/Prim
7096 AA
OSREDNJA KNJIŽICA VyA IU SAK■■■>?> REVOLbLi u>fc. ■ KOFER
60090201
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE-Tel. (040)21491
6001
,i vincVINIK V ZQ-
•sužnjeni Evropi.
TRST - Ul. MonteccN 6 -Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___
TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA


j500 ur	TOREK, 11. MARCA 1997
Nedeljske občinske volitve na Koroškem so bile za slovensko narodnostno skupnost najbolj uspešne v drugi avstrijski republiki. Preko 5500 vo-lilk in volilcev je direktno podprlo slovenske samostojne liste oz. liste odptrtega tipa s slovensko in nemško govorečimi kandidati, nadaljnjih nekaj tisoč pa je glasovalo za slovenske oz. dvojezične kandidate na listah socialdemokratske stranke in Zelenih.
Če prištejemo 56 neposredno na samostojnih slovenskih listah izvoljenim slovenskim občinskim mandatarjem še Slovence na strankinih listah, potem vsekakor drži trditev, da so koroški Slovenci v nedeljo občutno okrepili svoj vpliv na komunalno politiko na celotnem dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Prve analize resultatov v posameznih dvojezičnih občinah pa so hkrati tudi pokazale, da ta uspeh ne sloni izključno na sicer še vedno dominantni narodnostni komponenti. Liste s slovenskimi kandidatkami in kandidati, ki so osebno in programsko presegli narodnostne meje, so bile deležne nadpovprečne podpore - tako slovenskih kot tudi nemško govorečih volilcev.
Izpoved nedeljskih volitev je zato povsem jasna: potrebno je samozavestno nastopanje vseh slovenskih komponent, ki pa poleg samostojnih volilnih gibanj tudi ne izključuje integracije ljudi različnih jezikovnih in etničnih skupnosti v obe smeri.
Slovenci so si v nedeljo prav s konceptom sožitja in proti polarizaciji oz. s kombinacijo različnih načinov politične participacije vsekakor odprli nove in obetavne per spektive ne samo na občinski, temveč tudi na deželni in morda : daljnjo prihodnost tudi na zvezni ravni.
Prav v tem konceptu pa je tudi skrivnost relativnega neuspeha Haiderjeve svobodnjaške stranke na nedeljskih volitvah. Pri vseh volitvah v preteklosti je prav polarizacija med narodnostnima skupnostima na Koroškem najbolj koristila svobodnjakom. Tokrat • vsaj na narodnostno mešanem ozemlju - po zaslugi Slovencev te polarizacije ni bilo, Haiderjevega zmagoslavja pa niti.
LJUBLJANA / SKUPNO ZASTOPSTVO PRI PREDSEDNIKIH VLADE IN DRŽAVNEGA ZBORA
Pred današnjim Prodijevim obiskom predstavniki manjšine pri Drnovšku
Slovenski premier sprejel tudi zastopnike italijanske manjšine v Sloveniji
LJUBLJANA - Pred današnjim obiskom predsednika italijanske vlade Romana Prodija v Ljubljani je predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek včeraj sprejel predstavnike slovenske manjšine v Italiji, ki so ga seznanili s svojimi željami, potrebami in pričakovanji. Predstavniki manjšine so Drnovška opozorili na nujnost pospešitve postopka za odobritev zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji ter na potrebo, da se italijanska vlada o morebitnih spremembah osnovnega manjšinskega besedila dogovori s predstavniki manjšine. Predstavniki manjšine so navedli tudi vprašanja, ki bi
jih bilo treba rešiti takoj. V zvezi s temi zahtevami se je Drnovšek obvezal, da bo ta vprašanja iznesel na srečanju s Prodijem z željo, da jih tudi v okviru novih odnosov sodelovanja med državama Italija Cimprej ugodno reši.
Predstavnike slovenske manjšine je sprejel tudi predsednik državnega sveta Janez Podobnik, ki se bo danes prav tako srečal s Prodijem, v petek pa bo gostil predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja.
Drnovšek in Podobnik sta na ločenih sestankih sprejela tudi predstavnike italijanske manjšine v Sloveniji.
Na 3. strani
ALBANIJA / KLJUB NEDELJSKEMU POLITIČNEMU SPORAZUMU
Gašenje upora bo težko
ž^-
Volitve na Koroškem potrdile napovedi Slovenski kandidati so se dobro uveljavili
CELOVEC - Koroški Slovenci so zadovoljni z izidom nedeljskih občinskih volitev. Koncept nastopanja tako s samostojnimi slovenskimi kot tudi z odprtimi, interkulturnimi listami se je uveljavil. Samostojne liste v 24 dvojezičnih občinah so povečale število glasov, število mandatov v občinskih svetih pa se je zvišalo od 50 na 56. Izvoljeni so bili tudi štirje slovenski podžupani.
Na deželni ravni so se volitve končale po napovedih. Socialdemokrati so kljub izgubi skoraj petih odstotkov glasov s 40, 5% ostali najmočnejša stranka v deželi, Haiderjevi svobodnjaki pa so prehiteli Ljudsko stranko in so s 26% (+4, 6) tudi na občinski ravni druga najmočnejša stranka na Koroškem, a so pričakovali mnogo več. Ljudska stranka je z 22, 3% glasov (- 2, 2) samo še tretja politična sila v deželi. (i.l.J Na 5. strani
TIRANA - Nedeljski politični razplet s sporazumom med predsednikom Salijem Berisho in opozicijo ni vplival na dejansko stanje na terenu, saj se upor stopnjuje in se širi z juga proti osrednjemu in vzhodnemu delu Albanije. V nedeljo so uporna mesta sporazum ocenila kot zmago, včeraj pa je bilo jasno, da bo politično gašenje upora težje in dolgotrajneše od predvidenega. V zadnjih urah so se namreč uprla še mesta Permet (na sliki AP), Berat in Kuchova ter številne vasi. Uporniki so zasedli tudi največje oporišče albanskega vojnega letalstva pri Kuchovi (nekdanji Oytet Stalin). Sinoči
še ni bilo jasno, ah je glavnini migov uspelo odleteti z oporišča, ali pa so se piloti pridružili upornikom. Odbor za varnost Gjiroka-stra je včeraj zavrnili nedeljski sporazum, ker ni dovolj jamstev, da ga bo režim spoštoval.
V takem položaju poskuša Italija na svojo pest sodu izbiti dno. Tako se je včeraj na vojaški ladji San Giorgio veleposlanik Paolo Foresti sestal z osmimi predstavniki vlorskega odbora za varnost, ki so Italijo in mednarodno skupnost zaprosili za pomoč in se obvezali, da bodo poskrbeli za vračanje orožja, ki je v rokah ljudi.
Na 11. strani
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK
Na sedežu v Ul. Montecchi 6 - Trst deluje urad s sledečim urnikom: 9.00 -12.00 in 16.30 - 18.30; ob sobotah od 9. do 12. ure; tel. 7796391; fax: 773715.
Na sedežu zadruge se lahko vsakdo včlani v zadrugo z osebnim dokumentom in davčno številko.
Včlanjevanje poteka tudi v naslednjih bančnih zavodih: Zadružna kraška banka, Nova Tržaška kreditna banka, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka - Doberdob, Zadružna kreditna banka - Sovodnje.
V prihodnjih dneh bomo objavili še druge zbirne centre, kjer bo potekalo včlanjevanje.
Društva in organizacije, ki nameravajo organizirati srečanja ali zbore s predstavniki upravnega odbora zadruge, naj se povežejo z uradom zadruge. —
Prodijeva obtožba o počasnosti je vznejevoljila ves parlament
RIM - Parlament je odločno zavrnil obtožbo predsednika vlade Romana Prodija, da je prepočasen. Premierova obtožba je vzbudila veliko nejevolje v vseh političnih skupinah, še zlasti pa v vladnem zavezništvu. »Prodi bi moral biti previdnejši,« je menil Pietro Polena. Fabio Mussi je dodal, da si »parlament te kritike ni zaslužil,« medtem ko je Cesare Salvi likvidiral obtožbo kot »groteskno«. O odnosu med vlado in parlamentom bosta vsekakor predsednik senata Nicola Mancino in poslanske zbornice Luciano Violan-te govorila s prodijem v četrtek.
Veliko polemike je vzburila tudi bojazen pravosodnega ministra Giovannija Marie Flicka, da bi se s prvosodjem ukvarjala dvodomna komisija za reformo ustave. To sodi med naše naloge, je Flicku sporočil predsednik komisije Massimo D’Alema. Na 2. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Brezposelnost ključni izziv
Guvernerji osrednjih bank skupine G 10 so poudariti, da je boj proti brezposelnosti ključni izziv za Evropo.
Stran 2
Huda nesreča na Obalni cesti
Na Obalni cesti se je v čelnem trčenju avtomobila in tovomjaka-cisteme hudo ponesrečil Eliano Benvenu-ti, brat nekdanjega boksarskega svetovnega prvaka.
Stran 6
Primorska poje v Gorici
revije Primorska poje.
Stran 12
Proti kriminaliziranju odporništva
Številni borci in demokrati so v Krminu izrazili solidarnost partizanskemu komisarju Vanniju ob gonji, ki jo je proti njemu sprožil kvazizgodovinar Pirina.
Stran 13
Libija - Vatikan: spet diplomatski stiki
Vatikan je včeraj vzpostavil diplomatske odnose z Libijo, ker se ta zavzema za versko svobodo in ker so interesi ljudi pomembnejši od državnih interesov.
Stran 11
RIM / ZA ZAMUDE NAJ BI BILA ODGOVORNA VLADA
BASEL / CENTRALNE BANKE SKUPINE G 10
Paiiament je zavrnil Prodijeve obtožbe
Se najostrejši predstavniki večinskega zavezništva
Ključni izziv je boj proti brezposelnosti
Fazio posvaril da bi premajhna rast v gospodarstvu lahko ogrozila sanacijo
RIM - Predsednika senata in poslanske zbornice Nicola Mancino in Luciane Violante se bosta v četrtek srečala s predsednikom vlade Romanom Prodijem, da bi se pogovorila z njim o odnosih med parlamentom in vlado. Italijanski parlament je namreč močno prizadela nedeljska premiero-va obtožba o počasnosti.-Prav zaradi reakcij vseh političnih skupin - še najbolj ostri so bili predstavniki strank, ki podpirajo vlado - sta predsednika obeh domov parlamenta sklenila, da se sestaneta s premieram.
Med novinarsko konferenco v Gargonzi, kjer so se predstavniki Oljke zbrali na dvodnevnem seminarju, je Romano Prodi med pogovorom z
NOVICE
Inps: računi so v redu
NEAPELJ - Ob odprtju novih uradov Inps v kraju S. Giuseppe Vesuviano je predsednik vsedržavnega zavoda za socialno skrbstvo Gianni Billia pojasnil, da je finančni obračun zavoda v skladu z določili vlade o reformi pokojninskega sistema.
Lani je Inps zabeležil znatno aktivo z 280 tisoč milijardami lir dohodka in 200 tisoč milijardami lir izdatkov. Po mnenju Bilhe pa grozi nevarnost, da bi se zaradi gospodarske krize letošnji prispevki bistveno zmanjšali; v tem okviru je dobrodošla tudi »mobilnost pri delu«, vendar pa je treba preprečiti izkoriščanje in utajevanje.
Samo lani so ugotovih 2.384 milijard lir prispevkov, ki jih niso plačali Inpsu. Z bojem proti utaji se ukvarja skupina tisoč specializiranih inšpektorjev, ki bodo pripomogli k zmanjšanju deficita pokojninskega sistema. Po mnenju predsednika Bilhe je treba posodobiti sistem in doseči večje sodelovanje med raznimi strukturami državnega aparata, saj je povsem neracionalno, da se n.pr. s invahdninskimi pokojninami ukvarjajo Inps, tnail in notranje ministrstvo.
Hassu 199.200 lir pokojnine
RIM - Bivši esesovski major Karl Hass, ki se bo v kratkem moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem zaradi pokola v Ardeatinskih jamah, prejema od Inpsa mesečno pokojnino 199.200 lir. Včeraj je vodstvo zavoda pojasnilo, da je v letih od 1956 do 1966 Odbor za počastitev nemških padlih plačeval socialne prispevke Hassu, ki se je ukvarjal z iskanjem trupel padlih nemških vojakov, obenem pa sodeloval z ameriško in italijansko tajno službo.
Velikonočne počitnice od 27. marca do 1. aprila
RIM - Šolsko ministrstvo je odredilo, da bodo velikonočne počitnice začele na vseh šolah in po vsej Italiji (z izjemo Moliseja) v četrtek, 27. marca. Po vsej Italiji bo šola spet začela v sredo, 2. aprila, z izjemo Doline Aoste, kjer bo pričela v četrtek, 3. aprila, in Furlanije - Julijske krajine, kjer se bodo šolska vrata odprla že v torek, 1. aprila.
Tudi brezposelni morajo vzdrževati otroke
RIM - Kasacijsko sodišče je odredilo, da oče, ki je ločen od žene, mora prispevati k vzdrževanju otrok, ki živijo z materjo, tudi ko je brez službe in je žena zaposlena. Ge je mlad in zdrav, meni kasacijsko sodišče, pomeni, da je »brez dela po lastni izbiri.« Zaradi tega je potrdilo obsodbo na 2 meseca zapora, ki jih je prizivno sodišče iz Turina naprtilo mlademu brezposelnemu očetu, ker ni plačeval ločeni ženi mesečne preživnine za svoje otroke.
Dvojni umor pri Latini
LATINA - V kraju Gori v Laciju so odkrili trupli mladih, ki so ju neznanci pobili z nožem: trupli sta bili v spalnici, sodni izvedenec je preštel več kot 50 ran, ki jih je prizadelo ostro rezilo. Karabinjerji so ugotovih, da gre za 23-letnega Patrizia Bovija in za 17-letno Ehso Marafini, hčer upokojenega marešala karabinjerev. Preiskovalci so doslej zaslišali več kot 20 oseb, med katerimi številne prijatelje in sorodnike umorjenih.
Romano Prodi
novinarji dejal, da je vlada sprejela kopico ukrepov, ki pa jih parlament zaradi počasnosti še ni preučil in odobril. »Glede pravosodja in boja proti brezposelnosti smo zasnovali organsko politiko, ki pa ni bila še udejanjena, ker parlament o teh ukrepih še razpravlja«. Svoj piskerček je pristavil tudi pravosodni minister Giovanni Maria Flick, ki je potožil zaradi počasnosti, s katero parlament obravnava ukrepe za pospešitev sodnih postopkov in posvaril pred nevarnostjo, da bi se z delovanjem stroja pravice ukvarjala dvodomna komisija za ustavno reformo. Te bojazni je zavrnil predsednik komisije D’Alema.
Prodijeva obtožba je izzvala takojšnjo repliko parlamentarcev. »Obtožba ni točna in je tudi krivična,« je takoj vzrojil podpredsednik poslanske zbornice Alfredo Blodni (Forza Italia) in se vprašal, ali si predsednik vlade želi parlament, ki samo potrjuje vladne sklepe, a jih ne preverja, poglablja in popravi. Bi-ondi je zahteval, naj predsednik zbornice Vio-lante brani ugled parlamenta.
Se ostrejši je bil predsednik senatorjev Demokratične levice Cesare Salvi, po katerem je naravnost groteskno, da skuša premier zvrniti pa parlament krivdo za zamude, za katere je odgovorna samo vlada. Kot primer je omenil dejstvo, da je bil dogovor o delu podpisan septembra lani, vlada pa je poslala parlamentu prve zakonske ukrepe šele
DAlema na seznamu preiskovanih oseb
RIM - Rimsko državno tožilstvo je vpisalo v seznam preiskovanih oseb tajnika Demokratične stranke levice Massima D’Alemo. Tajnik DSL je osumljen nezakonitega finansiranja stranke.
Preiskavo je začel pred časom beneški tožilec Carlo Nordio, ki jo je nato prepustil rimskim kolegom, ki so ozemeljsko pristojni. Dilema je osumljen v zvezi s prodajo nepremičnin družbe Tiberiade. Izkupiček prodaje naj bi Tiberiade nakazala DSL. Skupaj z D’Alemo sta preiskovana funkcionarja Hrasta Marco Fredda in Cesare Remia. Možno je, da v prihodnjih tednih liderja DSL zasliši tožilec Giuseppe Pittito.
januarja letos in še ti so bili nepopolni. Salvi je priznal, da je postopek v parlamentu počasen, vendar »se tega vprašanja ni mogoče lotiti s pavšalnimi obtožbami, ki postavljajo na zatožno klop večino«. S Salvijem je povsem soglašala Ersilia Sal-vato (SKP), ki je še dodala, da Prodijeve obtožbe parlamentu ne prispevajo k pomiritvi duhov in k dialogu med komponentami večinskega zavezništva.
Strog s predsednikom vlade in s pravosodnim ministrom je bil tudi Pie-tro Folena, ki v DSL vodi pravovosni resor. »Ni dopustno, da se stopnjuje napetost v večinski koaliciji z nepremišljenimi obtožbami,« je menil.
Prodijeve obtožbe so ostro zavrnili tudi predstavniki opozicije. Tajnik Krščanskega demokratskega centra Pierferdi-nando Casini je izjavil, da je bil premier »krivičen«, medtem ko je predsednikov senatorjev FI Enrico La Loggia menil, da so »Prodiju popustili živci zaradi prepirljivosti v večini«. Ob ostrih odgovorih predstavnikov večinskega zavezništva pa se je gospodarski izvedenec FI Antonio Marza-no vprašal, ali ima večina še zaupanje v Prodijevo vlado.
Oljka je komaj premostila napetost, ki jo je izzvalo nasprotovanje SKP novim varčevalnim ukrepom in privatizaciji državnih podjetij, sedaj pa se mora soočiti s polemiko med premierom in njegovo večino, kar ne bo olajšalo dela vladi in večinskemu zavezništvu.
LA SPEZLA - Posnetke telefonskih pogovorov bančnika Francesca Pacci-nija Battaglie bo treba prepisati na novo. Sedanji prepis je netočen, saj naj bi nekatere stavke pripisali celo zgrešeni osebi.
Hude napake v prepisovanju je prvi opazil izvedenec Giovanni Pirinori, kateremu sta tožilca iz La Spezie Alberto Cardino in Silvio Franz zaupala nalogo. Sodnika sta se obrnila na zasebnega izvedenca, ker so tehniki finančnih stražnikov prepisovali magnetofonske posnetke prestrezenih pogovorov prepočasi (prepisali so 7 od 42 posnetih trakov, ostale pa sintetično obno-vili).
Kaže, da je prepisovanje telefonskih pogovorov veliko bolj zahtevno od tega, kar je pričakoval Pirinori. Že pred časom je prosil tožilstvo v La Spezii za odlog, sedaj pa je zahteval še nekaj časa, saj se je zavedel, da je bil dober
BASEL - V Evropi, ki se trudoma vzpenja k uresničitvi določil maastrichtske pogodbe, je ključni izziv bitka proti brezposelnosti. Tako so ugotovili v zaključnem sporočilu gvernerji državnih bank desetih najbolj razvitih držav, ki so se srečali v Baslu na rednem mesečnem sestanku. In medtem ko se vlade vseh članic Evropske unije ubadajo s problemom, kako omejiti izdatke, da bodo zadostile merilom pogodbe, je gU-vemer Banke Italije Antonio Fazio opozoril, da samo gospodarska rast lahko krepi napore za sanacijo.
»Gospodarstvo je v vseh evropskih državah v težavah, povsod se spoprijemajo s problemom brezposelnosti, edino pozitivno dejstvo je, da je v vseh članicah inflacija pod nadzorom,« je menil Fazio. Dodal je, da je v Italiji največji problem, kako spregati gospodarsko rast in nove naložbe s sanacijo državne blagajne. »Toda če ni gospodarske rasti, je lahko tudi sanacija vprašljiva, kajti gospodarski zastoj ali celo recesija bi imela kot posledico manjši davčni priliv, višje socialne izdatke, kar bi upočasnilo sanacijo blagajne,« je menil guverner Banke Italije.
Fazia je dopolnil guverner Bundesbanke Hans Titmeyer, ki je trenutno tudi predsednik skupine G 10. »Bitka proti brezposelnosti je ključni izzv,« je povedal novinarjem. Dodal je, da je v Evropi brezposelnost v glavnem strukturni pro-
del prepisov zgrešen in da bo treba z delom začeti vse znova. Baje bo za prepis vseh trakov potrebno eno leto.
Novica o zgrešenih prepisih pogovorov, na katerih je temeljil del preiskave proti Paciniju Battagli je še podkrepilo polemiko, ki jo je vzbudila razsodba kasacijskega sodišča, po oceni katerega nekatere obtožbe proti bivšemu predsedniku državnih železnic Lorenzu Necciju niso temeljile na trdnih dokazih, Sodnica za predhodni postopek Diana Brusača, ki je podpisala zaporni nalog, je ugotovila, da je kasacijsko sodišče ravnalo protislovno, saj je ena sekcija razveljavila del ukrepov proti Necciju, druga pa potrdila obtožbe proti Paciniju Battagli. »To ne prispeva k jasnosti,« je menila Brusača.
Tožilec Alberto Cardino pa je medtem demantiral domneve, da bo zapustil sodstvo.
blem, zaradi tega pa je ni mogoče rešiti z denarno politiko. Titmeyer je tudi ugotovil, da je gospodarstvo v ZDA in Veliki Britaniji še v vzponu, medtem ko so na evropski celini opazni samo majhni znaki novega zagona. Dodal je tudi, da je dolžnost guvernerjev osrednjih zavodov, da opozarjajo na probleme, medtem ko ni njihova naloga, da bi snovali recepte za višanje zaposlitvene ravni.
V razpravo se je z uvodnim člankom v Le Mon-
du vključil tudi italijanski podjetnik Carlo De Benedetii, po katerem resnična prioriteta ni skupna evropska deviza, ampak uresničitev skupnega evropskega trga. »-Evro je samo sredstvo in o njem bomo govorili, ko bo uresničen skupni trg,« je menil De Bene-detti, po katerem »Evropa ne sme sloneti samo na danes edinem skupnem imenovalci-bre-zposelnosti, ampak mora obnoviti tudi pozitivne vrednote«.
Scalfarov poseg med pohvalo in ostro kritiko
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro se je v nedeljo med obiskom v Calta-nissetti spet zavzela za pospešitev boja proti brezposelnosti. Scalfaro, ki je prejšnji teden poklical na Kvirinal predsednika vlade in njegove sodelavce, da bi preučil problem, ki postaja dramatičen, je v nedeljo zavzel zelo odločno sta-lišče in udaril po tistih, ki zavirajo uresničevanje načrtov.
Potem ko je zavrnil kritike tistih, ki so mu očitali prepogosto poseganje v dejavnost vlade in v dnevno politiko, je Scalfaro načel problem počasnosti uresničevanja projektov in govoril celo o »sabotaži«. »Ko vem, da je bil denar nakazan in ni uporabljen, ko vem, da so projekti pripravljeni, vendar se jih ne uresničuje, zraste v meni upor... take stvari niso sprejemljive... tu gre za velikanske moralne odgovornosti. Ni sprejemljivo, da so ljudje križem rok, ni mogoče spati, treba je začeti z delom,« je rekel med ru-gim Scalfaro.
Včeraj je postalo bolj jasno, na kaj je cikal predsednik republike. Gre, kot je pojasnil minister za javna dela Paolo Costa, predvsem za denar za ljudska stanovanja in javne gradnje, ki je bil nakazan in ni bil uporabljen. Skupaj gre za okoli 18.000 milijard lir neizkoriščenih sredstev. Costa je povedal, da je o tem vprašanju podrobno poročal predsedniku republike, predsedniku vlade in vsem, ki so ga zaprosili, naj jim oriše stanje. Minister je dodal tudi, da si vlada prizadeva, da bi do konca leta deblokirali vsaj za 13 do 14.000 milijard lir javnih del, katerim je treba dodati posege (za okoli 5.000 milijard lir) za sveto leto.
Odločnim predsednikovim besedam so včeraj zaploskali sindikati, ki so večkrat zagroziti s splošno stavko, če vlada
ne bo konkretno ukrepala v boju proti brezposelnosti. »Ge je sabotaža sinteza med nedelavnostjo in nestrokovnostjo, je predsednik Scalfaro uporabil prave besede,« je komentiral drugi človek v sindikalni konfederaciji Cisl Raffaele Morese. »Vse, kar prispeva k obsodbi počasnosti, je koristno,« je poudaril Morese in kritiziral vlado, ker si doslej še ni prizadevala, da bi si zagotovila 40.000 milijard lir Evropske unije. Vlada bi se morala dogovoriti z deželami, da bi udeja-nili projekte in si zagotoviti ta sredstva. Vprašanje boja proti brezposelnosti je bilo včeraj tudi v ospredju pogovora med Scalfarom in tajnikom sindikalne konfederacije Cgil Sergiom Cofferatijem.
Predsednika republike je včeraj pohvalil notranji minister Gorgio Napotitano, po katerem je »predsednik republike veliko prispeval za dober odnos z javnim mnenjem in pri zagotavljanju, da se država namerava lotiti tako pomembnega problema, kot je brezposelnost«. Bolj kritični so biti do predsednika republike podjetniki. »Scalfarove besede bolj spomnjajo bolj na proglas kot na konkretne ukrepe za nova delovna mesta. Toda s proglasi ne bomo premagati brezposelnosti,« je menila predsednica mladih podjetnikov Em-ma Marcegaglia, medtem ko se je podpredsednik podjetnikov v kovinarskem sektorju An-drea Pininfarina zavzel za »obsežen vsedržavni program, ki naj bi dal novega zagona podjetjem in s tem številu zaposlenih«. Predsedniki dežel, ki so se ob Scalfaro vih besedah čutiti prizadete, pa so poudariti, da njihovo delo zavira italijansko administrativno pravo, saj delne pristojnosti in prekomerno število nadzorstev zavira uresničitev vsakega projekta.
LA SPEZIA / PODKUPNINSKA AFERA
zgrešeni prepisi pogovorov bančnika Pacinija Battaglie
PRED PRODIJEVIM OBISKOM
Torek. 11. marca 1997
LJUBLJANA - Pred današnjim obiskom predsednika italijanske vlade Romana Prodija v Sloveniji je predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek vCeraj sprejel predstavništvo Slovencev v Italiji z namenom, da se seznani z najaktualnejšimi problemi manjšine in jih posreduje svojim današnjim sogovornikom. Vabilu so se odzvali predstavniki vseh komponent skupnega predstavništva Slovencev v Italiji; z Drnovškom so se tako pogovarjali Miloš Budin (DSL), Viljem Cerno (Slovenci Videmske pokrajine), Sergij Pahor (SSO), Rudi Pavšič (SKGZ) Stojan Spetič (SKP), Marjan Terpin (SSk) in Igor Tuta (DFS). S slovenske strani pa so bili med drugimi prisotni generalni konzul v Trstu Vlasta Pelikan, predstojnik urada za narodnosti pri vladi Peter VVinkler in predstavnica zunanjega ministrstva Draga Bencinova.
Uvodoma je Drnovšek orisal pomen tega obiska in poudaril interes Slovenije, da z Italijo vzdržuje dobre odnose. Dejal je, da med te odnose sodi tudi skrb za slovensko manjšino, ki predstavlja kontituiteto slovenske zunanje politike, saj je ta tema prisotna na vseh pogovorih z italijanskimi partnerji, želel pa se je predvsem seznaniti z željami in potrebami slovenske manjšine, ki naj bi jih posredoval italijanskim sogovornikom.
Predstavniki manjšine so se Drnovšku najprej zahvalili za pozornost, ki jo je tudi tokrat namenil Slovencem v Italiji. Potem ko so izrazili obžalovanje, da se pred današnjim obiskom niso mogli srečati tudi s predsednikom italijanske vlade, so tematiko, ki so jo obravnavali, razdelili na dva dela: postopek za odobritev zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji in specifična vprašanja, ki naj bi jih Italija rešila po hitrem postopku.
Kar zadeva zakon so predstavniki manjšine predvsem pozitivno oce-
Skupno predstavništvo seznanilo Drnovška s potrebami manjšine
Na sliki pod naslovom srečanje skupnega predstavništva s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom, spodaj levo srečanje s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, spodaj desno delegacija italijanske manjšine v Sloveniji pri predsedniku
Drnovšku
(Foto Srdjan 2ivulovič/BOBO)
nili odločitev italijanske vlade, da ne predstavi svojega zakonskega besedila, ki bi temeljilo na spornemu Maccanicove-mu osnutku, ampak da sprejme za osnovo osnutek zaščitnega zakona, ki ga je izdelala manjšina sama, oziroma skupno predstavništvo, izrazili pa so nujnost, da se vlada o morebitnih popravkih, ki naj bi jih predlagala parlamentu, predhodno posvetuje z manjšino. Doslej namreč soočanja z vlado o vsebini zakona ni bilo. Prav tako so predstavniki manjšine izrazili potrebo, da razprava o zaščitnem zakonu steče brez oklevanja in se zaključi v razmeroma kratkem Času.
V zvezi s številnimi specifičnimi vprašanji pa so predstavniki manjšine Drnovška opozorili, da je vlada zagotovila rešitev nekaterih vprašanj in da sedaj manjšina Čaka na izpolnitev obljub. Govor je bil tako o priznanju špetrske dvojezične šole, o financiranju Primorskega dnevnika, o ureditvi statusa Glasbene matice, o razširitvi vidljivosti slovenske televizije na celotno območje v deželi, kjer živijo Slovenci, o priznanju Sindikata slovenske šole, o potrebi po avtonomiji slovenske šo-
le, o nujnosti zajamčenega zastopstva v izvoljenih organih, in še o nekaterih drugih vprašanjih. Drnovšek je vse probleme vzel na znanje in zagotovil posredovanje na današnjem obisku. Ob tem pa je še poudaril zadovoljstvo, da se tudi znotraj manjšine problemi rešujejo in kot primer izrecno navedel Primorski dnevnik.
Skupno predstavništvo manjšine je nato
sprejel tudi predsednik državnega zbora Janez Podobnik. To srečanje sodi v okvir priprav na današnji obisk Prodija, katerega bo sprejel tudi Podobnik, predvsem pa na obisk predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja, ki bo obiskal Ljubljano v petek. Vio-lante se bo srečal s predsednikom Podobnikom, nato bo imel pogovor s predsedniki poslanskih skupin, sprejel ga bo
S Prodijem tudi Cruder
BENETKE - Na srečanju z deželnimi svetovalci »Rinnovamento italiano« v FJK je zunanji minister Lamberto Dini potrdil pomembno mednarodno vlogo dežele v odnosih s sosednjima Slovenijo in Hrvaško in v tej zvezi povedal, da je predsednik vlade Romano Prodi izrazil željo, da bi ga na uradnih obiskih v teh državah spremljal tudi predsednik deželne vlade FJK Giancarlo Cruder.
predsednik republike Milan Kučan, obisk pa se bo končal s tiskovno konferenco. Na včerajšnjem srečanju s predstavniki manjšine ja tako Podobnika zanimal predvsem postopek za odobritev zaščitnega zakona, Čeprav je pogovor tekel tudi o vseh zgoraj navedenih specifičnih problemih. V zvezi z zakonom za globalno zaščito so predstavniki manjšine tudi Podobnika seznanili s postopkom in ga prosili za posredovanje, da bi prišlo o morebitnih spremembah besedila do posvetovanja s slovensko manjšino. Govorili pa so tudi o delovanju dvodomne komisije in v zvezi s tem opozorili na nujnost, da bi bila tudi v tem okviru obravnavana manjšinska
problematika, predvsem v zvezi z zajamčenim zastopstvom. Pri Podobniku je tekla beseda tudi o nekaterih drugih problemih, med katerimi sodelovanje ob meji; predsednik državnega zbora je namreč izrecno izrazil željo po pregmatiCnem pristopu in po sprotnem reševanju vprašanj, ki so takoj rešljiva. V tem smislu namerava tudi posredovati pri italijanskih partnerjih.
Prav pragmatični pristop in pripravljenost slovenskih predstavnikov, da v odnosih z italijanskimi partnerji poleg načelnih stališč odkrito obravnavajo tudi stvarna vprašanja sta označevala včerajšnji srečanji. Obe sta bili prisrčni in odkriti, nadvse pomembno pa je dejstvo, da med predstavniki manjšine ni bilo bistvenih razlik v vsebini zahtev in v predlogih slovenski vladi. Obstajale so samo razlike v pristopu, ki ga ima manjšina do italijanske vlade; to pa je že notranje vprašanje manjšine, ki ga je Drnovšek sicer vzel na znanje, vendar nikakor ne bo vplivalo na stališča, ki jih bodo predstaviki Slovenije sporočili italijanskim sogovornikom. Skratka, pri manjšini vsi soglašajo o vsebini problemov in o ugotovitvi, da je nerodno, da morajo Slovenci v Italiji na takih srečanjih že desetletja govoriti isto, razlika je zgolj v zaupanju v dane obljube. Ge bo, tudi zaradi odločnega posega Slovenije, do izpolnitve teh obljub kmalu prišlo, bo tudi ta razlika splahnela.
Bojan Brezigar
Prodi danes v Ljubljani
LJUBLJANA - Uradni del današnjega Prodijevega obiska v Ljubljani se bo zaCel z zasebnim pogovorom z Janezom Drnovškom. Predsednikoma se bosta nato pridružih delegaciji; na slovenski strani bodo v delegaciji poleg podpredsednika vlade Marjana Podobnika in zunanjega ministra Zorana Thalerja še številni ministri, zadolženi za gospodarske resorje, italijansko zunanje ministrstvo pa bo zastopal podtajnik Pie-ro Fassino. Prodija bo nato sprejel predsednik republike Milan Kučan, kasneje pa še predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Medtem se bodo gospodarstveniki, elani italijanske delegacije, pogovarjali s slovenskimi gospodarstveniki na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije. Ob koncu dopoldneva pa se bosta oba predsednika vlad sešla z gospodarstveniki, ki spremljajo Prodija.
Po tiskovni konferenci in uradnem kosilu v Vili Podrožnik bo Prodi obiskal mešano podjetje Julon, primer skupnega vlaganja, na Zalah bo položil venec na italijanskem vojaškem pokopališču, nato pa bo v prostorih italijanskega veleposlaništva sprejel predstavnike italijanske manjšine v Sloveniji.
Drnovšek in Podobnik sprejela tudi predstavnike italijanske narodne skupnosti v Sloveniji
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora Janez Podobnik sta vCeraj na ločenih sestankih sprejela tudi predstavništvo italijanske manjšine v Sloveniji. Sestavljali so ga predsedstvo Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, ki mu predseduje Silvano Sau, predsedniki vseh treh občinskih samoupravnih skupnosti italijanske narodnosti in poslanec italijanske narodnosti Roberto Battelli.
Predstavniki manjšine so tako predsednika vlade kot predsednika državnega zbora opozorili na še nerešena vprašanja manjšine. Med temi so navedli potrebo po šolski zakonodaji za manjšinske šole, na katero manjšina še vedno Čaka, ter ko-
pico problemov v zvezi s koprskim radiom in televizijo, od financiranja do signalov in kadrovske zasedbe. Posebej so obravnavali predlog zakona o osebnih izkaznicah in opozorili, da predlagana rešitev, ki dopušča opcije samo slovenskih izkaznic, načenja koncept narodnostno mešanega
ozemlja. Opozorili so tudi na nujnost dogovora s Hrvaško o skupnih kulturnih ustanovah.
O vprašanju, ki je že vse od osamosvojitve Slovenije sporno, to je o priznanju reprezentativnosti Unije Italijanov, to je organizacije s sedežem na Hrvaškem, se, kot nam je dano vedeti, vCeraj niso pogovarjali. Da pa Italija pri tem vprašanju, ki ga je
vključila tudi v bilateralni sporazum s Hrvaško, vztraja, daje razumeti tudi dejstvo, da se bo drevi Prodi na italijanskem veleposlaništvu v Ljubljani sestal tudi s tremi predstavniki italijanske manjšine, ki so prejeli osebno vabilo na pogovor. To so že omenjena Silvano Sau in Roberto Battelli ter sekretar Unije Italijanov, sicer slovenski državljan Maurizio Tremul.
V ropotarnici zgodovine poiščimo ščite
Karlo Devetak
Pred dnevi smo v našem dnevniku brali mnenje, v katerem je bilo poudarjeno, da moramo za vsako ceno iskati resnico o povojnih zločinih, Ceš da nam bo samo s Cisto zgodovinsko resnico uspelo ustvarjati trdne mostove znotraj nase skupnosti. V svojem prispevku se ne nameravam zaustaviti ob polemikah v Sloveniji, boljše rečeno pismih bralcev v ljubljanskem dnevniku Delo, kdo je bil med drugo svetovno vojno na pravi strani in podobno, ker je bila ta dilema v nas Primorcih razrešena zelo kruto že pred samim začetkom druge svetovne vojne.
Zaustavil bi se raje pri nekoliko bolj splošnem vprašanju, ki sem si ga začel postavljati že v osnovni šoli in sicer Ce se zgodovina bolj približuje resnici ali pravlijci. Ko sem poslušal nonota, se je celotna zgodovina zaCela in konCala med prvo svetovno vojno. Vse njegove dogodivščine in pripovedi so bile povezane z vsem tem, kar je prestal v Galiciji. Ko sem poslušal oCeta, je bila seveda partizanšCi-na in razne bitke z Nemci najveličastnejša epopeja Slovencev, ki so se takrat borili na strani zaveznikov, torej skupaj z Rusi,
Američani,
Angleži in Francozi ter
demokratičnimi Italijani. Se najbolj zanimivo je bilo, ko sta se nono in oCe pogovarjala, kje in kdaj je bilo hujše. Mislim, da se na tem področju nista nikoli uspela sporazumeti.
Nekaj podobnega se je dogajalo in se še vedno dogaja med vasjo Vrh in sosednjo vasjo, v kateri živijo Italijani, MartinšCino. V naši vasi smo seveda redno proslavljali spomin na padle v drugi svetovni vojni, v Martinscini pa je še vedno bolj slovesno 4. novembra. V naši vasi imamo na sredi vasi spomenik padlim v zadnji vojni, v sosednji vasi pa imajo na glavnem trgu spomenik, ki spominja na prvo svetovno vojno in na poezijo pesnika Ungarettija, ki govori o tej porušeni vasi. Tudi naša vas je bila med takratnimi spopadi na Krasu popolnoma porušena, toda nimamo nobenega spomenika, kot tudi nimamo nobenega obeležja, ki bi spominjalo na to obdobje. V Martinscini imajo sicer manjšo ploščo, ki spominja na žrtve druge svetovne vojne.
Vasi sta si zelo blizu krajevno in med ljudmi so razpredene številke prijatelj-
ske in sorodstvene vezi. Kar pomnimo, sta bili vasi vedno pod isto državo, deležni sta bili podobnih vsaj štirih zgodovinskih pretresov, kljub temu pa sem imel vedno občutek, da ima vsaka vas »svojo« zgodovino.
Glede zgodovine in zgodovinske resnice sem doživel kasneje še eno razočaranje na srednji šoli, ko so mi obrazložili, da je goriški grad zgodovinski falsifikat. Zgradili naj bi ga, da bi branil Soško in Vipavsko dolino pred Benečani. Ko so ga obnovili po drugi svetovni vojni, so ga enostavno »obrnili« in sedaj zgleda, da brani Soško nižino pred Hribovci. Na vhodna vrata so takrat tudi vzidali relief z levom svetega Marka, ki tam nima kaj iskati. Torej tudi otipljivi in trdni dokazi zgodovine, kot je grad, so lahko daleC od resnice, da ne govorimo o vseh slikah, iz katerih so zbrisali osebnosti, ki so padle v nemilost in jih je bilo treba spraviti v pozabo.
Osebno sem prepričan, da zgodovinska resnica z veliko začetnico ne obstaja. Ce bi namreč obstajala ena sama zgodovina, bi imeli Slovenci in Italijani eno samo skupno zgodovino, kar je po mojem utopija. Prav tako bi morali imeti tudi posamezni narodi eno samo zgodovino, na primer glede prve svetovne vojne, ki bi jo ne smeli stalno dopoljnevati in sploh popravljati. Profesor Stane Južnič z ljubljanske univerze je rad primerjal zgodovino z ropotarnico, ali kaščo, iz katere si lahko vsak vzame, kar mu paša. Vsak si prisvoji seveda to, kar koristi njegovim sedanjim političnim ali sploh družbenim potrebam. To prikazuje kot zgodovinsko resnico. Najbolj kruta skupina fašistov, ki je bila po brutalnosti sorodna esesovcem, X MAS, se je tako z leti v Gorici prelevila v braniteljico zahodne demokracije pred slovanskimi barbari.
Pri vsem tem je verjetno za nas Slovence v Italiji primerno, da iz omenjene zgodovinske ropotarnice ne jemljemo kijev, s katerimi udrihamo po lastnih glavah. Tako namreč pomagamo tistim, ki poskušajo spremeniti oCete in sploh naše ljudi iz žrtev fašistične strahovlade v pobijalce. Zato je bolj primerno, da iz zgodovinske ropotarnice vzamemo ščite, s katerimi si bomo lahko bolje skupaj zavarovali svoje glave.
PISMA UREDNIŠTVU
Kateri izmed nožev je bolj nož?
Vsako nasilno dejanje je vredno vse obsodbe, neglede kdo je nasilnež.
Naš mladoletni gojenec iz službe Ptički brez gnezda je v trenutku nerazsodnosti vzel nož v kuhinji, ni ga imel prej s seboj. Za svoje neodgovorno dejanje bo gotovo »plačal« kot predvideva zakon in prav je tako.
Med poletjem 1996 se je na šagri v Bazovici vnel pretep, v katerega so bili vpleteni »naši« iz zamejstva in nekateri mladoletni gojenci doma.
Takrat se je na prvo pomoC zatekel naš gojenec, ker je imel porezane štiri prste na roki. Storilec je bil takrat mlad Slovenec iz ene izmed kraških vasi.
Kateri izmed nožev je bolj nož?
Izbruhom nasilja; žaljenju, izzivanju, pretepu in seganju po orožju botruje največkrat pretirano pitje alkohola. V dveh navedenih primerih izbruha nasilja je bilo tako. V domu so pili pivo, co-cacolo in oranžado.
Vsakdo na zemeljski obli je najprej »človek« ne glede na njegove osebnostne značilnosti in kot tak vreden vsega spoštovanja.
V slovenskem dijaškem domu živimo v duhu te mish in sicer otroci od šestega leta starosti do mladih, ki končujejo univerzo. V hiši so tudi triletni otroci iz občinskega vrtca. Med temi so Slovenci iz tržaške, goriške, videmske pokrajine in iz Slovenije, Hrvati, pripadniki italijanske manjšine iz Istre, Bosanci, Srbi in Albanci. Vsi ti hodijo v slovenske osnovne šole, nižje srednje in višje srednje šole. Dva dijaka obiskujeta italijansko nižjo srednjo šolo in nekaj dijakov obiskuje italijansko višjo srednjo šolo ter univerzitetni študentje.
