CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 1561	|
Dirección y Administración: GRAD. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
ASO (Leto) XIII. BUENOS AIRES, 25 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1942

¡Núm. (Štev.) 36
NAROČNINA: '
Za vse ameriške države in za celo leto $ arg. 7.—; za pol leta $ arg. 4.—
Nemški “v naprej določeni načrti” odpovedujejo
že leto dni naglasa j o Hitler in drngi sedanji nemški veljaki bolj-ševiško nevarnost, proti kateri pa je bila primorana nastopiti Nemčija, da “reši evropsko kulturo pogina in evropsko prebivalstvo gotovega suženjstva’’. .. Brez dvoma so bile te in še mnoge druge fraze že dolgo pred vojno skrbno naštudirane, kakor so Nemci dobro preštudirali tudi različno vojno orožje, s katerim ■so pozneje izvajali na vse strani uspešne vojaške operacije po “že prej določenem načrtu”, kakor smo imeli priliko večkrat čitati, ko so se borili še proti Poljakom, Francozom, Jugoslovanom in drugim, na katere so navalili z ogromno premočjo svoje vojske v orožju in ljudeh.
Toda v Rusiji je ta skrbno ‘ ‘ določeni načrt” začel odpovedovati. Pred letom smo še imeli priliko čitati o veilkih zmagah in ogromnih pohodih, ki so se vršili še “po v naprej določenem načrtu”. Danes pa. tega ni več, čeprav so Nemci “določili načrte” za prodiranje vsaj do mesta Baku, kamor so brezdvomno mislili priti, da bi s pomočjo tamkajšnjega petroleja izvajali še druge “v naprej doolčene načrte” ter zavladali svetu. Kavkaško gorovje in bregovi Volge ter junaški protinapadi Rusov ovirajo torej izvedbo *4 določenih načrtov ’ ’.
Tu se vsiljuje misel, da na za-padni ruski meji ni bilo večjih obrambenih črt, kakor smo v splošnem mislili, in da razen Moskve, Leningrada in Sebastopola ter okoli Kronstadta tudi ni bilo ni-kakšnih utrjenih mest. Čeprav je Sebastopol padel, je ravno pri vseh imenovanih mestih odpovedal “v naprej določen načrt”, kar dokazuje, da dobro utrjena mesta, preskrbljena z zadostnimi obrambnimi sredstvi in junaško obrambo vzdržijo tudi najhujše navale. To dokazujejo tudi sedanji boji ob kavkaškem predgorju, kjer se Tevtonci že mesec dni trudijo, da bi prišli do bogatih petrolejskih vrelcev, in ob bregovih Volge, kjer si ravno toliko časa raz bijajo glave ob v zadnjem času za silo utrjenem Stalingradu.
Iz vsega poteka sedanje vojne bi bilo sklepati, da so sicer Rusi hiteli s pripravami za vojno, ker so pač vedeli, da bodo napadeni, in so zato tudi okupirali začetkom vojne stra-tegično vožne obrobne države. Toda niti izdaleč nis<j imeli namen začeti s kakšno napadalno vojno, nego jim je šlo predvsem za obrambo, kar dokazuje tudi industrija, ki so jo spravili daleč v zaledje. In tudi pri obrambi so računali bolj na naravne utrdbe ter na obširne daljave, kjer naj bi se izčrpal sovražnik. Poslužujejo se starega načina ruskega bojevanja, ki* so ga uspešno uporabili že proti Napoleonu in še prej proti Švedom.
Vse to pa ni v skladu s Hitlerjevimi besedami o boljševiški nevarnosti, s katerimi poveličuje sebe kot viteza miru ter rešitelja civilizacije, Nemce pa kot najbolj viteške junake v zgodovini, čeprav so po zasedenih ozemljih pomorili že nad milijon nedolžnih žrtev — nevojakov: žensk, otrok, starčkov itd. Sicer pa Nemci sami dokazujejo s svojim bojevanjem, da jim je malo mari bolj-ševiška nevarnost in še manj seveda evropska civilizacija, marveč cedijo sline — in tudi kri — predvsem za ruski petrolej in druga bogastva. In ta petrolej bo brezdvoma za letos še kislo grozdje. A drugo leto — kdo ve s kakšnimi načrti začno boji, kajti tudi v zadnji vojni je šlo Nemcem skoraj štiri leta vse po “v na-
j prej pripravljenih načrtih”. Zadnjega pol leta tedanje vojne — ki je trajala več kot 51 mesecev — so pa ti načrti popolnoma odpovedali. Konec je prišel mnogo hitreje, kakor so to imeli v načrtih zavezniki. Upamo, da bo tudi sedaj tako in da bo ta konec vse bolj temeljit kakor je bil takrat.
Boji pri Stalingradu
Boji, ki se vrše že nekaj tednov pri Stalingradu so nekaj grozotnega in doslej neznanega v zgodovini.
Kakor so se Nemci zakleli, da morajo to mesto osvojiti, prav tako so Rusi odločeni, braniti ga za vsako ceno. Hitelrjev načrt je bil, navaliti čez Ukrajino, osvojiti kavkaške petrolejske vrelce, vsesti se v industrijsko središče na Volgi, v Stalingradu, in nato vdariti proti Moskvi. Ko bi potem bila strta ruska moč, pa postaviti zadostne straže na za-padu in čakati miru. . Prišlo je poletje in tudi minilo je. Zima že trka na vrata, ruska vojska pa stoji močna in z nepremagljivo bojevitostjo. 75 nemških divizij, med katerimi je 13 oklopnih, se je razbilo na krvavih bojiščih, general von Kleist, ponos Hitlerjeve vojske, je obležal mrtev v automobilu, kjer ga je zadela četnikova krogla; Stalingrad je v plamenih, toda se brani; Moskva je še daleč , zima pa že blizu... V poslednjih dneh je dal Hitler ponovno naredbo, da je treba Stalingrad osvojiti naj velja kar hoče. ..
Toda naredbe so haredbe. Volga teče krvava, Kavkaz že blesti v prvem snegu, Maikop je padel, toda Grozni še vedno daje nafto za rusko vojsko; ruska črnomorska mornarica še vedno straži, nemški generali pa ne vedo kaj bi, in so začeli pripovedovati, da dežuje kot iz škafa in so dovodne ceste do Stalingrada postale neprehodne mlakuže...
1,300.000 mož je že zgubila v letošnji ofenzivi Hitlerjeva vojska, a želj enega uspeha ni dosegla. Vsak dan bolj jasno postaja Hitlerju, kako prav je imel stari Bismarck, nemški železni kancler, ki je skoval moderno Nemčijo, ki je bil dober diplomat in pameten človek, ki je bil tudi v Petrogradu več časa nemški diplomatski zastopnik. Bismarck je naročil za poznejše rodove: da naj nikoli ne zgrešve usodne napake, da bi napadli Rusijo... On je Rusijo bolje poznal kot Hitler in je vedno delal za zavezništvo s to mogočno deželo.	'
Toda Hitler je napravil to napako in je sedaj v hudi stiski.
Narod je sit večnih obljub in velikih črk v časopisih, ki so že stokrat oznanili zlom ruske armade, prelom med zavezniki, ki že 2 meseca napoveduje za vsak hip padec Stalingrada, pa vedno morajo pošiljati nove in nove divizije v boj, iz katerega se nihče ne povrne. Mrtvece pokriva ruska zemlja, ranjence vozijo pa v vojne bolnice na Češkem, Norveškem, Ogerskem, Srbiji, Romuniji, Bolgariji, kjer umirajo brez znanja svojcev.
Hitlerju in Nemčiji se bliža polom. ..
Oklopnica Tir pit/
Nemška najmočnejša vojna lac[ja “Von Tirpitz” nima posebne sreče. Angleži vedo takoj za njen položaj in takoj preprečijo njene poskuse, da začne preganjati zavezniške konvoje, ki vozijo vojne potrebščine v Rusijo. Po 9. juliju je bil Tirpitz v Trondheimu na Norveškem, kjer so ga popravljali; sedaj je pa spet dobil torpedo, da bo lahko še naprej počival. Ta silna ladja ima 40.000 ton.
Nova Gvineja
Ta otok je še vedno pozorišče krvavih bojev. V zalivu Milne, od koder' so nameravali Japonci svoj pohod proti Avstraliji, ki je najbliže Salomonskim otokom, so Japonce pregnali in tudi njihov pohod iz Bune proti Port Moresbyju je obstal v neprehodnih Stanle.jevih gorah. Vendar pa kaže, da se pri-pravljajo Japonci na novo ofenzivo.
Strašna bilanca
207.373 oseb so Nemci ubili na
podlagi obsodbe v vseh okupiranih deželah. Največ je med temi Poljakov. V številu so možje, žene in otroci. Seveda se to število ne nanaša na poboje v masah.
