Posamezna Številka Din 1.
k 212.
V Ljubljani, v soboto 20. septembra 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto L
MMDNI DNEVNIK
)
Neodvisen političen list.
[^a»atiif»|<tl^*ji||itw>Miii|iiiw>ii|«»ti»tM»»|ii|ll<,l|,,<(,|^|,{y|,tyttt<)ttw<t Q
|	Izhaja	vsak	dan popoldne.
•	Mesečna	naročnina:	i	n
l V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. | Uredništvo lu upravniStvo: Wolfova uUca St. 1/1.
Telefon 213*
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. f Pismenim vprašanjem naj se prtloži znamka za odgovor. ! Račun pri poštnem čele. uradu št 13.633.
n*********«****—»»»p«,
Heidelberg — Zagreb.
V	obeh mestih zasedata skoraj, istočasno pravniška kongresa. To sicer še ni nobena zanimivost, ker bi 1. 1924 lahko imenovali leto kongresov,' toliko lih je že bilo, zelo ali manj e važnih, in-teresantnejše pa je, da so jugoslovanski pravniški krogi vendarle enkrat tudi Poskusili s sintetično prakso.
Nismo tako brez dobrih pravniških strokovnjakov v Jugoslaviji; saj beremo njih imena v najserijoznejših inozemskih znanstvenih publikacijah, v revijah kakor v knjigah, v recenzijah kakor v polemikah. Le da ie bilo to precejšnje pravno - znanstveno bogastvo dosti neracijonelno izrabljano, prav tako, kakor naša prirodna. bogastva, o katerih se širokoustimo ravno v isti meri, kakor je za nas njih rentabilnost malenkostna. Združiti dragoceno prakso v Predvojni solidnosti izkušenih strokovnjakov, teoretično poglobljenost nekaterih vseučilištdh pravoslovcev in svežo agilnost nekaterih mlajših moči k skupnemu delu, to se je posrečilo še le šesto leto po ujedinjenju. Razmeroma Pozno sicer, pa vseeno davno ne pre-kasno.
Kakor v Heidelbergu, tako se vrše v tagrebu debate v znamenju časa. Nič e orehi ne plesnivosti ni v programih vojno, sama praktična se-v^°k ^ ° mestih se razvnemajo , atne,J) osenju preskušeni duhovi provedbe ustave, radi konkurznih
poravnalnih težkoč, radi valutarnih n uavčnih problemov, na katerih je sedanjost tako bogata.
Samo najnujnejši problemi v maloštevilni izberi; kajti pravni red se je močno preorientiral in danes tudi ni več, kar je bil pred desetimi leti, ko je svojo kanonično starost še preživljala liberalna, takozvana »pravna« država. Danes si prisvaja pravo neštete nove dolžnosti. Predvsem demokratične. Demokratične v smislu enakosti, ne več svobode, ki je liberalizem ni mogel uveljaviti brez gospodarskega rob-stva. Tedaj radi te svobode zakonodajna industrija tudi daleko ni toliko cvetela kakor pa zdaj, ko se je nekdanji »nočni čuvaj« spremenil v »usmiljeno sestro« v socijalno-politično državo. Nič proti temu. to je bilo pravilno, potrebno- in pravično, pogrešek je samo v tem, da se princip pretirava, kakor sploh vsaka lepa misel. Tako se le .zgodilo, da je posameznik postal že Pravi ujetnik v tesni kletki, spleteni od samih, neprestano se množečih paragrafov, kazenskih, prometnih, civilnih, inančnih .zdravstvenih, trgovskih, nasprotujočih si v temeljnih načelih eden drugemu, mučečih ubogega posameznika, ki sl zares ne more več spoznati v tej bujni vegetaciji državnih predpisov*
2e rajni dr. Jul. Ofner je v osemdesetih letih tožil o zanemarjenosti v le-Sislativi, kamor so jo vnesli parlainen-T1^ ter prorokoval degeneracjo nomo-^ nas disorganizacija v ta u ^”1 tehniki že skoraj virtuozna i ar^T*0 časopisje zbirka »lepih« ano-n'Wi	Da PraV Za*°’ ^er 80 Se Prav*
r2uli doslej preveč v abstinenci, .er niSo nastopali enotno, temveč ako izvzamemo od ministrstev* imenovane specuane komisije> ysaki za sebe Da
rat.vnio-o'uveljavljali več korpo-
-	rfHhf ^3- bi važni naši zakoni in i j- .. ne jlr|enovali kot svoje očete
diletanti. Pri ?e\^m°tehnik!
tov m pa smo v zasebnem
diletantu, ki je £
7akai ie n n n Pokbcu ključavničar.
J ' ^as>a agrarna zakonodaja tako žaloitno-slavna? Zato, ker se je postopalo nepravfctsko,. ker se sploh ni vedelo, k^cn materija! je potreben, kako ravnati s slučajno danim materi-jalam, kfllvO unesli trdčn princip v zti-misel, splesti spremembo v logično celoto ter naposled toli važno stvar včleniti v dani pravni in socijalni sistem tako, da ne bo preveč trenja in konfliktov z že obstoječimi pravnimi normami in gospodarskimi samoumevnostmi. Podobni so bili stanovanjski za-koni, tako se je tretiralo takse, narodno zdravje, izseljenstvo in sto drugih
nadlog.
Seja ministrskega sveta.
VOJNA ODŠKODNINA NEMČIJE NAŠI DRŽAVI.
B e ograd, 19. septembra. Sinoči se je vršila v predsedništvu vlade najprej konferenca med Davidovičem, Korošcem, Nastasom Petrovičem in Marinkovičem. Po tej konferenci se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 5. do pol 8. ure zvečer Na seji so razpravljali o vprašanju izvršitve obsodb v agrarnih procesih v Dalmaciji. Zlasti se je v tem pogledu poudarjala pravna stran naredbe ministrskega sveta od marca meseca 1921, ki se nanaša na to zadevo. Vprašanje, ali je postal ta odlok zakon, še ni .rešeno, in se bo ponovno ugotovila pravna stran tega vprašanja. Na seji so dalje razpravljali o osebnih vprašanjih gradbenega in notranjega ministrstva. Zanimivo je tudi Marinkovičevo poročilo, da nam bo po novem sporazumu odnosno po Dawesovem načrtu Nemčija izplačala za mesec oktober 4 milijone
zlatih mark v blagu vojne odškodnine. Dalje je bilo na seji podpisanih nekoliko resornih ukazov gradbenega ministrstva, katere je takoj po seji Nastas Petrovič odnesel kralju na Belje in mu ob rej priliki tudi poročal o položaju.
DANAŠNJA SEJA VLADE.
Beograd, 19. septembra. Danes do pol 14. ure se je vršila v kabinetu g. Davidoviča konferenca ministrov, kateri je prisostvoval .tudi državni podtajnik notranjega ministrstva Cemovič. Na konferenci so razpravljali o novih pojavili komitskih in kačaških čet v južni Srbiji, vsled česar je v onih krajih ogrožena, javna varnost. .Vlada je sklenila, da potuje danes zvečer v južno Srbijo g. Cemovič, ki bo ugotovil stanje javne bezbednosti in bo v .ta namen prepotoval levi breg Vardarja vzdolž bolgarske meje in prav tako tudi naše mejno ozemlje ob Albaniji. Gosp. Cemovič bo nato poročal vladi o stanju v južni Srbiji.
Politični položaj neizpremenlen.
Beograd, 19. septmbra. V političnem življenju ni zabeležiti nobenega novega dogodka. Pričakuje se odgovor iz Zagreba, nakar bo takoj položaj razčiščen. Splošno se smatra, da je vsako presenečenje izključeno, ker je tako na vladni, ko tudi na Radičevi strani trdna volja, da se sedanji položaj utrdi. Vstop Radičevih poslancev v vlado je samo vprašanje nekaterih dni, izvršil se bo pa gotovo. Načeloma je dosežen že po-polen sporazum in sedaj gre le še za podrobnosti. Glede malega delovnega programa vlade je že dosežen popolen
sporazum, zelo verjetno pa je, da se bo ta sporazum Še razširil in da bodo v njem zapopadene osnove sporazuma med Srbi in Hrvati. Opozicija polagoma uvideva, da njene atake niso rodile onega uspeha, katerega je pričakovala. Pomembnih {sprememb v političnem življenju se pričakuje od procesa proti bivšim, zaradi korupcije obtoženim ministrom. Zelo mogoče je, da bo povzročil potek procesa razširjenje sedanje vlade in da dobimo potem pravo delovno vlado.
PRED ZASEDANJEM SKUPŠČINE.
Beograd, 19. septembra. Včeraj sta se sestala Davidovič in Jovanovič in se posvetovala o delu narodne skupščine. Narodna skupščina se bo sestala med 5. in 10. oktobrom. Na tem sestanku se bo, kakor trdijo, rešilo vprašanje predsedništva skupščine. Ni še gotovo, če bo Jovanovič ostal še dalje predsednik skupščine. Vlada nima nič proti temu, pač pa smatra večina radikalov, da Jovanoviču ni treba dalje ostati na tem mestu. To vprašanje bo rešeno koncem tega tedna.
URADNIŠKA DEPUTACIJA PROSI KLUB HRSS ZA INTERVENCIJO.
Beograd, 19. septembra. Dopoldne je deputacija.uradnikov iz Dalmacije posetila poslanski klub HRSS in mu izročila predlog za spremembo in dopolnitev zakonskega predloga o spremembi uradniškega zakona. Deputacija je prosila poslanski klub, naj on intervenira, ko bo to vprašanje stavljeno na dnevni red.
NAPAD KACAKOV
D j a k o v i c a, 19. septembra. Včeraj je četa 20 kačakov ustavila na potu poglavarja djakovskega sreza Buniča in njegovega pisarja Petroviča. Kačaki so obadva peljali v gozd in ju razorožili. Pridržali pa so srezkega poglavarja in zahtevajo zanj odkupnino 300.000 Din in 500 Din v zlatu. Upadi kačakov v djakovski srez so zadne dni zelo pogosti.
V	Belgiji, Ameriki, Nemčiji tudi na Češkem sledi razumniška javnost debatam na pravniških kongresih z velikim Zanimanjem. Bo li podobno pozornost vzbudil zagrebški kongres? Vs^akor so na dnevnem redu zelo aktualne, zanimive stvari. Res nos omnium agitur. In nadalje: Kakšen bo odjek v parlamentarnem delu in v upravnih centralah? Od zadevnih odnosov je odvisna boniteta mnogih zakonov, ki so še potrebni za izvedbo ustave in premišljena soeijalna ter gospodarska zakonodaja. Če kam, spada vse to najprej v podroben pretres pravniških kongresov, kjer se v skupnem naprezanju strokovnjakov širijo vidiki ter precizirajo puncta salientia.
Zato pozdravljamo zagrebški pravniški kongres kot važen korak k državni konsolidaciji. Pa tudi iz mnogih drugih ozirov; ki so na dlani. rgn.
KONKORDAT.
Beograd, 19. septembra. Sinoči se je vršila v verskem ministrstvu konferenca med dr. Korošcem in predstavniki katoliške cerkve v naši kraljevini za zaključitev konkordata z Rimom. Konfereace sp se udeležili zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, ljubljanski kne-zoškof dr. Anton B. Jeglič, dr. Akšamo-vič, nadškof v Djakovu in dr. Josip Smodlaka, naš poslanik v Vatikanu. Danes se konferenca nadaljuje.
NOV POSLANIK PRI VATIKANU?
Beograd, 19. septembra. Ob II. uri dopoldne Je posetil Davidoviča naš poslanik pri Vatikanu dr. Jos. Smodlaka. Politični krogi trdijo, da hoče Korošec dr. Smodlako odstaviti in postaviti na njegovo mesto svojega pristaša. Dr. Smodlaka bo počakal prihod kralja v Beogradu.
NADŠKOF BAUER PRI DAVIDOVIČU.
B e o g r a d, 19. septembra. Danes zjutraj sta posetila Davidoviča zagrebški nadškof dr. Bauer in djakovski škof dr. Akšamovič, ki sta mu poročala o prošli konferenci škofov v Djakovem.
POSLANEC BATINIČ PRI DAVIDOVIČU.
Beograd, 19. septembra. Poslanec HRSS dr. Batinič je posetil danes predsednlkat, vlade. Poset je bil čisto političnega značaja, predvsem glede vstopa HRSS v vlado.
SOVJETSKA ČETA NAPADLA RUMMUNSKO VAS.
Beograd, 19. septembra. Iz Bukarešte poročajo, da se je neka bolj-ševiška četa pripeljala po Donavi v motornem čolnu in napadla sela Tatar Bunar in Nikolajevško v Besarabiji. Oblasti so takoj vzpostavile red. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno.
Mariborčani!
V nedeljo vsi na vollšfe!
Novi umori na Bolgarskem.
Sofija, 19. septembra. Vlada je proglasila obsedno stanje po celi državi radi velikih neredov, ki se dogajajo dan za dnem. Uboji na Bolgarskem se nadaljujejo. Včeraj so bile v Sofiji ubite dve osebe, ena na Bulevaru Marije Lujize, druga pa na Trgu sv. Nedelje. Ubijalci so ostali neznani, v Plovdivu je bil v sredini mesta ubit Čedomir Kantardži-jev, intimen prijatelj znanega vojvode Janreta Sandanskega. V Vami so bili izvršeni včeraj trije uboji. Kakor v vseh ostalih slučajih, so ostali morilci neznani.
B e o g r a d, 19. septembra. Iz Sofije poročajo, da je bil ubit eden najver-
nejšili prijateljev Aleka paše Georgii Denkov. lastnik strugamice v Diumaji, katero so po njegovi srnrti komiti zažgali.	,	^	.......
KAKO JE BILA ODKRITA ZAROTA?
