Lcio LXXS? it. 237 PoStnlna plačana ▼ gotovtnL « DI« PosfgebOhr bar Dezann. Preis - Cena L 1 Irodiiiitv« > apra»«i Ljubljana, Eoultarjev« L Telefon »-«-» M. Irtii-^n« naročnina 13 Ur, sa tn» emiitvo « Ur. - Oet rllA- Uu* jaua 10.krt ta aaročntn« is 10.sm , Inaerau. Uključn« caatopctv« , oglat« ti Italija to lnotematvai OP! S. A. U liano. t»kopl«av a« tiiDid« 89 Weiter heftige Kampfe im Westen Amerikanische Angriffsverbtinde ostlich der Strasse Bologna-Florenz aufgefangen — Im Kanipfraum Belgrad 3? Panzer abgeschossen — Erfolgreiche Gegenangriffe an der oberen Theiss Fortgang der erbitterten Schlncht siidlich Debrecen — Front-verkiirzung an der Diina Aus dem Fiihrerhnuptnuartier, 14. Oktober. DNB. Das Oberkommnndo der Wehrmacbt gibt bekannt: An der Landbriicke zur Insel S ii d-B e v e 1 a n d wurden fiinlinal wieder-liolte starke Angriffe des Feindes nb-geviesen. In den Stellungskiimpfen nm \ n c h e n erzielten die Ainerikaner Irotz starker Panzerangriffe gegen len tapferen Widcrstnnd unserer Grc-jadiere nur geringe Fortschritte. Dafiir verwiisteten sie die alte Kniserstadt auch ausserhalb unserer stellungen mit schwersten Bomben utrl Granaten. Am Nordrand der itadt, westlich Stolberg und im IVald von Riitgen wurden mehrere ieindliche Angriffe zerschlagen. Siidostlich Rcmiremont traten die \merikaner auf breiter Front erneut tu starken Angriffen an. In mehreren Einbruchsstellen wird noch pekiimpft. Sclinelle Kampf- u. Nucht-Schlacht-llieger griffen in der vergangenen Nacht Nachschubstiitzpunkte des Geg-ners mit guter Wirkung an. Von unseren Kiistenstiitzpunkten werden starkes Artilieriefeuer auf D ii n k i r c h e n und erfolglose feindliche Angriffe vor L o r i e n t gemel-dct. London lag wieder unter dem Fcuer der V t. lm Kanipfraum siidlich Bologna greift die 5. amerikanische Arinee tveiter scharf an. Nach wechselvollen Kiimpfen gelang es dein Feind siidlich V e r g a t o etvvas voranzukommen und čine Iliihe z.u nehmen. Ostlich der Strasse Bologna —Florenz fin-ecn unsere Grena-liere nach hartem Kampf die angrelfenden anierikani-srben Verbiinde auf. An der A d r i a -Front wurden britische Angriffe ab-cewiesen, geringfiigige ortliche Ein-briiche abgeriegelt. Kampffiihren der Kriegsmarine und Fuhrzeuge eines dentsehen Geleits .versenkten im dalmatinischen Inselgebiet und im Nordteil der Adria drči britische Schneilboote nnd be-sohadigten vier vveitere, von denen eines wahrscheinlich gesunken ist. An der attbulgarischen West-jtren/.e wiesen unsere Truppen siid-tvestlich Sofia den Angriff einer bulgarischen Division ab. An der M o r a w a zvvischen N i s c h und der D o n a u und siidlich Belgrad wur-de in Angriff und Alnvehr heftig ge-kiimpft. Hierbei svurden im Kampf-rnum Belgrad 36 Panzer abgeschosscn. An der oberen Theiss brachten Gegenangriffe deutscher und ungari-scher Verbiinde weitere Erlolge. Die Schlacht siidlich Debrecen nimmt in erbitterten Kiimpfen ihren Fortgang. Zwischen Klausenburg und den siidlichen Ausliiufern der W a I d-karpathen setzten sich unsere Truppen aus dem Nordteil des Sze-kler-Zipfels vom Feind unge-stiirt auf neue Stellungen nach Nord-vvesten nb. Am D u k 1 a - und C z i -r o k a t a 1 - Pass in den Ostbeski-den scheiterten erneute Anstrengun-gen des Feindes, iiber die Passhohe vorzustosseiL, am hnrtiiiickigen Wider-staud unserer Divisionen. Nordlich W a r s c h a u und im Na" rew - Briickenkopf westlicli K o z a n wurden dic unter schwerstem Ariilleric-fcuer und stiiudigen Schlachtfliegeran-griffen geliihrtcn Durchbruchsversuehc der Sotvjets vereitclt. Im Gebiet der unteren M e ni e I griff der Feind unter dem Eindrnck der in den letztcn Tngcn erliltenen Verluste an Menschcn und Material gestern nur mit schwachercn Kraften und ohne Erfolg an. Unsere Schlachtflieger brachten nordlich Warsehau und nordlich T i 1 s i t ilen in harten Ahwehrkampfen stehenden Erdtruppen fiihlhare Hntlastung. An der I) ii n a brarhen mehrfache bo!gehewistische Angrifle zusammen. Zur Frontverkiirzung vvurden die aul dem Ostufcr der Diina stehenden Ver-bando unter Zerstorung nller kriegs-Tvichtigcn Anlagen ini Ostteil der Stadt Riga auf das Westuler zuriickgenom-men. Vor der Ilalliinsel Sworbe verhin-derten leichte dcutsche Seestreitkrafte weitere sowjetische Landungsversnche und versenkten hierliei ein Landungs-fahrzeug und ein Schuellboot. Die Ver-nirhtung eines weitcren ist wahrschein-lich. Die Sow.ie(s verloren am gestrigen Tago in Luftkampfen und durch Flakartillerie der Luflwaffe 43 Flugzeuge. An der Buclit von Petsamo sinil sclnvero Kiimpfe mit gclandeteni Feind ■ in Gange. Marine-Artillerio versenkte hierbei ein grosses bolscliewistisches Landungshoot. Weitcr siidlich zerschlu-gen unsere Gobirgsjiigcr alle Versuche der Oo\\jets, iiber den Naamajoki vorzudringen. Iu norwegisehen Gewassern vernichteten Sirherungsfnhrzeuge der Kriegsmarine zivei crlolglos angreifende sovvjetische Schneilboote. Nordameriknnischo Terrorflieger gril-fen W i e n und oberschlesische« Gebiet an. Durch verstreuten Bomben-wurf und Bordwaffenangriffe in West" und Siidwestdcutschland liatte die Zivii-beviilkerung Verluste. Einzelne britische Flugzeuge warfen heute in den friihen Morgenstunden Bomben auf Kol n. 55 anglo-amcrikanischo Flugzeuge vvurden abgeschossen. U-Booto versenkten drei Schiffe mit 17.000 BltT sowie sechs Zerstorer und G el ei tf ah rzeu ge. Ein vveiterer Dampfer wurde durch Torpedotreffer schwer boschiidigt. Aus-serdem wurden droi feipdliche Flugzeuge abgeschossen. Nadaljnji sitosti boji m zahodu Ameriški napadalni oddelki zaustavljeni vzhodno od ccste Bologna-Florenca — Na bojišču pri Beogradu uničenih 56 tankov Uspešni protinapadi ob zgornji Tisi — Nadaljevanje ogorčene bitke južno od Debreczena — Fiihrerjev glavni stan, 14. 10. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja: Na ožini k otoku južni Be ve lan d so bili odbiti petkrat ponovljeni močni sovražni nnpadi. V položajnih bojih za Aachen so dosegli Amerikanci vkljub močnim oklepniškim napadom proti hrabremu odporu naših grenadirjev le skromne uspehe. Zato so uničili staro cesarsko mesto tudi izven naših položajev z najtežjimi bombami in granatami. Na severnem robu mesta, zahodno od Stolberga i v gozdu pri Rijtgenu je bilo razbitih več sovražnih napadov. Jugovzhodno od Remiremonta so pričeli Scveroamerikunci ponovno na širokem bojišču z močnimi napadi. Na več vdornih mestih boji še trajajo. Hitra bojna in nočna borbena letala so v pretekli noči z dobrim uspehom napadla sovražnikova preskrbovalna oporišča. Iz naših obalnih oporišč javljajo o močnem topniškem ognju na Dnn-k e r q u e in o brezuspešnih sovražnih napadih pred Lorientoni. London smo zopet obstreljevali z ognjem orožja »V 1«. Na bojnem področju južno od Bo-logne napada 5. ameriška armada še nadalje z vso silo. Po sprememb polnih bojih'je uspelo sovražniku, da je nekoliko napredoval južno od Vergatn ter zavzel neko višino. Vzhodno od ceste Bologna-Florenca so zaustavili naši grenadirji po ogorčenih bojih napadajoče ameriške oddelke. Na jadranskem bojišču so bili odbiti britanski napadi, majhni krajevni vdori pa so bili zapahnjeni. Prevozne ladje vojne mornarice in ladje neke nemške spremljave so potopile na dalmatinskem otoškem področju in v severnem deln Jadranskega morja britanske hitre bojne čelne ter poškodovale štiri nadaljnje, f(l katerih se je eden bržkone potopil, k Na starobolgarski zahodni meji Nadaljnji hudi boji pri Aachenu Berlin, 14. oktobra. »Z ultimatom [ nemški aachcnski posadki smo se osme- ' šili«, je priznalo v sredo neko londonsko poročilo. »Nemci so imeli priliko, da nam pokažejo svoje zaničevanje do nas ter ponovno dokazali najodločnejšo voljo njihovih vojakov. Ultimat je vojaško kot psihološko večškodoval, predvsem še, ker še Aachena niti obkolili nismo.« Tudi v četrtek ni uspelo Severnoame-rikancem niti z najmočnejšimi napadi skleniti obroč okoli Aachena. Sovražnik, ki je prejšnjega dne prodrl k aachenske-mu bojnemu predodseku med obrambo, je skušal dobiti pobudo zopet v svoje roke s tem, da je podpiral svoje sile, osredotočene na ozkih odsekih z močnimi bombniškimi oddelki. Ta sprememba taktike je nov dokaz za to, da si drznejo Severnoamerikanci poslali v boj svoje pehotne in oklepniške sile šele takrat, kadar menijo, da ne bodo utrpeli nobenih večjih izgub. Nemški letalci so se vrgli takoj v borbo proti sovražnim zračnim silam z vso silo ter razbili v hudih letalskih zračnih bojih sovražne letalske oddelke. Ko poseg bombnikov ni pokazal zaželjenega uspeha, je pričel sovražnik z obstreljevanjem težkega topništva Toda zopet so Nemci s protinapadi onemogočili sovražnika, pritisnili so Sevcrno-amerikance ob severnem in severno-vzhodnem zapahu nazaj ter zadržali sovražne sile, ki so prodirale od juga pri Haarenu in Verlautcnheideju. Aachenski branilci so si opomogli ter so odstranili sovražno vdorno mesto v industrijskem področju »Rdeča zemlja«, ki leži vzhodno od mesta. Položaj je ostal s tem v splošnem isti, kakor prejšnjega dne. Vkljub ostrini pri Aachcnu pa ima borba za to mesto, ki leži pred zahodnimi utrdbami, bolj simboličen kot operativni pomen. Izredno težke severnoameriške izgube so merilo za fanatizem branilcev. Četudi bi uspelo sovražniku, da bi Aachcn obkolil, bi dobil s tem le oporišče pred utrdbami, ki ščitijo zahodno mejo. Cilj napadalcev pa bi s tem nikakor ne bil dosežen. Večji pomen pa je treba pripisati bojem za izliv reke Schelde. Tukaj se skušajo Angloamerikanci polastiti doslej po-grešujočih, bojišču bližnjih pristanišč, ki jih potrebujejo za dovoz čet na bojišče. Z oporo na Anvers je uspel sovražnim armadam, ki so se koncentrirale iv» nizozemsko področje, deloma tudi pri Aachenu poskus, da so severni del zahodnega bojišča spravili zopet v valovanje. Nemškim obrambnim uspehom na iz-livskem področju reke Schclde, kjer so nemške čete onemogočile razširitev sovražnega predmostja proti Vlissingenu, odstranile vdorno mesto, ki so ga sovražniki dosegli prejšnjega dne ob kanalu Leopold ter odvrnitvi sovražnih oklepnikov, ki so silili proti polotoku južni Be-vcland, moramo pripisati popoln pomen. Za nemškimi obrambnimi uspehi v južnem delu zahodnega bojišča pa tiči vsekakor več, kakor je možno na prvi pogled razvideti. Zlom močnih sovražnih prebijalnih sil na področju severno in severnovzhodno od Nancyja, kjer jc sovražnik pri brezuspešnih napadih proti nemškemu odseku Nomcnyju in proli zapahu med Seillo in prekopom Rcna-Mar-ne utrpel hude izgube, pomeni ponovno izjalovljen poskus, da bi si zopet nazaj pridobil v zadnjih tednih izgubljene baze proti področju Saare Proti drugemu, na obeh straneh Remiremonta ležečemu težišču južnega zahodnega bojišča je pri- tisnil sovražnik, napadajoč z brezobzirnim žrtvovanjem francoskih kolonijalnih čet; tukaj so nemški oddelki sovražnika tako onemogočili, da skuša dobiti prostost gibanja proti južnim prehodnim cestam Vo-gezov. Žilav odpor in odlični nemški protiudarci pa so vzeli sovražniku, ki napada z močnimi silami v zahodnih Vogczih, pobudo iz roke. To se kaže na primer o njegovem nepoznavanju dogodkov za nemškim bojiščem in o položaju nemškega težkega orožja. Sovražnik je skušal na več mestih, z namenom, da bi si pridobil jasnost, z lažnimi manevri čet in oklepnikov izzvati obstreljevanje nemškega topništva, da bi ugotovil nemške položaje ter da bi nato lahko nemške protiukrepe onemogočal. Kako visoke so izgube tudi pri takšnih krajevno omejenih bojih, kaže pregled o desetdnevnih borbah v času od 29. septembra do 5 oktobra. V to obdobje ne spada niti britanski poraz prf Arnheimu, niti bitka za Aachen. V teh desetih dneh so zgubili Angloamerikanci 475 oklepnikov, 75 oklepniških oglednikov in 51 topov vseh kalibrov, dalje 12.300 ubitih vojakov in preko 3200 ujetnikov. Težki boji v jmi Madžarski Berlin, 14. oktobra. S še trajajočo oklepniško bitko v južnomadžarski pusti je bila ohromljcna udarna sila velikega boljševiškega sunka proti Madžarski. Boji se razvijajo z vedno večjo trdoto. V trčenju nasprotnih oddelkov je obležalo jugozahodno od Debrccina ponovno 44, zahodno od Velikega Varadina 19 in na drugih mestih mnogo sovražnih oklepnikov, tako da so nemške čete v tej bitki od 8. oktobra doslej uničle 257 sovražnih oklepnikov. Kot posledica teh visokih izgub pa se osredotočujejo boji vedno bolj in bolj na posamezna žarišča, tako da boljševiki nimajo več dovolj sil, da bi vzdržali svoj pritisk proti zahodu preko Tise. Četudi so dosegli na nekaterih točkah s hitro premestitvijo udarne smeri nekaj prednosti, so se morali vendarle izogniti na drugih odsekih nemškemu in madžarskemu protipritisku. Boljševiške sile, zbrane med Donavo in spodnjo Moravo so obdržale s/oj pritisk v severozahodni smeri ter skušale Velika letalska bitka nad Formozo Tokio, 13. oktobra. Cesarski glavni stan poroča, da je 12. oktobra okrog 1100 sovražnih letal napadlo več krajev na otoku Formozi. Japonske edinice so sestrelile približno 110 letal. Od 13. oktobra zjutraj vrše sovražne letalske skupine nove napade na Formozo. Obrambni boji so opoldne še trajali. Dodatno javljajo: V vodovju okrog Formoze in nad otokom samim divja trenutno največja letalska bitka vzhodnoazijske vojne. Poročila cesarskega glavnega stana pravijo, da divjajo boji praktično brez prestanka že od četrtka zjutraj ter eo se v petek še vedno nadaljevali. Japonski bombniki so takoj zatein, ko eo odkrili izvidniki v vodovju južno od otoka sovražno brodovje, obstoječe večinoma iz letalonosilk, silovito napadli te ladje. Ker tudi ti napadi še trajajo, za- enkrat ni še nikakega zaključnega poročila. Žrtev prvega japonskega napadalnega vala so j>ostale zvečer 12. oktobra dve letalonosilki in dve nadaljnji vojni