Med nami so tudi mladi s posebnimi potrebami in mladoletniki (pogodba s tržaško občino predvideva štiri mesta), ki niso zagrešili kaznivih dejanj iz službe »Ptički brez gnezda« (ime je povzeto po naslovu mladinske povesti Frana Milčinskega, ki opisuje problematiko zapuščenih otrok). V letu 1996 smo poskrbeli (varstvo, hrana, obleka, postelja) za 99 otrok in mladostnikov z vseh koncev sveta. Nekateri so ostali pri nas samo nekaj ur, nekateri dan ah dva, drugi vec Časa. Med temi se je tudi našel kdo, ki nam je povzročal težave.
Včasih pride do napetosti v domu ampak, ne zaradi pripadnosti kateri izmed narodnosti, temveč zaradi človeških osebnostnih značilnosti.
Se o predsodkih; mislim, da nihče od nas ni imun pred strahom in odporom, ki nam ga vzbujajo drugačni zaradi nepoznavanja. Strah in odpor mineta, ko »drugačnost« spoznaš. Da je med nami »zamejci« tudi odpor do mladoletnih gojencev doma iz službe »Ptički brez gnezda«, smo delavci doma priča.
O tem, Ce je in kdo je rasist ve vsak zase.
Kdor želi spoznati naš način dela in življenja, se lahko pozanima. Naša vrata so odprta.
Razmišljanje v obliki vprašanj, ki si jih sama pogosto postavljam kot človek, kot vzgojiteljica, kot mama, kot Slovenka:
Kaj žene enajst, štirinajst, petnajstletnega otroka v svet?
Ali ne bi raje ostal v toplem družinskem okolju, ce bi se tam dobro počutil in bi imel »kruha« dovolj, da bi se nasitil?
Kaj pa Ce bi naši otroci postali žrtve vojne, nasilja in revščine in bi iskali solidarnost drugod po svetu? O tem, da je to vedno možno, nas je vojna v Bosni kruto poučila.
Ali niso naši rojaki Slovenci priseljenci na vseh koncih sveta? Zakaj so šli po svetu naši Benečani? (2900 družinam sledi Zveza beneških izseljencev).
Ali so Slovenci prvorazredni priseljenci in so »Albanci« drugo ali tretje razredni priseljenci?
Ali ne iščejo vsi priseljenci boljši košček kruha drugod?
Ravnateljica Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel Sonja Babic
Dijaški dom:
Se en odgovor
Pismo »Dijaški dom: mnenje gojencev« (objavljeno v PD 4.3.1997) je izpadlo kot odgovor na pismo »Dom za dijake ali divjake«. Ne bi hotela nadaljevati polemike, a potrebno je, da se razčisti
nekaj točk.
Prvič: očitno sta se glede dogodka v Dijaškem domu 22.2.1997 pojavili dve interpretaciji. Ena vidi kot provokatorje, in torej krivce, mlade, ki so bili na »fe-šti« in ki niso gojenci Dijaškega doma. Druga vidi kot provokatorje skupino priseljencev, ki živi v Dijaškem domu. Vsak bo seveda gonil svojo naprej in vsak bo obdržal svojo resnico.
Drugič: po tem, kar sem slišala od prijateljev in kar sem sama videla ne samo tisto soboto v Dijaškem, a že prej, na trgu Oberdan ali poleti na šagrah, sklepam, da priseljenci, ki živijo v Dijaškem, že lep Cas izzivajo.
Tretjič: komaj napisani stavek ne pomeni: priseljenci raus. Težko se mi zdi, da bo kdo od naših mladih rasistično gledal na priseljence, saj vemo, kaj pomenita rasizem in etnična drugačnost.
Verjamem, da imajo ti ljudje, ki prihajajo iz krajev, kjer je do vCeraj divjala vojna, oziroma kjer so bile in so še vedno težke razmere, boleCo in težko preteklost in da verjetno potrebujejo pomoC. Prav je, da so dobili možnost za normalno življenje v Dijaškem domu. To, kar ni prav, je njihova nasilnost, katero verjetno nosijo za sabo od doma. To situacijo je treba razrešiti, treba jim je pomagati, ni pa prav, da drugi zaradi tega trpijo.
Četrtič: s pismom »Dom za dijake ah divjake« ni hotel po mojem mnenju pisec kar tako Črniti Dijaškega doma. Hotel je samo navesti dejstva (s katerimi se Dijaški dom razumljivo ne strinja). Dijaški dom je še vedno »dijaški«, nudi še vedno prostore za raznorazne dejavnosti, nudi pomoč priseljencem - a žal po mojem mnenju tudi opravičuje ali pa noče videti njihovega nasilja.
S tem pismom noCem žaliti Dijaškega doma, njegovih gojencev in še manj priseljencev.
Ponavljanju navkljub hočem biti jasna: edino prav je, da imajo priseljenci iz Hrvaške, Bosne in Albanije mesto v Dijaškem domu. Razumem njihovo nasilje oziroma ga ne morem razumeti, ker se mi verjetno niti sanja ne, v kakšnih pogojih so ti ljudje živeli. Edino prav je, da jim v Dijaškem domu pomagajo. Ni pa prav, da si zatirajo oci pred njihovim nasiljem. Ce zaradi drugega ne, zaradi njih samih: kam bodo šli, ko bodo polnoletni? V zapor? Mislim, da je njihovo nasilje posledica težkega življenja in zelo bi bilo krivično, ko bi jih naša družba sprejela tako, da bi jih dala v zapor.
Jana
Rižarna na Internetu
Spoštovani direktor!
Bil sem zelo presenečen, ko sem prebral prevod članka, ki je bil objavljen 2. marca in je zadeval predstavitev priloge o Rižarni pri Sv. Soboh v elektronskem dnevniku Giornaleltalia, ki ga vodim. Resnično sem bil presenečen zaradi hotenja, ki ga članek prav gotovo ni skrival, da bi našo prilogo predstavih kot tako, ki ne prikazuje dejanskih zgodovinskih dejstev. Tako interpretacijo odločno zavračamo, ker je brez vsake osnove, poleg tega pa se nam tudi zdi, da izhaja bolj iz neke vnaprej ustvarjene želje po polemiki kot pa po poglobljeni in jasni analizi vsebine priloge. Zato želimo, v imenu »dobre« informacije, predvsem pojasniti nekatere netočnosti, ki so se pojavile v vašem članku in ki so očitno posledica dejstva, da vaš novinar v soboto 1. marca ni počakal (odšel je prej) niti na začetek predstavitve in na naknadno pojasnitev pobude. Sodelovanje direkcije tržaških Mestnih muzejev pri izdelavi priloge se je omejilo na posredovanje Bibliografskih podatkov in dokumentov ter fotografskega materiala. Nikakor pa Mestni muzeji niso sodelovali pri pripravi tekstov. Dodati je tudi treba, in to je bilo jasno povedano na predstavitvi 1. marca, da ne samo, da pri prilogi ne gre za uradni naslov na računalniški mreži, ampak da tudi nima nikakršnih pretenzij, da bi v celoti zajela argument, kot je zgodovinsko obdobje, o katerem govorimo, in za katerega bi bilo prav gotovo potrebnih vec kot dvajset strani. Naša pobuda, tudi to je bilo povedano na predstavitvi, ima za edini cilj ohranjanje »spomina« na dogodke, ki morajo biti v zavesti vseh, nikakor pa se ne smejo uporabljati za politično ali etnično delitev. Ne strinjamo
se torej z vašo trditvijo, da naj bi naša priloga namenoma zamolčala slovenske in na splošno slovanske žrtve, še posebej zato, ker je na vec mestih v njej o tem govor, kot tudi o protipartizanski represiji prod političnim zapornikom in proti »ljudem drugačne narodnosti ah drugačnega verskega in političnega prepričanja.« Upamo, da je ta trditev le posledica prehitre in površne analize. Prav tako se ne strinjamo z vašo pripombo, da govorimo o Rižarni kot o edinem uničevalnem taborišču v Italiji, saj je iz tekstov povsem jasno, da se naša trditev nanaša na nacistična uničevalna taborišča in krematorijske peci. Ce preidemo k bistvu, gospod direktor, smo imeli občutek, da ste želeh napasti naše delo, ne da bi dejansko razumeh znaCaj pobude (ki je povsem neprofitna), in to s cilji, ki jih resnično ne razumemo (če ne gre morda že za učinke volilne kampanje?). Z grenkobo moramo ugotoviti, da očitno še obstaja težnja po etiketiranju in prisvajanju simbolov, ki bi morah biti v opomin vsem. To pa seveda prav gotovo ne pomeni skrivanja zgodovinskih odgovornosti, in mi tega prav gotovo ne želimo delati, pa naj gre tu za fašizem kot tudi za vse dogodke od povojnega obdobja do danes.
Direktor Giornaleltalia Fabio Polisi
Pripis urednika
Najprej o prisotnosti na Vasi tiskovni konferenci: med čakanjem na začetek konference, ki naj bi se pričela ob 10.30, sem imel priložnost, da sem se z Vami na dolgo pogovoril, malo pred 11. uro pa sem odšel na drugo, pomembno tiskovno konferenco. Vsekakor ste mi po daljši obrazložitvi pobude dobesedno rekli, da »to je vse, kar bom povedal« in izročili tudi pisno dokumentacijo o Vaših straneh, ki smo jih sicer že predstavili na dnevniku že dan prej, čim smo prejeli Vaše vabilo (česar ni storil noben drug medij v deželi - in to zgovorno dokazuje, da nisem imel najmanjše želje »napasti Vaše delo, ne da bi dejansko razumeli značaja pobude,« nasprotno).
Glede vsebine članka pa naslednje: najprej sem na podlagi Vaših besed in dokumentacije napisal pohvalni članek, nato pa na računalniku vključil Internet, pregledal (in iztiskal) vseh 18 strani o Rižarni, ter z grozo opazil, da se beseda »Slovenci« pojavi samo enkrat - v zvezi s slovenskim kolaboraci-onizmom! - o slovenskih žrtvah pa niti besede. To je dejstvo, mimo katerega slovenski dnevnik ne more, in ki ga nobena Vaša izjava na tiskovni konferenci ne bi mogla spremeniti. Zato sem, po posvetu s kolegi, že napisani pohvalni članek temeljito in kritično predelal.
Torej če je eden od naju bil površen, to prav gotovo nisem bil jaz.
Brez nadaljnega pa zavračam vsakršno podtikovanje o »težnji po etiketiranju in prisvajanju simbolov«. Smrtnih žrtev nisem nikoli primerjal z lekarniško tehtnico: več mojih, tvojih ali njihovih... vsi so naši. Vendar je v Rižarni bilo - po izledkih kolege Albina Bubniča, preiskovalnega sodnika Ser-gia Serba in samega procesa pred tržaškim porotnim sodiščem - najmanj 2/3 slovenskih in hrvaških žrtev. Medtem ko strani Vašega elektronskega medija posvečajo veliko pozornost židovskim žrtvam - vsa slava in čast tudi njim -ste popolnoma spregledali veliko večino žrtev. Zakaj Vam je prišla izpod peresa oz. tipkovnice samo enkrat beseda »Slovenci«, ko pa je vendar v obsežni dokumentaciji, ki so Vam jo posredovali tržaški Mestni muzeji, veliko informacije tudi o preštevilnih slovenskih žrtvah Rižarne?
Razumem, da branite - kot vsak -svoje delo, priznam Vam, kot je že pisalo v predstavitvi Vašega medija, da ste se odločili za strani o Rižarni na Internetu, ki se jih ni lotil noben od številnih tržaških serverjev. Ponesrečilo pa se Vam je pri »podrobnosti«, ki je z mojega zornega kota bistvena.
Errare humanum, persevarere dia-bolicum... ali drugače povedano: namesto da bi užaljeno polemiziral z neutemeljenimi argumenti, ne bi raje popravil svojih strani?
Sergij Premru
KOROŠKA / OBČINSKE VOLITVE
LJUBLJANA / PREDLOG ZDRU2ENE LISTE
Samostojne slovenske liste so bile uspešne
Kombinacija slovenskih in odprtih list se je uveljavila
Referendum o vračanju gozdov
Tiskovna konferenca J. Kocijančiča in M. Potrča - Zbiranje podpisov se je že začelo
CELOVEC - V političnih centralah koroških Slovencev - od Enotne liste preko Narodnega sveta koroških Slovencev do Zveze slovenskih organizacij - so po nedeljskih komunalnih volitvah dokaj zadovoljnji. Koncept nastopanja tako s samostojnimi slovenskimi kot tudi z odprtimi, in-terkultumimi listami se je uveljavil. Samostojne liste v 24 dvojezičnih občinah so v primerjavi z volitvami leta 1991 povečale število glasov za nad 700 na 5534 glasov, število mandatov v občinskih svetih pa se je zvišalo od 50 na 56. Izvoljeni pa so bili tudi štirje slovenski podžupani.
Na deželni ravni so se volitve končale po prognozah strokovnjakov za raziskovanje javnega mnenja. Socialdemokrati so kljub izgubam v obsegu skoraj petih odstotkov glasov s 40, 5 oststoka uspešno ubranili pozicijo najmočnejše stranke v deželi, Haiderjevi svobodnjaki pa so prehiteli Ljudsko stranko in so s 26 odstotki (+4, 6) tudi na občinski ravni druga najmočnejša stranka na Koroškem. Kljub temu pri svobodnjakih niso bili najbolj zadovoljnji, saj so pričakovali mnogo veC -»pohod po Koroški«, kar
jim pa ni uspelo. Ljudska stranka je z 22, 3 odstotka glasov (- 2, 2) samo še tretja politična sila v deželi.
Toda nazaj k slovenskim listam: izreden uspeh je slavila Enotna lista v Železni Kapli, kjer je pridobila nad 200 glasov, podvojila stanje mandatov od tri na šest in osvojila položaj podžupana, ter v Globasnici, kjer je postala celo najmočnejša frakcija v občinskem svetu (+ 1 mandat) in obdržala podžupana. En mandat in prvič mesto podžupana je EL pridobila v Zitari vasi, dodaten mandat pa tudi v Borovljah. Samostojnim odprtim listam s slovensko in nemškogovoreCimi kandidati v SkofiCah in na Bistrici v Rožu je prav tako uspelo pridobiti mandat. Nazadovale pa so slovenske liste v Bilcovsu (- 1 mandat), ter na Bistrici na Zilji in na Bistrici pri Pliberku, kjer so poleg enega mandata izgubile tudi podžupana (Andrej VVakounig oz. Janko Zvvitter).
Poleg novih slovenskih podžupanov v Železni Kapli (Franc-Jožef Haber-nik) in v Zitari vasi (Joža Habemik) sta bila slovenska podžupana izvoljena še v Selah (podpredsednik NSKS Nanti Olip) in
v Globasnici (Bernard Sadovnik). Olip in Sadovnik sta veljala za najresnejša kandidata za osvojitev položaja župana, toda obema ni uspelo. Prvi je jasno podlegel svojemu socialdemokratskemu tekmecu VVassnerju, Sadovnik pa kljub pridobitvi glasov - kot ostalih 15 slovenskih kandidatov za Zupana - niti ni prišel v drugi krog.
Socialdemokrati, ki so na teh volitvah kandidirali znatno veC slovenskih kandidatov, so na dvojezičnem ozemlju dosegli različne rezultate. V nekaterih občinah kot npr. v Selah so pridobili, v drugih (BilCovs, Hodiše, Borovlje, Globasnica, Železna Kapla, itd.) pa izgubili. Ljudska stranka je na dvojezičnem ozemlju sta-gnirala, svobodnjaki pa so - kot na ostalem Koroškem - vnovič pridobili. Edina izjema je bila občina Sele, kjer so Haiderjevi pristaši izgubili svoj edini mandat v občinskem svetu.
Senzacija letošnjih komunalnih volitev na Koroškem pa se je zgodila v Celovcu: Socialdemokrati so doživeli katastrofalen poraz. V občinskem odboru so izgubili kar pet sedežev (-10 odstotkov glasov) in so zdaj samo še enako močni kot svo-
bodnjaki in ljudska stranka, pri volitvah župana pa se je njihov kandidat Siegbert Metelko z 28 odstotki glasov komaj rešil v drugi krog volitev. Veliki zmagovalec volitev v Celovcu je bil kandidat ljudske stranke Harald Scheucher, ki je zbral nad 40 odstotkov glasov in je tudi veliki favorit za celovškega župana v drugem krogu 23. marca letos. Kandidat svobodnjakov Klaus Lukas je s 23 odstotki glasov jasno zgrešil svoj cilj. Prvič v celovškem rotovžu so Zeleni.
Popolnoma drugačen pa je bil izid volitev v drugem najveCjem koroškem mestu Beljaku. Tu so socialdemokrati obdržali župana (Helmut Manzenreiter), po šestih letih pa vnovič osvojili absolutno večino sedežev v rotovžu. Ivan Lukan
LJUBLJANA - Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) je včeraj predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku na podlagi 405 podpisov predala pobudo za določitev roka za zbiranje podpisov za predhodni zakonodajni referendum o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji pod geslom Ohranimo naše bogastvo. Predsednik stranke Janez KocijanCiC in vodja poslanske skupine ZL Miran PotrC sta na novinarski konferenci poudarila, da si je stranka prizadevala, da bi parlamentarne stranke skupaj našle rešitev glede problematike vračanja gozdov in zemlje, vendar za to ni bilo pripravljenosti, zato je ZL predlagala referendum.
Vprašanje, o katerem naj bi se po predlogu ZL
na referendumu odločali volivci, se glasi: Ali ste za to, da državni zbor z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji uredi, da se ne vračajo zemlja, gozdovi in druga lastnina fevdalnega izvora, da se posameznemu upravičencu ne vračajo zemlja in gozdovi, ki presegajo 100 hektarjev primerljive kmetijske površine, da se v zgoraj navedenih primerih ne prizna odškodnina in da gozdovi ostanejo v javni lasti ter da se uvede obvezna revizija denacionalizacijskih odločb v primerih, ko je izkazana verjetnost, da je prišlo do kršitve zakona in oškodovanja družbene lastnine:	Za razpis
predhodnega zakonodajnega referenduma mora predlagatelj zbrati 40.000 podpisov.
Na novinarski konferenci je predsednik stranke KocijanCiC ocenil, da je ZL storila vse, da bi dosegla dogovor z drugimi strankami, vendar pa pobuda, ki jo je stranka prejšnji teden poslala vsem parlamentarnim strankam, ni obrodila sadov. V pobudi je ZL predlagala iskanje skupnega dogovora o reševanju vprašanja vračanja gozdov in zemlje tujcem, veleposestnikom in cerkvi v
okviru novele zakona o denacionalizaciji, doslej pa je po Potrčevih besedah pozitivno mnenje o pobudi in željo po skupnem dogovoru izrazil le Zmago Jelinčič, ki je tudi eden od sopodpisnikov vCeraj vložene zahteve.
Z včerajšnjim dnem je zaCel teci tudi rok za zbiranje podpisov v podporo predhodnemu zakonodajnemu referendumu, ki ga predlaga Janez CemaC, je opozoril PotrC ter naštel razlike med CemaCevim referendumskim vprašanjem in vprašanjem, ki ga predlaga ZL. CemaC predlaga, da naj se ne bi vračali gozdovi, ki so fevdalnega izvora, in ki presegajo 800 hektarjev. Po predlogu ZL pa posameznemu upravičencu ne bi vračali tako gozdov kot tudi zemlje, ki presega 100 hektarjev primerljive kmetijske površine. Po Cemacevem predlogu bi bila Rimskokatoliška cerkev glede vračanja gozdov izjema (cerkvi bi po njegovem predlogu vračali do tisoč hektarjev gozdov, za presežek pa primerno odškodnino), po predlogu ZL pa je cerkev denacionalizacijski upravičenec kot vsak drug. V svojem predlogu pa ZL predlaga tudi ureditev vprašanja revizij. (STA)
Čez en mesec imenovanje novega upravnega sveta Autovie Venete
TRST - Upravni svet družbe Autovie Venete bodo obnovili najkasneje do 10. aprila. Po odstopu predsednika Micheleja Baldassija in drugih štirih elanov upravnega sveta (katerim se je vCeraj pridružil še Giu-hano Cattelan) je deželna vlada kot večinski delničar družbe opustila namen o preklicu mandata in sprejela odstop elanov upravnega sveta, ki pa bodo tako ostati na svojih mestih do imenovanja novih elanov. Prav zato pa je Dežela sklenila, da Cim prej imenuje nove elane upravnega sveta.
Proslava ob 50. obletnici pomorskega izobraževanja
PIRAN - Preteklo soboto so slovenski pomorščaki, ki so se prvi izšolati v materinem jeziku, proslaviti pred petdesetimi leti začeto slovensko pomorsko izobraževanje na Slovenski pomorsko trgovski akademiji v Zustemi pri Kopru. Med njimi sta biti tudi dve kapitanki, a vseh 29, kot 1. marca 1947, ni bilo, ker so nekateri že umrli.
S to nic preveč buCno proslavo, pa vendar odmevno in zanimivo, so prireditelji zaceli vrsto nadaljnjih spominskih kulturnih in športnih prireditev, ki se bodo zvrstile do glavne svečanosti 28. marca in se nato še nadaljevale vse do začetka šolskega leta v jeseni.
Slavljenci so se v popoldanskem Času najprej sešti v »porticu« v Zuster-ni in se nato podali pred nekdanjo »Pomorsko trgovsko akademijo«, na katero je bila na njihovo pobudo vzidana ob proslavljanju 40-letnice kamnita spominska plošCa o začetku slovenskega pomorskega izobraževanja. Na popoldanskem družabnem srečanju je najprej vse pozdravil kap. d.pl. M. Mahnič, v krajšem priložnostnem nagovoru pa je inž J. Zahar omenil težke Čase, v katerih se je začelo slovensko pomorsko izobraževanje, zahvalil se je prvemu ravnatelju dr. Francu Škerlju, da si je v pravem Času prevzel težko breme ustanovitve šole, sedanjemu ravnatelju prof. Francu Uljanu pa je izrekel priznanje za vodenje šole in trud ob praznovanju 50-letnice. Oba ravnatelja sta se zahvalila za vabilo in izkazano pozornost.
Zanimiva raziskava o ženskem zdravstvu
TRST - Psihično nelagodje žensk, fizično, psihološko in spolno nasilje nad žensko in pa probč Tematika ostarelih žensk: to so trije glavni sklopi, ki sestavljajo obsežno raziskavo o ženski in zdravstvu in o odnosu javne zdravstvene strukture do žensk. Pobudo za raziskavo je dala deželna komisija za enake možnosti, s finančno podporo deželnega urada za zdravstvo so se preučevanje lotili leta 1993, zaključili pa so jo v začetku leta 1995, po obdelavi podatkov so raziskavo predstaviti vCeraj.
Osnovni namen raziskave je bilo evidentiranje glavnih problemov, ki na področju zdravstva in tudi skrbsta obremenjujejo ženske, nato pa ugotoviti v kolikšni meri so javne strukture kos postavljenim zahtevam. Kot je bilo poudarjeno na včerajšnji predstavitveni konferencifso namreč ženske v odločni večini med uporabniki zdravstvenih struktur, predvsem psiso-social-nih služb. Zbrani podatki pa so toliko bolj dragoceni, ker je že v teku preosnova deželne javne zdravstvene strukture, ki seveda mora upoštevati specifične zahteve ženskega prebivalstva. Med posredne odlike raziskave pa sodi tudi dejstvo, da je prišlo do tako tesnega sodelovanja med komisijo za enake možnosti in raznimi deželnimi uradi.
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO IN TRIDESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Desetletne obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1997 in zapadejo 1. februarja 2007; tridesetletne pa se koristijo od 1. novembra 1996 in zapadejo 1. novembra 2026.
■	Desetletne obveznice dajejo letno 6,75%bruto obresti; tridesetletne pa dajejo 7,25% bruto obresti. Izplačilo obresti se vrši dvakrat: 1. avgusta in 1. februarja za desetletne ter 1. maja in 1. novembra za tridesetletne za vsako leto trajanja posojila.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih in tridesetletnih BTP je znašal letno 6,32% in 6,95%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Varčevalci privatniki si lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 12, marca.
■	Obresti desetletnih obveznic BTP se koristijo od 1. februarja 1997 in od 1. novembra 1996 za tridesetletne. Ob vplačilu (17. marca) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
OBČINA TRST / PREDČASNE VOLITVE
lllyjev tabor še najbolj aktiven
Imeno protikandidatov še neznana
Čeprav bomo šele Cez kak dan po objavi odloka predsednika republike o predčasnem razpustu občinskega sveta uradno zvedeli, ali bodo v tržaški občini predčasne volitve 27. aprila, so priprave nanje že v polnem teku. Najbolj aktiven je videti levosredinski tabor, ki ga je resnici na ljubo spravil v pogon dosedanji župan Riccardo Uly s svojim odstopom in ponovno kandidaturo. Ostale stranke oziroma zavezništva seveda niso križem rok, a nedvomno dajejo videz tekačev, ki jih je tekmec na Startu prehitel.
Kot je znano, v vrstah Oljke niso bili vsi navdušeni nad Illyjevo potezo in še manj nad napovedjo, da se bo poleg Oljke na volitvah predstavila v njego-
vo podporo tudi nestrankarska občinska lista. Na dlani je namreč, da bi takšna “Illyeva” lista lahko odžrla marsikateri glas tradicionalnim strankam leve sredine, zlasti sredinskim. Toda po drugi strani je tudi res, da bi bila za Oljko brez takšne “Illyjeve” nestrankarske liste, ki bi lahko segla tudi v volilni zelnik desne sredine, bitka že vnaprej izgubljena. In tako strankam dosedanje upravne večine ne ostaja drugega, kot da ugriznejo v kislo jabolko in požrejo, kar je Illy postregel.
Seveda pa bo treba tudi v Illyjevem taboru še marsikaj urediti. Voditelji strank in gibanj Oljke (DSL, PPI, SSk, Zeleni, SI, PRI, Gibanje za Oljko) so se v nedeljo zbrali in postavili vrsto pogojev za po-
NOVICE
Dolenc in Debenjakova izvoljena v novo tržaško pokrajinsko vodstvo DSL
Kot smo že poroCah, je bil na sobotnem kongresu tržaške federacije DSL potrjen za tajnika Stelio Spadaro. Na njem pa so izvolili tudi novo pokrajinsko vodstvo, ki ga sestavljajo Chiara Barbo, Maria Luisa Coloni, Gianna Cornelio, Alida D’Alessio, Nadja Debenjak, Igor Dolenc, Stefano Garbellotto, Stefano Gregori, Stefania Japoce, Franco Marangon, Fulvio Mitri, Angela Moreno, Fabio Omero, Giovanna Pacco, Maurizio Pessato, Paolo Scommegna, Elena Staraz, Claudio Tonel, Roberto Treu in Roberto VVeber. Na osnovi statuta so elani vodstva še predstavniki DSL po občinah, na Pokrajini in na Deželi, in sicer: Tamara Blažina. Miloš Budin, Giorgio Depangher, Gior-gio De Rosa, Dino Fonda, Sandy Klim, Aleksej Križman, Perla Luša in Giorgio Rossetti. Poleg tega sta po statutu elana pokrajinskega vodstva še tajnik Mlade levice in predsednik strankinega pokrajinskega nadzornega odbora.
Rop z okrvavljeno injekcijsko iglo
Včeraj dopoldne je v marketu Delavskih zadrug v Ul. Brunelleschi vstopil z najlonsko nogavico zakrinkan mladenič, ki je z okrvavljeno injekcijsko iglo zagrozil blagajničarki, 55-letni Marii Zudin, in zahteval, da mu izroči denar, sicer jo bo okužil z aidsom, ker naj bi bil tudi sam okužen. Prestrašeni ženski ni preostalo drugega, kot da ji je izročila dotedanji inkaso, približno 700 tisoC lir.
Aretirali tržaškega razpečevalca mamil
Tržaška policija je odkrila stanovanje, v katerem so si tukajšnji narkomani nabavljali mamilo. Med pregledom stanovanja so našli 43 gramov heroina. Lastnika stanovanja, 39-letnega Edoarda Ma-rassovicha, ki je po rodu iz Alessandrie, a ima stalno bivališče v Trstu, so aretirali zaradi razpečevanja mamil. Policisti so tudi ustavili štiri ljudi, ki so si pri Marassovichu preskrbeli manjše koheine mamila. Drogo so, seveda, zaplenili.
Karabinjerji izsledili prekupčevalca avtomobilov
Miljski karabinjerji so v nedeljo aretirali 43-letne-ga Alfonsa Coppolo zaradi prekupčevanja. Zasačili so ga na ukradenem roverju in sumijo, da ga ne nameraval prodati. Ustavili so tudi 50-let-nega Angela Quaranta, voznika avtomobila, ki je sledil roverju, ker domnevajo, da je bil povezan s Coppolo in naj bi mu pomagal pri nezakonitem poslu.
Paket z mamilom v parku vile Giulia
Karabinjerji so včeraj v parku vile Giulia našli paket s poldrugim hektogramom mamila (hašiša in marihuane). Domnevajo, da so ga tam pustili razpečevalci, ki jih je presenetil njihov prihod.
■
H
'
pti
7
■
I
II
novno podporo Illyju. Tako so hoteli vedeti, ali bo Illy sprejel njihova programska izhodišča. Nadalje so hoteh razčistiti, ah bodo v morebitni bodoči Illyjev odbor imeli vstop (poleg tehnikov) tudi politiki. Naposled pa so seveda postavili vprašanje, ali Illy namerava v volilni kampanji poleg nestrankarske občinske liste podpreti tudi kandidate Oljke.
Vsa ta vprašanja je včeraj v imenu Oljke Illyju postavil senator Cameri-ni. Kaže, da je prejel ugodne odgovore. Illy naj bi se obvezal, da bo sprejel programska izhodišča Oljke, da bo za eventualne nove odbornike imenoval tudi politike (a ne da bi se odpovedal pravici imenovanja, ki jo zagotavlja županom nova zakonodaja), da bo poleg nestrankarskih kandidatov polno podpiral tudi kandidate Oljke. Vse te odgovore so voditelji tr-žaške Oljke prvič ocenili včeraj, ponovno pa se bodo zbrali v Četrtek, da bi začeli sestavljati program in se lotili vsega, kar je paC potrebno v pri-prvah na volitve.
Kaj pa ostale stranke in zavezništva? NajveC zanimanja seveda velja za to, kdo bo Illyjev najnevarnejši tekmec, se pravi, koga bo za župana kandidiral Kartel svoboščin. Se vedno se največ govori o senatorju Giuliu Cam-berju in o predsedniku Tržaške trgovinske zbornice Adalbertu Donaggiu. Pojavljajo pa se tudi druga imena. Tako nekateri omenjajo tudi predsednika Tržaške hranilnice CRT Verginello.
SINDIKAT / SREČANJE NA DE2ELI
V ospredju delo v Tovarni velikih motorjev
Jutri na vrsti Stock in Sitip
Danes dopoldne bo na deželnem odbomištvu za industrijo srečanje o Tovarni velikih motorjev. Odbornik Moretton bo s sindikati in z lastništvom - družbo z državno udeležbo Fincantieri - preveril perspektive obrata po prevzemu lastniške kvote s strani finske grupacije Vartsila. Zastopniki uslužbencev so namreč zelo zaskrbljeni zaradi načrta za prenovitev delovanja obrata pri Boljun-cu: vse prevečkrat se je namreč dogodilo, da se je za besedo »prenovitev« skrivalo klestenje delovnih mest.
Zato sindikati zahtevajo, tudi glede na splošno zaposlitveno krizo na Tržaškem, naj dežela posreduje za obrambo delovnih mest v Tovarni
velikih motorjev.
Jutri pa bo sindikalna kronika beležila dve srečanji glede kriznih žarišč v tržaškem industrijskem sektorju: Stock in Sitip. V rojanski likerski industriji bo skupščina uslužbencev, na kateri bodo preverili izid dose-danajih pogajanj. Na sedežu Zveze industrijcev pa se bodo soočili glede usode tekstilne industrije Sitip, kjer celo grozi, da bodo 30. junija zaprli obrat, proizvodnjo pa prenesli v osrednji sedež v Bergamu.
NajveC problemov (in izgube) ustvarja v resnici en sam od dveh oddelkov tovarne pri Orehu, vendar kriza lahko zajame ves obrat in ogrozi delovno mesto vseh 330 uslužbencev.
ČRNA KRONIKA
Divje zasledovanje po mestu kot v akcijskih filmih
V noči med nedeljo in ponedeljkom so bile tržaške in miljske ulice priča divjemu zasledovanju avtomobilov, kakršne poznamo iz najbolj napetih ameriških akcijskih filmov.
Približno ob 1.30 zjutraj je karabinjerska izvidnica v bližini tržaške železniške postaje opazila opel, ki je vozil sem in tja z desne na levo stran cestišča. Karabinjerji so vozniku takoj zaukazali, naj ustavi, a šofer je še bolj pritisnil na plin: od Trga Stare mitnice jo je s hitrostjo kakih 150 kilometrov na uro odkuril proti Miljam. V Ul. Flavia se sploh ni ustavil pred rdečim semaforjem, Cez kak kilometer pa je karabinjerjem vendarle uspelo prisiliti voznika, da je pritisnil na zavore, in ustavil. V oplu sta se peljala bosanska državljana, ki sta bila - tako so javili možje postave - v vinjenem stanju. Voznika, 22-let-nega Ivico Joviča s stalnim bivališčem v Trstu, so prijavili sodstvu zaradi vožnje v vinjenem stanju, avtomobil pa so mu tudi zaplenili. Sledila bo tudi zaplemba vozniškega dovoljenja.
NAČRT / RESSLOV PARK
Ali bodo med Križem in Nabrežino skakljali gamsi?
Favnistični park med železnico in pokrajinsko cesto bo meril 80 ho
Na tržaški trgovinski zbornici so vCeraj predstavili načrt favnisticne-ga parka med Križem in Nabrežino, ki naj bi nosil ime po izumitelju Resslu. Park naj bi zaobjemal 80 hektarov površine, last kriške in nabrežinske srenje, razprostiral pa naj bi se med obema vasema nad železniško progo vse do pokrajinske ceste Križ-Nabrežina.
Člani srenje naj bi uredili pešpoti in naj bi ga tudi ogradili z mrežami, da bi divjad ne ušla iz parka. Organizatorji nameravajo namreč skalnato pobočje med obema vasema in ograde naseliti s kakimi desetimi vrstami živali: srnami, damjaki, jeleni, gamsi in drugimi. Seveda, gamsi niso na Krasu domorodna žival, a naj bi se po mnenju Karla GrgiCa, enega od pobudnikov naCrta, kaj kmalu udomačili na strmih
skalnatih pobočjih in živahno skakljali v veselje obiskovalcev parka.
Resslov' park naj bi v mnogoCem spominjal na nemške parke. »To ne bo nekakšen zoološki vrt. Živali bodo živele prosto, kot v številnih nemških parkih, obiskovalci jih bodo lahko videli, le malo potrpljenja bo potrebno,« je povedal Grgič. Obiskovalci bodo morali, seveda, plačati upraviteljem parka ustrezno vstopnino.
To pa ni edini naravovarstveni naCrt vaških srenj. V pokrajini naj bi vaške srenje pripravile kakih deset takih ali podobnih projektov. Grgič je omenil območja okrog Medje vasi, GroCane in Boljun-ca. O teh načrtih so že pred nekaj meseci seznanili krajevne upravitelje, saj si bo treba za vse te naCrte preskrbeti ustrezna dovoljenja.
OBALNA CESTA / HUDA NESREČA BRATA NINA BENVENUTIJA_
Avto treščil v tovomiak-cisterno
Obalna cesta je bila spet prizorišče hude prometne nesreče, ki le po golem naključju ni povzročila prave tragedije. V Čelnem trčenju sta bila soudeležena avtomobil in tovornjak, -ki je prevažal plinsko olje. Gorivo se je razlilo po cestišču, na sreCo pa se ni vnelo. Zaradi nesreče je bila cesta popoldne nekaj ur zaprta v obeh smereh.
Trčenje se je pripetilo nekaj sto metrov pred naravnim predorom med Križem in Nabrežino, točni vzroki pa še niso znani, saj jih agenti prometne policije še raziskujejo. Vse kaže, da je tovornjak-cisterna vozil v smeri proti Sesljanu, renault 21 pa je privozil iz nasprotne smeri. Vozili sta silovito treščili druga v drugo sredi cestišCa. Trčenje je bilo tako moCno, da je bil prednji del avtomobila popolnoma zmečkan. Voznik je ostal vklešCen v njem. Sele po posegu gasilcev, ki so s pnevmatičnimi škarjami razrezali pločevino, je bolničarjem Rdečega križa uspelo potegniti iz razbitin moškega, 67-letnega Eliana Benvenutija iz Ul. Alber-
ti 10 v Trstu, brata nekdanjega boksarskega svetovnega prvaka Nina. Nemudoma so ga prepeljali v oddelek za oživljanje katinarske bolnišnice. Njegovo zdravstveno stanje je bilo zelo resno zaradi številnih zlomov in udarcev, ki jih je dobil v strašnem trčenju: prebil si je lobanjo, si zlomil nekaj reber in udov. Zdravniki so si pridržali
prognozo, in upajo, da mu bodo rešili življenje.
Tudi voznika tovornjaka-ci-sterne, 44-letnega Eriberta Ros-sina iz Ricmanj 119, so morali prepeljati v bolnišnico. Čeprav se ni huje ranil, je bil zaradi hude nesreCe pod šokom. Sprejeli so ga v glavno bolnišnico, mu nudili prvo pomoC, in ga nato kmalu odslovili.
V nesreči je bil soudeležen tudi fiat uno, ki pa je le oplazil eno od karamboliranih vozil. Voznica, 24-letna Emanuela Pontini iz TržiCa je bila nepoškodovana.
Po izjavah očividcev, naj bi Benvenuti malo po izhodu iz naravnega predora izgubil nadzor nad renaultom in zavozil z ne pretirano hitrostjo proti sredini cestišCa. Rossin naj bi ga opozoril s hupanjem, bilo pa je prekasno: renault je treščil v to-vornjak-cisterno.
Zaradi nesreCe je bila Obalna cesta vse do večera zaprta za promet. S cisterne je namreč ušlo na cestišCe plinsko olje, ki so ga morali gasilci odstranili, preden so lahko spet dovolili vožnjo na tistem že itak nevarnem odseku. Prometna policija in mestni redarji so morali tako v Miramarskem drevoredu, pri Barko vij ah in pod Križem preusmerjati promet na Furlansko cesto ali na pokrajinsko cesto, prav tako pa so zaprli Obalno cesto pri Sesljanu, kar je povzročilo preglavice avtomobilistom, ki so bili namenjeni proti mestu.
_________SOČASNO S KONCERTOM V VIPAVI_
V	Zgoniku uvodni koncert 28. revije Primorska poje
V	petek je v športno kulturnem centru nastopilo pet zborov
V	petek se je v občinski telovanici v Zgoniku pričela letošnja zborovska revija Primoska poje. Sočasno je bil koncert v kulturnem domu v Vipavi, koncerti pa so si v soboto in nedeljo sledili v Škofijah, Gorici in na Košani. Drugi krog se bo nadaljeval v petek na Dobrovem, s soboto na Proseku in v Biljah, v nedeljo pa v Grgarju in Trbižu.
V	Zgoniku so nastopili naslednji zbori: ženska pevska skupina »Resa« iz Ilirske Bistrice, ženski pevski zbor DU iz Ajdovščine, moški pevski zbor »Kras« iz Opatjega sela, dekliški zbor »Ama-deus« iz Pivke in mešani pevski zbor »Stanko Premrl« s Podnanosa. Občinstvo in pevce je najprej pozdravila županja
Tamara Blažina, ki je naglasila pomen pobude in se zahvalila domačemu društvu Rdeča zvezda, ki je gostilo prireditev in zbore. Nato je prisotne pozdravil tudi predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Ace Mer-molja, ki je naglasil priljubljenost pevske revije, ki se bo letos odvijala po vsej primorski regiji ter v deželi Furlaniji - Julijski krajini in segla do tromeje v Trbižu.
Med koncertom, ki ga je napovedovala domačinka Luana Grilanc, je Ignacij Ota podelil priznanja s točkovanjem zborom, ki so se udeležih zborovskega tekmovanja radijskih posnetkov, ki spremlja revijo Primorska poje. Koncert je kot vsako leto posnela postaja Radia Trst A.
POBUDA ZDRUŽENJA STARŠI SKUPAJ
Razstava za pomoč prizadetim
Prodajna razstava bo v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva
Združenje »Starši skupaj« prireja prodajno razstavo v dobrodelne namene. Razstava bo v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46,1. nadstropje, od 17. do 22. marca in bo odprta vsak dan od 16. do 18. ure.
Starši, ki so se odločili za takšno razstavo ročnih izdelkov, ki so jih pripravih sami, v želji, da bi pomaga-li združenju, pa tudi v želji, da bi bili v pomoč prizadetim in njihovim staršem v vsakdanjem boju za premostitev raznih težav, je vredna pozornosti naše javnosti. Razstavo ročnih del, ki je zelo pestra in bogata, je
Zdrženje predstavilo že v prostorih Stadiona Prvi maj v Trstu. Imeh so smolo zaradi slabega vremena, ki ni dovolilo posameznikom, da bi si jo v večjem številu ogledali. N.L.
UNPS: 54 celoletnih delovnih mest
Inps je razpisal 54 delovnih mest (od tega 16 v tržaški in 5 v goriški pokrajini) za mlade brezposelne z univerzitetno izobrazbo; če ne bo dovolj prošenj, bodo delovna mesta lahko dodelih tudi študentom, ki so opravih vsaj 2/3 izpitov. Gre za delovna mesta za obdobje enega leta, predvi-
denih je 24 ur tedenskega dela na področju socialno koristnih storitev. Prošnje je treba predložiti najpozneje do 8. aprila. Za informacije so na razpolago v uradih Inpsa ter v pokrajinskih uradih za delo.
Zanimiva oddaja po koprski televiziji
»Evropa in Vzhod med integracijo in evroskepso« bo naslov nocojšnje oddaje po koprski televiziji ob 20.45. V studiu se bo z vodjo oddaje Mauriziom Bekarjem pogovarjal docent sociologije na tržaški univerzi prof. Vaclav Be-lohradsky.
NAGRADA MILJSK1 LEV h
Razglasitev zmagovalcev literarnega natečaja
Posebna žirija je te dni razglasila zmagovalce literarnega natečaja »Miljski lev 96«, ki ga vsako leto razpiše Ljudska univerza iz Trsta v sodelovanju z Miljsko občino in Tržaško hranilnico. Skupno je žirija, ki so jo sestavljali Bruno Maier, Rinaldo Derossi, Enzo Santese, Gianfranco Scialino in Irene visin-tini, pregledala 88 poezij in 52 proznih del. Za poezijo bo prvo nagrado prejela Antonella Sbuelz iz Tricesima, druga nagrada gre Lucianu Callierottiju iz
Trsta, tretja Anni Vidmar Zennaro iz Trsta, četrta pa Pierpaolu Miccivheju iz Čedada. Za prozo je šlo prvo mesto Fabriziu Pittonu, drugo Rosanni Turci-novich Giuricin, tretje Aldu Barbini iz Vidma in četrto Marii Maver Finazzer iz Zgonika. Prvi nagradi v vrednosti dveh milijonov lir vsaka sta prispevali Ljudska univerza za poezijo in Miljska občina za prozo, ostali nagrajenci bodo prejeli kolajne. Slovesnost nagrajevanja bo pozno spomladi v Miljah.
pl