Japonci “niso manjvredni zavezniki”
Na Turško sta prišla dva japonska veljaka kot predstavnika države z neznanim namenom. Najbrže skrbi Hitlerja, kaj je opravil na Turškem Wendel Wilkie, ameriški predstavnik, in bi rad na ta način popravil, kar se popraviti da. Japoncema je nekdo zabrusil v obraz, da sta prišla zato, ker je tako Hitler zahteval. Pa sta bila “rumenčka” užaljena in sta rekla, da Japonce za Hitlerja malo briga, ker oni imajo svojo politiko. ... To je pa spet Hitlerju odveč in so diplomati osišča prišli v neprijetno žadrego radi te tako nediplomatične izjave dveh velikih diplomatov.
Razdejanje v nemških mestih
Z izredno izpopolnjenimi fotografskimi aparati v daljavo so Angleži našli način, kako dognati z zanesljivostjo škodo, ki jo povzročajo letalski napadi. Tako so navedli natančne podatke o razdejanju v Duisburgu in dognali, da v Liibecku še sedaj nima strehe velikanska tovarna cementa, ki je bila poškodovana 30. julija. To pomeni ne le škodo, ki je bila narejena, temveč tudi pomanjkanje jekla in delavnih rok, ker niso v tolikih tednih mogli popraviti škode.
Boji na Madagaskarju
Zdelo se je že prejšnji teden, da so se Francozi na Madagaskarju podali, toda razvoj dogodkov je drugačen, kajti vojne operacije se še niso končale. Angleži prodirajo še dalje in so te dni zasedli mesto Tananarive, ki je glavno mesto tega velikega otoka. Na potu še vedno naletel na odpor in na podrte mostove. V boju so seveda samo Francozi, ki pa bolj delajo videz boja, dočim se domače prebivalstvo za vojne dogodke, kar niče ne meni. Ne bo dolgo, ko bo na celem otoku postavljen spet red, Japonci pa in Nemci, ki so že davno začeli na skrivaj pripravljati baze za pomorske operacije iz pristanišč tega otoka, že hite, da se pravi čas umaknejo.
Wendel Wilkie v Rusiji
Ta predstavnik Sev. Amerike je šel v imenu Roosevelta skozi vse dežele, koder se odločuje bodoča usoda in čez Turčijo prispel je tudi v Rusijo. Imel je prost dostop do vseh industrijskih središč Rusije, kamor je šel z namenom, da vidi organizacijo ruske obrambe, da vidi, kaj je tisto, česar je Rusiji treba poslati. V svojih izjavah je povdaril dve
stvari: Svoje začudenje nad rusko smoterno vojno produkcijo, ki je prav tako mogočno organizirana, kakor v ameriškem Detroitu ali v Los Angeles. Druga važna izjava njegova pa je glede “druge fronte”, o kateri je ponovno omenjal in bil seveda k temu tudi pozvan, ker Rusi jo vsak dan bolj pričakujejo in tudi nujno zahtevajo.
V skladu z izjavami tega moža so tudi besede Lorda Halifaxa, ki je govoril, da Amerika koncentrira velike množine čet in orožja za glav-' ni napad na Evropo, toda je treba čakati pravega trenutka.
Draža Mihajlovic v nemilosti
Mihajlovic je torej v nemilosti. Vsaj tako je sklepati po pisavi zadnje številke tukajšnje “Slobodne Jugoslavije”, ki je skoro v celoti posvečena gen. Mihajloviču in bojem v Jugoslaviji. Tam stoji tudi črno na belem, da je eden od članov jugoslovanske vlade v zvezi s sovragom in da se bori proti jugoslovanski vojski! Ker so vsi člani vlade, razen Mihajloviča, izven države in je samo po sebi umevno celokupna vlada še vedno v vojnem stanju z Nemčijo ter njenimi priveski, je jasno, da je tu mišljen Draža Mi-hajlovič, isti junaški borec, ki se že skoraj poldrugo leto bori proti nacizmu in ki je organiziral gveriljski upor proti vpadalcu, kakor ga ni
Draža Mihajlovic, resnični junak in borec za svobodo
bil dosedaj sposoben organizirati noben drug general in še manj kakšen delavski kolovodja ali partizan po ostali Evropi.
Po mišljenju ljudi okoli “Slobodne Jugoslavije”, ki odmevajo tako, kakor svira “La Hora”, je Mihaj-lovič “nevreden sin Jugoslavije”. Isti Mihajlovic, o katerem piše vse svetovno časopisje in do katerega je imela kraljevska jugoslovanska vlada s sedežem v Londonu popolno zaupanje ter je tudi “Sl. Jugoslavija” do pred nedavna pisala o njem vseh vrst slavospeve! Kaj je vzrok tej nenadni spremembi? Da bi se gen. Mihajlovic vdal sovražniku, to ne more biti, ker čitamo skoro vsak dan o junaških bojih, ki jih bijejo njegovi borci. Bo torej res nekaj drugega, in to je, da se mu upirajo in povzročajo bratomorne spopade tisti slavni “partizani”, o katerih je treba še enkrat povdariti, da so voljni boriti se le tam, kjer je že borba organizirana. Ni pa slišati o teh partizanih ne v Nemčiji ne v Franciji niti kje drugod po Evropi, kjer je bilo mnogo organiziranih delavcev in mnogo “zijajnih” — ne sijajnih — delavskih voditeljev. Ako so ti partizani “junaški” v Jugoslaviji, so zato, ker je organiziral borbo proti vpadalcu Mihajlovic in ne mogoče neka stranka, glede katere je treba še enkrat pripomniti, da vrši večje izdajstvo v tej vojni kot
katerikoli izdajalski general, saj razen v Jugoslaviji in na Poljskem sploh nikjer ni upora, kar je najboljši dokaz zato, da niso partizani tisti, ki vodijo bojevanje proti tota-litarcem v Jugoslaviji marveč čisto drugi ljudje: resnični, pravi, iskreni in brezkompromisni rodoljubi, katerih vodja in najbolj odlični predstavnik je naš Draža.
Za vsakogar, ki mu čuvstva izvirajo iz srca in ne iz pisanja tujih glasil, je in ostane Draža Mihajlovič ! odličen sin našega naroda, legendami vodja borbe Srbov, Slovencev in Hrvatov proti nasilnim tujcem, mož, čigar slava gre in bo šla po vsem svetu, vkljub lažem, ki jih širijo “La Hora”, “Slobodna tako-zvana Jugoslavija” in še ostala Comp.
Von Bock je šel
Če je to res, kar so povedali. Že pred 14 dnevi je bil namreč poklican na odgovor v Berlin. Njegovo ’ mesto ima spet Von Brauchitsch.
Von Bock je namreč odklonil odgovornost za brezuspešno klanje vojakov pri Stalingradu, pa je radi tega moral iti.
KOMUNISTIČNE ZMAGA NA ŠVEDSKEM
Zelo neprijetno je dimila Nemce zmaga komunistov na Švedskem, kjer so se vršile občinske volitve. Med tem ko so nacisti s težavo ostali na istem, so komunisti porasti) za 1/3.
KOMUNISTI V INDUI
V Indiji so se oglasili komunisti, kateri so poslali poslanice komunistom v Sev. Ameriki s prošnjo, naj posredujejo, da se izpuste iz zapora indijski kongresisti, da se bo moglo nato rešiti vprašanje Indije in pripraviti Indijo na boj, ki jo čaka.
ANGLEŠKE ŽENE V ARMADI
Anglija je mobilizirala tudi ženske in ima pod orožjem 250.000 deklet med 18 in 30 letom. Mnoge vrše svoje delo v letalstvu.
BALKANSKO OBALO UTRJUJEJO
Nemci so že začeli graditi obalne utrdbe v Egejskem morju, Italijani pa na Jadranskem. Skrbi jih, ka j bo prinesla zima. Vsekakor dovolj jasno dokazilo, da niso popolni gospodarji Balkana.
ROMUNIJA JE UKINILA USTAVO
Pa naročilu Hitlerjevem je morala Romunija poslati spet novih divizij na niško bojišče, katere je umaknila z Ogrske meje, Hitler je zato obljubil Romunom del Sedmo-graške vrniti nazaj na račun Ogrov. Ker se je romunsko vojaštvo in narod protivil novim vojnim žrtvam, je bila ukinjena ustava in je Anto-nescu prevzel vso oblast v svoje roke.	•	----- '
ANGLEŽI SO ZASEDLI MADAGASKAR
Vse važnejše točke tega otoka so sedaj že v angleški oblasti in je tako definitivno odstranjena vsaka nevarnost za zavezniško plovko okrog Afrike.
RUSKI PODVODNI MOSTOVI
Italijani ne vedo kako bi Nemcem na Ruskem pomagali. Ker njihovi bajoneti ne veljajo nič, skušajo storiti kaj v prid zaveznikom z —• jezikom. Zato so našli opravičilo nemških neuspehov pri Stalingradu. Izumili so “podvodne mostove”, po katerih prihajajo ponoči ruske čete čez Volgo na pomoč obleganim divizijam. Nemara je pa tudi kaj resnice na tem, da so si Rusi zgradili take mostove, ki so skriti pod površino vode.