ladji, ki so bile potopljene, oziroma težko poškodovane. Smatrajo, da so bodo ameriške poškodbo bistveno zvišale. Posebej značilno pri tej ameriški ofenzivi je dejstvo, da jo prvič izvajajo kombinirane sile, ki so nastopale z letalonosilk in pa s kitajske kopniue. Amerikanci so napadli tudi s svojimi modernimi velobomlmiki B 20, ki so prileteli s Kitajske. M. Fiihrer čestital dr. Tisu Berlin, 13. okt. Ob priliki rojstnega dne je sporočil Fiihrer predsedniku slovaške republike dr. Tisu brzojavno svoje čestitke. Bojišče ob D vini skrajšano so odbile naše čete jugozahodno od Sofije napad neke bolgarske divizije. Ob Moravi med Nisem in Donavo in južno od Beograda so v teku ogorčeni obrambni in napadalni boji. Tukaj je bilo na bojnem področju Beogradu uničenih 36 oklepnikov. Ob zgornji Tisi so prinesli protinapadi nemškim in madžarskim oddelkom nove uspehe. Bitka južno od Debrccina se v ogorčenih bojih nadaljuje. Med Kološvaroni in južnim pobočjem Gozdnih Karpatov so se umaknile naše čete nemoteno iz južnega dela Szeklerjevega rogljiča na nove položaje proti severozahodu. Ob prelazih Dukla in Czirokatal v vzhodnih Beskidih so se ob žilavem odporu naših divizij izjalovili ponovni sovražni napori, da bi prodrl preko prelazov. Severno od Varšave ter ob predmostju ob Narevu zahodno od Roža na smo izjalovili z najtežjim topniškim ognjem in stalnimi letalskimi napadi izvršene sovjetske prebijalne poskuse. Na področju spodnjega Memeia je sovražnik ob visokih človeških in tvarnih izgubah napadal včeraj le s slabšimi silami in brez uspeha. Naši borbeni letalci so nudili severno od Varšave in severno od T i 1 s i t a hudo borečim se četam na zemlji občutno pomoč. Ob D v i n i se je zrušilo več bol jševiških napadov. V svrho skrajšanja bojne črte smo umaknili na vzhodnem bregu Dvine stoječe oddelke po uničenju vseh vojaško važnih naprav v vzhodnem delu mesta R i g e nazaj na zahodni breg. Pred polotokom. Sworbe so preprečile lahke nemške pomorske sile nadaljnje sovjetske izkrcevalne poskuse ter potopile pri tem eno izkrce-valno vozilo in en hitri čoln. Verjetno so uničile še en nadaljnji čoln. Sovjeti so izgubili včeraj v letalskih bojih in zaradi protiletalskega topništva 45 letaL »Tiger« — leicht angekratzt. Aus 200 meter hat der »Tiger« einen Treffer erhalten, der gute Stahl des Panzers ist aber von der 15 cm-Granate nicht dnrchgeschlagen wordon. — »Tiger« malo opraskan. Iz razdalje 200 metrov ga je zadela 15 cm granata, pa ni prebila oklepa. OK. Aufnalimo, Atlantic. V zalivu pri P e č e ire g i se vrše težki boji z izkrcanim sovražnikom. Mornariško topništvo je potopilo pri tem velik boljševiški izkrcevalni čoln. Bolj proti jugu so razbili planinski lovci vse poskuse Sovjetov, da bi prodrli preko Naamajokija. V n o rv e š k i h vodah so uničil n varovalna vozila vojne mornarice dva brezuspešno napadajoča sovjetska hitra čolna. Severnoameriški strahovalni bombniki so napadli Dunaj in zgornje-ilezijsko ozemlje. Zaradi raztre- senega odmeta bomb in napadov s krovnim orožjem je imelo civilno prebivalstvo zahodne in jugozahodne Nemčije izgube. Posamezna britanska letala so vrgla danes v zgodnjih ju-trnn jih urah bombe nn K ii 1 n. Sestrelili smo 55 anglonmeriških letal. Podmornice so potopile tri ladje s 17.000 tonami ter 6 rušilcev in spremljevalnih vozil. Nek nadaljnji parnik je bil s tor-tednim zadetkom težko poškodovan, oleg tega so zbile tri sovražne letala. P prodreti preko Morave proti zahodu in v smeri proti Nišu proti jugu. Toda tudi tukaj jc čutil sovražnik nemške protiukrepe. Na obeh straneh Kološvarn so napadli Sovjeti z ojačenim pritiskom, da bi posegli iz Sedmograške v bitko. Tukaj so bili pa ali odbiti ali zaustavljeni in niso dosegli nobenih uspehov, 'stoč.isno pa so pričeli s sveže dovedenimi silami z napadi proti prehodom vzhodn h Bc-skidov. Čeprav so sunili na težiščih 6 do 7 krat s četami v jakosti bataljona do polka, so bili v splošnem odbiti. S tem je bil onemogočen sovražni poskus, da bi posegel s severa v tok dogodkov v dolini Tise. Sličcn cilj osredotočenih, toda brezuspešnih nastopov so nudili boljševiški napadi med Varšavo in Lipajo z namenom, da bi sunili proti vzhodni Prusiji. Severno od Varšave so napadli po kratki topniški pripravi s tremi sveže dovedenimi divizijami, toda že nemško topništvo je razbilo večji del naskakovalnih čet. Nek vdor je bil odstranjen s takojšnjim protinapadom. Pri Rozanu je izvedel sovražnik težke napade z močnimi pehotnimi silami in približno 60 do 70 oklepniki. Proti žilavemu nemškemu odporu, ki je zadal sovražniku hude izgube, je sovražnik začasno premaknil svojo bojno črto za malenkost naprej, pri čemer je zasedel tudi kraj Rozan. Zahodno od Novograda je prišlo do ogorčenih bojev. Po obrambi boljševiških napadov, izjalovljenih v jakosti polkov so odstranile nemške čete neko staro, žc prejšnje dni ogroženo vdorno mesto. Glavni sovjetski pritisk proti vzhodni Prusiji pa jc bil severno od Memeia. Tukaj so nemške čete onemogočile sovražniku prodor na obeh straneh cestc Tauroggen—Tilsit, ki so ga skušali doseči s posegom dveh armad in enega oklepniškega zbora. Nemško topništvo pa je ob tej priliki z odličnim obstreljevanjem onemogočilo že večji del napadov še med razvijanjem sil. Le severno od ccste je dosegel sovražnik nekaj vdorov, proti katerim pa so se takoj usmerili protinapadi nemških oklepniških bojnih skupin. Boljševiki so bili zaustavljeni, prodrle skupine pa odrezane od svojih zvez. V nadaljnjih nemških protiukrepih pa so dosegle nemške čete vzhodno obalo reke Russ. Sovražni napadi proti predmostju Mcmcl pa so občutno popustili. V severnem delu vzhodnega bojišča pa trajajo še nadalje težki, tudi krajevno omejeni boji. Južno od Liepaje so vrgli nemški protinapadi boljševikc več kilometrov nazaj. Vzhodno od tod, pri Šodcnu je izgubil sovražnik v nekem brezuspešnem napadu 8 oklepnikov in na področju pri Mošeikenu so izboljšali Nemci svoje položaje s protinapadi. Proti Rigi so izvedli boljševiki zopet napade z močnimi silami, bili so pa odbiti ter utrpeli uničenje številnih oklepnikov. Tudi na otok Oesel so izvedli močne, toda brezuspešne napade. Ti so se zlomili ob odporu nemških grenadirjev in pionirjev, kakor tudi v ognju mornariškega topništva in sovražni izjalovljen pristajalni poskus, ki naj bi odprl zapah ob ožini, je stal sovražnika 230 mrtvih in 215 ujetnikov. Številni boljševiki pa so utonili pred obalo. Rovarjenje Moskve Stockholm, 13. okt. Švedski tisk poroča o naraščajoči napetosti med finskimi marksisti ter o vedno večji gonji proti njihovemu glavnemu zastopniku Tanner-ju. »Folkets Dagbladetc poroča, da se je sovjetska nadzorovalna komisija le iz taktičnih razlogov obnašala prvotno precej vzdržno napram finskim marksističnim organizacijam, da ne hi napravila 6labega vtisa na marksiste drugih narodov. Medtem pa je sovjetskim agentom že uspelo pridobili zase razne višje marksistične strankarske funkcionarje ter pričeti s pravo gonjo proti Tannerju. Zanimivo je v tej zvezi tudi poročilo, da so pozvali stockholmsko sovjetsko zastopnico gospo Kolontajevo v Moskvo, da bi tamkaj podala svoj zagovor zaradi obljub, ki jih je dala julija meseca Fincem v razgovorih s Paasikivijem. S temi obljubami so skušali takrat zavesti Fince, ki so šele v Moskvi zvedeli za brutalno resnico. Boji v Italiji Berlin 14. 10. Na italijanskem bojišču •o nadaljevali Severoamerikanci na Apeninih z napadi 6 krajevno osredotočenimi pehotnimi in oklepniškimi silami, ki so neprenehoma udarjale proti nemškim položajem. Močni topniški ogenj in brez-odmorni napadi številnih borbenih letal, srednjih in težkih bombnikov so podpirali napade, s katerimi je hotel sovražnik doseči prodor skozi nemško obrambo z vso silo, ne oziraje se na visoke izgube. Toda tudi tokrat ni uspel. Trdi, izprememb polni boji so se razvijali posebno severno in severozahodno od Monzuna kakor tudi severno od Lo-iana. Na cesti Loiano-Pianoro je sovražnik najprej nekoliko napredoval ter zasedel dve višini na obeh straneh ceste, iz katerih pa 60 ga nemški grenadirji odpodili v takojšnjih protinapadih. Pri tej priliki so zajele nemške čete številne sovražne vojake. Hudi boji na področju Kako je končal morilec bana dr. Natlačena Pozimi je »Slovenec« poročal, da se je med Višnjo goro in Št. Vidom potikal neki »Albin«, ki se je hvalil, —.------------, ,, „ „ , , da je ubil dr. Natlačena. Sedaj so se nosti nemških hrabrih oddelkov. Na obeh izvedele te podrobnosti: elo sovražniku I Ko je bila razpugjena zloglasna VOS (varnostna obveščevalna služba), gore Monte delle Formiche pa trajajo še nadalje. Tukaj so skušali Severoamerikanci s petimi napadi, ki eo se pa vsi izjalovili ob izvrstni obrambi in odloč- ■ • _vi ! 1_ 1___ k - i U /-.. 1 .1 /-v 11 r /vit \T n o.l \ c\ n straneh Sasealeona je trap po številnih sunkih doseči nekaj krajevnih vdorov, ki so jih pa nemške čete v takojšnjih protiukrepih odstranile. Na zahodnem obalnem odseku eo nadaljevali Severoamerikanci z brezuspešnimi izvidniškimi sunki proti nemškim oporiščem. Na jadranskem odseku je prišlo na področju pri Monte Leone do ogorčenih, 6em in tja valujočih bojev, ki pa niso prinesli omembe vrednih uspehov. Nemške baterije 60 razbile močne sovražne pripravljalne položaje severno od Longiana in ob obali Jadranskega morja. Poleg t^ga so z odličnim uspehom onemogočile poskus Britancev, da bi prekoračili reko Cino. Amerikanci uničili nemško obmejno vas Trier, 12. okt. Ameriške čete so brez > Tako se v praksi izvršujejo sovražna 1 1 v i ____1 Y---i ___ ' ¥____ ------- 1 Vnlnlr, 1-1 C/\ f m CT U l 1 vsakega vzroka zažgale pred očmi prebivalcev nemško obmejno vas Wallendorf ob Sauerju, v katero so Jirehodno vdrle in ki je zgorela do tal. ■"osamezni ameriški vojaki so hodili od hiše do hiše, metali zažgane otepe slame v senike, da je zgorela vsa imovina prebivalcev, ki so morali gledati dve uri na bližnjem travniku z dvignjenimi rokami, kako gori njihova domača vas. Ljudje so bili stari od 70 do 2 let. One hiše, ki niso dokončno pogorele, so ameriški vojaki drugi dan se enkrat zažgali. Izbrisanje Nemčije z zemljevida ter njeno uničenje in porušenje je vsebina Morgenthauovega načrta, ki sta ga sedaj Roosevelt in Churchill v Quebecu pravkar dokončno odobrila. Požig Waflendorfa je bil prvi poskus. uničevalna gesla. Vojaki, ki so zažgali to vasico, postopajo enako, kot oni letalski pirati, ki so se včlanili v »Mur-der Incorporated« in ki so postavili umor nemških ljudi ter uničevanje njihovih domov tako rekoč za cilj svojega društva. Usoda Wallendorfa je nedvomen dokaz, da hočejo nasprotniki res izvesti Morgenthauov načrt. Vso Nemčijo hočejo spremeniti v puščavo, njene vasi naj izginejo, niena mesta pa postanejo prah in pepel. Toda primer Wailendorta je za Nemce nov vzrok, da branjjo z vso ogorčenostjo nemška tla pred sovražnikom na zapadu in na vzhodu. Neusmiljena vojna jih sili, da uporabljajo svoje poslednje sile. Nemški vojaki bodo sovražniku za AVallen-dor£ že še odgovorili Zmeda v Italiji »Rdeča zvezda« napada Mikolajczyka Stockholm. Uradna »Rdeča zvezda« je kaj neprijazno pozdravila ministrskega predsednika MikoIajczyka. Po poročilu »Exchaugc Telegrapha« je na- ni sal sovjetski list članek pob.si ovite lu„„ kfitike pro i londonski »Sankrotersk £ nemogoče ugotoviti ffi S ltSl Raczkic- °ost ^ilnih angleški!, in a, Milan, 14. 10. Severnoitalijansko časopisje podaja poročilo rimskega izred-rednega dopisnika london. »Timesa«, ki razkriva žalostno sliko v zasedeni Italiji vladajočih kaotičnih razmer. Zavezniški upravni aparat v Italiji je, pravi poročilo, tako širok in zme-* "ti pristoj-ameriških V nedeljo dne 15. oktobra 1944 bo govoril ob 19.30 v ljubljanskem radiu ief pokrajinske uprave prezident divizijski general LEON RUPNIK proti državnemu predsedniku Raczkie-wiczu. Amsterdam. Londonski radio javlja, da je imel poljski ministrski predsednik Mikolajczyk takoj po prihodu v Moskvo razgovor z britanskim zunanjim ministrom Edenom. Moskovski dopisniki poročajo, da se bo Mikolaj- rrlLskliin^kiLTrebn^tmi I sojene k popolni brezpomembni in in šele pot^m z zastopniki poljskega ne smejo brez soglasja ^vezn.ških ndborn v Lublinu zasedbenih Oblasti odločati niti v naj- Stockholm Po Reuterjevem poro- manjši stvari. Povratek v normalne ilu iz Washingtona je nastopil pred- prilike postaja pod tem! okoliščinam. upravnih oblasti. Zavezniški zasedbe-ni uradi so zavzeli ogromne dimenzije. Italijane preplavljajo neštevilni, često si nasprotujoči odloki različnih '"Vse" angloameriške cbljAe *ko I S Po rrpapPi^n.ttna1ij^ob?asU^o^ I s^eno1 plačilo. se je iz te skupine osnoval tolovajski | »udarni bataljon«, in komandant tega J bataljona je postal »tovariš Albin«. Bil je srednje velik, čedne postave, kostanjevih nakodranih las in po videzu star 20—25 let. Sam se je hvalil, da je ubil bana in tudi med komunisti je imel »ugled«. Pripovedoval je, da je imel še druge načrte, ki se mu pa niso posrečili. Domačini po hribih so povedali tole: Dne 1. aprila, na prvo soboto v mesecu, se je manjša patrulja omenjenega tolovajskega »udarnega bataljona« napotila v Metnaj. Tam so pn pravkar imeli protikomunistični borci sv. mašo. Ti so tolovaje takoj ujeli, le eden je ušel in prišel v bataljon povedat, kaj se je v Metnaju zgodilo. Komandant »tovariš Albin« je takoj odredil, da »udarni bataljon« nemudoma udnri v Metnaj. In res je krenila v Metnaj močna tolovajska skupina z 10 strojnicami in drugim orožjem. Ko so se približali Metnaju, so drugi »tovuriši« svetovali Albinu, naj nikar ne da povelja za streljanje, ker sicer bo zajeta tolovajska patrulja morda »likvidirana«. Toda »Albin« se za ta vojni nasvet ni zmeni|, marveč je sam stopil v prve vrste in zauka-zal »napad«. Resnično bi se mali skupini protikomunističnih borce^v tokrat slabo godilo; toda za čudo, pri napadu so tolovajske strojnice druga za drugo odpovedale. Branilci so pa kosili tolovaje s svojim orožjem in »Albin« je takoj ob napadu dobil v glavo bombo, ki mu je odnesla pol obraza. Med komunisti je nastal splošen poplah in zmešnjava in vsi so se razbežali. Takrat je padlo obenem z Albinom še šest drugih komunistov, med njimi tudi neki domačin terenec. Od branilcev pa je bil eden ujet. Tega so komunisti pozneje čisto razrezali. Bil je menda doma iz Trebnjega. Ob »Albinovi« smrti je bilo vsesplošno žalovanje med komunisti. Tarnali so, kaka škoda za tako »zmožnega fanta«, ki je ubil celo »izdajalca« bana. Pokopali so ga z rdečo »slovesnostjo« t, najprej njega, šele nato je bil pogreb ostalih. Kdo je bil ta »Albin«, kako se je pisal, ni nihče mogel zvedeti. Ali je bil pravi morilec bana Natlačena, se ne ve. Po njegovih lastnih izpovedih Nekaj po evangelifu Duhovnik je pridigal o največjem zlu našega časa, o komunizmu in zbor terencev ga je obsodil: V politiko se vmešaval Naj govori o veri I Pridigal je, da je greh pred narodom in Bogom, če kdo podpira brezboštvo, ki izpodkopava temelje večne in zemeljske sreče. Nekateri, ki so se čutili prizadete, so povedali »modro besedo«: »Propaganda! Naj razlaga božjo besedo!