NOVICE
Sporočilo KGS
Deželni zakon št. 16 z dne 4.5.1992 predvideva dodelitev prispevkov posameznim ali združenim kmetijskim podjetnikom za razvoj kmetijstva in povečanje dohodka kmečkih gospodarstev. Za prispevke lahko zaprosijo kmetijski podjetniki, ki so vpisani v Register kmetijskih podjetnikov, za posege za razvoj žlahtnih kultur, živinoreje in za nakup opreme ter realizacijo struktur za proizvodnjo, zbiranje, predelavo in prodajo lokalnih proizvodov. Prošnje po posebnem vzoru, ki ga je pripravila Kraška gorska skupnost, je treba predstaviti v tajništvu Kraške gorske skupnosti do vključno 12. ure 31. marca 1997. Potrebne vzorce za prošnje in morebitne druge informacije lahko interesenti dobijo v uradih Kraške gorske skupnosti v Sesljanu 54/D.
Levičarska lista na univerzi
Danes ob 14. uri bo v avli Cammarata v poslopju nove univerze javna predstavitev Levičarske liste, ki se bo udeležila skorajšnjih volitev za študentsko predstavništvo v univerzitetnih organih. Predstavitev bodo ponovili ob 16. uri v avli Q. ■
Delovanje krožka Tina Modotti
Tajništvo kulturnega krožka Tina Modotti sporoča, da je odprto za informacije in za vpisovanja vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure v drugem nadstropju Ljudskega doma v Ul. Ponziana 14.
Še protest zaradi izgona kurdskega mladoletnika
Izgon po hitrem in vprašljivem postopku bolnega kurdskega 17-letnika je izzval še vrsto protestov. Kot smo že poročali prejšnji teden, so mladoletnika zasačili, ko se je skrivaj izkrcal v novem pristanišču s skupino sonarodnjakov: ostale so brez nadaljnega naložili na turški trajekt, mladoletnika pa zaradi božjastne krize odpeljali v bolnišnico, nato pa ga izgnali. Včeraj se je oglasilo združenje Nuova Alabarda, ki ugotavlja, da fantu niso dali možnosti, da bi se prijavil kot politični azilant, saj mu niso nudili niti prevajalca.
Spet brez openskega tramvaja
Včeraj je vodstvo prevoznega podjetja ACT sporočilo, da bodo danes opravili tehnični pregled proge openskega tramvaja (proga št. 2); zaradi tega bodo openski tramvaj danes nadomestili z izrednimi vožnjami avtobusa št. 3. Mesečne vozovnice za progo št. 2 bodo veljale tudi za prevoz z avtobusi št. 3,4, 14 in 28 do postaj v neposredni bližini proge openskega tramvaja.
Zasebni prevoz potnikov
Tržaška občina je razipisala natečaj za dodelitev 17 dovoljenj za dajanje v najem zasebnih vozil z voznikom. Prošnje je treba predložiti do 18. aprila letos; za informacije so na razpolago v sobi št. 23 palače na Passo Costanzi 1 od 12. me do 13.30, telefon 6754711. Zainteresirani morajo imeti lastno vozilo (lahko je tudi v leasingu) in morajo razpolagati z zasebnim parkiriščem v tržaški občini.
DEVIN-NABREŽINA / REPREZENTACNA PUBLIKACIJA OBČINE
ZDRAVSTVO / PRI DOMJU IN NA SLOMŽKU
Album starih razglednic
Občina Devin-Nabrežina je v teh dneh izdala knjigo, ki bo po vsej verjetnosti prava poslastica za bibliofile. Knjiga ima naslov Album, v njej pa je 60 starih razglenic iz konca prejšnjega in iz začetka tega stoletja. Najstarejše segajo v leto 1898, najnovejša pa je iz leta 1918, pri čemer naj pojasnimo, da so uredniki za datiranje razglednic izbrali njihov poštni datum, in ne leta izdaje. Razglednice so iz svojih osebnih zbirk prispevali urednik Radia Trst A Igor Tuta, sesljanski dekan Ugo Bastiani in goriški zbiratelj Adriano Princival. Knjigo je natiskala tiskarna Grafica Goriziana, in sicer v prav lični opremi. Njeno izdajo je podprla Pokrajina Trst.
Razglednice nas popeljejo v okolico devisnkega gradu, na sesljanske plaže, na nabrežinsko postajo in v kamnolome, pa še v Mavhinje, Sem-polaj, Slivno, Stivan in druge kraje na ozemlju današnje devinsko-na-brežinske občine, kot so bili pred sto leti .V kratki uvodni besedi devisnko-nabrežinska občinska odbornica za kulturo prof. Vera Tuta Ban poudarja, da imajo slike veliko dokumentarno vrednost. Iz tistega ob-dodja se je namreč ohranilo soraz-
merno malo dokumentov, saj sta dve vojni v tem stoletju temeljito preorali kraje med Grmado in morjem. Zanimivo je med drugim, da so mnoge razglednice 'dvojezične in celo troje-zične, saj se na njih poleg slovenščine in italijanščine pojavja tudi nemščina.
Album je izšel v nizki nakladi 500 izvodov in ga ne bo mogoče kupiti v knjigami. Po eni strani je to mogoče tudi škoda, saj je knjiga vzubudila veliko zanimanje že takoj ob izidu. Toda to je bila zavestna odločitev
občinskih upraviteljev.“Občina namerava album uporabljati kot repre-zentačni darilni predmet, ” nam je pojasnila odbornica Tuta Ban. “Spričo velikega zanimanja, ki ga je album vzbudil, pa že razmišljamo, da bi razglednice, ki so v njem zbrane, oBjavili jeseni v obliki koledarja za širšo distribucijo. Mogoče bomo v novo publikacijo vključili še kak drug podoben material, saj je album že spodbudil marsikoga, da je segel po družinskih arhivih, ” je še pristavila odbornica Tuta Ban.
Aids: »Ga poznaš dovolj?«
Vzgojno-informativni srečanji s prostovoljci centra iz Vicenze
Na bistveno vprašanje o Aidsu »Ga poznaš dovolj, da se mu izogneš?« so konec prejšnjega tedna odgovorili na dveh srečanjih, in sicer v Kulturnem domu Antona Ukmarja - Mira pri Domju in na pedagoškem liceju A. M. Slomška. Pobudo je dal Goran Lavriha, član KD Valentin Vodnik, ki že dalj časa sodeluje s centrom za pomoč obolelim za Aidsom C.A.S.A. Marcoaldi iz Vicenze.
Predavanji so vodili prostovoljni delavci centra, zdravnik-farmakolog (na sliM), socialna delavka in mati, ki je doživela družinsko tragedijo sina, ki ga je okužila ta huda bolezen. Na vzgojno-infor-mativnih srečanjih so predstavili problematiko Aidsa z zanimivim in neobičajnim pristopom: ni šlo za običajno predavanje izvedencev, pač pa za sproščen razgovor, ki je pritegnil individualno pozornost vseh udeležencev.
PRIREDITEV / IGRICA FRANA MILČINSKEGA
Zvezdica zaspanka zasvetila v Trebčah
Odigrali in odpeli so jo otroci od 3. do 13. leta
rKNJIGA MARTE VERGINELLAn
Ekonomija odrešenja in preživetja
Predstavitev danes zvečer
Zveza slovenskih kulturnih društev prireja danes,
11.	marca, ob 20.30, večer, na katerem bodo predstavili knjigo mlade slovenske tržaške zgodovinarke Marte Verginella Ekonomija odrešenja in preživetja. Predstavitev bo v Gregorčičevi dvorani, o avtorici in njenem delu bo spregovoril dr. Janez Cvirn s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Knjiga slovenske tržaške zgodovinarke obravnava nekatere aspekte življenja v Bregu v 19. in 18. stoletju na osnovi poročnih hstin. Temeljno vprašanje, na katerega avtorica odgovarja, je odnos ljudi do smrti oz. enostranskega in tostranskega življenja. Skozi to prizmo se nam odkrijejo razni aspekti življenja, družbene organizacije in seveda spremembe, ki so se v času dogajale v Bregu. Verginella uporablja metodo »nove zgodovine«, ki ni pozorna le na velike dogodke, ampak bere življenje in velike spremembe v zrcalu mikrokozmosa, kot je lahko Breg.
Knjiga Ekonomija odrešenja in preživetja ne sodi torej med številna dela tako imenovane krajevne zgodovine, ampak vnaša V slovensko zgodovinopisje pristop in metodo, ki sta v Franciji, v Italiji in tudi drugje vnesla v proučevanje preteklosti poglede, na katere zgodovine velikih dogodkov niso bile pozorne. Delo je specialistično, vendar tako napisano, da bo zanimivo tudi za večje število bralcev, ki se zanimajo za življenje naših krajev in seveda za zgodovino nasploh.
MIELA / DREVI OB 21. URI
Poezije Ane Ahmatove v 5 jezikih
Gre za izbor iz niza Rekvijem
Drevi bo v gledališču Miela pesniški večer z verzi Ane Ahmatove (1889-1966), ki je bila v Sovjetski zvezi dolgo let zapostavljena umetnica. Komaj leta 1987 ji je bilo dodeljeno pravo mesto v ruski literaturi. Ahmatova je bila ena izmed mnogih žena, ki je prestala strahote stalinističnih ustrahovanj, saj so ji v ječo zaprli sina. Iz te težke priz-kušnje se je rodila izredna pesniška stvaritev, katera je ž žensko dušo opevala prestane težke trenutke, v katerih so se prepletali upi in bolečine. Ciklus poezij se imenuje Rekvijem in v njem Ahmatova pripoveduje ne le o lastnih občutkih, temveč spaja v verze občutke vseh žena, ki so kot ona sama bile žrtve temnega
stalinističnega obdobja.
Izredno lepe poezije iz ciklusa Rekvijem bodo zaživele na odru v zanimivi študijski izvedbi. Ta predstava spada v projekt »gledaliških prepletanj«, ki ga prirejata gledališče La Contrada in zadruga Bonavventura. Projekt si je zamislila, oblikovala in režirala Sabrina Morena, ki je pripavila odlomke iz tega ciklusa v petih jezikih. Izvajale jih bodo igralke Lidija Kozlovič, Barbara Della Polla, Patri-zia Burul, Elke Burni ter Mila Nortman, na odru bodo nastopile tudi Adriana Panzera, Barbara Gašperina, Francesca Della Valle, Fanika Klanjšček in Sabrina Cannavo, kostume je oblikoval Igor Pahor, izvirno glasbo pa Anastasia Purič. (PAN)
Ob dobro obiskanih prireditvah v naših kulturnih društvih navadno zapišemo, da je bila dvorana nabito polna, za nedeljsko predstavo Zvezdice zaspanke v Ljudskem domu v Trebčah pa bi morali napisati, da je bil tudi hodnik poln; tako izjemen obisk je presenetil tudi najbolj optimističnega organizatorja nedeljske otroške prireditve.
Protagonisti igrice Frana Milčinskega Zvezdica zaspanka so bili namreč prav domači otroci. Najmlajsi je šele pred nekaj meseci stopil v vaški vrtec, najstarejši je star 13 let. Pod veščo roko mlade zamejske režiserke Suzi Bandi so prav vsi pripravili lepo in tudi zelo zahtevno igrico s številnimi pevskimi točkami na glasbo, ki jo je prispeval Aljoša Tavčar. Ob klavirju so v dvorani Ljudskega doma odmevali zvoki roga, violine, piščalke in fagota.
Otroci so nastopili na sceni, ki so jo pripravili člani domačega kulturnega društva Primorec, oblečeni v oblekice, ki si jih je zamislila Klavdija Cuk.
Njihova predstava je bil res luštna in prisrčna, kulturni večer pa je dopolnil še nastop gostujočega otroškega pevskega zbora Vigred iz Sempolaja, ki ga vodi Eva Cuk.
Domačini, starši, nono-ti in none so, seveda, nagradili nastopajoče s toplimi aplavzi. Zanimanje za prireditev je bilo tolikšno, da so bili pri Primorcu takorekoč »prisiljeni« v ponovitev. Zvezdico zaspanko bodo tako zaradi velikega povpraševanja ponovili v soboto, 22. marca, zatem pa bodo verjetno z njo gostovali še po drugih vaseh.
Na gornji sliki (foto KROMA) prizorček iz Zvezdice zaspanke v posrečeni »trebenski« verziji.
ŠTEVILNE PRIREDITVE OB OSMEM MARCU
Pozornost domači in ženski ustvarjalnosti
Zelja po tradicionalnem srečanju žensk in ovrednotenju domače, še posebej ženske ustvarjalnosti: to sta bili glavni, seveda pa ne edini, vodili letošnjih prireditev ob osmem marcu. Kulturno-družabna srečanja ob mednarodnem dnevu žensk sodijo med najbolj zakoreninjene prireditve pri nas, zasluga gre nedvomno članicam kulturnih in drugih društev, saj so Zenske, pri nas že tradicionalno, med najbolj aktivnimi gonilnimi silami kulturne (in ne samo) dejavnosti. In glede odnosa med delom in priznanji je pri nas (v malem) kot vsepovsod drugod: med »navadnimi vojščaki« je največ žensk, med »generali« pa jih skorajda ni.
V priložnostnih besedah na letošnjih, dobro obiskanih prireditvah so tako govornice poudarile, da se ženske še vedno težko pribijejo na odločilna mesta. Ne gre samo za zapostavljenje, je npr. poudarila Marta Ivasič na prireditvi društva Rovte-Kolonkovec, temveč tudi za neizkoriščanje vseh potencialnosti, ki jih nudijo ženske. In kot ženske, toliko drugih skupnosti, npr. nacionalne manjšine ali pa deli prebivalstva, kot so vse številnejši ostareli. Nepogrešljiv del velike večine prireditev pa je kulturni program, ki so ga tokrat skušali v čim večji meri posvetiti domači ali (in) ženski ustvarjalnosti. V KD Rovte-Kolonkovec so pozornost namenili verzom dveh domačih ljudskih pesnic, v Mačkoljah pa so na pobudo KD Primorsko prvič predstavili ustvarjalnost vaščanke Rite Sturman z razstavo Cvetje pod steklom. Na nedeljski prireditvi jo je predstavila Sara Burolo, vezni tekst je pripravila in podala Ne vij a Smotlak, tekste so brale osnov-
nošolke Anuška, Maja, Eva in Katjuša, prireditev pa je zaključil društveni nonet.
Otrokom so tokrat po številnih društvih namenili veliko pozornost v prepričanju, da je treba čim bolj povezovati vse dejavnike slovenske bitno-sti. Tako je SKD Krasno polje v Gročani v kulturni program vključilo osnovnošolce in dramsko skupino KD Rdeča zvezda. Na ustvarjalnost domačink so želele opozoriti tudi članice KD Kraški dom iz re-pentabrske občine, medtem ko se je KD Venturini od Domja odločilo za
prikaz ljudskih običajev (Kraške ohceti z diapoziti Pavla Fachina) in noše (v sodelovanju s TFS S tu ledi). Openski Tabor je bil tokrat za ples, nastopila je skupina Diamante, zapel pa je tudi domači zbor, domače »mlade sile« pa so popestrile program prireditve KD Lonjer-Katina-ra. Prijetno in živahno je bilo tudi po društvih, po katerih so se pretežno usmerili v družabnost; v prostorih SKD Vigred v Sempolaju pa so sinoči gostovali jezični Vanka in Tonca in tamburaši KD Prešeren iz Boljunca.
Na petkovi prireditvi v Gročani so glavno besedo imeli otroci (foto KROMA)
V Prosvetnem domu na Opčinah je nastopila plesna skupina Diamante
Tradicionalno praznovanje društva Rovte-Kolonkovec
Zelo živahno je bilo tudi v boljunškem gledališču »Prešeren«
KD Primorsko je tokrat priredilo razstavo Cvetje pod steklom
KMEČKA ZVEZA
Danes srečanje z žhrinozdravnikoma
V	razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah bo danes, 11. t.m., srečanje, na katerem bosta živinozdravnika Zdravstvene enote dr. Riccardo Floreancig in dr. Leo Kralj govorila o odloku predsednika republike št. 317/96, ki uvaja nove obveznosti za živinorejce (govedorejce, prašiejerejce in rejce drobnice).
Srečanje bo istočasno priložnost, da se določijo skupne oblike sodelovanja med Kmečko zvezo in rejci pri izpolnjevanju zahtevnih in številnih dolžnosti, ki jih predvideva omenjeni odlok. Živinorejci so vabljeni k polnoštevilni udeležbi!
Novi zakon in pravilnik za agroturizem v F-Jk
V	četrtek, 13. t.m., bo v prostorih Kraškega muzeja v Repnu, kjer je tudi sedež Konzorcija DOC, srečanje, ki ga prireja agroturistiCno združenje »Zeleni Kras«, na temo »Novi zakon in pravilnik za agroturizem v deželi F-JK.
Razlago zakona in pravilnika bo podal kmetijski izvedenec ERSA Panzera, ki je bil tudi koordinator dela za izdelavo zakona in pravilnika. Vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi na predstavitev knjige DR. MARTE VERGINELLA
»Ekonomija
odrešenja in preživetja«
kihov torek, 11. marca 1997, ob'20.30 v Gregorčičevi dvorani.
O avtorici in njenem delu bo spregovoril
dr. Janez Cvirn s Filozofske fakultete v Ljubljani
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
11.	marca 1997
KRISTOV
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 18.00 - Dolžina dneva 11.29 - Luna vzide ob 6.44 in zatone ob 18.24.
Jutri, SREDA,
12.	marca 1997
DOROTEJA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,2 stopinje, zračni tlak 1033,3 mb pada, veter 33 km na uro vzhodnik, vlaga 41-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI' SO SE: Vanes-sa La Monaca, Andrea Scapini, Tommaso Tim-peri, Alessandra Umer, Lorenzo Sattin.
UMRLI SO: 79-letna Aurelia Macor, 75-letni Dino Persoglia, 92-letna Maria Pierotich, 74-letni Corrado Davide, 55-letna Clara Dean, 66-letni Ales-sandro Placchiotti, 91-let-na Anna Berger.
i ] LEKARNE
Od PONEDELJKA, 10. do SOBOTE, 15. marca 1997
Normalen urnik lekarn
od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2
OBVESTILO
IZLETNIKOM
CENJENE BRALCE, ki so se prijavili na potovanji na Madžarsko in Holandsko prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine (enak prvemu) v petek, 14. t. ni., med 9, in 14. uro na upravi našega dnevnika v ul. Mon-tecchi 6.
(tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 (Milje - tel. 271124).
SESLJAN	-	(tel.
414068) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom..
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Largo Sonnino 2, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Gio-vanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN	-	(tel.
414068) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.15,
19.35, 22.00 »Larry Flynt - Oltre lo scandalo«, r. Miloš Forman, i. Woody Harrelson, Courtney Love.
EKCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, »Mars Attaks!«, r. Tim Burton, i. Jack Nicholson, Glenn Glose.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 17.30, 19.45, 22.00 »Romeo e Giulietta«, i. Leonardo Di Caprio.
AMBASCIATORI -16.45, 18.30, 20.30, 22.15 »Space Jam« i. Michael Jordan.
NAZIONALE 1 -16.45, 19.40, 22.15 »Jerry Ma-guire«, i. Tom Cruise.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.15, 20.30, 22.15 »L’uo-mo d’acqua dolce«, i. Antonio Albanese.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Ka-masutra«, r. Mira Nair,
prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Fargo«.
MIGNON -	16.00,
22.00	»Milly D’Abbraccio bella e vogliosa«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.45,
18.30,	20.20, 22.15 »II ci-clone«, r. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estra-da.
ALCIONE - Samo danes: 16.45, 18.30, 20.15,
22.00	»Nitrato d’argento«, r. Marco Ferreri. Jutri:
16.00,	18.00, 20.00, 22.00 »Shine«, r. Scott Hicks. Zadnji dan.
LUMIERE -	17.30,
19.50, 22.00 »Segreti e bugie«, r. Mike Leigh.
'Š PRIREDITVE
ZSKD vabi na predstavitev knjige dr. Marte Verginella »Ekonomija odrešenja in preživetja«, ki bo danes, 11. marca 1997, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. O avtorici in njenem delu bo spregovoril dr. Janez Cvirn s Filozofske fakultete v Ljubljani.
KD F. PREŠEREN vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture, ki bo v petek, 14. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo otroci GOS F. Venturini -Bol junec, dramska skupin PD Slovenec z veseloigro »Teku je blo ambt u Boršte«, Tamburaški ansambel KD F. Prešeren, klavir Alenja Zobec.
KD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja 14. t. m., ob 20.30 večer, kjer bosta Jagoda Kjuder in Marko Stoka ob prijetni glasbi, vonju, besedi in še Cern drugem prikazala svoje diapozitive na temo DRAGA INDIJA...vtisi iz dežele nasproti.
UPRAVA OBČINE ZGONIK v sodelovanju s KD RDEČA ZVEZDA vabi V petek 14. t. m., ob 20.30 v prostore Kulturnega društva v Saležu na predstavitev filma S Giraldija »Meja« (La frontiera). Toplo vabljeni!
FOTOKROZEK TRST 80 vabi na večer v sliki in besedi Magde Sturman »Med Indijanci v Andih«, v petek 14. t. m., ob 20.30 v GregoriCiCevi dvorani na ul. Sv. Frančiška 20/11.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (ul. Donizetti 3) vabi v soboto 15. t. m., ob
18.30	na III. večer posvečen odkrivanju ruskega sveta, z naslovom »RUSKI ČLOVEK: KORENINE NJEGOVEGA VEROVANJA V BOLJŠO BODOČNOST«. Predavala bo prof. MARTINA KAFOL.
BAZOVIŠKE KULTURNE ORGANIZACIJE priredijo v soboto 15. marca ob 20.30 v kinodvorani proslavo ob dnevu slovenske kulture. Nastopajo OPZ Slomšek, mladinski zbor Bazovica in MPZ Lipa. Govornik Marij Cuk. Vabljeni!
DRUŠTVO MAVRIČNI MOST MLADIH vas vabi v soboto, 15 marca 1997, v Zadružni dom v Hrpelje na Kulturni večer s pisateljem Milanom Lipovcem. Pogovor s pisateljem bo vodila prof. Nada Per-tot. večer bodo popestrili Istrski muzikanti in pevski zbor Slavnik.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV priredi revijo otroških in mladinskih zborov PESEM MLADIH 1997 v nedeljo 16. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na KONCERT ob praznovanju sv. Jožefa v nedeljo 16. t. m., ob 11. uri na trg v Ricmanje. Pod vodstvom M. MarsiCa bosta nastopala šolski pihalni orkester in godba.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Od 14. do 24. marca razstvlja VLADIMIR KLANJŠČEK. Odprtje razstave bo v petek 14. marca ob 20.30. Predstavitev JOŠKO VETRIH. Kulturni program: Rafael-la Petronio - violina ter Paolo Biancuzzi - klavirska spremljava (W. A. Mozart, J. S. Bach).
TPK SIRENA v sodelovanju z GLASBENO MATICO vabi na koncert v sredo, 19. marca t. L, ob
20.30.	Nastopil bo Trio Glasbene Matice (Erika BuzeCan - flavta, Tatjana Jercog - klavir in Marko Stoka - klarinet) s skladbami sledečih avtorjev: Grundman, Danzi, Botte-sini, Levvin, Soštankovic in Saint-Saens.
E3 ČESTITKE
V Četrtek je iz bizantinske filologije doktorirala z odliko in pohvalo MAI-LA OZBIC. Iskreno ji Čestitajo Pevska skupina iz
Na tržaški univerzi je z odliko doktorirala iz bizantinske filologije
Maila Ozbič
Iskreno ji Čestita KD Slovan
Včeraj je na tržaški Univerzi iz modernih jezikov doktorirala
Nataša Bizjak
Iskrene Čestitke ob tem uspehu ji želijo
družina in sorodniki
V Grljanu moja
nona
60 let slavi!
Se na mnoga leta ji mala
Jasmin želi.
Tistemu, ki jih danes 60 slavi, trideset objemov, trideset klofut, vsaj Se enkrat toTko - 20!
Edini sinko in hci
Skednja in Dom Jakoba Ukmarja.
Anici za 60. rojstni dan veliko zdravja in sreče želijo Lipka, Marjan in Klara.
B_____________IZLETI
SK BRDINA organizira avtobusni izlet na Zonco-lan dne 16. marca 97, ob priliki 16. zamejskega smučarskega prvenstva. Vpisovanje na sedežuz kluba v ponedeljek 10. ter sredo 12. t. m., od 19. do 21. ure. Informacije po telefonu na številkah 212859 ter 243905.
KROŽEK ANSALDO iz TržiCa priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na št. 040/299072.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa, da so bili 24. februarja 1997 objavljeni oz. razobešeni na tržaškem šolskem skrbništvu in na šolah razpisi natečajev na podlagi uradnih listin za upravno, tehnično in pomožno osebje (osebje A.T.A.). Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki Se niso vključeni v trajne lestvice, oz. kandidati, ki so v le-te že vključeni in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade 26. marca 1997.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst, obvešča, da rok za predložitev službene odpovedi in prošnje za podaljšanje delovnega razmerja letos zapade 15. marca (M.O. št. 51, z dne 21. januarja 1997).
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do
17.30.
U OBVESTILA
KD VESNA Križ prire-di jutri, 12. marca v domu Alberta Sirka ob 20.30 predavanje s predvajanjem diapozitiv Lojzeta Abrama: EKVADOR -narava pradavnine. Vljudno vabljeni!
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
vabi na PLESNI TEČAJ ZA POPOLNE ZAČETNIKE. TeCaj se bo pričel 14. marca ob 20. uri v Marijinem domu pri sv. Ivanu (ul. Brandesia) in bo zaobjemal 12 srečanj. Učili se bomo osnovnih korakov in figur raznih plesov (valček, slow fox, cha-cha-cha, boogie-woo-gie, mambo triestino, be-guine itd.). Pridi tudi ti! Ne bo ti žal! Skupaj se bomo sprostili in zabavali! Za informacije in prijave: tel. št. 370846, vsak dan od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure.
TEČAJE ROČNEGA TKANJA bo vodila Magda TavCar pri Skladu Mitja Cuk. Začetek 1. tečaja (22h) bo 15. 3. 97. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 040/212289.
SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK vabi člane naj se udeležijo 16. zamejskega smučarskega prvenstva - Pokal ZSSDI, ki bo 16. marca na Zoncolanu. Informacije nudijo odborniki na telefonski št. 213518. Možnost vpisovanja do Četrtka
13.	t. m.
KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN predstavljajo novo kaseto in cd-plošCo »Pesem zapojmo« v nedeljo, 16. marca ob 18. uri v športno kulturnem centru v Zgoniku.
Gostje večera bodo Verč in Kobal ter Galičeve citre. Povezoval bo Jože Galic. Organizacija večera: Ars Nova.
KAKO SI NAJTI pravega so-zakonca in živeti srečno	zakonsko
življenje? Kako kot zakonca v jubezni rasteva? Naj v strogosti ali popustljivosti vzgajava najine otroke?... Taka in podobna vprašanja bosta naCela zakonca Lisjak iz Kopra -ona, dr Mirja je zdravnica, njen mož pravnik-ad-vokat. V predavanju, ki bo v ponedeljek, 17. marca ob 20.30 v Slomškovem domu v Bazovici. Zaključili bomo s skupnim pogovorom in prijateljskim srečanjem ob mizi. Lepo vabljeni!
»ZDRUŽENJE STARSI SKUPAJ« organizira prodajno razstavo v dobrodelne namene, ki bo v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46, od 17. do 22. marca vsak dan od 16. do 18. ure. Vljudno vabljeni.
SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se vršijo ob večernih urah dvakrat tedensko v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Za vse dodatne informacije telefonirati v urad, na St. 040/51377, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
SKLAD »MITJA CUK«
obvešCa, da je odprta vsak torek svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije na tel. 212289.
SKLAD »MITJA CUK« obveSCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije po tel. 212289.
SKLAD »MITJA CUK«
obveSCa, da organizira jezikovne krožke iz angleščine in drugih jezikov. Tel. 212289.
NUJNO IŠČEMO vajenca ali vajenko. Telefon 228530 ali 228341.
GOSPA SREDNJIH LET, zdrava, isce kakršnokoli zaposlitev tudi part-time: pomoč pri starejši osebi ali kot pomočnica v gospodinjstvu. Tel. od 13. do 15. ure na St. (040) 825735.
S. A. R. SpA - Družba deželnih Hotelov iz Gorice, lastnica Palače Hotela v Gorici in Hotela Emona v Rimu, obvešCa vse Primorce, da je odprla pod lastnim vodstvom EURO RESTAVRACIJO v samem Palače Hotelu na Corso Italia 63, te. 0481/82166.
PARCELO z vsemi priključki in z odobrenim gradbenim načrtom za dvostanovanjsko hišo prodam v dolinski občini. Tel. 0337-539045.
DNE 2, T. M., sem dobil v okolici Zagraja (Sa-grado - GO) srednje velikega zrelega psa. Ima ušesa in noge kot jazbečar, dlako pa rijavkasto z belo liso na glavi. Za informacije	kličite
040/824851	ali
0481/92227.
V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo v petek, 14. 3. koncert skupine Kraški ovčarji.
KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, SaleZ 44. Ob sredah zaprto.
KMEČKI TURIZEM Gruden-Zbogar v Sama-torci je ponovno odprt od Četrtka do nedelje. Tel. St. 229191.
OSMICO je odprl Mahnič v Borštu St. 1. Toči belo in Črno vino.
VLADIMIR CAHARIJA iz Nabrežine St. 22 je odprl osmico. Toči belo in Črno vino.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 7997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
OSMICO odpre Guštin Dušan, Repen 22. Vljudno vabljeni!
OSMICO sta odprla Bojana in Gianna Pahor, Medja vas 8. Vabljeni!
OSMICO ima Berto Tonkic, Tržaška ul. 25, Doberdob. ToCi črno in belo vino ter nudi domači prigrizek.
OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu St. 23.
OSMICO ima v Lonjerju Marija GombaC. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl v Sa-matorci št. 21 Jožko Colja.
OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerovlje 34. ToCi Črno in belo vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Janko Kocman.
ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 46, toCi belo in Črno vino.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob tete Lojzke Slavec darujeta Vojko in Silvana
50.000	lir za PD Slovenec in 50,000 lir za SPD Trst.
V	spomin na Lojzko Slavec daruje družina Žerjal (Zabrežec 55)
50.000	lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob
botre Lojzke Slavec darujeta družini Zahar
150.000	lir za Center za rakasta obolenja, 100.000 lir za Kardiološki oddelek in 50.000 lir za borštan-sko cerkev.
V	spomin na strica Oskarja KoSuto darujeta Ljuba in Dario z družinama 100.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB, 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI in
50.000	lir za MoPZ Vesna.
Namesto cvetja na grob Damjana Buzzai darujeta Ivan in Grozdana 100.000 lir za KRD Dom Brisciki.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
V	spomin na Damjana Buzzai darujejo družine BrišCik, Škabar in Vinci
50.000	lir, Lidija Sardo z družino 50.000 lir in Edi Kemperle 20.000 lir za KRD Dom Briščiki.
Namesto cvetja na grob Oskarja Košuta daruje Grozdana 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Oskarja Košuto darujejo Oscar, Rado in Bruna z družinami 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Oskarja Košuto daruje Vojko Devetak z družino 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na teto Ido darujeta Gigi in Irene
50.000	lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Ob poravnavi članarine VZPI-ANPI Prosek-Konto-vel so za sekcijo darovali Alojz Kapun 10.000 lir, Slava Husu 4.000 lir in Mario BrišCik 10.000 lir.
Prijatelji z Radia Trst A darujejo v spomin na Damjana Buzzai 160.000 lir za Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin.
V	spomin na 'dragega Marca Marcona daruje družina Gorup Gori
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Ivanke Skerlavaj daruje Lucija Hrovatin 50.000 lir za MoPZ in 2PZ Tabor z OpCin.