Beograd, 19. septembra. Bok garski listi poročajo, da je bila zaroti proti Todoni Aleksandrovu odkrita ni ta njtčin, da so pristaši T. Aleksandrovi prijeli kurirja Aleka paše in pri njem dobili pismo naslovljeno na Cankova* urednika »Dindena«, v katerem Alek« paša poroča, da je T. Aleksandro* ubit in da je položaj za zarotniki ugoden.
Posreb Aleksandrova.
Sofija, 19. septembra. Včeraj zjutraj so bili v Sofiji nalepljeni plakati na vseh javnih lokalih in delavnicah. Plakati so Imeli napis: »Todor Aleksandrov — žalovanje — zaprto h Trgovci si niso upali odpreti trgovin, da ne bi raztrgali plakatov, s katerimi so bila zapečatena vrata. Tudi vse šole so bile zaprte. V cerkvi na Trgu sv. kralja je sofijski metropolit Stevan opravil obred za umrlim Todorom Aleksandrovim. Pri petju »Večnaja pamjat« je ljudstvo
klečalo cele pol ure. Nato so se vrstili govori predsednika makedonskega ko* miteta Kuseva, dalje Antonova, pred* sednika ilindenske organizacije in Raz« vigoreva, predsednika makedonskega omladinskega saveza. Kusev je pouda-ril v svojem govoru, da je Todor Ale* ksandrov rešil vso Evropo in je bil umorjen na inicijativo Rusije, ki j« smatrala makedonsko organizacijo za sredstvo, ki bo upropastilo Bolgarijo.
Italijani o odnošallh med HRSS
In vlado.
Bologna, 19. septembra. Današnji »II resto del’ Carlinoc prinaša od svojega zagrebškega dopisnika članek pod naslovom »Hrvati na poti proti Beogradu.« Člankar popisuje na kratko položaj v naši kraljevini in omenja zlasti borbo demokratov, združenih z avtonomisti, ki so vrgli Pašič - Prjbičeviče-vo vlado. List piše, da se položaj sicer nekoliko Čisti, vendar pa še danes ni prave jasnosti. Toda kljub temu je na vidiku sodelovanje vlade z Radičem. Naj bodo Radičeve namere kakršnekoli, vendar je gotova stvar, da se Hrvati pomikajo proti Beogradu in da bodo
v kratkem času postali celo kraljevi rale nistri. Dejstvo je tudi. da obstoje mostovi med Zagrebom in Beogradom, za enkrat pa je vseeno, kaj bo šlo po teh mostovih. Gotovo je tudi to, da od sedaj naprej ne bo mogel nihče očitati Beogradu, da ravna s Hrvati kot z Voj-jiim plenom, na drugi strani pa tudi nihče ne bo mogel očitati Hrvatom, da vodijo sterilno politiko in da so asen-ziionisti še v principih iz sovraštva prati Srbom. Na koncu popisuje člankar zadnje zborovanje HRSS v Zagrebu, o katerem se je izrazil zelo pohvalno.
PRED ZASEDANJEM ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
Rim, 19. septembra. Danes se sestane ministrski svet, ki bo določil dan zasedanja zbornice. V političnih krogih k vzbudila precejšnje zanimanje vest, da je Mussolini v Neapolju konferiral z bivšim predsednikom zbornice De Ni-colom, ki je svojčas že sprejel kandidaturo na državni listi, a pa je pozneje zavrnil. Iz tega sklepajo fašistovski listi, da se bo De Nicola udeležil zasedanja zbornice. Na programu zasedanja je predvsem vprašanje novega tiskovnega zakona, ki bo izdelan v najkrajšem času.
DVE STRUJI V ITALIJANSKI LIBERALNI STRANKI.
Rim, 19. septembra. Priprave za sklicanje kongresa liberalne stranke bodo kmalu gotove. Kongres se bo vršil prve dni oktobra v Livornu. Liberalci se dele na dve skupini, na eni strani Salandra, ki je za skupno brezpogojno sodelovanje s fašisti, na drugi strani pa je skupina, ki je za sodelovanje le na podlagi gotovega in določnega programa. Ta program pa mora voditi k normalizaciji razmer. Salandra je bil pozvan iz Ženeve v Rim, da se liberalci-de.sničarji še pred otvoritvijo kongresa sporazumejo za skupen nastop na kongresu.
PRED ITALIJANSKO - NEMŠKO TR-GOVINSKO POGODBO.
Rim, 19. sept. Minister za državno gospodarstvo je poslal v Berlin pismo na nekega visokega uradnika, da pripravi vse potrebno za pogajanja med Italijo In Nemčijo za sklenitev trgovinske pogodbe.
ITALIJANSKO - ŠVICARSKA POGODBA.
Rim, 19. sept. Prijateljska pogodba med Italijo in Švico bo podpisana v soboto. O pogodbi bo poročal min. predsednik na današnji seji ministrskega sveta.
Borzna poroilla.
Ljubljanska borza, dne 1». »opUiabra.
Vrednote.
Delnice: a) Denarni zavodi: Celjsk*
posojilnica denar 210. Ljublj. kred. bank* denar 225. blugo 240, Merkant banka denal 123, blago 130, 1. Iirvat. šted. denar 91& blago 922, Slav. banka denar 100, blago 103. b) Podjetja: Strojne tov. ta livarne denar 150, blago 154, Združ. papir, denar 123, bla* go 130, Trbov. prem. družba blago 475. 2a-~ ložnlce itd.: 4 In pol odst. kom. zad. det banke denar 90.
Produkti
Bordonall frko meja denar 515. trami monte frko meja blago 415, deske 1. II. frko meja denar 630, deske 111. od 14 cm
naprej media 22, denar 415, remeJjni 35/70, 70/70, 40/80. 80/80, 4 ra frko raeja denar 615. drva suha bukova 1 rn dolž. frko naklad, post. kol. 2 vag. denar 26. blago 27. zaklj. oglje 1. vilano eksp. blago denar 124, pšenica domača frko Lj. denar 365, pšenica bačka frko batiča post. 75/76 kol. 2 vag. d«" naT 350, blago 350, zaklj. koruza bačka Irko bačka post. blago 290, oves bački Irko bačka post. blago 270, suhe gobe po kak. denar 50 do 58, fižol rlbničan brutto za netto frko Postojna trans, blago 700, fižol ribni-čan netto frko Lj. denar 600, fižol prepeli? Čar netto frko Lj. denar 525, fižol mandaio-nl netto frko Lj. denar 400, konoplja man-džurska brutto za netto frko Lj. blago 880, otrobi pšenični frko ,Lj. blago 225. pšenična moka »0» bačka frko bačka post. bi. 540. yš. moka »2* bačka frko bačka post. blago 480, divja repica frko slov. post- blago 2oQ,-krompir uzančni frko naklad, post, denar-120, blago 130, seno 1. sladko preša no frko Lj. denar 75, vino belo dolenj. itajer. hrvat; po vzorcu frko naklad, post. denar 715, blago 800. jeklo po vz. frko vagon naklad, post, blago 27.
C u r i li, 19. sept, Bcugrad 7.35. Pragi 15.90. New York 529.75, London 23.63, Pariz 28.05, Milan 23.50, Dunaj 0.00747.
Trst, 19, sept. Predborz*:	$coarad-
31.50—31.60, London lUl.80-161.9u. Pariz
122.30—122.60, New York 22.75- 22.80, Cuw rih 429.50—431, Dunaj 0.0320-0.0323, Praga
68.30—68.60.
Beograd, 19. septembra. Dunaj 10.23 —10.35, Italija 317.50—318, London 318— 323, New York 71.25—71.80, Pariz 384, Praga 218, Curih 13.50—13.70.
Zagreb, 19. sept. Dunaj 10.175<>-'T' 10.3750, Italija 317—320, London 324.50—' 327.50, Nev York 70.75—71.75, Pariz 38$— 390, Praga 217- 220, Curib 13.60—13.70,
Po. umoru Aleksandrova.
Polagoma postajajo jasnejši vzroki Sadajega pokolja med makedonstvuju-ščimi. Po sklenitvi prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo niso dobili makedonstvujušči nobene podpore več od Italije. Prišli so zaradi tega v velike zaireg«, Aleksandrov se je zato obrnil na sovjete za pomoč. Poslal je v Moskvo svoje zaupnike. Bil pa je dvakrat odbit. Končno pa se mu je le posrečilo, da je sklenil sporazum s sovjeti in nato je pričela Moskva pošiljati denar. Kljub temu pa je ostal Aleksandrov zvest podpornik vlade Cankova in odločen nasprotnik bolgarskih komunistov. Ker so pa tudi drugi macedonski voditelji prejemali denar od sovjetov in ker so se smatrali vsled te podpore vezane, so postali nasprotniki vlade Cankova in povdarjali, da ni naloga macedonske organizacije v tem, da podpira vlado Cankova, temveč da osvobodi Macedo-nijo od Srbov in Grkov. Konflikt je ra-stel in končno je bil sklenjen umor Aleksandrova. Če je dala Moskva naročila za umor, še ni dokazano. Obenem so hoteli macedonski pristaši Moskve ubiti tudi Protogerova, ki je pa bil samo lahko ranjen.
Boji med makedonstvujuščirni še ni-
so prenehali. Ker pa podpira vojska celotno pristaše Protogerova, ni izid bojev dvomljiv. V vse kraje, kjer so pristaši sovjetskih macedoncev močni, je bila poslana vojska. Govori se, da misli vlada mobilizirati milico in z njeno pomočjo popolnoma zatreti nasprotnike Protogerova. Vojna liga vodi vse operacije pristašev Protogerova. Gospodar položaja je sedii Protogerov, ki namerava izvršiti korenito čiščenje v mace-donskih organizacijah. Verjetno je, da bo izročil Protogerov‘vodstvo koraite-ta Vojni ligi, s katero vodi neprestano pogajanja. Ubijalca Dimova in Kovačeva, devetnajstletni Kikiričkov in 27 letni Vasiljev sta umor priznala Izjavila sta, da jima je bilo od macedonske organizacije naročeno, da umor izvršita in da se po umoru javita oblastvom in da niti ne poskusita pobegniti. Naj vidi svet, kako siina je macedonska organizacija in da se po njenem nalogu izvrše umori, pa čeprav morilci vedo, da jih čaka smrt.
V	Južni Srbiji je smrt Aleksandrova delovala najbolje. Vse macedonske organizacije so zbegane in vera v zmago makedonstvujuščih je uničena.
Izkoriščanje delovne sile v rudnikih
Jugoslavije.
Skupen račun.
V	vseh rudnikih družbe je zaposlenih 'približno 9000 delavcev, ki imajo okrog 14.000 rodbinskih članov. Od teh je približno sna tretjina, t. 'j. 3000, akordantov, ostalih 6000 pa dela na šiht.
Ftovprečna plača delavcev.na šiht (brez rodbinskih doklad) znaša okrog 33 Din. Za te plače se izda na leto okrog 102 milijona dinarjev. Za rodbinske doklade (po A Din na 14.000 v 312 dneh) se izda okrog 17 milijonov dinarjev.
Akordamti (3000) pa dobe na dan po 10 Din več, kar znaša na leto 10 milijonov dinarjev.
Skupni izdatki za delavske plače bi znašali torej v vseh revirjih družbe pri sedanjem stanju 129 milijonov dinarjev na leto.
To se tudi precej točno vjema z od strani družbe priobčeno Izjavo, da »o izgubili rudarji za vsak mesec stavke na zaslužku po 10 milijonov dinarjev.
Družba bo dala delavcem od približnega Izkupila 415 mDIlonov dinarjev plače 129 mi* Klonov. Za kritje ostalih Izdatkov 11 bo osta-
lo	286 milijonov dinarjev.
Kričečega nesorazmerja teh številk ne moremo dokazati iz javnih računov Trboveljske premogokopne družbe — ki niso javni računi. Zato pa se lahko opremo na bogato statistično gradivo, ki ga povzemamo iz raziskavam in publikacij Mednarodnega urada dela In Iz poročil, ki jih Imamo od rudarske lnternacijonale v Londonu, oziroma njej priključenih zvez.
V	Angliji odpade od prodajne cene premoga 80 odstotkov na materijelne in druge izdatke in 13 odstotkov na podjetniški dobiček. V Poruhrju računajo produkejiske stroške za 0.88 ton premoga tako-le: 5.15 z. m. (100 Din) za kopača, 5.58 za soudeležene delavce (117 Din), 5.59 Dtn za uradniške plače (118 Din), 3.51 z. m. (70 Din), za materijalne izdatke, 0.40 z. m. za davke, 1.14 z. m. za odpise (2 — 2.4 Din), 2.55 z. m. (51 Din) za podjetniški dobiček. Skupni produkcijski stroški 19,29 z. m. (ali 380 dinarjev).
Sledeči pregled nam dokazuje, v kakšnem Tazmerju so v zapadnih deželah, kjer ni omogočala inflacija ribarjenja v kalnem, delavske plače s produkcijo. 1
Produkcija na šiht in delavca in delavske plače.
(Po zgoraj označenih virih x)
	Produlnv ton. n« dan in jam. dela voa	Vrednost premoga sa tono povprečje	Vredn. dnevn. produk. jam. delavca	Povprečna plača rudarja	V odst. pro- dukcija
Amerika	3.81	7 dol.	20 07 dol	7-5 dol.	2*Vo
Anglija	1.39	27 sh.	36-93 sh.	.12 sh.	33%
Nemčija (Porurje)	1.20	30 sm.	37‘8 zrn.	6 sin.	16%
Francija	1.04	108 fr.*)1	112 fr.	35 fr.	31%
Avstrija	0.82	300.000 A.K.	246.000 A.K,	46.000 A.K.	»8%
Jugoslavija (Trbovlje)	0.82	295 Din	242 Din	242 Din	19%
x) 1 Podatki manj zanesljivi.