BORZA DELA
Borza dela se bo ustanovila v vseli pomembnejših krajih v republiki, tako je odločil zakonodajni odsek senatske zbornice. Te borze bodo urejevale delovne zadeve v svojem okolišu in brezplačno posredovale zaposlitev. Isti zakon pa odrejuje tudi delovanje agencij za posredovanje dela, katere se bodo morale podrediti danim prdepisom.
MONS. DE ANDREA
Mons. De Andrea, ki je obiskal Sev. Ameriko kot predstavnik katoliškega socijalnega gibanja v Argentini, si je pridobil izrednih simpatij med Amerikanci in je znatno doprinesel k sodelovanju v ureditvi socijalne bodočnosti novega kontinenta. Glavna vsebina konferenc, .ki so se vršile med sociologi Sev. in Južne Amerike je bila namreč ta, kako najti pravično in primerno obliko socialne ureditve nove družbe iti kako r'ešiti pereča vprašanja dela in plače.
KOLEKTIVI
Zadeva s kolektivi še ni končana. Spet se vozimo s kolektivi, dokler se ne ponovi stavka. Sporazum namreč še nikakor ni dosežen. Corporación še vedno ni pristala na povrnitev zaplenjenih kolektivov. Izvršna oblast (Poder Ejecutivo), ki ima vso zadevo v rokah nadaljuje posvetovanje s prizadetimi strankami.
Predsednik Corporación de Transportes hiti, da bi čim več Tešil za družbo. Pa je že začel popuščati iu že pripravlja kompromisni predlog, kako pripraviti tla, da ves mestni promet počasi preide v last mesta ali države. Zaenkrat so že prišli delničarji podjetja na to, da bi popustili svoj dobiček iz 7 na 5% in že so tudi, kateri se zadovoljujejo s 4% obresti na vloženi kapital.
RAZPUST NEMŠKE ZVEZE
Razpust Nemške zveze dobrodelnih in kulturnih krožkov v Argentini je zahteval v interpelaciji Da-monte Taborda. Zadeva je v preiskavi in je ta zvez^, obdolžena, da I je nadaljevala delo naciionalsoeija-listične stranke, katero je oblast že pred časom razpustila.
STROŠKI :
Najemnina, plača, telefon, poštnina in dru-
t r ge potrebščine 		$	843,—
Comité Interaliado za		
maj in junij 1942 ..	ff	300,—
Za odseke 		f J	141.50
Nakazilo v Uondon . .	ff	5.164.71
Predujem za dvorano “Rosini” za priredi-		
tev 12. IX. 1942 ....	D	100,—
V blagajni 30. VI. 1942	ff	■2,—
V banki "30.' VI. 1942	„ 8.882.85 $ 15.434.05	
Stanje 31. julija 1942:
DOHODKI :
V banki 30. VI. 1942 $	8.882.05
\( blagajni 30. VI. 1942 „	2,—
Članarina: mesto,' okoli-	
co in notranjost . . . „	3.250.50
Prispevki za fond ■ • ■ ■ ,,	31.—
Dohodki prireditev .. - „	442.—
Prispevki za borce .... „	59.70
j Prejeto za “Sl. Jugosl,” „	4,—
$ 12.682.05	
STROŠKI:	
Najemnina, plača, tele-	
fon, poštnina in dru-	
ge potrebščine 	 $	760.68
Za odseke 			 „	395.60
Comité Interaliado za	
julij 1942 		 „	150.—
Predujem za dvorano	
“Principe Jorge” za	
prired. 28. XII. 1942 ,,	200,—
Dano “Sl. Jugoslaviji” „	4.—
V blagajni 31. Vil. 1942 ,,	74,—
V banki 31. VTL 1942 „	11.077.77
$ 12,682.05	
Stanje 31. avgusta 1942.	
DOHODKI :	
V banki 31. julij. 1942 $ 11.077.77	
V blagajni 31. VII. 1942 ,,	74,—
Članarina: mesto, okoli-	
ca in notranjost .... „	1.694.35
Prispevki za fond: me-	
sto, okolica in notranj. „	205.—
j Prispevki za borce .. „	120.—
Dohodki prireditev .. „	366.05
$ 13.537.17
PROTI LETALSKIM NAPADOM
Argentina je sicer daleč od bojnega hrupa, a vendar se ne ve kaj danes ali jutri pride, pa se hoče tudi pripraviti za slučaj, da bi od kod prileteli kaki železni ptiči in začeli spuščati na Buenos Aires ali kam drugam kake neprijetnosti.
Zato bodo poskusne vaje, da se bodo znali ljudje v takem slučaju varovati.
OBJAVE J.N.O.
BLAGAJNIŠKO STANJE J.N.O. V BUENOS AIRESU
Stanje 30. junija 1942: DOHODKI :
V banki 31. V. 1942 .. $ 7.768.17 Članarina: mesto, okolica in notranjost...... „	1.921.40
Prispevki za fond: mesto, okolica in notranj. „	120.—
Prostovoljni prispevki „	184.78-
Prodaja znakov ....... „	55.—
Dohodki prireditev .. „	220.—
Prejeto od “Comité Izraelita ’ ’ za našo vlado v Londonu .......... ,, 5.164.71
$ 15.434.05
STROŠKI :
Najemnina, plača, telefon, poštnina in druge potrebščine ......... $	648.04
Za odseke .............. „	260.93
Za Ruski Rdeči .Križ .	„	500.—
Kr. poslaništvu za vojne vjetnike ........	„	600.—
Comité Interaliado za
avgust 1942 ......... „	150.—-
Za prireditve .......... „	5.—
Comité pro Unidad de los Eslavos za julij, avgust, sept. in oktober 1942 ............... „	40,—
V banki 31. avg. 1942	,,	11.333.20
$ 13.537.17
Slovenski stavbenik j
Za načrte, betonske preračune I in Firmo,	j
obrnite se do tehničnega 1 konstruktorja	j
FRANCA KLANJŠEK
Av. Francisco BEIRO 5329-31 i Villa Deveto U. T. 50 - 0277 I
VELIKI ZAVOD “RAMOS MEJIA”
MODERNI PROTIVENERIČEN PRIPOMOČEK
BLENORAGIA aguda, napačno zdravljena
Naš način zdravljenja popolen in brez bolečin KRI, LUES IN KOŽA: Lišaj, Izpadanje las ženske, PLJUČNE, SRČNE.
SPOLNA SLABOST: se opomore po načinu Prof. Fiirbringerja. REUMATIZEM že zastarel ŽELODEC: Kislina, Napetje in Rana HEMOROIDE IN POVAPNENJE ŽIL brez operacije GRLO, NOS IN UŠESA:	Divje meso, Vnetje in oglušenost
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.—. — PLAČEVANJE PO $ 5.—. ANALIZE BREZPLAČNO. — Naša priznana Klinika z 20 letnim delovanjem, je uprayljana po SPOSOBNIH SPECIJALISTIH.
GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema od 9 do 21 ure — ob nedeljah od 8 do 12 ure
RIVADAVIA 3070 (PLAZA ONCE)
Nova pošiljatev za naše vojne vjetnike
Vkratkem bo odposlana nova pošiljatev, življenskih potrebščin za naše stradajoče vojne vjetnike. Tudi ta pošiljatev bo obsegala od 35.000 do 38.000 zavojev, od katerih vsak tehta okrog 5 kilogramov.
Da se pa zamore vedno poslati tako množino zavojev, gre zasluga naši kraljevski vladi v Londonu, nekaterim našim društvom ter našim vrlim izseljencem.
Objavljamo imena darovalcev zadnjega seznama:
Srpski Crveni Krst, Be-
risso 		$	120.—
I. B		ff	6,—
Pahor Justin		ff	5,—
Baretto Stane 	 .	ff	10—
Fon Stanislav		ff	5,—
Rojc Peter 			ff	5.—
Kariž Ivan ..		ff	10.—
Skreb Josip 		ff	.11.—
Skreb Josip, sin 		ff•	11,—
Soljančič Mate 		ff	11.—
Soljančič Josip 		ff	11,—
Popovič Metodije 		ff	11,—
Svilanovič Jeremije . .	ff	11.—
Glavinič Srečko 		ff	11.—
Petkovič Luka		ff	11.—
Pahor Ivan . 			ff	6,—
J.N.O. - Središnji odbor	ff	.600,—
Haurowitz I. Marija ..	ff	10.—
K. M		ff	5.—
Kuljiš Stiepan		ff	’ 60,—
Knez Slavko 		ff	24,—
Faraga N		ff	5.—
I. B		ff	6,—
Osoblje Kr. Poslanstva	ff	145,—
Doktorič David		ff	11,—
Učitelji Gajer Slavko i Nikica Defrančeski . .	ff	30.45
“Slovenski Dom” i “Primorski Odbor” .	ff	100,—
Rijavec Josip 		ff	5,—
Trampuž Just 		ff	3.—
Prej objavljeno 		? 1.259.45 $ 10.059.88	
Skupaj do 14. sept. 1942 $ 11.319.33
Zahvala “Slov. domu”
Čast mi je potrditi da sem prejel od vašega društva vsoto $ 139,10 za pomoč jugosl. vojnim ujetnikom v Nemčiji in Italiji. Ta znesek predstavlja del čistega dobička prireditve “Slovenskega Doma” od 9. avgusta t. 1. ($ 101.10) ter prostovoljne prispevke nabrane na isti prireditvi ($ 38.—).
