasikov (gl. op. 467); dr. Marjeta Šašel Kos – raziskovalka na ZRC SAZU (gl. op. 349, 353 in 467); doc. dr. Janja Žmavc – docentka na FHŠ Univerze na Primorskem in predsednica Društva za antične in humanistične študije Slovenije (gl. op. 305 in 785). 835 Zapisnik konstitutivne seje Iniciativnega odbora z dne 18. 2. 2009 na OŠ P. Voranca, str. 1. (ZAA, hrani SŠM) 836 Ibid., str. 4. 837 Ibid., str. 4 (dr. Matjaž Babič). 838 Gl. op. 4 in 655. 187 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) možnosti humanističnega izobraževanja otrokom staršev z drugačnimi svetov- nonazorskimi ali verskimi prepričanji«. 839 Iniciativni odbor je bil to in naslednji dve šolski leti zelo aktiven, 840 potem pa je njegovo delovanje počasi zamrlo, če- prav do danes ni bil uradno razpuščen. Korespondenca s šolskim ministrstvom V skladu s sklepom konstitutivne seje Iniciativnega odbora 841 je ravnatelj Marjan Gorup zaprosil za sprejem pri šolskem ministru dr. Igorju Lukšiču z na- menom, da ga osebno seznani s problematiko pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli ter s predlogoma programov Osnovna šola s poudarkom na pou- čevanju latinščine in Zgodnje učenje latinščine. 842 Sledil je delovni sestanek pri generalnemu direktorju Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Borisu Černil- cu 843 (čez eno leto pa, na ponovno prošnjo, pri šolskem ministru osebno) in nato tudi njegov pisni odgovor, 844 ki se je – enako kot vsi poznejši ustni in pisni odgo- vori šolskih oblasti – skliceval na zakonodajo devetletne osnovne šole, ki naj ne bi dopuščala izjem. Drugo leto devetletnega programa (šolsko leto 2009/10) To leto se je začelo nekoliko bolj optimistično od predhodnega: zunaj Lju- bljane je izbirno latinščino uvedla OŠ dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici (Latinščina I 12 učencev), 845 v Ljubljani pa sta jo še naprej poučevali OŠ Trnovo 846 (18 učencev: I 9, II 9) in OŠ Prežihovega Voranca 847 (45 učencev: I 15, II 15, III 15). Za spoznanje se je razširil tudi krog šol, kjer je pouk potekal kot interesna dejavnost, 848 v starostno homogenih oziroma heterogenih skupinah: OŠ Trnovo (12 učencev: šesti razred 5, deveti 7), OŠ Prežihovega Voranca 849 (38 učencev: šesti razred, dve skupini po 19), OŠ Mirana Jarca (4 učenci: začetni tečaj 3, drugi nadaljevalni 1), OŠ Valentina Vodnika (19 učencev: začetni tečaj 6, prvi nadalje- 839 Ibid., str. 4 (dr. Bogdanka Pirc Marjanovič). 840 Gl. zapisnike Iniciativnega odbora. (ZAA, hrani SŠM) 841 Ibid., str. 3. 842 Gl. op. 512–513 in 522–524. 843 Delovni sestanek je bil 14. 5. 2009 (Boris Černilec); udeležila sta se ga ravnatelj Marjan Gorup in avtorica Pr eg leda. 844 Pisni odgovor g. Borisa Černilca je ravnatelj Marjan Gorup prejel 10. 7. 2009. (Arhiv OŠ P. Voran- ca; ZAA, hrani SŠM) 845 Zasluge za uvedbo latinščine na OŠ dr. J. Mencingerja je imela (poleg šolskega vodstva) prof. Marija Helena Logar, ki jo je tudi poučevala. 846 Gl. op. 824. 847 Na OŠ P. Voranca je bila v šol. l. 2009/10 latinščina za učence 7. in 8. razreda 3. tuji jezik (gl. op. 625–626). Latinščina I je to leto izjemoma pomenila 1. leto učenja (gl. op. 621); Latinščina II in III pa sta (zaradi fakultativnega pouka v 5. razredu osemletke v šol. l. 2006/07 in 2007/08) pomenili 3. oz. 4. leto učenja. 848 Gl. op. 499. »Nepravi« latinski interesni dejavnosti (gl. op. 425) sta bili namenjeni po dve teden- ski uri na skupino, izjema je bila le OŠ P. Voranca z eno tedensko uro (gl. op. 619). 849 Gl. op. 617. 188 Šolska kronika • 1–2 • 2017 valni 13), OŠ Majde Vrhovnik (najverjetneje 6 učencev: začetni tečaj), OŠ Savsko naselje (15 učencev: začetni tečaj) 850 in OŠ Franceta Bevka (najverjetneje 6 učen- cev: začetni tečaj). 851 V šolskem letu 2009/10 se je torej latinščino učilo 175 osnovnošolcev na osmih šolah 852 (od tega 83 na OŠ Prežihovega Voranca): 853 sto kot interesno dejavnost na sedmih šolah in 75 kot izbirni predmet na treh šolah (Latinščina I 36 – prvo leto učenja; Latinščina II 24 – 9 drugo leto in 15 tretje leto učenja; Latinščina III 15 – četrto leto učenja). 854 To število ni bilo v javni osnovni šoli v naslednjih letih nikoli več preseženo, ne v republiškem merilu 855 ne na OŠ Prežihovega Voranca. 856 Ob iz- teku tega šolskega leta so latinščino opustile tri šole: OŠ Savsko naselje (po enem letu pouka), OŠ Majde Vrhovnik (že tretjič zapored, tokrat po treh letih pouka) 857 in po več kot pol stoletja pouka tudi OŠ Mirana Jarca, osnovna šola z drugo naj- daljšo tradicijo zgodnjega klasično-humanističnega izobraževanja v Sloveniji. 858 Nadaljevanje korespondence s šolskim ministrstvom V tem šolskem letu so bili v imenu Iniciativnega odbora poslani dopisi 859 ge- neralnemu direktorju Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Borisu Černilcu, 860 predsedniku Nacionalne strokovne skupine za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Slovenji dr. Janezu Kreku 861 in direktorici Urada za razvoj šolstva dr. Andreji Barle Lakota. 862 Sedmega maja 2010 je potekalo tudi delovno srečanje pri ministru za šolstvo in šport dr. Igorju Lukšiču, kamor sta bili povabljeni predstavnici Iniciativnega odbora dr. Marjeta Šašel Kos in avtorica 850 OŠ Savsko naselje je uvedla latinščino le za šol. l. 2009/10. 851 OŠ F. Bevka je pouk latinščine uvedla s šol. l. 2009/10 (in ga ohranila do danes) po zaslugi šol- skega vodstva in prof. Jelke Perne, ki je tudi poučevala. 852 Za seznam učiteljev gl. op. 815. 853 Za primerjavo števila učencev in šol v predhodnih obdobjih gl. op. 818. 854 Gl. op. 824 in 847. 855 V javni osnovni šoli je bilo število učencev latinščine (izbirni predmet in interesna dejavnost) v posameznih šolskih letih 2010/11–2015/16 naslednje (v oklepaju je število pri izbirnem predmetu Latinščina I–III): 124 (53), 88 (37), 104 (51), 109 (46), 76 (34), 107 (38). 856 Na OŠ P. Voranca je bilo število učencev latinščine (izbirni predmet in interesna dejavnost 6. razreda) v posameznih šolskih letih 2010/11–2015/16 naslednje (v oklepaju je število pri Latinšči- na I–III): 65 (35), 62 (32), 72 (41), 66 (33), 44 (31), 56 (28). Prim. op. 319. 857 Gl. op. 640. 858 Za OŠ M. Jarca gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 125, 143–144 (Številčno stanje), 151–152 (Šole z latinščino), 265 (Dragica Fabjan Andritsakos, Spomini na latinščino na Osnovni šoli Mirana Jarca), 285 (Maja Gril Juvan, Latinščina na OŠ Šentvid in OŠ Mirana Jarca) idr. 859 Za okvirno vsebino oz. vizijo OŠ P. Voranca gl. op. 758. 860 Dopisa z dne 14. 9. 2009 in 16. 11. 2009 (Boris Černilec); za predhodni delovni sestanek gl. op. 843. (Arhiv OŠ P. Voranca; ZAA, hrani SŠM) 861 Dopis z dne 8. 12. 2009 (dr. Janez Krek). (Arhiv OŠ P. Voranca; ZAA, hrani SŠM) 862 Dopis z dne 31. 5. 2010; dr. Andreja Barle Lakota je bila s prvotnim osnutkom programa Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine seznanjena že tudi na delovnem srečanju z ravna- teljem Marjanom Gorupom in avtorico Pr eg leda dne 26. 11. 2002. (Arhiv OŠ P. Voranca; ZAA, hrani SŠM) 189 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) Pr eg leda. Kljub konstruktivnemu pogovoru za pouk latinščine želenih konkre- tnih rezultatov tudi tokrat ni bilo. Be la knjiga o v z goji in iz obr až ev anju Septembra 2009 je Iniciativni odbor zaprosil šolsko ministrstvo, »da ob nastajanju nove bele knjige in pripravah na bodoče spremembe zakonodaje na področju izobraževanja tujih jezikov v osnovni šoli tudi formalno vključijo k sodelovanju predstavnika Iniciativnega odbora, ki bi s podrobnim poznava- njem problematike dejavno pripomogel k reševanju problema humanističnega izobraževalnega programa v slovenski osnovni šoli«. 