ENSEMBLE MICHA VAN HOECKE / PULCINELA-ORPHEUS
SAMOSPEVI
Krog življenja in smrti v prefinjenem baletu
Koreografijo na slovito glasbo Igorja Stravinskega
Življenje (radost-bela barva) se nujno prepleta s smrtjo (otožnost-Cma barva): to je bila izhodiščna' misel koreografa Miche van Hoeckeja, ki je na osnovi glasbe Igorja Stravinskega oblikoval dvodelno predstavo Pulcinela in Orpheus (prvič jo je predstavil na prireditvi Ravenna festival). Plesno predstavo so uvrstili v letošnjo abonmajsko ponudbo opemo-baletne sezone gledališča Verdi, v tržaški dvorani Tripco-vich pa bo na sporedu še do Četrtka. V predstavi nastopa plesna skupina belgijskega koreografa, ki zadnja leta dela pretežno v Italiji, v Orpheusu pa v naslovni ■vlogi pleše znana italijanska baletnica Luciana Savignano, ki navadno nastopa v plesno zahtevnejših vlogah, zato pa je tokrat zelo poudarjen izrazni vidik.
Po lanskih uvrstitvah v program Bejar-tovega baleta in nastopa slovite Carle Fracci je vodstvo gledališča Verdi s pomočjo zvestih sponzorjev letos vključilo v abonmajsko ponudbo Micho van Hoeckeja in njegovo skupino in še francoskega koreografa Rolanda Petita z ansamblom Ballet National de Marseille (aprila bo na sporedu plesna predstava Gepard). Nedvomno gre za precejšen napor, tako organizacijski kot finančni, saj so omenjena imena med trenutno najbolj priljubljenimi in jih ni lahko dobiti v goste. ReCeno je bilo tudi, da je med odlikami baletne
sezone gledališča Verdi tudi dejstvo, da plesalci plešejo na živo glasbo. Tokrat sicer ni bilo tako, saj je Ensemble Micha van Hoeche plesal na posneto glasbo, vendar gre za znamenite posnetke: pod vodstvom Stravinskega je Orpheusa leta ’64 izvajal simfonični orkester iz Chicaga, Pulcinelo pa leto kasneje Columbia Symphony Orchestra, tudi pod vodstvom avtorja.
Micha van Hoecke, uCenec velikega Bejarta, ki mu je tudi poveril vodstvo njegove plesne šole Mudre, sodi v okvir sodobnih koreografov, ki v izredno elegantnih predstavah skuša izražati Čustva in hotenja današnjega človeka. Pri nas ga poznamo že po predstavah, ki so jih uvrstili v program Mittelfesta in pa zanimivih glasbenih sezon v tržiškem občinskem gledališču. Gre za globoko občutene predstave, ki pa se ogibajo pathosa in vir-tuozizma v izvajanju, zato plesna govorica (za Micho van Hoeckeja je ples celostna govorica, ples je vse) belgijskega koreografa pritegna in prepriča, vendar pa ne vzbudi huronskega navdušenja (kot to npr. zna njegov učitelj Bejart).
Vsekakor pa je Micha van Hoecke zelo izviren koreograf, tudi Pulcinelo Stravinskega je povsem predelal. Ruskemu skladatelju je delo na osnovi Pergolesijevih sklad leta 1919 naročil Djagilev za skupino Ballets Russes, vsebina pa je bila povzeta po neapeljskem tekstu iz leta 1700 o »štirih Pulcinelah«. Vsekakor je šlo za ljubezenske prigode, v katerih so ljubosumni mladeniči želeli ubiti Pulcinelo, na
koncu pa se je vse srečno izteklo - s poroko vseh zainteresiranih, tudi Pulcinele. O tem v koreografiji Miche van Hoeckeja ni niti sledu, ohranil je samo mit o »nesmrtnosti« Pulcinele, ki kot izraz radoživosti in sle po življenju nikoli ne izgine (v originalu Pulcinelo skušajo večkrat ubiti, a vselej«oživi«),
V Orpheusu, za katerega je Stravinski glasbo napisal po drugi svetovni vojni, ko je že živel v ZDA, je koreograf bolj zvest poznani zgodbi o Orfeju, ki sledi ljubljeni Evridiki in jo skuša iztrgati svetu umrlih duš. Orfeja pleše Luciana Savignano, kar je že odmik od tradicije, še bolj očiten pa je v pristopu, saj pri belgijskem koreografu ni začutiti obupa zaradi usode ljubimcev, temveč samo otožnost, ki sloni na ugotovitvi, da živi jenski ciklus poteka preko življenja in smrti. Gre torej za nekakšen sklenjen krog, v katerem nenehno prehaja do pretakanja med svedobo in temo (v predstavi se to kaže tudi z uporabo bele in Cme barve pri kostumih). Ce torej z vsebinskega vidika Micha van Hoecke ne ostaja povsem zvest že velikokrat prikazanim zgodbam o Pulcineli in Orfeju, pa kaže izredno spoštovanje do glasbe: kljub precejšnjemu Časovnemu razmahu v nastanku obe deli Stravinskega vključujejo v neoklasicizem, kar se v koreografijah Miche van Hoeckeja kaže v izredni eleganci in prefinjenosti plesnih korakov in vsega, kar se dogaja na odru. Njegova do potankosti izdelana predstava pa izraža predvsem prepričanje, da je s plesom mogoCe povedati vse. (bip)
Tankočutna poezija v otožni glasbi
»Osebnost Ljubke Šorli je v naš prostor tako globoko vtkana, da je podoba, kot bi bila od vedno tu«. To je samo eden od prelestnih stavkov, s katerimi nam je - že skoraj pesniško - v koncertnem listu Ivan Florjane predstavil lik goriške pesnice. In njena življenjska zgodba, predvsem pa njena tankočutna pesem je postala navdih tudi Stefanu Mauriju. Ustanovitelj in dolgoletni vodja goriškega Komornega zbora, ki se šele zadnje poldrugo desetletje bolj pogumno razkriva tudi kot skladatelj, je med številnimi verzi Sorlijeve izbral le tiste, ki so mu najbližji in njihovo izpoved podkrepil z glasbenimi razpoloženji dvanajstih samospevov. Zbirko z naslovom Kadar ciprese šumijo - samospevi na verze Ljubke Šorli je lani septembra izdal Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica.
Ob sodelovanju in podpori Sveta slovenskih orhanizacij želi goriška glasbena ustanova v prihodnje s podobnimi izdajami s področja vokalno-instru-mentalne glasbe vsaj deloma prevzeti skrb za dela, ki so nastala in ki nastajajo v širšem primorskem prostoru. Podobna prizadevanja so že nekaj let vključena tudi v koncertne sezone Centra Emil Komel in letos je »prvo violino« zaigrala prav glasbena govorica Stefana Maurija. Pet samospevov na verze Ljubke Šorli je krstno izvedbo doživelo v soboto, 1. marca v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici v okviru letošnjih abonmajskih Srečanj z glasbo goriškega Centra E. Komel. V moCno razgibano kompozicijsko tkivo Stefana Maurija, v skladbe, ki od izvajalca zahtevajo precejšnjo vokalno in klavirsko znanje, sposobnost, in prefinjen občutek, so se »podali« sopranistka Tanja Kuštrin, basist Martin Srebrnic, pianistka Helena
Plesničar in kontrabasist Aleksander Ipavec, pesmi Sorlijeve sta recitirala Nevenka Pintar in Jan Leopoli, pogovor s skladateljem pa je tokrat vodil prof. Ivan Florjane.
Samospevi, ki v melodični liniji ponujajo pravo razkošje not, pogosto kromatiko in ritmično pestrost, so - po prvem zvenu in tudi po besedah avtorja - verna odslikava otožnosti in obupa, s katerima je prežeta poezija (vsaj tako jo občuti skladatelj). Medtem ko kontrabas nastopa kot dodatni glas, ki želi ojačiti tragičnost, le v pesmi Pogled na goriški grad, pa ima klavir v vseh skladbah levji delež - njegovi »sprehodi« se marsikdaj bohotno pnejo nad in pod Cr-tovje in njegove »mreže« ne nudijo intonanCne opore vokalu, ki bi jo, ob velikih intervalnih skokih, še kako potreboval. Pianistka Helena Plesničar je svojo nalogo izpeljala naravnost vrhunsko in v nekaterih taktih raje »prisluhnila« nastopajočemu pevcu kot skladatelju. Tanja Kuštrin je v treh vokalno zahtevnih samospevih (Otožnost, Melanholija, Kadar ciprese šumijo) uspela dostojno predstaviti svoje vrline solistke-koncer-tantke - seveda bi ob intenzivnejšem poglabljanju v skladbe lahko v prihodnje odkrila še marsikateri interpretacijski »dodatek«. Solidno je svoj pevski nastop opravil tudi Martin Srebrnic - tokrat predvsem v smislu posredovanja notnega zapisa (samospevov Pogled na goriški grad in Na goriškem travniku), v katerem bo tudi on, brez dvoma, lahko ob nadaljnjem študiju partiture odkrival še marsikatere interpreta-cijske »novosti« (predvsem v dinamičnih zahtevkih skladatelja). In nenazadnje dovolj subtilno je svoj part v samospevu Pogled na goriški grad odigral tudi kontrabasist Aleksander Ipavec.
Tatjana Gregorič
j	FILUMENA MARTURANO	h
Posrečena predstava po znanem De Filippovem delu drevi v Gorici
Petdeset let po krstni uprizoritvi se je Filumena Marturano, znameniti ženski gledališki lik Eduarda De Fi-lippo, ponovno vrnil na slovenske odre: tokrat v posebni »preobleki«, takorekoC stkani po meri našega druž-beno-kulturnega prostora.
Svetovno znano delo velikega neapeljskega avtorja in interpreta je ponovno našlo pot med naše ljudi. Zasluga za naCrt, ki je nastal pod okriljem Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji in Zadružne kraške banke, gre pripistati skupini poklicnih gledališčnikov, režiserja Maria Uršiča in igralcev Mirande Caharija in Livia Bogatca, ki so Filume-ni Marturano, v tesnem sodelovanju z boljšimi mlajšimi igralci ljubiteljskih dramskih skupin, vdihnili današnje življenje.
In prav v tem je posebnost predstave, ki se je oblikovala na osnovi gledališkega seminarja. Prvič namreč doživljamo skupno delo poklicnih in amaterskih igral-
cev, kar je nedvomno pridobitev za ves naš kulturni prostor.
Po predstavah na Tržaškem, ki so doživele dober sprejem pri občinstvu, bo Filumena Marturano gostovala tudi v goriškem Kulturnem domu, in sicer drevi ob 20.30. Predprodaja vstopnic v goriškem uradu ZSKD, Ul. Malta 2, tel. 0481/531-495.
Slikarka Franca Morandini v galeriji Kulturnega doma
V okviru prireditev ob mednarodnem dnevu žensk so v goriškem Kulturnem domu pripravili razstavo videmske umetnice France Morandi. Razstava furlanske slikarke bo odprta vse do 19. marca, ogledati pa si jo bo mogoCe vsak delavnik od 9. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah pa med raznimi kulturnimi prireditvami
GORIŠKI FESTIVAL
Kakovostna jazzovska srečanja
Zanimiva pobuda, ki postaja že tradicija, so jazzovska srečanja »incontri jazz« v Gorici. V Četrtek so organizatorji predstavili letošnjo sezono, ki je že osma po vrsti. Z leta v leto se namreč festival bogati z izbiro kvalitetnih in odmevnih glasbenikov, letos pa bodo na vrsti res znani predstavniki jazz glasbe. Možnost, da goriški festival jazz glasbe priklice tako znana imena, gotovo daje finančna podpora, ki jo namenja Goriška občina, letos pa je k temu pripomogel še COOP Con-sumatori Nordest. Prav na Četrtkovem srečanju, na katerem so bili prisotni tudi odbornik za kulturo Goriške občine De-vetag, odgovorni za stike z javnosjo COOP Cosumatori Nordest Silvestre, glasbeni kritik Donato in še predstavnik organizacije KAPPA VU Idea Veliscig, je stekla beseda o posameznih koncertih, ki se bodo zvrstili tako v dvorani Corso kot v Kulturnem domu. To bo niz šestih sreCanj, ki se bodo pričela 15. marca v Kulturnem domu z večerom, posvečenim velikemu Charlesu Mingusu. To ne bo le koncert, temveč pravi multimedial-ni pristop k jazzu, saj se bo poleg tehtne glasbe v izvedbi milanskega kvarteta Bap.Ti.Zum, še zvrstilo prej branje odlomkov iz Mingusove avtobigrafije in nato pa še film »Charles Mingus«, ki ga je leta ’68 režiral Thomas Reichman. Po prvem jazzovskem srečanju bo nastopil
znani gost letošnjega festivala, ki se vrača po lanskemu odličnemu koncertu in po velikem povpraševanju . 19. marca bo namreč v kinodvorani Corso pričakovani koncert Michela Petmccianija, ki pa bo tokrat pripeljal s seboj kar šest izvrstnih glasbenikov.
To pa bo gotovo za sladokusce jazz glasbe presenečenje, ker je skupina novi Petruccianijev glasbeni projekt. Naslednji glasbeni datum bo 1. aprila v Kulturnem domu. To bo koncert »EsTensioni«, letošnja novost, ki bo tudi v prihodnjih sezonah predvidena kot redna točka. 2e samo ime pove, da bo to nekakšno srečanje med glasbeniki iz naših krajev in iz vzhodnih držav. Letos se bosta na tem prvem srečanju predstavila slovensko-hrvaški sekstet »Miro Ka-doič Ensemble« ter skupina iz naše dežele »Incontrijazz«, ki jo vodi pianist Glauco Venier. Zanimiva pa bo gotovo konCna jam session koncerta.
Naslednji koncert pa bo gotovo privabil oboževalce brazilske glasbe. To bo nastop Flore Purim in Airta Moreire v spremstvu skupine Fourth VVorld, in sicer 25. marca v kinematografu Corso. Zakonca Purim-Moreira sta že dolgoletna glasbena sopotnika. Flora Purim je že leto po preselitvi iz Brazilije v ZDA (preselila se je leta 1968) postala sodelavka znanih imen jazz glasbe. ZaCela je sode-
lovati najprej s Stanom Getzom, ki ji je odprl vrata tudi v Evropo. Po Stanu Get-zu je postala Članica skupine Gila Evan-sa, nato pa je skupaj z možem Moreirom začela delati z Milesom Davisom, s skupino VVeather Report, Z Leeom Morganom in Ronom Carterom. Prav tako tudi Airto Moreira v letih sodeluje z imenitnimi imeni, med katerimi naj omenimo le Keitha Jarretta in Stanleya Clarkea. Tudi na tem koncertu se bo Florin glas nežno sprehajal po jazzovskih notah obarvanih še z brazilsko folklorno glasbo in nenazadnje tudi s pop-rockom.
Po tem koncertu spet znano ime: v kinematografu Corso bo 8. aprila na vrsti koncert, posvečen velikemu Antoniu Carlosu Jobimu. Predstavil se bo »Jobim Moroelenbaum Quintet«, ki je bil ustanovljen leta ’95 in v katerem igrata tudi Paulo in Daniel Jobim. Čeprav je kvintet relativno mlad, je sodeloval že z imenitnimi imeni, kot so med drugimi Chico Barque, Caetano Veloso, Sarah Vaughan in Ryuichi Sakamoto.
Zadnje srečanje z jazz glasbo bo 23. aprila. To bo zanimiv nastop dua David Murray in Aki Takase. Japonka Aki Takase je izredna pianistka, ki sicer v Italijo bolj malo zahaja. Saksofonist Murray že nekaj let uspešno sodeluje z japonsko pianistko in skupaj sta posnela ploščo »Blue Monk«.	Pan
_____ALBANIJA / MEDTEM KO UPORNI JUG NE ZAUPA V NEDELJO SKLENJENEMU SPORAZUMU_
Politično gašenje upora sedaj prioriteta za vse politične sile
TIRANA - Nedeljski politični razplet s sporazumom med predsednikom Salijem Berisho in opozicijo ni vplival na dejansko stanje na terenu, saj se upor stopnjuje in se Siri z juga proti osrednjemu in vzhodnemu delu Albanije. V nedeljo je predsednik Berisha na pritiske Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in s posredovanjem italijanskega zunanjega ministra Dinija z opozicijo podpisal sporazum v devetih točkah, ki naj bi Albanijo popeljal iz sedanje družbeno-politič-ne in gospodarske krize. V prvih urah so upoma mesta sporazum ocenila kot zmago, saj predvideva splošno amnestijo za civiliste in vojake, ki so sodelovali v uporu, sestavo koalicijske vlade, v kateri bi polovico resorjev namenili opoziciji, podaljšanje premirja za en teden, tako da bi lahko uporniki vrnili orožje, predčasne volitve pred junijem, proglasitev 16. marca za dan žalosti za žrtve zadnjih dni, mednarodno nadzorstvo nad volitvami, obvezo nove vlade o obnovi v upom prizadetih krajev tudi z mednarodno pomočjo, postopno ublažitev določil o izrednem stanju in nadaljevanje dialoga z vsemi strankami.
Včeraj pa je bilo jasno, da bo politično gašenje upora težje in dolgotraj-neše od predvidenega. V zadnjih mah so se namreč uprla še druga mesta (Per-met, Berat, Kuchova) in vasi, tako da je Tirana izgubila nadzorstvo ne samo nad kraji zahodno od reke Viosa temveč tudi nad kraji vzhodno od te reke. Da bi bila mera polna, so uporniki zasedli tudi največje oporišče albanskega vojnega letalstva pri Ku-chovi (nekdanji Oytet Stalin). Sinoči še ni bilo jasno, ah je glavnini migov uspelo odleteti z oporišča, ali pa so se piloti pri dražili upornikom, ki sedaj razpolagajo tudi z vojnim letalstvom.
Odbor za varnost Gji-rokastra je včeraj zavrnili nedeljski sporazum, ker ni dovolj jamstev, da ga bo režim spoštoval. Med dragim je prefektura prejšnji teden razdelila ogromno orožja pristašem Berisheve
Demokratske stranke, tako da je na tem območju nastala ilegalna strankarska milica, kar je priznala tudi gjirokastrska prefektura. Prav pri Gjirokastru pa je včeraj prišlo do številnih eksplozij v skladišču orožja v Kordhoku, ki so ga v soboto uporniki oplenili, sedaj pa ga je nekdo zažgal. Na vsem območju, ki je v rokah upornikov so namreč na delu pripadniki tajne policije Shik, ki poskušajo s provokativnimi in terorističnimi dejanji povzročiti še večjo zmedo in kaos, krivdo pa zvaliti na mestne varnostne odbore in na upornike. Nič čudnega torej, da so včeraj voditelji upora poudarjah, da bi lahko začeli vračati orožje le po sestavi koalicijske vlade narodne enotnosti. Ob navajanju starega albanskega pregovora, da je ranjeni volk nevarnejši od zdravega, sedaj zahtevajo odstop Salija Berishe, ker se bojijo, da jih bo izigral in se maščeval. Seznam žrtev se medtem iz ure v uro daljša, tako da je ljudi vedno bolj strah, a kaj
ko Italija bežečim noče priznati statusa političnega begunca, tako da si je včeraj nakopala kritike vatikanskega glasila Osserva-tore Romano.
Ob taki pat poziciji je torej Italija dala na razpolago svojo vojaško ladjo San Giorgio, ki pluje v Otrant-skih vratih, za pogajanja z uporniki. Včeraj je bilo na San Giorgiu osem predstavnikov vlorskega odbora za varnost, ki so Italijo in mednarodno skupnost zaprosili za pomoč in še obenem obvezali, da bodo poskrbeli za vračanje orožja, ki je v rokah ljudi. Obenem so zahtevah »jamstva za korektno, hitro in mimo uresničitev devetih točk nedeljskega sporazuma«. Odbor je obenem zagotovil, da se bo vsestransko potrudil, da se v Vloro vrneta mir in red. Veleposlanik Paolo Foresti je s to italijansko pobudo v bistvu legitimiral uporniški odbor, a kaj ko so v albanskem kaosu tudi take diplomatsko vprašljive pobude za nekatere sprejemljive.
Pravoslavni pop pri uporniški cestni zapori pred mestom Gjiorokastar, ki je od sobote ponovno v rokah upornikov (AP)
DIPLOMACIJA / PO NEKAJLETNIH STIKIH IN POGAJANJIH
Vatikan in Ubija vzpostavili normalne diplomatske odnose
Priznanje libijskim naporom za zagotovitev verske svobode
VATIKAN - Sveti sedež in Libijska dža-mahirija sta vzpostavili diplomatske odnose. To so včeraj sporočili v Vatikanu, kjer je predstavnik za tisk Joaquin Navarro Vališ navedel, da bo vatikanski predstavnik v Libiji msgr. Jose Sebastian Laboa, apostolski nuncij na Malh. Navarro je sporočil, da je vzpostavitev diplomatskih odnosov priznanje Libiji za njene pozitivne rezultate na področju verske svobode. Vatikan se zavzema, da bi južna obala Sredozemlja vedno bolj območje miru, trdnosh in varnosti.
Napoved o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Vatikanom in Libijo ni pre-senetila svetovne diplomacije. Se predsi-nočnjim je v intervjuju za tretje italijansko omrežje Libijski voditelj Muamar al Gadafi napovedal, da bodo kmalu v Vatikanu odprh hbijsko predstavništvo. V istem intervjuju je Gadafi poudaril, da je terorizem lahko politična strategija, »a umazana in podla strategija«, ki je v nasprotju s političnimi metodami. Polkovnik Gadafi je ob
koncu intervjuja poudaril, da je želja Libije »odprava terorizma kot politične metode«.
Navarro Vališ pa je včeraj v Vatikanu povedal, da so se odnosi med Vatikanom in Libijo izboljšali po obisku vatikanskega državnega tajnika za odnose s tujino msgr. Jeana Louisa Taurana marca leta 1994. Sledili so obiski libijskih delegacij v Vatikanu. Papež Janez Pavel H. je ob imenovanju Sebastiana Laboe včeraj imenoval za apostolskega vikarija v Bengaziju Sylve-stra Carmela Magra, dosedanjega apostolskega vikarija za Tripolis.
Reakcije na včerajšnjo vzpostavitev diplomatskih odnosov so bile v glavnem pozitivne. Molčali so le v VVashingtonu in Londonu, kjer dosedaj niso skrivah, da bi bilo kaj takega nedopustno priznanje za Gadafija. Kot kaže, to Vatikana ni motilo, ker je po njegovem pomembnejši dialog od konfrontacije in ker je treba skrbeh tudi za duhovno življenje kakih 25 hsoč katoličanov, ki živi in dela v Libiji.
NOVICE
Prodi na Poljskem
VARŠAVA - Italija odločno podpira vključitev Poljske v NATO in odločno nasprotuje vsakršni pravici veta s strani Moskve v zvezi s tem vprašanjem, je dejal italijanski premier Romano Prodi po pogovorih s poljskim kolegom VVlodzi-mierzom Cimoszevdczem v Varšavi in tako skušal pomirih Poljsko glede nedavnih izjav ita-hjanskega zunanjega ministra Lamberta Dinija v Moskvi, po katerih naj bi Rusiji dodelil nekakšno pravico nadzora nad tem vprašanjem. Kot je zatrdil Prodi, Italija tudi zavrača predlog o širitvi zveze NATO na podlagi sporazuma med štirimi evropskimi državami in Rusijo, zavzema pa se, da bi NATO in Rusija podpisala sporazum pred ali med julijskim vrhom v Madridu. Prodi se je sestal tudi s poljskim predsednikom Aleksandrom Kwasniewskim in kardinalom Jožefom Glempom. (STA)
V Latviji zmagala levica
RIGA - Na nedeljskih lokalnih volitvah v Latviji so zmagale leve stranke. Kot je sporočila osrednja volilna komisija, se je najbolje odrezala naslednica nekdanje komunistične partije. Socialnodemokratska stranka, ki je v mestni skupščini v Rigi dobila 11 od 60 poslanskih sedežev, enega več od vladne stranke »Domovina in svoboda«.(STA)
Na Malti zmagala desnica
LA VALETTA - Na nedeljskih delnih občinskih
Muamar al Gadafi (AP)
KITAJSKA / PRVI PRIMER PREUSMERITVE POTNIŠKEGA LETALA S TAIVANA V KITAJSKO
V LR Kitajski prosil za zatočišče
Kitajske oblasti pa bolj skrbijo bombna atentata zadnjih dni v Pekingu
PEKING - LR Kitajska je prvič doživela, da je neki zračni gusar preusmeril potniško letalo z nacionalistične Kitajske na njeno ozemlje. Ugrabitelj je 47-letni brezposelni tajvanski novinar Liu Shan-Chung, ki se je v pilotski kabini polil z bencinom in zagrozil, da se bo sežgal, če letala ne preusmerijo. Boeing 757 tai-vanske letalske družbe Far east ah transport je imel na krovu 150 potnikov in osem članov posadke, iz Kaohsiunga pa je bil namenjen v Taipeh. Po ugrabitvi taivanski lovski prestrezniki niso posegli, da ne bi povzročih nesporazumov s kitajsko protizračno obrambo, ki je prav tako poslala proti letalu svoje lovce. Letalo je nato pristalo v Xiamenu, kjer se je zrač-
ni gusar predal in zaprosil za politično zatočišče. Kitajske oblash so boeingu dovolile, da se vrne v domovino.
To pa ni bil edini zaplet. Pekinške oblash bolj skrbi bombni atentat, ki se je v petek pripetil v kitajskem glavnem mestu in ki je ranil deset ljudi. Pekinški Zupan Jia Quinglin je včeraj potrdil vesti o atentatu in navedel, da so posostrili budnost (na sliki AP) in da do sedaj nimajo dokazov, da bi bil atentat povezan s teroristično dejavnost ujgurskih separatistov iz Xinjianga. Oblash so vsekakor zaskrbljene, ker je pred petkovim atentatom prišlo do podobnega atentata v čehtek, ki pa k sreči ni terjal žrtev.
strstvo. Pred petimi meseci so na parlamentarnih volitvah v državi zmagali laburisti, medtem ko je bila desnica poražena. Malteški laburistični premier Alfred Sant je že izrazil razočaranje ob izidu vohtev.(STA)
Spremenili sporni zakon
SEUL - Južnokorejski parlament je sprejel spremembe nove delovne zakonodaje in s tem omilil sporne omejitve pravic delojemalcev. Novi osnu-
zadovoljstvo nad omenjenimi spremembami zakonoaaji, saj po njihovem mnenju niso dovolj daljnosežne ter v njin niso upoštevane vse njihove zahteve.(STA)
Odprti Masleniški most
ZADAR - Promet s pontonskega mostu na Novskem žrelu na Hrvaškem so prvič preusmerili na novozgrajeni Masleniški most. Most je zgradil splitski Konstruktor, dolg je 377 metrov in širok 21, 40 meha. Novi Masleniški most je petnajsti največji most na svetu iz armiranega betona. (STA)
GORICA
Torek. 11. marca 1997
PRIMORSKA POJE / KONCERT V CENTRU LOJZETA BRATUŽA
Praznik za ljubitelje zborovskega petja
Lep uspeh prvega od dveh goriških koncertov revije
Nastop okteta Simon Gregorčič iz Kobarida (foto Bumbaca)
FILM / »TISOČ... IN ENA NOC«
Nočni naval v kino
Izjemen uspeh nočnih predstav kina Viftoria
Polnočni predstavi spektakularnega filma »Indi-pendence day«, ki ju je uprava kina Vittoria v petek in soboto ponudila občinstvu za simbolično vstopnico tisoč lir v okviru novega sporeda »Tisoč... in ena noč«, sta želi nepričakovan up eh. Velika dvorana je bila v soboto nabito polna, le malo manjši pa je bil obisk v petek. Ob skoraj brezplačni vstopnici je tolikšno zanimanje za film, ki so ga v Gorici že predvajali, mogoče razložiti z neprimerljivo kvaliteto predvajanja, ki jo omogočajo najsodobnejše tehnološke naprave kina, kjer bodo naslednji petek in soboto, vedno opolnoči, predvajali integralno verzijo cult-movieja Ridleya Scotta »Blade runner«.
Nocoj pa je vabilo kina Vittoria namenjeno zahtevnejšemu občinstvu z novim avtorskim filmom iz sporeda »Vittoria off«. Na vrsti je »Kansas city« Roberta Altmana z izredno bogato igralsko zasedbo. Film bodo kot ostale iz sporeda “d’essai”, za katerega je na voljo tudi zelo ugoden abonma (55 tisoč lir za 10 poljubno izbranih filmov), vrteli danes v veliki in jutri v mali dvorani.
NOVICE
Štipendiji za študij v tujini absolventoma diplomatskih ved
Na mednarodni dan žena se je soboto zvečer v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža zbralo številno občinstvo ljubiteljev zborovske glasbe. Na programu je bil namreč drugi večer Primorske poje, tradicionalne in priljubljene revije zborovskega petja, ki letos že osemindvajse-tič povezuje primorske pevske zbore z obeh strani meje. Revija se je zaCela v petek s koncertoma v Zgoniku in Vipavi, že drugi večer pa je ponudil prvega od dveh koncertov, ki bosta letos v Gorici. Revijo pri nas prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete. Slednja je priredila sobotni večer, ki je potekal sočasno z nastopom primorskih zborov v Škofijah in je - po besedah poslušalcev - zelo lepo uspel.
V imenu organizatorjev
je pred nastopi zborov na koncertu v Bratuževem centru pozdravila odbornica Zveze slovenske katoliške prosvete Anka Černič, ki se je spomnila predvsem lika Lojzeta Bratuža: pevci in poslušalci so se zbrali v domu, ki nosi ime po glasbeniku in simbolu slovenskega upora raznarodovalni politiki fašizma in to ob letošnjem spominu na šestdeseto obletnico njegove nasilne smrti.
Na koncertu je sodelovalo je pet primorskih zborov iz matice in zamejstva, ki so poslušalcem predstavili z izvedbami pesmi na dokaj zadovoljivi kakovostni ravni. Pred goriško publiko so se tako zvrstili Mešani pevski zbor iz Šempetra pod vodstvom Albina Kogoja, Oktet Simon Gregorčič iz Kobarida z umetniškim vodjo Metodom Bajtom, Mešani zbor Obala iz Kopra z dirigentom Wal-t er jem Lo Nigrom, Mladinski zbor Tabor Kalce 1869 iz Knežaka z zborovodjo	Alojzijem
Boštjančičem, zamejsko zborovsko kulturo pa je zastopal Ženski zbor Tabor z Opčin, ki ga od vsega začetka vodi Sveto Grgič (letos proslavlja 20. obletnico svojega delovanja). Napovedoval je Jan Leopoh.