Kot zastopnik Rdečega Križa Kraljevine Jugoslavije za Južno Ameriko čutim prijetno dolžnost zahvaliti se vašemu vrlemu društvu za skrb in ljubezen za naše vojne ujetnike, ki je to ob tej priliki kakor tudi ob drugih priložnostih, pokazalo. Vaša
TRGOVINA JESTVIN
j “Bela Ljubljana”
IVAN MOČNIK
?
i Sapaleri 2700 na Patemalu
U. T. 59 - 0467
i
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer
LIMA 1217 — BUENOS AIRES
U. T. 23 - Buen Orden 3389
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIC de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
pomoč za naše brate v nesreči je tem večje pohvale vredna, ker prihaja od društva čigar člani so izključno Primorci.
V	trdnem prepričanju, da bo “Slovenski Dom” tudi v bodoče rad sodeloval pri vsaki akciji jugoslovanskega Rdečega Križa, ponavljam svoje zahvalo ter najlepše pozdravljam Vaš ugledni odbor in člane.
Z odličnim spoštovanjem
Dr. Božidar Stojanovič Delegat Rdečega Križa Kraljevine Jugoslavije
OPERIRANI SO BILI
Colja Ivan iz Prečnika pri Nabrežini je bil operiran na slepiču in je že zopet doma v svoji družini.
Herman Sulčič iz Nabrežine je bil operiran v sanatoriju México 890. Operacija črevesne mrene je dobro uspela.
V	bolnišnici Rawson je bila operirana Evgenija Madon.
BOLAN ROJAK
V bolnišnici Samos Mejia se nahaja naš rojak Janež Jakob, doma iz Žabč pri Tolminu. Bolnik je v dvorani 6, postelja 36.
Rojake in prijatelje prosi, da ga obiščejo.
PISMO IMA
Gospa Luisa de Pauli ima na kr. poslaništvu pismo, katerega zamore prejeti ob uradnih urah.
Če bi kdo vedel za njen naslov, je naprošen, da ji zadevo sporoči.
V BOLNIŠNICI SE .NAHAJA
Rojak Franc Kavčič iz Brežic na Štajerskem, se nahaja od sobote 12. septembra v bolnišnici Alvear. Odšel je v bolnišnico, da se je podvrgel operaciji, katera se je posrečila in je upati, da bo čez nekaj tednov že mogel zapustiti bolniško postelj.
Rojak Kavčič prosi prijatelje, da ga ob sprejemnih urah obiščejo.
“NJIVE” NOČEJO Razni, med katerimi je prav posebno mnogo žensk, se nam pritožujejo radi pisanja “Njive”. V razgovoru ali v pismih pravijo, da imajo veselje do čitanja, pa so radi tega tudi “Njivo” z veseljem sprejeli, čeprav so že na “Slovenski list” naročeni.
Mislili so namreč kakor zatrjujejo, da je to revija, kakršnih so bili navajeni doma, ki so prinašale poleg znanstvenih in podučnih član-
kov tudi lepe povesti in druga koristna navodila. “Njiva” pa nima niti od daleč, ne tega, ne onega, pač pa zabavljanja, katera nikakor niso upravičena, še manj pa poštena.
Ker se jim tedaj gabi tako pisanje govore, da se na “Njivo” ne na-roče in se naj jim ista ne pošilja.
To je vse prav in lepo, toda če nočete “Njive” sprejemati, jo morate odpovedati, če jo sprejemate, četudi jo ne citate, ste jo dolžni plačati.
Če je torej ne marate, pišite Vašo željo na uredništvo “Njive”, ali pa, ko vam jo prinese pismonoša napišite Vi ali pa pismonoša sam “Rehusado”.
S tem ste napravili svojo dolžnost.
ŽAPOSLITEV
Skupina od 20 do 30 delavcev dobi stalno zaposlitev na delu v Las Delicias - Rosario. Plača je od 4 do 5 pesov dnevne poleg nagrade.
Prednost za to delo imajo naši ljudje, a javiti se morajo v skupinah.
Za podatke se je obrniti na: Kr. konzulat, San Lorenzo 937 - Rosario.
Pozor dekletom
Važne naloge Vas čakajo v življenju. Nikakor ne boste v stanu osrečiti svojcev, kakor je Vaša naloga sedaj in kakršna Vas čaka pozneje v krogu lastne družine, če se ne boste učile umetnosti, kako biti srečne in osrečevati druge. Da bi imele priliko, usposobiti se za vzvišeno nalogo življenja, se pridružite dekliškemu krožku, ki bo imel svoj prvi sestanek v nedeljo 4. okt. popoldne ob 15.30 uri na Av. del Čampo 1653, kjer boste našle že mnogo dobrih prijateljic. Računamo na odziv vseh naših poštenih mladenk, katere imate kaj višjih idealov in plemenitih želja.
Vse mladenke prosimo, da povabite tudi Vaše prijateljice.
Porsimo tudi starše, da opozorite Vaše hčerke na to prelepo zamisel in storite kolikor je na Vas, da se pridružijo našemu dekliškemu krožku.
Prav gotovo boste vse vdeležen-ke prav hvaležne že za ta prvi sestanek. Samo potrudite se in prihitite!
Vida Kjudrova in Kristina Grežerjeva.
Poslužujte se vedno krojačnice
Villa Devoto
TRgj>
LEOPOLD UŠAJ
kjer boste dobili najboljšo postrežbo v svoji lastni in lepo opremljeni hiši
rancisco Beiro 5380-82
(prej Tres Cruces)
SLJIVOVICA
ŽGANJE
PELINKOVEC
VERMUT
KIS
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. . U.T. Olivos (741) -1304
Prireditev “Slovenskega doma”
V NEDELJO 18. OKTOBRA 1942 leta ob 4 uri popoldne se bo vršila r že znani ARMENSKI dvorani, ulica. ACEVEDO 1353, prireditev Slovenskega doma.
Prireditev bo nekaj novega in posebnega, kar bo brezdvomno privabilo, mnoge naše ljudi, da to izredno prireditev vidijo.
Ker bo torej prireditev nadvse privlačna in bo vdeležba gotovo velika, naj se druga društva v svojo lastno korist na to ozirajo in naj ne prirede na ta dan niti najmanjše zabave.
Ker pa je prireditev “Slovenskega. doma”, katera bo torej 18. OKTOBRA v ARMENSKI DVORANI najavljena že par mesecev, upamo, da so se društva z ozirom na to, že vzporedila.
Rojaki in rojakinje!
Pomnite, da bo v nedeljo 18. oktobra, ob 4 uri popoldne v že znani Armenski dvorani, ulice ACEVEDO 1353, velika in izredna prireditev, zato posetite jo!
Prireditev Slovenske šole
SLOVENSKA ŠOLA NA PATER-NALU bo priredila veliko prireditev v NEDELJO dne 8. NOVEMBRA ob 4 mi pop. v Armenski dvorani ■lica ACEVEDO 1353.
Društva so naprošena da vzamejo to na znanje in da ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
PRIREDITEV “SLOVENSKE KRAJINE”
“Slovenska Krajina” je imela v «oboto 19. septembra lepo prosvetno zabavo s prireditvijo tridejanke “Pri kapelici”.
Pod vodstvom Adalberta Preinin-gerja in predsednika dramatskega odseka Martina Kusteca so dosegli uspeh, ki dela čast mlademu društvu. ki svoje igralce šele oblikuje, kajti razen enega ni nihče v domovini nastopil na odru. Poleg tega pa dela preglavice tudi knjižni slovenski jezik. Pa so se potrudili igralci in so izborno izpeljali svojo nalogo, kar jim je tudi mnogobrojno občinstvo priznalo z gromkim odobravanjem.
Občinski črednik Jurček, Ivaničev Jožek, je bil v svoji vlogi nedosegljiv. Vešč igralec, kos vsaki vlogi je Gelt. Kustee je pa vzoren vaški veljak. To pot se je pa predstavil v važni vlogi tudi Karči Balažič, ki je izborno predstavil Lipeta.
Tudi ženske so bile prav dobre v svojih vlogah, tako Angela Šerugo-aa (Metka) kakor tudi Agatka, ki je imela še nekoliko težav z jezikom, a se je izborno držala. Spretni v svojih vlogah se vselej izkažeta tudi Hedvika Preiningerjeva in Tereza Ošlajeva. Tudi jmrice in žan.ji-ce so lepo igrale in še prav posebno lepo zapele.	#
Gledalec.