863 V ta namen je za svojo predstavnico imenoval dr. Janjo Žmavc. 864 Prošnji je bilo ugodeno in v naslednjem šolskem letu je sledilo vabilo na delovni sestanek Nacionalne strokovne skupine za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. 865 Be la knji- ga 2011 866 je (drugače kot sicer šolska oblast) upoštevala večino strokovnih podlag in latinščino med »drugimi tujimi jeziki« uvrstila v podskupino »klasični jezik« ter predvidela možnost odprtja latinskih oddelkov s kombinacijo neobveznega (druga triada) in obveznega (tretja triada) izbirnega predmeta. 867 Šolska zakono- daja, ki je sledila, pa je bila veliko razočaranje: ne le da ni upoštevala nobenega od priporočil Be le knjige 201 1, ampak je bila latinščina leta 2012 celo izpuščena iz nabora neobveznih izbirnih predmetov druge triade 868 (njihovo postopno uvaja- nje se je med tem že začelo). 869 Naslednjih šest šolskih let (2010–2016) Kljub številnim aktivnostim do napredka na področju pouka latinščine tudi v zadnjih šestih letih ni prišlo, zgodilo pa se je marsikaj, kar je, če že ne dolgoroč- no preprečilo, vsaj začasno upočasnilo njegovo zamiranje v javni osnovni šoli. To 863 Dopis z dne 14. 9. 2009, naslovljen na direktorja Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Borisa Černilca (gl. op. 860). 864 Dr. Janja Žmavc je v letih 1995–2005 poučevala na OŠ T. Čufarja; pozneje se je posvečala tudi raziskavam na področju zgodnjega klasično-humanističnega izobraževanja; gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 181–199 (Janja Žmavc, Jezikovna raba in pedagoški procesi ali zakaj je učenje latin- ščine danes še vedno smiselno?). 865 Sestanka strokovne skupine (v njenem ožjem sestavu) sta se dne 14. 9. 2010 v imenu Iniciativne- ga odbora udeležila ravnatelj Marjan Gorup in dr. Janja Žmavc (vir: Janja Žmavc). 866 Be la knjiga o v z goji in iz obr až ev anju v R epub liki Slo v eniji 2011 (pripravila Nacionalna strokovna skupina za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v RS: Janez Krek et al.), Ljubljana 2011 (v Pr eg ledu: Be la knjiga 2011; dostopno: http://www.belaknjiga2011.si/pdf/bela_knjiga_2011.pdf, pridobljeno 25. 5. 2016). Prim. op. 656. 867 Gl. ibid., str. 135–136. Prim. op. 600. 868 Po dosegljivih podatkih pomotoma, a napaka kljub urgencam ni bila odpravljena (gl. op. 156 in 627–628); za več gl. Druga faza uvajanja devetletnega programa (2003/04–2007/08): Nedorečen status. 869 Na OŠ P. Voranca se bo npr. francoščina v šol. l. 2016/17 poučevala kot neobvezni izbirni tuji jezik že v celi 2. (in 3.) triadi (gl. op. 751) (vir: Metka Zorec). 190 Šolska kronika • 1–2 • 2017 obdobje so – če odmislimo popolno preoblikovanje zemljevida »latinskih šol« 870 in nadaljevanje korespondence Prežihovega Voranca 871 s pristojnimi šolskimi organi – zaznamovali predvsem: prenovljeni program Osnovna šola s poudar- kom na klasično-humanističnem izobraževalnem programu (OŠ Prežihovega Voranca, 2010), 872 Be la knjiga 2011 (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011), uvedba klasično-humanističnega izobraževalnega programa na zasebni OŠ Alojzija Šu- štarja (Zavod sv. Stanislava, 2011), izpustitev latinščine iz nabora izbirnih tujih jezikov druge triade (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, 2012), 873 prevod angleških učbenikov za najmlajše M inimus (Založba Modrijan, 2012), 874 zaznamovanje 450. obletnice klasično-humanističnega izobraževanja na Slovenskem (Društvo klasikov, 2013), 875 javni nastopi dramsko-recitacijske sekcije Per vias antiquas (OŠ Prežihovega Voranca, 2013–2015), postavitev razstave Lin- gua L atina: r azst av a o latinščini v javni osno vni šoli 1 9 58–201 5 (Slovenski šolski muzej, 2015) 876 in posredno tudi ustanovitev Delovne skupine za ureditev polo- žaja drugega tujega jezika v osnovni šoli (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2015). 877 Zasebna iniciativa OŠ Alojzija Šuštarja 878 je trenutno edina slovenska osnovna šola, ki s smotrno načrtovanim programom zagotavlja prihodnost zgodnjemu klasično-humanistič- nemu izobraževanju. Šola je začela leta 2011 postopno uvajati obvezni predmet Klasična kultura (6.–9. razred, ena ura tedensko) in izbirni predmet Klasična kul- tura z latinščino (7.–9. razred, ena ura tedensko), 879 poleg tega pa je tudi v nižjih 870 Od »starih« šol je ostala le OŠ P. Voranca; v šol. l. 2015/16 so imele poleg nje latinščino tri »nove« šole, OŠ F. Bevka (od 2009), OŠ Zalog (od 2012) in OŠ Miklavž na Dravskem polju (od 2015) ter »enodnevnica« OŠ M. Vrhovnik (gl. op. 450 in 640). 871 Vse dopise sta podpisala ravnatelj Marjan Gorup in/ali avtorica Pr eg leda v svojem imenu oz. v letih 2009–2011 v imenu Iniciativnega odbora. 872 Gl. op. 512 in 524. Za več gl. Prva (poskusna) faza uvajanja devetletnega programa (1999/2000– 2002/03): Predlog programa Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine. 873 Gl. op. 868. 874 L. 2012 sta bila na pobudo OŠ A. Šuštarja prevedena in prirejena angleška učbenika za najmlajše M inimus I: latinščina – pr vi k or aki in M inimus II: latinščina – gr emo nap r ej avtorice Barbare Bell (prevod in priredba Uroš Martinčič); učbenika sta izredno privlačno ilustrirana in se spogledu- jeta z direktno metodo učenja jezika. 875 Proslavo 450 let humanistično-klasičnega izobraževanja na Slovenskem je pripravilo Društvo klasikov v Linhartovi dvorani CD dne 23. 10. 2013; program je vključeval tudi 20-minutni nastop učencev latinščine OŠ P. Voranca (predstavitev Per vias antiquas). 876 Soavtorja razstave in razstavnega kataloga sta bila kustos SŠM prof. Anton Arko in avtorica Pr eg leda; odprtje razstave je bilo 28. 5. 2015. 877 Ustanovni sestanek je bil 30. 11. 2015. 878 Gl. op. 4 in 655. 879 Prim.: izbirni predmet Klasična kultura z latinščino je l. 2013 izbralo v 7. razredu sedem učencev (od 26) in v 8. razredu osem (od 21); l. 2014 ga je izbralo v 8. razredu sedem učencev (od 25) in v 9. razredu šest (od 22) (vir: Tina Weilguny, Gašper Kvartič). 191 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) razredih (1.–5. razred) spoznavanju klasične kulture namenila po deset ur letno. 880 Od leta 2014 dalje so lahko učenci na prehodu iz šestega v sedmi razred izbirali med predmetoma Klasična kultura (ena ura tedensko) in Klasična kultura z la- tinščino (dve uri tedensko). 881 Pri prvem so uporabljali učbenik M inimus, 882 pri drugem pa tudi Lingua L atina. 883 Po zaključeni osnovni šoli se je vsako leto nekaj učencev odločilo za vpis v Škofijsko klasično gimnazijo (začetna latinščina). 884 »Prave« latinske interesne dejavnosti Per vias antiquas 885 Na OŠ Prežihovega Voranca so bile tudi v šestem desetletju 886 dejavne vse sekcije Per vias antiquas: arheološko-zgodovinska (zaradi počastitve 2000-le- tnice urbanizacije Emone z velikim poudarkom na projektu Julija Emona), dramsko-recitacijska, likovna, 887 epigrafska, 888 novinarska 889 in raziskovalna 890 (tabori in naloge). Zaradi vse širše šolske ponudbe taborov in ekskurzij 891 so se Per vias antiquas vse bolj osredotočale na dejavnosti, ki so od učencev zahtevale predvsem veliko samoiniciativnosti in ustvarjalnosti (ne nazadnje sta bili prav ti glavni povod za njihovo uvedbo pred dvema desetletjema): 892 na raziskovalne na- loge, urednikovanje glasila R ustic a L atina 893 in dramsko-recitacijsko dejavnost. 