« Pridigal je o krivih prerokih, ki prihajajo k nam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. »Bojte se jih, ne verjemite jim, če tudi vam govorijo lepe besede.« Po pridigi je nekdo zašepetal tovarišu: »Politika ne spada v cerkev!« In tovariš je v sveti jezi pokimal z glavo ter dodal: »Duhovnik naj pridiga po Evangeliju!« Ti očitki niso nič novega. Duhovnik brani resnico in pobija zmoto. Naši duhovniki so vršili svojo sveto dolžnost, razlagali so božjo besedo tako, kakor Bog hočo, hodili so po oddaljenih vaseh in učili otroke katekizem v njihovem materinskem jeziku, vzgajali so jih v ljubezni do Boga in do naroda. Niso klonili svojega duha pred tujim nasiljem in niso se dali podkupiti, da bi služili krivici. Zato so jih obrekovali prej in sedaj vedno z istimi besedami: Duhovnik naj se no vmešava v politiko, pridiga naj po Evangeliju! Kaj se skriva za tem očitkom? Gotovo ne skrb za čast božjo in zveličanje duš, ampak strah, da ne bi bila razkrinkana vsa zloba in ne bi krivičneži stali osramočeni pred javnostjo. Vas, ki bi radi nemoteno širili med preprostim ljudstvom 6voje zmote, trosili vsepovsod svoje laži in zapeljevali nevedne z varljivimi obeti o skorajšnjem raju na zemlji, je strah pred resnico. Vi dobro veste, da bomo mi govorili in se borili za resnico do konca in z nami se bo boril vsak, ki pozna temne cilje mednarodnega komunizma, pa naj je skrit pod kakršno koli krinko. Le vpijte, naj se duhovniki ne vmešavajo v politiko, naj pridigajo po Evangeliju. Razumemo vaš bolesten in jezen krik: resnica je silna in uničujoča in če jo mora lažnik in krivičnež poslušati, ga to peče in žge. Pa vas ne maramo več vznemirjati, tovariši in tovarišice. Hočemo ugoditi vaši želji in povedati nekaj po Evangeliju. Evangelij pravi, da ee zbirajo jastrebi tam, kjer je mrhovina. Ti roparski *A1AAA*AAAAAAAA Šport sednik poljsko-ameriškega kongresa, ki zastopa šest milijonov ameriških državljanov poljske narodnosti, zelo ostro proti Churchillovi poljski politiki Po razgovoru z Rooseveltom je izjavil: Anglija je šla zaradi Poljske v vojno iu bilo bi zelo čudno, ako bi od dne do dne težji. Tekma KKC-Rapid : ŽSK Hermes Nedeljska tekma med KACRapidoro in Hormesom obeto prvorazredni Športni užitek. V LJubljani vlada m to tekmo Izredno zanimanje, ki a® kaže v velikem zanimanju za vstopnice v predprodajl. Se nl- T ._______________. ____r______________. koli niso Ljubljančani za nogometne tekme sedaj Anglija izročila dele poljskega Portugalskem največje vznemirjenje, ker kuplll T predproro. Uverjenl smo, da bo taka tudi govorice, da si je kupil bivši polj- I 6najstorica' mnogo doprinesla do lepe, Iz-ski vrhovni poveljnik general Sosn- | ravnane igre. Radijska oddajna postaja bo drugi polčas kakor tudi kratek oris in opis najvažnejših dogodkov prvega polčasa posnela na ploSčo ter bo v nedeljo ob 19.45 oddala po radiju. Gledalci nogometne tekme si bodo lahko v radijski oddaji obudili spomine na lepo tekmo tor v duhu Se enkrat ponovili najlopSe in najvažnojSe dogodke. Tekma prične ob 15.25 in to na IgriSču Hermesa in sicer ob vsakem vremenu! Predtekma mladin Hermee : Mladika prične ob 14.15. Budimpešta. Iz zdravstvenih razlogov je odstopil notranji minister Bon-czos. Državni upravitelj Horthy je sprejel njegovo aemisijo ter mu imenoval za naslednika dosedanjega drž. tajnika v notranjem ministrstvu barona Petra Schella. Kot je znano, je dobil notranji minister Bonczos pred 4 tedni težak srčni napad, nakar se je moral podvreči zdravljenju na bu-dimpeštanski kliniki. Po ponovnem težkem srčnem napadu je sporočil pretekli torek ministrskemu predsedniku, da so mu zdravniki najstrožje prepovedali delo. Budimpešta. Begunci, ujetniki in pri-bežniki eo povedali, da je prišlo pri boljševiški zasedbi madžarskih krajev do najhujših grozodejstev. V občini Myszyn so zloetavili vojaki vse žene, med njimi celo 17 letno Jeleno Korestjuk. 26 letna Marija Pogayuk je bila žrtev desetih moških ter je za posledicami umrla. Beograd. Kot javlja ankarski radio, se je včeraj pod predsedstvom Sara-džogla sestal ministrski svet Zbirka šal in slik — za rdeči spomenik. — — 10 lir. — — HERMES : KAC-RAPID Po«tava Cel«včanov: vratar: KovaMč (KAC), branilca: Melisnik (KAC) in Msyer (Villacher SV), kriloi: Palkovi«, Pestiček ln Rukavina: vsi KAC, napadalci: Nemetz, Frlessner, Pet«, Book (vsi Villacher SV) in Belak (KAO. rezorve: Rabt (KAC) In Kallmayer (Villacher SV). Kafcor vidimo so si Celovčani v prvi vrsti ojačill napadalno vrsto z Beljačani, kajti beljaSka napadalna vrsta Je zelo udarna ln precizna. Belak na levem krilu pa je v Izvrstni formi, saj je v .nedeljo zabil Beljačanom dva gola ter bil gonilna sila vseh celovških napadov. V obrambi bo nastopil kot gost Beljačan Gustav Mayer, naS planiSkl znanec in večkratni avstrijski smuS.kl reprezentant. Postava gostov je Izredno močna in zaradi toga bo tekma Izredno napeta ln borbena. Hermee seveda ne »me zaostajati. V svoje vrste Je povabil najboljše Igralce SK Ljubljano ter tako dodobra okrepil svoje vrsta. Postava hermolsanskoga moštva se glasi: vratar: Oblak, branilca brata Aljan-čiča (vsi Hermes), kriloi: Pelieon. Pilej, Pergarič, vsi Ljubljana, napadalci: Smolej (Ljubljana), Brodnik (Hermes). Haclar (Ljubljana), Rogel in Slbenik (Hermes). Rezerve so: Antonič, KoSenlna in Cebohin (vsi Hormes). — Predprodaja vstopnio bo v blagajni kina »SLOGA« in sicer v soboto od 10-12 in od 15-19, kr*r>r tudi v nedeljo od 10-13. ptiči brž zavohajo, kje je njih najboljša hrana — mrhovina — in tja se zaže-nejo z divjo strastjo. Mi pa imamo tudi krščene jastrebe, ki so bili vedno v breme svoji družini in svojemu bližnjemu. Brž zavohajo, kje je njim primerna druž. ba, v kateri bodo lahko svobodno delali kar bodo hoteli, teptaje vse božje in naravne zapovedi. Tam bodo lahko ropali in pobijali, vse jim bo dovoljeno, vse bo v imenu »svobode«. Tam se bodo lahko nasičevali z nauki, ki ustrezajo vsem nji-hovim podlim željam. Dalje pravi Evangelij, da vsak, kdor dela zla dela. sovraži luč in ne pride k luči, da bi se njegova dela ne očitala. Krivičnež sovraži pravico, proli kateii se je on pregrešil in kateri mora biti zadoščeno, sovraži resnico, ki preganja temo zmote in hoče vsa k zločin postaviti v luč. Pa ne le, da krivičnež sovraži luč, marveč ne pride k luči, ker bi ta razsvetlila vso njegovo hudobijo in pokazala v pravih barvah njegova zla dela. Kaj takega pa bi zločinec ne mogel prenašati, kakor ne more prenašati človek z bolnimi očmi luči žarkega sonca. Zato je gotovo, da se krvniki, ki jih ljudstvo že pozna, ne prikažejo in se tudi ne bodo prikazali med svoje ljudi, ker jih javnost že pozna in jim bo moglo vsako človeško oko gledati v dno duše in videti tam grozotno razdejanje. Ne bodo prišli k luči, da bi se jim ne očitala njihova zla dela. Kakor Kajn bodo blodili po gozdovih in po neobljudenih krajih, po tujih deželah, prokleti in brez miru. Evangelij govori o krivih prerokih, ki bodo delali velika znamenja in bodo mnoge premotili. Znamenja današnjih krivih prerokov so res velika: svoboda, pravica, enakopravnost, raj na zemlji. In prav s temi znamenji so današnji krivi preroki mnoge premolili. Zapeljanci so nastopili to njihovo pot polno upanja in veselega pričakovanja, po njej pa stopajo sklonjene glave in povešenih oči. Veliko znamenje svobode jih je zapeljalo v strašno suženjstvo, beseda o pravici jih je privedla tako daleč, da delajo danes krivico Bogu in narodu, sebi in svojemu bližnjemu. Obetani raj na zemlji se spreminja v pekel in ne le zapeljanci, ampak ves narod trpi v njem. Resnično krivi preroki z velikimi znamenji. Njih prerokbe ee ne bodo nikoli] uresničile. Uresničilo se je le trpljenje in bridka nesreča nad slovenskim ljudstvom. Velika znamenja krivih prerokov so sredstva, ki vodijo v trpljenje in nesrečo. Lahko bi nadaljevali po Evangeliju, kakor želite vi, tovariši. A povedali smj dovolj. (Po Tolminskem glasu.) iz Trsta Ljubimkovanje s komunizmom. Med poplavo letakov, ki jih trosijo po Trstu razni puhloglavci, se je našel tudi list, ki napada Slovence, češ da nimajo smisla za politiko. V letaku je pa tudi stavek, ki se doslovno glasi: »Comprendiamo i partigiani di Tito, in quanto combattono per un'idea che e diseutibile ma che e per lo meno vitale .. .< Po slovensko se to pravi: »Razumemo Titove partizane, v kolikor se borijo za neko idejo, o kateri so da sicer še debatirati, je pa vendar življenjska.« Ali ni čudno, da se najdejo še ljudje, ki »razumejo« kom. tolovaje. To »razumevanje« je zelo sumljivo, ker pametnemu človeku ni mogoče razumeti nasilnikov, ki s krvjo širijo neke idejo, ki uničuje vse, kar si je naroc pridobil in pribori, k unčuje poleg teci še narod sam. To pregrešno ljubimkalii( z zločinskim komunizmom nima čistil namenov in se bo maščevalo nad vsemi ki ga podpirajo. Umrli so: Helena Mahr. Mariji Ferjan, Ida Barič roj. Medin, Tereziji Filipčič roj Lukac, Frančiška Bilja roj. Branovič, Terezija Giorgi roj Babnik, Antonija Svetina, Ivana Kav čič roj. Lisjak. Ivana Juriševič. Gospodarstvo Hermina Gregovič Izkoriščanje premoga Nemško časopisje praznuje 60 letnico nemškega kemika Friderika Ber-giusa, izumitelju izkoriščanja premoga. Bergius je s tem svojim izumom rešil Nemčijo skrbi za surovine, ki jih je doslej uvažala le iz inozemstva. Od svojega prvega patenta v letu 1913. do zgradbe prvega velikega laboratorija za izdelovanje sintetičnega kuriva za pogon je potreboval sicer poldrugo desetletje, toda nato je bila Nemčija na tem, da krije sama svoje tozadevne potrebe. To so uvideli in spoznali kmalu veliki petrolejski koncerni, ki so pričeli z borbo proti »nemškemu pogonskemu sredstvu«. Ko je Bergius 1. 1924 pričel s prvimi večjimi tehničnimi poskusi, je znašala cena za liter bencina 18 pfenigov. Ob tej ceni je bil kemični proizvod sposoben za konkurenco. Leta 1930 je dala prva izde-lovalnica sintetič. pogonskega sredstva 250.000 ton goriva. Po tem je leta 1931 znižala družba Standar Oil Company ceno bencinu na 3,6 pfenigov, da bi spodkopala rentabilnost sintetičnemu gorivu. Vendar so se gradile sintetične tovarne še naprej, da bi rešile nemško gospodarstvo pred tujezemsko špekulacijo. Resgius je imel v Carlu Boschu marljivega in vestnega sodelavca. Poleg utekočinjenja premoga se jc Bergius navil še s poskusi lesne hi-drolize, pri kateri spremeni les v lesni sladkor, ki je izvrstno krmilo za živino. Poleg tega se izdelujejo iz premo- | ga še špirit, mlečna kislina, gliceri) in krmila. Pri nadaljnji predelavi p se dobe še ^mola, ocetna kislina, lignn in lužila. Z rafinacijskimi procesi j' prideloval tudi grozdni sladkor. Nje gove iznajdbe na tem področju si mnogo doprinesle k temu, da je danei Nemčija popolnoma neodvisna od ino zemskega uvoza. • Strah pred brezposelnostjo v Am« riki. Medtem ko sprejemamo iz Buka rešte vesti, da so Sovjeti en in pol ni' lijona delovnih sil zahtevali za obne vo Sovjetske zveze, prinašajo listi isto časno vesti, da računajo v Združcnil državah s tako veliko brezposelnost]! da je danes nikakor ni mogoče še occ niti. Število brezposelnih se suče o 10 do 20 milijonov. Izdelovanje cigaret v Nemčiji. Ncn ška tobačna industrija bo prešla k n( vernu mešanemu tipu, tla bo tak omogočila popolno izkoriščanje in< zemskih tobakov. Odslej bo izdelovi la cigarete, ki bodo vsebovale pole tobaka iz orienta tudi tobak drugi evropskih dežel. Industrializacija Portugalske. Pori galska, ki je v tej vojni zgradila že mn go novih industrijskih podjetij, namer va zgraditi tudi novo večjo tovarno sl kla in steklenih izdelkov. Oddajn zlata v Franciji. Iz Paru javljajo," da so bili pozvani vsi lastr ki zlata, da ga odstopijo čimprej a žavL . 'i . , ,, r . ifv. | i i | | , f - Sfer. 2TT.