V naznanilo javnosti
ODBORU ZVEZE JUG. IZS. DRUŠTEV V ARGENTINI
Tem potom Vam sporočamo, da j smo prejeli vaše pismo z dne 7. tega 1 meseca, v katerem nam dajate odlok do 13. t. m. ob 9 uri zjutraj, če smo menjali namen kršiti zvezna pravila. Odgovarjamo:	Uvidevši, da
odbor Zveze sam, je šel preko si začrtanih pravil, člen 2. abecedna črka (a) in na pobudo našega bratskega društva Slovenskega Doma, je naš odbor v začetku pristal na to, da se bode torej skupno priredilo prireditev dne 31. 12. 42., in šele potrjeno na naši širši odborovi seji, z navzočnostjo samega predsednika Zveze in delegatov enoglasno. Po našem mnenju in naših pravil člen 2, pravi: Namen društva je, organizirati vse Slovence v Buenos Airesu in okolici v svrho medsebojne pomoči, širjenje kulture in podpiranje slovenske šole. Abecedna črka (c) se glasi: Biti v prijaznih stikih z že obstoječimi slovenskimi društvi v Argentini.
Torej mi ne vidimo nobene kršitve zveznih pravil, ki so ravno takšna kot naša. Vkljub temu, ki v zveznih pravilih stoji člen 2) Organizirati Jugoslovansko emigracijo v krajevna društva, kjer naj se druži v svrho splošnega kulturnega izpopolnjevanja in gospodarske samopomoči, smo večkrat prosili naj se vabi vsa društva, da pristopijo k zvezi, pa nismo bili uslišani. Zakaj ne? Jasno je dokazano, da nekateri od j bomiki ožjega odbora zveze, so ho-' teli delati in delajo dva bloka v naši naselbini. In gotovi elementi v tem ožjem zveznem odboru so se izrazili, da misija naša je za sporazum prvo v Devotu in da. drugi, hočeš, nočeš, moraš, bodejo nekako sami prisiljeni vstopiti v to zvezo. Po našem mišljenju, ali mora obroditi sad tako počenjanje?
Ko hitro smo spoznali namene zveznega odbora, da se ni hotel zavzeti za društvene in naseljeniške koristi, nego povsem za druge, smo takoj zahtevali, da se mora reorganizirati zvezni odbor in postaviti na čelo tega, zdrave in zvežbane moči, če že želimo res iskreno moralno zaslombo zveze. Bili smo takoj napadeni od g. Franca Rustja da je naša iskrenost gnila. Moramo pa povedati zakaj se je prišlo do teh besed “Gnjilovosti”. Mislimo, da ve vsa javnost, da se je priredilo dne 7. decembra 1941 v prostorih D.K.D. “L. O.” prireditev, čisti dobiček te je bil namenjen za naše žrtve v domovini. Pri tem pripravljalnemu odboru so bili tudi navzoči delegati G.P.D.S. Prišlo je vprašanje, da se mora vabiti tudi naše bratsko društvo Slovenski Dom, takoj se je začelo razpravljati njih položaj. Večina teh (odbornikov) je bila za ne vabiti zgoraj omenjenega društva. Na ponovno zahtevo naših delegatov, se je vendar pristalo da se vabi Slovenski Dom. Razvidelo se je takoj da se je radevolje odzval. Ne vemo zakaj smo taki, kjer zmiraj se pravi v javnosti, bratje vsi enaki smo, in ravno tako se povdarja, ho-
Dr. LUIS RAZUMNEY
KIRURGIČNI ZOBOZDRAVNIK
DIATERMIA — ELECTROCIRUJIA
Sprejema vse dni od 14 do 20 ure.
SEGUROLA 1848 — U. T. 67 - 3961 — BUENOS AIRES
čemo imeti maso za seboj, besede so res lepe in priljubljeno izražene, a škoda da tovariši, nekateri odborniki te zveze mislijo pa vse drugače.
Sporočamo Vam da na člansnem sestanku, kateri se je vršil dne 12. tega meseca, smo sklenili izstopiti iz zveze enoglasno radi sledečega:
1.	) Ker pravila Zveze Jug. Izs. Društev v Argentini, so povsem drugačna kot se jih je sklenilo pri navzočnosti predsednika in tajnika G.P.D.S.. Naši predlogi za ta pravila so bili na splošno potrjeni, kakor vidimo iz prve št. revije Njive, in pravila v njej, smo takoj zapazili, da se je rodilo novo dete kar čez noč, ne da bi preje nas obvestili o tej izpremembi.
2.	) Kot lastniki revije Njive, nam niste hoteli dati enakopravnosti r— se ni hotelo objaviti naše bodoče prireditve z igro “Mati” v drugi št. Njive. Kot ravno tako ne, pod naslovom “Neumestna Kritika” ter je bil prisiljen naš član deniti jo v Slovenski List, ki pa odbor G.P.D.S. nima nobene krivde, glede spodnjega podpisa ampak g. Švagelj, ki je naredil na svojo lastno pest.
3.	) Ker se ni hotelo reorganizirati zveznega odbora, vkljub temu, da se je sam predsednik zveze izrazil, da kot tak ne more služiti, če se misli delati razdor in bloke.
4.	) Ker se ni na prošnjo poslalo j računa potrjenega od zveznega odbora, likvidacijo stare revije in stanje nove.
5.	) Ker se je priobčilo samo izjavo G.P.D.S. v drugi št. revije Njive, vkljub temu, da se je sam predsednik zveze izrazil, da bodo vsa društva včlanjena, obsojala članek pisan v Slov. Listu št. 26, za kar v javnosti izgleda naša izjava, kot da smo bili prisiljeni, vkfaub temu nam ni bilo potreba tega storiti, ker je bila zadeva same zveze, kar se je tudi izrazil predsednik zveze da se bode zavzela tudi zveza sama.
6.	) Ker odbor zveze ni hotel, da bi preklical žalilne besede, ki jih je izrazil predstavnikom G.P.D.S. g. Rustja Franc.
7.	) Ker odbor Zveze ni hotel niti razpravljati paših predlogov o bodočem delovanju zveze, češ, da taki predlogi so samo izguba časa in nič drugega.
8.	) Ker pravite, da članstvo D.K.D. “L. O.” je dalo popolnoma polnomoč delegatom pri zvezi, odgovarjamo: naše društvo kot tako nima ničesar opraviti s člani D.K.D. “L., O.” ampak z zveznimi odborniki, pa vseeno bi radi videli če Vam je tudi reklo članstvo, da dajte žaliti odbornike G.P.D.S.
9.	) Naš Odbor ne vzame v poštev vašega pisma z dne 7. septembra, ker se ni klicalo delegatov, oziroma da odbor prisostvuje tej seji zveze.
10.	) Sporočamo vam da to vse bode objavljeno v javnosti.
Vas pozdravljamo z društvenim pozdravom.
Buenos Aires, 14 septembra 1942.
ODBOR G.P.D.S.
IZ ROSARIJA
POMLADANSKA PRIREDITEV DRUŠTVA “TRIGLAV”
V nedeljo 11. OKTOBRA 1942, ob 7 uri popoldne se bo vršila plesna zabava v društvenih prostorih Gral. Mitre 3924.
Fantje in dekleta se pripravljajo z velikim navdušenjem za to spomladansko zabavo ter se zagotavlja veliki uspeh.
Rojaki, rojakinje — Slovenci ter Jugoslovani sploh, vabljeni ste na to prvo pomladansko zabavo.
Na svidenje torej 11. oktobra.
S pričakovanjem Vas bratski pozdravlja
ODBOR
Opomba: V slučaju dežja se vrši nedeljo pozneje.
IZ CORDOBE
ČLANSTVU “EDINOSTI”
Naznanjamo vsem članom društva “Edinost” ter jih tudi prosimo da vzamejo to stvar kar največ za resno. Mnogo časa smo imeli težak problem radi pobiranja.članarine, danes dragi člani vam damo v znanje osebe, katere imajo polnomoč za pobiranje članarine, kateri so sledeči: blagajnik Jožef Mesec, tajnik Jožef Fir in knjižničar Jožef Vever. Oni imajo razdeljene oddelke: Jožef Mesec Alberdi (Bajo), Jožef Fil Alto Alberdi in Jožef Vever Centro Ba-rrio Ingles in okolico. Torej dragi člani sedaj lahko plačate eni od teh treh oseb naj bo kateremu hočete in upamo, da se boste kaj zganili ker v kratkem začnemo graditi naš Društveni Dom. Zato je treba da ste vsi člani kakor eden in da je članarina v popolnem redu od vsakega. Vsak ve, da če ne boste vi člani redno plačevali svoje članarine, ne bomo imeli nikoli nič. Kakor vam je znano zemljišče imamo na ulici Padre Lozano Norte, vogal Sta. Rosa Alto. Alberdi. Tudi upamo, da se bodo naši člani že obračali na njemu v par mesecih, če le Bog da zdravje.
Enako tudi naznanjamo vsemu članstvu, da je Odbor odločil ter sestavil Gradbeni Odbor, kateri sestoji sledeče : za zidarsko delo Rudolf Mozetič, Jožef Mozetič in za cemen-to armado Rudolf Vratnik, Ivan Movem in Anton Urbančič.
Kadar bomo imeli vse pripravljeno, bomo sklicali članski sestanek, da vsi člani potrdijo ta Gradbeni Odbor, kateri bo mogel prevzeti to danes težko fnkcijo. Vsi omenjeni imajo mnogo izkušnje pri delu, katerega smo omenili, zato upamo da bodo dobro skrbeli pri delu, pri katerem mu bomo tudi mi pomagali v vsakem slučaju.