894 Slednja je po letu 2008 doživela izjemen razcvet ter v veliki meri pripomogla k promociji osnovnošolske latinščine (ta se je v tem obdobju tudi po njeni zaslugi 880 V 5. razredu v okviru Antičnih dnevov. 881 Gl. op. 96. Prvi daje poudarek kulturno-civilizacijskim vsebinam (hkrati pa predstavi tudi osno- ve latinskega jezika), drugi se v večji meri posveča jezikovnim vsebinam. 882 Gl. op. 874. 883 Gl. op. 801 in 811. 884 Gl. op. 20–21, 86, 433–434 in 514. 885 Gl. op. 342, 359, 425, 495 in 617; za mentorstvo gl. op. 344, 346, 349 in 352–353. Gl. ZAA – fasci- kli Per vias antiquas, Časopisni članki, Fotografsko gradivo, Video gradivo (hrani SŠM); šolska spletna stran (dostopno: 25. 5. 2016). 886 Prim. op. 359, 497 in 715. Za več gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 159–162 (Per vias antiquas); Šolsko leto 1998/99 – leto (neosnovanega) optimizma: Razcvet interesnih dejavnosti kot nad- gradnje pouka; OŠ P. Voranca v prehodnem obdobju (2003/04–2007/08): Per vias antiquas. 887 Risanje eksponatov v muzejih in galerijah, priprava scenografije za dramsko-recitacijsko sekcijo in posterjev za promocijo latinščine na razredni stopnji (gl. op. 754) idr. 888 Epigrafske delavnice, vključevanje epigrafskih vsebin v delo vseh sekcij. 889 Dvojni letnik glasila R ustic a L atina XI–XII/2013 (500 izvodov) (mentorica avtorica Pr eg leda). 890 18.–25. latinski tabor (za mentorje in spremljevalce gl. op. 344, 352 in 355); raziskovalna naloga Besede brez meja (2011/12, mentorica avtorica Pr eg leda), nagrajena na mestni in državni ravni. (ZAA, hrani knjižnica SŠM) 891 Gl. op. 653 in 717–718. Za več gl. OŠ P. Voranca v prehodnem obdobju (2003/04–2007/08): Per vias antiquas. 892 Per vias antiquas so bile uvedene l. 1988 na pobudo avtorice Pr eg leda. 893 L atinsk a podež e lank a ali P odež e lsk a latinščina; za ime gl. R ustic a L atina IX–X/2008, str. 5. 894 Dramsko-recitacijska sekcija je uprizarjala v glavnem avtorska dela učencev latinščine. 192 Šolska kronika • 1–2 • 2017 pogosto znašla v medijih). 895 Med številnimi internimi in javnimi nastopi 896 je treba prav posebej omeniti praizvedbi dramskih iger Sodobni dan M ar k a T ulija Cicerona ali dr užinsk a k omedija in Rim≠miR (Rim ni miR), 897 ki ju je nekdanja učenka latinščine na OŠ Prežihovega Voranca Katja Markič 898 napisala prav za Per vias antiquas. Vse dejavnosti Per vias antiquas so učenci podrobno opisali v svojem glasilu R ustic a L atina. 899 Nadaljevanje korespondence s šolskimi oblastmi 900 Šolsko leto 2010/11 se je začelo z vabilom predstavnikov Iniciativnega odbora na delovni sestanek Nacionalne strokovne skupine za pripravo Be l e knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji – kot odgovor na pisno prošnjo iz predho- dnega šolskega leta. 901 Dopisovanje s šolskimi oblastmi se je nadaljevalo do sredine januarja 2014, 902 ko se je takšen način reševanja problematike izpel, saj ni prinašal konkretnih rezultatov, predvsem pa na ministrstvu v letu 2014/15 tudi ni bilo več pravega sogovornika (v tem šolskem letu so se šolski ministri štirikrat zamenjali). Vzrok za neuspeh so bile po eni strani pogoste menjave pristojnih (šolski ministri in z njimi državni sekretarji ter direktorji direktoratov so se v šestem desetletju 895 Delo 9. 11. 2009 (str. 19); Delo 9. 11. 2013 (str. 13); Delo 26. 4. 2014 (priloga Emona 2000, str. 25); Delo 7. 5. 2014 (spletna izdaja); Didak t a dec./jan. 2009/2010 (str. 4–8); Glasilo MOL Ljub ljana, feb. 2014 (str. 18–19); Mladina (spletna izdaja) 31. 8. 2014; radijske oddaje: Radio Ars (Ars huma- na 18. 1. 2010 in 1. 9. 2015), Radio Slovenija 1 (Intelekta, 13. 4. 2010) idr. (ZAA – fasc. Časopisni članki, hrani SŠM) 896 Sekcija je sodelovala na naslednjih prireditvah (šolska mentorica je bila avtorica Pr eg leda): 10. obletnica Društva klasikov (šolska dvorana, 2010/11), 450. obletnica klasično-humanističnega izobraževanja na Slovenskem (gl. op. 875), 35. srečanje Prežihovih šol (Festivalna dvorana, 24. 5. 2013, gl. op. 2), Učna ura v antični Emoni SŠM (atrij Uršulinskega samostana, 21. 6. in 4. 10. 2014), glasbena prireditev KD SCT Emona, Emona (Linhartova dvorana CD, 21. 1. 2015). (ZAA – fasc. Video gradivo, hrani SŠM) 897 Dramaturginja in režiserka obeh Katja Markič, mentorica avtorica Pr eg leda; premiera prve je bila 4. 4. 2013, druge 4. 4. 2014 (šolska dvorana); prva je imela tri ponovitve, druga šest (26. 3. 2015 v okviru Vizije 2015; 8. 5. 2015 gostovanje na Slovenski gimnaziji v Celovcu); obe sta bili po- sneti na DVD (posnetek in montaža prve Izak Cunta in Črt Penko, druge Matej Kokalj in Andrej Koritnik); za besedilo prve gl. R ustic a L atina XI–XII/2013, str. 83–111. (ZAA, hrani SŠM) 898 Za uspeh dramsko-recitacijske sekcije je bila v tem obdobju v veliki meri zaslužna Katja Markič, sedaj študentka AGRFT, ki je l. 2010 zaključila 9. razred in štiriletni program latinščine na OŠ P. Voranca, v času gimnazijskega šolanja pa nadaljevala sodelovanje pri Per vias antiquas kot demonstratorka. 899 Gl. R ustic a L atina : g lasilo uč enc ev latinsk ega jezik a OŠ Pr ežiho v ega V or anc a, letniki I– XII/1993–2013 (hranijo SŠM, NUK in OŠ P. Voranca). 900 Za dopise pred šol. l. 2010/11 gl. op. 512–513, 522–523, 843–844 in 860–862. 901 Gl. op. 863 in 865–866. 902 Zadnji dopisi so bili izmenjani po elektronski pošti med generalno direktorico Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Vlasto Poličnik (Vlasta.Policnik@gov.si, e-pošta z dne 8. 1. 2014) in avtorico Pr eg leda (apirkmajerslokan@gmail.com, e-pošta z dne 30. 11. 2013, 7. 1. 2014, 8. 1. 2014, 14. 1. 2014). (ZAA, hrani SŠM) 193 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) zamenjali kar šestkrat 903 (in prav tolikokrat že tudi v predhodnem desetletju), kar je vsakič prekinilo že začete pogovore, po drugi pa dejstvo, da so bile aktivnosti omejene le na OŠ Prežihovega Voranca oziroma člane Inciativnega odbora. 904 Dopisi 905 OŠ Prežihovega Voranca iz tega obdobja so bili opremljeni s števil- nimi prilogami ter praviloma pospremljeni s prošnjo za delovno srečanje oziroma nasvet, kako postopati dalje. 906 Prvi dopis, ki je vseboval že tudi prenovljeni pro- gram Osnovna šola s poudarkom na klasično-humanističnem izobraževalnem programu, 907 je bil poslan v prvih mesecih šolskega leta 2010/11 hkrati na štiri ključne naslove, 908 med njimi ministru za šolstvo in šport dr. Igorju Lukšiču. V letih 2011–2014 so med drugim sledili dopisi državni sekretarki Mojci Škrinjar, 909 ministru dr. Jerneju Pikalu 910 in generalni direktorici Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Vlasti Poličnik. 911 Večina prejemnikov, ki niso bili direktno pristojni za osnovno šolstvo, nanj ni odgovorila, preostali pa so se odzvali (nekateri šele po urgenci) z vabilom na delovno srečanje oziroma z na- tančnejšimi navodili, na koga se obrniti. 912 Izmed ministrov si je osebno vzel čas za delovni sestanek le dr. Igor Lukšič v šolskem letu 2009/10, 913 leta 2012 pa je prošnji ugodila tudi državna sekretarka Mojca Škrinjar, a delovno srečanje iz objektivnih vzrokov ni bilo realizirano. 