6 VELIKI INTERVJU KARLINA STREHAR, PREDSEDNICA ZPM DOMŽALE
8 TEMA MESECA
MESEC
VARČEVANJA
27 GLAS MLADIH LUKA PERŠOLJA, ZLATI MATURANT
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽALE
27. OKTOBER 2021 | LETNIK LXI | ŠTEVILKA 10 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
Razigran uživaj dan
V letu 2021 je teden otroka posvečen igri, ki za otroke ostaja pomemben element povezovanja in druženja.
Da otroci potrebujejo zdrav razvoj, je jasno, a del tega zdravega razvoja je tudi njihov prosti čas, igra, ki je še kako pomembna pri razvijanju otrokovih veščin, ki jih bo potreboval tudi v odraslem življenju. Časi, v katerih smo se znašli v zadnjih dveh letih, so otroke prikrajšali za marsikaj. Predvsem za socialne stike, razvijanje njihovih veščin v družbi sovrstnikov in raziskovanje običajnih otroških radosti, ki smo jih bili vajeni pred temi časi. Zato je še kako pomembno, da izkoristimo vsako
priložnost, da otroke spodbujamo k igri in razigranosti ter vzbujamo njihov raziskovalni duh. Starši moramo ob tem dati svojim otrokom več, kot smo bili morda vajeni v preteklosti. Predvsem več svojega časa, več inovativnosti, kako otroku omogočiti kar se da normalen razvoj in uživanje v prostočasnih dejavnostih.
Tudi Občina Domžale v tednu otroka sledi sloganu Razigran uživaj dan, ki opozarja na pomen igre, ki razvija domišljijo, krepi telo in spleta prijateljstva. Podžupanja Renata Kosec pri tem opozarja: »Na
Občini se trudimo vzpostaviti pogoje, ki omogočajo uresničitev slogana Razigran uživaj dan. Trudimo se, da so v vsa večja naselja v občini umeščena tudi otroška igrišča in da zagotavljamo sredstva za njihovo vzdrževanje. Občina pa z različnimi razpisi finančno podpira tudi izvedbo programov za otroke.« Podpira tudi Društvo verjamem vate in Društvo ASPI ter delovanje Centra za mlade Domžale, ki se je Mreži MaMa predstavil kot primer dobre prakse, nato Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki je vra-
ta odprl julija 2021 ter 16 Unicefovih varnih točk, ki so otrokom in mladim na voljo celo leto: »vsi skupaj se moramo potruditi, da bo bodo naši najmlajši uživali v razigranih dneh skozi celo leto.«
A številna društva in organizacije, ki skrbijo za to, da bi otroci kakovostno preživljali prosti čas, niso dovolj, če jim starši ne pomagamo najti pot do njih. Naloga odraslih je, da otrokom pokažemo različne poti, otroci pa bodo potem izbrali, katera je tista, po kateri si želijo stopati v nadaljevanju svojega življenja ...
Naj kulturna šola 2021
V Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini je 5. oktobra potekala zaključna prireditev Naj kulturna šola 2021. Ta naziv je v letu 2021 je prejela OŠ Preserje pri Radomljah.
Kulturna šola je projekt, namenjen obšolskim dejavnostim s področja kulture v osnovnih šolah, ki ima jasen cilj - dvigniti kvaliteto in obseg aktivnega in pasivnega kulturnega udejstvo-vanja učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti.
Prizadevanja gredo v smeri ustrezne kulturne vzgoje, umetnostne ustvarjalnosti mladih, podpiranja kakovostnih dosežkov ... Želja je, da vsaka šola postane žarišče kulturnih programov v lokalnem okolju in s tem promotor ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja. > 3
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. novembra 2021. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. novembra 2021, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com
OBRAZI DOMŽAL
Jarina, Zadruga za razvoj podeželja
Spomladi je v Dobu zaživela med kupci zelo priljubljena prodaja lokalne in sezonske hrane. Namenjena je vsem, ki znajo ceniti zdravo in kvalitetno, ponuja pa jo zadružna mreža dobaviteljev, združenih v Zadrugi Jarina. Njeno vodenje je v rokah idejne vodje Aleksandre Koprivnikar, ki se ji je pri delu pred kratkim pridružila tudi hčerka Andreja. Na stojnici Hrana letnih časov si lahko vsak torek priskrbite hrano, ki jo zagotavlja več kot 80 pridelovalcev in predelovalcev iz vse Slovenije.	> 17
KULTURA
SPORT
Razstava v	Manca Jereb,
Menačenkovi domačiji ŽNK Radomlje
Tokrat so nas navdihnile vezene pripovedi iz lokalne kulturne zgodovine, ki smo jih črpali iz zbirke Menačenko-ve domačije, ki letos praznuje 10-let-nico delovanja v okviru KD Franca Bernika Domžale. Ob tokratnem raziskovanju slovenske kulinarične dediščine v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine 2021 z naslovom Dober tek!, smo zbrali vezenine iz zapuščine muzejske hiše Menačen-kova domačija, nekdanjega bivališča kmečko-obrtniške družine Ahčin, ki se je preživljala s krojaštvom. > 28
Nekatere stvari so v moški domeni. Nekatere v ženski. Stereotipi vmes, da se lahko tako prvi kot drugi med seboj prerekamo. In potem pride na vrsto nogomet, najpomembnejša postranska stvar na svetu. Jo moški lahko delimo? Ne delimo, poskusimo jo enačiti, pravi naša sogovornica, nekdanja nogometašica in zdaj sekretarka v Ženskem nogometnem klubu Radomlje Manca Jereb, sicer novoizvoljena članica v izvršni odbor Medobčinske nogometne zveze Ljubljana.
> 40
AS DOMŽALE
moto center
¡ZAVAROVANJA
TEHNIČNI PREGLEDI
TRZIN
io | slamnik
številka 2 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
Ob tednu otroka
Občina Domžale v tednu otroka sledi sloganu Razigran uživaj dan in opozarja na pomen igre, ki razvija domišljijo, krepi telo in spleta prijateljstva.
V letu 2021 je bilo na 1000 m2 postavljeno otroško igrišče Prešernova, ki sledi zasnovi otroških igrišč v občini, saj poleg igral, poligonov in druge urbane opreme ponuja otrokom za igro tudi veliko zelene površine. Za vzdrževanje otroških igrišč v občini skrbijo Zavod za šport in rekreacijo Domžale, krajevne skupnosti, osnovne šole in druge organizacije, ki jim je bilo zaupano upravljanje z igrišči. Poleg otroških igrišč imajo otroci v občini Domžale za igro na voljo tudi številne druge športne površine, ki so zelo raznolike, na prostem so na voljo drsališče, bazen, kolesarski poligon, plezalna stena, atletska steza, nogometna in košarkarska igrišča ter šolske in druge telovadnice, tudi športne dvorane, ki se uporabljajo v vremensko manj ugodnih letnih časih. Poleg omenjenega pa so čudovito izkustvo tudi poučne poti - Pravljični Šum-berk, Homška učna pot in Ihanska krožna pot, pripravljamo pa še eno čarobno - Vilinski Homec.
Občina Domžale pa poleg infrastrukture zagotavlja tudi finančna sredstva za različne programe za otroke, ki jih društva in druge organizacije pridobijo z razpisi. Podžu-panja Renata Kosec je izpostavila raznoliko ponudbo programov: »Na občini sredstva za izvajanje programov za otroke dodelimo na posebnih razpisih, na katere se lahko prijavijo vsa društva, ki svoje programe izvajajo na območju občine Domžale. Razigranost je element, ki ga razvijemo v
otroštvu in ga ohranimo vse življenje, predvsem pa spremlja srečne in zadovoljne ljudi. Pri svojem delu, v štabu civilne zaščite, smo se v zadnjem letu in pol zaradi svetovne pandemije srečali z različnimi problemi. Vabim vas, da pregledate programe, ki vam jih ponujamo na občini ali na drugih organizacijah. Potrudili smo se, da smo našli sistemske rešitve za širok nabor situacij, v katerih ste se znašli. Dragi starši, ne odlašajte, tudi vaša razigranost vpliva na vaše najmlajše.«
Občina je ponosna tudi na programe, ki jih izvaja za otroke in mlade s posebnimi potrebami. Renata Kosec je opozorila: »Razigran dan je pomemben za vse otroke, zato smo na občini ponosni, da lahko podpiramo delovanje Društva verjamem vate in Društva ASPI. Želim pa izpostaviti tudi Center za mlade Domžale, ki se je kot primer drobe praksa dela z otroki in mladimi v septembru predstavil mreži MaMa.« Pod okriljem Zdravstvenega doma Domžale je bil v juliju vzpostavljen tudi Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov iz občin Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš, Trzin, Dol pri Ljubljani, Kamnik in Komenda. V občini Domžale je za vse otroke in mlade, ki so v težavah, vzpostavljenih tudi 16 varnih točk, kamor se otroci in mladostniki lahko zatečejo ter se pogovorijo o svoji težavi ali pa zgolj razrešijo dvom, če je njihova stiska resna težava.
Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale
Prevozi za starostnike z novembrom tudi v Domžalah
V petek, 15. oktobra, je bila na Občini Domžale podpisana pogodba z izbranim organizatorjem prevozov, Društvom upokojencev Domžale.
Domžale oživljajo!
Poznate temeljne postopke oživljanja?
Ob Svetovnem dnevu oživljanja, ki ga obeležujemo 16. oktobra, je bilo po Sloveniji med 11. in 19. oktobrom več kot 50 brezplačnih dogodkov o temeljnih postopkih oživl janja in uporabi defibrilatorjev, ki predstavljajo najpomembnejši korak pri ohranjanju življenj zaradi srčnega zastoja.Dogodki so bili organizirani v sklopu akcije Slovenija oživlja!, ki so jo pripravili: Slovenski reanima-cijski svet, Zveza študentov medicine Slovenije in Rdeči križ Slovenije. V Domžalah se je angažiralo Območno združenje RK Domžale ter na tržnici v Domžalah pripravilo prikaz oživljanja.
Osrednji cilj 'oživljanja' je bil prikaz aktivnosti in ozaveščanje o pomenu hitre prepoznave in ukrepanja v primeru srčnega zastoja ter širjenje znanja temeljnih postopkov oživljanja (TPO) z uporabo defibrilatorja. Če bi očividci srčnega zastoja nemudoma začeli s TPO še pred prihodom reševalcev, bi lahko rešili dva- do štirikrat več življenj. Posebna pozornost je bila letos namenjena temeljnim postopkom oživljanja v času epidemije koronavirusa, saj na globalni ravni opažamo, da se v času epidemije čedalje manj ljudi odloči pristopiti in pomagati v primeru srčnega zastoja, kar kaže padec števila preživelih po srčnem zastoju.
Za tiste, ki se aktivnosti niso mogli udeležiti, pa Eva Pogačar, dr.
med., predsednica Strokovnega centra za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije, pojasnjuje tri enostavne korake oživljanja:
»Prvi korak je prepoznava srčnega zastoja. Če se oseba ne odziva in ne diha, gre za srčni zastoj. Drugi korak je klic na številko 112, kjer nam bodo dispečerji pomagali z navodili, kako oživljati in kje je najbližji defibrilator oziroma AED. In tretje, nemudoma začnemo s stisi prsnega koša, na sredini prsnega koša z globino od 5 do 6 centimetrov in s frekvenco 100-120 stisov na minuto. To počnemo do prihoda reševalcev oziroma če je le mogoče tudi s pomočjo defibrilatorja. Za uporabo le-tega so nam v pomoč slikovna in zvočna navodila defibrila-torja, pomagajo pa nam lahko tudi dispečerji na telefonski številki 112.«
Ob tem je treba poudariti, da smo na tem področju v naši občini storili že veliko, da imamo številne defibri-latorje, da so bile v okviru Rdečega križa že opravljene tudi delavnice za njihovo uporabo, posebna skrb pa se temu področju namenja tudi v okviru prve pomoči. Življenje za življenje je bil eden izmed sloganov, ki sem jih zasledila v teh dneh, zato Območno združenje Rdečega križa Domžale vabi vse, da skušajo v primeru potrebe tudi na tem področju pomagati po svojih močeh.
Vera Vojska Foto: OZ RKS Domžale
Pogodbo sta podpisala župan Toni Dragar in predsednik društva upokojencev Toni Prus, pri projektu pa je aktivno sodeloval tudi podžupan Marjan Ravnikar, ki je tudi eden od pobudnikov projekta.
Občina Domžale je letos na podlagi pobude iz lokalnega okolja in
Kdo lahko izvaja prevoz? Prevoz bo z zato namenjenim vozilom izvajal voznik prostovoljec. Vozniki niso strokovno usposobljeni za spremljanje invalidnih oseb. Vozniki upravičenca poberejo in odložijo na dogovorjeni točki, zanj ne opravljajo drugih opravkov.

- *
Podpis pogodbe z izbranim izvajalcem
priporočil, objavljenih v dokumentu Analiza potreb starejših občanov po skupnostnih oblikah dolgotrajne oskrbe v občini Domžale, pristopila k projektu, v okviru katerega se starejšim občanom ponuja brezplačne prevoze s prostovoljci. Objavljen je bil javni razpis, na katerem je bilo za organizatorja prevozov izbrano Društvo upokojencev Domžale.