\ »SLOVENEC«, nedelja, 15. okToKra 1944 Mr« 3 Spominska slovesnost na grobu dr. M. Natlačena Ljubljana, 13. oktobra. » petek popoldne so se pomikule proti Žalam dolge vrste ljudi; spet drugi so se odpeljali tja s cestno železnico, pa naj jim bo žali Bil je namreč petek jesenski dan, kakršnega si le inoreš želeti. Skozi prosojno meglo je ožarjalo jesensko sonce naravo, odeto v zelenorumeno rdečkaste barve, da se ti je radovalo oko. In "tam na obzorju so bile belim stebrom Žal čudovito ozadje v sinje nebo segajoče planine. Pa vsi ti ljudje, ki so se pomikali proti Žalam, niso šli občudovat jesenske narave, šli so na domovanje mrtvih, da bi se na grobu pokojnega bana dr. Marka Natlačena z molitvijo oddolžili za vse, kar je pokojnik za narod storil, da bi se zahvalili za pokojnikovo veliko žrtev, ko je za narod dal tudi svoje življenje. Ne daleč od glavnega vhoda na pokopališču Sv. Križa stoji, malo na levo, sredi med živimi zidovi cipres, zadnje zemsko bivališče velikega pokojnika. Ves prostor okrog groba je v velikem krogu zagrnila množica, v kateri si videl ljudi vseh slojev in stanov. Dokaj je bilo tudi znanih osebnosti iz nekdanjega političnega življenja, pa ne le ene struje, ampak prav vseli taborov; kajti ni ga razumnega in poštenega človeka na Slovenskem. ki bi si upal očitati dr. Marku Natlačeni!, dn mu ni bila sreča vsega naroda vrhovni zakon pri njegovem javnem delu. Kot zastopnik prezidenta divizij-skega generula Leona Rupnika je pri- Zivljcniska umetnost Nietzsche je nekoč napisal razpravo o koristi in škodljivosti zgodovinopisja. Zgodovinopisje je razdelil na antikvarič-no, konservativno in junaško. Antikvaridni zgodovinar brska vse življenje po muzejih in med starinami. Živi samo za preteklost, jo odkriva do smešnih podrobnosti in misli, da opravlja Bog ve kako koristno delo. Ko bi tak antikvarični duh zajel napredek bi bil nemogoč. Najvišje in edine kulturne ustanove bi bili muzeji. Ljudje bi postali muzejski čuvaji n knjižni moli. Konservativni zgodovinar raziskuje preteklost z namenom, da najde v njej vrednote, ki bi zaslužile, da se ohranijo prihodnjim rodovom. Tak zgodovinar opravlja koristno delo. Opravlja ga iz ljubezni do človeštva, ne iz gole knji-gobrske radovednosti. Toda ko bi človeštvo ohranjalo samo stare vrednote in se zadovoljilo z občudovanjem preteklosti, ravno tako ne bi moglo napredovati, Zato je potrebno še junaško zgodovinopisje. V preteklosti išče velikih osebnosti, da bi se mogli prosil, pripravljen je odpreti tistemu, ki bo trkal. Prosimo Baraga, naj poneso naše prošnje k Bogu. Toda naš priprošnjik ne smo prazen pred svojega Boga. Zato moramo naše prošnje združiti s pokoro in dobrimi deli. Naj ne zamre ta teden naša molitev in ne nehajmo klicati k svojemu svetemu rojaku. Prosimo in prejeli bomo čudovite stvari iz božjih rok. t z Gor ice Razpis učiteljskih in profesorskih mest. Razpisuje se več učiteljskih mest na slovenski ljudski šoli v Gorici. Prav tako tudi nekaj profesorskih mest za slovensko gimnazijo v Gorici, ki bo v kratkem odprta. Z živilskega trga. Goriški živilski trg je zadnje dni prav dobro založen z lepim in zdravim grozdjem. Niti čakati ni treba, saj so vse stojnice dobro založene. Manj pa je drugega sadja. Jabolk sploh ni, medtem ko v vrtovih leže kar po tleh. Zelenjave je dovolj, posebno špinače in radiča. Paradižniki pa so že bolj redki. Pri stojnicah, kjer prodajajo gobe, je navadno zelo dolga vrsta. Rožmarina, žajblja, ro-ženkravta in drugih dišav je še vedno dovolj. Cvetlični trg ni več tako pisan in bogat. Nageljni niso popolnoma razcveteni, kakor tudi ne vrtnice. Ven- dar pa gospodinje prav rade kupujejo cvetje, da z njim okrasijo svoja stanovanja. Od vsega cvetja je največ cinij, ki jih ljubitelji cvetja radi kupujejo, saj se cinije, če jim pogosto menjamo vodo, prav dolgo ohranijo. * V dneh od 16. in 17. septembra so komunisti ponovno napadli Grahovo. Uspeh njihovega »osvobodilnega« dela so bili trije ubiti domačini. Delavec Ivan Mulič je padel na poli iz Grahovega do Koritenc ko se je vračal od vsakdanjega dela domov. Na kolesu je imel tudi svojo mlajšo hčerko, ki ni bila ubita, ampak je dobila le hu jše poškodbe. Na istem mestu je bil zadet tudi It leten deček, ki je kmalu izdihnil. Ponoči je bil zadet 70 letni starec Peter Florjančič. Ob tej priliki sta pogoreli na Koritencih dve hiši, prav tako en hlev in en kozolec. Ranjenih je bilo tudi več civilistov, ki 60 se vračali s poljskega dela domov. Jožetu Bajžlju v spomin Med žrtvuini iz Jelendola je bilo odkopano truplo Jožeta Bajžlja iz Vevč pri Dev. M. v P«Ij»i. Pokojni Jože je bil vojni tovariš Stankota Zupančiča, ki sc jc edini rešil na skoraj čudežen način, tik pred njim pn so je zgrudil v skupen grob Jože Bajželj. Pokojni Jože je sin tovnrniškegn delavca iz vevške papirnice. Idejno in moralno vzgojo je prejel v Sladičevi Marijanski kongreguciji pri Dev. Mariji v Polju, kjer so fantje prejeli borbenega duha za idejno borbo proti komunizmu, ki se je že tedaj strahotno širil tudi po naši fari. Idejna borba se je leta 1942, ko je pri nas izbruhnila komunistična revolucija, spremenila v oboroženo obrambo pred komunizmom. Med prvimi fanti, ki so pri nas prijeli za orožje, je bil tudi Jože Bajželj. Najprej je bil član vaške straže pri Dev. Mar. v Polju, nato je pa v Rolctiu leta 1943 odšel z Jaroslavom ovakom in Rakom Vinkotom v šent-jurje pri Grosupljem. Tu je vse tri našel nesrečni osmi september. Novak je padel na Osolniku, Rak in Bujželj pa sta sc zatekla z ostalimi borci na Turjak, kjer so ju komunisti dobili v roke. Pozneje se je Rak s svojo drznostjo rešil med potjo iz Turjaka proti Ribnici, Jože Bajželj pa je bil umorjen v Jclendolu. Med 119 žrtvami, ki so bile sedaj izkopane, je bilo tudi truplo Jožeta Bajžlja, ki je bilo prepeljano v domačo faro in smo ga v soboto, dne 7. oktobra, položili v skupen grob k osolniškim junakom, ki so padli za svojo vero in svojo domovino. Ob odprtem grobn se je od njega poslovil njegov tovariš: Dragi naš Jože! Nemo stojimo ob Tvojem grobu. Žalostni se poslavljamo od Tebe Tvoji kongregacijski tovariši. Tvoji sodo-mačini in Tvoji soborci. Dve leti je že minilo, odkar si se s puško v roki postavil na branik verskih, narodnih in človečanskih svetinj, kjer si stal kot izklesun vojak iu izrazit borec. Res, strašno je moralo biti Tvojo hudodelstvo, da te je vrhovni sodnij-ski odbor krvavih »osvobodilcev« slovenskega naroda obsodil na sinrt. — In Tvoja krivda? Bil si zaveden katoliški fant, zaveden Slovenec, ki si svojo vero javno priznaval in šel tudi zanjo v boj, ko si videl slovensko ljudstvo razbičano in toneče v lastni krvi zaradi komunističnega nasilstva. Postavil si se proti tistim, ki hočejo vse, kar je katoliškega, in vse. kar je slovenskega, spraviti s sveta. Vedel si, da nc. sineta nud slovenskim narodom zavladati srp in kladivo. To je bilo vse Tvoje hudodelstvo, za katero si pjejel smrt od svojih bratov po krvi. Ko bi mogel Ti sam spregovoriti, drafli Jože, kakšni so bili utripi Tvojega srca tiste trenutke, ko si moral poslušati pikre besede in zasmehe tistih, ki so z mirno vestjo čakuli na ukaz, da store krvavi zločin nad slovensko zemljo. — ln ukaz jc prišel! Nasmeh je zaigral na Tvojih ustnicah in Tvoje srce je spregovorilo: »Rad žrtvujem svoje življenje za slovenski narod.« Zagrebli so Tvoje izmučeno telo v neblagoslovljeno, od Tebe tako ljubljeno slovensko zemljo... daleč, daleč proč od rodne vusi. Ni ti pozvanjal k počitku mogočen glas zvona Device Marije Vnebovzete. Čakal si in čakal leto dni zmaličeno ležeč ob svojih soborcih iz Turjaka, kdaj Te bo pospremil v blagoslovljeno zemljo glas zvona poljske cerkve. In danes je odprla zemlja na domačem pokopuli-šču svoje okrvavljene grudi in Te sprejela v svoje naročje, da boš mirno počival nn kraju, kjer počivajo Tvoji prijatelji z Velikega Osolniku. Dragi Jože, prav te dni je minulo dve leti, ko si kot vaški stražar rekel: »Dajmo, domenimo se, kdo bo komu govoril ob grobu.« In danes, dragi Jože, ti bom takratno Tvojo željo izpolnil. — Spi pokojno dragi Jože in prosi pri Bogu za nas vse, ki se borimo za iste svete ideale, za katere si moral dati Ti svoje mlado življenje. Prosi, da se razlije smehljaj povsod, kjer se du-nes leskečejo solze.« KULTURNI OBZORNIK Pesmi o treh slovenskih božjih poteh: Sv. Višarje, Sv. gora pri Gorici in Brezje Joža Lovrenčič, Tri božje poti. Mohorjeva knjižnica 121. Ljubljana 1944. Slovenci so Marijin narod. Tri so naše najznamenitejše božje poti: Svete Višarje, Sv. gora pri Gorici in Brezje na Gorenjskem. In ta tri božja pota opeva pesnik Joža Lovrenčič v Mohorjevi knjižnici, 121. zvezek, ki je Ered kratkim izšel. Dve izmed njih sta ili že objavljeni: tista o Mariji in pastirici Uršiki in o Mariji Pomagaj na Brezjah. Sedaj pa je na prvo mesto postavil pesnik še tretjo — legendo o Mariji s Svetih Višarij. Po svoji notranji vsebini so to nekake ajtiolo-ške pripovedke ali legende, kakor jih je pesnik povzel po slovenskem ustnem izročilu in deloma tudi po zgodovinskih virih in starjh zapiskih pa hronogramih. Tnko so Sv. gora, Višarje in Brezje dobili v Lovrenčičn svojega poeta in pripovednika. Legende so ljubke, zapete popolnoma v duhu narodnega izročila in obenem v duhu in slogu slovenske narodne pesmi, pa tudi zunanja oblika in verz sta povsem naša — štiristopni jamb ali pa trohej, ki je prišel k nam iz romanskega kulturnega območja.. Komur bi zunanje okoliščine kraja in časa pa nastanka teh božjih poti iz samega opevanja še ne bile dovolj jasne in znane, za tega je pesnik na ikoncu dodal še Opombe in v njih s kratkimi besedami obrazložil izvor ustnega izročila in izročilo samo, ki je temelj pričujočim legendam. Obenem pa je razložil manj znane besede iz pesnitev, kajti te legende v verzih so namenjene najširšim slojem našega naroda, posebno romarjem samim. Pomen in veljava knjižice Tri božje poti potemtakem ni morda samo v lepi in dovršeni pesniški obdelavi ustnega izročila o nastanku Slovencem najljubših božjih poti, marveč ima tudi izredno važen spodbudni pomen, da naše ljudstvo še bolj vzljubi ta vsennrodno božja pota in ob prvi mogoči priložnosti pohiti na romanje. Morda bo tega ali onega nekoliko motil nenavadni, bolj dialektični kot knjižni poudarek (izročil, utrudila, čudila, pokleknila, nagnila, pustil, kar je pač mnogokrat le ritmična nujnost), tu pa tam pa tudi nečista rima: proseč — nesreč, oče — hoče, kdaj pa kdaj je pa rimo nadomestila samo asonanca. Knjižico je ilustriral akademik Saša šantel. Njegove ilustracije so po-polnojpn »primerne opevani vsebini in tudi v lepem skladu z idealnim jedrom vseh pesnitev. — legendi K vsa- ki legendi je ilustrator napravil po dve ustrezajoči podobi in dodal še inicialke ter zaključne vinjete. Tako sc Tri božje poti Jožeta Lovrenčiča tako zaradi vsebine kakor tudi zaradi opreme lepo vključujejo v našo nabožno, a obenem tudi pravo umetniško književnost in jo kar najtopleje priporočamo in kličemo s pesnikom Mariji Pomagaj: »O Mati, še v današnji čas foslušaj naš proseči glas: raljica naša, varuj nas!« F. J. Dve dekliški povestici V založbi ženskega lista »Vigredi« je izšla knjiga »Bele vrtnice<, v kateri eta ponatisnjeni dve novelici pokojne pisateljice Tilke Lamprechtove, ki se je podpisovala »Dušica«, in sicer: »Bele vrtnice« ter »Se6tra Dragica«. Obe sta izšli že evoječasno v Vigredi, in sicer obe — po pisateljitini smrti. Mlada pisateljica, koroška Slovenka, je umrla pred desetimi leti in v počastitev njenega epomina je zdaj založba »Vigredi« izdala obe njeni povestici, ki eta svoječasno budili med Vigrednicann veliko zanimanje. Kratek uvod v knjigo nam pove, kdo je bila pisateljica, priložena slika pa nam jo prikazuje po liku. Iz tega uvoda vidimo, da je to bila idealno mlado dekle, ki bi rado postalo učiteljica, pa jo je sredi študija zajela pljučna bolezen ter je podlegla' jetiki, prav ko se je začela razvijati. Hotela je biti vzgojiteljica mladega rodu v poklicu kakor tudi v svojih delih, ki jih je pustila v rokopisu in so izhajali pozneje v Vigredi. Obe povestici dobro označujeta njeno plemenitost, njeno veliko ukaželjnotst in dobroto ter premagovanje, ki pa vodi v obeh do optimistične sreče. Prva »Bele vrtnice< kaže lik mladega zdravnika, specialista za pljučne bolezni, ki si vzame za načelo, da ne bo nikdar jemal za ženo bolehne ženske, pa tudi takšne ne, ki bi je ne ljubil; pač pa so bo ves predal znanosti in pomoči bližnjemu. V tem pa se seznani v bolnišnici s pacientko, ob katerem se vname medsebojna ljubezen. Ona ve za njegovo načelo ter ga nočo motiti, zato se v samopremagovanju svojega čustva odloči za njegov poklic: bolniško strežnico. Slučaj pa — h kateremu pomaga sicer zdravnikov prijatelj — jo pripelje v njegov sanatorij, kjer mu služi kot voditeljica postrežbe. Čista ljubezen med njima pa se krha ob zdravnikovem načelu. Vsa okolica občuduje njeno lepoto, dobroto in post režij i vost, satno zdravnik ee ne čuti v 6ebi dovolj človeka, da bi tej zatajevani ljubez.ni pokazal cilj: zakon in materinstvo. Šele ljubosumnost, ko mu jo prijatelj hoče prevzeti, ker on noče odstopiti od načela, ga pripravi do tega, da jo zasnubi in poroči. To je zgodba »belih vrtnic«, simbol Čiste ljubezni, ki pa se hoče prav tako razcveteti v zakonu, ki gre tudi preko razumskih načel. — Druga »Sestra Dragica« ima prav tako precej avtobiografskega kakor prva, kajti Vandina bolezen je njena bolezen; tu pa Nadaljevanje na 4. strani. Nemi krik iz smrtne celice v Kočevju Objava posnetka v četrtkovem »Slovencu« ie po enem ' obvestita očeta Ivan Kajlež V četrtkovi štev. »Slovenca« smo se obširno spomnili krvavega kočevskega procesa in priobčili tudi posnetek, napravljen v smrtni celici kočev-IH skega gradu. V celici so čakali na zadnjo pot v smrt pred puške rdečih krvnikov obsojenci in pisali zadnje pozdrave svojim dragim. Te osmrtnice so ena najbolj pretresljivih prič o grozotah v kočevskih zaporih. Dokazujejo, da komunisti niso hoteli doseči nič drugega, kakor iztrebljenje vseh poštenih ljudi, da bj lahko po mili volji gospodarili in »osvobajali« naprej. Medlem ko so bile jelendolske žrtve, ki smo se jih spominjali ta teden, pobite na skrivaj, tako da bi kar zapadle pozabi, so kočevske žrtve morale preživeti še nesramno burko samozvanega sodišča. Zato bi človek mislil, da so žrtve iz kočevskih zaporov bolj točno ugotovljene in da kar tako mimogrede iz kočevskih zaporov ljudje niso bili pošiljani v smrt in pozabo. Toda objava osmrtnice, ki si jo je napisal Kajfež Ivan iz Banjaloke, je dokazala, da temu ni tako in da so tudi iz kočevskih zaporov bili ljudje pošiljanj kar tako mimogrede v smrt, čeprav je za kočevsko javnost istočasno poslovalo krvavo »sodišče«. V četrtkovi številki »Slovenca« smo objavili posnetek Kajfežove osmrtnice. Glasila se je: 1943. 