914 Na prošnjo se je odzvala tudi mag. Vlasta Poličnik, pristojna za osnovno šolstvo v času ministra dr. Jerneja Pikala, ki je ravnatelja Marjana Gorupa in avtorico Pr eg leda povabila na delovno srečanje. 915 Omenjena korespondenca niti delovni 903 Ministri v 6. desetletju: dr. Igor Lukšič (21. 11. 2008–10. 2. 2012), dr. Žiga Turk (10. 2. 2012–20. 3. 2013), dr. Jernej Pikalo (20. 3. 2013–18. 9. 2014), dr. Stanislava Setnikar Cankar (18. 9. 2014–13. 3. 2015), mag. Klavdija Markež (27. 3. 2015–9. 4. 2015), dr. Maja Makovec Brenčič (od 13. 5. 2015 dalje). Za 5. desetletje gl. op. 428. 904 Gl. op. 832–834. Za 5. desetletje gl. op. 704. 905 Za podpisnike gl. op. 871. 906 Za okvirno vsebino dopisov oz. vizijo OŠ P. Voranca gl. op. 758. 907 Gl. op. 512. 908 Dopis z dne 2. 11. 2010 (dr. Igor Lukšič); za preostale tri naslovnike gl. op. 524. (ZAA, hrani SŠM) 909 Dopisa z dne 20. 6. 2012 in 22. 2. 2013 (Mojca Škrinjar). (ZAA, hrani SŠM) 910 Dopis z dne 30. 5. 2013, dopolnjen 6. 6. 2013 (dr. Jernej Pikalo); dopis je bil poslan tudi vodji kabineta ministra Titu Neubauerju (26. 6. 2013) in bil posredovan pristojnim za osnovno šolo. (ZAA, hrani SŠM) 911 Dopisi z dne 10. 11. 2013, 30. 11. 2013 in 7. 1. 2014 (mag. Vlasta Poličnik). Dopis z dne 10. 11. 2013 je bil hkrati poslan tudi direktorju Urada za razvoj izobraževanja Alešu Ojsteršku. (ZAA, hrani SŠM) 912 Arhiv OŠ P. Voranca; ZAA, hrani SŠM. 913 Delovno srečanje na šolskem ministrstvu 7. 5. 2010. Sicer se je s to problematiko tedaj ukvarjal generalni direktor Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Boris Černilec (gl. op. 843–844, 860 in 863). 914 To je latinščini povzročilo veliko škodo, saj je prav v tem obdobju – kljub drugačnim priporoči- lom Be le knjige 2011 – izpadla iz nabora izbirnih predmetov 2. triade (gl. op. 866–868). Prim. op. 751 in 869. 915 Delovno srečanje pri mag. Vlasti Poličnik je bilo dne 20. 11. 2013; sledila je pisna korespondenca do sredine januarja 2014 (gl. op. 902 in 911). (ZAA, hrani SŠM) 194 Šolska kronika • 1–2 • 2017 sestanki res da niso prinesli oprijemljivih rezultatov, so pa bili velikega pomena, saj so šolske oblasti sorazmerno pogosto opominjali na problematiko in pomen pouka latinščine v javni osnovni šoli ter s tem utrli pot eventualnim bodočim pogovorom o njegovi nadaljnji usodi. Osnovni zahtevi (vizija) OŠ Prežihovega Voranca 916 Vsebino uradnih dopisov in pogovorov bi lahko strnili v dva ključna zahtevka OŠ Prežihovega Voranca: prvič, šestemu razredu vrniti sedemdeset sistematizi- ranih ur latinščine in drugič, od šestega do devetega razreda zagotoviti za njen pouk ustreznejše razmere (kot prvo ukiniti izločilno konkurenco z živimi tujimi jeziki). V skladu z vizijo OŠ Prežihovega Voranca bi bilo latinščini treba priznati status klasičnega jezika, ki bi jo po eni strani osvobodil omenjene izločile kon- kurence, po drugi pa omogočil (poleg že obstoječe ponudbe tridelnega izbirnega predmeta in latinskih interesnih dejavnosti) uvedbo območnih latinskih centrov s homogenimi latinskimi paralelkami, kjer bi se latinščina poučevala štiri leta (6.–9. razred, 11–15 let) kot obvezni izbirni ali obvezni drugi tuji jezik in kjer bi učenci lahko po želji izbrali tudi katerega od drugih za klasično-humanistično izobraževanje pomembnih predmetov (npr. izbirne predmete Stara grščina, An- tična mitologija, Antična kultura in civilizacija idr.). Realizacija predlaganega, ki bi z rešitvijo osnovnošolske problematike tudi klasični gimnaziji omogočila oživitev nadaljevalne latinščine, bi bila v skladu z začrtano evropsko in nacio- nalno jezikovno politiko 917 in izvedljiva v okviru posebnega projekta, slovenskega ali evropskega, za katerega se je OŠ Prežihovega Voranca zaman zavzemala že najmanj od šolskega leta 1999/2000 dalje. 918 OŠ Prežihovega Voranca je pristojnim ponudila v razmislek svoje rešitve, o dokončni obliki in načinu izvedbe pa naj bi se skupaj dogovorili šolsko ministr- stvo in strokovnjaki za osnovnošolsko latinščino, do česar pa zaradi pomanjkanja politične volje (delno pa tudi zaradi prepogostih menjav šolskih oblasti) ni pri- šlo. Do leta 2012 je bilo, predvsem pod vplivom določil Be le knjige 2011 in ustnih dogovorov, v dopisih še zaznati določeno mero optimizma, zaupanja, da se bodo stvari (vsaj deloma) le uredile. S šolskim letom 2012/13 pa se je vse obrnilo le še na slabše. Avtorica Pr eg leda je v svojem dopisu državni sekretarki na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Mojci Škrinjar med drugim napisala: »Po novi zakonodaji latinščine ni v naboru tujih jezikov, ki se bodo v bodoče poučevali v 2. triadi. Ko smo bili učitelji pred kratkim obveščeni o tej spremembi (po sklepih Be le knjige naj bi namreč latinščina od 1. 9. 2013 dalje imela svoje mesto že v 2. triadi), me je novica zelo prizadela, saj smo se skupaj s kolegi vrsto let trudili, da bi nova zakonodaja latinščini, če že ne povečala, pa vsaj vrnila fond 916 Prim. op. 758. 917 Gl. op. 26. 918 Gl. op. 512–513 in 561. 195 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) 70 ur, kolikor ji jih je devetletka vzela.« 919 Slab mesec za tem je prišlo na šolskem ministrstvu do ponovnih kadrovskih zamenjav, 920 na Zavodu za šolstvo pa, kamor je bilo tik pred tem preusmerjeno reševanje problematike, v skladu z dosegljivimi podatki niso ukrepali, je bilo pa avtorici Pr eg leda zatrjeno, da do izpada latin- ščine iz omenjenega nabora na noben način ni prišlo namerno. 921 Kljub temu napaka ni bila odpravljena in latinščina v šestem razredu še danes ostaja nesiste- matizirana interesna dejavnost. Predlog (zadnji) šolskemu ministru za šolsko leto 2013/14 Konec maja 2013, dobra dva meseca po njegovem nastopu, je avtorica Pr eg l e- da novemu ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu poslala dopis s prilogami, 922 s katerim je opozorila na resno ogroženost pouka latinščine v javni osnovni šoli (kot posledici neprimernih normativnih okvirov, ne pa pomanj- kanja interesa učencev in staršev), ki bi zahtevala takojšnje ukrepanje. Predlagala je dve kratkoročni 923 rešitvi v okviru poskusnega humanističnega projekta (delovni naslov), 924 ki naj bi se na OŠ Prežihovega Voranca začel (zaradi kritične situacije) že s šolskim letom 2013/14. 925 Šestemu razredu naj bi se vrnili dve sistematizirani tedenski uri latinščine (pri čemer bi se sprostili dve nesistematizirani tedenski uri interesnih dejavnosti) 926 in učencem tretje triade naj bi se omogočilo, da se poleg latinščine učijo tudi nemščino 927 (kar predvidoma ne bi zahtevalo dodatnih finančnih sredstev, povečalo bi le že obstoječe jezikovne skupine). 928 »Tudi vse ostalo, povezano s projektom, na šoli že imamo – kader (dve latinistki) 929 in vse 919 Gl. op. 628. 920 Gl. op. 903. 921 Gl. op. 156, 627 in 868. 922 Gl. op. 910. Korespondenca z vodjo kabineta ministra Titom Neubauerjem se je začela že pred tem. (ZAA) 923 Za dolgoročno, sistemsko uskladitev predlogov in pripravo posebnega projekta (ob upoštevanju priporočil Be le kn jige 2011) bi bilo potrebno (tudi če bi obstajal interes šolskih oblasti) najmanj leto ali dve. 924 V dopisu je bilo predlagano, naj bi se »program latinščine« preimenoval v vsebinsko ustreznejši »klasično-humanistični izobraževalni program«; poudarjeno je bilo, da pouka latinščine ne gre enačiti s poukom živih tujih jezikov. 