Povprečna predvojna cena le znašala
v	Trbovljah za tono 17 K. Povprečna predvojna cena za 0.82 ton 14 K. Povprečna plača predvojna pa 5 K ali 29 odstotkov vrednosti produkcije.
V	procentih produkcije izraženo se le gibala delavska plača torej tudi pri nas, kakor v vse) srednji Evropi pred vojno približno v višini 30 odstotkov vrednosti premoga, ki odpade dnevno na produkcijo jamskega delavca. Sedaj je padel pa delež na 18 odstotkov, kar znači redukcijo na 60 odstotkov normala, ki je po drugod v veljavi.
Različna tehnična izpopolnitev jamskih ©bratov in naravnega bogastva rudnikov povzroča, kot nam kaže zgornja razprede-litev že ogromno razliko v produktivnosti delavne sile. Vendar jemlje za »vol del ka-
Tako prihajamo tudi po tej poti do ugotovitve, da znašajo delavske plače le približno 60 odstotkov običajnega normala, ki bi bil v tem slučaju lahko dosegljiv, ker računa družba za produkt normalno ceno.
Tudi po angleški kalkulaciji bi ostalo družbi za materijelne izdatke še 111 milijonov dinarjev, za dividende in obresti 55 milijonov dinarjev.
Ali je verjetno, da izda družba za tekoče materijelne izdatke — ne za investicije — na leto po 111 milijonov dinarjev. Poznavalcem razmer se zdi to izključeno.
Oni pravijo, da izdaja družba te od delavskih plač odtrgane lcapitale za investl-clle.
To je tudi nad vse verjetno. Trboveljska je zidala Rajhenburg, zida dragocene palače, stanovanjske hiše in obrate.
Ali so dali denar za to delničarji? Niso ga dali, vsaj po ogromni večini ne. Vse te ogromne vrednote so jim poklonjene. Stomilijonske vrednote — izžete Iz našega delavstva so tujim delničarjem poklonjene, da bodo mogli iz tega pravnega naslova še naše otroke izžemati!
Kdo ne uvidi vse nezaslišanostt tega početja? Kako je mogoče, da se ne zgane proti temu Lzropavanju vsa naša javnost, z vlado in ministri na čelu.
Te številke nam pravijo, kaj so kolonije. Ali hočemo ostati brez odpora kolonija?
Pred tribunal ljudske sodbe spadajo prejšnje vlade in tisti naši ljudje, ki »o se dali podkupiti z upravnimi mesti in drugimi ugodnostmi, da molčijo k temu početju in ki so pošiljali orožništvo med delavstvo, ki zapušča v topi resignaciji iz protesta proti temu brezpravnemu stanju rodno grudo.
Apeliramo na sedanjo vlado, da s« zgane!
'Zahtevamo od nje, da pokrene rudarsko vprašanje na celi črti, ker Je to izkoriščanje le za to mogoče, ker tudi država v svojih rudnikih bolje ne postopa.
Zahtevamo dejanj, ne obljub in prazne demagogije!
Mi nočemo biti kolonija!
Politične vesti.
= Interesantna debata na seii HRSS.
Ko se Je razpravljajo na seji HRSS o nakupu Prpičeve palače, je izjavil Radič, da bo takoj poiskal novo stanovanje, kakor hitro bo palača kupljena od zadruge Hrvatskl seljački dom. On ima sicer samo štiri sobe in za najemnino plačuje veliko več ko osta-
li	najemniki, ampak noče da bi Izgledalo, da izrablja HRiS. Tedaj je vstal zastopnik Valečič in pričel govoriti, da bi bila sramota za HRSS, če bi se njen predsednik izselil iz palače, kakor hitro bi ta prenehala biti last Prpiča. Njegovim argumentom se je Radič končno z velikim pregovarjanjem udal. Kar smili se nam Stipica, kako se je moral premagovati.
= Madžarsko sovjetski sporazum. Med sovjetskim zastopnikom Krestinsktm in madžarskim poslanikom Kanya je bil sklenjen sporazum o obnovitvi diplomatičnih odno-šajev med Madžarsko in Rusijo. Vest o sporazumu je med trgovskimi krogi Madžarske zelo ugodno upiivala, dočim jej politični krogi ugovarjajo. Zato je vprašanje, če bo mogla madžarska vlada dogovor uresničiti.
=» Konec absolutizma v Španiji. Porazi Špancev v Maroku so očividno popolnoma izpodkopali temelje vlade Primo de Rlve-re. Z vso sigurnostjo se zatrjuje, da bo poveril kralj sestavo vlade generalu Weyleru, čegar naloga bo pripraviti tla za paramen-tarno vlado. V ta namen bo vzel general Weyler v svoj kabinet zastopnike vseh monarhističnih španskih strank.
«= Sovjeti gospodarji Georgije. Kakor je bilo pričakovati, tako se je zgodilo. Revolucionarji so uživali sicer velike simpatije, toda sovjetom se niso mogli upirati. Angorrska vlada je Izjavila, da ostane nevtralna in že to je bil dokaz, da je uspeh revolucionarjev izključen. Sovjetski listi ostro napadajo Anglijo in Francijo, ker so njeni zastopniki nastopili na zasedanju Zveze narodov proti preganjanju geotgljskih revolucionarjev, Češ da so se s tem vmešavali v ruške notranje zadeve.
pital tam, kjer je k produktivnosti najmanj pripomogel, največ.
Tako prihajamo do ogromne razlike med rudarskimi zaslužki: Medtem, ko zasluži amerikanskl rudar do 3000 Din na teden, zasluži angleški 1.200, francoski 900, nemški 600 in jugoslovanski 280 dinarjev!
Najsi bi bila kaka malenkost v zgornji celoti, tudi napačna, celotne slike to ne iz-preminja.
Ta celotna slika jasno kaže, da spadamo v krog tistih držav, kjer uganja povolni kapitalizem najhujše orgije.
Koliko bi morala dati Trboveljska družba za plače, ako bi dala za plače 60 odstotkov produkcije?
Dati bi moral* 249 milijonov, dala pa je v Tesnici 128 milijonov. Ta svota je za 55 odstotkov nižja kakor normalna.
OBLEKE
narejene največja
Izbira
samo v trgovini O. BERNATOVIČ
MESTNI TRG 5
Gospodarstvo.
Ponovni porast dinarja.
Dinar notira v Curihu 7.40—7.50 in je vzlic trenutnim reakcijam, ki spremljajo take pojave, čvrst.
Po nenadnem zadnjem porastu so tečai deviz nekaj narasli, vendar se, z ozirom na veliko zanimanje inozemstva za dinar, pričakuje, da se na današnji višini obdrži in celo učvrsti.
Za nekatere gospodarske kroge je prišel ta nagel porast malo prehitro in se temu primerno opaža na blagovnem trgu precejšnje slabljenje cen, kar dose-daj ni bilo v navadi.
Tako je n. pr. cena živini padla za 50 para do 1 dinar pri kilogramu žive vage.
Ker se naš izvoz izredno povoljno razvija, je redni dotok tujih plačilnih sredstev za daljšo dobo zagotovljen. Daši je že lani izvoz zelo narastel, je pričakovati, da se bo v letošnjem letu še znatno stopnjeval.
Važen za naš izvoz je postal tobak. Po poročilih monopolske direkcije se je izvozilo v 1. 1922 za 320, v letu 1923 pa za 500 vagonov duhana. Za leto 1924 je proračtmjen izvoz duhana na nič manje kakor 1520 vagonov v vrednosti 1.5 milijarde dinarjev.
Kupci so po večini Cehoslovaki, Italijani In Holandci.
Silno zboljšanje se kaže tudi pri sladkorju. Dosedaj smo morali sladkor
uvažati, letos pa bomo mogli kriti vse lastne potrebe in še vrhu tega izvoziti 3000 vagonov sladkorja.
Nadvse ugodno se je razvijal izvoz v Italijo, ki je dosegel v prvi polovici tega leta 1.800 miljjonov dinarjev. Dandanes nastopa Italija kot eden prvih interesentov za naš dinar in temu primerna je tudi čvrstota dinarja na italijanskih borzah. Italijanski poskusi, da bi potisnili tečaj dinarja navzdol, so se popolnoma ponesrečili.
Mnogo je doprinesla k zadnjemu porastu tudi reaktivacija Bleerovega posojila in je Bleerova skupina že nakazala
3	milijone dolarjev za dograditev pričetih prog.
Povprečno so padle devize za 15 odstotkov, vkljub znatnem porastu obtoka bankovcev, ki se je povečal od 22. julija do 8. septembra za 476 mil. dinarjev.
Dvig dinarja je torej globoko utemeljen in zato ni pričakovati, da bi se tečaj dinarja poslabšal. Nasprotno so gospodarski krogi mnenja, da bo dosegel dinar v Curihu vrednost 8 santimov, ki pa še vedno dne bi po vsem odgovarjala realni vrednosti dinarja. Iz ozirov na našo industrijo in naše gospodarstvo pa seveda ni želeti, da bi se vršil dvig dinarja prehitro.
Na vsak način pa naj vsakdo računa s čvrso tendenco dinarja.
Neumestna Slkana občinstva in trgovstva.
Dosedaj je smel denaturirani špirit prodajati vsakdo, ki je dobil dovolilnico od finančnega oblastva. Dovolilnico je dobil le trgovec, ki je bil v dohodarstvenem oziru neopprečen pod pogoji, ki so Izključevali vsako zlorabo. Dogajali so se vsi mogoči dohodarstveni prestopki, nikdar pa se ni dogodilo, da bi kdo porabljal denatuTirani špirit za druge, nego običajne namene, ali celo za uživanje. Odkar se je žganjekuho oprostilo skoro vsake kontrole in tudi davščine, je zloraba denaturlranega špirita tembolj izključena. Kljub temu pa je zakon o taksah in pristojbinah prepovedal prodajo denaturi-ranega špirita vsem točilcem pijač. Na eni strani jim je naložil občutne točarlnske takse, na drugi strani jim pa omejil prodajo predmeta, po katerem je v Sloveniji, ker se porablja za kurivo, polituro itd., živahno po-praševanje. Vsi točilci pijač morajo sedaj vsled strogega izvajanja prepovedi vračati dovolilnice in prenehati s prodajo denatuTi-ranega špirita. Kakor trgovcem tako tudi občinstvu ne more biti prijetno, da prvi ue morejo nuditi svojim odjemalcem tudi de-naturiranega špirita, občinstvu pa ne, ker mora od prodajalne do prodajalne popraše-
vati, kje bi se moglo nabaviti gorivo. To » nevzdržne Tazinere, ki so tem bolj občutne, ker prepoved stvarno ni utemeljena in tudi ne zadosti premišljena. Ako bi generalna direkcija posrednih davkov, ki Je predlagala uzakonjenje prepovedi, zadevo natančnejše proučila, bi morala brez dvoma priti d« prepričanja, da je taka prepoved nepotrebna, ker so Interesi finančne uprave že z dosedanjimi kavtelami zadostno zaščiteni. Kakor se nam zatrjuje, je trgovska zbornica v Ljubljani že ponovno opozorila na nujno potrebo, da se prepoved razvelja-
vi	in takoj ukine nadaljno odvzemanje dovolilnic, do sedal žal brez uspeha. Svojo akcijo je pred kratkim ponovila. Upamo, da bo pri novem finančnem ministrstvu našla več razumevanja vsaj v takih in podobnih primerih, v katerih ne gre za interese državnih financ, ampak edino za odpravo neumestne In neutemeljene odredbe, ki vkljub svoj! navidezni malenkosti vendarle globoko posega v interese trgovstva in posredno tudi občinstva, ki ima interes na tem, da se ne monopolizira prodajo gorljivega špirita V t©*; kah nekaternikov in jo na ta način izloči tz trgovske konkurence.
X Zagrebški trg. Posledice naraščanja dinarja pri živini. Naraščanje dinarja se že precej pozna na našem trgu. Predvsem so začele cene živine padati, tako, da se bo meso gotovo pocenilo. Izvoz je radi naraščanja dinarja precej slabši, ker je inozemskim trgovcem živinska roba po starih cenah sedaj predraga. Za dinar morajo sedaj več plačati in se vsled tega vzdržujejo kupčij. Tedenski živinski semenj v Zagrebu že zaznamuje znatno padanje cen. Voli I. razreda so se plačevali 13.50 do 15 Din (pretekli teden 15 do 15.50). voli II. 12.50 do 13 Din (pretekli teden 12.50 do 13.50), voli III. 10 do 11.50 Din (pretekli teden 10 do 12); junice I. 12.50 do 13.50 Din (pretekli teden 13.50 do 15), junice II. 11.50 do 12 Din (pretekli teden 12 do 13); junci I. 13 do
14.50 Din (pretekli teden 14 do 15), junci II.
12	do 13.50 Din (pretekli teden 13 do 14); krave I. 12.50 do 13.50 Din (pretekli teden 13 do 14), krave II. 11 do 12 (pTetekli teden
12.50 do 13.50), krave III. 8 do 9 Din (kot pretekli teden), biki 12 do 14 Din, vse za kilogram žive teže. Sorazmerno z domačo živino so padle cene na zagrebškem sejmu tudi bosanskim volotn, obratno so pa nekoliko narasle cene prešlčev.
X Dobave. Vršile se bodo ofertalne licitacije: Dne 4. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave terpentina in slkatlva ter glede hrastovega lesa za skretnice; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave raznega železa. — Dne 6. oktobra 1.1. pri upravi dTŽavnih monopolov v Beogradu glede dobave embaleže iz jute in blaga »amerika-na«; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave črne oljnate barve; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave pisalnega ln risalnega md-
terijala; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave kositra. — Dne 7. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave tračnic »feniks«; pri ravnateljstvu državnih železnic V Zagrebu glede dobave razne pločevine.