Kdo je do prevoza upravičen? Do brezplačnih prevozov so v skladu z razpisanimi pogoji upravičeni občani občine Domžale, ki so starejši od 65 let in so prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali pokojnine, nižje ali enake 750,00 evrov. Uporabniki bodo morali biti fizično zmožni samostojnega prevoza v osebnem vozilu brez posebnih prilagoditev.
Kje se bodo prevozi izvajali? Prevoz se bo izvajal na območju občine Domžale in tudi do lokacij izven nje, vendar največ 25 km v eno smer iz občine.
Za kakšen opravek lahko naročite prevoz? Prevoz se lahko uporabi za potrebe obiska zdravnika, lekarne, javnih ustanov, trgovine, pokopališča, drugih programov in storitev za ohranjanje zdravja.
Kako do prevoza? Uporabnik bo za naročilo prevoza poklical na telefonsko številko 051 262 100 in se z organizatorjem prevozov dogovoril za termin storitve. Prevozi se bodo začeli izvajati v začetku novembra 2021.
Občina Domžale Foto: Vido Repanšek
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
Drage bralke, dragi bralci,
ker je oktober mesec varčevanja, smo v tokratni Temi meseca pogledali, kakšna je povprečna plača v Domžalah glede na slovensko povprečje, in ugotovili, da je ta nižja od povprečja. V nadaljevanju prispevka smo poiskali odgovore na vprašanja, za katere verjamemo, da vam bodo pomagali pri tem, da boste lažje vpeljali varčevanje v svoj vsakdan. Predvsem pa smo se s pomočjo strokovnjakov potrudili odgovoriti na dve ključni vprašanji: Kako privarčevati? in Kako varčevati?.
V	oktobru pa ne obeležujemo samo meseca varčevanja, ampak tudi teden otroka. Zato smo k pogovoru v Velikem intervjuju povabili Karlino Strehar, predsednico ZPM Domžale, za katero lahko rečemo, da se izzivov ne ustraši, pač pa išče rešitve, kako pomagati vsem tistim, ki se po pomoč obrnejo. V letu 2021 je teden otroka posvečen igri, ki za otroke ostaja pomemben element povezovanja in druženja, v tem duhu pa tudi naša sogovornica poudarja, da se z druženjem otroci veliko naučijo in da bo potrebno veliko delati na tem, da bomo po epidemiji ponovno znali sobivati drug z drugim.
Ker v letošnjem letu praznujemo 30 let poklicnega gasilstva v občini Domžale, smo pogledali v zgodovino razvoja Centra za zaščito in reševanje Domžale, ki letos praznuje peti rojstni dan, odkar je začel s svojim delovanjem kot javni zavod. Lahko pa bi zapisala tudi 31., saj je bil Center požarne varnosti skupna investicija nekdaj velike občine Domžale in nekdanjega podjetja Helios, slavnostno odprt oktobra 1990. Pogovarjali smo se tudi z Matjažem Korošcem, predsednikom Gasilske zveze Domžale.
V	rubriki Obrazi Domžal vam predstavljamo mamo in hčerko, Aleksandro Koprivnikar in Andrejo Gra-dišek, ter Zadrugo Jarino, ki predstavlja uspešno zgodbo povezovanja. O skrbi za svoje telo je spregovorila tudi Domžalčanka Nataša Gorenc, trenerkafitnesa.
Na straneh športa lahko poleg rednih novičk iz sveta športa pobliže spoznate ženski nogomet. O naravi ženskega nogometa ter o tem, v čem se razlikuje od moškega, smo se pogovarjali z Manco Jereb, novoizvoljeno članico izvršnega odbora Medobčinske nogometne zveze Ljubljana, sicer nekdanjo nogometašico in zdaj sekretarko v Ženskem nogometnem klubu Radomlje.
Vabljeni k branju Slamnika.
Špela Čarman, odgovorna urednica
letnik lxi | oktober 2021 | številka 10
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
AKTUALNO
Osnovna šola Preserje pri Radomljah - naj kulturna šola 2021
V torek, 5. oktobra, je v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala zaključna prireditev Naj kulturna šola 2021.
Podelili so nagrade na področju gledališke, folklorne, likovne, filmske in literarne dejavnosti ter na področju varovanje kulturne dediščine. Sledile so podelitve nagrad za naj kulturno šolo v kategoriji male in podružnične šole, srednje in velike šole.
Naziv Naj kulturna šola v letu 2021 pa je prejela Osnovna šola Preserje pri Radomljah. V obrazložitvi so o šoli povedali: »Na OŠ Preserje pri Radomljah sledijo svoji viziji, ki sloni na vzgoji in izobraževanju srčnega, uspešnega in odgovornega učenca, ki se razvija ob spodbudi učiteljev in podpori staršev. Osnovna šola Preserje pri Radomljah je prejemnica tovrstne nagrade že tretjič. Gre za odlično šolo, kjer si vsipri-zadevajo za kakovosten pouk in pridobivanje poglobljenega in trajnega znanja. Spodbujajo razvoj vrednot, kot so spoštovanje, sodelovanje, samostojnost, odgovornost, znanje ter kritično mišljenje in ustvarjalnost. Med učenci, delavci šole in starši vla-
dajo enakovredni in spoštljivi odnosi. Kot pravijo, ni nujno, da je vsak njihov učence odličnjak, vsi skupaj pa se trudijo, da bo vsak postal odličen človek. Na šoli redno delujejo številne kulturne skupine, učenci so dejavni v mnogih krožkih, kot na primer
Občina skupaj z Rdečim križem in Karitas do trajnejših rešitev za brezdomce
Občina Domžale z različnimi programi skrbi za ranljive skupine, med katerimi so tudi brezdomci.
V dogovoru z Rdečim križem in Karitas so zanje organizirane tudi nastanitvene enote, ki pa so bile v preteklosti postavljene kot začasne, dokler se ne bodo oblikovale trajnejše rešitve. Po nerealiziranih obljubah, da bo država pripravila enotno, nacionalno strategijo in ukrepe za njeno uresničevanje, je občina aprila 2021 pristopila k iskanju trajnejše rešitve skupaj z drugimi organizacijami in društvi, ki so aktivni na tem področju. Zaključki internega sestanka so bili v juniju na občini predstavljeni zaposlenim v Centru za socialno delo Domžale. V septembru so se skupaj s predstavniki drugih skupin, ki se dnevno srečujejo s problematiko brezdomcev, Rdečim križem Domžale, Karitas Domžale, Policijsko postajo Domžale, ZD Domžale in drugimi srečali na Centru za socialno delo Domžale, kjer so se jim pridružili tudi predstavniki društva Kralji ulice.
Podžupanja Renata Kosec je pojasnila: »Na občini smo za namestitev brezdomcev zagotovili kratkoročno rešitev z namestitvijo v prostorih Rdečega križa Domžale in Karitas Domžale. Ta kratkoročna rešitev se v praksi izvaja že več kot desetletje. Čas je, da v prihodnje najdemo trajnejšo rešitev, ki bo zagotavljala boljše pogoje tako za nastanitev brezdomcev kot za strokovne delavce, ki jim lahko pomagajo pri urejanju njihovega statusa oziroma pri vračanju v družbo.«
Predstavniki Centra za socialno delo Domžale so opozorili, da za področje, ki bi urejalo status in minimalne standarde za brezdomce, v Sloveniji nimamo nacionalne strategije. V okviru lokalnih skupnosti se oblikujejo različne rešitve, tako kot v občini Domžale lokalne skupnosti sodelujejo z Rdečim križem in Karitas ter drugimi humanitarnimi organizacijami. Deloma je njihovo delovanje financirano s strani lokalnih skupnosti, deloma s sredstev Centra za socialno delo Domžale.
glasbena umetnost, inštrumentalna, vokalna, gledališka dejavnost, folklora, film in avdio vizualna kultura, likovna umetnost, literatura in bralna kultura. Pri njih delujejo številne interesne dejavnosti, kulturi na čast organizirajo različne prireditve, razstave in dogodke. Njihov šolski prostor je poln različnih dejavnosti, ki vsak dan spodbujajo, budijo in odpirajo obzorja kulture. Kulturna šola zanje ni le projekt, je način življenja, poleg naziva kulturna šola so dobili tudi priznanje za izjemne dosežke na področju literarne dejavnosti, ki je še vedno zelo močna.«
Na oder je po priznanje prišla ravnateljica OŠ Preserje pri Radomljah Ana Nuša Kern, ki je pozdra-
vila navzoče in v svojem nagovoru dodala: »Do zadnjega si nismo upali misliti, da bomo dobitniki te nagrade. To, čemur smo priča danes, je samo znak, kako slovenske šole ne premaga prav nič in prav tako tudi učenci; ne glede na družbeno stanje, ne glede na to, kar se odvija pravkar. V šolah smo zavezani temu, da smo tukaj in zdaj z našimi učenci, in da jim skušamo odpirati različna vrata z različnim znanji. Mislim, da ves slovenski šolski prostor to počne, seveda na različne načine - eni s športom, znanostjo, drugi s kulturo. Verjamem in vem, da je slovenski šolski prostor prežet s takimi entuziasti in da je slovenska šola ena najbolj kvalitetnih v Evropi. Rada bi se zahvalila mojim kolegicam, ki so bile vestne pri arhiviranju in spodbujale učitelje k aktivnemu kulturnemu udejstvovanju.«
Ravnateljica se je zahvalila za prejeto priznanje in poudarila, da ima za njihovo šolo izreden pomen.
Prireditve se je udeležila tudi podžupanja mag. Renata Kosec, ki je ravnateljici in predstavnicama šole čestitala ob tem izjemnem dosežku.
Prijeten večer se je v dvorani zaključil s predstavo domačih šolarjev, ki so predstavili kolaž svojih izjemnih predstav, ki so jih prisotni na podelitvi ob koncu pospremili s stoječimi ovacijami.
OBČINA DOMŽALE
Foto: Alenka Klinar
Na sestanku so bili tudi predstavniki društva Kralji ulice, ki so opozorili, da je pomembno, da se lokalna skupnost, občina Domžale, zaveda, da so brezdomci del lokalne skupnosti. Podprli so prizadevanje, da se brezdomcem prisluhne, jim zagotovi nastanitev in prehrano ter možnost za ponovno vključevanje v družbo. Pri tem pa so opozorili, da se je treba zavedati, da jih je treba motivirati za vključevanje v družbo, vendar na način, da sami prevzamejo odgovornost zase.
Podžupanja Renata Kosec je pojasnila, da bodo skupaj s predstavniki Centra za socialno delo in drugih društev poiskali primerne rešitve za brezdomce v sklopu posebne delovne skupine. Poiskali bodo dolgoročne rešitve, ki bodo tako kot v primerih dobrih praks v sosednjih občinah v večji meri vključevale brezdomce, npr. da bodo sodelovali pri vzdrževanju nastanitvenih kapacitet, pripravi obrokov in izvajanju aktivnosti, ki jim bodo omogočile vračanje v družbo. Obstoječe kapacitete pa bi lahko spremenili v prehodne enote, v enote, ki bi vsem, ki bi to želeli, omogočale dokončno vračanje v družbo. Podžupanja se je na koncu sestanka zahvalila vsem, predvsem predstavnikom Rdečega križa Domžale in Karitas Domžale za pomoč in napovedala, da bo občina še naprej podpirala njihovo skrb za ranljive skupine. V letu 2020 in 2021 je epidemija covida-19 ustvarila nove ranljive skupine, ki se poleg materialnih pogosto srečujejo tudi s psihološkimi problemi, saj je najtežje postati čez noč odvisen od pomoči drugih: »Hvala, ker za vse socialno šibke organizirate javno kuhinjo, prehran-ske pakete in jih osveščate o njihovih možnostih, enkratni ali redni socialni pomoči na Občini Domžale oziroma Centru za socialno delo ter o drugih ukrepih, ki jih izvaja občina za posameznike in družine v stiski.«
OBČINA DOMŽALE
cvetlicna tržnica
26., 27., 28., 29. in 30.
oktobra 2021
Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, Krajevna organizacija Ihan
vabi
vse člane ZB KO Ihan in krajane Ihana,
da se udeležijo
SPOMINSKE KOMEMORACIJE
v petek, 29. 10. 2021, ob 11. uri pri spomeniku žrtev nacifašizma (ob pokopališču v Ihanu)
Vabim vas, da skupaj počastimo spomin na mrtve in prižgemo svečo.
Slavnosti bo dodali tudi kulturni program.
Pozdrav!
Predsednik zb ko Ihan David Kodba, Marija Majhenič
Združenji borcev za vrednote NOB občin Domžale in Lukovica ter Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje
obveščajo vse občane,
da bo
SPOMINSKA SLOVESNOST
ob 80. obletnici ragedije borcev Radomeljske čete na Golčaju
v soboto, 30. oktobra 2021, ob 11. uri
pri spomeniku padlim borcem Radomeljske čete na Golčaju nad Blagovico.