Torej dragi člani, potrebujemo vaše pomoči, naprej z delom in ne se ga ustrašiti, kar z hrabrostjo na delo!
A. Stepan, predsednik J. Fir, tajnik.
jasno, da se Zavezniške demokracije, ponovno obračajo za nasvet na Sveto Stolico, kar nikakor ne more koristiti, slovanski stvari, še manj pa naši Primorski. Razvidno je torej, da bo Rim, pa bil on krščanski ah fašistični —. imel besedo.
Zavezniki z Rusijo, od katere lahko pričakujemo, da se bo zavzela za nas, bodo gotovo zmagali nad nazi-fasizmom in bodo na podlagi tega določali bodoče meje v Evropi. Dela bodo torej imeli dovolj in ne bo nič čudnega, če bodo pri velikanski odgovornosti prezrli “našo malenkost”, kot se je to zgodilo koncem prejšnje svetovne vojne, da so odločitev pustili novi in se neurejeni Ju-' goslaviji in močnejši in vedno enako lisičji Italiji. Jugoslovanski zastopniki so se pohvalno držali, a nas niso mogli rešiti, ker niso imeli vplivnih prijateljev in našega naroda za seooj, kateri je verjel v zmago pravice in se je obnašal popolnoma pasivno, namesto nastopiti po zgledu generala Majstra in pozneje D’An-nunzija. Z razmeroma majhno vojaško silo, bi se takrat lahko rešilo Primorje.
Ker torej imamo tako blizu iskuš-nje, se ne smemo sedaj zadovoljiti z besedo, da bo prayica zmagala, ali z malimi prispevki in propagando, katero lahko iz inozemstva delamo, ampak pripraviti se moramo, da bomo lahko nastopili z orožjem v roki, za rešitev naših krajev iz suženjstva.
Če pomislimo, da je italijanski narod do grla sit fašizma in vojne, bomo videli, da bo ob polomu najprimernejši čas za tak nastop. S PAR DOBRIMI POLKI SE MORA ZASESTI GORICO, TRST IN ISTRO IN TAKO OPOZORITI MIROVNO KONFERENCO, DA TAM ŽIVIJO JUGOSLOVANI, KATERI HOČEJO ŽIVETI V SVOJI NARODNI, DEMOKRATIČNI IN VELIKI JUGOSLAVIJI.
Jamstvo za to je tudi general Draža Mihajlovic, kateri je obljubil, da se bo boril, tako dolgo, dokler ne bodo vsi Jugoslovani združeni v eni sami državi.
Primorski Odbor, naše časopisje, organizacije in vsak posameznik mora torej začeti delati v tem smislu, v KATEREM JE EDINA NAŠA REŠITEV.
Andrej Škrbec
Slovenska babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son ’ ’, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. To- | strežba prvovrstna.	J
ANA CHRPOVA ENTRE BIOS 621 1
U. T. 38, Mayo 8182	Í
Rešitev Primorja
Lisičje izvijanje z odgovorom na “Odprto pismo” Primorskega Odbora, nam dokazuje, ■ da nas grof Sforza'hoče imeti samo “za prijatelje Jugoslovane iz Julijske Krajine”, nam pa nikakor ne dovoljuje združitve z našimi brati v Jugoslaviji. Dalje je to dokaz, da nas hoče Italija za vsako ceno obdržati v svojih krempljih kot sužnje, pa naj v njej vlada Peter ali Pavel.
Dogodki zadnjih dni, dokazujejo
Jugoslovanska radio-ura
Prenos jugoslovanske radio-ure je ob sobotah od 4 in pol do 5 ure popoldne na postajo L S 2 Radio Prie-to.
Rojaki in rojakinje, poslušajte naš radio prenos.
Krojačnica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191
Nasproti postaje
Bs. Aires
La Paternal |jj
j Slovenska gostilna
j Lepi in zračni prostori. Zdra-| va hrana in pristna pijača. I	Kroglišče.
Se priporoča rojakom FRANC TREBŠE Avda. SAN MARTIN 6470 dve kvadri od postajališča U. T. 50 - 5106.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzul tori jem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučab* obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmi jem. ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 800)


PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA”
ZA JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59-1232
POZOR!
; TRGOVINA oLVLJEV BELTRAM
Vas podomače postreže.
če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport in izlete. — Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča
Albert Beltram
DONATO ALVAREZ 2288 — BUENOS AIRES
i AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
List izdajata: “
S
SLOVENSKI
LIST
IZ PREKMURJA
(Pismo iz domovine)
Madžari so takoj po zasedbi nadomestili vse slovenske uradnike z madžarskimi. Slovenci morajo zopet jemati s seboj tolmača, alto hočejo urediti razne zadeve z uradi. vTako je bilo že pred prvo svetovno vojno in radi tega se je ljudstvu tako pristudila madžarska nadvlada. Zato so se v Jugoslaviji tako dobro počutili, ko so se lahko z vsemi uradnimi oblastmi po domače pogovorili. Zdaj so zopet tam, kjer so bili nekdaj.
Izmed prejšnjih učiteljev je samo pet Slovencev ostalo na svojih mestih. Pa še ti so vsi, razen enega, potisnjeni za kako stopnjo ali več nazaj v svojem službenem položaju. Nekaj naših učiteljev je dobilo službo v Medžimurju ali v Bački. Vsaj obljubili so jim službe tam, pa še ni gotovo, če se bodo obljube tudi izpolnile. Na izpraznjena mesta so prišli madžarski učitelji in učiteljice.
Šolske knjige so Madžari zaplenili. Ne samo v slovenskih ljudskih šolah, ampak ista usoda je zadela tudi gimnazijske knjige. Večji del so jhi zažgali, nekaj razprpdali med trgovce za zavojni papir. Iz vsega tega se vidi, kako se mudi Madžarom,* da bi “popravili” v najkra jšem času, kar so zamudili v letih, ko je Prekmurje pripadalo Jugoslaviji.
Takoj je tudi pokazala madžarska “kulturna” politika, da se mora nižjim slojem onemogočiti študira-nje na zavodih za višjo izobrazbo. Zato so silno povišali šolnino in potrebne pristojbine za šolanje. Šte-vilče gredo v tako višino, da se mora že ob tem vprašanju podreti vsako upanje kmečkemu otroku, da bo kdaj videl višje šole, ako bi razmere ostale pri tem kot so danes. Do-
mače prebivalstvo je pa ta način enkrat za vselej izključeno od vseh vplivnih služb. Le madžarskim grofovskim sinovom, ki zmorejo visoko šolnino, naj bi bile prihranjene vse boljše službe. Na gimnazijah je šolnina okoli 1000 din letno. Kje so rlrugi stroški? Kako naj si kmečki sin upa spraviti skupaj take vsote?
Na univerzah znaša sama šolnina
20.000	din. S tem je povedano vse. Prekmurje je imelo pred okupacijo lepo število svojih domačih akademikov. Študirali so po raznih jugoslovanskih univerzah. Mnoge je okupacija zalotila doma na počitnicah, ko je bila ravno Velika noč. Drugi so se morali iz enega ali drugega vzroka vrniti na svoje rodno ozemlje po polomu Jugoslavije. Hoteli bi študije sedaj nadaljevati vsaj na madžarskih univerzah. Toda že radi samih visokih pristojbin je to izključeno. Saj je vsota 20.()00 din za Prekmurca že celo premoženje.
V teh žalostinh časih, ki jih preživlja vsa naša domovina in posebej naše ljubljeno Prekmurje, nas tolaži dejstvo, da je naša mladina zeol narodno zavedna. Nič se ne bojimo zanjo, zlasti ne^ za tisto, ki je okusila v Jugoslaviji lepote srednješolske in višje volske izobrazbe v materini besedi. Seveda bo madžarski vandalizem storil vse in je že začel, da uniči vse naše nade, da našemu pogumnemu gledanju v bodočnost polomi zadnjo perot. Saj se nam trga srce, ko mislimo, na cvet naše mladine, na naše zavedne akademike. Kako ne bomo mislili nanje z težkim srcem, ko vemo da mnogi med njimi zdihujejo v madžarskih ječah in koncentracijskih taboriščih. Tako hoče madžarska kultura doseči nemško vsaj polagoma, če se že ne čuti dpvolj močno, da bi dosegla nemško stopnjo kar čez noč.
Naše akademike so spravili “na,
varno” radi obtožb madžarskih pri-1 seljencev, ki so jih naznanili oblastem, češ, da podpihujejo prebivalstvo k odporu zoper Madžare in ga hujskajo k sabotaži. Tako je tudi naša najboljša mladina prišteta med narodne mučenike, ki jih je toliko med odraslimi in dozorelimi ljudmi.