Dne 8. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave ste-klehili posod za elemente; pri ravnateljstvu državnih železnic v ZagTeSu glede dobave raznega orodja, pohištva itd. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v plsarra trgovske in obrtniške zbornice v Ljubija® interesentom na vpogled.
X Prodaja špirita. Ravnateljstvo ze« maljsk. dobra Božjakovina (Hrvat) bo prodalo dne 30. septembra t. 1. potom dražbe 300 hi surovega absolutnega špirita. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice V Ljubljani interesentom na vpogled.
X Oddaja popravllnlh del na borovniškem viaduktu. Dne 24. septembra t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede oddaje popravilnih del na borovniškem viaduktu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki le v pisarni trgovske in obrtniške zbornice V; Ljubljani interesentom na vpogled.
iiiiiiiiiiiiiiiniimaiiHiiiiEiiiBiimiiiiiiiinaiiniBiBSiannwiiii
Kar Vi hočete
to je Elzefluid. To prevo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28'—. Lekarnar Eug. Feller Stu-bica Donja, Elzatrg 357, Hrvatska
—m
Angležinja.
1
»Mo je (o še v času, ko je v Covent Oarden vsako jutro prlhalalo mnogo voz s konjsko vprego«, je pripovedoval Jerome Palare. »Jaz sem odhajal zjutraj, predno »em se napotil v svojo pisarno, v Covent Oarden, kjer sera motrii dlvno cvetje In sadje ln užival raznobojnostl,.. Krasna je doba mladosti!... London je pustil v meni sladke spomine... Mol stric Teodor me le poslal v Veliko Britanijo.«
»Potrebno je, da se naučiš dobro angleško,« je dejal on. »To bo zelo velike koristi ta mojo trgovino... ki bo Itak postala tvoja.«
»V Londonu sem služboval pri Vllisu, Pltlkbtu ln komp., znanih uvoznikih Čaja, kave, cimeta, popra. Žafrana In vanilije. Po Izrecnem naročilu svojega strica, ki je razumeval, kaj je mladost, sem delal samo od pol desetih do treh. Na ta način sem Imel dosti časa ta uživanje, In ulival sem, ker sem ljubil sprehode, gledališče in čltanje, sovražil pa alkohol in tobak.
Stric mi je pošiljal lepo vsoto za vzdrževanje; Villsu ln Pitlkotu se je zazdelo potrebno, da me nagradita za moje delo in sta ml dajala po tri funte tedensko... Imel sem torej polne žepe In sem mogel hraniti denar za potovanje, ki sem ga name-ravai napraviti koncem svojega bivanja na Angleškem.
Bil sem že osemnajst mesecev pri VI* tlsu In Pitlkotu, ko sem s« spoznal z Margareto Butchevo, podajalko v neki trgovini v Covent Gardenu.
Kakor se često pripeti mladim Angležinjam, je bila tudi Margareta Butcheva angelske lepote. Njeni lasje so bili kot zlato žito, oči kot sijajno zelena jezerska voda. lice pa kot sveža, zrela breskev...
V	tem času le bila moja duša prepolna hrepenenja In sanj. Vzljubil sem malo prodajalko. Seznanil sem se 2 njo. Bila je ljubezniva in prostodušna, poslušala me je, ln kadar sem ji rekel, da jo ljubim, je vzkliknila:	.
»Potrebi« je, da ozdravite, gospod. Ne bova se videla več...«
Ogibala se je srečanja z menoj, mene pa je obsedel demon ljubezni ln vedno sem našel način, da sem se sestal i njo. To ni bilo navadno ljubezensko hrepenenje, strašno sem topel, nič več nisem Jedel, hujšal sem in postal sem bled... Nekaj tednov ml ni dovoljevala, da govorim Ž njo; kratko je odgovarjala na moj pozdrav in bežala je pred menoj...
*
In vendar je ona najprej prišla k meni in mi dejala:
»Žalostno vas je pogledati, gospod... in ni lepo. Ni se vam treba tako zapuščati «
»Kal naj napravim?« sem vzdihnil. »Samo na vas mislim vedno; ljubim vas bolj kot svoje življenje.«
»Ah,« je delala ona, »to je strašno... Jaz sem siromašno dekle...«
»Kaj me briga tol Zakaj bi ne postali moja žena?«
»Nikdar, gospod. To bi bil velik greh. Midva nisva iz enakega družabnega razreda. Vsa vaša bodočnost bi bila uničena. • -To nikakor ne mote biti.«
Žalostno me je gledala. Izgledatl sem moral naravnost obupno. Roke so se mi tresle.
»Poslušajte,« ml je rekla Margareta. »Videla se bova vsako nedeljo... Zakaj vas ne bi mogla nedolžna ljubezen osrečiti?... In sčasom boste ozdraveli!...«
•
Sestajal sem se ž njo vsako nedeljo. Ker je bila Angležinja, ni vzela za slabo, če mi je ponudila svoje ustnice in če nisem šel v stvari dalje. Begala sv* po parkih, po gozdovih in rečnih bregovih. Ko sva se nekega večera vračala pod zvezdnatim nebom proti domu, mi je šepnila ona:
»Tudi jaz vas .ljubim!«
Meni se je zazdelo, da se je svet nanovo napravil... Nekaj mesecev sem bil srečen s to nedolžno, milo deklico. Potem Pa, ker se pač nahaja v nas demon, sem zaželel popolnejšo zvezo. Ona Je to vedela in je trpela vsled tega... in čez nekaj dni le postalo njeno angelsko obličje zelo žalostno ,.. »Prišla je zima. Hodila sva po za-ledenelib jarkih, po poljanah, vseh belih od snega in ivja, skozi rumeno in črno meglo... Vedno bolj sem si želel, ha bi postala ona moja žena, ker sem vedel, da drugače ne bo nikakor moja, to sam sebe bi preziral, če bi ml prišlo na um, da bi onečastil tako nedolžnost.
Neko popoldne sva se našla v San Jalmes Parku. Bila Je bol| bleda kot navadno; njene oči So imele barvo nočnega neba; po malem je kašljala. Še nikoli je nisem tako ljubil, in to sem ji povedal z ognjevitimi besedami. Vzdihnila je globoko to mi odgovorila:
»Mili moj, molila sein... in zdai vem čisto gotovo, da vaša bodočnost ne bo uničena. Torej, kadar hočete, grem z vami pred oltar...«
*
Tako sva postala mož in žena. Zdi se ml, da ni nikdar noben človek, ki je bil rojen od ženske, ljubil koga bolj strastno in nežno, kakor sem jaz ljubil Margareto...
Pretekli so prvi meseci, prišla je pomlad, in za enakodnevnimi vetrovi je zapel april skozi oblake.
Imel sem ostati v Londonu do jeseni. Na Margaretino prošnjo nisem obvestil strica o svoji ženitvi.
»Ni potrebno, da to napravite,« je dejala ona, » samo razjezil bi se. Bo 2 e Iiog vse uredil! Jaz sera o tem prepričana, mili moj!«
Ona je zelo shujšala; včasih je vstala ponoči, da se nadiha svežega zraka.
»Nikar se ne vznemirjajte,« je govorila ona. »Počakajte... Bog bedi nad vašo usodo...«
Dolgo ni hotela iti k zdravniku. Toda, ko je postajala vedno bolj mršava in je dobivala vedno pogostejše napade zaduše-nja, sem brez njene vednosti poklical zdravnika Biiinga, ki me je zdravil, ko sem se nekoč močno prehladil...
Margareta se ga ni mogla odbiti. Dala se je pregledati. Bllingov obraz se je zresnil, in ko sem ga spremil, mi je na vratin dejal:
»Resno je... zelo resno.«
»Da ni...?« sem zajecljal ves prestrašen.
»Ni še treba obupovati.,.«
Prihajal je pogosto; in v mesecu, ko so jagode zrele, mi je naposled rekel:
»Bodite hraber... Človeška znanost ji ne more več pomagati.',
Preživel sem strašne dneve v obupu ln nemoči, da bi ji mogel pomagati.
Nekega večera, ko sem sedel poleg njene postelje, mi je Margareta podala svoje suhe roke in dejala:
»Poljubite me, moj mili... Recite mi. da vam nikdar nisem prizadela kake bolesti ... In da sem bila nežna in poslušna.«
»Margareta, draga moja žena!« sem vzkliknil.
»Jelite,« je zašepetala ona. »Potrebno je bilo, da je prišlo tako... jaz vam ne smem ostati na poti...«
Angelski nasmeh ji je preletel obličje. »Dobro sem vedela, kaj le tu notri,« j« nadaljevala ona ln pri tem pokazala na prsi, »vedela sem, da bo Gospod vse uredil. Oh, kako sem bila srečna... kako sem vas ljubila... in kako bom molila za vas, k? bom tam gori!«
Njena zlata glavica je počivala na mo> jem srcu ... Bridko sem jokal.
»Tudi to bo prešlo,« je dejala ona. »VI se boste potolažili...«
Se to noč se je ločila od sveta, tisti čas, ko bledž zvezde na jutranjem nebu, id v poslednjem trenutku je ponovila: »Potolažili se boste...«
»Strašno je, ker moram prlpoznati, da je imela prav,« je končal Jerome. »Jaz sem se v resnici potolažil, ker Imam danes Ženu ln otroke... Potolažil sem sc, toda Še ved* no jo ljubim... Neprestano jo vidim v *vo» jih sanjah ln večno mislim na njo.«
Dnevne vesti.
— »DEPOLITIZACIJA.« Kakor ču-Jemo, zatrjujejo na merodajnih mestih razni najeksponlranejši člani Prlblčevlč-Žerjavovega tabora sedaj, ko jim ni več usojeno zobati Iz vladnih jasli, da se hočejo »depolitizirati« — oni s svojimi Institucijami vred. Mi pa, ki smo bolje Informirani in Imamo neposreden upogled v pravo stanje stvari, opozarjamo merodajne činiteije, da ne nasedejo! Take neiskrene In dobro preračunane izjave podaja propadla gospoda le vsied sile političnih razmer In v strahu pred — bodočnostjo!
— Ni res! »Slovenec« piše. da pomeni razvitje praporja Orjune v Zagorju provokacijo. Ta nazor je popolnoma zgrešen in skrajno nesvobodomiseln. Ce bi obveljal ta nazor, bi prišli do naravnost nevzdržnih razmer. Kranj je na pr. v rokah JDS in zato bi smela po »Slovencu« prirejati javne manifestacije samo JDS, ker vsaka druga manifestacija bi bila provokacija. Da temu ni tako, ve najboljše SLS sama, ki je priredila v Kranju že nebroj javnih manifestacij. Kar je dovoljeno SLC. to ie končno dovoljeno tudi Orjuni In kakor hitro je oblast dovolila ravitje praporja »Orjune« v Zagorju, nima noben posameznik in nobena stranka več besede. Zato svetujemo vsem onim v Zagorju, ki ne morejo videti črnih srajc, 4a prireditev Orjune ignorirajo in ne bo jim treba biti slabe volje. Tako pa bo tudi najbolje preskrbljeno za red in odstranjena vsaka nevarnost, da bi se pripetili kaki neljubi Incidenti. — Končno naj l<i pripomnimo, da po trboveljskih dogodkih pač ni pričakovati, da bf imel še kdo veselje za krvave dogodke, vsled česar so tudi vse govorice, da hoče Orjuna v Zagorju izzivati, smešne. Povdarjamo, da je za red preskrbljeno v največji meri in da so vse bojazni Clede kakih nemirov na prireditvi Orjune v Zagorju neupravičene.
— Slovenski denar v Slovenijo! »Slovenec« je priobčil uvodnik, v katerem zahteva, da se denar slovenskih delojemalcev In delodajalcev porabi v Sloveniji. Zahteva »Slovenca« je tako evidentna, da se čudimo, kako more njej slovenski list ugovarjati. Ali pa ima »Slovenski Narod« druge tehtne razloge, da je to storil? O stvari bomo Je spregovorili, naglašamo pa že danes, da se mora čim preje končati to, da ,bi od “enarja slovenskih obrtnikov živeli dunajski bankirji in njihovi jugoslovanski agenti!
— Zahvala. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« Izreka iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomo-S«, da se je 35. velika skupščina v Celiu “"e J- septembra t. I. tako sijajno Izvršila
dosegla lep moralen In finančen uspeh. j' j' Sre zahvala in priznanje moški r u , Dcdružnici v Celju ter podružnici JfrJu, na čelu jim g. prof. Mravljaku, iKi bolnice in tajniku g. I. PreJcor-»ku, KI so oskrbele skupščlnarjem tako prt-rcen pozdrav in priredile tako vzorno vso Pripravo. Srčna hvala županu g. dr. Juro P ra sovcu za. ognjevit pozdravni govor na Kolodvoru. Hvala g. vladnemu svetniku dr, /uzku, p. t gg. načelnikom državnih zavodov in občinskim svetovalcem, celjskemu Sokolu, njegovemu moškemu in Ženskemu naraščaju, vsem "astopnfk-om narodnih organizacij, ki so se udeležili na kolodvoru sprejema CMD skupščlnarjev. Prisrčna zahvala narodnemu ženstvu za sodelovanje Pri večerni prireditvi in mladini pri cvetUč-hem dnevu. Lepa hvala hišnim posestnikom, ki so tem povodom razobesili narodne zastave; lepa hvala narodnim damam, ki so skupščlnarje pri sprevodu skozi mesto obsipaval« s cvetjem. Lepa hvala tudi vodstvu "el- godbe za neumorno sodelovanje. Ko-hečno izreka družbino vodstvo svojo zahvalo C. M. družbi naklonjenemu časopisju, *I Je dragevolje prinašalo beležke o Družbi ter obširno poročalo o poteku 35. velike »kupščlne. — Vodstvo »Družbe sv. Cirila . *n Metoda« v Ljubljani.