Vse občane prosimo, da pri udeležbi na komemoraciji upoštevajo veljavne odredbe o zaščiti pred okužbo s koronavirusom.
Če bo na ta dan zbiranje spet omejeno na 10 oseb, se bodo
komemoracije udeležili le nastopajoči in položili venec.
Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka Domžale v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Občine Domžale
vabijo vse krajane občine Domžale na
ŽALNO KOMEMORACIJO
v nedeljo, 31. oktobra 2021,
ob 18. uri na pokopališču v Domžalah.
Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, Krajevna organizacija Dob - Krtina
vabi na
KOMEMORACIJO
ob dnevu spomina na mrtve
v soboto, 30. oktobra 2021, ob 16. uri pri spomenikih prve in druge svetovne vojne v Dobu.
Vabljeni!
4 | slamnik
številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Defibrilator za OŠ Roje
16. oktobra praznujemo Svetovni dan oživljanja. V okviru tega dneva je v petek, 15. oktobra, v Domžalah potekala akcija Slovenija oživlja.
Globalni akciji ozaveščanja so se pod okriljem Zveze študentov medicine Slovenije tudi letos pridružili študenti medicine iz obeh slovenskih fakultet, skupaj s študen-
Ob tako pomembnem dnevu je župan Toni Dragar obiskal Osnovno šolo Roje in ravnateljici mag. Andreji Škrlj izročil defibrilator. Ravnateljica se je županu zahvalila v svojem
Župan Toni Dragar je defibrilator predal ravnateljici OŠ Roje mag. Andreji Škrlj.
Otroci so županu pripravili prijetno presenečenje.
ti petih zdravstvenih fakultet, člani Zveze tabornikov Slovenije, člani Zveze slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter predstavniki območnih združenj Rdečega križa Slovenije. Prisotna je bila tudi sekretarka OO Rdečega križa Domžale Majda Mernik. Na tržnem prostoru v Domžalah so tako prikazali uporabo defibrilatorja in obiskovalce ozaveščali o temeljnih postopkih oživljanja.
Delavnica priprave strateških podlag in akcijskega načrta v občini Domžale
Inštitut RS za socialno varstvo je 5. oktobra v Domžalah izvedel konsenzualno delavnico, ki je del projekta za pripravo strateških podlag in akcijskega načrta za starejše, ki ga izvajamo na Občini Domžale.
Na delavnico so bila povabljena vsa društva in organizacije v naši občini, ki so aktivne na področju starejših. Namen delavnice je spodbuditi razpravo ter pridobiti ideje in predloge, kako v našem kraju vzpostaviti dobro okolje za starejše.
Podžupanja mag. Renata Kosec je kot predstavnica Občine Domžale pozdravila navzoče in izpostavila: »Res smo zadovoljni, da gremo korak naprej na tem področju. Na ob-
čini smo določene aktivnosti na področju starejših že naredili, si pa želimo slišati še glas starejših. Namen te delavnice je torej, da društva in organizacije z nami aktivno razpravljajo, da skupaj postavimo cilje, zabeležimo ideje in jih skupaj razvijamo naprej. Občina si želi aktivno udeležbo, saj bomo z glasom starejših prišli do idej, predlogov in konkretnih ciljev.«
Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale
Mednarodni dan starejših
Ob mednarodnem dnevu starejših smo na Občini Domžale pripravili brošuro s programi za starejše, ki ste jo prejeli v tokratnem Slamniku. V oktobru je bila izvedena tudi delavnica za pripravo akcijskega načrta za integrirano dolgotrajno oskrbo v občini.
imenu in imenu staršev otrok s posebnimi potrebami. Župan Toni Dragar je poudaril: »Veseli smo, da smo lahko priskočili na pomoč. Šola Roje je ena izmed tistih, ki ga res potrebuje, a vendar upam, da defibrilatorja resnično nikoli ne bo uporabila«.
Otroci so se županu za donacijo iskreno zahvalili, ga obdarili in mu pripravili še kratek program.
Občina Domžale Foto: Vido Repanšek
Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, je na svetovni dan starejših izpostavila izdajo posebne brošure, v kateri bodo svoje programe predstavila društva, ki na območju občine ponujajo starejšim priložnosti za kulturno in športno delovanje oziroma za druženje, povezovanje in (so) pomoč. »V času po epidemiji se starejši počasneje vključujejo v družbo, zato jim želimo na enem mestu predstaviti programe, ki jih zanje podpira občina oziroma, ki se izvajajo na območju občine,« je pojasnila Renata Kosec, pod-županja Občine Domžale. Občina je v oktobru pristopila tudi k pripravi akcijskega načrta za povezovanje vseh storitev in programov za starejše na območju občine ter skupaj z Inštitutom Republike Slovenije za socialno varnost pripravila akcijski načrt za integrirano dolgotrajno oskrbo v občini. Podžupanja pa je pri predstavitvi brošure posebej izpostavila še eno smelo novost, ki jo v naslednjih letih načrtuje občina: »Pripravljen je načrt za medgeneracijski center, za katerega se preverja umeščenost v prostor, v naslednjem letu pa bomo začeli s pridobivanjem dokumentacije ter pozneje gradbenega dovoljenja.«
cialno izolacijo. Zdi se, da je za starejše vračanje v družbo težje, zato smo se odločili za izdajo brošure. Starejše vabim, da si jo podrobno ogledajo in se vključijo v vsaj en program.«
Občina je skupaj z Inštitutom Republike Slovenije za socialno varnost pristopila tudi k pripravi strateških podlag in akcijskega načrta za starejše v občini Domžale. Renata Kosec, podžupanja občine, je pojasnila: »Glavni namen načrta je povezava vseh institucij in društev, ki v občini delujejo na področju integrirane dolgotrajne oskrbe ter omogočiti vsem občankam in občanom enak dostop do njihovih storitev oziroma programov. V avgustu smo skupaj z omenjenimi društvi in organizacijami prejeli elektronski vprašalnik. V oktobru pa inštitut organizira konsenzualno delavnico, na kateri bomo pregledali odgovore in ugotovili, katera področja v občini bi morali še razviti, da bomo lahko občankam in občanom ponudili vse storitve integrirane dolgotrajne oskrbe ter seveda vsem občankam in občanom tudi enak dostop do njih.«
Ob svetovnem dnevu starejših je podžupanja Koščeva predstavila tudi smeli projekt občine, načrt za
V letu 2021 smo se na Občini Domžale odločili, da bomo praznovanje svetovnega dneva starejših obeležili z izdajo posebne brošure, ki je priložena oktobrski številki Slamnika in v kateri so predstavljeni programi, ki jih na območju občine izvajajo za starejše občanke in občane različna društva in organizacije. Renata Kosec, podžupanja občine, je spomnila: »Za uspešno omejitev epidemije smo se v preteklem letu in pol vsi umaknili v svoje socialne mehurčke. Delovno aktivni posamezniki, študenti, šolarji in otroci se počasi vračamo v življenje, ki smo ga bili vajeni pred so-
medgeneracijski center. Medgenera-cijski center je pomemben ne samo za vključevanje starejših, njihovega znanja in izkušenj v družbo, ampak tudi za mlade, saj bodo z druženjem s starejšimi spoznali njihove vrednote in vrednost zanje. Ob zaključku je izpostavila: »Pričakujemo, da se bo z druženjem dveh generacij, mladih in malo manj mladih, poleg prenosa znanja, idej in energije med generacijama zmanjševal medgene-racijski konflikt in se bo ustvaril prostor novih priložnosti.«
Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale
Delavnice priprave strateških podlag in akcijskega načrta v občini Domžale
Sprememba TRR Občine Domžale
Občina Domžale bo s 1.12.2021 zamenjala številke transakcijskih računov.
Sprememba TRR je posledica prehoda iz občinskega na državni enotni zakladniški račun (EZR), zaradi česar se bodo pri našem poslovanju zmanjšali stroški transakcij za opravljena plačila, poenotil se bo tudi plačilni sistem v javni upravi.
Sprememba TRR se nanaša na Občino Domžale in vse naše javne službe (zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, kultura, šport in rekreacija, gasilska služba, komunalne dejavnosti in pomoč na domu).
Pri plačilu položnic vas prosimo, da ste pazljivi in da vsa plačila, ki imajo datum do 30. 11. 2021, do takrat poravnate, saj plačila na stari račun po tem datumu ne bodo več mogoča. V tem času bo lahko prihajalo do motenj pri plačevanju (prilivi občini in našim zavodom), zato vas prosimo za razumevanje in upoštevanje datumskih rokov. Številke novih TRR bomo objavili naknadno.
Občina Domžale
Jesenska simfonija
Rjava, rumena, rdeča. Pomirjajoče so te barve. In polne navdiha. Čudovite barvne kulise rišejo tudi v našem kraju in včasih si želim, da bi lahko trajale večno. Jesen je po eni strani znanilec konca, a s seboj prinaša upanje, da prihaja nekaj novega, svežega. Kot jesen je v našo občino prišlo kar nekaj novosti. Predvsem na področju starejših. V tokratnem Slamniku smo dodali brošuro, ki je namenjena starostnikom in njihovim aktivnostim. Upam, da v njej najdete vsaj kakšno radost zase, se vključite v predstavljene programe in ste del te naše velike skupnosti. Z novembrom je tu še posebej dobrodošla novost - prevozi za starejše. Veliko je posameznikov, ki potrebujejo prevoz do zdravnikov, v lekarno ali pa trgovino, in veseli me, da smo našli prostovoljce, ki bodo to delo radi in srčno opravljali. Več o tem si lahko preberete na naših straneh. In če smo dejavni na področju starejših, naj ne pozabimo tudi na naše najmlajše. Ob svetovnem dnevu oživljanja smo na pobudo mamice otroka s posebnimi potrebami Osnovni šoli Roje podarili avtomatski defibrilator za srce, ki ga otroci resnično potrebujejo. Vedno, kadar obiščemo Roje, me prevzamejo posebni občutki, in prav vedno sem vesel, ko se družim z njimi, si pa seveda želim, da te naprave ne bodo nikoli potrebovali. Hvala za topel sprejem tudi ravnateljici mag. Andreji Škrlj.
Jesensko umirjeno je to obdobje, a naše misli so že v decembru, ko se bo našlo veliko lepega za vsakega izmed vas. Pa naj vas v tem času povabim med naše prostrane gozdove na prijetne sprehode, ob Kamniško Bistrico na zbistritev ob hladni reki, kaj kmalu pa še na Šumberk, kjer se boste kolesarji lahko preizkusili na našem novem kolesarskem poligonu. Ob prazniku spomina na mrtve pa pripravljamo še tradicionalno Cvetlično tržnico na našem tržnem prostoru. Mirne in lepe praznike.
Župan Občine Domžale Toni Dragar
slamnik | 5
iz URADA ZUPANA
letnik lxi | oktober 2021 | številka 10
slamnik@kd-domzale.si
Jesen je čas za zaključek investicij
Prenova ploščadi pred veleblagovnico je zaključena
Na ploščadi pred veleblagovnico so različni tlaki in ambienti. Osrednji del ploščadi je tlakovan s tlakovci v sivi barvi, ki oblikujejo prazen kvadrat, prostor za izvedbo različnih dogodkov.
Obnova Virske ceste je potekala nad pričakovanimi načrti, zato se s koncem oktobra dela zaključujejo pred rokom. Prenovljena trasa ceste sega od uvoza na Litijsko cesto na Po-drečju do semaforiziranega križišča
ške Bistrice. Od stadiona Domžale do Štude smo obrezali drevesa in odstranili naplavine na brežinah reke. Konec oktobra se zaključujejo tudi dela na brvi za pešce čez Dolsko Mlinščico. Končana je sanacija
Lukovica se predstavi
Na prireditvi Dobrodošli v Domžalah so v soboto, 9. oktobra, sodelovali ponudniki in društva iz občine Lukovica, ki so številnim obiskovalcem pripravili prav prijetno vzdušje.
Organizatorja prireditve, Katka Bohinc iz Občine Lukovica in Vido Re-panšek, idejni vodja in organizator prireditev na domžalskem tržnem prostoru, sta bila nad izvedenim dogodkom navdušena.
Napovedovalka Tanja Vidic Gor-šak med dogajanjem, ki ga je popestril kulturni program, predstavila vsa sodelujoča društva in lokalne
stavitvi. Domžalski župan je lukovi-ški županji ob tej priložnosti podaril predpasnik z emblemom Kuhne na plac, županja pa njemu nekaj lu-koviških dobrot. Dogodka so se udeležili še Vincenc Dragar, podžupan Občine Lukovica, Katka Bohinc, v. d. direktorice občinske uprave Občine Lukovica, in Špela Kralj iz občinske uprave Občine Lukovica.
Prenovljena ploščad pred veleblagovnico
Z obnovo Virske ceste smo končali.