Občinstvo je bilo kakor rečeno številno in mešano po starosti. V dvorani je bilo kar precej mladih obrazov, veliko ljubiteljev zborovske glasbe pa je prišlo tudi iz matice.
Naslednji koncert v okviru letošnje revije Primorska poje v Gorici bo v Kulturnem domu v soboto, 12. aprila.
RAZSTAVA / FRANCA MORANDI V KULTURNEM DOMU
Dan žensk počastili z likovno razstavo
Furlanska umetnica se predstavlja v Gorici s "kolaži plastičnih listov in akrilnih barv"
Slikarka F. Morandi ob prof. Vetrihu in ravnatelju doma Komelu (foto Bumbaca) V petek, na predvečer
8. marca mednarodnega praznika žensk, so v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprli razstavo furlanske slikarke Franke Morandi. Otvoritvena slovesnost se je hočeš nočeš prepletala s toplino slikarkine ustvarjalnosti, ki je pritegnila precejšnje število likovnih privržencev kot tudi slikarkinih osebnih prijateljev.
Na otvoritvi je najprej v imenu upravnega odbora Kulturnega doma spregovoril ravnatelj Igor Komel, ki je še posebej poudaril izbiro slikarke iz Vidma kot izraz vloge “odprtega kulturnega pristanišča”, ki jo dom ima za Slovence, Italijane in Furlane. Podčrtal je tudi, da je razstava umetnice lepa priložnost za praznovanje 8. marca.
Morandijevo je nato
predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih. Dela umetnice, ki živi in ustvarja v Vidmu, je označil kot “neke vrste kolaža, ki ga umetnica ustvarja s pomočjo plastičnih listov in akrilnih barv na papirnatih površinah...”
Razstava Franke Morandi bo v galeriji Kulturnega doma na ogled do 19. marca. Obisk je možen ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure, pa tudi v večernih urah med prireditvami, ki se vrstijo v domu.
GORICA / ZA DOM PRI ONKOLOŠKEM CENTRU
Solidarnostni pohod s Travnika
Med udeleženci so bili tudi številni ugledni občani
KINO a SOLSKE VESTI
GORICA
VITTORIA 1 Spored Vittoria off: 17.40-20.00-22.15 »Kansas city«. Rež. Robert Altman. Igrajo J.J. Leigh, H. Belafonte, M. Richardson.
VITTORIA 3 17.00-19.30-22.00 »Jerry Maguire«. L Tom Cruise. Kandidat za 5 oscarjev.
CORSO 17.00-18.40-20.20-22.00 »Space Jam«. Bugs Bunny in M. Jordan.
E3
ČESTIIKE
Na pobudo goriške Trgovinske zbornice in fakultete za mednarodne in diplomatske vede so včeraj na sedežu univerzitetnih tečajev v Ul. Alviano podelili dve štipendiji v spomin na Silvio Bisiol in Pier-liugija Taurina, študentoma v Gorici, ki sta predlanskim umrla v prometni nesreči. Štipendiji sta prejela dr. Klena Storari in dr. Alberto Geromet, ki sta pred kratkim z odličnim uspehom diplomirala iz mednarodnih in diplomatskih ved in bosta sedaj lahko šla na prakso v tujino, k italijanskima trgovinskima zbornicama v Kanadi in Avstraliji.
Razstava mladih likovnikov “Signum est” v centru Lenassi
V mladinskem klubu “Centro di aggregazione giova-nile” v Kapucinski ulici 21 (zavod Lenassi) so v petek odprli skupinsko razstavo “Signum est”. Razstavlja osem mladih likovnih ustvarjalcev: Bojan Bitežnik, Massimiliano Busan, Paolo Figar, Olga Kolenc, Claudio Mrakic, Emesto Paulin, Ivan Rob in Zmago Sfiligoj. Dela bodo na ogled do 28. marca ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 23.30.
Na pobudo številnih goriških društev in organizacij so v nedeljo zvečer tudi v Gorici priredili pohod z baklami in nabirko za Sklad za gradnjo doma za svojce pacientov Centra za zdravljenje rakastih obolenj v Avianu. Vsak od
udeležencev je namreč vplačal denarni znesek v korist omenjene humanitarne pobude, ki jo izvajajo v številnih krajih naše dežele. Udeleženci, med njimi je bilo kar precej uglednih osebnosti, so kre-nili ob 18.30 s Travnika ter
obšli glavne goriške ufice. Cilj je bil na Battistijevem trgu, kjer je bila zatem, v prostorih UGG še kulturna prireditev z nastopom pevskih zborov.
Na sliki (foto Bumbaca) z nedeljskega solidarnostnega pohoda
Hunt, hura, za našega noneta DANILOTA iz Stan-dreža! Danes svoj 84. rojstni dan slavi. Se na mnoga zdrava leta mu kličejo pravnuk Jan in domači vsi!
^ OBVESIILA
SKPD F. B. SEDEJ je objavilo razpis za letošnji festival narodnozabavne glasbe v Steverjanu, ki bo 4., 5. in 6. julija. Prijave je treba poslati do 15. maja.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI/CGIL obvešča, da je vsak torek od 9. do 12. ure in od 15.30 do 18. ure in petek od 9. do 12. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah na razpolago sodelavec sindikata za izpolnjevanje obrazcev 730.
NA SEDEŽU SKGZ V GORICI (Ul. Malta 2, tel. 531644) je na razpolago videokaseta s priložnostno brošurico o množični manifestaciji Slovencev na Travniku 20. maja 1984.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da so izoblikovali osnutka za občinski grb in prapor. Občanom sta na vpogled v tajništvu na županstvu do 22. marca ob umiku za stranke. Ob petkih med 11. in 12. uro je prisoten tudi odbornik za kulturo za morebitna pojasnila s tem v zvezi.
ODBOR STARSEV UČENČEV prireja v sodelovanju z Didaktičnim ravnateljstvom v Ul. Brolo dve srečanji na temo Dinamika odnosov šola - družina. Predavala bo dr. Angelca Zerov-nik s Pedagoškega inštituta Univerze v Ljubljani. Prvo srečanje bo 17. marca ob 20. uri, drugo pa 24. marca v OS O. Zupančiča v Ul. Brolo.
IZLETI
DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU prireja od 26. do 31. avgusta križa-renje po Sredozemlju z obiskom Tunizije in Malte. Pojasnila nudijo Jožef Ferle-tie (Poljane), Michele De Lorenze (Doberdob) in Al do Jarc (Doberdob).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi na velikonočni ponedeljek, 31. marca, izlet po Vipavski dolini z vodenim ogledom starega mesta Križ in Vipavske kleti. Po kosilu bo družabnost s plesom, tombolo in žrebanjem pirhov. Prijave na sedežu ob sredah do 12. marca in pri poverjenikih.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - AT.LA SALUTE, Ul. Cosulich, tel. 711315.
POGREBI
Danes: 9.00, Anita Licinio iz splošne bolnišnice v cerkev in pokopališče v LoC-niku; 11.00, Teresa Bregant vd. Plesničar iz splošne bolnišnice v cerkev in pokopališče v Standrežu; 13.15, Ve-neranda Goss vd. Visintin iz splošne bolnišnice v Marjan.
KRMIN / SOLIDARNOSTNI SHOD NA POBUDO VZPI-ANPI
VOLITVE / KANDIDATI ZA POKRAJINO
Zavrnili kriminalizacijo odporniškega gibanja
Gonja proti komisarju Vanniju je povsem neutemeljena
V	zavezništvu Oljke še nobene izbire
V	Kartelu morda skupna lista CCD-CDU - Po odpovedi Scarana "veterani" snubijo Tuzzija
Nabito polna dvorana nekdanjega kina Italia v Krminu je dokazala, da vse polno ljudi pri nas še vedno ceni protifašistično borbo in njene vrednote. V njej so na Goriškem bili številni slovenski in italijanski ter furlanski borci. »Abbia-mo lottato insieme« je bil naslov knjige, ki jo je že pred leti napisal komisar italijanske divizije Gari-baldi-Natisone Giovanni Padoan-Vanni. V njej je opisal dolgo pot garibaldinske divizije, ki je tesno sodelovala s slovensko partizansko vojsko. Prav njemu v solidarnost je pokrajinski odbor VZ-PI-ANPI priredil nedeljski shod.
Vanni je namreč že nekaj časa tarča samozvanega zgodovinarja Marca Pirine, ki skuša razvrednotiti celotno odporniško gibanje in ponovno ovrednotiti fašizem. Spravil se je tudi na Vannija, vse to pa je imelo posledice tudi na sodnem področju. Pri Pojdi v Furlaniji so garibaldinci leta 1944 ustrelili nekaj sodelavcev fašistov in nacistov. Vse to so nekdanji partizanski komandanti, med temi tudi Vanni, pošteno opisali v po vojni napisanih spominih. Nič novega in nič skritega torej. Po nalogu rimskega tožilca Pititta pa so pred nekaj tedni karabinjerji v Furlaniji izkopali nekaj kosti teh umrlih. S tem se je začela gonja proti Vanniju, čeprav, kot sam pravi, mu še nihče ni poslal obtožnice ali kaj podobnega.
Solidarnostna manifestacija z Vanni jem (na njej so pozdravili tudi zasto-
pniki nekaterih občin, državni in deželni parlamentarci, zgodovinarji in zastopniki strank ter organizacij) je pokazala, da je spomin na odporniško gibanje v Italiji in tudi pri nas še danes zelo živ. Obtožbe so letele tudi na tiste današnje politike, ki skoro enačijo mlade, ki so šli v odporniško gibanje, z onimi, ki so šli v Mussolinijevo salojsko-faši-stično vojsko. Obsodbe je vreden tudi šolski sistem, ki ni v povojnem času pravilno ovrednotil odporništva. Osrednji govor je imel predsednik VZPI-ANPI Silvano Bacicchi, medtem ko so besede nekdanjega partizanskega komisarja Vannija izražale zadovoljstvo in ganjenost.
M.W.
Giovanni Padoan na srečanju v Krminu (foto Bumbaca)
Niti nedeljsko zasedanje zavezništva za Oljko ni prineslo razjasnitve glede izbire predsedniškega kandidata in predstavitve eno ali več listami. Po skoraj osemurni seji so se delegacije razšle brez dogovora in z obvezo, da se ponovno srečajo sinoči. Sestanek je bil skoraj izključno namenjen izbiri predsedniškega kandidata. Imenoma prof. Luigija Menghinija in predsednika CONI Giorgia Bran-dolina, ki ohranjata največ možnosti, sta se pridružili še dve: LS je umaknila vrsto doslej predloženih imen in predlaga svojega občinskega tajnika v Gorici Alberta De Fabrisa, predstavniki sredinskih strančic pa so potegnili na dan tudi ime odv. Agosti-
POSVET / VČERAJ NA SEDE2U UNIVERZITETNIH TEČAJEV V GORICI
Evropa in socialna politika
Evropska unija je sredi tranzicije: v teku je revizija ustanovnega sporazuma, čez dve leti bomo dobili skupni denar, čez tri se bo unija razširila. Pomembno je, da ti procesi, ki bedo začrtali Evropo prvih desetletij tretjega tisočletja, ne ostanejo domena vodilnih organov unije, temveč zajamejo državljane in družbene sile. Tako je ugotovil generalni direktor Komisije EU za kulturo in informiranje Franco Chittolina na posvetu na temo Medvladna konferenca in državljanske pravice včeraj na goriški univerzi. Ob sodelovanju študentskih, sindikalnih in družbenih organizacij, ki dejujejo na socialnem področju, je bil govor zlasti o socialnih vprašanjih v Evropi. Vlade 15 držav članic razpravljajo o teh vprašanjih v okviru medvladne konference, katere zaključke in sklepe bodo evropski ministri sprejeli junija v Amsterdamu. Goriški posvet, ki se ga je udeležila tudi koordinatorka načrta za informiranje o socialnih vprašanjih pri EU Anna Catasta, je tako ponudil priložnost zapridobivanje mnenj o evrospki socialni politiki glede državljanskih pravic, enakopravnosti, zaposlovanja, priseljevanja, mamil itd.
GLEDALIŠČE / V GORIŠKEM KULTURNEM DOMU
KRONIKA / V NEDELJO ZVEČER
Glasbena komedija o Ostržku požela uspeh
Nocoj »Filumena Marturano« v slovenščini
h Soče potegnili truplo S&Jetnika
Možakar je naredil samomor
Prizor iz sobotne komedije o Ostržku (foto Bumbaca)
Kulturni dom je v soboto gostil zabavno glasbeno komedijo »Non a caso a Pinocchio cresce il našo« v izvedbi skupine »Estra-vagario teatro« iz Verone. S temeljito predelano zgodbo o Ostržku in vrtoglavim ritmom domislic so veronski gledališčniki lani v Gorici zmagali na poletnem festivalu amaterskih odrov. S tem so si zagotovili sobotni nastop v redni sezoni, ki je bil po odzivu gledalcev nadvse uspešen.
Zanimiv gledališki dogodek bo v Kulturnem domu tudi nocoj ob 20.30 z igro »Filumena Marturano« Eduarda de Filippa, ki se vrača na slovenske odre na pobudo ZSKD kot sad sodelovanja poklicnih gledališčnikov SSG in skupine slovenskih amaterskih igralcev.
Potapljači so že v nedeljo okrog 19.30 kljub temi našli truplo moškega srednjih let, ki se je okrog 18. me s pevmskega mosta pognal v Sočo. Okrog 20. me so truplo potegnili iz vode. Vesti, ki so se razširile v nedeljo zvečer, da gre za mlajšega moškega, so včeraj dobile tudi potrditev. Ožji sorodniki so namreč v utopljencu prepoznali 38-letnega delavca Lorenza Nicosio (na sliki - foto Bumbaca), ki je živel v ulici Gelsi v Gorici. Semkaj se je preselil šele pred kratkim, medtem ko je dotlej živel v Ronkah.
Alarm je v nedeljo dala neka ženska, ki je v bližini mosta v vodi opazila truplo, ki pa je kmalu zatem potonilo. Zenska je takoj obvestila policijo.
Pričela se je poizvedovalna oziroma reševalna akcija. Policisti so na pevm-skem mostu, kjer je iskanju utopljenca sledilo veliko radovednežev, našli torbo, ki jo je domnevno tam pustil Nicosia. Menda je do tragične odločitve in usodnega koraka prišlo zaradi težavnih družinskih razmer.
na Maja.
Izbira kandidata pa je tesno povezana s temeljno opredelitvijo, ali nastopiti s skupno listo ali ne. Ker glede kandidata ni bistvenih korakov naprej, je pričakovati, da se bo teža razprave sedaj osredotočila na način predstavitve. To zahtevo so na primer postavili Zeleni (Fiorelli, ki zagovarja skupno listo, je prejšnji četrtek zapustil pogajanja, v nedeljo pa se jih je udeležil “kot opazovalec” v pričakovanju, da se partnerji izjasnijo), z njo pa soglaša še marsikdo drug. Največ težav prihaja menda s strani predstavnikov DSL in LS s tržiške-ga konca.
V Kartelu svoboščin, ki bo nastopal z ločenimi listami, morajo razčistiti še nekaj obrobnih vprašanj.
Eno od teh je možnost skupne liste CCD-CDU. Sprva so napovedah ločeni listi, sedaj pa se kot kaže premišljajo ob spoznanju, da je za vsako listo potrebnih vsaj tisoč podpisov.
S problemom kandidatur se še ukvarjajo tudi pobudniki liste “Svolta ison-tina”, ki jo sestavljajo “veterani” lokalne politike zlasti iz socialističnih in socialdemokratskih vrst (Zucalli, Alberti, Pini, Lupi). Nekdanji župan Scara-no je iz zdravstvenih (in morda tudi sodnih) razlogov zavrnil ponudbo predsedniške kandidature (kandidiral pa naj bi za svetovalca). Pobudniki liste sedaj pričakujejo odgovor rezervnega kandidata, prav tako bivšega župana Erminia Tuzzija.
'1
NOVICE
Predstavitev zbornika o Simpoziju o septembru 1943
V pokrajinski sejni dvorani bodo danes ob 17.30 predstavili zbornik s simpozija zgodovinarjev, ki ga je novembra 1995 priredila goriška pokrajinska uprava v sodelovanju z Inštitutoma za preučevanje odporniškega gibanja iz Trsta in Vidma in na katerem so razpravljali o dogajanjih v septembru 1943 v naši pokrajini in deželi. Publikacijo bosta predstavila podpredsednik pokrajinske uprave Claudio Calligaris in zgodovinar prof. Teodoro Sala.
Drevi na Kostanjevici koncert dua Chiandetti - Vascotto
V	frančiškanskem samostanu na Kostanjevici bo danes peti glasbeni večer v okviru ciklusa Glasba z vrtov sv. Frančiška. Ob 19.30 bosta v prijetnem okolju nastopila znana glasbena poustvarjalca, sopranistka Veronica Vascotto in kitarist Giulio Chiandetti. Medtem ko bosta v prvem delu koncerta 'izvajala skladbe starejših avtorjev, bo drugi del namenjen spoznavanju sodobnih avtorjev iz Furlanije Julijske krajine. Koncert se bo sklenil s spletom španskih ljudskih pesmi.
Samostojna razstava del mojstra Giovannija Viole
V	baru “La chicchetteria” v Petrarcovi ulici 1/1 bodo drevi ob 18.30 odprli fotografsko razstavo Giovannija Viole. Mojstra ni treba posebej predstavljati saj je med najstarejšimi in najbolj aktivnimi člani fotografskega krožka CIFI. Je vnet zagovornik ideje o sodelovanju in prijateljstvu med narodi k čemur lahko veliko pripomore prav umetnost, oziroma fotografija. Razstava je po tematiki dokaj bogata, vendar pa kljub vsemu izstopajo podobe žensk. Razstava bo na ogled do 6. aprila.
Ilegalno čez mejo, pri sebi pa so imeli ponarejene listine
Policija je na območju Gorice prestregla tri tuje državljane z območja nekdanje Jugoslavije ter jih priprla. Na državno ozemlje so namreč prišli po ilegalni poti, pri sebi pa so imeli ponarejene osebne listine. Odtod tudi ukrep o priporu.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KULTURNI DOM GORICA
vabita
na ogled gledališke predstave
PFllumesMi
« (Janl tuutno
Režija: MARIO URSIC Kulturni dom Gorica
Danes, 11. marca 1997, ob 20.30 uri
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano tel 0218069191,806919201 -fax 02186465358
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano
Vse zunanje trgovinske in druge bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
LJUBLJANA / OB PRODIJEVEM OBISKU
INTERNET PRIHODNOSTI
NOVICE
Slovenskoitalijansko poslovno srečanje
Na GZS bodo italijanskim podjetnikom predstavili slovensko gospodarstvo
V Dusseldorfu se rojeva največji multimedijski projekt na svetu
' LJUBLJANA - Predsednika italijanske vlade Romana Prodija, ki je sinodi prispel na uradni obisk v Slovenijo, spremlja tudi modna gospodarska delegacija. Sestavljajo jo predstavniki 22 italijanskih podjetij, združenj, bank in zavarovalnic, ki se bodo danes na Gospodarski zbornici Slovenije sestali s predstavniki slovenskih ministrstev za gospodarsko sodelovanje, za finance ter za promet, Banke Slovenije, poslovnih bank, nekaterih združenj in podjetij.
Gospodarska zbornica Slovenije bo gostom iz Italije predstavila slovensko gospodarstvo. O dvostranskem gospodarskem sodelovanju med državama bodo spregovorili predstavniki ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, o slovenskem bandnem sistemu pa predstavnika
Banke Slovenije in Združenja bank Slovenije. Skupnemu delu poslovnega srečanja bodo sledili dvostranski pogovori.
Pomemben del jutrišnjega slovensko italijanskega poslovnega sredanja je namenjen vprašanjem sodelovanja na področjih gradbeništva, prometa, bank in zavarovalnic. Ker so v italijanski delegaciji moCno zastopani predstavniki bank, napoveduje udeležbo na poslovnem srečanju kar sedem večjih slovenskih bank in Združenje bank Slovenije. Pogovorov se bodo udeležili tudi predstavniki Slovenskega zavarovalnega biroja in Slovenske izvozne družbe ter podobne italijanske družbe Sace, italijanskih združenj za gradnjo avtocest (Ance), za energetiko (ENI), industrijskih podjetij Italije (Confindustria), avtomo-
bilskih proizvajalcev (An-fia) ter majhnih podjetij (Confapi). Med slovenskimi podjetji pa velja omeniti Elektro Slovenija (Eles), Družbo za avtoceste (Dars), Petrol in SCT.
Blagovna menjava med Slovenijo in Italijo je v letih od 1991 do 1995 precej naraščala, lanska blagovna pa je bila nekoliko manjša kot leta 1995. Predlanski obseg blagovne menjave med državama se je povzpel na 2, 8 milijarde dolarjev, kar je dvakrat večji obseg kot leta 1991, lanska blagovna menjava pa je znašala skoraj 2, 7 milijarde dolarjev.
Slovenija je lani izvozila v Italijo za 1,1 milijarde dolarjev blaga, kar je za dobrih 100 milijonov dolarjev manj kot leta 1995. Iz Italije pa je lani uvozila za 1, 59 milijarde dolarjev blaga, kar je skoraj toliko kot leto prej. (STA)
MUENCHEN - Medtem, ko Bill Clinton še sanja o "internetu prihodnosti", v katerega naj bi do leta 2002 vložili 300 milijonov dolarjev in tako za štirikrat poveCafi hitrost dostopa do strani na mreži, pa se bo ta vizija v Nemčiji uresničila že 10. marca letos, piše tednik Focus. Tega dne bo gospodarski minister nemške zvezne države Nor-drhein VVestfalen VVolfgang Clement namreč uradno odprl projekt InfoCity, najveCji multimedijski test na svetu. Ob otvoritvi bo na novo omrežje priključenih 2000 uporabnikov, že v zaCetku prihodnjega leta pa naj bi se njihvo število povečalo na 50.000, novo, iz optičnih kablov zgrajeno omrežje jim bo omogočalo, da besedilo, slike in posnetke na domač ekran dobijo s hitrostjo 2500 megabitov na sekundo, kar je 1000-krat hitreje kot sedaj. Novo omrežje bo tako odpravilo živce parajoče Čakanje med surfanjem po internetu. Projekt, ki sta ga leta 1994 zasnovala evropski komisar Martin Bangemann in direktor podjetja Veba Ulrich Hartman, v zaCetku leta 1996 pa ga je uresničilo Vebino hčerinsko podjetje Vebacom, ki je položilo 220 kilometrov optičnih kablov, je po dosedanjih podatkih stal vec kot 100 milijonov mark. Med drugim je bilo treba razviti nov modem, ki omogoča hiter in nemoten prenos podatkov. Po pričakovanjih se bo na virtualno mesto prihodnosti lahko priključil vsakdo, ki živi na testnem območju (Bonn, Koeln, Duesseldorf, Duisburg, Oberhausen, Bochum, Dortmund in VVuppertal). Potrebna programska in tehnična oprema stane 1899 mark, za 9, 95 marke na mesec pa lahko vsak uporabnik brez telefonskih stroškov neomejeno pregleduje strani na internetu. (STA)
____BANČNIŠTVO / RIMSKI MLINI VČASIH ZELO POČASI MELJEJO_
Sicilcassa ima nenasilno žrelo
RIM - Nekateri, tudi sedanji, italijanski ministri in osrednja Banka Italije v posamičnih primerih zelo hitro ukrepajo, v drugih pa so polževo počasni. Lahko bi v prvo kategorijo uvrstili primer Tržaške kreditne banke, kjer so zelo hitro ukrepali s tem, da so jo likvidirali. V drugo kategorijo pa uvrščamo primere velikih bank na italijanskem jugu, ki so v zelo slabem položaju, Rim pa v njihovem primeru ukrepa z izredno počasnostjo. Primer Ban-co di Napoli, za katerega delno sanacijo je Prodijeva vlada iz državnega proračuna, torej iz žepov vseh davkoplačevalčev, vzela 2.000 milijard lir, je najbolj eklatanten. Nic manj pomemben v tem oziru je primer palermske hranilnice Sicilcassa.
V tej veliki banki, ki ima v vsej Siciliji, in delno tudi dru-
god v državi, 243 okenc, sta komisarja osrednje banke že nekaj Časa. Svoj kapital, vreden 1.066 milijard lir, si je banka že požrla, saj je samo njihova zadnja bilanca za leto 1995 (komisarja bilance za leto 1996 ne bosta naredila) izkazovala izgubo
I.	137 milijard lir. V tem letu so, kljub težavam, zbrali nekaj nad
II.	000 milijard hranilnih vlog, dal; so 9.800 milijard lir posojil. Vendar pa kar 5.600 milijard sodi v kategorijo rizičnih posojil, t.j. vec kot posojila. Prav nic ne kaže, da bodo ta rizično izposojeni denar dobili nazaj. Sicilcassa torej posluje pod komisarsko upravo, Rim je ni likvidiral, pa Čeprav je njen položaj naravnost brezupen.
Marsikatera solidna italijanska banka bi si zelo želela dobiti to precej razvejano mrežo bančnih okenc, vendar pa do-
slej vsi ostajajo na oknu in gledajo, kaj se bo zgodilo. NoCejo tvegati svojega denarja.
Glavni delničar te banke je s 23 odstotki deželna uprava Sicilije. Komisarja sta po zelo dolgem Času letos januarja konCno izdelala sanacijski naCrt za banko. Tri so rešilne opcije, od navadnega preživetja do vmesne točke pa tja do bodočega razvoja banke. Za najbolj enostavno rešitev bi potrebovali 1.200 milijard, za vmesno 1.500, za razvojno pa kar 1.800 milijard lir. Glavni delničar, deželna uprava Sicilije, nima denarja za nobeno teh opcij. Državni zaklad nima v tej banki delnic, kot jih ima v Ban-co di Napoli in v drugi banki na Siciliji (Banco di Sicilia), ki je prav tako v težavah. Zaradi tega si tu noCe prevzemati odgovornosti. Vendar pa vse
kaže, da bo prav vlada morala še enkrat dati v to luknjo kar precej moCno iniekcijo denarja vseh davkoplačevalčev (Severna liga bi se seveda tudi v tem primeru proti vila), kajti, Ce bi prišlo do zloma banke, bi se zlomilo gospodarstvo na Siciliji. To pa rimske vladarje zanima veliko bolj kot “slovenska malenkost” v Trstu.
V nekaj vec kot letu dni sta komisarja Sicilcasso prevetrila. Zmanjšanje števila uslužbencev in korenito znižanje njihovih prejemkov (od povprečnih 104 na 80 milijonov lir letno) pa pomenita le pilulo v proračunskem breznu te kar velike banke. Nad 5 tisoč milijard rizičnih posojil najbrž ne bodo nikdar veC dobili nazaj. Kaj bo z banko, bi moralo biti znano najkasneje v letošnjem septembru.
Marko VValtritsch
lil
Uspeh pordenonskega sejma »Orlo Giardino«
PORDENON - Že na sam dan odprtja, v soboto, kot tudi v nedeljo, je na prodenonskem sejmišču bilo vse polno ljudi. Z velikim zanimanjem so si ogledovali vse kar je bilo razstavljenega tisoči in tisoči vrtnarjev in ljubiteljev cvetja. PordenonsM sejem »Grto giardino« sodi namreč med najbolj uspešne sejme. Sejem bo odprt do vključno nedelje in pobudniki si nadejajo, da bo letošnji obisk zares rekorden.
V	teh dneh bo na sejmu tudi nekaj posvetov. Pomemben je tisti napovedan za sredo, 12. marca s pričetkom ob 15. uri. Govorih bodo o kmečkem turizmu, še zlasti upoštevajoč najnovejša deželna navodila na tem področju. V zadnjem Času se je ta gospodarska panoga zelo razširila, vendar pa je prišlo do kaotičnega stanja. Sedaj so stvari spravili v svoj okvir. V naši dežeh je danes že veC kot 200 kmečkih turizmov, H jih ne smemo istovetiti z osmicami.
V	petek, 14. marca, vedno popoldne, bo na vrsti posvet o sadjarstvu. Pobudnika sta videmska fakulteta za kmetijstvo in ERSA. Govorih bodo predvsem o vlogi in pomenu sadjarstva pri nas v trenutku, ko iz nekaterih držav Evropske zveze prihaja v Italijo sadje, M je veliko cenejše. (m.w.)
Nemčija odprta trgovski center v Moskvi
MOSKVA - Nemčija je pred nekaj dnevi odprla trgovski center v ruski prestolnici. Ruski predsednik Boris Jelcin je v sporočilu udeležencem otvoritvene slovesnosti ocenil, da je dogodek dokaz, da bosta Nemčija in Rusija tudi vnaprej razvijali že sedaj dobre medsebojne gospodarske odnose. Ruski predsednik je še dodal, da bo Nemčija tudi v prihodnje ostala najpomembnejši ruski trgovinski partner. (STA/AP)
Promet evropskih letalskih družb lani večji za 10,5 odstotka
LONDON - Promet evropskih letalskih družb po svetu je bil lani večji za 10, 5 odstotka, je bilo objavljeno v Londonu. Najbolj, in sicer za 13,1 odstotka, se je povečal promet proti Severni Ameriki, na linijah proti Daljnjemu vzhodu in Avstraliji za 12, 1 odstotka ter znotraj Evrope za 7, 4 odstotka. Za 1, 7 odstotka se je povečalo tudi povprečno število potnikov na letalu. Tudi tovorni letalski promet se je v povprečju povečal za 1,4 odstotka, vendar pa se razmere na posameznih tržiščih razlikujejo. Tako je prometni letalski promet evropskih družb na tržišču Severne Amerike padel za 6, 3 odstotka, medtem ko se je proti Daljnemu vzhodu povečal za 7, 9 odstotka. SoCasno pa naj-veCja svetovna proizvajalca letal ameriški Boeing in evropski Airbus razpravljata o razvoju novih letal, še zlasti o razvoju novega modela "super jumbo je-ta" z več kot 500 potniki. (STA/Tanjug)
Nujna združitev Renault-Peugeot
PARIZ - Nekdanji generalni direktor nemškega proizvajalaca avtomobilov Volkswagna Daniel Goedevert je v nedeljskem pogovoru na radiu Eu-ropel ocenil, da se morata francoska Renault in Peugeot nujno združiti, Ce se želita soočiti z mednarodno konkurenco na avtomobilskem trgu. Po Goedevertovem mnenju bi se lahko tako združenje obdržalo tudi 100 let. Goedevert francoskim proizvajalcem avtomobilom očita preveč zaprt pristop ter meni, da bi morali v okviru sodelovanja z drugimi evropskimi proizvajalci v prihodnje veC vlagati na tržišča prihodnosti, ki so na Kitajskem, v Afriki in Južni Ameriki. (STA/AFP)
<	10. MAREC 1997	v Ul	ZAH
			