— Slovensko Planinsko društvo naznanja, da so se do sedaj zatvorile sledeče koče: Malnerjeva in Orožnova pod Cmo Prstjo In Staničeva koča. — V nedeljo, dne 21. t. m. se zatvorijo: Triglavski dom na Kredarici, Aleksandrov dom, CeŠka koča in '-ojzova koča; ostale koče ostanejo do najinega odprte in oskrbovane.
— 4 milijone dinarjev letne plače. Za ieneraln. agenta za reparacije je imenovan ’°.letni Seymor Parker Gilbert, bivši podanik Združenih držav. Mesto, katero je Jilbert po daljšem obotavljanju vendar-le »Prejel, smatrajo za najvažnejše mesto v vsej Evropi. Tako vsaj se je govorilo na ondonskl konferenci. Oilbert je prevzel veliko odgovornost in njegovemu delovanju « ne bodo protlvtli niti min. predsedniki Posameznih držav. Za to ogromno odgovornost je določena »skromna« plača letnih
dolarjev, kar se pravi po naše 4 važ?0nt dlnar>ev. Gllberta smatrajo za najin mu!a finančnega genija sodobne Amerike f)aw»Je ^ila Poverjena naloga, da sprovede iorottiiuV ttačrt, dasi Je njegov politični na-zeln viLi Republikanci v Ameriki splošno it navd,?^0 cenUo Gilberta, kljub temu, da navdu*en Wilsonovec.
Ljubljana.
France 2aiv,*vIča pod ključem. S ta fvan Nr ! stanuJ°* Križevnlška ulica Ljubljano	Snujoč v St. Vidu nad
že dali časa J?VOlnIilvi eksistenci, ki sta
4, L K?«"”?1 ",olS'
vod Je sledečl-rw DpnočI aretovani. Po-uttavila nekega vJLJI* \ tzY*ier 5 a mu ponudila veiio,?0^ lz Ljubljane in daj ter mu na ta na^"oi n° ,USI!ia ^ pro-*JI znesek denark, tt ^ f Izvabiti ve-prl njemu. Ometan!	»^aino	videla
viden In ni hotel n*U?« podJe pa »rf* nrn torej sestanek zTli 7 NaP°\?d,al* sta skl ulici, kjer bi mu injeja ^
4	eden od aretovancev lz2tnlli ješ. da gre
Ljubljana, 19. septembra.
po usnje. Ko se je kmalu nato brez usnja vrnil, je rekel, da mu ženska, pri kateri ima usnje shranjeno, istega noče izročiti radi-tega, ker Ji dolguje 360 D. Zato sta lopova zahtevala od dotičnega gospoda 360 D. Ker pa dotični gospod tudi tega ni hotel storiti — stvar se mu je začela namreč zdeti sumljiva, — sta ga hotela zvabiti na dvorišče, češ da naj gre za njima, da bodo ono babo po glavi, ki noče dati usnja. — Sledila je aretacija, zakaj po vseh informacijah, ki jih ima policija, je jasno, da sta lopova hotela zvaJbiti dotičnega gospoda na primeren kraj, da ga bi oropala. Zakotnik »Ilika« po ljubljanski okolici dežnike, večino svojega časa pa presedi po žganjarijah ter ima že vsakovrstne- grehe na sebi, za katere kompetentne oblasti ne vedo.
— Polidlske prijave: tatvine 2, kaljenje nočnega miru 5, prest. cest. pol. reda 7, prest. obrt. reda 2, nedovoli. vedenje 1, goljufija 1, nezgoda 1.
1— Prednaznanllo. Koncert slavnega pianista Borovskega se vrši v petek, dne 26. t m. ob 8. url zvečer v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni od ponedeljka dalje.
1— Izlet v Velesovo, ki ga je nameravalo prirediti umetoostno-zgodovinsko dTu-štvo, Je preložen na nedeljo, dne 21. t. m. Sestanek ob 6.45 zjutraj pred Kollzejem na Gosposvetski cesti; voznina znaša 40 Din za osebo. Prijave sprejema do sobote opoldan tajnik društva (umetnostno-zgodovinski seminar na tmiverži).
Izlet v Firenze. Umetnostno - zgodovinsko društvo naznanja, da Je moralo nameravan! izlet v Firenze zaTadi velikih zaprek, odgodlti. Društvo se bo potrudilo, da se omogoči Izlet v prihodnji zgodni pomladi ter bo termin, pogoje In even. olajšave pravočasno razglasilo.
1— Vofnl Invalidi, vdove In sirote Iz Ljubljane In okolice! Vaša dolžnost Je, da se udeležite velikega Invalidskega zborovanja, ki se vrši v nedeljo, dne 21. septembra 1.1. ob 8. url dopoldne v restavraciji »Mrak« na Rimski cesti. Ob tej priliki bomo zadnjič z odločno besedo zahtevali čimprejšnjo uzakonitev invalidskega zakona, da bode enkrat konec našega bednega življenja.
1— Društvo »Soča« priredi v nedeljo, 21. t m. v restavraciji »Pri Levu«, vinske trgatev s petjem, godbo in plesom. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 5 Din.
— Kavarna Jadran vsak večer koncert prvovrstne damske kapele. Začetek ob 9. uri. za obilen obisk se priporoča cenjenemu občinstvu Zima, kavarnar, Breg - Turjaški trg štev. 6.
Maribor.
Seja mariborskega občinskega sveta.
Včeraj, dne 18. t. m. se Je vršila redna seja mariborskega občinskega sveta. Navzoči so bili vsi občinski svetovalci. Za to sejo je vladalo tudi med občinstvom veliko zanimanje radi priprav za volitve. Župan je poročal o protestu Industrilcev glede povijanja cen električnemu toku. Mariborski industrije! so priredilf posebno protestno zborovanje, na katerem so sklenili pri občini najenergičneiše protestirali proti Imeno vanemu povišanju. Župan je trdil v svojem poročilu, da je to zborovanje po prizadevanju nemškega kandidata Glaserja zadobllo politično obiležje. Glaser je namreč zahteval, da sc celokupno občinsko zastopstvo z županom vred postavi pred obtožbo. Župan Je po dobljenih podatkih ugotovil, da je električni tok v Mariboru razmeroma še najcenejši v primeri s cenami po ostalih mestih države. Glede premoženja razpuščenega Theater und Kaslno-Vereina, ki je prešlo v last mestne občine, *i» bilo sklenjeno, da se prepuste prostori Narodnemu gledališču ln sicer le tako dolgo, dokler bo gledal'Sče prejemalo podporo od države. V vsakem drugem slučaju se bo sklenila nova pogodba. Oficirskemu domu ln uradniški menzi se prostori odpovedo ki se odstopijo gledališki upravi. Velika dvorana v Kas'ni bo služila za koncertne prireditve. Občinski svet je nato rešil še nekoliko manjših zadev, ki se tičejo poročil posameznih odsekov, nakar Je bila seja okoli 10. ure zvečer zaključena in se nadaljuje prihodnji teden.
Z demagogijo bi sl hoteli pomagati gospodje socialni demokrati in zadnja »Volks-stimme« slika hudiča na steno. 16 milijard bo dala nova vlada za vojno in to v času, ko Je bil na vsem svetu odstavljen vojni bog, vzklika »Volksstimca«. Kaj pa križarke, ki jih gradi vlada socialnega demokrata Mac Donalda, kaj pa vojska gospoda Her-riota In kaj militarizem ruskih hlpersoclall-stov? Ali vsega tega gospodje sodrugi ne vidijo? In potem stanovanjski zakon? Ali je bil ta narejen v mariborskem občinskem svetu? S kričanjem se ne prevpile resnice in z demagogijo se ne vodi občinskih poslov. Zato Mariborčani, proč od kričačev in volite listo Narodnega bloka.
Minister Sušnik v Ljutomeru In Mariboru. Prometni minister Sušnik si Je včeraj ogledal gradnjo nove železniške proge Ormož — Murska Sobota. Danes pa Je z avtom prispel v Maribor, kjer je posetll železniške urade, veliko županstvo Itd. Popoldne se je zopet odpeljal nazaj v Maribor.
Policijska kronika. Policija je včeraj aretirala 4 osebe, 1 radi potepuštva in tajne prostitucije, 2 radi tatvine poljskih pridelkov In 1 radi pobega od vojakov. Od detektivov je bil aretiran Anton P. radi beračenja in oddan sodišču. Prijav Jc prejela policija 12.
Nevesel sprejem. Iz Nemške Avstrije Je bil Izgnan delavec Ignac K., ker Je postopal okrog brez posla. Na obmejnem policijskem komisarijatu pa so v njem spozna-
li	nevarnega tatu, ki ga išče že od lanskega leta okrožno mariborsko sodišče radi tatvine pri Henriku Repolusku v Lobnici pri Rušah.
Iz strankarskega življenja.
2e naznanjeni sestanek zaupnikov NRS
za gorenjsko okrožje je v nedeljo, dne 21. t. m. ob 10. uri predpoldne v hotelu Tancer na Jesenicah. Somišljeniki, vsi na sestanek!
Nekal zaslonil
Za 2 Din je mogoče dobiti dragoceno •obno opravo
ali druge krasne stvari. Kupiti pa morate tablice za tombolo, ki bo v nede-
ljo, 21. t. m. na kongresnem trgu.
Nepoboljšljiva grešnlca. Iz Maribora je romalo v prisilno delavnico v Begunje že več nepoboljšljivih grešnic. Ena izmed teh je bila bolna in oddana zato v bolnico, od koder pa ie pobegnila. Grešnica je nato odšla v Maribor, kjer je še dalje opravljala svoj nočni posel. Bila je zopet aretirana ln oddana v bolnico. Postala pa je tako nasilna Jn se ni pustila zdraviti, da sedi zopet na policiji. Dobila je namreč 24 ur za premišljevanje, nato pa bo zopet oddana v bolnico-
Sokolstvo.
»Ljubljanski Sokol«. V nedeljo dne 21. L m. dopoldne ob pol 12. Izroči v telovadnici v Narodnem dornu odposlanstvo zagrebške sokolske župe društveni tekmovalni vrsti, katera si je priborila pri tekmi v Zagrebu dne 16. avgusta prvenstvo.
Poživljamo članstvo, da se polnoštevilno udeleži tega društvenega slavlja. — Zdravo!
»Sokol« Zagorje ob Savi. Pri tekmi na pokrajinskem zletu v Zagrebu sl je priborila tudi tekmovalna vrsta Sokolskega društva v Zagorju ob Sava, v srednjem oddelku prvo mesto. Glasom sklepa T. O. in starešinstva Zagrebške Sok. Župe, se podari naši vrsti darilo mesta Cetinja In to je stara črnogorska kubura (samokres), katere izročitev se Izvrši na slovesen način po delegatih Zagrebške Župe naši vrsti v soboto, dne 20. septembra ob 19. url v Sokolskem domu, spojeno z nastopom tekmovalne vrste. Poživljamo članstvo in prosimo Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se slavnostne predaje polnoštevilno udeleži Članstvo, k! poseduje kroj, sc zbere točno ob 16. url pri Sokolskem domu, odkoder korporativno odkorakamo na postalo k sprejemu deputadje. Bratje, pokažite Sokolsko disciplino! — Zdravo! Prednjačiti Zbor
Prosveta.
Ljubljanska drama.
»Kasanaglnica«. M. Ogrlzovli. Režiser: Iv. Rogoz. — Ta lepa dramatizacija materinske ljubezni je vedno našla svoje občudovalce. Saj smo narod razvite lirike, sprejemljivi bolj za čustvo ko razum, zavedamo se, da je v nas Črtomirstvo rahločutja in bardstvo tegobne melanholije. O tem govore narodne pesmi, akord te poteze zveni iz naše povesti ln ž njo je žal prepojena tudi naša drama. »Hasanaginico« smo pa že čull tolikokrat In v tako različnih zasedbah zlasti v vlogi Hasanage, da je silno težko doprinesti kaj novega. Topot Je nastopil g. Stojkovič Iz Beograda kot Aga Hasanaga in v vlogi Urnmlhane ga. Stojkovičeva, slednja kot gost. G. Stojkovič Je menda začasno angažiran. Videli smo v omenjeni vlogi Izbornega Markoviča, dobro kreacijo Rogoza in igralsko zanimivega Danila. Gotovo je bil g. Stojkovič svoje dni prav uporaben in izkušen igralec. Zdaj je ostala !e še dobra rutina, sledovi lepega dramatičnega basa In rudlmenti nekdanje sile, ki hoče še Živeti. Hasanago je dal nekako v sredi med mo-7em, hrepenečega z razboleno dušo po besedi ljubezni In med trmastim, nahujskanim Turkom. To je lepa, solidna pot G. Stojkovič že ahasveri dolgo vrsto let po ne hvaležnih svetiščih TaJije in h koncu seveda ostane človeku !e Se dobra volja. Pojavljajo se neizogibni boji s tekstom, popuščanje doslednjega Izvajanja kreacije, mučnost, padanje. Dolžnost države pa Je, da skrb! za umetnike, ki so ji žrtvovali svoje najlepše sile. To se bo menda zgodilo ln naj zaslužni gost dobi čimpreje svoj zaželjenl počitek. Ga. Stojkovičeva Je delila s soprogom sedanje težave In naznačlla v vlogi Ummihane svoje bivše sposobnosti, ki so morale biti zmerne VTste. Pri nekaterih igralcih Je bilo opaziti znake apatije: pra zno gledališče, malce izpeta pesem, počitniški prah.