15. X. Ivan Kajfež iz Banjaloke je obsojen na smrt radi 12 ploč cvibaka, ki sem prinesel svojim tovarišem. Okrog tega napisa je bil s svinčnikom potegnjen okvir, morda ga je potegnil Kajfež sam. Najbrž nekdo drugi pa je v okvir stisnil kratek pripis, ki se glasi: »V 1 uri obsojen in ubit.« Dva dni po objavi v »Slovencu« se je oglasil v uredništvu oče padlega Kajfeža. Šele iz »Slovenca« je zagotovo zvedel, da je tudi njegov sin Ivan moral iz kočevskih zaporov nastopiti žalostno pot v smrt. V Ljubljano je prispel iz Kočevja, da bi dal v šolo zadnjega sina, ki mu je ostal. Dva sta mu namreč padla v zadnjih dveh letih pod roko rdečih rabljev. Za sina Ivana je sicer zvedel, da so ga lani zaprli v Kočevju, toda kljub vsem naporom ni mogel zvedeti, kaj se je s sinom zgodilo. Spraševal je ječarje, ki pa vsi niso hoteli nič vedeti. Tako je še upal, da se bo morda sin še odkod oglasil. V proslulih kočevskih procesih namreč njegovo ime ni bilo imenovano. Pripis na osmrtnici v smrtni celici pa razodeva, da je poleg samozvanega sodišča, ki naj bi zavajalo preprosto prebivalstvo, češ da res deli pravico, poslovalo še drugo »likvidacijsko« — hitro sodišče, ki jo kair na tihem pošiljalo ljudi v smrt po geslu, ki ga razodeva pripis: V 1 uri obsojen in ubiti Take morilske akcije pa so bile vsepovsod po slovenski zemlji, kjer so lani zagospodarili komunisti. Tako so iz Ribnice pošiljali na hitro v smrt ljudi v Jelendol, drugod pa v jame in nepoznane grobove po gozdovih. Bolj kričečega primera, kakor je Kaj-fežev, ki ga je razkrilo naključje, menda ne moremo pokazati, šele po enem letu negotovosti je ugotovljena smrt ene izmed žrtev v kočevskih zaporih. Kdor ob vsem tem ne spregleda, ta spregledati noče 1 ______ Ali veste, zakaj »UUUAJ1NA JOKA« Berite knjižico, ki jo dobite za 3 lire v upravi »Slovenca« in pri vseh kolporterjik. Dogodki in novice današnjega dne NOV! GROBOVI -j- Marija Jager. V Ljubljani je za vedno zatisuila oči vdova po livarskem mojstru, ga. Marija Jager rojena Prime. Blago gospo so pokopali v soboto popoldne pri Sv. Križu. Naj rajnica počiva v miru! Njene drage pa naj tolaži Bogi OSEBNE NOVICE Matura. Na III. m. drž. realni gimnaziji je 14. t. m. naredil višji tečajni izpit g. Tone Cvetko. Agilnemu g. abiturientu čestitamo. Mami Langerholčevi v spomin V četrtek, 12. oktobra, je umrla" v ljubljanski bolnišnici blaga in plemenita gospa Lucija Langerholc. Pokojnica je bila rojena 12. decembra 1877 kot hčerka ©tarološkega krojača in cerkvenega zvonarja Janeza Berčiča in _____________njegove žene Jere. Ze v svoji zgodnji mladosti je zaradi preskrbe številne družine morala krepko prijeti za delo ter pomagati svojim staršem, bratom in 6estram, Njena skrb za brate in sestre je postala še mnogo večja potem, ko so ji kmalu pomrli starši ter je morala sama skrbeti za vse. Te njene ljubezni in skrbi ji bratje in sestre tudi pozneje nikdar niso pozabili ter so jo prav za prav še pozneje smatrali bolj za mater kot pa za sestro. Od svojih staršev je dobila pravo krščansko in narodno vzgojo, ki je bila temelj tudi vsega njenega poznejšega delovanja tako v svoji družini, kakor tudi v okolju, v katerega jo je spravljalo življenje. Na raznih službenih mestih je povsod zvesto spremljala svojega moža tako na domači zemlji, kakor tudi med neslovenskim ljudstvom. V srečnem zakonu je imela več otrok, od katerih žive sedaj še štirje. P. Ildefonz je frančiškan v Zagrebu, p. Kalist znan in priljubljen veroučilelj za Bežigradom v Biti Kristus, v tem je vse krščanstvo. (Plus.) Koledar Nedelja, 15. vinotoka: 20. pohlnkoštna Terezija Velika, devica in opatica; Bru no, Skof in mučenee; Sever,škof. Ponedeljek, 1«. vinotoka: Hedvik« Poljaka, kraljica in vdova; Viktor III-, papeži Oal, opat. Torek, 17. vinotoka: Marjeta Alakok, devica; Florencij, škof; Andrej, mučenee. Lunina sprememba: mlaj ob 6.35: Her-sohol napoveduje spromonljivo vreme. Dramsko gledališče »Matura«. Izven. Ob 17. Operno gledališče »Manon«, Izven. Ob 17. Kino Matica »Premiera« ob 10.30, 16 lo 19. Kino Union »Pred sodnim dnem« ob 15, 17 ln 19. Kino Sloga »Ce mož gospodari« ob 10, 15, 17 ln 19. Kino Kodeljevo »Ples v operi« ob 15, 17 ln 19. Lekarniška slnžba Nočno službo Imajo leksroo« v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, 6v. Potra cesta 78; v ponedeljek: mr. Sušnik, Majijin trg 5; mr. Deu, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bobino ded., Rimska cesta 31, Zdravniška služba [ Nedeljsko zdravniško dežurno »lulbo bo opravljal ob sobot« od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Igličar Vinko. LJubljana, TržaSka cesta 14, telefon 22-89, Posvetitev kapele Brezmadežnega Srca Marijinega v Novih Jaršah bo v nedeljo ob 15. Sv. maša za dobrotnike kapelo bo v ponedeljek ob 6 v župni cerkvi sv. Petra. Vsi vljudno vabljeni. Odbor za postavitev kapelo. Za pok. dr. Marka NatlaBena bo v po. nedeljek, 16. t. m., ob 7 av. mjiša v frančiškanski cerkvi v kapeli za velikim oltarjem (obletnica pogreba). Obletnica smrU pokojne šolske npravlte. ljice iz Begunj Anice Drobničeve bo v ponedeljek, 16. oktobra, ob 7 v Slomškovem zavodu, Poljanska cesta 6. Gospodo katehete ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol vabi k letni konferenoi, ki bo prihodnjo sredo, 18. oktobra t. 1., ob 16 v katehetski sobi — nadzornik za vorouk. Kongregaclja gospodlčen In kongrcgaclja učitoljio pri sv. Jožefu Imata v nedeljo, 15. t. m., ob 6.30 skupno sv. obhajilo, v pone-doljok pa redni shod. Pridite vse! Ob prvi obletnici mnčenlške smrti najboljših bloških junakov v Jelendolu ho zanje sv. maša v ponodetjek, 16. oktobra 1944 ob pol osmih pri oltarju Marije Pomagaj v stolnici. Bločani in prijatelji najlepšo vabljenil * Širite knjižico ŠKOF BARAGA Nadaljevanje s 3. strani. je vedoželjnost Ivankina njena želja po sol L Ta Ivanka hoče iti v šole, kamor pa je redniki nočejo poslati, razen na ta način, da gre v samostan. Odloči se za samostan, samo da bi mogla biti pri knjigah, pa čeprav ee mora odreči komaj budeči se ljubezni do Mirka, ki mu je tudi namenjeno bogoslovje. V Zagrebu pride v samostansko šolo, toda Mirka pozabiti ne more. Tudi v noviciatu ee ji vsiljuje vedno bolj njegova podoba, ki premaga njeno zatajevanje. Vidi, da nima poklica ter izstopi še pred ot)ljubami. Tudi če ne najde več Mirka, o katerem ni slišala ničesar več. Ko pa pride e evojo prijateljico zopet na Koroško, ereča Mirka — bogoslovca. V bogoslovje pa je Sel, ker je mislil, da je Ivanka (Dragica) že prejela rodovniško obleko. Ljubezen ee obnovi in privede do zakona, kajti »bolje je biti dober zdravnik ka.kor slab duhovnik, bolje dobra mati kakor slaba redovnica«. Trpljenje in ljubezen je pripeljalo oba do 6reče. To je veebina obeh zgodbic, novel, ki poveličujeta zatajevanje in čieto ljubezen teir eta pisani zelo ginljivo ter vzgojno. Sta tipični dekliški povesti, ki bosta pri-iali dekletom, kajti budita jim najlepša čuetva ter jim kažeta svet v evetli luči, čeprav je treba mnogo, mnogo trpeti, preden zmaaa ljubezen. Knjiga je lepo izdana ter ee je z njo založba lepo ooaoi-žila spominu desetletnice emrti evoje eo-trudnice. Prepričan eem, da bo imela vedno dovolj ženskih bralk. w Ljubljani, hčerka m. Kalista deluje z vso vnemo že več let kot franči&kanka-misionarka na Kitajskem, hčerka Milica je pa uradnica v Ljubljani. Po smrti svojega moža leta 1032 je živela najraje na svojem domu, vojna leta je pa preživljala v Ljubljani, kjer je sedaj umrla. Pokojna Langerholcova gospa spada med tiste plemenite in blage slovenske žene in matere, ki o sebi ne govore dosti in se tudi ne razkazujejo po nepotrebnem naokoli, o katerih pa glasno govore in pričajo njihova dobra dela. Svojo globoko krščansko im narodno zavest je vcepila tudi vsem svojim otrokom, na katere je bila silno navezana in je med njimi preživela tudi najsrečnejše dni svojega življenja. Bila jim je res prava ljubeča in skrbna slovenska mati, ki je z molitvijo in ljubeznijo spremljala svoje otroke na njihovih težkih poteh do zadnjega utripa svojega plemenitega srca. Njeno blagodejno udej-stvovanje in njena navdušenost za vse dobro in plemenito pa ni bilo omejeno samo na družinski krog, tomveč se je raztezalo tudi na vse okolje, v katerem je živela. Vse jo je poznalo. Vse je zahajalo k njej. Eni po nasvet, drugi s kako prošnjo. Za vse so bila vrata njenega prijetnega doma stalno odprta. Tudi duhovniki so jo radi obiskovali ter se z njo pomenili o vsem, kar je bilo potrebno za ureditev te ali one stvari. Za vse je imela navzlic trdemu delu še vedno dovolj čaea. Zvečer so pa po stari slovenski krščanski navadi vsi skupno molili še rožni venec. Svojo bolezen je prenašala zelo potrpežljivo in boguvdano. Silno si je želela miru. Prošnja po tuzemskem miru ji sicer ni bila uslišana, zato jo je pa Bog poklical k Sebi, da bo pri Njem uživala večni mir in od Njega prejela plačilo za vsa dobra dela, ki jih je vršila na zemlji. Njeno izmučeno truplo so položili k počitku v soboto, na godovni dan njenega ljubljenega sina g. p. Kalista, na pokopališču pri Sv. Križu, kamor so jo spremili njeni številni znanci in prijatelji. Počivaj v miru, blaga in plemenita slovenska žena, njenima težko urizade-tima sinovoma p. Ildefonzu in p. Kalistu ter hčerkama m. Kalisti in gdč. Milici pa naše iskreno in globoko sozalje. Izpopolnitev telefon, imenika Poštna direkcija obvešča vse imenike novega telefonskega imenika za 1914. leto za področje mesta Ljubljana, da ga je treba izpopolniti s sledečimi telefonskimi naročniki, ki jim je bil telelon naknadno uvrščen v promet: Bogataj Ivan, elektrotehn. pod- jetje, Kongresni trg 19 . . . 20-1» Goreč A., kolesa, avto- in zim-skošportne potrebščine, Dunaj-ska cesta la ...... . 30-06 Hrehorič F., stanovanje, Selen- burgova 3............. Kobal dr. Alojzij, odvetnik, Du- najska 1 a............. Kosi & Šver, gradbeno podjetje, Cesta 29. okt. 16.....21-75 Krivic dr. Rudolf, advokat, Pra- žakova 15 i...... • .• 27-12 Mandeljc Drago, poobl. graditelj, Albanska 4 a.......38-50 »Marad«, skladišče, fcivinozdrav- niška ulica .........32-33 Ogrin ing. Guefav, poobl. inž. ar- hitekt, Dobrilova 30 ... . »4-47 Pavlič Miroslav, Mala čolnarska 7 28-8o Petriček, slaščičarna, kavarna, Ulica 3. maja 6......34-90 Schumi Iv., trgovina s kurivom, pisarna, Frančiškanska 10 . , 22-75 Slovenia - Transport, špedicijska tvrdka, Miklošičeva 13, pisarna 27-18 Carinska pisarna in skladišče . 37-19 Šumi Iv., trgovina e kurivom, pi-sarna, Frančiškanska 10 . . . 22-75 I Sver & Kosi, gradbeno podjetje, I Cesta 29. okt. 16.....21-75 Hkrati opozarjamo telefonske naročnike, da se bo prodajal telefonski imenik od 20. t. m. dalje samo na glavni pošti. Vsem. kt »te nas v dnevih trpljenja ob dali z ljubeznijo in sočutjom, ee najiskre. neje zahvaljujemo. Obenem sporočamo vsem, ki ste blagega pokojnika poznali ln ljubili, da bomo počastili njegov spomin I mašo za-dušnico v ponedeljek, 18. t. m., ob 7.30 v oorkvi sv. Cirila ln Metoda. — Žalujoči Jerebičevl. Za drugo obletnico mučeniške smrti aj dovSkega župana Štefana Vidriha bo v po nedeljek, 16. oktobra, oh 7 v stolnici pri glavnem oltarju črna sv. maša. Prijatelji In znanci pokojnega župana so vabljeni, da se udeležijo sv. maše. Rožnik. Na današnjo žegnanako nedeljo bo v rožniškl cerkvi dvojno sveto opravilo: ob 8 ln ob 9. Ob 9 bo slovesna asistira-na maša. Obakrat bo pet Jagodicev kvartet. Med obema mašama bomo pobirali mi-lodare za cerkev. Popoldno oh 4 bodo pote litanije Matere božje in darovanje okrog oltarja. — V ponedeljok bo maša ob pol 8. Stenografskl tečaji pričenjajo 16. oktobra. Praklično znanje, koristno vsakomur. Priporočljivo tudi »a akademike-Čarke in dijnke-tnje. Informacijo: Trgovsko nčlllšče »Cbrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo, In trimesečni tečaji pričenjajo 16., 17. in 18. oktobra. — Pruktično znanje, koristno vsako, mur sedaj in v bodoče. Pouk dopoldne, popoldne ali zvočer po želji. Prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska cesta 15. Dljake-lnje višjih razredov srednjih ali strokovnih Sol, kl letos ne obiskujejo rednega pouka, lahko vstopijo v Višji trgovski tečaj kot redni sluSat01.il ali kot izredni za posamezno predmete (knjigovodstvo, ko. respondenca, stenografija, strojepisje, jeziki itd.). Izbira predmeta po želji. — Informacije: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Mrzle roke In noge, nahod g prehlad, mrazenje, p r o 11n ln ■ s k r n I n a : same nadloge, kl pa se ■ dado vse pregnati, zanesljivo ln brez stroškov. Knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja Itd. se temeljito ln hitro naučite v spccialnih dnovnih ali večernih tečajih. — Pričotek 16. oktobra. — Prospekti: Trgovski nčnl zavod. Kongresni trg 2-II. »Pastirjev glas« (Knjižico St. 213, tretja izdaja) so zopot dobi v Mladinski založbi, Stari trg 30, in , v upravi na ltukovuiku. Cona 1.50 lire. Sofokles: Kralj Oidlpus, ki gn je na novo prevedel Anton Sovre, je izšel v Cvetju iz domačih ln tujih logov pri Mohorjevi družbi. Vse dijake In dtjaklnje opozarjamo, da se vrši vpisovanje v korepetitorij in instrukelje vseh predmotov za vse razrede tudi v nedeljo, 15. oktobra, dopoldne. Spe-clulne Instrukelje, Kongresni trg 2-II, Večerni trgovski tečaj — srcdlšfe mest« — pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg t-II« prične • poukom 16. oktobra (knjigovodstvo, korespondenca, trg. računstvo, stenografija, jeziki, strojepisje itd.) U-bira predmotov po želji. Vpisovanje dnevno, tudi zvečer, v nedeljo tudi od 9—11. — Ravnateljstvo. V karmellčanskl cerkvi na Sclu ho v nedeljo, 15. oktobra, na praznik sv. Terezija Velike, oelodnevno čoščenjo sv. Rešnjega Telesa. Ob 6 se izpostavi Najsvetojše, nato tiha sv. maša s pridigo. Ob 8 slovesna sv. ma. ša, ob 9 tiha s kratkim nagovorom. Ob 17 govor, pete litanije Srca Jezusovega, zahvalna pesem in blagoslov. Vljudno povabimo! Pridite, molimo! Počastimo veliko mater, ki nam j« dala sv. Malo Terezijo. Priporočimo tudi Veliki sv. Tereziji vse svoje zadeve, da jih izroči skritemu Bogu, kl ga bomo v nedoljo na Selu molili. Lepšo ne moremo proslaviti njenega praznika kot s tem. da bomo z Veliko Terozijo molili ev-harističnega Kralja, za katerega jo gorela in živela. Naša borba je naslov novi knjižici, ki izide te dni. Naznanila ljubljanskih prireditev ZGODOVINSKI PABERKI 15. vinotoka 1841 leta ee je rodil v Prigorici pri Ribnioi politik Karel KInn. Šolal se je doma, gimnazijo in bogoslovje je napravil v Ljubljani. Služboval je kot kaplan v Gorjah in postal korni vikar v Ljubljani. Ko je bil izvoljen v ljub. mestni svet, ga je na intervencijo Widmanna premestil škof Pogača r v Zagorje. Klun se je odpovedal službi, da je lahko ostal v Ljubljani. Od leta 1877 dalje je bil deželnozborski poslanec ter bil istočasno tudi poslanec v dunajskem parlamentu. Umrl je 8. julija 1896 v Budimpešti, pokopan je v Ljubljani. V nasprotju z Mladoslovenci je Klun kazal vedno odločno katoliško smer in zaradi tega tudi ustanovil leta 1873 »Slovenca«, ki mu je bil tudi prvi urednik. Po razcepu slovenskih dežel-nozborskih poslancev ie ustanovil narodno katoliški klub, ki mu je kmalu sledila stranka in pričel načelno katoliško politiko. Z vsem tem je jm-pravljal pot prvemu katoliškemu shodu. V državnem zboru jo vedno zagovarjal slovenske politične in kulturne zahteve. Ves čas je bil član Hohen-wartovega kluba. 1844 leta se jo v Vršnem pod Krnom na Goriškem rodil pesnik 5>i- Drugi sinfonični koncert »Radia Ljubljane«, ki ga bo izvajal pomnoženi radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca, so bo začol z Mozartovim »Malim nočnim koncertom«. Ta seienaua, ki jo Pisana v g-duru, je med velikim številom Mozartovih skladb za razvedrilo, posebno priljubljena. Delo, kl Ima štiri stavke »Alle-gro. Romanca, Menuett in Trio ter Rondo«, je nastalo leta 1787, nekaj mesecev pred prvo izvedbo »Don Juana«. Druga skladba, ki jo bomo slišali v prvem delu sporeda, nam predstavi solista; Anton Trost bo igral Prvi veliki koncert za klavir ln orkester v e-molu, op. 11. od Frederica Chopina. To delo nam bo vnovič vzbudilo spomin na veličino tega tako pomembnega skladatelja. Kot nobeden drugi, Je Chopin Svol samo za klavir ln na ta mon Gregorčič. V Šolo je hodel v Li-bušnje, tu sta mu bila učitelja vikar Bevk in Anton Gregorčič. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Gorici. Služboval je v Kobaridu in Rihenberku. Tu je bil v službi do leta 1881. ko je resno zbolel in stopil v začasni pokoj. Nastopil nato vikarsko službo v Gra: dišču pri Prvačini, pa je zopet zaradi bolehnosti prosil za pokoj ter se leta 1887. službi sam odpovedal. Živel je na Hribu v svojem vinogradu. Ko je: zopet nevarno zbolel, se je preselil v Gorico in 24. novembra 1906. umrl. Ko je služboval v Kobaridu in Rihenberku, je dozorel kot človek in pesnik. Bridkosti, ki jih je sam doživljal in opazoval med farani, združene s filozofskim pogledom, so povzročile nastanek pesmi »Človeka nikar«, zaradi katere so mu očitali celo versko zmoto. Ves mehak in nežen je bil zopet pesnik v pesmih, kjer opeya rodno zemljo, čudovita je oda Oljki, polna mistike O pepelnični noči in vse svoje hrepenenje po domačem kraju je lzlil v pesmi Nazaj v planinski raj. Zaslu žen je priimek »Goriški slavček«. 1924 leta je zirakoplov Zeppelin prvič preletel Atlantsko morje in pristal v Ameriki. način izvabil ix instrumenta nove možnosti in razrešil njegovo poslednjo uganko. K življenjsko nevaren. Uprava policije. Promenadni koncert jbc Slovenskega domobranstva v Ljub-ani bo v nedeljo, 15. oktobra ob 11.15 Jed Narodnim domom z naslednjim spolom: 1. Gregorc: »Oj ta soldaški bo-enc, koračnica; 2. E. Trojan: »V cigan-kera logoru«, ouvertura; 3. A. Jaki: »Po-ovanie po Sloveniji«, potpouri; 4. Iv. fijardovič: »Splitski akvarel«; 5. B. 1'agnar: »Tannhauser«; 6. »Halo! Ba-lojournal Praha«, koračnica. — Dirigent, kapelnik godbo SD nadporočnik Leskova r. Delodajalcem v upoštevanje Ponovno se dogaja, da nekateri lelodajalci ovirajo svoje delojemalce pri :vrševanju službe pri protiletalski zaliti s tem, da zahtevajo, da se morajo iti vrniti od mesta, kjer so razporejeni iri protiletalski zaščiti, pa na njihovo ilužbeno mesto v teku desetih minut. Jer pa ta čas pri večini uslužbencev ne udošča, da pridejo od enega mesta do irugega, se delodajalci pozivajo, naj ne Jelajo ovir delojemalcem pri izvrševanju ilužbe pri protiletalski zaščiti. V Ljubljani, 12. oktobra 1944. Zasenčite žaromete na kolesih Uprava policije ponovno opozarja vse »lesarje, da morajo biti žarometi zasenčeni tako, da ima vsak žaromet le sve-lobno režo v velikosti enkrat 4 cm. Zaro-neti morajo biti nagnjeni nekaj stopinj »roti tlom, tako da pade svetloba skozi ivetlobno režo največ do 100 m pred kolo. Prav tako je prepovedano svetiti polno, žarko svetlobo nezasenčenih roi-lih svetil. Svetila morajo biti zasenčena prav lako kot pri kolesih. Tozadevni prekrški bodo najstrožje kaznovani po predpisih, v težjih primerih z odvzemom kolesa, oziroma ročne svetilke. Obvestila Prevoda Razdeljevanje krompirja. Opozarjamo potrošnike, da dvignejo do-»aii krompir na odrezke 6t. 21—24 vključ. do ponedeljka, IG, t. m., ker s tem dnom odrezki zapadejo. Italijanski krompir n« odrezko St. 1 do Se doli Nabavna zadruga železničarjev in ospodarska zveza, Maistrova 10, Tvrdke, ki delijo domači krompir, por.1-aoio, da nam v torek, dne 17. t. m., »po-koliko krompirja so prodale ln ko-ko tra še imajo na zalogi. Vagradno razdeljevanje kuhinjske soli proizvajalcem mleka. Oni proizvajalci mleka, ki eo v prvem mlekarskem polletju, t. J. od 1. 8, do SI. 8, tega lota oddali Prevodovim zbiralnicam >redpisano ali še večje količine mlokn, rejmejo za nagrado kuhinjsko sol, ln si-sorazmerno po dobavljeni kofličini in Molkih zadostitve. Nagrajenci bodo prejeli nakaznice te dni na svojih zbiralnicah nlofca in morajo dvigniti sol najkasneje v treh dneh po njih prejemu pri spodaj naročenih tvrdkah: Obč. LJubljana tostran zapornega pasn vasi: Studoneo (obč. Polje), Zg. in Sp. flruSica in Fužine (obč. Dobnmjo): Kmetijska zadruga, Ljubljana, Maistroma 10. Obč. Ljubljana onstran zapornega pasu Dravljo: zbiralnica mleka, Dravlje. Obč. Rudnik ln občina Ljubljana onetran lapornega pasu — Črna vas: Podobnik, Rudnik. Občina Dobrova: Zalaznik, Dobrova. Občina Brozovica: Zor, Brezovica. Občina Ježica: Snoj, Ježioa. Občina Dobrunje: Oerne, Dobmnje. Občina Tolje: Ham, Vevče. Občina Vrhnika: Mlekarska zadruga, Vrhnika. Vso ostalo občine pa pri občinskih pre-»krbovalnih uradih, oziroma po njih dolo-ienih tvrdkah. Kaj je novega pri naših sosedih? Z (jlorvit.iiketfo Ena sama ženska je nabrala 210.000 litrov raznih gozdnih jagod. Dva otroka je šolala z izkupičkom. — Tako je naslovljen članek v »Karntner Zeitung« z dne 13. oktobra t. 1., kjer beremo: »V nekem mestecu na Koroškem živi petdesetletna ženska, ki že 30 let, dan na dan nabira razne jagode po gozdovih v Dravski dolini. Na leto je povprečno nabrala po 7000 litrov jagod, tako da jih je doslej nabrala 210.000 litrov Staro in mlado jo pozna in spoštuje in ji odkupuje jagode. Izračunala je, da nabere v 24 dneh 666 litrov boiovnic. Na dan nabere po 15 litrov rdečih jagod 2e ob šestih zjutraj je visoko kje na planinah, kjer nabira tudi brusnice. »To poletje«, je sama povedala, »bom izlahka nabrala 2500 litrov brusnic.« V 30 letnem nabiranju nabere povprečno po 7000 litrov )agod na leto, kar da 210.000 litrov. S to množino bi lahko napolnila svetovno znani heidelberški sod, ki je bil narejen 1. 1751 in ki je dolg 8.5 m in meri v premeru 7 metrov. S temi jagodami bi napolnila tudi 14 petnajsttonskih tovornih železniških voz. Ta žena, zgled zares izredne marljivosti, je mati petorice otrok, ki so že vsi pri svojih poklicih. »Vsi so že nekaj«, pravi, »dva sem dala celo študirati iz izkupička mojih gozdnih jagod. Eden mojih otrok se je naučil kar pet jezikov!« Zlata poroka na Jesenicah. Zakonca Rozman sta v krogu svojih številnih otrok in vnukov obhajala 8. oktobra t. 1. zlato poroko. Odlični gostje zlate svatbe, med njimi inž. Klinar in član stranke Marn, so počastili slavljenca z besedo in darili. Umrl fe zaradi ran, ki si jih je pridobil na bojišču, sanitetni narednik Peter Bes-nlk iz Celovca, kjer je bil 14. oktobra t. 1. tudi pokopan. Gorenjski kinematografi. Na Jesenicah na Gorenjskem predvajajo te dni film »Tovariš takoj pride«, v Kranju »Kopališče na skednju«, a v Radovljici »Nora noč«. • HpniUf.tf Stajfrskrrju Slovenjbistriški vinogradi so letos izjemoma dobro obrodili. V ljutomerskih, lialoških in slovenjgoriških vinorodnih predelih so letos, kakor je »Slovenec« že opetovano poročal, peronospora, črni palci in grozdna gniloba uničile velik del grozdja. Čudna izjema je bila letos v slo-venjbistrlških podpohorskih vinogradih. Sloviti »bradnert, »riloznojčan«, jkova-čevaščan« in »framčan« so še dokaj lepo uspeli. Edino slabo se je v teh krajih izkazal muškateljc, dočim se rizling, tra-miiiec, 6ilvanec in rulandec dali dobro kapljico. Kar se je trgalo v času od 1. do 8. oktobra, je kazala vinska tehtnica 17 do 19 stopinj sladkorja. Od 8. oktobra naprei pa so dosegli tudi 20 stopinj. Tolovaji so ga ubili. V borbi s tolovaji je padel Fric Winder. Pokopan je bil v Mariboru ob veliki udeležbi občinstva. Okrožni vodja Strobl je v imenu štajerske domovinske zveze in poveljstva sa-moohrane orisal življenje rajnika. Kot celični vodja krajevnih skupin VI in VII v Mariboru je do smrti vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Grad Zgornji Cmurek ob Muri na severni strani Slov. goric so preuredili za udobno zavetišče vojnih poškodovancev. Dolga stoletja so bili lastniki tega gradu grofje Stubenbergi. Za časa Jugoslavije, ko se je izvedla agrarna reforma, je kupil grad z okolico prejšnji oskrbnik Anton Mali, doma iz Notranjske. H gradu spada velik kamnolom apnenca. V Slov. goricah je kamen zelo redka prikazen. Za nove ceste, ki sta jih gradila okrajna zastopa Sv. Lenart in Maribor, so uporabljali kamen iz Gornjega Cmureka Tudi za novi cesti St. llj—Velka in na višino k Mariji Snežili so vozili kamen iz Malijevega kamnoloma. Tovarna Westen v Celju je obhajala nedavno svojo 50-letnico obstoja. Tu so izdeluje etnajlirana posoda in slični izdelki. V podjetju je zaposlenih več slo domačih delavcev. Izdelki so našli odje- malce širom sveta Mnogo AVestenove posode so raznosili tudi hrvaški krošnjarji. Kmetijska šola pri Sv. Juriju ob južni železnici je obhajala nedavno 30 letnico obstoja. Zgodovina lega zavoda je zelo pestra. Ko je spodnješlajerska dežel-no-poslanska delegacija vodila borbo za samoupravno samostojnost Spodnje Štajerske, je po večletnih bojih uspelo našim starim kmečkim voditeljem, da se jo vendarle ustanovila ta šola, ki je vzgojila mnogo vzornih kmetovalcev. Nesreče. Dva in dvajsetletna Terezija Robnik iz Maribora se je pri delu z lasmi zataknila v vrtalni stroj in si pri tem močno poškodovala glavo. — 34 letna Marija Bračko iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah pa se je hudo ranila po vsem telesu, ko jo je podrl tovorni avto. — Rajmund Gvigner, 22 letni ključavničar iz Maribor«, je prišel med kolesa stroja in je bil hudo ranjen. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Ir t S miške Premiera »I.isiiiskcga« na Dunaju. Prvi hrvaški zvočni film, ki je bil izdelan na Hrvaškem pred kratkim, je bil predvajan v dunajskem kinu UFA. Preden so začeli predvajati ta prvi hrvaški zvočni film »Lisinski«, so predvajali kot predfilm hrvaški kulturni zvočni film »Tninburica«. Predvajanje je spremljalo predavanje hrvaškega kulturnega atašeja prof. Mikšičn, ki je med ostalim v svojem govoru povedal: da morejo samo v lastni državi priti do izraza stvarjnlne moči in tako ima Hrvatska kot nezovisna in svobodna država velik pomen za hrvaško kulturno življenje. Dokaz za to je prvi hrvaški zvočni film, kateremu bodo sledili tudi drugi filmi, ki se zdaj že pripravljajo in snemajo. Film »Lisinski« je na vse gledalce napravil najboljši vtis, ker niti malo ne zaostaja za nemškimi filmi. Udeležujmo &s Barascve dfivstdsisvitic: Kjer nc morete v cerkev, _ opravljajte jo doma s pomočjo knjižice »Škof Baraga«, ki jo dobite pred cerkvami. Knjižna tombola 2-70 s' v po- šie\ilki Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih sta prvi Izžrebani številki, ki trebili za dobitek dvojko; ob morata biti v isti vodoravni vrsti. Kdor zadene dvojko, no sme dalje igrati za višje dobitke, temveč naj takoj dvigne svoj dobitek v toinbolskem lokalu v Gradišču. Kdor zadene dvojko, dobi knjige: Jurčič: Cvet in sad; Gregorčič: Oljki; Sali: Spev rodni zemlji in 150 lir. Številke za trojke bodo objavlji >i > v torkovih številkah naših dnevnikov. Kdor bo prečrtal eno številko od dvojk, bo čakal šo na dve številki za trojke. Tombolsko tablice šo vedno dobi'e pri naših prodajalcih in v tombolskcm lokalu v Gradišču 4. « Pravilna rešitev uganke Zimske pomoči Prodajalka tombolskih tablic imi izgube: »tiri tablice in 20 lir — 100 lir denarno vrednosti. Prav jo je rešilo 82 oseb, od teli so bili izžrebani za nagrado: Jerele Ivanka, Čopova 21; Klemen Kari. Trstenjakova 1; dr. Ivan Knitic, Ciril Metodova 32; Kolarovič Svetislav, Kožna dolina lX-3; Komac Kevciika, Dol. Logatec 1&4; Oražem Janez, Dravlje, Sv. Roka pot 11; Pervanjo Anlnn, Dol. bogateč 28; Pilih Leopoldlna, Budnik 82; Preloc Anfi, Tovarniška 14; Siilich Dušan, Ciril Metodova 92-1. Ti naj dvignejo knjigo »Cvet in sad« in rezervirano tombaLko tabliio v Cir.i-dišču št. 4 Varčujte z vodo! Mestno županstvo spet opozarja, naj prebivalstvo čim najbolj varčuje z vodo iz mestnega vodovoda, saj je uprava mestnega vodovoda morala ugotoviti, da 6e nekateri niso ravnali po prvem pozivu ter s tem niso upoštevali težkoč, ki jih ima mestna občina pri dobavi električnega toka in premoga, kar mora biti danes že vsakemu znano. Na varčevanje z vodo opominjamo predvsem najemnike stanovanj, naj brez potrebe ne rabijo vode in ne puščajo odprtih vodovodnih pip. V njih lastnem interesu jim znova svetujemo, naj sami pregledajo vse pipe, posebno pa straniščno rezervoarje, ki so večji del pokvarjeni tako, (la ge prav lahko opazi neprestano odtekajoča voda v strani" ščnih Školjkah. Hišnim posestnikom pa svetujemo, naj tudi sami kontrolirajo hišne vodovodne napeljave ali pa to na-roče kone. instalaterjem. Pri takih pregledih jim priporočamo, naj za nekaj časa — kake pol ure — vsem strankam v hiši prepovedo točenje vode. Med tem časom naj opazujejo vodovodni števec. ral misli in si pojasnil, kaj je zaneslo la nemir v njegovega duha. Kmalu si je bil na jasnem. Seveda, to je bila ta zadeva z njegovim prijateljem, s Finnurjem z Vadijo — da mola zapustiti dom svojih obetov _ to se mu je zdaj v vsej svoji pomembnosti pojasnilo. Ln dejal si je, da dal prav za prav on poved za 'se, kar se je zgodilo. Nekaj je bilo včeraj, da se tega ni koj zavedel in ga tako močno zadelo. Nemara prisotnost njegovega prijatelja in da je sam Prinesel to vest in je vse navidezno ta-»o mirno prenašal, kar je celo pomirljivo vplivalo nanj. Brez dvoma je bilo •o vzrok, da je bil spričo tega dejstva tčeraj razmeroma tako hladen. Zdaj pa jo nesreča njegovega prijatelja legla na njegovo dušo ko težko breme. To je bila pač l^snična nesreča. Nekaj je bilo v vedenju prijatelja, nekaj, česar se je prav za prav šele zdajle zavedel — nekaj — le kako bi to z besedo povedal. Noka j strtega ... ne, nekaj ... breztalnoga. Tako je, nekaj breztalnega. To je bilo v njegovem pogledu, v njegovih kretnjah, v njegovem glasu, v njegovi pretirani ihti in veselju za borbo. ČucTno, da se mu to že koj snoči ni posvetilo. Časih ga je zares obšla takšna duševna zmedenost v občevanju z ljudmi, tako dn je šele potem vse razumel in jas>no videl... Hodil je gor in dol, pospešil je korake, a vse ni nič zaleglo. Ne/mir se je le globlje in globlje polaščal njegovega duha, širil se je po vsem telesu in mu poganjal kri ko v vročici skozi žile. Jo j, življenje, življenje! Takšno je bilo... zmeraj je moralo uničevati, zmeraj uničiti... uganjati svojo okrutno igro...! O, ti moj Bog, le kaj zoaj govori eam sebi! Pomiriti se mora. Pomisliti mora na to, da niso ljudje nič drugega ko trave... rože, ki rastejo daljo v soncu in cTežin, v lepem vremenu in burji..., le da padejo potem po roki viharja ali kosi kosca... le trave v roknh Gospodovih...: v rokah Gospodovih, je bolj mirno ponovil. No, saj to še ni bil^ takšna huda nesreča — žalostno je pa le. Nesreča t&di — nemara večja, kko razločno ga je vid^l pred seboj, kako je snoči sedel za mi/o in večerjal — navidezno mimo, navidezno prav tak kot prej. Pa je bil vendar povsem dragi. Nekaj je glodalo v nj-?go«i najbolj notranji notranjosti ko muka — ""lika, ki je ni hotel občutiti. Skušal jo je odriniti, trudil se je mjslili na povsem druge stvari, pograbil je zadevo z druge strani in si je skušal predočiti, da je njegov prijatelj doživel srečo, da bo zdaj ustvarjal nekaj bolj koristnega, nekaj, kar ga bo brez dvoma prnv tako preželo kakor delo na posestvu. Toda prijateljevo obličje je bilo še zmeraj pred njim — z izrazom praznine v očeh, z nadihom utrujenosti v glasu, z majhno spremeni'*) v hoji in kretnjah. Ker se na tj način ni mogrd tega otresti, si je skušal domišljati, da vidi pač same strahove. Saj tudi snoči ni prav nič takšnega opazil. Brez dvoma je bilo le nekaj, kal* se je v njegovih možganih podznvestno nanlcdlo. Ve.ndar ni temu niti za hip verjel. Z jnsnos,jo privida se je sponinjnl, da se je prijateljevo bistvo spremenilo. A počemu bi temu pripisoval toliko vnž-rosti... Slednjič mu je uspelo, dn se lo pomiril s tem, da bo pač izginilo, da Ho nemara že izginilo, čim se bosta sešla. V svoji najlx)lj notranji notrn-rjosti pa ni tega nrav verjel. V duši se ie venomer oglašal Vv in je irloJn!... Joj. to glodanje tu notri — kako gu je poznal! Tiho je potrkalo na vrata in Helga je nekoliko odprla vrata. Ko je videla, da njen mož ne piše, je vstopila, a vrn-ta je pustilo na pol odprta. »Oprosti, da te motim, Sturla. A zunaj je moški, ki poročn o nr-koni smrtnem primeru — tako jc to hudo:; oči go sc ji za® solzile. MAH OGLASI I Službe 1 I Prodamo 8 i 1 PRODAM SLU/.RO SLUGE nli raznušalcn iščem. -Naslov v upravi »St.« 9189. (a Dipl. zaSčitna SESTRA išče primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Slov.* pod št. 8847. (a IS I.ETNO DEKI E zdravo, 6 * razredi meSč. Sole. iSte primerne zaposlitve. Ra zunie italijansko in delno tndi nemško^ . Ponudbe na upr. »SI., pod Šifro »Borba« St. 8710. (h P0STREZN1CA ki bi opravljala vso hišna dela se priporo-ea k boljši dru/ini. — Naslov v upravi »SI.t pod št. 9187. (a GOSPODINJA (samostojna, želi slu/ho pri manjši družini nli pri gospodu s prvim novembrom. Ponudbe nn upravo »Slov.« pod »Samostojna gospodinja* 9188. (o SLUŽKINJO l ja hišna dela sprejmem v službo. Plača i.n hrana dobri. Lcpo-dvorska ulica 34. (b V A JENKO in pnmočniro sprejme šivilja. — Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Lk-odni pogoji« 9132. MLADENIČ kateri bi sc hotel izučiti kot strokovni tehnik /a vsa popravila nalivnih peres dobi stalno službo. Učna doba 3 mesece, potrebno je predznanje na stružnici. Prednost imajo učenci obrtne šole. kateri imajo veselje do te stroke ter da so urni in spretni pri delu. EVEREST, Prešernova 44. (b ossno starejšo, vestno, zanesljivo. sprejmem za vrtna dela in poktajo živini. Ponudbe nn upr. »Slov.« poti »Trajno zaposlenjc« 9217. (b DELO DOBI 10 de'avk in 2 delavca — zglasiti se je jutri, ponedeljek zjutraj ob 8. uri. Komenskega št. 28, dvorišče (Petrarko-va). _(b ŠTIRI TKALKE sprejmemo takoj v Ljubljani. Plača dobra. Naslov v upravi »Slov.« pod SI. 9233. (b BPoizvedbč | NAŠEL SEM zeleno - rdeče pisano ruto. Naslov v upravi >blovcnca< pod št. 9215. ANTON FLOKIJAN je nupročen, da pusti svoj naslov v upravi »blovenca«. (e AKTOVKO je izgubila revna deklica, v njej je bila rdeča jopica in nahrbtnik, od Bohoričeve ulice do Ambroževega trga. Pošten najditelj se naproša, da odda .proti nagradi v upravi »Slovenca« pod št. 9231 LISTNICO z manjšo vsoto denarja in zastavnimi listki sera našel. Naslov ^v upravi >Slov.< pod št. 92C4. ZLATA URA. domska znamke »Chronoinetre« z zlato zapestnico je bila zgubljena H. t. m. od Rožne ulice, po Aškerčevi in Bleiwei-sovi do vladne palače. Pošten najditelj se naproša, da jo proti nagradi vrne na naslov, ki ga pove npr. »Sl.< po'l Št. 9194 ali uprava policijo. § Stanovanja! SESTRI (akndetničorka in nCi* tel jiščnica) iščeta stanovanje, sobo in kuhinjo, event. tudi proti insirukciji. Cenj. ponudbe na upr. »Slov.< pod »Siroti« št. 8783. Dvočlanska DRUŽINA išče enosobno stanovanje s souporabo kuhinje in pohištva brez perila. - Ponudbe na upravo »Rlpvenca« pod »Takoj« it. 9038. (c S Stanovanja oddajo ZAMENJAM sobo s Štedilnikom v Mostah ▼ bližini tramvajske postaje za enp-sobno stanovanje ns Kodeljevem. Zeleni ja mi ali v Mostah. Ponudbe na upravo »SI. pod št. 9135. (č SORO iščem zn takoj ali 1. novembrom. Poseben vhod in dobra dnevna luč. - Ponudbe: Lojze Pcrko, aknd. slikar, knjigarna žužek. (s I ROBO lepo. zračno, oddam mirnemu gospodu, lah ko takoj. Kesljcvais/i desno. I zimski plašč in po-ršnik za dečka od 8 do 10 let ter ženski imski plušč, vse v doni stanju. Naslov v pravi »Slovenca« pod šl. 9176. (1 OTROŠKI VOZIČEK globok, popolnoma nov, zunaj in znotraj tapeciran, vsi kovinski deli romani, ugodno naprodaj. Naslov v upr. Slovcnca« pod št. 9173. PLINSKI RESO in več različnih lončenih ploščic za peči prodam. Hafner, Nunska 17. (I OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni, pro-am ali zamenjam za nmsko kolo. - Rožna dolina c. UL, 12. (I ELEKTROMOTOR 2 stružnici ugodno prodaj. Merkur, Pu-arjeva 6. ZIMSKO SUKNJO oško, predvojno Pal-niaston sukno v najboljšem stanju ter še eč drugih zimskih plaščev proda Hinko rivšek. Gradišče 7 — nasproti Dramskega gledališča). (I MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, odgane. voluharje in bramorje zanesljivo Hikončate s strupom, ti ga dobite v droge-riji Kane, Židovska I. POSTELJNO PERILO rjuhe, kapne, prevleke a blazine. |>osleljnn regrinjnla prodaja — linko Privšek, Gradišče 7 (nasproti Dramskega gledališča). (I PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani »Al.HA« krema. DROGERIJ A KANC • Židovska ulica t. (1 MOŠKI ŠKORNJI rni, skoraj novi. Štev. 41-42 naprodaj. Snežniška l/I!., levo. (1 VEC OLEANDROV lepili, prodam po nizki ceni. Slomškova ulica štev. II. (I DEŽNE PLAŠČE iinske damske in moške plašče in zimsko lerilo kupi — Hinko "rivšek. Gradišče 7 (nasproti Dramskega gledališča). (k LESENO OGRODJE za divan (novo) pro. dam. Cesto na Rožnik 51. 16, podpritličje. PRODAM 2 navadni postelji brez žimnic, 1 nočno omarico. t umivalnik, najraje v zameno. Reslje-va 4b/I. (I KROMPIR vnrnje pred gnilobo »NEGNIl«. Inž. Preželi — VVolfova ulica 3. (1 PISALNI STROJI Underwood. Adler, In-vietn in portabet Adler. Remington naprodaj, llinko Privšek. Gradišče 7 (nasproti Dramskega gledališča). (I USNJEN SUKNJIČ siv. skoraj nov, za srednjo postavo prodam. Ponudbe na npr. »S'ov.« pod »Gorak« -9139. (1 SADJARJI seda} potrebujete »RA-NORRAN« in CEPIL-NO SMOLO. — Oboje prejmete z navodili pri ~nž. Prezelj, Wolfovn ulica 3. C ZfMSKI PLA9C damski. črn, s krznom, zamenjam za protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9136. (I GRAMOFONE razne vrste proda Hinko Privšek, Grndišče 7 (nasproti Dramskega gledališče). (P PODGANE iši in voluharje priznano zanesljivo pokonča »M1KROTAN«-pasta. Za pripravo običajne količine je prinesti 5 dkg (lahko delno pokvarjene) masti. Inž. Prezelj, Wol-fova ulica 3. (1 Komisijska freovina HINKO PRIVŠEK. se je preselila v Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališča, in produ: moške zimske suknje, moško obleko, damski športni dežni plašč, damske Športne jope zimski plašč zn 14letno deklico, otroške plašče in pelerino, vetrni jopič, gnjzerje. moške škornje, usnjene in suknene gamaše. snež-ke, galoše, damske čevlje, kapne, blazine, posteljna pregrinjala, otroške globoke vozičke, moška in ženska kniesa, električni kuhalnik, rešo, likalnik, plinski kuhalnik, sve-tiljke za nočne omn-rice. umivalnik in vrč, šivalne stroje, pisalne stroje, računski stroj, stroj zn izžemanje perila. radio aparate, gosli. violo, kitare, citre, krilni in gozdni rog, flauto, harmonike, klavirske iu male za de-co, gramofone, kadilnc irarniture, damske tor. niče. petrolejsko peč, 6 kg žime. otroška nn-hrbtnikn, šestilo. svilo za damske obleke, daljnogled, usnjeni kovčeg, rute za narodno nošo. Lekarniško TEHTNICO proda llinko Privšek, Gradišče 7 (nasproti Dramskega gledališča). KORUZO mečete v gnoji Glede pravilnega krmljenja, pitanja prašičev se posvetujte s strokovnjakom. Inž. Prezelj, Wol-fova ulica 3. (t PISALNI STROJ nov, z dolgim vozom 43 cm in najmodernejšimi napravami prodam. Naslov v upravi Slov.« pod št. 9144. (I OTROŠKI VOZIČEK globok, opremljen, skoraj nov, prodam. Naslov v upravi »SI.« pod št. 9163. PLATO VOZ sedežem, nosilnost "SOOO kg naprodaj. — Ogled: Ulica 800 let Ljubljano št. 17. (I GOJZERJE razne velikosti in drugo obuvalo kupi Hinko Privšek. Grndišče 7, nasproti Dramskega gledališča), (k DIVJI ZAJEC! Sadjarji, drevesca vam zanesljivo varuje »I.E-PUSIN«-maž-a. Inž. Prezelj, VVolfova ul. 3. (I PEČICO n petrolej prodn Tlin-o Privšek, Gradišče 7 (nasproti Druruskegn gledališča). (1 BLAGO za zimski površni suknjič prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod šl. 9203. (1 PLINSKI ŠTEDILNIK l tremi ploščami in teletonski aparat Siemens z varovalko, prodam. Kavčič Ivan — telefon št. 35-06. HIŠNA GOBA uničuje vašo hišo, morda ste jo opazili v zaklonišču? Učinkovite, strokovno sestavljene preparate z navodili prejmete pri strokovnjaku: Inž. Prezelj — VVolfova ulica 3. (1 OTROŠKO POSTELJO rabljeno, z žimnico — prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št.9201. (I OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen zamenjam za slar šivalni stroj, pohištvo, radio ali karkoli. Ev. doplačam tudi razliko. Naslov pove: uprava »Slov.« 9210. (1 MASTI in mesa bo malo. če gre skoro polovico hrane neizrabljena v bla-to-gnoj. Preparat za boljšo izrabo dane hrane z navodili pri: Inž. Prezelj, VVolfova ul. 3. BRZOPARII.NIK 160 1. malo rabljen, zamenjam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9207. (1 t dobro ohranjenih RJUH in staro žimo za eno žimnico ugodno prodam. Naslov pove: upr. »Slovenca« 9208. (1 MALO MIZO staro, pisalno, prodnm za 430 lir. Naslov pnve upr. »Slovenca« 9209. FIŽOL vam napada fižolar? Preglejte zalogo! Učinkovito sredstvo zoper fižolnrja prejmete pri strokovnjaku: Inž. Pre. zelj, Wolfova ul. 3. (1 TRIKO ZIMSKE SPODNJE HLAČE moške, in 6 kom. maje R rodom. Ogled dopold. aslov v uprav, »SI.