925 OŠ P. Voranca je imela maja 2013 med učenci 5. razreda za šol. l. 2013/14 za latinščino v 6. razre- du 36 prijav, od tega se jih je 28 želelo učiti po dve uri tedensko, le osem po eno; s »humanistič- nim projektom« bi ugodili večini. 926 Gl. op. 619. Za osnutek internega učnega načrta oz. letno pripravo za interesno dejavnost 6. razreda gl. op. 520 in 595. 927 Gl. op. 24, 654, 744–745. 928 Prim. op. 678. 929 Gl. op. 674. 196 Šolska kronika • 1–2 • 2017 učne pripomočke. 930 Tako bi brez bistvenega povečanja stroškov učencem,« je pi- salo v dopisu, »zagotovili humanistično izobraževanje v bistveno boljših pogojih kot v dosedanjih petih letih devetletke ... Za dva izbirna jezika, živi tuji jezik in latinščino se odločajo predvsem za učenje bolj motivirani učenci, ki bi jih šola v tej njihovi vnemi morala podpirati in ne ovirati. Medtem ko osnovna šola dobro skrbi za učno manj uspešne učence (individualni in dopolnilni pouk), pa se, na- sprotno, z marljivejšimi in bolj nadarjenimi učenci prepogosto premalo ukvarja.« Dopis se je zaključil z mislijo, da bi realizacija predlaganih sprememb dala hu- manističnemu izobraževanju v javni osnovni šoli novega poleta ter mu zagotovila prihodnost, hkrati pa izkazala zaupanje in priznanje OŠ Prežihovega Voranca za njena dotedanja prizadevanja na tem področju. Problematika je bila predana Di- rektoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo in sredi novembra 2013 je sledil delovni sestanek pri generalni direktorici mag. Vlasti Poličnik. 931 Pogovor je bil konstruktiven in je vlival določeno upanje, a do želenih konkretnih izboljšav ni pripeljal (delno tudi zaradi ponovnih kadrovskih menjav). Popolno preoblikovanje zemljevida »latinskih šol« 932 Primerjava zemljevida »latinskih šol« iz obdobja osemletnega in devetletne- ga programa pokaže v šestem desetletju njegovo popolno preobrazbo. Potem ko je po prehodu v devetletni program večina šol latinščino opustila že pred letom 2010, 933 je njen pouk leta 2011 zamrl še na OŠ Trnovo in leta 2013 na OŠ Valentina Vodnika (na obeh po dvaindvajsetih letih). Tako je od »starih« šol obstala le OŠ Prežihovega Voranca, ki sta se ji za kratko obdobje pridružili OŠ Šentvid 934 in OŠ Majde Vrhovnik. 935 Vse preostale »latinske šole« so vzniknile na novo: 936 v 930 Ministrstvo je OŠ P. Voranca dvakrat dodelilo namenska sredstva za dopolnitev »latinskega« knjižničnega fonda, prvič ob nastopu Projekta in drugič po uvedbi devetletke – tokrat tudi za opremo »latinskega« kabineta (arhiv OŠ P. Voranca). Šola si je tako postopoma ustvarila za osnovnošolske razmere sorazmerno bogato »latinsko« knjižnico, ki pa je žal bila (z izjemo nekaj učbenikov) brez knjižne zapuščine nekdanje nižje klasične gimnazije. Prim. op. 43. 931 Gl. op. 915. 932 Za posamezne šole gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 151–159; za učitelje latinščine v 6. desetletju gl. op. 815. 933 OŠ L. Pliberška 1999, OŠ M. Sobota II 2002, OŠ M. Sobota I 2004, OŠ M. Sobota III 2004, OŠ G. Radgona 2004, OŠ b. Polančičev 2005, OŠ S. Klavore 2006, OŠ T. Čufarja 2006, OŠ Ledina 2006, OŠ Vič 2006, OŠ Šentvid 2007, OŠ M. Jarca 2010 (prvih pet šol je latinščino opustilo med drugim tudi zaradi kadrovskih problemov); za »šole enodnevnice« gl. op. 450, 529, 534 idr. 934 OŠ Šentvid je v letih 2011–2014 za eno generacijo realizirala Latinščina I–III (število učencev: I 5, II 5, III 4) in v letu 2013/14 tudi interesno dejavnost (začetni tečaj, 10 učencev: 5. razred 8, 6. ra- zred 2); l. 2014 je latinščino opustila; poučevala je Živa Kham Omahen (gl. op. 646). OŠ Šentvid je imela latinščino že v letih 1990–2007; gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 153. 935 OŠ M. Vrhovnik je latinščino tretjič uvedla v letih 2007–2010 in četrtič (za eno leto) v šol. l. 2015/16 (začetni tečaj, 5 učencev 6.–9. razred, poučevala je prof. Jelka Perne) (gl. op. 640). 936 Zasluge za uvedbo latinščine so na posameznih šolah imele (poleg šolskih vodstev) profesorice latinščine Jelka Perne (OŠ F. Bevka, OŠ M. Vrhovnik), Marija Helena Logar (OŠ dr. J. Mencin- gerja), Katjuša Kolar (OŠ M. Durjave – projekt, OŠ D. Flisa, OŠ Miklavž na D. polju) in Ana Ratajc (OŠ Zalog). 197 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) Ljubljani OŠ Franceta Bevka 937 (pouk latinščine od leta 2009) in OŠ Zalog (od leta 2012) ter zunaj Ljubljane OŠ dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici 938 (v letih (2009–2011 in v šolskem letu 2012/13), OŠ Dušana Flisa v Hočah 939 (v letih 2013–2015) in OŠ Miklavž na Dravskem polju 940 (od leta 2015); na prvih dveh je bila latinščina interesna dejavnost, na zadnjih treh pa izbirni predmet. V letih 2010–2016 je bilo število učencev latinščine v javnih osnovnih šo- lah majhno (v povprečju sto učencev letno), pri izbirnem predmetu je le redko doseglo številko petdeset. 941 Največ učencev je tudi v teh šestih letih imela OŠ Prežihovega Voranca, 942 in sicer pri izbirnem predmetu dvesto (v povprečju 33 letno) 943 in pri interesni dejavnosti šestega razreda 165 (v povprečju 28 letno), 944 kar je bilo v primerjavi s preostalimi šolami veliko, glede na pretekla obdobja te šole pa izredno malo. 945 Preostale tri »stare« šole so imele v teh letih (svojih zadnjih pred opustitvijo latinščine) še precej manj učencev: OŠ Trnovo v šol- skem letu 2010/11 v štirih razredih 38 (izbirni predmet in interesna dejavnost), 946 OŠ Valentina Vodnika v letih 2010–2013 skupno 34 (interesna dejavnost) 947 in OŠ Šentvid v letih 2011–2014 skupno 24 (izbirni predmet in interesna dejavnost). 948 Tudi na »novih« šolah so bile latinske skupine zelo majhne, neredko so štele le pet ali celo manj učencev. V tem obdobju se je na zemljevidu »latinskih šol« zgodil presenetljiv preobrat: medtem ko se je v drugi polovici petega desetletja za zgodnji klasič- 937 OŠ F. Bevka je od l. 2009 vsako leto oblikovala skupino, ki je štela od pet do sedem učencev (v šol. l. 2015/16 deset) z različnim predznanjem (4.–9. razred) (gl. op. 851). 938 OŠ dr. J. Mencingerja je realizirala obvezni izbirni predmet Latinščina I dvakrat (2009/10 12 učencev, 2012/13 5 učencev) in enkrat Latinščina II (2010/11 12 učencev) (gl. op. 845). 939 OŠ D. Flisa je v šol. l. 2013/14 realizirala obvezni izbirni predmet Latinščina I (9 učencev, 7.–9. razred) in 2014/15 Latinščina II (3 učenci). Poučevala je prof. Katjuša Kolar (gl. op. 936). 940 OŠ Miklavž na D. polju je v šol. l. 2015/16 realizirala obvezni izbirni predmet Latinščina I (10 učencev, heterogena skupina). Poučevala je prof. Katjuša Kolar (gl. op. 936). 941 Gl. op. 855. 942 Gl. op. 856. 943 Število učencev v posameznih letih 2010/11–2015/16 pri izbirnem predmetu Latinščina I–III na OŠ P. Voranca: 35 (I 12, II 10, III 13); 32 (I 14, II 12, III 6 – gl. op. 621); 41 (I 17, II 13, III 11); 33 (I 10, II 12, III 11); 31 (I 15, II 9, III 7); 28 (I 5, II 15, III 8). Prim. op. 654. 944 Število učencev v posameznih letih 2010/11–2015/16 pri interesni dejavnosti 6. razreda na OŠ P. Voranca: 30, 30, 31, 33, 13, 28; vsako leto razen 2014/15 sta bili oblikovani dve skupini (gl. op. 619). 945 Prim. op. 319, 768–770, 818, 856 idr. 946 OŠ Trnovo v šol. l. 2010/11: izbirni predmet 13 učencev (Latinščina II 5, III 8), interesna dejavnost 24 (5. razred 5, 6. razred 19); l. 2011 je latinščino opustila. Gl. op. 646 in 823–824; Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 152. 