Hasanaginica ge Rogozove je čustveno učinkovita kreacija, nekoliko patetsko-de-(damatorsko podana lirika, ki zmagujoče zaključi prvo In tretje dejanje. V podobnih vlogah bi jo želel! ie mnogokdaj vldetL Naj omenimo še nežno-naravno sultaniio, gromkega Plntorovlča-bega, Hrsko-mehkega lmo skega kadijo ln Husejlna, ki tudi v malih vlogah doseže svoj cilj: popolja. Husret (g. Oslpovič) Je 4e naš znanec. Vloge robustno-komičnega značaja so po vfdezu sodeč njegova boljša stran. Pri takih vlogah se da malo posleparltl z Jezikom...
Režija je tretje dejanje scenerlčno iz-premenlla v dobro očesnega ln dejanskega učinka.
H koncu: Hasanaginica naj preneha biti poizkusna Igra za vlogo Hasanage In čeprav bo ta pesem tudi na odru vedno lepa, naj Jo po daljšem odmoru spet uživamo Se
v drugih varijacljah.
L. Lipovec; Iskrena ljubezen, enodejanka »Sposobni ljudje« IV. Splošna knjižnica št. 32. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 28. Cena broš.
5	Din. »Iskrena ljubezen« Je četrta enodejanka v ciklusu »Sposobni ljudje«, ki je ravnokar izšla v založbi Splošne knjižnice. Ta mična komedjlca, ki igra v patrijarhalnem ozračju navidezno srečnega ln mirno potekajočega družinskega življenja v pokojen ega davkarja, njegove verne in skrbne družice in nedolžno-naivne hčerke, potek* v prvi polovici v mirnem idiličnem tiru. A kmalu se nad Jasnino družinskega miru razgrnejo temni oblaki, ki se razkade z bliskom In ploho maziljenih besov In nepričakovanih izne-nadenj v vlharček. ki sicer razčisti ozračje, a prej vzravnano debelce Pavlink ne nedolžnosti Je okrnjeno, četudi so je skrbni vrtnarji podprli s kolom rešene oflcljelne morale. Stari jovijalni zdravnik, ki je povoljno vravnal vso zamotano zadevo, se Izraža h koncu napram stari Ančl, vdani In preprosti služkinji starega kova; »Pomagali smo, da smo rešili — cflcUelno moralo, da veste. Ampak kaj Je to, tega vam n* thorem dopovedati. To ni nič za vas navadne ljudi. To je nekaj za — boljšo družbol« Po razstanku in po tipih je »Iskrena ljubezen«, kakor rečeno mična intimna komedjlca, ki bo na odru I kot čtivo privlačna In mikavna. Nizka cena samih 5 Din za izvod bo omogočila nal-skromnejšl blagajnicl, da si nabavi ta okusno opremljeni zvezek »Splošne knjižnice«, ki v satirični obliki podaja zadeto sliko iz vsakdanjega življenja.
DOPlsl.
Slovenska Bistrica. V soboto, dne 20. t. m. ob 20. in pol priredi »Mariborski trio« pod vodstvom g. Pavel Rasbergerja, režiserja opere ln operete mariborskega narodnega gledališča, v hotelu Beograd kabaretni večer z jako zanimivim in oestrim sporedom.
Šport.
CEHOSLOVASKA ; JUGOSLAVIJA.
V	nedeljo, dne 28. t m. se vrši v Zagrebu meddržavna nogometna tekma reprezentanc Češkoslovaške in Jugoslavije. Tekmo sodi znani dunajski sodnik Braun. Ceho-slovaški svaz je nomiiiiTal zu to tekmo sledeče moštvo- štapllk (Slavlja)—Kuchinka (D. F. C.), Seifert (Slav ja)—Krompholtz (D. F. C.), Kada (Šparta), Mahrer (D. F. C.) —Veselsky (Nuselsky), Stapl (Slavlja), Sil-ny (Slavija), Krištof (Vlktoria Žižkov), Jelli* nek (ViJctoria Žižkov). Rezerve: DoblaS (Slavlja), Ctpera (C. A. F. K.) Stehllk (Vlktoria Žižkov). Pri nas je postava naše reprezentance še precej negotova. V sredo se je vršila v Zagrebu tralnlng-tekma med poskusnim moštvom saveza in Haškom. V team saveza so bili postavljen!: celoten obramben trijo subotiške Bačke: Vlrag— Kujundžič, Beleslen in pa napadalen trlo beograjske Jugoslavije: Jovanovič—Labu-rlč—Petkovič. Subotičani se niso obnesli. Beograjčani pa niso prišli, tako da je team nastopil z mnogfmi rezervami ter podlegel Hašku z 2 : 0. Zagrebški igralci, trenutno popolnoma Izven forme, ne pridejo v poštev in tako sloni vse upanje naše športne javnosti na Hajduku, ki naj bi kompletiran morda še s kakim drugim IgTalcem zastopal in rešil renome našega športa na dan 28. tega meseca.
To In ono.
: Privatna lastnina Hobenzollemcev.
Pruski finančni minister je predložil pruskemu Landtagu spomenice glede sporazuma države s hišo Hohenzollerncev. Iz tt spomenice Izhaja, da se Je nakazalo za stroške osebnega gospodinjstva nekdanjega pruskega kralja do konec maja 1920 okroglo 32,000.000 lz Ukozvane kraljeve zakladnice, ki Jo Je smatrati kot privatno lastnino, in leta 1923 protivrednost 24.000 holandskih
goldinarjev Iz prebitka dvorne kamore. V svrho kritja stroškov generalne uprave h preživljanja članov bivše kraljevske hil« dobi njen generalni pooblaščenec od Januarja tega leta mesečno $0.000 zlatih mark Iz prebitkov dvorne komore. Spomenici j* predloženo pravniško mnenje, ki pride dc zaključka, da bivša kraljevska hiša ni upravičena tlrjati od pruske drlave, da H vrn« v njenih muzejih nahajajoče se umotvor« U dragoceno st L
Dvonadstropna
Hiia
na periferiji mesta s trgovskimi lokali, stanovanjem, velikim dvoriščem, hlevom in skladiščem se za
Izredno nizko ceno In pod Izjemno ugodnimi pogoji proda.
V	hiši j'e električna razsvetljava in telefon. Ponudbe na
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani.
•eeeeeeeeeeee«
Ljubljanska porota.
Četrti umor pred Jesensko porote.
(Nadaljevanje)
Predsednik: »Zakaj Je bil tako jezen na vas?«
Obtoženec: »Ko sera prišel od vojakov, sem mu dejal: .Ti sl naš kozolec zažgal in nihče drugf — zato le bil Jezen name. Zažgal ga je pa res. Vsi smo gasili, oh se )• pa smejal.«
Predsednik; »6. junija t 1. ste prilil k Dolinarju ln žganje kuhali. Tisti večer ste Lovrača ustrelili. Kje ste dobili puško?«
Obtoženec: »Pri Ermfniju na skednju. Spal sem nekoč tam, našel sem Jo v tenu skrito. Takoj sem sklenil, da ga bom.«
Predsednik: »No, povejte, kako je bilo, ko ste odšli od Dolinarja?«
Obtoženec: »Šel sem do hiše, kjer Je stanoval Lovrač — bilo je četrt ure hoda
—	tam sem pogledal skozi okno. Lovrač je ravno zmerjal svolo ženo, ki je morala bežati pred njim. Kam Je zbežala, ne vem. Upil je med drugim: Dosti sem te škodoval Boštjanovim. Toneta bom pa še ubil. Iz njegovih besed sem sklepal, da sam priznava, da je kozolec zažgal. Da bi ga vstrašll, sem nastavil puško na okno m z levico sprožil.«
Predsednik: »No, in kaj ste videli?«
Obtoženec: »šipa se Je razbila, v sobi je nastala tema. Ce sem ga zadel, nisem videl. — Stopil sem na. stran In poslušal. Mislil sem si- Bog v«, kal se je zgodilo. Ker Je bilo vse tiho, sem odšel in nesel puško nazaj.«
Predsednik: »Torej, vi pravite, da sl niste mogli drugače pomagati?«
Obtoženec: »Nisem mogel. Od malega sem se ga bal. Poznal sem ga od 10 leta.«
Državni pravdnfk: »Zakaj vam je bil tako sovražen?«
Obtofenec: »Ker sem mu pčltal, da je naš kozolec zažgal.«
Državni pravdnlk: »Torej vaša bojazen datira Šele od 1 leta. In ravnokaT ste rekli, da ga poznate in se ga bojite od 10 leta.«
Obtoženec: »Da, tako je!«
Državni pravdnlk; »Pa zakaj ste se ga tako strešno bali?«
Obtoženec: »Vsi » rekli, da je nevaren človek. Odkar sem ga obdolžil, da le kozolec zalgal, me je vedno zasledoval celo z nožem me Je podil in cele noči nisem mogel spat!, od strahu.«
Državni pravdnlk: »Pa z«kal ga vendar niste naznanili?«
Obtoženec: »Zakaj? — Ker sem se ga bali« —
Državni pravdnlk- »Imate kak« priče, na katere se lahko sklicujete?«
Obtoženec: »Da. imam Jih. Taka priča je naprimer Rebolj, ki sem ga iel nekoč klicat rekoč: France pojdi, bova Lovrača nabila, me zopet napada.«
Državni pravdnlk: »S čim bi ga bili nabili?« —
Obtoženec: »S kolom. — Samo malo bi ga bil nablksal.«
Državni pravdnlk: »Vidite, to Je dokaz, da se ga niste bali. — Povejte sledeče: kritični večer je svojo ženo zmerjal, pa ravno o vas je govoril. Sanjali ste o njem. Ves čas vas ni dobil... In ko ste s puško namerili, kaj ste mislili, — kam ga boste zadeli?«
Obtoženec: »Mislil sem, da ga bom zadel v ramo, nameril pa sploh nisem.«
Državni pravdnlk: »A, tako, počem bi ga moral! po vašem mnenju ravno v ramo zadeti — ali ie stal ali sedel?«
Obtoženec: »Sedel je in lupil krompir.«
Državni pravdnlk: »Torej Je gledala ravno glava Izza mize-«
Obtoženec: »Pa rama tudi.«
Državni pravdnlk: »Pa če bi ga bili v ramo zadeli — potem mislite, da bi se vas bil bal?«
Obtoženec: »No, seveda, mlsJIm.« Državni pravdnlk: »Jaz pa mislim, da bodo porotniki drugače mislili!«
Zagovornik: »Kdaj ste se ga pa začeli bati? Se kot desetleten otrok, kajne da. Pozneje je bil nekje tepen, kajne da?«
Obtoženec: »Da, to je bilo leta 1920, ln mislil Je, da sem bil tudi Jaz pole*.« _ Zagovornik: »Kdaj je kozolec pogorel?« Obtoženec: »Ob 11. uri ponoči, škode Je bilo okrog 130.000 kron. Vsi smo gasili, on se ie pa smejal. In vsi so rekli, on je zažgal.«
Zagovornik:* Pozneje ste hodili na Vače, na delo, on vas je vedno zasledoval?«
, Obtoženec: »Da, tako je. Večkrat me le čakal v hosti. Povedal sem očetu in materi. Niti domov se nisem upal: Na Veliko soboto sem spal pri gospodarju, šele v nedeljo zjutraj sem se VTnil domov,«
Državni pravdnlk: »SliAlte, ie enkrat
—	*akai ste a« g« bali?«	!
Obtoženec: »Ker je tako hudoben človek In Je vedno groefl, da me bo nabil.«
Zagovornik: »Pa so se ga vsi ljudje bali?«	*
Obtoženec: »Vsi. Vsi so rekli, da nt za druzega, kakor za vstrellt'.«
Državni pravdnlk: »Pa ste imeli kaka pooblastilo za to?«
Obtoženec: »Nel«
Zaslišanje prič:
Kot prva priča nastopi Lovračeva vdava Alojzija. Ker J« precej gluha, ln se a sodniki ne more sporazumeti, »tolmači«, vprašanja in odgovore Matevž Brvar,
Vprašanje: »Lojza, zdel pa povej, koko Je blo tist večer. Al' s’ bla sama doma, al* ne. Kdaj s’ pršla domu?«
Odgovor: »Oba skp sva pršla.«
Vprašanje: »Koga pa Je France teb' reku, k’ sta pršla domu? — A ni nč reku z« večerjo?«
Odgovor: »Ja, za večerjo Je reku.«
Vprašanje: »Kaj pa potem?«
Odgovor: »Pol me Je začev pa amer« Jat’.« —
Vprašanje: »Koga je pa reku?«
Odgovor: »Vse m' je reku, sam človk ne... nazadne je pa reku: Stran se sprav od mene!« —
Vprašanje: »A te je od hite pognov?«
Odgovor: »Ne — sama sm Sla, k* sm se ga bala! — Sej sm mogla le večkrat bejžat pred nim.«
Vprašanje: »Zakaj s’ se ga pa tka bala?«
Odgovor: »Zato k’ me Je večkrat tepu!«
Vprašanje: »Ali Je bfl tisti večer pijan?«
Odgovor: »Da. pijan Je bil, kakor več* krat.«
Ž Vprašanje: »Kaj Je pa navadno pil? — nops?«
dgovor: »Use, kar je blo.«
Vprašanje: »Tl, Lojza, ali Je res, da j« tvoj France nekoč Čakal Msrkuna s w kito?«
Odgovor: »Ne vem.«
Vprašanje: »Ali pa tisto veš. da J« P» savčev njega čakal t gverom?«
Odgovor: »Ne vem.«
Vprašanje: »Ali Je bfl na Boštjasčkov« kaj hud?«
Odgovor; »Ne.«
Vprašanje: »Ali se Je Čez BeltJanČto* vega Tončka kdaj Jezil?«
Odgovor: »O, kirkat le!«
Vprašanje: »Zakaj pa?«
Odgovor: »Ne vem.«
Vprašanje: »Kaj pa takrat, ko ie pililo več tantov Franceta klicat — ali Je bil Ton« ček poleg?«
Odgovor: »Ne.«
Vprašanje; »Ali le res, da Je tv<?! mož tebi naročil, ko je delal, da moraš prta t>9 njega?«
Odgovor: »Res Je.«
Vprašanje; »Pa zakaj ti Je to naročil?«
Odgovor: »Zato, da bi, č« bi ga kdo napadel. Ihtel pričo...«
Vprašanje: »Koga se Je pa tako bal?«
Odgovor: »Merčuna.«
Vprašanje: »2okaJ?«
Odgovor; »Zato, ker Je rekel, da ga bo že dobil, ponoči ali pa podnevi.« —
Druga priča Je ofla Marija Rusjan. Ta priča Je Izpovedala, da JI Je v nedeljo, tri dni po umoru, ko se za storilni še ni vedelo, nekdo povedal, da Je storilec današnji obtoženec Potrdila Je, da Je Lovrač obtoženca sovražil. Izjavila pa je. da Lovrača ni »prav nič škoda«, »da, prav nič Skoda ga ni Vsem Je grozil. Je Imel že tako navado, da se je vsuogar lotil. Nevaren Je bil.