Ču je j o se glasovi, da bo v kratkem po vsem Prekmurju razglašena splošna mobilizacija. To bo nov u-darec za naše ljudi, obenem pa brez dvoma začetek nadaljnjih zasledovanj in preganjanj, zakaj ni mogoče pričakovati, da bi naši možje in fantje brez odpora odhajali na rusko fronto in se z ramo ob rami z Nemci in Madžari borili zoper slovansko Rusijo. Nekoliko nas tolaži dejstvo, da je tudi med Madžari samimi, posebno med vojaštvom, vedno večji odpor zoper Nemce. Vendar ni upanja, da bi se ta odpor, ki se pač izraža pogosto v ostrih besedah, izživel tudi v dejanskem nagajanju Nemcem. Preveč trdno sedi madžarska, vlada na svojem sedlu in preveč krepko jo drži v svoji oblasti nemška pest.. .
Kakšna je prav za prav madžarska kultura, naj povedo še nekatera dejstva. Mnogi novi madžarski uradniki se zgražajo nad bivšo jugoslovansko upravo, češ, da je Prekmurcem dajala preveč prilike za kulturni napredek. To po njihovem prepričanju ni niti potrebno, niti zdravo za tako preproste ljudi. Prekmurje je sedaj, tako zatrjujejo in zmajajo z glavami, vse nekaj drugega kot je bilo pred dobrimi 20 leti. Napredek je res kar čudovit, pa obenem močno škodljiv. Poglejte samo to neverjetno število novih hiš in poslopij! Vse to je zraslo iz tal v 20 letih, dočim na Madžarskem niso ves ta čas skoraj nič zidali, čemu je to potrebno za Prekmurje? Ali niso Madžari dosti bolj napred-
ni, pa se vendar niso trgali za novosti, ampak so lepo zadovoljni s starimi in starinskimi staovanji. In samo poglejte tisto novo kmetijsko šolo v Rakičanih. To vam je prava palača. In v to šolo so hodli čisto navadni kmečki sinovi heraz-vajenih slovenskih Prekmurcev! Kaj je Jugoslavija vendar mislila? To je kvečjemu dobro za grofovske sinove, ne pa za “navadne” kmete ! Tako Madžari ne vzgajajo svoje nadebudne mladine! “Luksus” kratkomalo za kmete ni. To si pač lahko privošči grof in Madžari vedo, kaj je grof! Kako morejo madžarski vzgojitelji pričakovati, da bo prekmurski kmet pokorno služil svojim grofom in svojo službo ne bo imenoval suženjstvo, ako se bo šolal v takih palačah? Ne, to ne sme biti! Zadnji čas je, da je izginila Jugoslavija, sicer bi obstajala največja nevarnost, da bi prekmurski kmet še prave pristne madžarske kmete “pohujšal”, če bi kdaj pogledali čez državno mejo v Prekmurje. V kakšni neverjetni nevajenosti so zares bili mili madžarski grofje...
In še tole premislite, ljudje božji! Kaj je Jugoslavija vse nudila prekmurskemu študentu v svojih šolah! Madžarski človek je popolnoma zadovoljen, da zna svojo materinščino. Po kakih drugih jezikih kar nič ne hrepeni. Jugoslavija je pa dovoljevala učni red s celo vrsto tujih jezikov. In zdaj vam prekmurski študentje govore tudi poleg svojega domačega narečja pismeno slovenščino, srbo-hrvaščino, nemščino, francoščino, nekateri tudi madžar-ščino. Ali je to za kmeta? In kaj drugega naj pride iz Prekmurja ko kmet? Prav pravcata strahota! Le kaj je mislila Jugoslavija! Le kam je strmela Slovenija?! Ali ni zares škandali, kar se je zgodilo prav te
dni na gimnaziji v Murski Soboti? Madžarski profesor, ki je sedaj z drUgmi vred tam nastavljen, se .je postavil pred učenci, da zna nemško. To je tudi dokazal s tem, da je resnično stolkel skupaj nekaj nemških stavkov. Slovenski študentje so se mu smejali in mu povedali, koliko napak je naredil v svoji nemščini. In to naj bo vzgoja! In to naj, bo dovoljeno v tem visoko kulturnem dvajsetem stoletju, da bi slovenski študent, ki je poleg tega še iz Prekmurja doma* znal več ko madžarski profesor!
Zares, smešno je vse to, ko bi le ne bilo tako tragično. Toda tako in podobno mnenje v resnici odkrivajo naši novi kulturonosci, madžarski privandranci po razpadu Jugoslavije, in naši kmetje se jim smejejo s študenti vred. Zato nas ne bo tako kmalu zapustilo upanje, da bomo preživeli vse to in kljub vsemu pritisku dočakali živi in zdravi in kulturno neuničeni dan vstajenja Jugoslavije in novega slovenskega življenja.
Cerkveni vestnik
27. septembra: Maša na Avella-nedi za rajne Kren in Sirk.
Pri sv. Rozi-ob 12 uri obletna za Franca llnikar.
Popoldne molitve in shod bratovščine na Paternalu,
Slovenska zastava za Avellanedo
bo že gotova. Podoba Marije Pomočnice Slovencev je tako čudovito lepo uspela, da bo v ponos vsem, ki bodo za njeno zastavo stopali. Zato-se pa le potrudite, da boste gotovo prihiteli na Avellanedo 11. oktobra,, na rožeunvensko nedeljo, ko bo zastava blagoslovljena.
Janez Hladnik
KNEZ SEREBRJANI
ROMAN IZ ČASOV IVANA GROZNEGA Nadaljevanje 21
“Bilo je v starem mestu”, je pričel, “v Novgorodu, in v tem Novgorodu, v predmestju, je živel vrli Akundin. In ta Akundin, vrl mladenič, ni valil piva, ni kuhal žganja, ni trgoval na trgu, ampak on, Akundin, je hodil sem in tja in se prevažal na ladjicah po reki Volhovu. Pa ti sede Akundin na opremljeno ladjico, položi javorova vesla v hrastove zavore, sam pa sede h krmilu. Ladjica plove po Volhovu, po reki, in priplava ladjica do strmega brega. Po strmem bi'egu pa je šel tisti čas hromeč popotnik. In hromeč plime Akundina za bele roke in pelje njega, Akundina, na visoko gomilo, in ko ga postavi na visoko gomilo, mu reče besede take: — Poglej ti, mladec moj, na mesto Rosti-slavlj na reki Oki, in ko si ga ogledaš, povej, kaj se godi v mest» Ro-stislavlju-In ko je Akundin po-
gledal na mesto Rostislavlj, je bila tam velika beda. Stari sluge mladega kneza rjazanskega, Gleba Olego-viča, stoje sredi trga, da bi branili mesto, a jim manjka sil. A po reki Oki plove grozna pošast, kača Tu-' garin. Dolga je bila ta kača Tuga-rin do tri sto sežnjev, z repom bije rjazansko vojsko, s hrbtom sega do strmega brega in zahteva svoj stari davek. — Tedaj prime hromeč Akundina za bele roke in mu govori takole: — Dobri mladec, povej mi, kdo si in odkod!	— In
Akundin odgovori na te besede: — Doma sem iz Novgoroda, zovem pa se Akundin Akundinič.
— Akundin Akundinič, čakal sem te celih tri in trideset let, spoznaj svojega strica, Zamjatnjo Putjatiča, kajti moj brat, Akundin Putjatič, je bil tvoj oče! In tu imaš meč svojega rodnega očeta, Akundina Putjatiča ! — Ni še izgovoril teh besed, ko je Zamjatnja Putjatič pričel minevati, od belega sveta se ločevati, in ko je premineval. je pričel govoriti: — Dete moje drago, Akundin Akundinič ! Ko prideš v slavni Novgorod, pokloni se mu do tal, Novgorodu, in reci mu, reci Novgorodu: Daj Bog tebi, Novgorod, da bi ostal na veke in srečna deca tvoja naj vedno pride slavna iz boja! In mogočno bodi, mesto Novgorod, in bo-
gat naj vedno bo tvoj rod... ”
“Dosti!” ga je jezno prekinil ear, ki je pozabil, da je bil njegov namen, samo opazovati pripovednika. “Prični drugo pripovedko!”
Kakor bi se bil ustrašil, je Prsten upognil kolena in se poklonil do tal.
“Kakšno pripovedko si izvoliš, batjuška gosudarP’ je vprašal z narejenim, morda pa tudi z resničnim strahom. “Ali naj ti pripovedujem o Babi Jagi? O Čurilp Plenkovi-ču? O Ivanu Jezeru? Ali morda ukažeš, da tvoji milosti povem kaj pobožnega?”
Ivan se je spomnil, da ne sme prestrašiti slepcev, zato je zazeval še enkrat in rekel že z zašpanim glasom:
“In kaj znaš pobožnega, siromak ? ’ ’
“O Alekseju, božjem človeku, batjuška, o Juriju Hrabrem, o Josipu Prekrasnem, ali morda o Golobji knjigi... ”
“Dobro”, je rekel Ivan, ki so mu vidno oči že pričele mežati, “pripoveduj o Golobji knjigi. Bolje je za nas grešnike, da ponoči poslušamo kaj pobožnega.”