	valuta	nakupni	prodajni
			
<	ameriški dolar	1680,00	1725,00
m n S 0	nemška marka	985,00	1005,00
	funt šterling	2694,00	2749,00
	švicarski frank	1135,00	1165,00
</>	N h <	CO W	belgijski frank	47,20	49,20
	francoski frank	289,00	299,00
	danska krona	255,00	265,00
S; co oc 3 (_	nonreška krona švedska krona	241.00 216.00	251.00 226.00
s z IM flJ N OC	kanadski dolar	1219,00	1259,00
	portugalski eskudo	9,42	10,32
	nizozemski gulden	868,00	893,00
	avstrjski šiling	138,80	143,30
O	španska pezefa	11,23	12,33
<	grška drahma	6,03	6,83
1X5	irski šterling	2593,00	2673,00
	japonski jen	13,47	14,37
J jjf	avstralski dolar	1285,00	1355,00
lin f	madžarski florint	8,75	11,50
ifejgrigeej 'mp-	hrvaška kuna	230,00	280,00
	slovenski tolar	10,60	11,00
		
10. MAREC 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1683,00	1713,00
nemška marka	986,00	1004,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	868,00	893,00
belgijski frank	47,36	49,16
funt šterling	2681,00	2761,00
irski šterling	2598,00	2693,00
danska krona	256,00	266,00
grška drahma	6,15	6,75
kanadski dolar	1219,00	1254,00
švicarski frank	1137,00	1162,00
avstrijski šiling	138,89	143,39
slovenski tolar	10,60	11,00
	
10. MAREC 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1695,670
EKU	1930,860
nemška marka	994,240
francoski frank	294,800
funt šterling	2711,040
nizozemski gulden	882,750
belgijski frank	48,193
španska pezeta	11,726
danska krona	260,750
irski funt	2635,750
grška drahma	6,326
portugalski eskudo	9,907
kanadski dolar	1236,630
japonski jen	13,992
švicarski frank	1151,400
avstrijski šiling	141,270
norveška krona	247,670
švedska krona	222,100
finska marka	333.300
MILANSKI BORZNI TRG
10. MAREC 1997____________INDEKS MIB-30: -0,93%
delnica	cena var. % delnica	cena var. %
Alleanza Ass. Bca di Roma Bca Fideuram Benetton Comit Credit Edison Fiat
Gemina
Generali
Imi
Ina
Italgas La Fondiaria Mediaset Mediobanca
12.551	+0,24
1.268	-0,47
4.619	+0,43
20.738	+0,65
3.423	-0,86
2.256	+0,08
9.607	+1,57
5.448	-0,52
374	—
30.784	+0,04
15.190	-0,33
2.263	-0,17
5.992	-0,46
6.579	-0,46
7.059	-1,24
11.369	-0,39
Mediolanum
Montedison
Olivetti
Parmaiat
Pirelli Spa
Ras
Rolo
Saipem
San Paolo To
Sirti
Štet
TIM
Telecom Ita
15.287	-0,01
1.246	-0,63
629	+0,36
2.291	-1,67
3.745	+2,65
15.327	-0,80
14.362	-21,90
7.779	-1,10
11.904	+0,12
10.758	-
7.962	+0,97
4.420	-0,13
4.377	+0,04

[H KOŠARKA |-| ATLETIKA / PO DVORANSKEM SVETOVNEM PRVENSTVU
Danec Kipketer glavna zvezda prvenstva, Rona May edina zlata za Italijo
Popoln polom slovenskih tekmovalcev
PARIZ - V Parizu se je končalo svetovno atletsko dvoransko prvenstvo. Osrednja osebnost je bil prav gotovo Danec VVilson Kipketer, po rodu iz Kenije, kijev treh dneh dvakrat izboljšal svetovni rekord na 800 metrov. Prvič mu je to uspelo v predtekmovanju (1:43, 96), nato pa še v finalu, ko se je ura zaustavila na 1:42, 67. Šestindvajsetletni Kipketer je za rekordni tek in zmago prejel skupno 100.000 dolarev (in Se dodatnih 50.000 dolarjev za svetovni rekord v predtekmovanju), s čimer je mednarodna atletska zveza prebila led, kar zadeva podeljevanje denarnih nagrad na velikih tekmovanjih.
Zadnji dan tekmovanja sta bila dosežena Se dva svetovna rekorda. Ruska ženska štafeta v postavi Cebukina, Gončarenko, Kotlia-rova in Aleksejeva je na 1600 metrov dosegla čas 3:26, 84, kar je 38 stotink sekunde hitreje od znamke nemške štafete na SDP v Sevilli leta 1992. Ameriška atletinja Stacy Dra-gila pa je postala prva svetovna dvoranska prvakinja v skoku s palico in to z višino 4,
40 m, s čimer je izenačila svetovni rekord.
Najbolj izenačena je bila preizkušnja žensk na 60 metrov z ovirami, kjer je zmagala Jamajčanka Michelle Freeman (7, 82), ostala mesta pa so morah "razdehti" sodniki, saj so kar tri atletinje v cilj prišle s časom 7, 84. Po posvetu in dolgotrajnem ogledovanju fotofi-niSa so drugo mesto prisodili Jamajčanki Gillian Russell, bron pa sta si razdehti Američanka Cheiyl Dickey in Francozinja Patri-cia Girard.
V italijanskem taboru so se včeraj veselili zmage skakalke v daljino Fione May, ki je vdakrat popravila italijanski dvoranski rekord in zmagala z daljavo 686 cm pred Nigerijko Ajunwa, ki je skočila 680 cm.
Nastope slovenskih tekmovalk in tekmovalca, ki so pred odhodom na SP načrtovati eno odličje in dve do tri uvrstitve v finale, bi lahko označili kot popoln polom, predvsem najmočnejših orožji. Srebrna olimpijka in najboljša slovenska športnica v letu 1996
Cibono
Prvo tekmo dobili Hrvati
Danes bodo na sporedu povratne tekme osmine finala evropske košarkarske lige, morebitne tretje tekme pa bodo na sporedu v četrtek, domačini pa bodo ekipe, ki tokrat igrajo v gosteh.
Ljubljanska Smelt Olimpija je v Zagrebu zapravila priložnost za presenečenje in bo zato danes (ob 20. uri v Hali Tivoli) pred domačimi gledalci skušala izenačiti stanje v zmagah in nato pojutrišnjem dosed Se drago zmago. V Zagrebu so Ljubljančani zaigrali izvrstno v obrambi, in izjemno netočno v napadu. Obrambo so sposobni ponoviti, v napadu pa se enkrat tako slabo ne morejo igrati.
Zanimivo bo tudi v Bologni, kjer igrata Kinder in Stefanel, tretji italijanski predstavnik Teamsvstem pa gostuje v Sevilli.
DANAŠNJI SPORED: Kinder - Stefanel, izid 1. tekme 59:67; Barcelona (Spa) - Alba Berlin (Nem) 95:77; 01ympiakos (Grč) - Partizan Beograd (ZRJ) 81:71; Maccabi (Izr) -Efes (Tur) 67:76; CSF Sevilla (Spa) - Teamsvstem 70:73; Smelt Olimpija - Gibona 58:61; Estudiantes (Spa) - Villeurbanne (Fra) 74:97; Limoges (Fra) - Panathinaikos (Grč) 67:68
Fiona May med zmagovitim skokom (AP)
Brigita Bukovec je ostala celo brez načrtovanega finala, Gregor Cankar, ki se je poleg Britte Bilač edini uvrstil v finale, je na koncu osvojil 7. mesto, Bilačeva pa je bila 12. Jerneja Perc je v teku na 60 metrov osvojila deveto mesto, nastope na SP pa so že po petkovih kvalifikacijah končale Anja Valant v troskoku (13, 36, 17. mesto), Saša Proko-fijev na 60 metrov (7, 43, 19. mesto) in Alenka Bikar na 200 metrov (24, 08, 20. mesto).
Daleč najuspešnejša reprezentanca so bile ZDA, ki so skupšno osvojile 16 kolaj (6 zlatih, 3 srebrne in 7 bronastih. Druga najuspešnejša reprezentanca je bila Rusija (3 zlate, 1 srebrna, 4 bronaste), medtem ko je Kuba osvojila 3 zlatevv in 2 srebrni kolajni. Prav gotvo z izkupičkom niso zadovoljni v italijanskem taboru, saj je edino, sicer zlato, kolajno osvojila Fiona May. Sicer pa je kolajne osvojilo 32 držav.
ZAČETEK SVETOVNEGA PRVENSTVA V FORMULI 1
McLaren po treh letih spet slavil
David Coulthard presenetil vse - Svetovni prvak Hill končal nastop še pred Startom
MELBOURNE - Angleški voznik formule 1 Damon Hill se je vpisal v zgodo-vino kot prvi svetovni prvak, ki mu ni bilo usojeno začeti uvodne dirke v naslednji sezoni. Kot vse kaže, je Hillu odpovedal motor v krogu za ogrevanje in dirka se je zanj končala v travi ob progi Se pred začetkom. Dosti bolje se ni godilo njegovemu nekdanjemu moštvenemu kolegu pri VVilliamsu Jacquesu Villeneu-vu, ki skupaj z Johnnyem Herbertom in Eddiem Irvinom ni končal prvega kroga. Prva dva sta trčila v voznika ferrarija, vsi trije so ostali nepoškodovani, če ne štejemo »psihične« škode in nekaj kletvic zaradi predčasnega konca. Med predčasno izpadlimi se je znašel tudi mlajši brat Nemca Michaela Schumacherja Ralpf, ki mu je bil to prvi nastop v Fl.
Največ veselja pa je letošnja uvodna dirka za svetovno prvenstvo prinesla nekoč nepremagljivemu moštvu McLaren, ki je doživljal svoje zlate čase z Nikijem Laudo, Ayrtonom Senno in Alainom Proštom. Škot David Coulthard je v neposrednem dvoboju premagal nemška voznika Schumacherja in Hein-za Haralda Frentzena ter po več kot treh
letih osvojil prvo zmago za Mclaren-Mer-cedes ter svojo drugo v 42 dirkah za svetovno prvenstvo.
Coulthard je imel med dirko le en postanek v 33. krogu, ko ga je prehitel Frentzen. Slednji se je predolgo obiral med postankom v 39. krogu in dovolil Coulthardu, da ponovno preide v vodstvo, ki ga do konca dirke več ni izpustil iz rok.
Izidi velike nagrade Avstralije (skupno 58 krogov, dolžina kroga 5,302 km):
1. David Coulthard (VB/McLaren-Merce-des) 1:30:28, 718 (povprečna hitrost: 203, 926 km/h); 2. Michael Schumacher (Nem/Ferrari) + 20, 046; 3. Mika Hakki-nen (Fin/McLaren-Mercedes +22,177; 4. Gerhard Berger (Avt/Benetton-Renault) +22, 841; 5. Otivier Panis (Fra/Prost-Mu-gen-Honda) +1:00, 308; 6. Nicola Larini (Ita/Sauber-Petronas) +1:36, 040; vrstni red voznikov za svetovno prvenstvo:!. Coulthard 10 točk; 2. Michael Schumacher 6; 3. Hakkinen 4; 4. Berger 3; 5. Panis 2; 6. Larini 1; konstruktorji:!. McLa-ren-Mercedes 14; 2. Ferrari 6; 3. Benet-ton-Renault 3; 4. Prost-Mugen-Honda 2; 5. Sauber-Petronas 1.
SMUČANJE / PO SLALOMU NA JAPONSKEM
Zdaj samo še finale v Vailu
V slalomu in skupni uvrstitvi na vrhu še ni nič odločenega
SHIGA KOGEN - Avstrijec Thomas Stangassinger je zmagovalec moškega slaloma za svetovni pokal na olimpijski progi v japonskem Shiga Ko-genu. 31-letni olimpijski zmagovalec je na predzadnji tekmi sezone ugnal Norvežana Firma Christiana Jaggeja za 84 stotink sekunde, drugi Nor-
NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...
Vsi evropski klubski odbojkarski pokali v Italijo
Italijanski odbojkarski klubi so tako v moški kot v ženski konkurenci osvojiti letos vse evropske pokale. Potem ko sta pred tednom dni Area Ravenna prio moških in Gierre Rim pri ženskah slavila v pokalu CEV, pa so v nedeljskih finalih zmagali Las Daytona Modena in Foppapedretti Bergamo v pokalu evropskih prvakov, Alpitour Cuneo in Anthesis Modena pa v pokalu pokalnih zmagovalcev. Edino razočaranje predstavlja Sisley iz Trevisa, ki je na turnirju najboljše četverice v pokalu prvakov na Dunaju osvojil šele četrto mesto.
Pokal prvakov, moški: Las Daytona - Noliko (Bel) 3:0 (15:7, 15:7,15:12); ženske: Foppapedretti - Ura-locka 3:1 (7:15, 15:12, 15:9, 15:9); pokal pokalnih zmagovalcev, moški: Alpitour - Otimpiakos (Grč) 3:0 (15:9,15:10,15:6); ženske: Anthesis - Riom (Fra) 3:0 (15:13,15:6,15:7)
V nogometni A ligi polom Sampdorie
IZIDI 23. KOLA: Atalanta - Sampdoria 4:0, Ca-gliari - Lazio 0:0, Fiorentina - Bologna 3:2, Inter - Ju-ventus 0:0, Napoti - Milan 0:0, Perugia - Parma 1:2, Reggiana - Pfecenza 0:0, Roma - verona 4:3, Vicenza - Udinese 2:0.
VRSTNI RED: Juventus 44, Parma 40, Inter 38, Sampdoria 36, Roma, Bologna in Atalanta 35, Vicenza 34, Lazio, Fiorentina in Napoti 31, Milan 30, Udinese 28, Piacenza 25, Perugia 23, Cagliari 20, Reggiana in Verona 17.
PRIHODNJE KOLO (v soboto, 15. 3.): Juventus -Roma, Milan - Fiorentina, Parma - Inter; v nedeljo, 16. 3.: Bologna - Napoti, Cagliari - Vicenza, Lazio -Atalanta, Sampdoria - Reggiana, Udinese - Perugia, Verona - Piacenza.
B liga: Brescia in Lecce bežita
IZIDI 25. KOLA: Brescia - Cosenza 2:0, Chievo -Bari 3:2, Empoli - Palermo 3:1, Lecce - Genoa 1:0, Padova - Cremonese 2:2, Pescara - Cesena 2:2, Ravenna - Castelsangro 1:0, Reggina - Lucchese 4:2, Sa-lemitana - Torino 2:1, Venezia - Foggia 2:1.
VRSTNI RED: Brescia 46, Lecce 45, Pescara 42, Torino 40. Ravenna in Empoli 38, Genoa in Chievo 36, Bari 35, Foggia 33, Venezia 31, Padova in Saler-nitana 30, Reggina 27, Castelsangro 26, Lucchese 25, Palermo in Cremonese 24, Cesena in Cosenza 23.
C2 liga: Triestina končno le zmagala
Triestina - Baracca ID (0:0)
Strelec: Benetti v 86. minuti.
Triestina: Vinti, Birtig, Benetti, Brevi, Scattini, Grandini (Pivetta od 73. min.), Nzamba (Aldrovandi
od 70. min.), Pavanel (Auhameyang od 58. min.), Spilli, Polmonari, Marsich.
OSTALI IZIDI 25. KOLA: Arezzo - Forli 1:0, Fano
-	Maceratese 2:1, Giorgione - Iperzola 3:0, Ponsacco -Massese 1:1, Pontedera -Livorno 1:1, Rimini - Vis Pesaro 2:1, Temana - Sandona 1:0, Tolentino - Piša 3:1.
VRSTNI RED: Temana 47, Livorno 45, Maceratese 40, Piša in Giorgione 36, Triestina in Rimini 34, Tolentino, Vis Pesaro in Arezzo 33, Baracca 32, Sandona 29, Iperzola 28, Ponsacco 27, Forli 26, Massese in Fano 25, Pontedera 24.
PRIHODNJE KOLO: Triestina - Arezzo
Košarka: Genertel lahko spet upa
Po zmagi nad Scavolinijem ima tržaški Genertel spet nekaj možnosti, da si zagotovi obstanek v Al ligi. Tržačani so po točkah ujeli prav Pesaro, le dve točki več pa ima Viola iz Reggia Calabrie. Iz lega je že izpadla Montana iz Forlija, druga ekipa pa bo ena od teh treh. Do konca sta Se dve koli, v prihodnjem pa bo Genertel doma igral z rimskim Telemarketom, v Pesaru pa bo srečanje med Scavolinijem in Violo.
Genertel - Scavolini 81:67 (43:37)
Genertel: Biganzoli, Firič 2, Laezza 15, Tonut 4, Guerra 15, Vianini 6, Gianolla 8, Pol Bodetto 6, Ali-begovič 25, Herriman.
Scavolini: Esposito 25, Rossi 7, Volpato, Conti 7, Gray 12, Bonaccorsi 4, Panichi 3, Pistilli, Guarasci 3, Thompson 6.
PM: Genertel 11:19; Scavolini 23:30; met za 3 točke: Genertel 10:20 (Biganzoli 0:1, Laezza 4:8, Tonut 0:1, Guerra 3:5, Gianolla 1:1, Alibegovič 2:4); Scavolini 4:23 (Esposito 2:13, Rossi 0:2, Gray 0:2, Bonaccorsi 1:2, Panichi 1:3, Guarasci 0:1); PON: Firič v 26. min. (58:51), Pol Bodetto v 30. min. (64:58), Laezza v 37. min. (73:63).
OSTALI IZIDI 24. KOLA: Kinder - Teamsystem 63:67, Polti - Cagiva 81:70, Telemarke! - Fontana-fredda 69:78, Rolly - Montana 88:68, Stefanel - Be-netton 85:83, Viola - Mash 87:89 po podaljšku.
VRSTNI RED: Benetton 40, Kinder 34, Stefanel 32, Teamsystem 30, Mash 28, Cagiva in Telemarket 24, Polti, Fontanafredda in Rolly 22, Reggio Calabria 18, Scavolini in Genertel 16, Montana 8.
PRIHODNJE KOLO: Teamsystem - Stefanel, Fon-tanafredda - Kinder, genertel - Telemarket, Benetton
-	Rolly, Scavolini - Reggio Calabria, Cagiva - Montana, Mash - Polti.
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: 1X1 XX2 XI1 11XX; DOBITKI: 13 (748 dobitnikov) 14.369.000 lir; 12 (16.970 dobitnikov) 631.500 lir.
Totogol
PRAVILNA NAPOVED: 2-6-7-10-18-22-23-26; DOBITKI: 8 (26 dobitnikov) 245.294.000 lir; 7 (3.421 dobitnikov) 1.395.000 lir; 6 (135.286 dobitnikov) 34.900 tir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: 12 12 IXIX XXIX; DODATNA DIRKA: 9 -13; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 2.362.199.705 tir); 12 (17 dobitnikov) 41.808.000 lir; 11 (456 dobitnikov) 1.558.000 lir; 10 (5.455 dobitnikov) 130.000 lir.
Slovenska nogometna liga:
Koper odvzeftočko Primorju
IZIDI 20. KOLA: HIT Gorica - Maribor Branik 4:2, Mura - Rudar 1:1, Koper - Primorje 0:0, Korotan -Olimpija 1:0, Publikum - Beltinci 3:2.
VRSTNI RED: Primorje 41, Maribor Branik 38, Hit Gorica 33, Publikum 29, Rudar 27, Olimpija 26, Mura 25, Korotan 23, Beltinci 19, Koper 13.
Težka zmaga košarkarjev Smelta Olimpije v DP J
IZIDI 18. KOLA: Kraški zidar Sežana - Pivovarna Laško 94:84, Republika Postojna - Idrija 86:57, Krško
-	Kovinotehna Savinjska Polzela 52:75, Maribor Ovni - Rogaška Donat danes, Helios Domžale - Litostroj Slovan 77:83, Smelt Olimpija - Satex Maribor 73:68.
VRSTNI RED: Smelt Olimpija 38, Kovinotehna 24, Satex Maribor in Republika 20, Litostroj Slovan in Helios 18, Pivovarna Laško in Idrija 16, Kraški zidar in Maribor Ovni 14, Krško 12, Rogaška 6.
Odbojkarjem Gradisa prva finalna tekma za naslov, jutri v Novi Gorici povratna tekma
Odbojkarji mariborskega Gradisa so v prvi finalni tekmi za državni naslov s 3:1 (13:15, 15:7, 15:6, 15:13) premagali tradicionalnega tekmeca Salonit iz Kanala, ki brani državni naslov. Povratna tekma bo jutri ob 18. uri v Novi Gorici v dvorani Osnovne šole Frana Erjavca, morebitna tretja tekma pa bo spet v Mariboru.
Pri odbojkaricah Koprčanke še prve
IZIDI 12. KOLA: TPV Novo mesto - Ljutomer 3:1, Sobota - Kaepa SOU Ljubljana 3:0, Kemipšlas Koper
-	Špecerija Bled 3:0 (15:1, 15:12, 15:13), Krim -Infond Branik 0:3.
VRSTNI RED: Kemiplas 22, Infond Branik 20, TPV 18, Krim 14, Ljutomer 10, Špecerija Bled in Sobota 6, Kaepa 0.
vežan in tretji na tekmi Ole Christian Fumseth pa je zaostal že 1, 22 sekunde. Na naslednjih mestih so bile razlike vse manjše. Vse boljši Japonec Kiminobu Kimura je za Furu-sethom zaostal vsega Sest stotink in napovedal napad na olimpijskih igrah prihodnje leto na domačem terenu, dodatnih 6 stotink je zaostal Francoz Sebastien Amiez, Se stotinko sekunde več pa najboljši Slovenec Andrej Miklavc. Točke sta osvojila tudi Matjaž Vrhovnik na 15. in Drago Grubelnik na 19. mestu. Rene Mlekuž in Jure Košir sta odstopila že na prvi progi, kljub temu pa si je Košir že pred tem zagotovil slalomski nastop na finalu
Obvestila
svetovnega pokala v Vailu, ob njem pa bo nastopil tudi Miklavc. Podobno kot Košir in Mlekuž prve vožnje niso končali tudi Avstrijec Thomas Sykora, Italijan Alberto Tomba, Švicar Michael von Grueningen in Avstrijec Chri-stan Mayer.
V skupnem seštevku SP se ni veliko spremenilo. Alphand (1072 točk) Se vedno prepričljivo vodi pred Norvežanom Kjetilom Andrejem Aamodtom (955) in Avstrijcem Josefom Stroblom (856). Zato pa je toliko bolj zanimivo v slalomskem seštevku, kjer se je Stangassinger (590) z zmago približal rojaku Sykori (666) na 76 točk in ga na zadnji tekmi se lahko prehiti.
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljuje telovadba za odrasle vsak petek, ob 20.30 v telovadnici Marchesetti v Sesljanu.
JKCUPA
vljudno vabi člane na 25. redni občni zbor, Id bo v petek 14. marca ob 20. v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Turistične ustanove v Sesljanu.
ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK vabi člane naj se udeležijo 16. zamejskega smučarskega prvenstva - Pokal ZSSDI, ki bo 16. marca na Zoncolanu. Informacije nudijo odborniki na telefonski St. 213518. Možnost vpisovanja do četrtka 13. t. m.
ZSŠDI
obvešča, da bo 26. volilni redni občni zbor v četrtek, 13. marca tl. ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah pri Trstu, Miramarski drevored 32.
SK DEVIN
poziva člane, naj se udeležijo veleslaloma veljavnega za 16. zamejsko prvenstvo, ki bo na Zoncolanu 16. t. m. Prijave sprejema tajništvo, najkasneje v četrtek, 13. t. m. Morebitne informacije nudi tajništvo na tel. 2916004.
SKBRDINA
vabi vse člane, prijatelje in ljubitelje smučanja, da se polnoštevilno udeležijo tekme za 16. zamejsko smučarsko prvenstvo. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška 131 jutri, 10. ter v sredo 12. t m. Informacije po telefonu na številkah 212859 ter 213905.
SZ BOR
obvešča vse zainteresirane, da vpisuje v tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki potekajo v večernih urah dvakrat tedensko v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Podrobnejše informacije dobite v uradu, tel. St. 51377 od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
l
16
Torek. 11. marca 1997
ŠPORT, NOGOMET
izidi in lestvice
Elitna liga
IZIDI 23. KOLA: Aquileia - Tama! 1:2, Centro Mobile - Ri-vignano 0:0, Itala SM - Gradese 0:2, Juventina - S. Sergio 0:2, Manzanese - Ronchi 2:1, Pozzuolo - Sacilese 0:0, Pro Fagagna - Farma 1:0, Sevegliano - Sangiorgina 1:0. VRSTNI RED: Rivignano 39, Tarnal 38, Sacilese 37, Manzanese 34, Sangiorgina 33, S. Sergio in Gradese 31, Sevegliano in Pozzuolo 30, Centro Mobile in Itala SM 29, Pro Fagagna 28, Aquileia 24, Ronchi, Farma 23, Juventina 22. PRIHODNJE KOLO: Tamai - Juventina.
Promocijska liga
IZIDI 23. KOLA: Flumignano - Ponziana prekinjena, Lu-cinico - S. Canzian 0:0, Maranese - Capriva 1:1, Primorje -Aiello 3:1, S. Luigi - Sovodnje 2:0, Staranzano - Manzano 2:0, Trivignano - Cussignacco 1:1, Zarja - Mossa 0:1. VRSTNI RED: Mossa 46, Capriva in San Luigi 40, Lucini-co 38, Trivignano in Zarja 34, Ponziana in Marense 33, Flumignano 27, S. Canzian in Sovodnje 25, Manzano in Primorje 24, Cussignacco 22, Staranzano 20, Aiello 17. PRIHODNJE KOLO: Cussignacco - Primorje, S. Canzian -Zarja, Sovodnje - Trivignano.
1.	amaterska liga
IZIDI 23. KOLA: Como - Costalunga 3:1, Medeuzza -Union 0:1, Opicina - Cividalese 0:0, Reanese - Pagnacco 0:2, Riviera - Vesna 2:0, Tarcentina - Forgaria 2:0, Tava-gnacco - Valnatisone 2:0, Torreanese - Zaide Rabuiese 0:0. VRSTNI RED: Pagnacco 47, Torreanese in Tarcentina 44, Cividalese 37, Valnatisone in Como 36, Costalunga 35, Vesna 34, Riviera 33, Union 91 30, Tavagnacco 27, Opicina 26, Reanese 20, Meduzza 17, Forgaria, Zaide Rab. 14. PRIHODNJE KOLO: Vesna - Tavagnacco.
2.	amaterska liga
Skupina D
IZIDI 21. KOLA: CCS - Cervignano 0:1, L. Carso - Moraro 2:0, Mariano - Vdlanovva 0:2, Primorec - Faira 1:1, P. Ro-mans - Kras 4:1, Torre - Medea 2:0, Villesse - Portuale 1:1. VRSTNI RED: L. Carso 48, Pro Romans 44, Mariano 36, Primorec 35, Villanova 31, Torre 29, P. Cervignano 28, Moraro 27, Medea 25, Portuale in Villesse 24, P. Faira 22, CCS 11, Kras 9.
PRIHODNJE KOLO: Kras - Vdlesse, Medea - Primorec. Skupina E
IZIDI 21. KOLA: Premaniacco - Natisone 2:1, Breg - Ancona 0:2, Chiarbola - Aurora 0:2, Domio - Audax 1:1, Olim-pia - Sagrado 0:1, Piedimonte - Isonzo 1:1, Serenissima -Poggio 3:1.
VRSTNI RED: Domio 46, Ancona 40, Isonzo 33, Natisone 32, Chiarbola 31, Poggio 29, Aurora in Breg 28, Piedimonte 27, Premaniacco 23, Sagrado 21, Olimpia 20, Audax in Serenissima 15.
PRIHODNJE KOLO: Aurora - Breg.
3.	amaterska liga
Skupina F
IZIDI 21. KOLA: Begliano - Vermegliano 3:0, Buttrio - Az-zurra 0:2, Paviese - Grado 0:2, S. Vito - Foghano 0:2, Stras-soldo - Mladost 2:0, Terzo - Pieris 0:2, Vida - Romana 2:1. VRSTNI RED: Mladost 44, Vida 43, Begdano 41, Verme-gdano 38, Strassoldo 36, Fogdano 35, Azzurra 34, Romana 29, Paviese 27, Pieris 25, Terzo 18, Grado 17, San Vito 11, Buttrio 8.
PRIHODNJE KOLO: Mladost - Vida Skupina G
IZIDI 21. KOLA: Breg - L. Carso 0:0, Campanede - Gaja 2:4, Cus - SanFAndrea 2:3, Montebedo DB - Servola 2:1, S. Vito - Roianese 0:3, Union - Venus 1:2.
VRSTNI RED: Roianese 49, Gaja in SanVAndrea 43, Campanede 35, Servola 34, Cus Trieste 20, Montebedo DB in Breg 19, L. Carso in Venus 14, S. Vito 13, Union 12. PRIHODNJE KOLO: Gaja - Union, Servola - Breg.
V ELITNI IN PROMOCIJSKI LIGI
Juventina brez sreče Važen uspeh Primorja
Okrnjene Sovodnje so v Trstu izgubile s Son Luigijem Zarja položila orožje z vodilno Mosso - Poraz Vesne v TAL