947 OŠ V. Vodnika je v letih 2010–2013 oblikovala heterogene skupine (5.–9. razred); število učencev po posameznih letih: 11, 15, 8; l. 2013 je latinščino opustila. Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 155. 948 Gl. op. 934. 198 Šolska kronika • 1–2 • 2017 no-humanistični izobraževalni program zanimala le še Ljubljana, 949 se je ta po novem razširil tudi v kraje, ki po zbranih podatkih na tem področju niso imeli tradicije (ni pa se vrnil v Maribor, 950 Mursko Soboto 951 ali Gornjo Radgono). Tako so pouk latinščine v njegovem šestem desetletju spet izvajale – čeprav ne soča- sno, le v majhnem številu in za kratko obdobje – tudi tri šole zunaj Ljubljane, vse kot izbirni predmet: najprej tri šolska leta OŠ dr. Janeza Mencingerja v Bo- hinjski Bistrici, nato dve leti OŠ Dušana Flisa v Hočah in letos OŠ Miklavž na Dravskem polju. 952 Med novimi šolami je treba še posebej omeniti OŠ Zalog, ki ji je uspelo, čeprav v majhnem obsegu in v okviru nesistematiziranih interesnih dejavnosti, od leta 2012 do danes vzpostaviti določeno kontinuiteto pouka (štiri- letni program). 953 Šolsko leto 2015/16 V tem šolskem letu, oseminpetdesetem po vrsti in zadnjem, ki ga obravnava Pr eg l ed, je pouk latinščine izvajalo pet javnih osnovnih šol 954 in ena zasebna. V jav- nih šolah se jo je učilo 107 učencev, od tega 38 kot izbirni predmet (OŠ Prežihovega Voranca 28, OŠ Miklavž na Dravskem polju 10) 955 in 69 kot interesno dejavnost (OŠ Prežihovega Voranca 28, 956 OŠ Zalog 26, 957 OŠ Franceta Bevka deset, 958 OŠ Majde Vrhovnik pet 959 ). Četrto leto, kar je še posebej pomembno, se je latinščino učilo 13 učencev, 960 osem kot izbirni predmet na OŠ Prežihovega Voranca 961 in pet 949 Gl. op. 529. Zunaj Ljubljane se je latinščina v letih 1958–1995 poučevala (s prekinitvami) le v Mariboru; za OŠ Mozirje gl. op. 100; za več gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 122–123 (Maribor), 143 (Druge šole), 151–155 (Šole z latinščino) idr.; za pouk zunaj Ljubljane po l. 1989 gl. tudi sezname šol in učiteljev (gl. op. 398, 664 in 815). 950 Izjema je bila OŠ Maksa Durjave v Mariboru, ki se je l. 2013 z latinščino vključila v nekajmeseč- ni, nižjim razredom namenjeni projekt Popestrimo šolo. Mentorica je bila prof. Katjuša Kolar (gl. op. 936). 951 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 155 (OŠ Murska Sobota I, II, III). 952 Gl. op. 938–940. 953 OŠ Zalog je oblikovala homogene skupine: začetni tečaj – 6. razred; 1./2./3. nadaljevalni te- čaj – 7./8./9. razred. Število skupin/učencev: 2012/13 ena skupina (začetni tečaj 8), 2013/14 dve skupini (začetni 10; 1. nadaljevalni 4), 2014/15 tri skupine (začetni 13; 1. nadaljevalni 6; 2. nada- ljevalni 4); 2015/16 štiri skupine (začetni 9; 1. nadaljevalni 9; 2. nadaljevalni 3; 3. nadaljevalni 5). Mentorica Ana Ratajc (v letih 1994–2011 je poučevala na OŠ Trnovo) je učence popeljala tudi na ekskurzije po Sloveniji in v tujino (gl. op. 936). 954 Gl. op. 870. Število javnih šol (5) je bilo enako kot v 1. letu popolne devetletke (za l. 2008 gl. op. 640), le da se je medtem večina »latinskih šol« zamenjala. 955 Za OŠ P. Voranca 2015/16 gl. op. 943; za OŠ Miklavž na D. polju gl. op. 940. 956 Za interesno dejavnost 6. razreda na OŠ P. Voranca 2015/16 gl. op. 617, 619 in 635. Število učencev pri izbirnem predmetu in interesni dejavnosti je bilo to leto na tej šoli slučajno enako (28) (gl. op. 943–944). 957 OŠ Zalog 2015/16: štiri homogene skupine (6., 7., 8., 9. razred – 1., 2., 3., 4. leto učenja), število učencev v posamezni skupini: 9, 9, 3, 5. Prim. op. 953. 958 Gl. op. 937. 959 Gl. op. 935. 960 Prim. op. 432, 446, 530 idr. 961 Gl. op. 645. 199 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) kot interesno dejavnost na OŠ Zalog. 962 Na zasebni OŠ Alojzija Šuštarja so imeli v tem šolskem letu v šestem in devetem razredu vsi učenci predmet Klasična kul- tura (ena ura tedensko), v devetem razredu pa se je sedem učencev še dodatno vključilo k izbirnemu predmetu Klasična kultura z latinščino (ena ura tedensko); v sedmem in osmem razredu si je 30 učencev izbralo Klasična kultura z latinšči- no 963 (dve uri tedensko), preostali pa Klasična kultura (ena ura tedensko). Ko je bila v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport konec no- vembra 2015 konstituirana Delovna skupina za ureditev položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli, 964 sta bila med njenimi ustanovnimi člani tudi ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca Marjan Gorup 965 in izr. prof. dr. Janja Žmavc. 966 Na pobudo slednje se je konec decembra 2015 sestala skupina strokovnjakov 967 za pouk kla- sičnih jezikov in oblikovala predloge 968 za ureditev pouka latinščine v osnovni šoli, ki so bili nato posredovani omenjeni Delovni skupini. Do konca šolskega leta 2015/16 na področju pouka latinščine v javni osnovni šoli ni prišlo do spre- memb. Medtem ko se je pouk živih tujih jezikov, če odmislimo obvezni prvi tuji jezik, izvajal na štiri različne načine (obvezni drugi tuji jezik tretje triade, 969 ob- vezni izbirni predmet tretje triade, 970 neobvezni izbirni predmet druge in tretje triade 971 ali kot interesna dejavnost), se je latinščina poučevala le kot obvezni 972 izbirni predmet tretje triade ali kot interesna dejavnost v drugi in tretji triadi. Takšno stanje je v šestem desetletju obveljalo kljub vztrajnim prizadevanjem OŠ Prežihovega Voranca (ob aktivni podpori posameznih članov Iniciativnega 962 Gl. op. 953. 963 V 7. razredu 21 učencev in v 8. razredu 9 (prim. op. 879). Za več gl. Naslednjih šest šolskih let (2010–2016): Zasebna iniciativa. 964 Ustanovni sestanek je bil 30. 11. 2015 na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. 965 OŠ P. Voranca se je že s šol. l. 2014/15 odločila, da se s problematiko latinščine pridruži prizade- vanjem za vrnitev obveznega 2. tujega jezika (na tej šoli francoščine) v osnovnošolski program; v primeru latinščine je šlo za uvedbo in ne vrnitev takšnega statusa (gl. op. 156). 966 Gl. op. 864. 967 Srečanje je bilo 23. 12. 2015 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Člani: prof. dr. Marko Marinčič (FF UL), doc. dr. David Movrin (FF UL), izr. prof. dr. Janja Žmavc (Pedagoški inštitut Ljubljana; FF UM), prof. Tea Kranjc (OŠ P. Voranca), Ana Ratajc (OŠ Zalog), prof. Jelka Perne (OŠ F. Bevka), prof. Katjuša Kolar (Gimnazija Škofja Loka, OŠ Miklavž na D. polju) in avtorica Pr eg leda (učite- ljica latinščine v pok.) 968 Skupina je predlagala, da se latinščina vključi tudi v nabore obveznih 2. tujih jezikov 3. in 2. triade ter obveznih izbirnih predmetov 2. triade (skratka, tudi latinščini naj bi bile dovoljene različne opcije, vsaka šola pa bi nato izbrala zase najprimernejšo) ter da se stara grščina vključi v skupino dodatnih tujih jezikov. (ZAA) 969 V šol. l. 2015/16 zaradi postopnega ukinjanja le še v 9. razredu: za francoščino na OŠ P. Voranca gl. op. 625–626, 742, 746, 751 idr. 970 Za nemščino na OŠ P. Voranca gl. op. 742, 744–746, 751 idr. 971 V šol. l. 2015/16 zaradi postopnega uvajanja le 4.–5. in 7.–8. razred (za francoščino na OŠ P. Voranca gl. op. 751). 972 Gl. op. 692. 