« pod št. 9198._(1 POSTELJA in nočna omarica, hrastova, z mrežo, naprodaj Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9200. (1 OTROŠKO STAJICO in damske čevlje, skoraj nove. št. 38. prodam. Oblak Pavel. Ver. dijeva 3, dvorišče II. KONTENINO 13 m. rjavo, prodnm. Naslov v upravi »SI.« pod št. 9197. (I MiniE bolhe, stenice, ribice, kočiče in ostalo golazen pokončujte! Prc- Earate v strokovni, naj-oljši sestavi prejmete pri: Inž. Prezelj, Wol-fova ul. 3. (1 POZOR! Ugodno poceni prodnm šivalni stroj »Singer«, šivalni slroj »Jax« • 3300 lir, pisalni stroj nov ali zamenjam za preprogo ali za drugo blago. Vprašati čopo. va ul. 19-111., vrnla 7. UGODNO PRODAM kos volnenega blaga temnorjave barve, vel. 150X183, primerno za plašč ali suknjič in par domskih športnih rjavih semiš čevljev s korkom. Ljubljana — Florijanskn 13-111., desno, zadnja vrata. (I BLAGO zn moško obleko prodam. Jerančič Franc, Zaloška e. 173, Moste. HARMONIKO diatonično, trivrstno i 6 poltoni, primn »Moli nor« - ter fino novo moško obleko za srednjo postn^p. prodam Naslov v npravi »Sl.i pod št. 9234. (1 1 Kupimo j VOZ ZAPRAVLJIVčEK kupim. - Ponudbe na upravo »Slov.* pod Zapruvljivčok« 9177. BEL KOŽUŠČEK za 7-letno deklico iu 430 m lemnoinodrega lodnu kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Kožušček iu lodeit« št. 9102. (k POZOR! mi pn J fin vreče lo ▼•« tekstilne odpadke tel plačam po najvtši) ce. qi CiKtlifcNC Alojzij, Gallusovo oabreije 39, Ljubljana. (k KARBID n vreče vsake količine kupimo. Plačamo izredno dobro. Merkur — Puharjeva 6. (k CUNJE sortirane, očiščene, kupi Delniška tiskarna d. d., Dalmatinova 8. NALIVNA PERESA boljše kvalitete, dobro ohranjena, stalno kupuje ali sprejema v komisijsko produjo — tvrdka EVEREST, Prešernova 44. (k ŽELEZNE SODE kupimo proti dobremu )lačilu. Merkur, Pu-tarjeva 6. (k RIUIIE, KAPNE posteljno perilo, brisače, razno moško in damsko perilo kupim stalno in plačam najboljše cene. — Kupim tudi druga razna obla-čila event. prevzamem ista v komisijsko prodajo. llinko rrivšek • Gradišče 7 (nasproti Dramskega gledališča. PREPROGO pirotsko, sarajevsko ali drugačno, kupimo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Preproga« štev. 9128. (k Šiviljske ODPADKE sch vrst, steklenice, lletcnke, vreče in za-boje stalno kupuie in )luča najvišje »Meta-ia«, Gosposvetska 16, nasproti Delavskega doma, telef. 32-88. (k PI.OrEVINO vsako količino kupimo. Plačamo zelo dobro. — Merkur, Puharjeva 6. PER7IJSKO ali pirotsko preprogo kupim od privatnika. — Ponudbe na upravo Slov.« pod šifro »Soliden« 9174. (k 3 7ELE7NE SODE 200 literske po možnosti malo rabljene kupimo. Everest, Prešernova ul. 44. (k ELEKTROMOTOR 220, t/12 UP. dobro ohranjen kupimo. Everest, Prešernova 44. (k SODČEK za kislo zelje (50-100 kg) kupim. Ponuditi javiti svoj naslov Krištof D., Povše-tovvi ul. 33 a (Kode-Ijovo). (k | _ Pouk_| STENOGRAFIJO slovensko in nemško poučujem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Uspešen napredek« — 9172. (u PRIPRAVLJAM vse srednješolske predmete ter poučujem privatiste (-ke) iezike; tudi v skupinah. Vr-hovčeva 12, visoko pritličje. levo (križišče Jegličeve). (u j Posestva B KUPIM PARCELO eno- ali dvostanovanj-sko vilo v okraju Bežigrad. Prosim le resne ponudbe na upr. »SI.« pod šifro: »Brez posredovalcu« 9220. (p [jPohištvo j SPALNICA preprosta, se ugodno proda. VVeiss, pivovarna Union. (š SPALNICE plesknne in jesenove, dobite pri mizarstvu šligl. Trata 27, Drav-lje._(š patentne posteljne mreže, otomune, m» •lerne kauče in fotelje nudi solidno tn pc nizki ceni RUDOLF RA00VAN tapetnih LJUBLJANA Mestni trg štev. 18 | Šiv, stroji ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, z okroglim čolničkom, v brezhibnem stanju, ugodno nnprodnj. Anton Ko-sta, modno krojoštvo Pražokova "1. štev. 3 (nasproti Gospodarske zveze). ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv — prodam. Mi rje 29. ŠIVALNE STROJE Singer, Necelii in stroj zn križni bodljuj (Kct-tenstieh) prodn Hinko Privšek. Grndišče 7 (nasproti Dramskega gledališča). ŠIVALNI STROJ »Singer«. pogrezljiv, z okroglim čolničkom, šiva naprej in nazaj, n.n^flm Dolenjska cesta loži'. I Objave I Prostovoljna sodna JAVNA DRAŽBA bo v soboto, 21. okt. t. I. ob '/i9 dop. v poslopju Srednje tehnične šole (Obrtna šola) nn Mir ju, v dvoriščnem poslopju, srednja vrata U. nudstropje -vhod iz Gorupove ulice 10, Naprodaj bo: kompletna spalnica iz trdega lesa, kuhinja, perilo, obleke, suknja, obutev, ure, kolo, oto-mnna, žininicc, pernice, odeje, kuhinjska posoda in razni železni in električni predmeti._(o g_Kttj!geJ PRODAM inali Mayerjev konv. leksikon, 6 knjig, 7. izdaja, nerabljen. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Leksikon« 9043. ZEMLJEPISNI ATLAS Visintin - Bohinjc, za srednje šole kupi Ljudska knjigarna, Ljubljana. (k _Glasba_ VIOLINO »/i šolsko, prodam. Ogled v trgovini »Umetnost«, Kolodvorska 30. (K RADIO APARATE in HARMONIKE stalno kupuje ali sprejema v komisijsko prodajo tvrdka EVEREST, Prešernova 44. (k LASTNIKI OLASOVIRJEV! Poslužujte te telefon, ske številke 39-23. ki pokliče specialno tvrd-ko za oglaševanje ter popravila gtasovirjev in harmonije« J n r fi s e k , Znnjskega cesta 7/11, Ljubljana. GLASBILA gosli, violo, kitaro, krilni in gozdni rog, saksofon, flauto, eilre ter več gramofonov s doščnnii proda Hinko Privšek. Grndišče 7 (nasproti Dramskega gledališča). (g Gramofonske PLOŠČE rabljene (slovenske narodne pesmi iu druge) kupuje stalno po najvišji ceni tvrdka Everest, Prešernova ul. 44. Radio RADIO MATERIAL žarnice, bloke itd., dobro ohranjen ali nov, stalno kupuje tvrdka EVEREST, Pre-šernova 44. (k RADIO APARATE Gelosa, Orion, Miner-v izvrstni izdelavi proda Hinko Privšek. Grndišče 7 (nasoroti Dramskega gledališča). DETEKTOR in slušalke prodam. — Dcržaj, Slomškova 23. RADIO ŽARNICE AL 1, DBC-21, DL-21, nove nli malo rabljene, kupi tvrdka Everest, Prešernova ul. 44. O^o 2 STRUŽNICI in elektromotor ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. ROČNI STROJ za izdelovanje makaronov, pripraven za postinske obrate, proda Flinko Privšek. Gradišče 7 (nasiproti Dramskega gledališča). (I I Pridelki I KRMILNO PESO večjo količino, prodam. šlcpaujska c. 5. CRESLO korenje in peso kupi takoj »Zegoza«, Gallusovo nabrežje 33. (k PšENICNO SLAMO otavo jil krmilno peso prodam. Vprašati med 13. in 14. uro, Lcpo-dvorska 15. (1 B Denar 1 ■■■■BHBBHBRB Vse denarne ln trgovske posle izvršim Hitro, točno ID solidno. Priporoča se RUDOLF ZORE Ljubljana Gleduliška al. 12 IeL 36-10. ■■■■HtSBOBBBB g Kolesa | Otroški TRICIKI.J1 od 1—3 let ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. Moško in žensko KOI O dobro ohranjeno proda llinko Privšek, Gradišče 7 (nasproti Dramskega gledališča). TRICIKELJ dobro ohranjen nli nov kupimo. Ponudbe na upravo »Slov.« z navedbo cene pod »Nosilnost 300—500 kg, št. 9116. 3 DAMSKA KOLESA proda mehanik Ambrož — Dunajska c. 71. !~TRICIKLJA močna, nosilnost do 400 kg. proda Ambrož, mehanik. Duuajsku e. it. 71. I Obrt j Pozor stavbeniki hKnl posestniku Dobavljam, polapam Ui slružim star* PAltKETli JOSIP BRLEČ Ii 1 u b 1J a n a KOLODVOliSKA 21 Telefon 37-68. g_ Živali 1 PRAŠIČA 60—70 kg težkega, prodnm Vodovodna cesta, gostilna »Zelena trata«. TELICO (montafonko) 2 leti staro prodam. Sp. Hru-šica 15._(j PRAŠIČKE male, lepe, prodom. Lončarska steza 10, poleg Ljudskega doma. (j PRAŠIČKI ugodno naprodaj v Savljah St. 2._(j PRAŠIČA cca 45 kg te.'kega. prodam. Novak, Cesta v mestni log 58. (j |_Razno_| STENICE vam uničimo s plinom. Stanovanje takoj uporabno. Naslov pustite v zaprti kuverti v uprnvi »Slov.« pod »Diskretno« 9162. (r Križanka št. 159 Zahvala Vsem, ki ste sočustvovali z menoj ob smrti moje ljubljene sestre, gospodične MARIJE ARHAR delavke in jo v tako častnem Številu spremili na njeni zadnji poti, se najprisrčneje zahvaljuje sestra Katarina. Ljubljana, 12. okt. 1944. Zahvala vsem, ki ste po enem letu spremili v blagoslovljeno zemljo mojega dragega moža in dobrega očka, gospoda irka Merzela Posebna zahvala velja nad vse požrtvovalnim domobrancem, gg. nadporočnikoma Bohu in Lenščaku in g. ribniškemu županu Skrabcu, ki so toliko pripomogli k izkopu. Za vso ljubezen, ki so jo pok. izkazali, čč- duhovščini, govornikom, g. jakobu Mavcu, pred. občine g. Stojcu, Ižanskemu pcv. zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi poslednji poti, vsem in vsakemu posebej iskreni Bog plačaj I Ig, 10. okt. 1944. Žalujoča žena in otroci. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 "l3 14 15 1 16 17 18 19 20~ 21 22 23 24" 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34~ 35 36 M 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46~ 47 48 49~ I 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 Vodoravno: 1. ime in priimek italijanskega slikarja, kiparja in tehnika, 14. domnevni kraj za paradiž, 16. poljsko mesto, 17. pretep, 18. vrsta vina, 20. vrsta hrušk (ranož.), 21. okisan, 22. osebni zaimek, 23. verz, 25. skrajšano žensko ime, 26. del človeškega telesa, 28. kazalni zaimek, 29. moško ime. 50. začimba, 52. stročnica, 55. predplačilo, 55. ima vsaka stvar, 56. kurivo, 57. častitljiva oseba iz sv. pisma, 58. grška črka, 40. zna, ve, 4<2. ziin«ki pojav, 44. mik, 45. imo zadnje škotske kraljice z imenom Stuart, 47. skrajšan veznik, 49. državni zaklad, 50. del strehe, 52. vijugasta vzpetino, 55. kratica za sledeči, 54. gorenjsko mesto, 56. brutalen. 53. služkinja, 60. manjša reka na Krimu, 61. starorimski zakladnik, 65. vrsta plina, 64. največja tiskarna v Ljubljani. Navpično: i. tega leta, 2. števnik, 5. norveški denar, 4. medmet, 5. vodna žival, 6. cesta (srbohrv.), 7. gostilničar (v narečju), 8. žensko ime. 9. rimski pozdrav, 10. začetnici priimka in imena slovenskega pesnika, II. oblika osebnega zaimka, 12. roža. 13. Mohamedova vera, 15. potein, 17. naprava za spuščanje lesa v dolino, 19. ime zadnjega ruskega carja, 2t. kraj na Primorskem, 25. vrh v Julijskih Alpah, 24. nagelj, 26- bajtar, 27. borilnica, 29. ptica podobna noju, 31. pridelek, 32. koroška gora, 34. oče, 59. zver, 41. žensko ime, 43. oseba iz francoske revolucije, 45. pristanišče v Arabiji, 46. padavina, 48. panj, grčava klada, 50. stolp (turško). 51. steze. 53. zraste včasih iz muhe, 55. reku v Turkestanu, 56. riW- ,EL KINO »UMON« Satira lz časa pojava nallcyevetra kometa >I'RliD SODNIM DNEM« Kari Skraup, SusI Nlcoletti, H. Holt Itd. PREDSTAVE ob 10-30. 13. 1? In 191 ,EL KINO »SLOGA« Nadvse zabavna kmečkB burk« »CE MOŽ GOSPODARI...« Volkor von Collande, Tosef Steber PREDSTAVE danes ob 10, 15, 17 In 1»! ,EL KINO »MATICA« ,Mt Krasna Sarah Lcander v rovljskem filmu »PREMIERA« K. Martoll, Tta Linpcn. Attlla Horblper. Predstave ob 10.30, 13, 17 in 19. KINO »KOOELJEVO« TELEFON 21-91 Dve url prijetno zabavo ln smeha »PLES V OPERI« Marte Harell. Taul Horbifrer, Hans Moser in Theo Lincen. Predstave ol> 15, 17 ln 19. ška priprava, 57. jadranski otok, 59 veznik, 61. latinska kratica za pripis 62. začetnici imena in priimka sloven skega mladinskega pisatelja. REŠITEV KRIŽANKE ST. 158 Vodoravno: 1. tank, 5. spleten, 11. te ma, 15. omara, 17. nakit, 18. Tegel, l< pošast, 21. som, 22. petini, 23. Aristii 24. želodec, 26. vert, 27. kor, 20. dev; 31. kos, 33. Novo mesto, 36. Ira, 38. otok 30. nit, 41. pri, 42. klet, 43. rod, 44. pod 45. med, 47. dno, 49. oni, 50. Rem, 51. pa lec, 53. ako, 55. al, 56. kres, 57. Golo vac, 58. Anka. Navpično: 1. topaz, 2. Atnor, 3. nnšiv 4. krasen, 6. P. n., 7. las, 8. ekonom 9. tim, 10. et, 11. Tetovo, 12. egida, 13 mene, 14. Alice, 16. astronom, 18. tele tina, 20. Tit, 22. ped, 25. potok, 27. kol 28. rep, 30. arena, 31. korak, 32. sod 34. Vid, 35. srd, 36. ilo, 37. Atila, 40 telo 44. pes, 45. niat, 46. Dev, 48. Oka, 50. re 51. po, 52. Ca, 54. on. Sprejmejo se takoj 4 tkQu,6 v Ljubljani. Plača dobra. Naslov v oglasnem oddelku .Slovenca". k Ljubljana Gsbe svsže in suhe kupuje in najvišje plača »Alpa« Hranilni proizvodi Vidovdanska cesta št. lj ff Trgovina OGLED" Mestni trg 3 nakup in prodaja rabljenih predmetov Veliko skladišče (suho) v centru mesta, iščemo. Ponudbe na upravo pod šifro -Skladišče". Zahvala Vsem, ki ste spremili našega dragega a ta, gospoda Janka ffirada okrajnega šol. nadzornika v pok. k večnemu počitku,.zastopnikom oblasti, čč. duhovščini, gg. zdravnikom, šolskim tovarišem in tovarišicam, prijateljem in znancem, vsem darovalcem krasnih vence* in bogatega cvetja, g. ban. nadzorniku štruklju in šol. upravitelju g. Šlibarju za prisrčne poslovilne govore, učiteljskemu in mošanskemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke, vsem plemenitim darovalcem, ki so namesto cvetja na grob obdarili siromašno šolsko mladino, kakor tudi vsem oninf, ki so z molitvijo in sv. mašami za-dušnicami spremili njegovo dušo ▼ večnost, sc iskreno zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 14. oktobra 1944. Pavla Grad, žena; Boris, Ivo, Slavo, Pavli, Ela, Ivanka, Cilka, Darinka. Majda in Dragica, otroci; zetje, snahe in vnuki. PO VASI ŽELJI VAM IZDELA lilifiOflZill UUDSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/H v svoji črtalnioi razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tndi vsa draga fcnjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvata. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in slionih, pasov, denarnic, kovčkov in drngega — " galanterij, blaga Vam rindi te pred. mete vedno v lepili, oknsnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE1 POSLUŽITE SE JIH! '"m »Ljudska tiskarna* - Za Ljudsko tiskarnoi lože Kramah* - Herausgeber, izdajatelj: Jožko Krošelj ~ Schriitleiter, urednik; Janko Halner,,