ülfc v
Dela na Šolski ulici v bližini Podružnične osnovne šole Ihan Vzdrževalna dela na brežini Kamniške Bistrice
Severni del ploščadi pred izložbo in bližnjim prehodom je z izbiro tla-kovcev s posipom, ki so položeni na karo z vzorcem pletenine in postavitvijo enakih klopic, kot so na Kolodvorski, navezovan na obnovljeno Kolodvorsko ulico. Z različnimi tlaki pa je izpostavljen tudi drugi prehod, ki se zaključuje z novim elementom v prostoru, t. i. pomolom. Ob obeh prehodih so zasajena nova drevesa, obstoječe breze so bile prešibke in ne bi preživele načrtovanih posegov. Celotni ploščadi pa mehkobo doda leseno tlakovanje letnega vrta.
Podžupanja mag. Renata Kosec je o ureditvi ploščadi pred veleblagovnico povedala: »Prenovljena ploščad je prostor za različne prireditve in druženje, je prostor, ki ga občina Domžale nujno potrebuje. V bližini je tudi tržni prostor, ki ponuja številne, dobro obiskane dogodke in že s povezovanjem dogajanja bomo lahko na ploščad privabili številne aktivnosti, ki smo jih bili vajeni v preteklosti.«
proti Dobu oziroma Podrečju. Izvajalec del je KPL, d. o. o., nadzor je vršil Grasvet, d. o. o., pogodbena vrednost del je 365.000 evrov. V času gradnje je bila vzpostavljena popolna zapora Virske ceste na tem delu, vse tako kaže, da bo promet sproščen v zadnjem tednu oktobra.
Dela na Šolski ulici v Ihanu: Občina Domžale izvaja prenovo Šolske ulice v Ihanu. Predvidena je protipra-šna zaščita - izvedba asfaltnega vozišča širine 3,5 metra z obojestransko bankino, v skupni dolžini približno 420 m. Hkrati bomo zgradili manjkajočo fekalno kanalizacijo in priklop omogočili šestim objektom, ki na javno kanalizacijo še niso priklo-pljeni. Izvajalec je podjetje Elicom, d. o. o., iz Domžal, nadzor nad gradnjo izvaja M I L T inženiring, Iztok Žvegla s. p. Okvirna vrednost del je dobrih 120.000 evrov z DDV. Dela bodo predvidoma zaključena v novembru 2021.
Urejanje brežine Kamniške Bistrice: Zaključena so nujna vzdrževalna dela na brežinah Kamni-
zložbe v Kamniški Bistrici v Biščah, ki jo je izvajal Hidrotehnik, d. o. o. V naslednjem letu je predvidena ureditev poti pri Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik, ki bo povezala poti od Štude do Male Loke.
Občina Domžale Foto: Vido Repanšek in arhiv občine Domžale
Povezovanje Domžal in Lukovice
ponudnike iz občine Lukovica.
Prireditve sta se udeležila tudi mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica, in Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki sta se v pozdravnem nagovoru zahvalila domačinom za gostoljubje, gostom pa za enkraten kulturni program, ki je obogatil napore ponudnikov pri pred-
Poleg kulturnih društev so se s svojimi pridelki in izdelki predstavili številni ponudniki iz Lukovice in okolice, obiskovalci pa so lahko uživali v bogatem kulturnem programu.
miro pivar Foto: Vido Repanšek
Nov pristop k investicijskim projektom
Širitev Zdravstvenega doma Domžale je eden ključnih projektov Občine Domžale. Občina je k projektu že pristopila v sredini letošnjega leta; izdelana projektna naloga in investicijski program sta bila podlaga za aktivno iskanje finančnih mehanizmov sofinanciranja posameznih operacij projekta. Evropa namreč vedno manj sredstev namenja gradnji infrastrukture, za celotno investicijo praktično ni mogoče dobiti sredstev za sofinanciranje. Zato se po vsebinskih sklopih išče razpise, prek katerih bi lahko za celotno investicijo prejeli sredstva.
P&NJČNI HAi- SUM0EM
^navodeni ogted pravlj.čno-dož,V/yiiMepor/
vm j cni zmm
O Pravljični Šumberk
sobota 13. november • ob 10. uri • Češminov park
Obvezne predhodne prijave na: domzeldol@skrateljc.org
Na vodenem ogledu se nam bodo pridružili jamarji.
Eden takšnih je Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje za projekte, ki se jim dodelijo sredstva Norveškega finančnega mehanizma 2014-2021 oziroma Finančnega mehanizma EGP 2014-2021. Za prijavo nanj smo kot vodilni partner pripravili projekt GEOSUN, v katerem kot partnerke sodelujejo še občine Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ter Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani. Vsebina projekta je vzpostavitev sistema hlajenja in ogrevanja ter ogrevanje sanitarne vode z rabo geotermalne energije ter izgradnja sončne elektrarne v okviru širitve Zdravstvenega doma Domžale. S projektom bomo občine soustanoviteljice začrtale tudi smernice za gradnje/obnove ostalih stavb javnega pomena tako z vidika načrtovanja, gospodarnega upravljanja in odgovornega ravnanja do okolja. Poleg inovativne-ga sistema ogrevanja/hlajenja prostorov in ogrevanja sanitarne vode z geotermalno vodo bomo namreč v
QBtlNE DODALE
okviru projekta s partnerjem, Nara-voslovnotehniško fakulteto, oddelkom za geologijo, uredili tudi referenčni center oziroma showroom. Vzpostavili bomo vzorčni demonstracijski primer delovanja sistema ogrevanja javne zgradbe s pomočjo plitve geotermije v kombinaciji z drugimi alternativnimi viri energije na mestu ter pripravili vsebine, ki bodo podlaga za demonstracijo in izobraževanje širše in strokovne javnosti. Že sama izbira obnovljivega vira energije voda-voda presega obstoječo prakso, široka partnerstva, spremljanje učinkovitosti in referenčni center pa vzpostavlja-
jo povsem nov pristop k investicijskim projektom.
Zdaj le še držimo pesti, da z odobritvijo projekta pridobimo stoodstotno sofinanciranje za zgoraj opisane vsebine in investicije.
V zaključni fazi je tudi vloga na tretji javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja v sklopu lokalne akcijske skupine Za mesto in vas. Občina Domžale je v sodelovanju s Čebelarskim društvom, OŠ Domžale in podjetjem BB BIO.SI pripravila projekt BeeZOO, s katerim bomo ozaveščali in informirali ciljne skupine o pomenu sobivanja s čebelami in njihovem doprinosu k ohranjanju zdravega okolja.
Za projekt Preureditev jedilnice na OŠ Rodica smo prejeli sklep o sofinanciranju investicije v višini dobrih 338.000 evrov. Investicija v preureditev jedilnice in dela kuhinje je sicer že zaključena, tako da so z začetkom šolskega leta zaposlene in otroke že pričakali novi prostori.
Služba za evropske projekte, Občina Domžale
io | slamnik
številka 6 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
VELIKI INTERVJU
ŽELIMO, DA SE SLISI OTROKOV GLAS
KARLINA STREHAR, PREDSEDNICA ZPM DOMŽALE
Vodenje Zveze prijateljev mladine Domžale je prevzela pred nekaj leti, takrat zagotovo ni vedela, da so pred njo leta, ki bodo prinesla še več izzivov, čas pandemije, čas, ko se bo število ljudi, ki potrebujejo pomoč, še povečalo.
Mateja A. Kegel Foto: Iztok Dimc
K
arlina Strehar se izzivov ne ustraši, pač pa išče rešitve, kako pomagati vsem tistim, ki se po pomoč obrnejo.
Za začetek bi naredili kratek vpogled v zadnja leta, odkar ste prevzeli vodenje ZPM Domžale. Kaj so tisti mejniki, ki bi jih še posebej izpostavili? Zagotovo je ta mejnik pandemija, ki nas je najbolj usmerila v neke nove tirnice oziroma jih je intenzivirala, hkrati pa izpostavila tudi določene težave v družinah. Seveda se je zelo poglobila revščina. Ekonom-sko-finančna revščina namreč povzroča en kup težav, ki se potem izražajo tudi na otrocih. Tukaj bi omenila zdravje, sploh če vemo, v kakšnih okoljih živijo nekatere družine, ki so finančno podhranjene. Starše običajno spremlja težka bolezen, depresija, anksioznost, stalna skrb, kako preživeti iz meseca v mesec, slabe bivanjske okoliščine, stanovanja so stara in vlažna. Posledično zbolevajo tudi otroci, ki imajo na primer težave z dihali. Bolezni so lahko povezne tudi s slabim prehranjevanjem. Vemo, da je nekvalitetna hrana cenejša. Potem je pa tukaj še socialna izključenost med sovrstniki, ki je prav tako posledica revščine. Reven otrok je pogosto socialno izločen. In v času pandemije se je število revnejših družin povečalo, saj so starši izgubljali službe, povečevali so se stroški najemnine, podražila se je hrana, zdaj govorimo še o dražjih energentih. Vse to revščino poglablja. Več je tistih, ki postajajo revnejši, in že revni postajajo še bolj revni. Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, 17. oktobra, so ugotavljali, da vsak sedmi prebivalec živi pod pragom revščine. Upam, da ne bo ostalo samo pri ugotovitvi, pač pa, da se bodo sprejeli ukrepi v smeri odpravljanja revščine.
Po čem se je najbolj povečalo povpraševanje?
V času epidemije se je zelo povečalo povpraševanje po osnovnih dobrinah, prehrani, paketih za osebno higieno. Da ne govorimo o otrocih, ki niso imeli pripomočkov za pouk na daljavo. Samo lani smo razdelili več kot 60 računalnikov, 20 modemov, 10 slušalk, 10 kamer, vse, kar smo uspeli kupiti in kar so nam donirali. Otroci nimajo enakih pogojev in to se je lani zelo odrazilo, imeli smo kar naprej klicev na pomoč po računalnikih in inštruk-cijah. Težava pa je tudi v tem, ko dobijo računalnik, ne znajo z njim delati, ne otroci in ne starši. Imeli smo nekaj družin, ki so računalnike zavrnili in izrecno prosili za prenosnike, ker živijo v zelo majhnih stanovanjih in preprosto nimajo prostora, kjer bi računalnik lahko bil stacioniran. Ne vem, če smo vsi odrasli razumeli, zakaj nekate-
Upajmo, da nas epidemija ne bo več dolgo ovirala. Prosti čas je namreč zelo pomemben za otroke, še posebej, ker je so dolgo bili zaprti za zidovi. Zdaj moramo spet začeti delati na skupnosti. Se mi zdi, da je bilo toliko zamujenega, da bomo kakšne stvari težko nadoknadili. Kot družba bomo morali veliko delati na tem, da bomo ponovno znali sobivati drug z drugim. Z druženjem se otroci veliko naučijo, za kar so bili v zadnjem letu prikrajšani.
ri otroci na daljavo ne delajo, zakaj se ne odzivajo, ne sledijo pouku in so v tem času ogromno izgubili, ta njihova stiska se je še poglobila.
Kdo vam je pri vsem tem pomagal?
Je bilo pa v vsem tem tudi nekaj dobrega, zelo se je pri ljudeh zbudil ta čut solidarnosti. Še vedno imamo veliko klicev, ko se ljudje ponudijo, če kdo potrebuje pomoč, da bi donira-li v dobrinah, znanje. Dobili smo nekaj prostovoljcev za inštrukcije, ki so na daljavo inštruirali otroke in so tudi ostali z nami še naprej, saj otroci še vedno potrebujejo pomoč. To so študentje, starejše, že upokojene gospe, ki so še zelo vitalne in želijo narediti dobro delo. Potem pa je bila tukaj lani tudi akcija s KK Helios Suns, Preizkušenih 5, ko je karikaturist-ka Nana Guberinič narisala karikature košarkarjev in iz izkupička prodaje le-teh smo nakupili računalnike. Fantje so izpeljali res krasno akcijo in veseli smo, da nam pomagajo. Lions club je doniral razkužila, maske, računalnike. Veliko posameznikov je darovalo svoje računalnike. ZPMS nam je posredovala prehranske pakete, bone za nakup prehrane v živilskih trgovinah, računalnike.
Čemu ste v času vašega predsedovanja društvu dali poseben poudarek, kaj je drugače?
S prejšnjo predsednico sem sodelovala le prek otroškega parlamenta, tako da delovanja ZPM nisem po-
drobneje poznala. Spoznali sva se, ker delam v šoli in me je povabila k sodelovanju. Nekatere stvari so utečene že leta, to je recimo področje humanitarne pomoči, pa tudi prosti čas otrok in participacija. Se pa prilagajamo situaciji, kot je bilo zdaj, ko smo morali dati več poudarka humanitarnem področju in smo se manj ukvarjali s prostim časom, bili smo zaprti, dejavnosti nismo mogli organizirati. Gasili smo požare s finančnimi pomočmi za stroške elektrike, komunale, najemnine. Upajmo, da nas epidemija ne bo več dolgo ovirala. Prosti čas je namreč zelo pomemben za otroke, še posebej, ker so dolgo bili zaprti za zidovi. Zdaj moramo spet začeti delati na skupnosti. Se mi zdi, da je bilo toliko zamujenega, da bomo kakšne stvari težko nadoknadili. Kot družba bomo morali veliko delati na tem, da bomo ponovno znali sobi-vati drug z drugim. Z druženjem se otroci veliko naučijo, za kar so bili v zadnjem letu prikrajšani.