Prav nič ga ni škodu, pa ie prav nl&. V*l so rekli, da je bilo prav.« — Na predsednikovo vprašanje, Če ji Je kaj znano o tem, da Je Lovrač kozolec Migal, odgovori ptiča; »Res Je. Vsi so to vedelL« —
Državni pravdnlk: »Pa zakaj ste se n vendar vsi tako bali? Koliko Jfh Je pa le ubfl?l«
Priča: »Ubil nobenega, nabil pa doeti!« Drlavni pravdnlk: »To Je pa bolj Ha* tovska pravica.«
Priča: »O, pri nas se pa tantje prav aič ne pretepajo!« —
Da je bil Lovrač skrajno nevaren, surov in ničvreden človek, — k! ga rt Škoda.
—	potrdijo tudi vse ostale priče, katerih j» bilo okrog dvajset Vsa vas In okolic« sl Jt oddahnila, ko se Je zvedelo, da Je LomČ mrtev, vse prebivalstvo je umor odobravalo in hvalilo Boga, da se Je našel »srč*B« Človek, ki Je tega človeka spravil s svata.
Da, cejo orožniki so vse tozadevne navedbe prič v celem obsega potrdili Vse prič« m dali« potrdile, da I« bil Lovrač Bedenkn
skrajno sovražen. — Interesantno Je, kako is postopal Lovrač s svojo ženo. Ne samo, da jo je vsak dan zmerjal in pridno pretepal, tudi Šikaniral jo je do ekscesa, prav tako, kakor so šikanirali včasih avstroogrski podčastniki moštvo; tako je naprlmer vrgel kapo na tla in zarohnel nad ženo: »Poberi jo.« Ko je žena njegovo ppvelje izpolnila in čepico pobrala, ji jo je pomolil pod- nos in rekel: »Kušni jo!« Najsi je žena to novo povelje izvršila ali ne, dobila je tako klo-iuto, da je odletela v kot... Lovrač je bil 5>a tudi seksualno perverzen. Kakor so \z-povedale priče, ni bil samo hud »babjek«, temveč, je uganjal tudi take »svinjarije« — da rabimo izraz prič, »da jih je greh povedati« in ki jih kazenski zakonik submrruia ©od § 129a (Sodomija).
Zdravnlikl izvid.
Lovrač je bil ustreljen s strelom iz lovske puške. Puška je stara: Kalibra 0, irf se >buše« od spredaj. Nabasana je bila s ši-brajni iz nasekanega svinca, kakor jih rabijo tudi dandanes še včasih divji lovci za lov na lisice In večjo divjačino. Šibre so zadele Lovrača v zatilnik. — Pri raztelesenju so našli v glavi šest šiber. Možakar je umri vsled otrpnjenja možgan. Poškodba je bila /sir.rtna in vsaka pomoč izključena. Srart je 'pasfopila takoi.
Predkaznl.
Obtoženec ima takorekoč neoporečno preteklost. Kaznovan je bil samo enkrat In sicer radi prestopka zoper varnost častL
Popolnoma druge vrste človek je pa, puncto kriminalitete, umorjeni Lovrač. Mož ima, okrog dvajset kazni. Sedel je radi uboja lastnega brata, ki ga je z nožem zaklal, celih šest let, radi težke telesne poškodbe vsega skupaj 21 mesecev, radi lahke pa 17 mesecev. Obsojen je bU, ker je pretepal očeta, mater, poškodoval drugega brata in ženo. Sploh se je vedno pretepal in, če bi bil vsak slučaj ovaden, bi bil preživel več (asa v zaporu, kakor zunaj zapora.
Vprašanja porotnikom:
1. glavno: Umor (§ 134 k. z.)?
2. glavno: Prestopek po §§ 2 in 4 zak. o posesti in nošnji orožja?
3. (Za slučaj, da se prvo zanika): Uboj (8 140 k. z.).
Zagovornik dr. Ažman predlaga dodatno vprašanje, če je obtoženec ravnal v strahu in bojazni, duševni stiski, kratko pod vtisom nepremagljive sile (§ 2 lit g k. z.) in drugič dodatno vprašanje glede malomarnega ogrožanja človeškega življenja (§ 3.35 k. z.).
Državni pravdnik ugovarja zagovornikovemu predlogu, zanika neodoljivo silo, češ obtoženec je prišel zavratno, ko Lovrač ni ničesar slutil. Ravnal je namenoma. Za slučaj, da se ugodi zagovornikovemu predlogu in stavi dodatno vprašanje glede ne-odoljlve sile, si pridržuje ničnostno pritožbo. — lstotako se protivi, da bi se porotnikom stavilo dodatno vprašanje, če ni podan dejanski staji § 335 k. z.
Senat je zagovornikova predloga zavrnil In sicer z motivacijo,, da nepremagljive sile ni bilo, v smislu § 335 k. z. se pa obtoženec tudi ni zagovarjal.
Govor državnega pravduika.
To zasedanje moramo imenovati krvavo zasedanje. Imeli smo dva slučaja uboja in štiri slučaje umora. Ce je obtoženec čutil, da je Lovrač silovit človek in najsi je o tem prepričana vsa soseska, s tein še nikakor ni rečerto, da je imel obtoženec pravico nastopati kot sodnik. Nepobitno dejstvo je, da je izvršil zavraten umor. Iz razdalje pol metra je oddal strel, ko je Lovrač, nič hudega sluteč, lupil krompir za mizo. Da je streljal z namenom in ne zato, ker si ni mogel pomagati, kaže rana in bližina strela. Vedeti je moral, da učinkuje strel še bolj, če je puška nabasana s šibrami, kakor pa, če se strelja s kroglo. 'Moral Je imeti namen, spraviti Lovrača na drugi svet. Streljal Je brez ozira na druge okoliščine. Res ni bil Lovrač na najboljšem glasu. Ni moj namen izpremeniti črno v belo, vendar pa ne sme vsak človeka, ki mu Je sovražen, kar meni nič tebi nič spraviti na drugi svet. Predlagam, da se ne gie-de na osebo Lovrača, presoja dejanje tako. kakor je izvršeno. Obtoženec je smrt hotel hi jo Je povzročil.
Plaldover dr. Ažmana.
Zagovornik je v govoru, polnem elana, ld Je bil kratek, dobro zasnovan In strokovno temeljit. Izvajal v kratkem sledeče:
»Gospodje porotniki! Razsojajte brez ozira na prejšnje porotne slučaje. Vsak slučaj ima zase nekaj posebnega. — Pred seboj imate človeka, ki je priden, pošten in dober. Obtožnica mu je delala že vnaprej krivico. Tako se je zgodilo tudi danes, če je res morilec, potem je izvržek človeštva.
—	Poglejmo, kakšni so nagibi, razlogi, kaj ga je gnalo, da je pograbil puško. — Njegov zagovor se z izpovedbami prič absolutno in popolnoma krije. — Lovrač ga je neprenehoma zasledoval. Z nožem ga je napadal, čakal ga je v gozdu. — »Vse se ga je balo,« pravi, »Jaz tudi. Niti v sanjajh nisem imel miru pred njim, videl sstn ga, kako me kolje.« — Tega sicer ni videl nihče. Če je pa vse drugo res, bo to tudi. Odkar mu je očital obtoženec, da je zažgal kozolec, ga je Lovrač neprestano preganja!. Zažugal mu je, da »bo še crknil.« Od tega časa je Bedenk vedno premišljeval, da ne more živeti, če živi Lovrač. — Kaj je bil Bedenku Lovrač? Strah, pred katerim se je tresel, in ž njim vred se je tresla cela vas. Ravnal je pod sugestijo družbe. Lovrač je bil požigalec, ničvreden človek, pod to sugestijo je ravnal Bedenk, ki ima pohabljeno desno roko in ni imel v svojem življenju puške v roki — in vendar je z levico tako nesrečno ustrelil. — Prišel je s puško pred liišo, ko je starec zapodil svojo ženo in zopet grozil, češ enkrat sem kozolec požgal, danes bom pa celo vas pognal v zrak. Te besede so Bedenkovo sumnjo potrdile, Jezen je skočil in ustrelil — žal tako nesrečno, da je obiežal Lovrač na mestu mrtev. Ko sem prišel prvič k Bedenku v preiskovalni zapor, sem ga vprašal: »Zakaj ste to storili?« Odgovoril Je: »Če bi ne bil Jaz njega, bi bil on mene.« — Puško je slučajno našel. — Vsa družba je pokojnega obsodila. Imel je 15 kazni, izmed teh jih znaša 5 devet let hi dva meseca. Čull ste izraze. — Družba ga je obsodila in izbacila. — Zakaj ga niso naznanili? Popolnoma logično in naravno: Bali so se ga vsi. Poleg tega. da je bil skrajno nasilen, je bil požigalec, — požigalca se pa na deželi najbolj boje. Njegov zagovor je verjeten: Fant ni moge! računati s tem, da ga bo zadel tako nesrečno, da bo nastopila takoj smrt. Fant Je ravna! neprevidno. On ni hudode’ec ln ni zloben. Nalagal vas n) In vse Je po pravici povedal.
To mu daje pravico na vprašanje glede nss-previdnega ravnanja s puško in opozarjam vas, da vam pristoja potrditi to vprašanje kljub temu, da vam ga sodni dvor ni stavil.
Krivdorek poro mikov:
Porotniki so prvo glavno vprašanje glede umora soglasno zanikali. Potrdili pa so soglasno drugo vprašanje glede orepove-dane posesti in nošnje orožja in pa tretje eventiielno vprašanje glede uboja.
Sodba:
Kriv hudodelstva uboja v smislu § 149 k. z. in se obsodi na eno leio težke ječe, v katero kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 26. junija t 1.
DVA VLOMILCA.
Včeraj popoldne se je vršila zadnja porotna obravnava v jesenskem zasedanju. Dočim so se obravnavali zadnje dni sami umori in uboji, so bili predmet zadnje obravnave vlomi tatinske dvojice Ignacij Salaj in Vincenc Obrula.
Iz obtožnice:
Ignacij Salaj, roj. 1903 v Čerenčevcih, samski, delavec, brez stalnega bivališča, že predkaznovan in Vincenc Obrula, roj. 1895 v Oplotnici, samski, delavec, brez stalnega bivališča, že predkaznovan, sta obtožena, da sta v Ljubljani po dvakratnem predkuz-novanju kot tatinska tovariša zopet Izvt-šila tatvino, pri čimer znaša skupna vrednost ukradenih predmetov 62.708 kron (torej nad 40 000).
Ukradla sta namreč: 1. V noči na 4. maj t. 1. branjevki Frančiški Živec na Gosposvetski cesti iz zaklenjene barake živil in krtač za 4118 kron; 2. v noči na 7. maja branjevki Mariji Kozinc iz zaklenjene barake pri Kolinski tovarni živil ln par drugih predmetov za 1105 kron; 3. v noči na 8. maja Mariji Lovše lz zaklenjene barake na Tržaški cesti živil In par drugih predmetov v skupni vrednosti 1370 kron; 4. v noči na 12. maja Mariji. Škulj lz zaklenjene barake na Glincah živil in par drugih predmetov za 3.239 kron; 5. v noči na 13. maja Antonu Merkunu lz zaklenjene trgovine kož ln čevljev v skupni vrednosti 52.876 kron.
Razlogi:
Ignac Salaj je prišel dne 1. maja t. 1. tl zapora in se sestal z Obrulo, s katerim s4 je bil že v zaporu seznanil. — Ker nista imela denarja, sta se takoj sporazumela, da si ga bosta skušala pridobiti na lahek način potom tatvine. V smislu tega sklepa sta tudi izvršila vse navedene tatvine lfi vlonie. Vlomila sta na ta način, da sta z zidarsko spono (klamfo) nasilno odprla vrata baraK, ali pa tako, da sta izrezala v v Tata odprtino in jih nato odprla. To delo je oprav* Ijal eden, dočim je drugi stal na straži t«r deval Stvari, ki mu jih je drugi podajal 1* barake ali trgovine, v že pripravljene vrt-če. — Ukradene stvari sta deloma pojedla* deloma pa prodala.
Salaj je radi tatvine štirikrat, ObriuA zanikata, da bi bila Ani Živec odnesla poieit tega iz mariborske kaznilnice pobegnil !n se posluževal napačnih imen.
Obtoženca vse tatvine odkrito priznata, samo par malenkosti negirata. Tako n. PJ-zanikata, da bi bila Ani Žive odnesla poleg živil tudi 20 krtač v skupni vrednosti 40u kron. Svojo tatvino opravičujeta s tem, da sta bila brez posla — kljub vsemu trudu se jima ni posrečilo najti službe — in ker sluz* be ni bilo, denarja in hrane tudi ni bilo: Lačna sta bila.