■
m
ELITNA UGA
Juventina - San Sergio 0:2 (0:0)
JUVENTINA:	Zanier,
Kaus, Bastiani, Romano, Vti-lani, Trampuš, Gambino (Ce-cotti), Zamar, Tabaj (Braida), Montina, Zagato.
Standreške ekipe se Se naprej drži velika smola. Tudi na nedeljskem domačem srečanju proti San Sergiu so varovanci trenerja Zuppic-chinija z igro povsem zadovoljiti, imeti so terensko premoč in veC priložnosti za zadetek, kljub temu pa so ostati praznih rok, tako da postaja njihov položaj, ko do konca manjka še sedem kol, zares zelo kritičen. Naše moštvo je namreč samo na zadnjem mestue, že v prihodnjem kolu pa ga Čaka izredno težko gostovanje pri Tamaiu. Sicer pa je sedaj predvsem pomembno to, da ves Juventi-nin tabor ostane složen in da nogometaši dajo vse od sebe.
Prvi polčas je potekal v znamenju premoči našega moštva, ki je imelo vrsto priložnosti za gol, vendar pa Montina, Villani, Zagato in Zamar pri strelih na gol niso imeti sreče. Juventina je tudi v drugem polčasu imela veC od igre. Gostje pa so nepričakovano po enem od redkih protinapadov povedli. Domačini so se še z večjo vnemo vrgli v napad. Vsi napori, da bi prišli do več kot zasluženega izenačenja, so bili zaman. Pri tem so se nevarno odkrili v obrambi in tako so gostje po izteku regularnega Časa dosegli še drugi zadetek in zadali Juventini kazen, ki je ni zaslužda.
PROMOCIJSKA UGA
Primorje Adriaker - Aietio 3:1 (2:0)
STRELO: Leghissa 2, Bla-nos.
PRIMORJE: Savarin, Cro-cetti, Matcovich, Škabar, M.
Stoka, Mislej, Leghissa, Kuk (Guštin), Pescatori, Crevatin, Blanos.
Proseško moštvo je zasluženo premagalo zadnjeu-vršCeni Aiello in tako osvojilo zlata vredne točke v boju za obstanek. Prosecani so zelo motivirano začeti tekmo in kronali terensko premoč v prvem polčasu z dvema zadetkoma, ki sta ju v 25. minuti dosegla Leghissa, deset minut pozneje pa Blanos. Gostitelji bi lahko zapečatili rezultat že v prvem delu, saj so imeti še nekaj zelo ugodnih priložnosti za gol. Gostje pa so nepričakovano zmanjšali izid na 1:2 v začetku drugega polčasa. Na sreCo pa je razigrani Leghissa dosegel tretji zadetek in tako je proseško moštvo doseglo prepotrebne točke v boju za obstanek v ligi. Ze v prihodnjem kolu pa bo Bi-dussijeva ekipa spet pred skoraj odločilnim srečanjem, saj bo gostovala pri Cussi-gnaccu, ki ima dve točki manj od Primorja.
San Luigi - Sovodnje 2:0 (10)
SOVODNJE: Tommasi, Černič, Tomšič, Sambo, Devetak, GomišCek, Zotti, Inter-bartolo (Florenin), Cescutti (Agosto), Vitturedi, Businedi.
Sovodenjci, ki so igrali brez treh ključnih nogometašev, tokrat s prikazano igro niso zadovoljili. Prerano so se vdali vi usodo. Gostitelji so namreč prvi zadetek dosegli že po dveh minutah, ko si je spretni Michelazzi priboril žogo na sredini igrišča in se nato enostavno »sprehodil« med gostujočo obrambo, preigral nekaj branilcev in nato še vratarja Tommasija. Po tem zadetku si Sovodenjci praktično niso več opomogd. Imeti so sicer dve priložnosti z Businellijem in Vitturel-lijem, domaCa obrama pa se
DEŽELNO IN POKRAJINSKO PRVENSTVO MLADINCEV
Primorje ugnalo zdesetkane Štandrežce
Na Goriškem zmaga Sovodenj, na Tržaškem Vesna igrala neodločeno z Olimpia
DEŽELNO PRVENSTVO
Primorje - Juventina 4:0 (2:0)
STRELCI: Milkovič 2, Bianco, Fogar.
PRIMORJE: Hrovatin, Bukavec, LovreCiC, Braini, Turk, Guštin,
Milkovič, Bianco, Fogar (lozza), Franzot (Cavanna), Mitiani (De Simon).
JUVENTINA: Zagato, Tartaglia, Pahor, Federici, Gorjan, Zorzi,
PrinCiC, Storace, De Francisco.
Juventina se je predstavila v Repnu na derbiju s Primorjem le z devetimi nogometaši. Zaradi šolskega izleta je namreč manjkalo kar sedem igralcev, nekateri pa so zboleli. Proseško moštvo je tako brez vsakih težav zmagalo, Čeprav bi lahko glede na število priložnosti doseglo še višjo zmago. Prosecani (na stiki f Kroma veselje po prvem golu) so v vsakem polčasu dosegli po dva zadetka. Standrežci za zvrhano mero požrtvovalnosti vsekakor zaslužijo pohvalo.
OSTALI IZIDI 22. KOLA: Aqudeia - Staranzano 3:2, Capriva -Gradese 2:0, Muggia - S. Canzian 1:2, Ponziana - Mossa 6:0, S. Luigi - Itala 2:1, S. Sergio - Ronchi 2:1.
VRSTNI RED: Ponziana in Ronchi 49, S. Sergio 48, Itala 40, S.
Canzian 38, S. Luigi 34, Gradese 32, Mossa 31, Muggia 25, Aquileia 23, Capriva 20, Primorjje 19, Staranzano 14, Juventina 11.
PRIHODNJE K.: Staranzano - Primorje, S. Canzian - Juventina.
POKRAJINSKO PRVENSTVO
Sovodnje - Ludnico 1:0 (0:0)
STRELEC: Florenin.
SOVODNJE: Ožbot, Fajt, Devetak. Florenin, Izzo, Bemardis, Pisk, Gorjan, Figelj, Fabjan, Peteani.
Sovodenjci, M so nastopdi v okrnjeni postavi in tudi brez standardnega vratarja, so zasluženo zmagali, saj so stalno imeti pobudo v svojih rokah in tudi večje števdo priložnosti za zadetek. Po precej nezanimivem prvem polčasu se je igra razživela v drugem delu, ko so domačini tudi zasluženo povedli z golom Marka Florenina. Gostje so sicer zadnjih 10 minut ostreje napadali, sovodenjska obramba pa je bila vselej budna in tesna zmaga je ostala doma.
NA TRŽAŠKEM
Vesna - Olimpia 1:1 (0:0)
Strelec za Vesno: Morassut v 93. min. (Um)
VESNA: Gmden, Cossutta, Morassut, Urdih, Steffe, C. Pussini, Budi (v 90. min. Zettina), Castedana (v 30. min. Podi), Beno, D. Pussini, De Rota.
Okrnjena postava Vesne - v napadu je zaigral celo vratar prve ekipe De Rota - je po zelo borbenem srečanju uspela osvojiti točko, Čeprav je imela vseh devetdeset minut terensko premoč. Toda napad domačih ni bil prodoren, tako da bi se lahko celo zgodilo, da bi gostje, ki so po napaki Vesnine obrambe povedli v 74. minuti, odnesli ves izkupiček. To se na sreCo ni zgodilo, saj so Križani ize-naetii iz enajstmetrovke, ki jo je zelo dobri sodnik dosodil v njihovo korist, ko je tekla že 93. minuta tekme.
OSTALI IZIDI: Mont. Don Bosco - Pieris 3:0, Edile Adriatica -Opicina 1:3, Costalunga - Monfalcone 3:1, Latte Carso - Chiarbola 0:3, Vesna - Olimpia 1:1, Domio - S.Andrea 2:0, Turriaco - Portuale 2:6. VRSTNI RED: Domio 50, Opicina 49, Edile Adriatica 41, Latte Carso in Portuale 40, Monfalcone 39, Chiarbola 38, S. Andrea 27, Olimpia in Costalunga 25, Pieris 23, Mont. Don Bosco 16, Vesna 11, Turriaco 8.
PRIHODNJE KOLO: S. Andrea - Vesna.
ni pustila presenetiti. V 60. minuti je odlični Bosco za San Luigi dosegel še drugi zadetek, gostje niso veC reagirali in zmaga je zasluženo pripadla domačemu moštvu.
Zarja - Mossa 0:1 (0:1)
Strelec: Pettarosso v 38. min. (avtogol)
ZARJA: Cocevari, Lorenzi, Prisco, Štrukelj, Valzano, Leonardi, Fajt, Kalc, Padoan, Sclaunich (v 77. min. Deste), Pettarosso (v 46. Ravatico).
Vodilna Mossa je izkoristila ne preveč srečen dan Zarje in iz Bazovice odnesla vse tri točke. Gostje so prevladovati predvsem na sredini igrišča, poleg tega pa niso nic oklevali in velikokrat poslali žogo daleč z igrišča, samo da bi zapravili Cim več Časa. Njihov ctij je bti jasen: z vsemi stia-mi ohraniti minimalno vodstvo, do katerega so prišli v 38. minuti, ko je Pettarosso
po prostem strelu gostov spremenil smer žogi in premagal svojega vratarja Coce-varija. Zarja je imela precej priložnosti, toda izkoristila ni niti ene. Se najbližje izenačenju so bili zarjani v 63. minuti, ko je Valzano iz tretjega zaporednega kota poslal predložek na prvo vratnico, kjer se je znašel Padoan, toda vratar gostov je uspešno posredoval. Nato je Lorenzi streljal proti praznim vratom, kjer pa se je na gol Črti eden od brandcev Mosse in razčistil nevaren položaj.
1. AMATERSKA UGA
Riviera - Vesna 2:0 (1*))
Strelci: Del Medico v 46. (Um), Tonutti v 90. min.
VESNA: Santoro, Bandelj, Giovini, (Grassi), Malusš (Šušteršič), Soavi, Majcen, Fonda, Cutrara, Sedmak, Sannini, Padovan (Lako-seljac).
Križani se z gostovanja pri Rivieri vračajo praznih rok. Vesna prav gotovo ni igrala tako zagrizeno kot prejšnji teden proti Medeuzzi, vseeno pa se ni predala do zadnje minute. Prvi polčas je bil precej uravnovešen s hitrimi akcijami na obeh straneh, a domačini so prav v dodatni minuti povedli. Santoro je slabo posredoval in napravil prekršek nad domačim napadalcem. Sodnik je dosodil U-metrovko, ki jo je Del Medico izkoristil. V drugem delu je Vesna poskušala nadoknaditi zaostanek, vendar so se domačini dobro branili, poleg tega so Križani ostali le z 10 igralci zaradi izključitve kapetana Soavija, ki je dobil dva rumena kartona
V zadnji minuti so domačini v protinapadu dosegli Se drugi gol in pokopali vse upe Križanov. (S.K)
V DRUGI IN TRETJI AMATERSKI LIGI
Samo za Gajo poln izkupiček Drugi domači poraz Brežanov
Kras se je upiral en polčas - Primorec je doma osvojil le točko V 3. AL Mladost kljub porazu še vodi - Bled remi Dolinčanov
2.	AMATERSKA UGA
Breg - Ancona 0:2 (0:1)
Strelca: Dereani v 8. in Sclausero v 76. min. (Um)
BREG: Cecchini, Scibilia, Maiorano, Nal-di, Sancin, Buzzi, Prašel (od 46. Olenik), Vuk (od 46. Biondi), Paoli, Granieri, Canelli.
Proti Anconi so Brežani doživeli drugi letošnji poraz na domačih tleh. Srečanje je bilo izenačeno, obe enajsterici pa sta imeli nekaj težav v obrambi. Gostje pa so bili spretnješi v napadu in so uspešno izkoristili napake domačinov in tako zmagali. Prvi zadetek je padel v 8. min. po protinapadu. Najzrelejšo priložnost za Breg je imel Granieri v 37. min., ko se je znašel sam pred nasprotnikovim vratarjem, ki je strel odbil z nogo.
V drugem polčasu so imeli domačini veC od igre, a si niso ustvarili večjih priložnosti. V 76. min. pa so gostje izvedli protinapad in sodnik je zaradi dvomljivega dotika v Brego-vem kazenskem prostoru dosodil 11-me-trovko, ki so jo gostje uspešno izvedli. Do konca ni bilo drugih omembe vrednih dogodkov. (E.B.)
Primorec - Pro Farra 1:1 (0:0)
PRIMORCEV STRELEC: Srebernich iz Um.
PRIMOREC: Balzano, Frasson, Procente-se, Srebernich, Naperotti (Predonzan), Savino, Vallepulcini (Peres), Birsa, Simonetti (Leghissa), Corona.
Proti poprečni Pro Fani je Primorec iztržil le točko. Po slabi igri v prvem polčasu so se varovani trenerja Leoneja prebudili šele, ko so v drugem delu tekme prejeti gol (v 56. minuti). Odtlej so stalno napadali, gostujoča vrata pa so bila kot začarana. Le proti koncu srečanja je gostiteljem uspelo stanje izenačiti iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik dosodil, ker je gostujoči branilec igral z roko v svojem kazenskem prostoru. Zanesljiv strelec je bil Srebernich.
Pro Romans - Kras 4:1 (2:1)
Strelec za Kras: Rebez v 35. min.
KRAS: Petronio, Succi, Scrigner (v 46. Bertiavac), Barbiani, Vatta, Ridolfo, Vodopivec, Michelus, Rebez (v 67. Indiano), Macor (v 58. min. Emili), Chies.
Krašovci so se favoriziranemu Pro Ro-mansu dobro upirali, na koncu pa so vendarle prepričljivo izgubiti. Se posebej v prvem delu je bil Kras vsaj enakovreden če že ne boljši nasprotnik. V drugem delu pa je Pro Romans brez večjih težav nadzoroval potek tekme in proti koncu dosegel še dva gola.
3.	AMATERSKA UGA
NA GORIŠKEM
Strassoldo - Mladost 2:0 (1:0)
MLADOST: Harland, Argentin, Pelticani, Kobal, Devetta A., Bressan, Mania, Fontana, Devetta R, Marušič (Blason), Gergolet P.
Doberdobcem tudi tokrat proti Strassoldu ni šlo. Tekla je prva minuta, ko je Pelticani nesrečno preusmeril žogo v lastna vrata Gostje so hitro reagirati in Fontana je imel lepo priložnost, ko se je znašel sam sredi kazenskega prostora, a pri strelu ni bil dovolj natančen. Prvi polčas se je iztekel s stalnim pritiskom gostov.
V	drugem polčasu se potek tekme ni spremenil, a kljub požrtvovalni igri Mladosti ni uspelo doseči gola, ker so se domači dobro braniti.
Argentin in ostali so se z napadalno igro izpostavili protinapadom in v enem od teh je prišlo do drugega zadetka. S porazom so še vedno ohranili vodstvo na lestvici, a z zmago se je nevarno približala Viha, ki ima sedaj točko manj od Doberdobcev.
V	prihodnjem kolu pa je na sporedu prav dvoboj med Mladostjo in Villo. (D. G.)
NA TRŽAŠKEM
Campanelle - Gaja 2:4 (1:2)
GAJINI STRELCI: Smilovich, Vescovo, Veglia, Vrše.
GAJA: Martellani, Leban, Capolino, Veglia (Castro), Košir, GombaC, Musolino (Vengust), Subelti, Vescovo (Vrše), Smilovich, Giursi.
Po zelo lepi in privlačni tekmi dveh boljših ekip v tej kategoriji je Gaja zasluženo zmagala in tako ostala na 2. mestu lestvice. Gostitelji so nepričakovano povedli že v 5. minuti. Gajevci so se nato vrgli v napad in ustvairiti vrsto ugodnih priložnosti za gol. Izenačiti pa so šele pet minut pred koncem polčasa s Smilovichem, dve minuti pozneje pa povedli z Vescovom. Gostitelji so nato izkoristiti nezbranost gajevcev in stanje izenačiti. Zadnjih 20 minut pa je Gaja igrala na vse ali nič in Veglia ter Vrše sta dosegla še dva gola in prinesla Gaji zasluženo zmago. Za nove točke zaslužijo pohvalo vsi, še posebej pa sta se izkazala Giursi in Capolino.
Breg B - Latte Carso B 0:0
BREG B: Corrente, Braico, Zobec, Curzo-lo, Paoletti, Camassa, Švab, S. D’Agnolo (od 85’ Pečar), Scoria (od 75’ Russo), Marion, L Ota (od 46’ Švara).
Srečanje med ekipama, ki nastopata izven konkurence (obe imata namreč prvo ekipo, ki igra v 2. amaterski ligi), se je končalo brez zadetkov in brez večjih zanimivosti. Igralci so odbijali žogo Cim dlje od lastnih vrat, da bi imeti Cim manj težav v obrambi. Napadalci so imeti malo priložnosti. Edini omembe vreden dogodek je bil strel Curzola v drugem polčasu, ki je šel malo mimo vrat, vse ostalo pa je treba Cim prej pozabiti. (E.B.)
NAMIZNI TENIS / ŽENSKA Al LIGA
Kras Generali vendar dragi
San Giacomo Siracusa - Kras Generali 2:5
Mauriello - Bersan 1:2, (17:21, 21:17, 9:21); La Spada - Wang 0:2 (4:21, 9:21); Oshonaike - Vanja Milic 2:1 (21:15,17:21, 21:14), Mauriello - Wang 0:2 (18:21, 13:21), Oshonaike - Bersan 2:0 (21:10, 21:14), La Spada - Vanja Milič 0:2 (20:22, 13:21); Oshonaike - Wang 0:2 (10:21,13:21).
Prve igralke Krasa Generali so nas tudi v zadnjem krogu najvisje italijanske namiznoteniške ženske lige ponovno razveselile. Varovanke trenerja Gekeja so vedele, da morajo za vsako ceno doseči zmago proti modli ekipi San Giacomo iz Sirakuze. Za izid smo bili v skrbeh zaradi poškodbe rame Vanje Milic in ker je tudi Ana Bersan cel teden ostala v bolniški postelji. Naša dekleta so morala na gostovanju torej stisniti zobe.
Za dvig morale je bila moCna spodbuda že prva tekma, ko je Bersanova navkljub vročini v izredno trdem boju s prekaljeno NeapeljCanko Rosano Mauriello po treh setih osvojila prvo točko za Kras Ge-nerab. Na klopi Siracuse ni bilo prvokategornike Tržačanke Marzie Parm. Nadomestila jo je drugoka-tegomica Tiziana La Spada. Z njo se je spopadla Vanja Milic v šesti tekmi. Nasprotnica je bila za poškodovano Vanjo trd oreh, ker je branilka. V prvem setu je povedla z 20:17 in edini naCin, da jo Vanja premaga, je bila taktika napada, kar je Miliče-
va tudi naredila. Dosegla je pet zaporednih točk, dejanje vredno heroja. Kresova Kitajka VVang je tudi tokrat brezhibno opravila svojo nalogo; nadigrala je vse tri nasprotnice. VVang le redkim dovoli, da bi se ji približali nad 15 točk, temperamentni Mauriello-vi pa je uspelo priti celo na 18, vendar samo v prvem setu. Za nasprotnice je obe točki dosegla Nige-rijCanka Olafunke Oshonaike, tako kot v Zgoniku, a je imeli tokrat veC opravka z Vanjo Milic, ki ji je odščipnila set. Dokončen rezultat srečanja (2:5) je zaokrožil dvoboj med tujkama, v katerem pa je VVangova nadigrala lepo Črnko Oshonaike.
Uspešnost krasovih igralk po rednem delu prvenstva je naslednja: VVang Xue Lan (na sliki) 33:1, Ana Bersan 13:14, Vanja Milic 13:12, rezervi: Katja Milič 1:1 in Daša Bresciani 0:1.
Izide zadnjega kroga prve ženske lige smo težko pričakovali, zaradi končnega izkristaliziranja mest na prvenstveni lestvici. Bojazen, da se dvoboj med prvouvršCeno Castellano in drugouvrščenim Cocca-gliom le ne bi (morda zaradi bolezni ah kakšnega drugega vzroka) obrnil v korist Coccaglia, se je razblinila. Castellana, absolutni favorit za ponoven naskok na državni naslov, je obdržala sloves nepremagljive ekipe. Sedaj ima Kras Generah enako število točk kot Coccaglio, vendar pa so naša dekleta na drugem mestu, ker so v Zgoniku Coccaglio prema-
gala z višjim rezultatom kot so srečanje izgubile na gostovanju. Lestvica je seveda neuradna, njeno potrditev pa je potrebno počakati iz Rima. Kaj pomeni drugo mesto? Po sistemu razigravanja mest gre drugouvrščeni direktno v polfinale, tretje in Cetrtou-vršCeni pa morata opraviti predkolo s prvouvršCeno ekipo severa ali juga iz A2 lige. Če naši izračuni držijo, bo Kras Generah imel tudi letos možnost, da potrdi lanski naslov državnega podprvaka. To pa je več kot smo priCakovah. Al ligo bosta zapustili Ar-chimede iz Messine in Gesso iz Milazza.
Ostah izidi 14. kroga: LAL Coccagho - Castehana 1:5, Fiamma Archimede Messina - Fiamma ALAR Messina 5:3, Fiamma Gesso Milazzo - Regaldi No-vara 0:5.
Kontih vrstni red: Castellana, Castelgofiredo 28, Kras Generali, LAL Coccagho 22, Regaldi Novara 16, Fiamma ALAR Messina 10, San Giacomo Siracusa 8, Fiamma Archimede Messina 6, Fiamma Gesso Milazzo 0. (J.J.)
KOŠARKA / MOŠKA D LIGA
Kljub porazu borovci še ne mislijo popustiti
Proti Libertasu usoden za poraz slab prvi polčas - Pristop ni pravi
Bor Radenska - Liber-tas 82:89 (33:49)
Bor: Filipčič (0:2 PM, 0:3 2 točki, 0:0 3 točke); Susani 12 (3:6, 3:6, 1:3), PerCič (0:0, 0:2, 0:0), De-beljuh 26 (4:6, 5:7, 4:7), Barini (0:0, 0:3, 0), R. Simonič 8 (6:9, 1:1, 0:4), M. Simonič 19 (4:6, 6:8, 1:3), Tomšič 10 (0:2, 2:4, 2:9), Klabjan (0:0, 0:2, 0:0), Lapelj 7 (1:3, 3:4, 0:0). Trener Krečič.
PM: 18:34. 2 TOČKI: 20:40, 3 TOČKE: 8:26. Skupno: 28:66. SON: 39. PON: Filipčič, Lapelj, Perčič, Simonič M. 3 točke:	Debeljuh 4,
Tomšič 2, Simonič M. in Susani 1.
Libertas: Suz, Lerini 20, Catalanotti, Volpe 18, Glavina 6, Sershen 16, Maiola 13, Furlan 13, Favretto, De Santis.
ROKOMET / V MOŠKI C LIGI
Kljub Sardoču poraz Krasa proti Moriju
Ženska B liga: Kras dobro začel, potem pa z napakami pustil Principu prosto pot
napakah zapravile vso prednost Občutila se je utrujenost, posledice te pa so bile izgubljene žoge v napadu, Principe pa je s hitrimi protinapadi polnil Krasovo mrežo in do odmora dosegle prednost, ki pa ne odraža realnega poteka polčasa.
V drugem delu so nasprotince poostrile obrambo 5-1 z uspešnim oviranjem podaj krasovk. Zgoničanke so se zatekle v trdo obrambo, ki pa jo sodnika nista dopustila in Principu dosodila vrsto sedemetrovk.
Tako visokega poraza v Krasovem taboru niso pričakovali. V resnici so zanj igralke same krive, saj so si privoščile preveč nepreciznosti v napadu in naivnosti v obrambi, premalo pa so bile aktivne in nevarne vse igralke, tako da se je nasprotnikova obramba lahko osredotočila le na nekatere napadalke in jih tako onesposobile. (Vesna)
Kras - Mori Rovereto 18:22 (9:11)
KRAS: Rossi, Glavina, Sardoč 2, G. Milic, Raseni 1, Cebulec 3, Vremec 7, A. Milič 2, Oberdan 1, Costanzo 1, Fratta, Bogateč 1.
Kot v prejšnjih tekmah je bil za Krasovo sedmerico tudi tokrat usoden padec koncentracije, po katerem so si nasprotniki v par minutah prisvojili odločilno razliko. Krasovi fantje so v soboto povsem popustih v začetku drugega polčasa, ko so gostje izkoristili napake domačinov ter si zagotovih prednost 8 zadetkov.
Kljub vsemu pa je bil začetek v znamenju Krasove globoke obrambe, ki Moriju ni dovohla, da bi prišel do cilja, tako da je bil delni rezultat po 15 minutah 7:4 v korist domačinov. K temu delnemu rezultatu je zagotovo pripomogel Marko Sardoč, dolgoletni pivot Krasove ekipe ter dvakratni podprvak
Slovenije in enkratni podprvak Italije, ki je kljub dveletni odsotnosti na rokometnih igriščih dokazal, da mu je rokomet ostal še vedno v krvi: naj omenimo ie natančen tridesetmetrski zadetek, katermu so sledile čestitke sodnikov.
ZENSKA B LIGA
Kras - Principe 8:26 (4:11)
KRAS: Stegel, Jagodic 4, Milkovič, Vitez, Čufar, Dolores Ferluga 4, Ker-mec, Rudolf, Nataša Bizjak, Sedmak, Alenka Bizjak, Calzi.
Pokrajinski derbi s tretjeuvršCenimi Tržačankami se je za ZgoniCanke odlično pričel. Prvih dvajset minut je bilo v znamenju krasovk, čemur se gledalci niso mogli načuditi, saj so z dobro obrambo 6-0 onesposobile nasprotnikov napad. Žal pa so si v zadnjih minutah prvega dela krasovke na lastnih
KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA
Brežani so se žilavo upirali vodilni Sancinovi vrsti
Omnia - Breg 80:69 (31:32)
BREG: Berdon 5, Pavlica 7, Schiulaz 6, Barini 2, Gobbo, De Guarini 22, Bal-di, Tavčar 4, Pregare 21. Trener: Salvi.
Brežani so proti prvou-vrščeni Omnii dali vse od sebe, a žal to ni zadostovalo, da bi prišli do novih točk. Prva nasprotnikova peterka je za trenutno psihično kondicijsko stanje plavih nedosegljiva, homogena v vseh pozicijah, z igralci, ki so še pred letom dni igrah v C2 hgi. Praktično nima šibke točke. Plavim gre šteti v čast, da so bili nasprotnikom
stalno za petami prav do poslednje minute. Na koncu prvega polčasa so celo vodih in skušah vsiliti svoj ritem igre. Nasprotnikov trener, stari Borov znanec Fabio Sancin, je skušal s stalnim menjavanjem obramb spraviti Brežane v težave, vendar so se naši dobro držali na površju, zahvaljujoč se odličnima Pregarcu (5 na 7 v metu za 3 točke) in De Guarriniju, ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi. Ce bodo brežani nadaljevati s tako igro, kot jo predvajajo že nekaj kol, pa so računi na koncu lestvice še povsem odprti. (D.S.)
Trener: Pema. SON: 27.
Sodnika: Ruaro in Stallio.
Borovci so povsem nepričakovano doživeli že drugi zaporedni poraz in se dodatno oddaljili od vrha lestvice. Začetek je bil za naše res katastrofalen, saj so že po prvih minutah zaostajali za 15 točk. V teku prvega polčasa pa je prednost gostov narasla tudi za 20 točk in ob polčasu je bil rezultat 33:49.
V uvodnih minutah drugega polčasa so se Krečičevi varovanci najprej približali nasprotnikom na samih 10 točk (39:49), zatem pa takoj ponovno padli v globok spanec in razlika se je v nekaj minutah povišala na 20 točk (46:66 v 27. min). Tedaj so se borovci med sabo pogledali v oči in končno začeli igrati. Učinek je bil takoj pozitiven. Naši so se z Debeljuhom na čelu moCno potrudili v obrambi in v zadnjih 12 minutah zabeležili delni izid 36:21. Zal jim to ni kaj prida koristilo, saj je bil zaostanek očitno prevelik, da bi ga lahko izničili. Ce ob tem še dodamo, da so košarkarji Libertasa tudi dobro izvajali številne proste mete, je jasno, da bi samo čudež lahko borovcem pomagal, da pridejo do željenega preobrata. Prvenstvo Svetoivanča-nov se vsekakor ne končuje s tem porazom, kajti Tomšič in soigralci imajo še vse možnosti, da dohitijo vodilno dvojico Dom-Santos. Potrebno pa bo spremeniti pristop do treningov in tekem. (Niko)
ODBOJKA / IZIDI IN LESTVICE
Moška B2 liga
IZIDI 17. KOLA: Koimpex - Fosso 3:2 (15:6, 13:15, 9:15, 154:7, 15:11), Santa Giustina - Irasa Kmečka banka 0:3 (12:15, 8:15,12:15), Bonacic Chioggia - Riviera 3:1 (8:15, 15:11, 15:7, 16:14), Copparo -Mogliano 0:3 (13:15,10:15,13.15), Lagu-nalight - Cordenons 3:0 (15:12, 15:11, 15:8), Mec & Gregory‘s - San Miguel 3:0 (15:11,15:9,15:6), Aigentario - Red Level Lola 1:3 (15:9,13:15,9:15,5:15).
VRSTNI RED: Red Level isola VR 32, Imsa Kmečka banka 30, Birra San Miguel 28, Debei Bonacic Chioggia 22, Mogliano 20, Riviera del Brenta 18, Argentario Trento 16, Lagunalight Paese, Ideal Santa Giustina in Koimpex 14, Mec & Gre-gory‘s 10, Lovato Fosso in Futira Cordenons 8, Gregorio Copparo 4.
PRIHODNJE KOLO: Riviera - Koim-pex, Imsa Kmečka banka - Chioggia.
Ženska B2 liga
IZIDI 17. KOLA: Koimpex - Camst Videm 2:3 (15:11, 11:15, 15:11, 4:15, 9:15), Sangiorgina - Alloys 3:0 (15:3, 15:3, 15:10), VVuber Schio - Cavazzale 3:0 (15:9,15:9,15:9), Marzola - Godigese 1:3 (11.15,15:12,12:15,7:15), Mogliano - Rovereto 0:3 (8:15, 9:15, 4:15), Noventa -Porcia 3:2 (15:8, 15:17, 13:15, 15:13, 15:12), Conegliano - Albatros 1:3 (15:4, 2:15, 7:15, 7:15).
VRSTNI RED: VVuber Schio in Camst Videm 30, Sangiorgina 28, Noventa Vi-centina 26, Albatros Treviso 22, Cavazzale 18, Koimpex 16. Rovereto. Marzola in Conegliano 14, Godigese 12, Domovip Porcia 8, Mogliano 6, Alloys 0.
PRIHODNJE KOLO: Cavazzale -Koimpex.
Moška C1 liga
IZIDI 17. KOLA: Fincantieri - Eltor 2:3 (14:16, 3:15,15:8,15:8, 9:15), Buia - Soa-ve 3:2 (10:15, 15:10, 15:5, 7:15, 15:13), Nova gens - Pasquato 3:1 (15:7, 12:15, 15:3, 15:4), Oderzo - Povoletto 3:0 (5:6, 15:5, 15:4), Vivil - Livenza 3:2 (2:15, 14:16, 15:12, 15:5, 15:10), Armet - Soča Sobema 3:1 (15:11,15:6,15:12), Pallavolo Trieste - Ponte nelle Alpi 3:0 (15:10,15:5, 15:5).
VRSTNI RED: Nova Gens Noventa 34, Pallavolo Trieste 30, Electron Oderzo 24, Pasquato Chioggia 22, Livenza Piave in Latterie Friulane Vivil 20, Armet Musso-lente, Soave in Eltor 18, Fincantieri in Idealsedia Buia 14, Soča Sobema 4, Ponte nelle Alpi 2, Flebus Povoletto 0.
PRIHODNJE KOLO: Soča Sobema -Electron Oderzo.
Ženska C1 liga
IZIDI 17. KOLA: Gemona - Dolo 0:3 (6:15,7:15,10:15)), Colombo - Martignac-co 3:0 (15:3, 15:6, 15:6), Edi Mobili - La Goriziana Zadružna kred. b. 3:1 (15:5, 15:8,12:15,15:3), San Carlo - Fontane 3:0 (15:0, 15:4, 15:7), Codogne - Sartori 1:3 (15:6,11:15,11:15,15:17), Bmeters - Tor-riana 3:1 (12:15,15:8,15:1,15:6).
VRSTNI RED: Sartori 34, Ottica Cordenons 30, Dolo in Edi Mobili 26, Gibus San Carlo in Bmeters 24, Codogne 20, Colombo VR 14, Libertas Martignacco m Kmečka banka K2 šport 12, La Goriziana Zadružna kreditna banka 10, Carigo Tor-riana 4, Fontane 2, Gemona 0.
PRIHODNJE KOLO: La Goriziana Zadružna kreditna banka - Gemona, Kmečka banka K2 šport -San Carlo.
Moška C2 liga
IZIDI 17. KOLA: VBU - Rojalese 1:3 (5:15,10:15,17:15, 3:15), Mossa Candob-ni - Grado 3:1 (10:15,15:13,15:6,15:10), Tomana - Como 3:2 (8:15, 15:6, 15:8, 16:17, 15:10), Bor Fortrade - Prata 3:0 (17:15, 15:10, 15:5), 01ympia CDR - San Vito 3:1 (15:12, 9:15, 15:10, 15:5), Itely Fojda - Prevenire 1:3 (15:11, 9:15, 10:15, 3:15).
VRSTNI RED: Prevenire 26, San Vito 24, Rojalese in 01ympia CDR 22, Mossa Candolini 20, Bor Fortrade in Leyland Torriana 16, Volley Como 12, Prata in Itely Fojda 8, Supermarekt Grado 4, VBU Videm 2.
PRIHODNJE KOLO: Grado - Bor For-trade, Prevenire - 01ympia CDR.
Ženska C2 liga
IZIDI 17. KOLA: Castenetto Sedie -Sokol 3:0 (15:2, 15:3, 15:8), Sattec PN -Gonars 3:2 (15:7, 2:15, 6:15, 15:4, 15:11), Del Doge - Fiume Veneta 2:3 (8:15,15:12, 12:15,15:10, 5:15), Tarcento - II Mercato di selz 3:0 (15:1, 15:3, 15:6), Farm - Cus Udine 3:0 (15:13, 15:10,15:4), Asfjr Čedad - Vivil 1:3 (12:15, 15:12, 12:15, 12:15).
VRSTNI RED: Castenetto Sedie 30, Carfriulana Vivil 26, Tarcento 24, Asfjr Čedad 22, Fiume Veneta 20, Farra 16, Sattec. PN 14, Gonars in Sokol 8. Risto-rante del Doge in Cus Videm 6, H Mercato di Selz 0.
PRIHODNJE KOLO: Sokol - Carfriulana Vivil.
Moška D liga
IZIDI 17. KOLA: Travesio - Corridoni 3:0 (15:10,15:10 15:13), Azimut Rozzol -NPT 0:3 (7:15,10:15, 3:15), Club Altura -San Sergio 3:2 (12:15, 15:11, 17:16, 9:15, 15:12), Espego - SanfAndrea 3:0 (15:12, 15:11, 17:15), Cordenons - Roveredo 3:2 (15:10, 5:15,10:15,15:2,15:13), Maniago
-	Artegna 3:0 (15:12, 15:5, 15:9), Ina Pra-darnano - Ronchi 3:2 (15:6, 15:5, 7:15, 12:15,15:10).
VRSTNI RED: Maniago 28, Ina Prada-mano, Roveredo in Club Altura 24, NPT Spofford in Azimut Rozzol 20, Travesio 18, San Sergio in Espego 16, Cordeons 14, Acb Ronchi 12, Artegna La Groba in SanfAndrea 10, Corridoni 2.
PRIHODNJE KOLO: Club Altura -Espego.
Ženska D liga
IZIDI 17. KOLA: Staranzano - Azzurra 1:3 (13:15,12:15,15:6,5:15), Cecchinese -Altura 3:0 (15:1,15:5,15:3), Virtus - Cas-sacco 0:3 (12:15,14:16,11:15), Rivignano
-	Fiumicello 3:2 (15:2, 8:15, 12:15, 15:3, 15:79, Fontanafredda - San Lorenze 3:2 (9:15,15:4,12:15,15:11,19:17), Sgt - Sloga 3:0 (15:11, 15:13, 15:9), Aquileiese -Paluzza 1:3 (14:16,15:13,8:15,10:15).
VRSTNI RED: Paluzza in Cassacco 30, San Lorenzo 26, Virtus 24, Aquileiese 20, Danone Rivignano in Cecchmese 18, Fontanafredda 16, Sloga 14, Azzurra 12, Staranzano in Sgt 10, Altura 8, Fiumicello 2.
PRIHODNJE KOLO: Sloga - Paluzza.
KOŠARKA / IZIDI IN LESTVICE
Moška B liga
Skupina za napredovanje
IZIDI 2. KOLA: Šesto San Giovani - Siena 84:86, Rinaldi -Gesteco 72:76, Cimberio - Maggiore 94:77.
VRSTNI RED: Gesteco Čedad in Siena 4, Cimberio Bor-gomanero in Ca Maggiore 2, Šesto S. Giovanni in Rinaldi 0.
Skupina za obstanek
IZIDI 2. KOLA: Vladamo - Argenta 84:67, Piove di Sacco
-	Sanfibppo 100:77, Scame Bergamo - Jadran 81:64.
VRSTNI RED: Valdamo in Scame Bergamo 4, Piove di Sacco in Argenta 2, Jadran in Sanfilippo 0.
PRIHODNJE KOLO: Argenta - Sanfibppo, Valdamo Scame, Jadran - Piove di Sacco.
Moška D liga
IZIDI 20. LIGA: Bor Radenska - Libertas 82:69, Chiarbola
-	hiter 79:75, Dom Agorest Rob Roy - Infoter 79:64, Grado -Arte 69:74, Largo Isonzo - Kontovel 88:86, Lega nazioanel -Acli 89:77, Ronchi - Momo Gio 71:66, Santos - Cicibona Pref. Marsich 80:72.
VRSTNI RED: Santos in Dom Agorest Rob Roy 34, Bor Radenska 30, Ronchi in Arte 26, Inter 1904 24, Infoter, Grado in Libertas 20, Kontovel 18, Cicibona Pref. Marsich, Chiarbola in Largo Isonzo 14, Lega Nazionale in Momo Gio 10, Acb 6.
PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - Chiarbola, Cicibona Pref. Marsich - Lega nazionale, Kontovel - Grado, Momo Gio
-	Dom Agorest Rob Roy.
Promocijska liga
IZIDI 13. KOLA: Romanelh - Scoglietto 77:82, Omnia Co-stmzioni - Breg 80:69, Petrolchimica - Stella Azzurra 72:67, Bira Bora - The Duke Pub 72:75, Virtus - Skyscraprs 67:63.
VRSTNI RED: Omnia Costmzioni 26. Scoglietto 20, The Duke Pub 18, Virtus 14, Petrolchimica, Bira Bora in Sky-serapers 12, Romanelh in Stella Azzurra 6, Breg 2. PRIHODNJE KOLO: Breg - Romanelh.
PRIREDITVE
Torek, 11. marca 1997
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
Danes, 11. t. m., ob 20.30 (red E) baleta »Orpheus« in »Pulcinella«.
Ponovitvi: jutri, 12.3., ob 20.30 (red F); Četrtek, 13.3„ ob 20.30 (red G).
Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich - umik: 9-12,16-19.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
Od 1. do 6. aprila: M. Shakespeare »La tem-pesta«. Režija Glauco Mauri. Nastopata Glauco Mauri in Roberto Sturno. Predstava v abonmaju: odrezek St. 9 rumen.
Gledališče Miela - Gledališče Cristallo Teatralmente intrecci
V soboto, 15. t. m., ob 21. uri v gledališču Miela: Gledališče Franco Parenti s predstavo »II racconto de 1’incendio di via Keplero«. Delo je priredil Carlo Emilio Gadda, nastopa Anna Nogara.
Za informacije tel. 390613, 365119. Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 11. t. m., ob 16.30 Mary Coyle Chase »Harvey«. Nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija Piero Maccarinelli.
Jutri, 12. t. m., ob 18. uri srečanje z izvajalci predstave »Harvey«. Vstop prost.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V torek, 18. in v sredo, 19. t. m., ob 20.30: Bertold Brecht »Nella giungla delle citta« v izvedbi gledališke skupine I Magazzini iz Firenc. Režija Federico Tiezzi; nastopata Sandro Lombardi in Roberto Trifiro.
GRADEŽ
Auditorium »Biagio Marin«
V soboto, 15. t. m. ob 20.45, in v nedeljo 16. t. m. ob 17.00 se bo skupina GTD predstavila z delom »Noi delle vecchie provincie ovvero Maldobrie di časa nostra« Lina Carpinterija in Mariana Faragune. Nastopajo: Laura Bardi, Mimmo Lo Vecchio, Liliana De Ganeva.
PORTOROŽ
Avditorij
V sredo, 19. t. m., ob 19. uri predavanje »Astrologija - življenje v ritmu zodiaka«.
NOVA GORICA
Kulturni dom
Danes, 11. marca, ob 19.30 - Glasba z vrtov Sv. Frančiška, nastopa duo Vescotto-Chiandetti.
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela
Danes, 11. t.m.,ob 20. uri film »Space Jam«. Juhi, 12. t. m., ob 11. uri gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane s predstavo »MaCek Mackursson«. Režija Svetlana Makarovič in Nina Skrbinšek.
	