200 Šolska kronika • 1–2 • 2017 odbora) 973 za vzpostavitev ustreznejših razmer za zgodnje klasično-humanistič- no izobraževanje. Žal se je v teh letih šolska oblast, tudi če je pokazala interes, vse prehitro menjala, da bi se lahko vzpostavil konstruktivnejši dialog. 974 Uspeh(?) Čeprav do leta 2016 ni bila uresničena nobena izmed pobud OŠ Prežiho- vega Voranca (v zadnjih dveh desetletjih je bilo edino priznanje, ki ga je šolska oblast izkazala tej šoli oziroma njenemu pouku latinščine, republiška nagrada, podeljena avtorici Pr eg leda leta 2009) 975 in je bil ves dotedanji trud – vsaj na videz – neuspešen, bi bila brez preteklih prizadevanj 976 sedanja izhodišča za pogovo- re s šolskimi oblastmi drugačna ali jih morda celo ne bi bilo. In poleg tega je bilo kljub slabim razmeram vendarle uresničeno najpomembnejše poslanstvo: na OŠ Prežihovega Voranca je do konca šolskega leta 2015/16 štiriletni 977 program latinščine zaključilo skoraj dva tisoč učencev. 978 Če tem prištejemo še učence pre- ostalih šol in vse tiste, ki so se učili manj kot štiri leta, 979 ni pretirana trditev, da je osnovnošolski pouk latinščine v slovenskem izobraževalnem sistemu prispe- val pomemben delež. 980 Največje zasluge za njegovo ohranitev gredo učencem, ki so se kljub težavam, ki so pogosto spremljale takšno odločitev, 981 vključili v pouk latinščine in v njem vztrajali, in seveda njihovim staršem. Vsi, ki imajo to osnovnošolsko (sic) izkušnjo, se dobro zavedajo, da se učenje latinščine – ki brez dvoma je tuji jezik, a je hkrati tudi mrtvi oziroma klasični jezik – zelo razlikuje od pouka živih tujih jezikov. Naša šolska oblast je v želji po vzpostavitvi enotne osnovne šole ta pomembni vidik povsem prezrla. 982 Povod za nastanek Pr eg leda , ki odraža opažanja učiteljice latinščine, ne zgodovinarja, je bila želja, »da se ustvari osnova za nadaljnje raziskovanje osnov- 973 Gl. op. 834. Velika škoda je, da OŠ P. Voranca niso aktivneje podprle tudi preostale javne šole in širša javnost (gl. op. 834–833). 974 Gl. op. 428 in 903. 975 Gl. op. 360. 976 Za prva štiri desetletja osemletke gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 129–135 (Nove spremembe; Ukinitev latinskih paralelk; Časopisna polemika; OŠ P. Voranca), 162–167 (Eksperimentalni projekt) idr. 977 Gl. op. 431, 621 in 645. 978 V 58 letih (1958–2016) 1991 učencev oz. 1985, če odštejemo generacijo, ki se je učila le tri leta (gl. op. 621). V letih 2008–2016 je delež »latincev« z zaključenim štiriletnim programom med deve- tošolci znašal 21 odstotkov (80 od 387), od tega v zadnjih treh letih 2013–2016 le 19 odstotkov (26 od 135). Prim. op. 319, 583 in 763. 979 Oziroma ob koncu 4. leta niso bili pozitivno ocenjeni (za število učencev do l. 2011 gl. op. 583). Za osip gl. op. 321; Druga faza uvajanja devetletnega programa (2003/04–2007/08): Ocenjevanje in osip idr. 980 Gl. Šolsk a kr onik a 1–2/2016, str. 105 (Izvleček). 981 Po eni strani težave, povezane s prešolanjem (med drugim tudi »transportne«) oz. menjavo matičnega oddelka, in po drugi težave, povezane z neustreznim urnikom, dodatno učno obre- menitvijo ter ne nazadnje izločilno konkurenco med latinščino in živimi tujim jeziki. 982 Gl. op. 656. 201 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) nošolskega pouka latinščine ter da se manjkajoče 983 sčasoma dopolni«, predvsem pa »da bi poznavanje preteklega dogajanja pripomoglo k reševanju sedanje in bodoče problematike na tem področju«. 984 Ob prebiranju Pr eg leda si bo vsakdo ustvaril svojo podobo, q uot homines , t ot sent entiae, 985 avtorica pa ga zaključuje v dilemi, katero vprašanje si je za konec (kljub t empor a mut antur) 986 smiselneje postaviti: Kaj je šlo narobe? 987 ali Le kako nam je uspelo? 988 Dodatek 1: Šolsko leto 2016/17 V šolskem letu 2016/17 se v javni osnovni šoli (v skladu z dosegljivimi podat- ki) uči latinščino 94 učencev, od tega četrto leto 14 (12 OŠ Prežihovega Voranca, 2 OŠ Zalog), in sicer kot izbirni predmet Latinščina I–III 37 učencev: OŠ Prežiho- vega Voranca 30 (I 13, II 5, III 12; poučuje Tea Kranjc) in OŠ Miklavž na Dravskem polju 7 (I 3, II 4 – starostno heterogeni skupini; poučuje Katjuša Kolar); kot inte- resno dejavnost 57 učencev: OŠ Prežihovega Voranca 11 (ena skupina: 6. razred), OŠ Zalog 24 (tri skupine – 1., 2., 3./4. leto učenja: 6. razred 10, 7. razred 6, 8./9. razred 8; poučuje Ana Ratajc), OŠ Milana Šuštaršiča 12 (ena skupina: 3.–6. ra- zred; poučuje Gašper Kvartič), OŠ Franceta Bevka 10 (ena skupina: 5.–9. razred; poučuje Jelka Perne). Latinščina se poučuje tudi na zasebni OŠ Alojzija Šuštarja v okviru izbirnega predmeta Klasična kultura z latinščino (7.–9. razred, dve uri tedensko). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je 2. 11. 2016 objavi- lo javni razpis Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc 989 in Univerza v Ljubljani je prijavila projekt Jeziki štejejo (konzorcijski projekt) – 2017–2021/2022; 990 partnerji v projektu so poleg prijaviteljice raziskovalne in visokošolske inštitucije ter konzorcij 26 slo- venskih osnovnih in srednjih šol ter vrtcev; za področje osnovnošolske latinščine so predvidene: OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Milana Šuštaršiča, 991 OŠ Alojzija Šu- štarja 992 (vse tri iz Ljubljane) in OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke. .993 Dodatek 2: Errata corrige! V prvem delu Pr eg leda, objavljenem v Šolsk a kr onik a 1–2/2016, so potrebni naslednji popravki oz. dopolnila: 983 Gl. op. 6. 984 Gl. ibid., str. 106 (Uvod). S problematiko naj bi se spoznali tudi študenti latinščine, ki šele vsto- pajo v proces poučevanja. 985 Kolikor ljudi, toliko mnenj. 986 T empor a mut antur , et nos mut amur in illis. Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. 987 Sc. da nam ni uspelo uresničiti vizije tj. nobenega od predlaganih programov. 988 Sc. v danih razmerah preživeti tj. skozi šest desetletij ohranjati štiriletni (sic) pouk latinščine. 989 Dostopno: http://www.mizs.gov.si/si/javne_objave_in_razpisi/okroznice/arhiv_okroznic/okro- znice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1486, pridobljeno 15. 2. 2017. Predvideni financer: MIZŠ – Evropski socialni sklad (kohezijska sredstva). 990 Vodja dr. Karmen Pižorn; projekt je trenutno (marca 2017) še v fazi ocenjevanja (vir: Janja Žmavc). 991 OŠ M. Šuštaršiča je letos uvedla latinščino že četrtič (gl. op. 534). 992 Za OŠ A. Šuštarja (Zavod sv. Stanislava) gl. op. 4 in 96. 993 OŠ I. Groharja bo pouk latinščine predvidoma uvedla s šol. l. 2017/18 (vir: Marko Primožič). 202 Šolska kronika • 1–2 • 2017 • str. 120, op. 93, v. 2: V tradicionalnih latinskih paralelkah, • str. 142, op. 231, v. 1–2: Po uveljavitvi nove zakonodaje, • str. 144, op. 248, k OŠ M. Jarca dodati: Tatjana Polajner 1982/83, • str. 151, Šole z latinščino, v. 4: 1988/89, • str. 159, op. 342, v. 2: dodatni pouk (izjemoma interesne dejavnosti), • str. 163, op. 372, v. 1: od uvedbe devetletke dalje. Povzetek Leta 1958 je bila osemletna gimnazija spremenjena v štiriletno in nekda- nja nižjegimnazijska stopnja (1–4. razred, 11–15 let) je postala predmetna stopnja osemletne osnovne šole (5.