Katere prostočasne aktivnosti načrtujete?
Ob odprtju jih bomo poskušali pocrkljati, razveseliti z dedkom Mrazom, kakšno lepo predstavo. Meni osebno se zdi zelo pomembna tudi participacija, otroški parlament, zato da bodo otroci, ko odrastejo, znali odločati in se postaviti zase. Vsako leto organiziramo tudi tabor, povabimo otroke iz vseh šol, ki sodelujejo na medobčinskem parlamentu, jih poskušamo vklju-
čiti, da ne bodo tiho kot miške, želimo, da se sliši njihov glas. Spodbujamo branje, saj je društvo Bralna značka tudi članica ZPMS.
Kako pa je otroški parlament deloval v teh časih?
Najprej izpeljemo šolske otroške parlamente, nato imamo medobčinska srečanja, običajno na eno od 11 šol, ki gosti ostale šole z gosti. Letos smo to srečanje izvedli prek zooma, kot večino stvari. Gostiteljica je bila OŠ Jurija Vege Moravče, kjer so perfektno pripravili, imeli smo še več gostov kot običajno, saj so si lažje vzeli čas in se priključili. Za letos pa že planiramo srečanje v živo, poskrbeli bomo za varnost, higieno. Tema pa je že tretje leto ista - Moja poklicna prihodnost in tesno je povezana tudi s pandemijo. Otroci namreč zdaj razmišljajo, kakšne potrebe so se pojavile zdaj, ko se svet spreminja, kje je posameznik močan in da bo lahko prispeval skupnosti, razvijal sebe in svoje interese, svoja močna področja. Običajno je tema dvoletna, prvo leto teoretični del, drugo leto pa se bolj uvajajo spremembe, tokrat pa zaradi situacije, tretje leto zapored ostajamo pri isti temi.
Za nami je teden otroka, oktobru bi lahko tudi rekli mesec otroka, katere aktivnosti ste pripravili letos?
Letos smo v KD Franca Bernika ponudili dve brezplačni predstavi, eno lutkovno predstavo za najmlaj-
letnik lxi | oktober 2021 | številka 10
slamnik | 7
slamnik@kd-domzale.si
VELIKI INTERVJU
še in eno filmsko projekcijo za malo starejše. V preteklosti smo imeli delavnico tudi v knjižnici, a letos je zaradi situacije ni bilo, kot ni bilo niti dogodka v parku, za katerega pa upam, da bo prihodnje leto, ko se bo situacija spremenila. Vsako leto smo se tudi veselili povabila župana, ki ga pa zaradi kovi-da že dve leti nismo prejeli. Ta čas je otrokom resnično nenaklonjen. Upamo, da so otroci s svojimi starši in prijatelji veliko časa preživeli zunaj v igri v naravi, ker je bilo lepo in toplo vreme.
Stiske otrok, družin niso nekaj novega, z njimi se soočate že ves čas delovanja. Kaj je pri tem še posebej vaš oseben izziv?
Starši nas obiščejo, ko potrebujejo pomoč, predvsem avgusta, ko je treba napolniti šolske torbe s šolskimi potrebščinami, nekateri otroci dobijo tudi botra, ki jim nakazuje 30 evrov mesečno, da lahko razvija svoje interese, da si kupi, kar potrebuje. Ob tem nam včasih povedo svoje težke osebne zgodbe in preizkušnje. Se pa s posameznimi otroki srečujejo mentorji na letovanjih, ki jih organiziramo vsako leto poleti, in tam so otroci res lahko samo oni - otroci, ko staršev in njihovih stisk ni zraven. Mentorji se na letovanjih z njimi pobliže spoznajo.
Pomoči pa niso deležni otroci, če ne pridemo do njih, ker starši ne poiščejo pomoči, ker jih je sram, jim je nerodno poiskati pomoč, zato so otroci lahko prikrajšani. Razumljivo je, da je občutek popolnoma drugačen iti s polno denarnico v nakupovalni center po zvezke, kot pa prositi za osnovne šolske potrebščine nekoga drugega. Pogosto se zgodi, da otroci ne gredo v šolo v naravi, na zimovanje, ne gredo smučat, na ekskurzijo, izlet in dnevne dejavnosti preprosto zato, ker starši ne morejo plačati.
Koliko več ljudi se je obrnilo na vas v lanskem in letošnjem letu?
Družine se sčasoma menjajo, saj mi pomagamo družinam z otroki in ko ti otroci odrastejo, pri nas niso več upravičeni do pomoči. Se je pa število zagotovo povečalo, saj so se pojavile nove in nove družine, pa ne samo iz domžalskega okoliša, ampak širše, tudi iz Kamnika, Moravč, Mengša, Trzina, Lukovice ... Veliko več prošenj kot običajno smo imeli za pokritje osnovnih življenjskih potreb, finančno pomoč za najemnino, komunalne stroške, elektriko in podobno. Tega je bilo res veliko.
Kako ste v tem času, ko ste bili še dodatno omejeni, sploh uspeli pomagati ljudem?
Mi vodimo evidenco ljudi, ki potrebujejo pomoč. In gospa Joži Kramar, ki je v pisarni v času uradnih ur in še velikokrat ob tem, je po seznamu poklicala te družine, kadar sva dobili pakete pomoči. V tem času je bila to velikokrat donirana hrana, pakete pa smo v času pandemije preprosto razdeljevali kar skozi okno.
Kdo po vaših izkušnjah bolj prevzema bolečine, otroci ali starši?
To je težko reči. Starši zelo trpijo in to se seveda odraža na otrocih. Otroci so bolj ranljivi, pred njimi je še vse življenje, vprašanje pa je, kakšne možnosti imajo, kakšno je njihovo izhodišče. Nekateri starši iščejo pomoč tudi za otroke, nekateri pa samo zase, za osnovne stvari, hrano in podobno. Veliko jih prosi tudi za učno pomoč za otroka,
oblačila, tega gre ogromno skozi našo pisarno, otroška oblačila, čeveljčki, knjige .
Imamo pa zdaj na naši spletni strani gumb PONUJAM - POTREBUJEM. Tam objavljamo tisto, kar nam ljudje ponujajo, slikajo stvar, mi pa objavimo, damo kontakt in ljudje se lahko potem neposredno povežejo. Podobno je za oblačila, če mi konkretno vemo, kdo potrebuje, ga pokličemo, pridejo in vzamejo. Žal nimamo skladišča. Didaktične igrače, knjige in poletna oblačila za otroke pa vedno sprejmemo, saj jih potem damo na letovanje, kjer jih zelo potrebujejo, sploh oblačila. Mentorji nam namreč povedo, da se zgodi, da kateri od otrok pride samo z vrečko in nekaj osnovnimi stvarmi. Včasih pa, kadar nimamo prostora in ne vemo točno komu naprej dati, preusmerimo tudi na Karitas ali Rdeči križ.
Kaj je bila vaša najtežja izkušnja doslej, ko govorimo o delu na terenu?
Če se situacija v družini razvije tako, da morajo otroke odvzeti iz družine. Za tako odločitev so zanesljivo močni argumenti odloče-valcev, usmerjeni v zaščito otroka. Najbrž je to res edina dobra rešitev v taki situaciji in so morali otroci preživeti veliko travmatskih izkušenj. Tudi v novi rejniški družini se vsaj na začetku težko znajdejo in otresejo preteklosti.
Pa imate možnost spremljati napredek družin, ki se k vam obrnejo po pomoč, morda tudi razvoj otrok v teh družinah?
Samo kolikor nam sami povedo. Nekateri so bolj odprti, tudi vse povedo o sebi, svoji preteklosti. O nekaterih vemo zelo veliko, o nekaterih pa zelo malo. Od nekoga ne moreš izsiliti, da se ti zaupa, če sam ni pripravljen na to.
Kakšno je vaše videnje o vlogi ZPM v lokalnem okolju?
Zagotovo je pomoč družinam v podpori otrokom, se pravi podpora zdravemu razvoju, da jim omogočimo vsaj nekaj, kar predpisuje konvencija o otrokovih pravicah, ki jo je podpisala tudi naša država. To je varno in srečno otroštvo. Želimo jim omogočiti sobivanje v skupnosti, da se kolikor toliko počutijo varne in so zadoščene njihove osnovne potrebe. Omogočiti želimo zdrav razvoj, s tem, da jim omogočimo letovanje na morju ali v hribih, druženje, socialno učenje. Da občutijo tudi tople praznike in veselje v decembru in teden, posvečen otrokom. V času počitnic poskrbimo za varstvo mlajših osnovnošolcev. Takrat jim tudi omogočimo spoznavanje domžalskih društev, inštitucij, čas preživijo ustvarjalno in zabavno.
Kako pa sodelujete z ZPM Slovenije, tudi lokalne organizacije izmenjujete izkušnje med seboj?
Smo člani ZPMS in z njimi dobro sodelujemo, so naša krovna organizacija, omogočajo nam izobraževanja, kandidiramo za njihova razpisana sredstva, sodelujemo v programih, kot sta Pomežik soncu in Poštar Pavli polni šolske torbe. S pridobljenimi sredstvi pokrijemo letovanje otrokom iz socialno šibkejših družin. ZPMS ima štipendijski sklad dr. Janeza Drnovška za srednješolce. Vključujemo se v številne projekte in zelo dobro sodelujemo. Ravno pred nekaj dnevi smo z ZPMS prejeli novo kolo za dečka, ki bo letos opravljal kolesarski izpit, mama pa
mu ni mogla kupiti kolesa. S prošnjo smo se obrnili na ZPMS, kjer so našli donatorja. Imajo tudi pravno službo, na katero se lahko kot društvo obrnemo s konkretnimi vprašanji in problemi. Sodelujemo tudi z Anito Ogulin iz ZPM Moste-Polje, kamor pošljemo vloge za botrstvo.
Sodelujemo pa tudi z drugimi organizacijami v našem lokalnem okolju, v tednu otroka in veselem decembru sodelujemo s KD Franca Bernika in Knjižnico Domžale, saj je pomembno, da otrokom ponudimo kakovosten program. Počitniško varstvo smo leta izvajali skupaj z OŠ Rodica, zadnje čase pa tudi v povezavi z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Lipa, kjer koristimo njihove prostore, medtem ko za obroke poskrbijo na OŠ Venclja Perka. Dobro sodelujemo z osnovnimi šolami in vrtci. Ne smem pozabiti omeniti domžalskega Rdečega križa, ki prispeva za letovanje otrok, pa Občino Domžale, kjer vsako leto kandidiramo na razpisu za delo z mladimi in smo vedno uspešni. Med počitniškim varstvom obiščemo gasilce, čebelarje, Pravljični Šumberk, Slamnikarski muzej, odlično sodelujemo tudi s Centrom za socialno delo Domžale. Sodelujemo s Plesno šolo Miki. Letos bomo prvič v decembru sodelovali s Tremi zimskimi botri.
Pri vašem delu v ZPM Domžale vam najbrž pomagajo tudi dolgoletne izkušnje dela v šoli. Kako jih združujete?
To zagotovo pomaga, sploh ker poznam zaposlene v šolah in vem, kako deluje šolski sistem. Tako lahko preprosto združujem, povezujem eno z drugim in v tem vidim veliko prednost, saj je težje, če človek nima vpogleda v delovanje šol. Tudi zato mi je bilo lažje prepoznati stiske družin, otrok, ki niso imeli računalnikov, ki so imeli težave s poukom na daljavo.
Smo že zelo blizu konca leta 2021, ki je bilo polno izzivov. Kakšne projekte pa ZPM Domžale pripravlja v prihodnjem letu?
Za prihodnje leto upam, da se bo situacija umirila, saj mi že načrtujemo večji dogodek v Češmino-vem parku, ki smo ga poimenovali Igraj se z nami. Pripeljati želimo različna društva, tako domžalska kot okoliška, ki bi se predstavila otrokom, povabiti izvajalce z zabavnimi in zanimivimi rekviziti, na primer vožnje s konjičkom in kočijo ter podobno. Vse smo že imeli dogovorjeno, a je najprej odpadlo zaradi slabega vremena, nato pa zaradi pandemije. Seveda pa želimo tudi naprej izvajati obstoječe programe, Želimo, da bi pot do nas našli vsi, ki potrebujejo pomoč.
Vsako leto izvajamo tudi akcijo Poštar Pavli polni šolske torbe in nas še pred začetkom šolskega leta lahko poiščejo vsi, ki potrebujejo pomoč, saj pri nas dobijo zvezke in ostale šolske potrebščine. Na voljo imamo pa tudi nekaj sredstev za delovne zvezke. Ne pozabimo niti na letovanja, kjer so prispevki minimalni, za otroke pa je morje še kako pomembno, saj gre za njihov zdrav razvoj in druženje s sovrstniki. Sicer pa si vsi lahko pogledajo na naši spletni strani, kaj vse imamo na voljo.
In vaše sporočilo otrokom in staršem ob koncu?