KOROŠKA	
RADISE
Kulturni dom: danes, 11. t. m., ob 19. uri »Balade« - nastopa mladinska gledališka skupina SPD Radiše.
TINJE
Dom prosvete Sodalitas: jutri, 12. t. m., ob 19. uri predstavitev videofilma »Biča, biča, su su su...«.
CELOVEC
Modestov dom: jutri, 12. t. m., ob 19. uri
občni zbor Društva Glasbena šola.
SENTPRIMOŽ
Kulturni dom - SPD Danica: v Četrtek, 13. t. m., ob 19.30 naravna medicina v sklopu šolske medicine. Predavatelj dr. Ivan Ramšak.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: v petek, 14. t. m., ob 19.30 predavanje »Die unbekannten Impressionistin-nen« (neznane impresionistke). Predava Ulli Sturm.
GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Glasbena matica Koncertna sezona 1996/97
V	torek, 18. marca, ob 20.30 Dva klavirja -Trst. Nastopata Beatrice Zonta in Vesna Zup-pin. Na sporedu Brahms, Ravel in Milhaud.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 16. t. m. ob 20.30 koncert kvarteta Petersen. Na sporedu Haydn, Schulhoff in Beethoven.
Gledališča Rossetti
V	nedeljo, 16. marca od 17. uri izredna ponovitev koncerta Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
V	sredo, 26. marca, ob 21. uri koncert kan-tavtorja Francesca De Gregorija. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
RICMANJE
V	nedeljo, 16. t. m., ob 11. uri bo na trgu v Ricmanjih ob praznovanju sv. Jožefa koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. Pod vodstvom M. MarsiCa bosta nastopala šolski pihalni orkester in godba.
GORICA
Kulturni dom - Glasbena matica koncertna sezona 1996/97
V	petek, 21. marca, ob 20.30 Dva Klavirja -Trst. Nastopata Beatrice Zonta in Vesna Zup-pin. Na programu Brahms, Ravel, Milhaud.
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V	soboto, 22. marca, ob 20.30 nastop Slovenskega komornega zbora in orkestra. Vodi Mirko Cuderman. Na programu Scarlatti (Stabat Mater) in Schubert (Missa in C).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	Četrtek, 13. marca, ob 20.30 »Amadeus Chamber Orchestra«, dirigent Agnieszka Duczmal, pianistka Dorota Kapala. Na programu Gorecki, Kilar, Grieg in Britten.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 12. t. m., ob 19.30 koncert zabavne glasbe: Three Masters od Jazz, Rock, Funk: Billy Cobham, VVolegang Schmid, Bill Bickford.
RAZSTAVE
TRST
Krožek »Ercole Miani«: do 23. t.m., je na ogled razstava slikarja Miloša. Urnik: 10.00-13.00.00 in 15.00-21.00; vstop prost.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
»La Bottega del Mondo« (Ul. Torrebianca 29/b): do 15. t. m. je na ogled fotografska razstava »Volti di donne del Mozambico«.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 21. t. m. razstavlja slikar Giovanni Centazzo. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 11. t.
m. je na ogled razstava Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivi«. Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
V soboto, 15. marca, ob 18.30 odprtje razstave slikarja Gligorova. Razstava bo odprta do 15. aprila.
Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do
7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«.
Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: na
ogled je razstava Čira Galla.
Gledališče Miela: do 13. t. m. je na ogled fotografska razstava Andreja Chabota na temo »L’erotismo del cimitero«.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala.
Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«.
Galerija Kulturni dom: na ogled je razstava F. Morandija iz Vidma.
Katoliška knjigarna: do 20. marca je na ogled razstava Marjana Miklavca.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija (Burggasse 8): do 31. t. m. »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije.
Kunstforum Bauholding AG: do 19. t. m. razstavlja Rudi Benetik.
Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 23. marca razstavlja umetnik Jakob VViister.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: do 14. aprila razstavljajo umetnice iz Slovenije, Avstrije in Italije v okviru projekta Zenske-manjšina-umetnost-identite-te.
TINJE
Galerija Tinje: do 30. aprila je na ogled razstava pisatelja in fotografa Marka Jarca.
	VOZNI RED VLAKOV				
	VELJAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
4.09	(D)	Tržič (4.30), Portogmaro (5.11), M estre (5.54), Benetke	(1.14)	(IC)	iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogmaro
		(6.04)			(0.07), Tržič (0.50).
5.41 6.02	(IR) (IC)	Tržič (6.03), Portogmaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogmaro (7.021, Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.	(1.50) (6.30)	(IR) (R)	Benetke j23.50), Mestre (23.59), Portogmaro (0.44), Portogmaro (5.13), Tržič (6.07).
6.51	(R)	Tržič (7.15), Portogmaro (8.09) - občasna vožnja.	(7.02)	(D)	Portogmaro (5.49), Tržič (6.38).
7.17	(E)	Tržič (7.39), Portogmaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke	(7.41)	(D)	Portogmaro (6.35), Tržič (7.16).
		(9.15).	(7.58)	(E)	iz Rima, Mestre (6.06), Portogmaro (6.46), Tržič (7.33).
8.04	(IC)	Tržič (8.26), Portogmaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom).	(8.45)	(E)	iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogmaro (7.44), Tržič (8.22).
9.01	(IR)	Tržič (9.23), Portogmaro (10.04), Mestre (10.49), Benetke (10.59).	(9.13) (10.05	(R) (E)	Portogmaro (7.52), Tržič (8.44). iz Lecceja, Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogmaro
11.01	(IR)	Tržič (11.23), Portogmaro (12.04), Mestre (12.49), Be-			(9.00), Tržič (9.42).
		netke (12.59).	(10.55	(IR)	Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogmaro (9.49), Tržič
12.04	(IC)	Tržič (12.26), Portogmaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z do-	(11.55)	(E)	(10.32). Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogmaro (10.49),
		datkom).			Tržič (11.32).
12.39	(R)	Tržič (13.04), Portogmaro (13.58).	(13.55	(IR)	Benetke (11.55), Mestre (12.05), Portogmaro (12.49), Tržič (13.32).
13:00	(D)	Tržič (13.23), Portogmaro (14.04), Mestre (14.53), Benetke (15.02).	(14.55	(IR)	
					Benetke (12.55), Mestre (13.05), Portogmaro (13.49), Tržič (14.32).
14.01	(IR)	Tržič (14.23), Portogmaro (15.04), Mestre (15.49), Be-			
		netke (15.59).	(15.31	(R)	Portogmaro (14.11), Tržič (15.04).
14.08	(R)	Tržič (14.36), Portogmaro (15.34) - občasna vožnja.	(15.48	(IC)	iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogmaro (14.48), Tržič
14.55	(IC)	Tržič (15.17), Portogmaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom).	(16.23	(D)	(15.24). Benetke (14.24), Mestre (1433), Portogmaro (15.17), Tržič (16.00).
15.17	(D)	Tržič (15.39), Portogmaro (16.20), Mestre (17.06), Benetke (17.15). Tržič (16.23), Portogmaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59).	(16.56	(IC)	iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogmaro (15.56), Tržič (16.33).
16.01	(IR)		(17.55	(IR)	Benetke ^5.55), Mestre (16.05), Portogmaro (16.49),
17.17	(E)	Tržič (17.39), Portogmaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11).	(18.48	(R)	Benetke ^16.23), Mestre (16.32), Portogmaro (17.26),
17.29	(R)	Tržič (17.57), Portogmaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17).	(18.55	(D)	Benetke (16.55), Portogmaro (17.05), Tržič (18.32).
			(19.11	(R)	Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogmaro (17.49),
18.01	(IR)	Tržič (18.23), Portogmaro (19.04), Mestre (19.42), Be-			Tržič (18.44).
		netke (19.59).	(19.55	(IR)	Benetke (17.55), Portogmaro (18.49), Tržič (19.32).
19.01	(E)	Tržič (19.23), Portogmaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce.	(20.44	(D)	Benetke ^18.30), Mestre (18.40), Portogmaro (19.24),
19.31	(R)	Tržič (19.59), Portogmaro (20.53) - občasna vožnja.	(20.55	(IR)	Benetke ^8.55), Mestre (19.05), Portogmaro (19.49), iz Milana, Mestre (19.49), Portogmaro (20.24), Tržič
20.04	(IR)	Tržič (20.26, Portogmaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03).	(21.24	(IC)	
20.32	(E)	Tržič (20.55), Portogmaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo.	(22.03	(IC)	(21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogmaro (21.03),
22.20	(E)	Tržič (22.44), Portogmaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (8.00).	(23.00	(R)	Tržič (21.39). Benetke ^20.46), Mestre (20.55), Portogmaro (21.53),
			(23.55	(E)	Benetke ^21.55), Mestre (22.05), Portogmaro (22.49),
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
(5.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39).	(6.44)	(R)	občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),.
(5.51)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20).	(7.29)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02).
(6.18)	(D)	občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34).	(7.51)	(D)	občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28).
(6.43)	(R)	občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07.	(8.25)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57).
(7.23)	(IR)	Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28).	(8.32)	(D)	občasna vožnja.
(8.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38).	(8.39)	(R)	občasna vožnja Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10).
(8.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39).	(9.20)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52).
(9.23)	(IR)	Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28).	(9.53)	(IR)	Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30).
(10.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41).	(10.34)	(D)	občasna vožnja Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08).
(11.23)	(IR)	Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28)	(11.41)	(R)	občasna vožnja Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13).
(11.40)	(R)	občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08).	(12.29)	(IR)	Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06).
(12.09)	(R)	občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37).	(13.41)	(R)	občasna vožnja Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13).
(12.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38).	(13.45)	(D)	občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17).
(13.23)	(IR)	Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28).	(14.29)	(IR)	Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06).
(13.40)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08).	(15.05)	(R)	občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37).
(14.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41).	(15.43)	(RD)	občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14).
(14.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39).	(16.29)	(IR)	Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06).
(14.44)	(R)	občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14).	(17.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13).
(15.23)	(IR)	Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28). -	(17.43)	(D)	občasna vožnja Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17).
(16.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43).	(18.23)	(R)	občasna vožnja Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56).
(16.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39).	(18.29)	(IR)	Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06).
(16.56)	(R)	občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21).	(19.21)	(R)	občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52).
(17.23)	(IR)	Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28).	(19.44)	(D)	občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18).
(17.36)	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04).	(20.23)	(R)	Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56).
(17.48)	(D)	občasna vožnja.	(20.29)	(IR)	Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06).
(18.09)	(R)	občasna vožnja, TržičflS.ST), Gorica (19.00), Videm (19.35).	(21.44)	(D)	občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18)
(18.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39).	(22.29)	(IR)	Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06)
(18.46)	(R)	občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14).	(0.48)	(IR)	Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21)
(19.23)	(IR)	Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28).			
(20.11)	(D)	občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28).			
(21.23)	(IR)	Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28).			
(23.14)	(R)	Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40).			
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	"SMER
0.15	(E)	nadaljuje v Budimpešto	6.52	(E)	prihaja iz Budimpešte
9.08	(E)	nadaljuje v Zagreb	11.04	(IC)	prihaja iz Zagreba
12.16	(E)	nadaljuje v Budimpešto	17.01	(E)	prihaja iz Budimpešte
18.16	(IC)	nadaljuje v Zagreb	20.09	(E)	prihaja iz Zagreba
IC-I	itercitj	E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak	D-Brz	ovlak	R Deželni vlak
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Gustav TV dnevnik
® RAI 1
6.30
6.45
9.35
11.10
11.30
12.25
12.35
13.30
14.05
1530
17.30
18.00
18.10
18.45
19.35 20.00
20.35
20.45 20.50
23.10
23.15
0.30
0.30
1.00
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Livia Azzaritij, ymes(7.00, 7,30, 8,00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Vietnam - la gran-de fuga (vojni, ZDA ’86, i. D. Carradine, S. James) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta -Otrok prihaja (i. Jane Seymour, J. Lando) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
TV film: Solo per il tu o bene (dram, ZDA '94, i. V. Principal, D. Rhodes) Mladinski variete Solleti-co (vodita Elisabetta Fer-racini in Mario Serio), vmes nan. Lassie in risanke Gargoyles Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualne zanimivosti: Italia sera - Italija zveCer Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualne teme v oddaji: II fatto (v odi Enzo Biagi) Variete: La zingara Aktualna oddaja: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Dnevnik
Variete: Singoli (vodi Edwige Fenech)
Dnevnik, zapisnik, horoskop. nočni pogovori in vremenska napoved Aktualno: RAI Educatio-nal
Aktualno: Sottovoce -Potihoma
RAI 2
7.00
8.40
9.35
10.45
11.00
11.30
13.00
14.00
16.15
16.30
18.15
18.40
19.00
19.50
20.30
20.50
22.30
23.30
0.35
2.20
Variete za najmlajše Nan.: Un raggio di luna per Domthy Jane Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Tg
33.11.15	dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13,30 Zdravje Variete: Ci ved lamo in TV (vodi Paolo Limiti)
17.15	Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta-Kromka v živo Dnev nik in šport Rubrika p izletih in potovanjih Sereno variabile Nanizanka: Hunter (i. Fred Dryer)
Variete: Go-Cart Dnevnik
Nan.: L’ avvocato del le donne - Katerina i. M. Melato, C. Pozzi)
Variete: Macao Nočni dnevnik, Neon-Ki-no, 0.10 Danes v Parlamentu, 0.20 Šport Film: Ordine di uccideie (dram, VB ’58)
Doc Musič Club
RAI 3
6.00
8.30
9.00
10.30
12.00
12.15
14.00 14.50
15.30
17.00
18.25
19.00
20.10
20.30
22.30
22.55
23.55 0.30
1.10
Jutranji dnevnik, vreme Nan.: Vita da strega Film: Gli imbroglioni (kom. It. ’63, i. W. Chia-ri, A. Lualdi)
Rai educational: Tema-
magazine
Dnevnik
Rubrika: Telesogni (vodi Claudio Ferretti),13.00 Media/Mente, II grillo Deželne vesti,dnevnik Dok.: Tgr Leonardo, 15.00 Metropoli Športno popoldne Dok, odaja o znanosti in naravi: Geo & Geo (vodi Licia Colo), vreme Nad,: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Aktualno: Chi 1’ ha vi-što? (vodi G, Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Storie di fami-glie allargate Aktualno: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario
RETE 4
ITALIA 1
Nad.', Angelica Film: Ljubimec (’93)
Nad.: Kassandra Aktualno: Peste e coma UJjjM Nad.: Zingara, 10.30 Ali del destino, 11.00 Aroma de cafe, 11.45 Milagros, 11.30 dnevnik V ariete: La mota deli a fortuna - Kolo sreče Dnevnik
Aktualno: Es 1’ essenza della vita
Nad.: Sentieri - Steze Film: Vittima silenziosa (dram., '92. i. M. Greene) Kviz: OK. i) prezzo e giu-sto (vodi I. Zaniccbi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dokumenti: La maeciiina del tempo
Ciak- Filmske novosti Film: Talk Radio (dram, ZDA ’88, i. E. Bogosian) Pregled tiska
8 CANALE5
^ Na prvi strani, vreme Q Variete: Maurizio Costan-■ zo Show
il*j? Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualne teme: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Fibppi) Nan.: Dna bionda per papir - Blondinka za očeta (i. P. Duffv, S. Somers) Variete za najmlajše Bim Bum Barii in risanke Nan.: SuperVicky (i. T. Brissette, J. Supiran) Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della
Otroški variete, vmes Ciao Giao mattina in risanke
Nan.: A-Team, 10.20 Ma-gnum IM, 11.30 Mc Gy-ver
Aktualno: Planet Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti
Nan.: Ultraman Otroški variete Ciao Ciao Parade in risanke Lupin in Action Man Aktualna odd.: Colpo di fulmine
Nan.: Baywatch (i. P. Anderson, D. Charvet) Aktualno: Planet Nan.: Bayside School -Kraljica srečanja, 17.00 Classe di ferro Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Beverly Hills Film: Leon (dram, ZDA ’94, i. Jean reno, N. Port-man, G. Oldman)
Film: Riposseduta (kom, ZDA ’90, i. Linda Blair, L. Nielsen, A. Starke) Aktualno: Fatti e misfatti Šport: Rally Italija 1 šport Aktualno: Planet
# TELE 4
22.35, 23.50 Dogodki in odmevi
Nad.: La ribelle Košarka lige Al II segno di Zero Aktualne teme: Zoom La sfera di cristallo Košarka lige A2 Zoom - Sindikalne teme

MONTECARLO
Slovenija 1
Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring
Tedenski izbor: nan. Vi-per (ZDA, 10. epizoda) Film: Gospa, ki se je skrčila (ZDA) Spoznavanje narave in družbe (1. oddaja)
Poročila
TV igrica: Lingo (ponovitev)
Videostrani
Tedenski izbor: Po domače, 15.15 TV konferenca, 16.05 Oddaja o turizmu: Homo turisticus Mostovi Videostrani Obzornik
Otroški program: Taborniki in skavti, 17.25 nan. Željko (Avstralija, 1. epizoda), 17.50 Dodojeve dogodivščine Po Sloveniji TV prodaja TV igrica: Kolo sreCe Včeraj, danes, jutri Risanka
TV Dnevnik, vreme, šport Dok.: oddaja: Gabrijan -Makedonska hiša (T. Aleksov)
Napovedniki Studio City Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Ameriška nadaljevanka: Umor 1. stopnje (21. ep.) Svet poroča Včeraj, danes, jutri Studio City (ponovitev) Videoring
TV jutri, videostrani
@B Koper
Slovenija 2
0.20 Teletekst Tedenski izbor: Sobotna noč, 10.50 Pomagajmo si (oddaja TV Koper) Recept za zdravo življenje
Oddaja TV Maribor: Nedeljska reportaža Nan.: Murphy Brown ZDA (9. epizoda)
Osmi dan
Dokumentarna serija: Stoletje ljudstva (VB, 9, del)
Alpe Jadran
Potrošnikov kažipot (10. oddaja)
Tedenski izbor: Nemška nanizanka: Komisar Rex (2. epizoda)
Ameriška nanizanka: Simpsonovi (70. epizoda) Ameriška nanizanka: Vesoljska policija (10. epiz-da)
Svetovni pokal v smučarskih skokih: 90 m Prisluhnimo tišini Avstralska nanizanka: Echo Point (26. epizoda) Napovedniki Evropska liga v košarki: Smelt Olimpija - Gibona Včeraj, danes, jutri /Ne/znani oder Prva klasa (Aldo Nikolaj, posnetek predstave Male drame)
Zlati pettelin ’97 (ponovitev)
/Ne/znani oder (ponovitev)
cronaca			IMOJ
Variete: Tira & molla (vo-	0$$		vm
di Paolo Bonolis)		19.30, 22.30, 1.40 Dnev-	
Dnevnik TG 5	EP«	nik, 13.00, 19.50 Spori	StSml
Variete: Striscia la; noti-		Dne come voi	
zia	iroS	Strettamente personale	
Variete: Una volta al me-	mm	Film: Marty, vita di un ti-	
se - Viricerd (vodi Pippo		mido (kom., ZDA ’55)	
Bando)	|j|3j5	Variete: Tappeto volante	
Dnevnik	m	Variete: Zap zap, risanke "	
Variete: Maurizio Costan-		Aktualno; Check Point	
zo Show, vmes (0.00)	HflRj	Film: Vankees (dram.,	
nočni dnevnik		VB 79, i. R, Gere)	
Sgarbi quotidiani		Film: Umor ob 17-ih	
Striscia la notizia		(krim., ZDA ’90)	
Euronevvs NBA Action
Kulturna oddaja: Čudni dnevi, 17.30 TV šola Program v slovenskem jeziku: Milje in vozli Nedeljska reportaža, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.:Nočni sodnik, 19.50 Dokumentarna oddaja Alpe Jadran
Dokumentarna oddaja: Umetniki skozi svet Pogovorimo se o...
Rhythm & News (vodi Andrea F.)
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme
Film: Film: Leadbelly (glas., ZDA 1976, i. R. Moslev, P. Benjamin), nato TV Dnevnik - Vsedanes
/"
"\
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za jazz; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasb, šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10,30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna;
16.30	Pozor snemamo; 17.00 Fiesta lahna; 18.00 Vroči stol; 18,50 Črna kronika;
19.30	Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Stos - Se v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8,00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba;
10.05	Operne melodije; 11,05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS;
15.30	DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej;
17.00	Koncert Slov. KZ; 17.45 Sodobna umetniost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer;
20.45	S solističnih in komornih koncertov;
22.05	Večerni logos; 22,25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13,30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav;
8.45	Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Razvozlani paragrafi; 10.40 Power play; 10.45 Horoskop;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo;
18.00	Iz kulturnega sveta; 19.30 Program z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo; 22.30 Iz diskoteke RK,
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13,30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo
o...; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaiy; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello, 13,00 L' una blu; 14,20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17,00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Po sledeh,..; 8.35 Pot-puri; 9.15 Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce (T. Rojc); 9.40 Kaj bomo danes kuhali?; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Oktet Vrtnica; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.30 Z železnico po Primorski, nato Soft mušic;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Mezzosopranistka Su-sanne Kelling in skupina Collegium Pro Musiča; 18.00 Večni sopotniki. Oblak v hlačah (r. S. Verč); 119.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
20.30	Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, UL dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
7^
r , SREDISCE
20
Torek. 11. marca 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE S»5n?:E
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6č>
666
c A
VREMENSKA SLIKA
1000
nega pnnsKa. uiuon naa osreanjun »reaozemi)em ne bo vplival na vreme pri nas. Od severovzhoda doteka k nam suh zrak.
Opozorilo: Zaradi suhega vremena je velika požarna ogroženost naravnega okolja.
1020
1010

ir"S ^
č) '-3/1I

C
✓ V
I w
-

1010
gng
z'
K0BENHAV11
DUBLIN o'"	A 4/,l ° -
mm	M wVi
HELSINKI 0/10
1020
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
-kONDONo^MSTERoDAM5/’3 BERLIN 9/13 VARŠAVA-3/12 —	oBRUSEuJV^
°",ra S''' mm&m A
ŽENEVA 0/9	UUBUANA-l/n
° MILANO
o
1020
MOSKVA
-2/4	°
1030
o KIJEV -/-
BEOGRAD 3/ii /
_ •	o
4/18 v'
'X S£LIT-/-	OSOFIJA4/]530
^ —SKOPJE"	^
. 0 -
1020
^X^RIM
N _
■/■--ATENE 8/n . 1020
0-_.	2.- ■ .yA-„ -
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 18.00. Dolžina dneva 11.29.
Luna vzide ob 6.44 in zatone ob 18.24.
/"čr
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.46 najnizje -44 cm, ob 10.43 najvisje 39 cm, 16.44 najnižje -45, ob 23.03 najvisje 49 cm.
Tutri: ob 5.22 najnižje -41 cm, ob 11.20 najvisje 31 cm, 17.14 najnižje -35, 22.33 najvišje 43 cm.
MORJE
Morje razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje.
“//»Mi'/'/-
CELOVEC O -«/'2
° GRADEC -1/11
O
S. GRADEC -4/11
B
MARIBOR
O-l/n
M. SOBOTA O -1/11
CELJE
O -2/12
O
KRANJSKA GORA _
■	-4/9	O
-2, Z	TRŽIČ -4/11
CEDAU—
8/15 O
OVIDEM	/	\	,fj
6/17	< •< P	/c. LJUBLJANA
---.N. GORICA 1^4 /V/Z	, 2
GORICA o 10,16	^	N. MESTO-2/12
O	POSTOJNA	O
V O '®/12 KOČEVJE TPSfZ^K	O CRNOMEU,
8/17 PORTOROŽ /,	X
—/ /
UMAG
O PTUJ
"N
_M
1
O


Slovenija: Pretežno jasno bo, na Primorskem bo pihala burja. Najnižje jutranje temperature okoli 7, najvisje okoli 17 stopinj C.
Sosednje pokrajine: Precej jasno bo. Ob Jadranu bo pihala burja.
BIOPROGNOZA ^
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden in spodbuden.
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............9
1000 m..............4
1500 m..............0
°C
2000 m.............-2
2500 m ............-3
2864 m.............-4
JUTRI
GRADEC
-2/12
TRBIŽ
CELOVEC O -A/13
ČEDAI
O
KRANJSKA GORA ,
' -o*
MARIBOR O -3/14
M. SOBOTA O -5/12
GRADEC
-5/12
PTUJ
"5/12 TRŽIČ -4/13
OVIDEM 1/16
O
KRANJ
CELJE O -2/13
-N. GORICA
GORICA
'LJUBLJANA

N. MESTO -3/15 O
-2/14
POSTOJNA
O ■4/13 KOČEVJE
O CRNOMEU
ZAGREB .i/13 O
UMAG
OPAUJA 3REC PAZIN	O
V sredo in sprva še v četrtek se bo nadaljevalo sončno vreme. Burja na Primorskem bo v sredo ponehala.
, , , , , „, ■ „			
			1""
Tudi poroka brez privoljenja staršev v skladu z islamom
ISLAMABAN - Z razsodbo zgodovinskih razsežnosti je vCeraj neko pakistansko visoko sodišCe določilo, da je zakonska zveza iz ljubezni in brez privoljenja staršev v »skladu z islamskim naukom«.
Pakistansko sodstvo je torej dalo prav 23-letni Saimi Vhaid, ki se je proti tradicionalnim običajem pakistanske družbe poročila s svojim izbrancem kljub nasprotovanju svojih staršev. »Počutim se prerojeno,« je po. razsodbi izjavila Sai-ma. Njena odvetnica, Asma Džehangir, ki je ustanoviteljica ene od najbolj aktivnih nevladnih organizacij, pa je izjavila, da je to »velika razsodba«.
Primer Saime je eno leto razdvajal pakistansko javno mnenje in je povzročil težave ne samo Saimi, temveč tudi njenemu možu Arshadu Ahmedu in njeni odvetnici Asmi Džehangir. Ahmed je namreč v zaporu prebil štiri
mesece, ker ga je njegov tast prijavil, ker naj bi bila poroka nezakonita. Sai-mo pa so starši vrgli iz hiše, tako da se je zatekla v neko zavetišče za osamljene ženske v Lahoreju. "
Asmi Džehangir so islamski integra-listi večkrat grozili s smrtjo. Po napadu na njeno stanovanje so ji oblasti priskrbele telesne stražarje, ki so mesece pazili na njeno varnost.
Starši »trmastega dekleta« bi lahko sedaj vložili priziv na najvišje sodišCe, a kot kaže tega ne bodo storili, ker jim je jasno, da bodo spet doživeli poraz. V Pakistanu je namreč v veljavi dvojni sodni sistem. Na eni strani so verska sodišCe, ki sodijo nekaterim civilnim sporom, na drugi pa državna sodišča. Sožitje med obema sistemoma ni najlažje, ker je ustava pri tem zelo dvoumna. Vsekakor pa je včerajšnja razsodba za pakistanska dekleta pravi mejnik.
Hoja po žerjavici
Budistična nuna bodri dečka med hojo po žerjavici pri templju Takaosan v predmestju Tokia (Telefoto AP)
Nogometna stava izdala prešuštnico
TEL AVIV - V roku nekaj minut se je veselje nekega Izraelca iz Tel Aviva zaradi nepričakovanega dobitka na nogometni stavi spremenilo v slepo jezo, ker je na stavnem odrezku ugotovil, da mu je žena nezvesta. Zena je namreč bila prepričana, da je njen ljubimec večji nogometni izvedenec od moža in je zato s prvim sestavila nogometno stavo. Pravilno sta napovedala 12 od petnajstih rezultatov, pri sestavi pa sta napisala vsak svoj naslov. Z odrezkom je prevarani moZ od rabinskega zbora zahteval razvezo.
Prihodnji sončni mrk bo šele leto 2008
V državah Zaliva je
185.000	dolarskih milijonarjev
ABU DHABI - Z nafto bogate države v Zalivu Štejejo 185.000 milijonarjev, katerih skupno premoženje znaša 718 milijard dolarjev, je navedeno v sporočilu ameriške investicijske banke Merril Lynch, objavljenem v sobotni številki emiratskega uradnega Časnika Al-Ittihad. Savdska Arabija, ki ima kar Četrtino svetovnih naftnih rezerv, je po številu milijonarjev v Zalivu na prvem mestu, saj ima kar 78.000 milijonarjev s skupnim imetjem v višini 421 milijard dolarjev. Na drugo mesto se z
59.000	milijonarji s skupnim premoženjem v višini skoraj 160 milijard dolarjev uvrščajo Združeni arabski emirati, sledi pa Kuvajt, ki ima 36.000 milijonarjev z 98 milijardami skupnega premoženja. Ostalih 12.000 milijonarjev pa je v Katarju, Omanu in Bahreinu. (STA/AFP)
Poginil največji krokodil v ujetništvu
SAINT AVGUŠTINE - V živalskem vrtu na Floridi je poginil Gomek, 65 metrov dolg in 860 kilogramov težak krokodil, ki velja za najvecjega krokodila v ujetništvu. Gomek, ki je bil zaradi svoje velikosti najbolj obiskana žival v živalskem vrtu in farmi abgatorjev v mestu Saint Augustine, je bil ob svoji smrti po domnevah star od 60 do 80 let, so povedali lastniki živalskega vrta. Ujeli so ga na Novi Gvineji leta 1950, umrl pa je minuli Četrtek, ravno pred hranjenjem, ki ga je ponavadi opazovalo okoli sto obiskovalcev. (STA/AP)
Pavarotti v sporu z nemškimi davčnimi oblastmi
HAMBURG - Italijanski tenorist Luciano Pavarotti je po navedbah nemške revije Der Spiegel v sporu z nemškimi davčnimi oblastmi. Te namreč menijo, da ima njegovo podjetje tudi v Nemčiji "delno davčno obveznost". Vendar pa Pavarotti meni, da je pavšalni davčni prispevek, ki se je lani s 15 zvišal na 25 odstotkov, previsok. Zvezni urad za Čnance po pisanju Der Spiegla že od leta 1996 sumi, da se "obdavčljivi honorarji prenašajo na območja z nižjimi davki". Po raziskavah davčnih uradnikov je preplet podjetij in nakazil zelo zapleten. Nemški prireditelji Pavarottija "najamejo" pri ameriški družbi RTONI. Ta mora potem za vsak koncert nakazati 100.000 dolarjev newyorški družbi WWCC. Obe podjetji pa naj bi za vsak koncertni veCer nakazali po 300.000 dolarjev družbi Resorts Productions Ltd., ki posluje na Bahamih. Kot piše Der Spiegel, pa je davčnim inšpektorjem znano, da slednja nima zaposlenih in tudi ne razpolaga s poslovnimi prostori. (STA/dpa)