Prsten se je zopet odkašljal, se vzravnal in pričel s pojočim glasom:
“Nekdaj se je iz groznih oblakov,
' iz groznih oblakov in strahovitih, dvignila božja nevihta. V tej nevihti božji je padla iz nebes Golobja knjiga. K tej knjigi Golobji se je zbralo štirideset carjev in carjevičev, štirideset popov in popovioev, mnogo bojarjev, sila vojščakov in drugih kristjanov pravoslavnih. Med njimi je bilo pet velikih carjev: bil car Jeseja, ear Vasilij, car Konštan-tin, car Volodimerič in premodri car David Jevsijevič.
In je izpregovoril car Volodiiner: Kdo izmed nas, bratje, zna dobro citati? Ali bi prečital to Golobjo knjigo? Ali bi nam povedal, za božjo voljo: Odkod je prišlo solnce krasno? Odkod je prišel svetli mežec mladi? Odkod so prišle goste zvezde? Odkod je prišla zarja jasna? Odkod so prišli silni vetri? Odkod so prišli grozni oblaki? Odkod so se vzele temne noči? Odkod je prišlo ljudstvo sveta? Odkod so prišli na zemljo carji? Odkod so se pričeli bojarji in knezi? Odkod so se vzeli kristjani pravoslavni? —
In carji so molčali na vse to. In odgovoril jim je premodri car, premodri car David Jevsijevič: Tole,
prijatelji, vam pravim o tej knjigi, o Golobji knjigi: Ta knjiga ni majhna; štirideset sežnjev je dolga in štirideset sežnjev široka. Ako jo hočeš vzdigniti, je ne vzdigneš; ako jo hočeš držati na rokah, je ne udržiš; ako hočeš pregledati vrste, jih ne pregledaš; ako hočeš hoditi po listih jih ne prehodiš, prečitati knjige pa ni dano nikomur. Pisal pa je knjigo Bogoslovec Ivan, a čital jo je prerok Izaija, čital jo je tri leta, pa je prečital v knjigi samo tri liste. Ako pričneš citati knjigo, ne prečitaš knjige božje! Sama se je knjiga odprla, sami so se listi preobračali, same so se besede čitale. Pripovedujem vam, bratje, ne kakor sem čital; pripovedujem vam po spominu o starih časih starodavnih, po starem, kakor je zapisano.
Prišlo nam je solnce krasno iz svetlega lica božjega; mladi, svetli mesec 'iz prsi Njegovih; goste zvezde iz oči božjih; jasna zarja iz obler ke Njegove; silni vetri — to je dihanje božje, grozni oblaki — to misli so božje, temne noči pa so iz plašča Njegovega! Ljudstvo sveta je prišlo od Adama; iz Adamove glave so izšli Carji; iz njegove moči — knezi in bojarji; iz kolen — kristjani pravoslavni; od njega je izšel tudi ženski spol!
In poklonili so se mu vsi carji: Hvala ti, silni car, premodri car, najmodrejši car, David Jevsijevič! Še to, gosudar, nam povej, še to nam povej in pripoveduj: Kateri car je vseh carjev car? Katera zemlja je vsem zemljam mati? Katero morje je vsem morjem mati? Katera reka je vsem rekam mati? Katera gora je vsem goram mati? Katero mesto je vsem mestom mati?”
Zdajci se je Prsten skrivoma ozrl, na Ivana. Vasiljeviča, katerega je vidno čezdalje bolj silil spanec. Zdaj in zdaj je očividno s težavo še odpiral oči in jih zopet zapiral; a vsak čas se je neopaženo ozrl na pripovednika z zvedavim, predirljivim pogledom.
Prsten se je spogledal s Koršu-nom in nadaljeval:
“In jim je odgovoril premodri car David Jevsijevič: Jaz vam, bratje. še to novem, še to povem in razložim. V Golobji knjigi je zapisano: Med nami je Beli car vser carjev car. On veruje vero krščansko, krščansko bogomolno. On veruje v Mater božjo Bogorodico in v Tro-
jico veruje nerazdeljivo. Njemu so se vse orde poklonile, vsi jeziki so se mu pokorili. Njegova oblast je nad vso zemljo, nad vsem svetom; vsem vlada njegova roka carska, pravoverna bogaboječa; in vse se klanja carju Belemu, zato je Beli car vseh carjev car! Sveta Rusija je vsem zemljam mati;' na njej stoje cerkve apostolske, bogomolne in poglavitne. Okean-morje je vsem morjem mati; izšla je iz njega cerkev poglavitna, ker v tej cerkvi poglavitni počivajo ostanki popa rimskega, popa rimskega Klimentija. To morje je objelo vso zemljo; vse reke so se iztekle k morju, vse so se nagnile k Okean-morju. Reka Jordan je vsem rekam mati; v slavni materi reki Jordan je bil kršečn sam Jezus Kristus, Car nebeški. A gora Tabor je vsem goram mati, ker se je na slavni gori Tabor izpremenil Jezus Kristus in pokazal slavo svojim učencem. Mesto Jeruzalem je vsem mestom mati, ker stoji to mesto sredi zemlje in je v tem mestu poglavitna cerkev; v cerkvi se nahaja grob Gospodov, v njem počiva obleka samega (Kristusa, kadila se žgo neprestano, sveče gore ne-ugasne...”
Tu se je Prsten zo’pet ozrl na Ivana. Njegove oči so bile zaprte, dihanje enakomerno. Ivan Grozni je očividno spal.
Ataman je Koršuna suni4 s komolcem. Starec je stopil za dva koraka naprej. Prsten je nadaljeval s pojočim glasom:
“In priklonili so se mu vsi carji: Hvala tebi, silni car, premodri ear, David Jevsijevič! Še to, gosudar, nam povej: Katera riba je vsem ribam mati? Katera ptica je vsem pticam mati? Katera zver je zver vseli zveri? Kateri kamen je vseh kamnov oče? Katero drevo je vsem drevesom mati? Katera zel je vsem travam mati?
In odgovoril jim je premodri car: Jaz vam, bratje, še to povem: Riba kit je vsem ribam mati. Na treh kitih stoji zemlja. Ptica estrafil je vsem pticam mati, ker živi ta ptica na sinjem morju. Kadar zakrili zavalovi vse sinje morje, potapljajo se barke, pogrezajo se ladje pomorske. In kadar estrafil strepeta, ob drugi uri po polnoči, zapojo petelini po vsej zemlji, razsvetli sc ta čas vsa zemlja... ”
Prsten je pogledal Ivana. Car je
ležal z zaprtimi očmi; njegova usta so bila odprta, kakor usta spečega, človeka. In zdajci je Prsten, kakor v zvezi s svojimi besedami, ugledal skozi okno, da so dvorska cerkev in strehe bližnjih poslopij zažarele v daljnem žaru.
Natihem je sunil Koršuna, ki seje še za en korak približal Ivanu Vasiljeviču.
“Indra-zver”, je nadaljeval Pr-v podzemlju kakor solnčece pod nebom. Ona z rogom koplje vlažno mater zemljo in izkoplje vse globoke studence; ona izpušča reke, potoke, očišča vrelce in studence, daje ljudem vodo za pitje in pranje. Alatir-kamen je vsem kamnom oče; na belem kamnu Alatiru je pUeival sam Jezus Kristus, Car nebeški, in se je-pogovarjal z dvanajstimi apostoli, ustanavljal vero krščansko. Ustanovil je vero na kamnu, razsejal knjige po vsem svetu. Cipresa je vsemu drevju mati. Iz tega drevesa cipre-sovega je bil izrezan čudoviti sveti križ. Na tem ožišljajočem križu je bil razpet sam Jezus Kristus, sam Car nebeški, med dvema tatoma, dvema razbojnikoma. Čibrije je vsem zelem mati. Ko je bil Kristus Bog razpet na križu, takrat je šla Mati božja, Bogorodica, k svojemu sinu razpetemu; iz njenih oči so solze padale na zemljo in iz teh solza, prečistili solza, se je zarodila in iz-rastla mati zel čibrije. Iz tega či-brija, iz njegove korenine, rezljajo pri nas v Rusiji čudovite križe in nosijo jih starci menihi, nosijo jih možje blagoverni.”
Tukaj je Ivan Vasiljevič globoko vzdihnil, a oči ni odprl. Požar je žarel čezdalje bolj. Prsten se je pričel bati, da nastane hrup prej, nego prideta do ključev. Ker se ni upal premakniti z mesta, da bi car njegovega pregiba ne opazil po glasu, je Koršunu pokazal na požar, potem pa na spečega Ivana ter nadaljeval:
“In poklonili so se mu vsi carji: Hvala ti, silni car, premodri car David Jevsijevič! Lepo znaš govoriti na pamet, govoriš, kakor bi čital! In reče car Volodimer: Silno si moder, car David Jevsijevič! A povej še to in razloži: Sinoči sem jaz malo spal, malo spal, a mnogo sanjal: kakor da bi bili prišli skupaj dve zveri, ena bela zver in druga siva zver, in bi se trgali med sabo jn bi zmagovala bela zver. — (Nadaljevanje)
✓