Pogumno naprej, če pa je treba, nas pa le poiščite. Bi se pa ob tem rada zahvalila vsem, ki na kakršenkoli način pomagajo pri delovanju ZPM Domžale. □
MestniKino Domžale
t ji JEJ1JIÏT . ■
2021
MESEČNI KINO SPORED
v <

4.18.119. nov
MOZ, KI JEPRODAL SVOJO KOZO
drama /The Man Who Sold His Skin / režija: Kaouther Ben Hania / scenarij: Kaouther Ben Hania / igrajo: Yahya Mahayni, Dea Liane, Koen De Bouw, Monica Beilucci, Saad Lostan, DarinaAlJoundiJan Dahdouh/2020, Tunizija, Švedska, Nemčija, Francija, Belgija/distribucija: Demiurg/104' Da bi lahko odpotoval v Evropo In se ponovno združil z ljubeznijo svojega življenja, mlad sirski begunec privoli, da mu slavni In provokativni umetnik na hrbet tetovira podobo šengenske vize In ga tako spremeni v prestižno umetniško delo. Tunizijska režiserka z veliko igrivosti, drznosti in trpkega humorja sooči dva povsem različna svetova: svet sodobne umetnosti in svet beguncev. Nominacija za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni film in nagrada za najboljšega igralca v sekciji Obzorja Beneškega filmskega festivala.
9. november
DOMŽALSKA PREMIERA ¡n pogovor z Goranom
Vojnovicem M
m
NEKOČ SO BILI LJUDÉ
9.111.121. nov
drama / režija: Goran Vojnovič/scenarij: Goran Vojnovič, po dramskem besedilu Tommasa Santija/ igrajo: Francesco Borchi, Moamer Kasumovič, Manjša Majer, Emir Hadžihafizbegovič, Boris Cavazza, Jasna Žalica, Vlado Novak, Gregor Bakovič/2020, Slovenija/distribucija: Con film/89' Leo je Italijan, ki živi v Sloveniji, Vučko pa nekdanji begunec iz Bosne. Ker jima grozi, da bosta izgubila restavracijo, sprejmeta ponudbo prevaranta Glannija: ukrasti morata njegov tovornjak, da bo Glanni lahko pobral denar pri zavarovalnici. A prijatelja po pomoti odpeljeta napačen tovornjak - In v njem najdeta nepričakovan tovor...
biografska drama / Spencer / režija: Pablo Larrain / scenarij: Steven Knight / igrajo: Kristen Stewart, Timothy Spall, Jack Farthing, Sean Harris, Sally Hawkins /2021, Nemčija, Čile, Velika Britanija / distribucija: Blitz/111'
Rim se odvija v letu 1991, tekom božičnih praznikov, ko se princesa Diana (Kristen Stewart) začenja soočati s težko odločitvijo ali naj konča zakon s princem Charlesom. Film priznanega čilskega režiserja Pabla Larraina nam daje vpogled v ekstravagantno življenje na posestvu Sandringham in pronidjlvo oriše čustveno stanje Lady Di ter njene bitke proti govoricam o aferah in nenehnemu izogibanju paparazom.	^^^
25. november *
DOMŽALSKA PREMIERA Z ekipo filma
KAPA
25.11.
brezplačne vstopnice
v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine
25.127. nov
družinski film/režija: Slobodan Maksimovič/scenarij: Saša Eržen/igrajo: Gaj Črnič, Kaja Podreberšek, Ajda Smrekar, Mojca Fatur, Frano MaškoviC René Štur, Mila MaksimoviC Tiln Kolbe, Emil Kulovič/ 2021, Slovenija, Slovaška, Luksemburg, Hrvaška/distribucija: Fivia/85'/vslovenšani, 6+ Erik ima devet let in živi v mladinskem domu. Na glavi ves čas nosi kapo, ki mu jo je spletla mama. Ker je tih in zadržan fant, mu v domu ni lahko - nanj se še posebej rada spravlja skupina starejših varovancev. Ko je za božič izžreban, da praznik preživi pri premožni dobrodelni družini, ga to prav nič ne razveseli. Najraje bi šel domov, k staršem. Nad Erlkovim božičnim obiskom pa ni prav nič navdušena niti sedemletna Lučka. A kljub začetnemu nesoglasju, bo njun božični večer poseben: ko pri smrečici zalotita Božička, mu brez oklevanja sledita v avto. Izkaže se, da je Božiček čisto navaden ropar, Erik in Lučka pa se namesto v posteljo odpravita na pustolovščino po praznično okrašenem mestu.
MESTNI KINO DOMŽALE	online.kinodomzale.si
Ljubljanska 61,1230 Domžale	spletni kino
blagajna@kd-domzale.si	TSBjj domačega kavča
www.kd-domzale.si	24 ur na dan
io | slamnik
številka 8 | oktober 2021 | letnik lxi
TEMA MEsEcA
VARČUJETE? PA VESTE, ZA KAJ IN ZA KOGA?
Za nami je oktober, mesec varčevanja, nekaj, za kar marsikdo misli, da ne more, da mu to nikakor ne bo uspelo. Najbrž res, če bomo tako razmišljali, a če naše miselne motorje usmerimo v drugačne načine razmišljanja in damo sami sebi priložnost, se lahko zgodi marsikaj ... Tudi tisto, česar ne bi pričakovali.
Mateja A. Kegel Foto: Pixabay
Tokrat bomo odgovorili na kar nekaj vprašanj, za katere verjamemo, da vam bodo pomagali pri tem, da boste lažje vpeljali varčevanje v svoj vsakdan. Predvsem pa se bomo, s pomočjo strokovnjakov, potrudili odgovoriti na dve ključni vprašanji: kako privarčevati in kako varčevati?
Ni toliko pomembno, koliko zaslužimo, kot to, koliko bomo dali na stran. A ne govorimo v evrih, ampak v odstotkih. Koliko je to pomembno, nam bo v nadaljevanju razkrila finančna mentorica ter specialistka za financiranje in proračun Ana Vezovišek. Prosili smo jo namreč za komentar glede na povprečno plačo v naši občini. A še prej preverimo, kakšne so te številke v Domžalah.
Povprečna plača v Domžalah je nižja kot v Sloveniji!
Povprečna mesečna bruto plača na osebo v Sloveniji znaša 1.940,69 evra, povprečna mesečna neto plača pa je 1.249,88 evra. A Domžalča-ni žal ne spadamo med tiste, katerih plača je višja, pač pa odstopamo od povprečja v negativno smer, saj je, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, povprečna mesečna na osebo, zaposleno pri recimo pravnih osebah, v naših občini 9 % nižja od letnega povprečja bruto mesečnih plač v Sloveniji. To pomeni, da je povprečna bruto plača v Domžalah 1.766,03 evra, povprečna neto plača pa je po podatkih statističnega urada nižja za 8 %, kar predstavlja 1.149,89 evra na mesec. Temu znesku običajno prištejemo še malico in prevoz, in to je znesek, s katerim dejansko posameznik mesečno razpolaga.
Glede na znesek, ki ga zdaj poznamo, torej povprečno plačo, ki jo naš občan zasluži, je vsekakor na mestu vprašanje, koliko bi lahko privarčeval posameznik, si sploh lahko privoščimo dati na stran? »Vsekakor bi po mojem mnenju pri takšnem znesku lahko dali 'na stran'. In to ne samo 10 %. A je seveda to odvisno od tega, kako smo živeli do danes in kakšna je naša finančna slika. Vedno bodo obstajali primeri, kjer to ni mogoče (ena plača, otroci, krediti), a je ključno, da smo v prvi vrsti do sebe iskreni in se vprašamo ali so vsi morebitni dolgovi, ki smo jih pridelali v zadnjih letih, res bili nujno potrebni. Ali živimo v okviru svojih zmožnosti ali gremo prek njih? Iz prakse lahko povem, da ljudje s takšnimi prihodki lahko zelo veliko privarčujejo. Je pa res, da zelo dobro vedo, kaj v prvi vrsti resnično potrebujejo in česa ne in imajo jasne cilje,« pravi Ana Vezovišek.
Kaj pa tisti, ki imajo minimalno plačo?
Seveda pa vsi nimajo povprečne plače, preštevilni se znajdejo iz meseca v mesec z minimalno plačo, ki trenutno znaša 736,50 evra. Strokovnjakinjo smo povprašali tudi, ali si lah-
ko ljudje z minimalno plačo privoščijo varčevati in koliko lahko dajo na stran za težke čase in svoje cilje.
»Najprej je treba gledati na to, koliko vseh prihodkov dobimo, saj poleg minimalne plače dobimo tudi povrnjene stroške za malico in prevoz, regres, vračilo dohodnine. Obenem ljudje s tako nizkimi dohodki dobijo nekoliko višje socialne transferje. Vedno bomo našli primere, ki jim uspe kaj privarčevati, in tiste, ki jim ne. Marsikateri upokojenec s precej nižjo pokojnino privarčuje, tako da... Sicer pa sama vedno pravim, da je ključno, da stremimo k temu, da prihodke povečujemo, če le lahko. Da je v resnici vedno vse odvisno od nas samih in da računati na sistem na žalost ni najboljša strategija. Ne smemo se torej ukvarjati s tem, česa vse nimamo, temveč kaj vse bi lahko imeli, če bi nekaj naredili.«
Bi želeli kaj privarčevati?
Razlika med enim in drugim je pomembna, v prvem primeru - privarčevati - gre za to, da pri obstoječih nakupih in stroških poiščemo ugodnejše opcije, kot so nam ta trenutek poznane ali na voljo in dejansko zmanjšujemo stroške. A ljudje pogosto ne vemo, kako, kje in kaj privarčevati, kako zapraviti manj, sploh ko je to mogoče. Kot pravi strokovnjakinja za osebne finance, se ljudje že v osnovi napačno lotimo optimiziranja naših financ, saj varčevanje takoj povezujemo s tem, da si zdaj pa nekaj ne bomo mogli privoščiti. Da bo zdaj sledilo veliko odrekanje in da bomo trpeli. A, ko govorimo o tem, kako zmanjšati stroške, v prvi vrsti govorimo o gospodarnem ravnanju z denarjem.
»Govorimo torej o tem, da bi nam moral biti vsak evro pomemben, ne glede na to, kako visoki so naši prihodki. In največkrat ljudje zaradi pomanjkanja časa in močnega vpliva naših čustev sprejemamo napačne odločitve, ki nas na koncu veliko stanejo. Še posebej, če prekoračitve preračunamo na letnem nivoju. Hrana, oblačila, avto, darila in oblačila so kategorije, ki navadno največkrat izstopajo in kjer je zelo veliko prostora za optimizacijo. Je pa res, da preden se optimizacije sploh lahko lotimo, moramo najprej preveriti, kakšna je naša finančna slika danes.
Kje torej delamo napake in kaj lahko izboljšamo. To je navadno tudi tisto najtežje, saj se kar ne moremo/ne želimo s tem soočiti. A ko enkrat to naredimo, je pot naprej veliko lažja.«
Ne plačujmo več, kot je treba
To pomeni, da moramo voditi svoje stroške, v resnici prihodke in odhodke, če želimo ugotoviti, kje imamo neizkoriščene rezerve. Pomembno pa je tudi, da za storitve ne plačujemo več, kot je treba. Tako recimo si lahko, s pregledom ponudbe na trgu, zmanjšamo račun za električno energijo, telefonske stroške ...
Podobno menijo tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer poudarjajo, da izdatke načrtujemo preudarno, tudi pri nakupu prehranskih izdelkov. »Testi potrošniških organizacij pogosto pokažejo, da niti cena niti blagovna znamka nista merilo kakovosti, zato poiščite neodvisne informacije, in naj nakupno odločitev narekuje kakovost, ne kreativnost oglaševanja. In ne pozabite, nekaj centov razlike pri izdelku, ki pogosto konča v vaši nakupovalni košari, se seštevajo - na letni ravni se razlika meri v desetinah evrov.«
Eden od proračunskih razredov, v katerem tako 'zelo radi' zapravljamo prek svojih meja, je nakup avtomobila. Po statističnih podatkih ima več kot 50 % Domžalčanov avto, kar pomeni, da jih ima med 100 prebivalci kar 55 osebni avtomobil. Ta je povprečno star 10 let.
»Da, kategorija avto zelo pogosto odstopa od priporočljivega proračuna. Ravno pred dnevi sem govorila z gospo, ki je samohranilka, ki si je pred leti kupila avto na lizing. Sama mi je rekla, da jo stane le 250 evrov, kot znaša obrok, a sem ji hitro povedala, da temu ni tako. Da mora upoštevati še vse ostale stroške (gorivo, zavarovanje, servis, gume, vinjeta in seveda amortizacija). In tako jo na koncu stane 450 evrov in več mesečno. In kaj je to pomenilo v njenem primeru? Da jo samo avto stane več kot 40 % njenega proračuna. Seveda se je gospa s tem težko sprijaznila, saj je krivdo veliko lažje iskati v drugih, kot pa v samemu sebi. Pa vendar... Pri avtomobilih res ne gledamo ravno na racionalnost in tukaj imamo še veliko prostora za nadgradnjo.«
Kaj pa varčevanje?