Priče potrdijo navedbe Obtožnice v Ce« lem obsegu.
Zastopnika nista govorila baš temps* ramentno.
Krivdorek porotnikov: 12 da za krivdo hudodelstva kvalificirane tatvine, torej glasno da.
Sodba: Salaj je dobil 3 leta težke po* ostrene ječe, Obrul pa celo 5 let. — Saw* je zagovarjal dr. Sajovic, Obrula pa dr, Šubic.
Po končani obravnavi je dejal Obrul predsedniku senata: »Gospod predsednik« to je bilo pa vseeno malo preveč!« —
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika* Glavni in odgovorni urednik: Železnikar 'Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« t Ljubljani.
107
EDGAR MCE BURROUGHS
TARZAN
IN SVET
Tudi Thurana je sadje toliko okrepilo, da so vsi trije mislili, da bodo mogli priti do malega drevesa, kjer je bil čoln privezan.
Poskus se je posrečil ln ker so bili vsi trije popolnoma izmučeni, so legli v senco drevesa in spalt do nočL
Mesec dni so živeli na nizki obali razmeroma varna
Ko so se okrepili, sta moža zgradila priprosto bivališče na vejah nekega drevesa in sicer dovolj visoko, da so bili varni pred napadi roparskih £valL
Po dnevi so nabirali sadje ln male živali; po noči so se pa stisnili pod streho, dočim so se divji prebivalci džungle oglašali s svojim grdim tu-lenjem.	v
Spali so na travi, ki so jo znosili iz džungle. Jane Porter se je odevala s starim površnikom, ki ga je Clayton svojčas na spomina vredni vožnji skozi winonzinske gozdove skoro pozabil na železniški postaji. Clayton Je napravil v bivalšču slabo steno iz vej, da je bil prostor razdeljen v dve polovici: ena it bila za deklico, druga pa zanj ln za Thurana.
2e kmalu je Rus pokazal svoj pravi značaj: /samoljubje, surovost, strahopetnost in brezmejno jpoželjivost. Že dvakrat se je moral Clayton zateči St surovi moči zaradi Thuranovega obnašanja na-pram deklici. Niti za hip se ga ni upal pustiti samega z Jane. Tako sta živela Anglež in njegova nevesta v neprestanem razburjenju, vendar sta še ‘Zmirom upala na odrešenje.
Misli Jane Porter so se večkrat vračale k njenemu prejšnjemu življenju na divji obali. Oh, če bi bil pri njih nepremagljivi gozdni bog, čigar smrt jo je tako potrla! Potem bi se ne bala živali in strašnega Rusa. Clayton jo Je le s skrajnim naporom branil; kako drugače M nastopil Tarzan, Če bi le hip stal pred mračnim, pretečim Thuranom!
Ko je nekoč šel Clayton samo do male rečice in se je Thuran zopet nesramno obnašal proti njej, mu je izdala svoje misli.
»Lahko si čestitate, gospod Thuran,« je dejala, »da ni ubogega gospoda Tarzana, ki je padel z •uale ladje, zdaj tukaj.«
»Vi torej poznate to svinjo?« je vprašal Thuran.
»Poznam gospoda,« je odvrnila ona. »On je edini resnični mož, kar sem jih do sedaj poznala.«
V njenem glasu je bilo nekaj, kar je v Thuranu vzbudilo mnenje, da goji do njegovega sovražnika pač nekaj več kakor le prijateljstvo in zato je bil vesel, da je lahko opljuval njegov spomin.
»Bil je slabši od svinje!« je vzkliknil. »Bil je podel strahopetec! Da bi se odtegnil pravični jezi soproga, čigar ženo je nadlegoval, je bil tako brez-fasten, da je vso krivdo zvalil na ženo. Ker se mu pa to ni posrečilo, je pobegnil iz Francije, da se je odtegnil dvoboju. Vsled teža je bil na ladji, j katero sem se peljal z inis Strong v Kapetown. Vem, kaj govorim, ker je dotična že ni moja sestra.
lavna zahvala I
Iz Novega mesta. V aferi laške učiteljice Terezije Turšič contra Malžsek, ki se je obrav-nala pred vzklicnim senatom okrožnega sodišča v Novem mestu, me je g. Dr. Ivan Vasič, odvetnik v Novem mestu tako spretno in temeljito zagovarjal, da čutim moralno dolžnost se mu javno zahvaliti in ga kot pravnega zagovornika najtopleje priporočati.
Fran Milstak,
ulitell poljedelstva »a Grma.
In lahko vam še nekaj izdam, česar nisem dosedaj nikomur povedal: Vaš pošteni gospod Tarzan je iz smrtnega strahu skočil s krova, ko sem ga zopet spoznal in zahteval od njega, da mi mora prihodnje jutro dati zadoščenje: hotel sem, da bi se v kajuti dvobojevala.«
Jane Porter se je smejala.	'
»Menda si vendar ne domišljate, da bo kdo, ki pozna gospoda Tarzana in vas, verjel tem govoricam.«
»Zakaj pa je potem potoval pod tujim imenom?« je vprašal Thuran.
»Ne verjamem vam,« Je jezno kliknila Jane.
Vendar Je bilo posejano seme dvoma, ker Je Jani povedala Hazel, da je njen gozdni bog potoval pod imenom John Caldwell iz Londona.
Koma! pet milj proti severu o'd kraja, kler so živeli Jane, Clayton in Thuran, Je stala mična Tarzanova kočica; vendar dasi ni bila razdalja velika, niso ničesar vedeli eden o drugem in je bilo ravno-tako, kakor bi bilo tisoč milj med njimi.
Še naprej ob obali navzgor, par milj od koče, pa je živela v priprostih, toda dobro zgrajenih kočah družba osemnajstih ljudi. Bili so prejšnji potniki treh Čolnov »Lady Aliče«, od katerih Je bil Claytonov Čoln ločen.
V treh dneh so priveslali na celino. Doletela jih ni nobena druga nesreča in čeprav Jih je bolela izguba Jahte in so trpeli od trdega životarenja v džungli, se jim kaj hujšega ni pripetilo.
Vsi so trdno upali, da je četrti čoln srečala ladja in da bodo kmalu poizvedovali po potnikih v ostalih treh čolnih.
Ker je bilo zadostno število pušk in municljee v lord Temingtonovem čolnu, je bila družba za obrambo dobro opremljena in je lahko pobijala tudi večje živalL
Profesor Archimedes A. Porter Je bila edina njihova neposredna skrt). Bil Je prepričan, da Je njegovo hčer našel mimoidoči parnik. Vsled tega ga njena usoda n! prav nič skrbela ln se le popolnoma posvetil znanstvenim problemom, ki so bili po njegovem mnenju edino opravilo tako izobraženega moža. Njegov duh Je bil za vse zunanje zadeve nepristopen.
»Nikdar,« Je dejal utrujeni Samuel T. Philander lordu Terningtonu, »ni bilo tako težko skrbeti za profesorja Porterja. Saj ni mogoče obvladati ga. Pomislite, danes zjutraj sem ga moral pustiti komaj pol ure samega, pa ga ni bilo več. ko sem se vrnil. In kaj bi rekli, kje sem ga našel? Pol milje daleč na oceanu v rešilnem čolnu, kjer je po mili volji veslal. Sam ne vem, kako je sploh mogel za-
veslati tako daleč ven, ker je imel le eno veslo, s katerim se je ves srečen vrtil naokrog.
Ko me je neki mornar v drugem čolnu peU*l ven, je bil profesor ves razburjen, ker sem nul migal, naj se vrne na kopno.
»Kaj, mr. Philander?« je dejal. »Preseneča ni®« da imate vi, ki ste izobražen mož, ta pogum, da d« ta način ovirate napredek znanosti. Na podlagi gotovih astronomičnih pojavov, ki sem jih opazoval v zadnjih tropičnih nočeh, sem doumel popolnoma novo hipotezo, s katero hočem presenetiti Znanstveni svet. Rad bi le še prelistal sijajno monografijo o Laplacovi hipotezi, ki se nahaja v neld privatni knjižnici v New Yorku. Baš sem hotel veslati tja po to brošuro, pa ste prišli vi, mr. Pbl« lander, in me zmotilL«
Z največjo težavo se mi Je posrečilo prev govoriti ga, da se Je vrnil na breg; če ne bi g« moral s siio odvesti nazaj.« — Tako je mr, Philafr der končal svojo tožbo,
Mis Streng in njena mati sta se obnašali zelo hrabro kljub večnemu strahu pred napadi divjih živali. Vendar jih ni bilo mogoče tako lahko pr*" pričati, da je mimoidoči parnik našel Jane, Clay* tona in Thurana.
(Dalje prihodnjič.)
•UMHtM
Prlporotamo tvrdko
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
NajcentjSi nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, ru-avega platna, Sifona, iravat, raznih gum-iov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za iivilje, krojače, čevljarje in sedlarje. — Razne Škarje in kuhinjske nože.
Na veliko hi malo.
Ima v zalogi
I. KNEZ,
Ljubljana. Gosposvetska c. 3.
Pristne kranjske klobase
izdeluje in razpoiilja v vsaki množini stara renom. tvrdka
M. Urbas, Slomškova ul. 13.
(Poleg mestne elektrarne.)
Svarilo.
Cenjene trgovce obveščamo, da g. Julij Stritar nima več zastopstva naše tvrdke in tudi ni upravičen sprejemati naročila na izdelke.
Stare tovarne nogavic In pletenin
M. Franzi 8 sinovi, lastnih Feliks Franzi.
Ljubljana, Privoz štev. 10._________
KUPUJTE
ppl onlb trgovcih, ki oglaftujejo v
»Narodnem Dnevniku
!* *
n
Zaiti nradoik
veš£ vseh pisarniških del želi vstopiti v dobro idoie podjetje kot pisarniška moč. Ima kavcije 25.000 Din. Ponudbe pod Z. R. 1926 na upravo.
It
po jako ugodni etui eno, oziroma dvodružinska nova hiša v Ljubljani, katera se tako) izprazni. Poizve s« pri lastniku, Vodnikova cesta 310.
Mi zi opeko
visoke kategorije, kotnercijelno interesantni položaj, daje se v saku p ali skupno eksploatacijo. Ogledati gradič g Ace Kulmer Ruše pri Mariboru._______________
na novo ustanovljena se cenjenemu občinstvu priporoča. Cene nizke, postrežba solidna.
Pran Kos, Židovska ulica.
PO ugodni <«nl dinamo stroj 31/« P- H. predvojno blago, dalje 2 pletilna stroja, razne volnene pletenine, konjske odeje (koce) sukno itd. Poizve se pri Franc Trlplat, Moste St. 26. p. Žirovnica, Gorenjsko.
se
po zelo ugodni ceni 120 m'
Carketnih deščic. Pojasaila daje ovska "zadruga v Ljubljani.
Obliki tajoik.
v«|č vseh občinskih ln vojaških del Išče mesta. Ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo.
„Pubh" 5 PH, dobro ohranjen se po ugodni ceni proda:
Natančneje se poizve: Pod Ježo 96. Novi Vodmat-Moste.
Urh.
mlad, samostojen, želi znanja v svrho ženitve, Z gospodično, ki bi Imela veselje do gostilne In nelaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod ..Srečna bodočnost** na upravo lista.
le 13 legitatije.
kakor tudi vsa fotografska dela izdeluje najhitreje fotograi Hu-gon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg 7.
ledji Ib jezikov
srbohrvaščina, nemščina, francoščina, italijanščina, angleščina po praktični Berlitzovl metodi. Vpisovanje in pojasnila od 16. do 21. t. m. od V*®-1/«7 ure zvečer v Beethovnovi ullei7 pritličje, levo (zgradba čekov, urada).	S.	F.	Jeras,	prof.
Elegantna spalnica.
nova, kompletna, jesenova, po-litirana, se ugodno proda. Na-slov pove uprav* lista.
se
nekaj vagonov oglja lz trdega lese Več se poizve pri Andrej Ljeniič, Št v Meži.
Hi te(aji
i« izdelovanj« damskih Ido* bukov. Modni salon za damske klobuko Alojzija Vivod rol. Mozetič, Ljubljana, Pred Skotilo 81/11. sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svtho priuSenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanj« vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ur« popoldan.
prevzame katiranje. časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino.
Cenjene ponudbo pod „1a* kasant" na upravo lista._______
vstopim v katerikoli dobro idoJe podjetje s kapitalom 50,000 Di* Resne ponudb« pod Z. R. 198» na upravo.
trgovsko izobražena Išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovod« kinjo/kontoristinjo ali blagaj-ničarko. Pripravljena Je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe na upravo lista pod „Pi-samiška moč“.
s kuhinjo ln 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača s« mesečno do 1500-— K. Cenjene ponudb« upr. lista pod ..Čimprej«**.
’ straj ..Oliver*
predvojni izdelek, skoro nov
naravoslovne knllae.
kakor Brehm: Tlerleben, 10 zv. Kemer v. Marllaun: Pflait* zenleben. Dr. Haacke: Schttp-funt der Tlenvett, Dor. Neu-mayr: Brdqe*chlcht«, Dr. M** ver: Weltg«blude. Dr. HatzelJ Vblkerkunde, Dr. Hanke: Der Mensch. skupaj 10 zv.,
Majer: Kooversationsleksiton,
24 zv., vse te kn|tge v kraSOMl Izdaji in usnjati vezbl, dalj#
klasiki Cottaleve Izdaja
ter razne juiidifine, znanstven* in beletrističn« knjig«. «ve 4 najboljšem stanju
se prodalo. ,
Naslov n* upravo Usta po« itfro ,,Razprodala*.