–8. razred). Klasični gimnaziji v Ljubljani in Mariboru sta bili ukinjeni in njuni oddelki priključeni šolam splošnega tipa. Predmetnik osemletne osnovne šole v obveznem delu ni dopuščal diferenciacije: pouk sta- re grščine je bil ukinjen, latinščina pa je dobila, odrinjena na obrobje, status fakultativnega predmeta od 5. do 8. razreda. Osemletni osnovni šoli je sledila devetletna, kjer je latinščina postala izbirni predmet od 7. do 9. razreda (12–15 let). Zaradi neustreznih razmer (prepozen začetek učenja, izločilna konkurenca živih tujih jezikov idr.) je število učencev z uvedbo devetletnega programa izje- mno upadlo in stanje je postalo kritično. V vsej Sloveniji je uspelo pouk latinščine ohraniti kontinuirano skozi vseh šest desetletij eni sami šoli: OŠ Prežihovega Vo- ranca, Ljubljana. Kljub prošnjam in zahtevam šolnikov in javnosti po ureditvi razmer šolske oblasti do sedaj (2015/16) niso ukrepale. Viri in literatura Viri Arhiv OŠ Prežihovega Voranca, Ljubljana. Be la kn jiga v v z goji in iz obr až ev anju v R epub liki Slo v eniji (ur. Janez Krek in Mira Metljak), Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011, http://www.bela- knjiga2011.si/pdf/bela_knjiga_2011.pdf. Časopisni viri (Delo 24. 3. 1973, 18. 4. 1975, 26. 4. 1975, 31. 5. 1975, 7. 6. 1975, 22. 4. 1992; Lj ub ljan ski dne vnik 29. 4. 1975, 28. 5. 1977; ITD 11. 5. 1975, 14. 9. 1975; K omunist 19. 5. 1975; Mladina 23. 3. 1986; Pavliha 12. 5. 1975). Gorup, Marjan in Pirkmajer Slokan, Aleksandra: Osnovna šola s poudarkom na poučevanju latinščine, Keria IV/1 (2002), str. 83–89. Hriberšek, Matej: Analiz a met odičnega prist opa v slo v enskih osno vnošolskih in sr ednješolskih uč benikih in prir očnikih z a klasične jezik e od 18 50 do 2000, doktorska disertacija, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za klasično filologijo, 2002. Okoliš, Stane: Zgodo vina šols tv a na Slo v ensk em, Ljubljana: Slovenski šolski mu- zej, 2009. Osno vna šola: vse bina v z gojn o-iz obr až ev alnega de la, Ljubljana: Zavod SRS za šol- stvo, 1975. 203 Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) Osnutek poročila o večjezičnosti: prednost Evrope in skupna zaveza, E vr opski parlament 2008/2225(INI). Pirkmajer, Aleksandra: L atinščina z a vsak ogar I, Ljubljana: Posebne edicije Fe- niks, 1987. Pirkmajer, Aleksandra Vesna: F undament a L atina I: P oskusni de lo vni zv ez e k k uč- beniku F undam ent a L atina I. pr of . Ane Šaše l z a 5. in 6. r azr ed osno vne šole, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 1994. Pirkmajer, Aleksandra Vesna: L atinščina z a vsak ogar, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1993. Pirkmajer Slokan, Aleksandra: Lingua L atina: uč benik z a latinščino v 7.–9. r azr e- du dev et letnega osno vnošolsk ega iz obr až ev anja, Ljubljana: DZS, 2007. Pirkmajer Slokan, Aleksandra: Spr e hod po rimsk em l apid ariju N ar od nega muz eja Sl o v enije: V od nik z a mlade, Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2004. Polajžar, Martina: M aribor sk e gimnazije, diplomsko delo, Maribor: Univerza v Ma- riboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2014. Pr edmetnik in učni načrt z a osno vne šole. V: Objave Sveta za šolstvo LRS – Sveta za kulturo in prosveto LRS – Sveta za znanost LRS – Zavoda za proučevanje šolstva LRS. Posebna izdaja. Ljubljana, avgusta 1959, II. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, Dr ž avni zbor RS, http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO91#. R ustic a L atina : glasilo učencev latinskega jezika OŠ Prežihovega Voranca, Lju- bljana, letniki 1–12, Ljubljana, 1993–2013. Sklepi Sveta Evrope o večjezičnosti in razvoju jezikovnih kompetenc, Uradni list E vr opsk e unije C 183/26, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ PDF/?uri=CELEX:52014XG0614(06)&from=SL. Slovenski šolski muzej (SŠM), arhivska zbirka: Pouk latinščine v osnovni šoli 1988–2014: zasebni arhiv Aleksandre Pirkmajer Slokan (fasc. I–X). Splošni zakon o šolstvu. Uradni list FLRJ, št. 28 (1958). U čni na črti z a f akult ativne pr edmet e, 3. zvezek, Ljubljana: Zavod SRS za šolstvo, 1982. U čni na črt z a izbirni pr edme t L atinščina (pripravila Predmetna kurikularna ko- misija za latinščino in grščino, Primož Simoniti et al.), Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2004. Uvodni zakon za splošni zakon o šolstvu. Uradni list FLRJ, št. 28 (1958). Zasebni arhiv avtorice (ZAA). Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL): LJU 463, OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana (t. e. 1–5, 8, 13, 15). Lit er atur a Baskar, Bojan: L atinščine, pr osim! L atinščina in njeno iz ganjanje na Slo v ensk em, 184 9–1 98 7, Ljubljana: Univerzitetna konferenca ZSMS, Knjižnica revolucio- narne teorije, 1988. Gantar, Kajetan: Spomini na ustanovitev Društva za antične in humanistične štu- dije Slovenije, Keria II/2 (2000), str. 239–242. Gabrič, Aleš: Šolsk a r eforma 1 9 53–1 96 3, Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006. 204 Šolska kronika • 1–2 • 2017 Hederih, Darko: Latinščina v osnovni šoli: izkušnje, dileme, predlogi. V z goja in iz obr až ev anje 24/4 (1993), str. 38–41. Hederih, Darko: Kaj pravijo "latinci"?. V z goja in iz obr až ev anje 25/6 (1994), str. 31–35. Klasična gimnazija v M ariboru: 1 940–1 941, 1 94 5–1 9 59 (ur. Aleš Arih et al.), Mari- bor 1992. Kovač Ažman, Anja: Verba volant, scripta manent, Didak t a 132/18–19 (2009/10), str. 4–8. L edina: osno vna šola v Ljub ljani od let a 18 5 5: jubilejni zbornik ob 1 50-letnici šole (ur. Gabrijela Škraba), Ljubljana 2005. Ljub ljanski klasiki 1 5 6 3–1 96 5 (ur. Živka Črnivec et al.), Ljubljana 1999. OŠ M ir ana J ar c a: 50 let najbolj z e lene šole v be li Ljub ljani (ur. Iris Kolenc Slabe), Ljubljana 2015. Pirkmajer Slokan, Aleksandra: Latinščina v osnovni šoli danes, včeraj, jutri, Keria III/1 (2001), str. 69–84. Pirkmajer Slokan, Aleksandra: Per vias antiquas – Po starodavnih poteh, Didak t a 10/58–59 (2001), str. 86–87. Pirkmajer Slokan, Aleksandra: OŠ Prežihovega Voranca, Ljubljana: 50 let osem- letke in 110 latinščine pod isto streho, Keria X/2 (2008), str. 165–180. Pirkmajer Slokan, Aleksandra: Latinske interesne dejavnosti, I nt er es zbudi dejav- nost (ur. Natalija Komljanc et al.), Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2007, str. 55–60. Pirkmajer Slokan, Aleksandra in Arko, Anton: Lingua L atina: r azst av a o latin- ščini v javni osno vni šoli 1 9 58 –201 5 (razstavni katalog), Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 2015. Ragolič, Anja: Epigraphy as a tool for learning Latin, spletna publikacija E ur opeana (Eag l e pr oject), Rim: Sapienza, 2014, str. 205–215, http://www.eagle-network. eu/eagle-first-international-conference-proceedings-now-online/. Sledi, ki ne zb ledijo: Zbornik ob 60-letnici Osno vne šole br at o v P olančič ev M aribor (ur. Tanja Gobar et al.), Maribor 2007. Šašel, Ana: F undament a L atina I, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1972. Šašel Ana: F undament a L atina II, Maribor: Založba Obzorja, 1986. Šašel Ana: F undament a L atina III, Maribor: Založba Obzorja, 1994. Zbornik ob 100 -letnici šolsk ega pouk a v z gr adbi sedanje OŠ Pr ežiho v ega V or anc a, Ljub ljana (ur. Aleksandra Pirkmajer Slokan et al.), Ljubljana 1999. Zbornik ob 50-letnici OŠ Pr ežiho v ega V or anc a, Ljub ljana (ur. Damjan Perš et al.), Ljubljana 2008. Žmavc, Janja: Pouk latinščine v osnovni šoli ter njegovo mesto v sodobni vzgoji in izobraževanju, Šolsk o polje XVI/1–2 (2005), str. 107–123.