Da, to pa je druga zgodba. Varčevati bi morali od dneva, ko smo se rodili. Sprva ne sami, za nas bi to naredili starši ali skrbniki, pozneje, ko pridemo do prvih evrov, pa bi bilo prav, da se tega takoj, ko prejmemo prvi denar, lotimo tudi sami. Sorazmerno z našimi prihodki.
Kot pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije, so naše možnosti za varčevanje različne skozi življenjska obdobja, enako kot naše potrebe in načrti za prihodnost. »Z varčevanjem je najbolje začeti čimprej, najlažje je, če nam ob tem pomagajo starši. Pozneje sami razvijamo svoj odnos do denarja in varčevanja ter skrbimo za svoje premoženje.«
Da je pomembno začeti dovolj zgodaj, meni tudi Ana Vezovišek, ki pravi, da je idealen scenarij, da za nas začnejo varčevati že naši starši, in to ob rojstvu. »Starši lahko svojim otrokom zelo olajšamo pot do finančne brez-skrbnosti, če se le lotimo tega pravočasno in načrtovano. Sicer pa je ključno, da ne odlašamo, saj smo lahko prepozni. Težko bo namreč danes oseba, stara 50 let, ki ima 900 evrov prihodkov in do danes ni ničesar privarčevala, dosegla finančno rento v višini 200 evrov mesečno (da bo vsaj malce omilila skromno pokojnino, ki je bo deležna). Enostavno bi danes morala tako veliko varčevati, da ji ne bi ostalo za življenje. Zatorej se je treba zavedati, da je čas ključna komponenta in da za nazaj težko nadoknadimo. Sicer je to grozno, a na žalost še kako resnično.«
Koliko lahko posameznik mesečno varčuje?
Vprašanje, koliko lahko posameznik mesečno varčuje, je pomembno, a kot pravi Ana Vezovišek, je ključno, da z varčevanjem ne čakamo na konec meseca, temveč odmike naredimo takoj ob prejemu vsakega priliva. »Če danes ne varčujemo ničesar ali pa le, če nam konec meseca kaj ostane, je super, če začnemo z 10 %. Torej, ob čisto vsakem prilivu (ne glede na to, kdaj v mesecu pride) 10 % odmaknemo iz računa. Najbolje na varčevalni račun. Če pa se bojimo vpliva na socialne transferje, kar je zelo pogost strah Slovencev, pa ga enostavno
shranimo drugam. Ključno je, da ne iščemo izgovorov, zakaj tega ne bi naredili, temveč to naredimo. Obenem je pomembno, da imamo jasen cilj, zakaj to varčujemo. Prva stopnička, ki jo moramo doseči, je namreč napolnitev t. i. likvidnostne vreče. To je tista vreča, ki je v marsikateri družini v zadnjem letu in pol še kako manjkala (vreča za čase »kaj pa če...«). Potem ko to dosežemo, pa lahko začnemo razmišljati o bolj dolgoročnih ciljih.«
Seveda pa je, tako kot pri vsaki stvari, tudi pri varčevanju treba paziti. Ni vsaka stvar primerna za vsakogar, so pa stvari, ki zagotovo niso primerne - za nikogar! Ena takih stvari je kombinacija varčevanja in zavarovanja, s katero se je marsikdo od nas že srečal. »Čeprav boste zavarovalnice spraševali po varčevanjih, se bodo v ponudbo hitro vrinili kombinirani produkti varčevanj z zavarovanji - zelo mogoče brez opozorila prodajalca. Ne zanašajte se na to, da vam bodo predstavljene vse informacije, temveč vprašajte sami. Res je, za to je potrebnega nekaj znanja in časa, a gre za vaš denar, ki ga boste vplačevali leta ali celo desetletja. In ni redko, da so varčevalci ob izteku varčevanja razočarani in jezni, ko ugotovijo, da so bili tudi zavarovani, ali pa predvsem to. Preverite, kolikšen del premij gre v varčevanje in kolikšen v zavarovanje. Še bolje - izberite ločene produkte!« opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Kako z varčevanjem kaže nam, Domžalčanom?
Čeprav smo odrasli že 'zamudili' tisti vlak za varčevanje od rojstva za nas, pa to še ne pomeni, da ne moremo nič privarčevati. Koliko lahko privarčujemo, torej ni odvisno samo od našega prihodka, ampak tudi od naše starosti. In če je povprečna starost občanov naše občine je 41,3 leta in je nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,4 leta), to pomeni, da imamo Domžalčani, kot celota in gledano na leta, več časa za varčevanje. Kolikšno bo to, pa je seveda odvisno tako od našega prihodka kot od naših navad.
In kje se naučiti, kako, kdaj in za kaj varčevati? Če imamo še stare starše, jih lahko povprašamo za kakšen nasvet, saj je večina še živela v časih, ko niso imeli toliko izbire, niso poznali kreditnih kartic, kreditov, niso bili pod takšnim vplivom medijev, trgovcev, družbe, socialnih omrežij. Vajeni so bili misliti na hujše čase in so tako tudi živeli v okviru svojih zmožnosti oziroma bolje, pod svojimi zmožnostmi. Obenem imamo danes ogromno literature in izobraževanj na to temo, ki nam pokažejo, kje sploh začeti in kako. Samo mi se moramo odločiti, da si teh sprememb želimo in narediti prvi korak. Akcija, brez izgovorov, torej, še dodaja Ana Vezovišek, medtem ko na Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da kdor upravlja svoj denar in načrtuje finančno prihodnost, ima v življenju eno skrb manj.
Mi pa verjamemo, da bodo vsi ti nasveti koristili tudi vam, vsekakor pa vam želimo uspešne korake na tej poti. □
letnik lxi | oktober 2021 | številka 10
slamnik | 9
TEMA MESECA
OTROCI IN DENAR - KAJ, KDAJ, KAKO IN PREDVSEM ZAKAJ?
V oktobrua ne obeležujemo le meseca varčevanja, ampak tudi teden otroka, čas, ko želimo dati še večji poudarek našim nadobudnim malčkom. A izzivi, ki jih spremljajo od zgodnjega otroštva pa skozi vse življenje, so različni. Zagotovo pa se kaj kmalu začnejo kazati izzivi, ki jih prinaša denar.
Mateja A. Kegel Foto: Freepik
Ze v zgodnji mladosti, če ne prej, ko vstopijo v vrtec, se začnejo kazati prve razlike, povezane z denarjem. Te se še stopnjujejo z vstopom v šolo in nas od tedaj naprej spremljajo praktično do konca življenja. Če gre sprva na videz za manjše razlike, kot je kakovost oblačil, katere igrače imajo otroci, pa potem šolske potrebščine, ali so te višjega ali nižje cenovnega razreda, pa se potem že kmalu začne kazati, koliko si kdo lahko privošči počitnic, potovanj, ali se udeležuje vseh šolskih izletov, letovanj in podobno. Četudi se na prvi pogled zdi, da se otroci 'nimajo kaj brigati za denar', pa je to vse prej kot res. Otroci še kako zelo potrebujejo razumevanje denarnega toka, razumeti morajo, zakaj je denar in kakšna je njegova vrednost. Naši otroci potrebujejo finančno vzgojo.
'Denar raste na drevesu'
Res je, da starši želimo svojim otrokom samo najboljše, res pa je tudi, da to niso nujno najboljša oblačila, igrače ali pripomočki. A še bolj pomembno je, da otroke opremimo z znanjem, ki jih bo uspešno vodilo skozi življenje, da bodo znali sami razločiti, kaj je pomembno in kaj ni. In eno od teh znanj je, kako uspešno ravnati z denarjem. Verjamemo, da si nihče od nas ne želi, da bi otrok v samostojno življenje vstopil z napačnimi prepričanji o denarju. Recimo, da 'denar raste na drevesu'. No, ne dobesedno tako, ampak bolj v smislu, da denar pač dobi od drugih, ne da bi se bilo zanj treba potruditi.
Obstajajo pa tudi druge skrajnosti, ko so ljudje preveč varčni in enostavno pozabijo živeti. Tudi tega zagotovo ne želimo svojim otrokom. A da najdemo pravo ravnovesje, moramo poznati določene zakonitosti, predvsem pa vedeti, kdaj, zakaj in predvsem kako otroku predati pravo finančno vzgojo.
Ste kdaj pomislili, kakšna bi bila vaša finančna situacija danes, če bi vam starši kot otroku dali prave lekcije o ravnanju denarjem? Imeli bi zdrave finančne temelje in prepričanja, ki bi jih lahko prenesli v svet odraslih. To je med drugim pokazatelj, kako zelo pomembna je finančna vzgoja in kako močno vpliva na našo prihodnost. Žal je danes tako, da se odrasli premalo zavedamo, kako pomembna je naša vloga in vpliv na finančno pismenost otrok. »Dejstvo je, da za to nismo sami krivi, saj finančna vzgoja običajno ni bila del našega odraščanja, tako nas recimo nihče ni učil, kako živeti brez posojil, limitov, kreditnih kartic. Prav tako nas niso učili, da kupimo le tisto, kar resnično potrebujemo, ne glede na to, ali bomo še naprej delali za denar ali ne, kako delati tisto, kar nas resnično veseli, pri
čemer se ne bi obremenjevali s skrbjo, ali lahko poravnamo vse obveznosti. Prav tako pa nas niso naučili, da se sami odločimo, kdaj prenehati delati za denar, ne da bi morali čakati do šestdesetega, petinšestdesetega leta ali celo dlje, da nam zeleno luč za to prižge država,« pravi finančna mentorica in tudi mama Ana Vezovišek. Ob tem dodaja, da smo mi zgled svojim otrokom, ki nas spremljajo na čisto vsakem koraku (če hočemo ali ne). In nanje ne vplivamo le z besedami, temveč z dejanji, še posebno s tistimi, ki se jih niti ne zavedamo. In to velja za čisto vsa področja vzgoje.
Otroci bodo že izvedeli ...
A ne glede na naša prepričanja in neznanje, si otroci želijo vedeti, želijo s starši govoriti tudi o denarju in bodo do informacij prišli na tak ali drugačen način. Lahko bo to samo z opazovanjem vaših (slabih) navad, kot omenjeno, morda bo to tisto, kar bodo videli od drugih, a pogosto so to slabe navade, ki bi jih otrokom najrajši prihranili in za katere ne želimo, da se jih navzamejo.
Seveda je na mestu tudi vprašanje, kdaj otroka začeti učiti ravnanja z denarjem, in kot pravijo strokovnjaki, je pravi trenutek takrat, ko so otroci dovolj stari, da vedo, da denar ni za v usta, ampak z jim dejansko lahko kaj kupimo. Prej, ko zač-
nemo proces finančnega izobraževanja otroka, bolje je. Raziskave so namreč pokazale, da bi se morali o denarju začeti učiti že precej prej kot z vstopom v šolo, ker so takrat denarne navade in odnos do denarja že deloma izoblikovani. Pa bodimo iskreni, tudi v večini šol nas niso in tudi naših otrok ne učijo ravnanja z denarjem - finančna vzgoja danes še ni del učnega načrta. Da šola danes otroka žal ne nauči, kako ravnati z denarjem, opozarja tudi avtor številnih knjig o vzgoji otrok Marko Juhant, ki pravi, da bi ravnanje z denarjem moralo biti predmet v šoli. Kot poudarja, ne gre brez tega, da se morajo najprej izobraziti starši, da morajo do pravih informacij priti odrasli, da lahko potem znanje prenašajo na otroke.
Kot pa poudarja finančna strokovnjakinja, če želimo otrokom omogočiti življenje, v katerem ne bodo čutili finančnega stresa, bomo morali zavihati rokave in se spopasti z izzivi, ki jih prinaša finančna vzgoja. To ni nekaj, kar bi časovno omejili. Traja od rojstva pa vse do otrokove osamosvojitve in mogoče še dlje, najpomembnejše pa je po njenem mnenju obdobje od tretjega leta pa do konca osnovne šole. Tedaj namreč otrokom najučinkoviteje prenesemo prave oziroma, bolje rečeno, zdrave vzorce ravnanja z de-
narjem in jim pomagamo postaviti močne temelje finančne pismenosti, ki je danes bistvena za popolno vključevanje v družbo.
Del finančne vzgoje je tudi to, da se naučimo otrokom reči ne, ko pride do želja, ki niso del našega proračuna, prav tako jim moramo pokazati pravi sistem razporejanja denarja, jih seznaniti z različnimi metodami, ki jim bodo pomagale ubraniti se pred impulzivni nakupi, naučiti ločiti med tistim, kar je nujno potrebno in kar ni, jim pokazati pot do prvega zaslužka in kaj potem z njim, uporabiti žepnino kot odlično orodje za učenje, otrokom pojasniti, kaj je zadolževanje, investiranje in plemenitenje denarja in ga seveda naučiti načrtovati porabo.
Kaj o denarju pravijo domžalski otroci?
Tudi mi smo se podali na teren in preverili, kaj otroci v Domžalah vedo in si mislijo o denarju. Spraševali smo jih predvsem, kako dobimo denar in za kaj ga porabimo ter če znajo tudi sami že kaj varčevati. Njihove odgovore smo združili in si jih lahko preberete v nadaljevanju.
Ajda, 5 let: Mami in očka zaslužita denar, ko gresta na delo, da potem tudi meni lahko kupita kaj lepega. Imam tudi skrinjico, v katero dajem okrogle denarčke, ki mi jih včasih data mami in očka, če sem pridna in pospravim svoje igrače.
Nik, 7 let: Denar dobimo, če hodimo v službo. Včasih ga dobimo tudi od babice in dedka. Z njim si kupim kakšen sladoled pa čokolado. Če si želim kaj večjega, pa rečem očetu, saj mami vedno reče, da naj pišem pismo Božičku, če si zaželim igrače.
Zala, 10 let: Jaz denar dobim vsak mesec, ko mi data starša žepnino. Sicer ni ravno veliko, ampak je pa moj denar. Nekaj ga dam na stran, ker si želim kupiti nov telefon, nekaj pa ga zapravim za kakšno malenkost. Vem pa, da mami in oči varčujeta zame, da ko bom končala šolo, da bom imela nekaj denarja. Verjetno za kakšen avto ali kaj podobnega.
Blaž, 12 let: Če hodimo v službo, zaslužimo denar, to recimo moji starši. Jaz pa še ne hodim v službo, ampak šolo, pa potem doma kaj naredim in mi dajo nekaj denarja. Ali pa za darila za rojstni dan, pa novo leto
dobim nekaj denarja, da si kupim tisto, kar si jaz želim. Včasih tudi kaj privarčujem, recimo za nove rolerje sem tako, če mi zmanjka, mi pa data mami in oči še mal zraven.
Ne glede na to, kako obrnemo, je denar pomemben del našega življenja, in zato je prav, da naše otroke opremimo z znanjem, da ne bo oktober - mesec varčevanja - zanje tabu, ampak da bodo točno vedeli, kaj to pomeni in zakaj je varčevanje in ravnanje z denarjem pomembno. Seveda je težko, če sami ne znamo ravnati z denarjem in smo otroku težko dober zgled, a v današnjih časih obstajajo načini in orodja, ki so nam pri tem lahko še kako v pomoč, zato se nikar ne bojte poseči po njih.
Če si nekaj res želimo ...
Predvsem pa, bodite z otroki odkriti. Razložite jim, zakaj si morda nečesa ne morete privoščiti, ali pa nočete, ker je pač nepotrebno za vašo družino. Otrok mora razumeti, kaj pomeni ne, da ga zaradi tega nimate nič manj radi. Predvsem pa bomo sebi in otroku naredili veliko uslugo, če ga bomo naučili ločevati med tistim, kar si želi ta trenutek, da morda zadovolji neko svojo notranjo praznino (morda slabo voljo), in tistim, kar si resnično želi že dlje časa. Saj veste, tudi sami smo se že kdaj lotili kakšnega nakupa, zaradi katerega smo se cele pol ure počutili bolje (ali še manj!), ko je prišel trenutek 'streznitve', pa smo nakup obžalovali. To se dogaja tudi z otroki, le da oni še nimajo občutka obžalovanja nakupa (ker ga običajno niso sami izvedli, ampak samo dali povod zanj). Da je bil impulziven nakup nepotreben ali celo zgrešen, otroci pokažejo tako, da se s stvarjo, ki smo jim jo kupili, enostavno nič več ne ukvarjajo -je ne nosijo, če gre za oblačila, ali se z njo ne igrajo, če gre za igrače.
Eden od otrok je omenil tudi, da starši zanj varčujejo. Za konec smo preverili tudi to, kdaj bi bilo pametno začeti varčevati za otroka. Kamorkoli smo se obrnili, povsod smo naleteli na isti odgovor: ob rojstvu otroka. Prej, ko začnemo ustrezno varčevati za otroka, večja bo vrednost denarja, ki mu ga bomo, recimo ob polnoletnosti (ali še pozneje!), izročili. To pa zna biti že zelo dobra popotnica staršev za otrokovo, tudi finančno prihodnost. □
v domžalah zaposlimo brainobrain trenerja za otroke.
BRAINOBRAIN SLOVENIJA
I am a Brainobrain Kid J
Ste fleksibilni, ustvarjalni, samoiniciativni, pozitivni, si želite nove izzive, imate izkušnje pri delu z otroki?
Pridružite se nam!	Veselimo se sodelovanja!
Prijave in informacije na tanjaObrainobrain.si V
io | slamnik
NOVICE
številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
Cvetje in ženske
Stalni obiskovalci Arboretuma Volčji Potok se boste zagotovo spomnili, kako ste si lahko v letu 2018, v letu kulturne dediščine, ko je Narodna galerija praznovala stoletnico delovanja, v okviru sodelovanja med Narodno galerijo in Ar-boretumom Volčji Potok ob vstopu v park ogledovali čudovite reprodukcije slik iz zbirke Narodne galerije, dopolnjene s kratkimi umetno-stnozgodovinskimi in botaničnimi - vrtnarskimi pojasnili. Razstavo so spremljala predavanja, ki so dodatno pojasnjevala povezave likovne umetnosti in botanike ter ustvarjalne delavnice risanja cvetlic na pro-
Knjiga, ki je nastala v sodelovanju dveh odličnih kulturnih institucij, Narodne galerije in Arboretuma Volčji Potok, nas popelje skozi umetnost in botaniko, ter razkriva simbolne in včasih tudi skrite pomene cvetja.
stem, predvsem pa jo je spremljala množica navdušenih obiskovalcev.
V teh dneh sta Narodna galerija in Arboretum Volčji Potok predstavila knjigo Cvetje in ženske, katere avtorja sta Jassmina Marijan in Matjaž Mastnak. V knjigi Cvetje in ženske, boste našli 24 umetnin - dvanajst tihožitij in dvanajst ženskih portretov, ki ste jih pred leti lahko občudovali v Arboretumu Volčji Potok. Kot so zapisali izdajatelji v gradivu, namenjenemu dobro obiskani tiskovni konfe-
Nezlomljivo telo
Naše telo se ob dodatnih obremenitvah krepi, postaja močnejše in bolj odporno, poveča se gibalna sposobnost nasploh. Za to pa moramo izvajati pravilne vadbe za moč.
Moč je sposobnost telesa, da opravlja gibanje in delo. Z vsakodnevnim delom in konjički jo lahko malce povečamo, vendar pozabljamo, da si z vsakodnevnim rutinskim gibanjem tudi povzročamo poškodbe in telesno stagniramo. Večina opravil in športov je ponavljajočih, kar vodi v preobremenitev, kronične bolečine in slab izkoristek telesnega potenciala, moči mišic in kosti. Z vsakodnevnim delom zato pogosto svojemu telesu bolj škodimo,
24 izbranih umetnin, ki jih hrani Narodna galerija, je predstavljenih dvodelno - avtorica umetno-stnozgodovinskih opisov je Jassmina Marijan (Narodna galerije), Matjaž Mastnak (Arboretum Volčji Potok) pa je naslikano cvetje, rastline predstavil z zgodovinskega in botaničnega vidika, dotaknil pa se je tudi simbolnih pomenov. Botanične opise dopolnjujejo risbe priznane ilustratorke Maje-Dolores Šubic. Rože na slikah so namreč pogosto domišljijsko preoblikovane, skozi čas pa so se tudi pigmenti lahko spremenili in naslikano cvetje ne ustreza več resničnosti.
Vabijo vse ljubitelje cvetja, da umetnine, predstavljene v knjigi Cvetje in ženske, spoznate tudi v živo, saj so pripravili program vodstev, predavanj in ustvarjalnih delavnic, kjer boste lahko še enkrat potrdili, da veselje občutimo, ko cvetje gojimo, kupujemo, podarjamo in prejemamo ali ga občudujemo od daleč.
Sicer pa dobrodošli v Arboretumu Volčji Potok tudi v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta, posebej pa seveda v prazničnem decembru!
Vera Vojska Foto: Narodna galerija
Predstavitev monografije Dominika Grmeka Ni bilo zaman
Ob 30. obletnici naše države je bila v Knjižnici Domžale predstavljena obsežna knjiga z naslovom Ni bilo zaman. Pogovor z avtorjem Dominikom Grmekom je vodil predsednik Zveze slovenskih častnikov dr. Alojz Steiner.
Predstavitve se je udeležil tudi načelnik RŠTO med slovensko osamosvojitveno vojno general Janez Slapar, ki je poudaril, kako pomembna je zgodovina Teritorialne obrambe, iz katere je nastala Slovenska vojska. O obdobju od leta 1968, ko je nastala TO tedanje Re-
za kar se ima avtor zahvaliti predvsem svojemu vestnemu fotografskemu beleženju zgodovine usposabljanja pripadnikov TO Domžale. V publikaciji je veliko kopij uradnih dokumentov in spiskov, ki jih je avtor zbiral skozi daljše obdobje svojega življenja.
Zanimiv je tudi zapis o pogajanjih delegacije Republike Slovenije s predstavniki Zveznega izvršnega sveta SFRJ, katere član je bil avtor.
Konec knjige govori o obdobju po letu 1991 do leta 2002, ko se je Dominik upokojil.
renci, »nas knjiga popelje skozi umetnost in botaniko ter razkriva simbolne in včasih tudi skrite pomene cvetja. Namenjena je vizualnemu užitku, ima pa tudi spoznavno vrednost; popelje nas skozi del zgodovinskega razvoja slikanja cvetličnih tihožitij«. Oba avtorja in urednici (Jassmina Marijan, Živa Rogelj) so pri izboru slik vodila merila, kakor so raznovrstnost cvetja, pojavnost novih vrst, modnost posamičnih cvetov ali oblik cvetličnih aranžmajev.
V prejšnji številki Slamnika (9/2021) je pri prispevku z naslovom Zakaj se spominjamo po pomoti izpadel podpis avtorice prispevka Manice Perdan Ocepek, za kar se ji iskreno opravičujemo.
UREDNlštvo SLAMNIKA
publike Slovenije, pa vse do nastanka Slovenske vojske nas popelje omenjena monografija. Podrobno je opisan projekt MSNZ (manevrske strukture narodne zaščite), katere načelnik na našem območju je bil Dominik sam.
Obširno je opisano obdobje osamosvajanja naše države, ki se je dogajalo v letih 1991-1991. Knjiga je izjemno bogata s slikovnim gradivom,
Nedvomno je monografija izjemen dokument, ki priča o obdobju nastajanja in samem rojstvu naše države Slovenije.
Hvala, Dominik, za knjigo, ki je v ponos poleg tebe še marsikomu drugemu, in je dokument časa, ki bo v veliko pomoč tistim, predvsem mladim, ki jih zanima novejša zgodovina Slovencev.
Janez GregoriC
Kotiček za oddajo še delujočih aparatov na ZC Suhadole
Na Zbirnem centru Suhadole je postavljen nov kotiček za vse, ki bi želeli oddati svoje še delujoče aparate v ponovno uporabo.
Kotiček je označen z rumeno tablo ter tako nezgrešljiv. Vanj se lahko odda naslednje še delujoče aparate za ponovno uporabo: pralne stroje, hladilnike, zamrzovalnike, namizne in prenosne računal-
se v povprečju vsako leto najde med zbranimi e-odpadki in te po nepotrebnem končajo v predelavi materiala. Tako jim skrajšamo njihovo življenjsko dobo, s tem pa prispevamo k večji porabi in onesnaževanju naravnih virov, še posebno pri proizvodnji novih, ki nadomestijo stare. Najbolj trajnostni aparat je vedno tisti, ki ga že imamo, zato je smiselno,
kar je še posebej vidno pri dolgoletnem fizičnem delu, in lahko vodi k trajnim poškodbam. Paziti moramo na kakovost gibanja, ne na količino. To bomo dosegli z učenjem gibalnih veščin, ko bomo spremenili gibalne instinkte, se naučili obvladovati telo in odpravili bolečine.
Povedano preprosto, večno krepost in mladost ohranjamo le, če rutini dodajamo učenje novega in stimuliramo telo tako z večjimi obremenitvami, usvojimo pravilno tehniko in obvladujemo obremenitve. Ura strokovne terapevtske skupinske vadbe tedensko lahko zelo pomaga, posebno takrat, ko opazimo napredek v vseh pogledih.
nike, zabavno elektroniko, male gospodinjske aparate, igrače, mobilne telefone, zvočnike, TV z ravnim zaslonom z daljincem, LCD monitorje, krožne žage, vrtalnike, glasbene stolpe, sesalnike in ostale primerne aparate na elektriko ali baterije.
V kotičku se zbira aparate, ki so delujoči, nepoškodovani in varni za uporabo. Kar 1-2 % takšnih naprav
da ga poskušamo uporabljati čim dlje. V Evropski uniji in s tem tudi v Sloveniji pa se izvajajo tudi zakonodajne spremembe na področju ravnanja z odpadki, ki vodijo v krožno gospodarstvo, tako da je tudi zaradi tega ponovna uporaba zelo pomembna za našo prihodnost.
Pomembno: Pametni telefoni vsebujejo do 50 elementov, ki izvi-
rajo iz različnih koncev sveta, med drugim tudi kritične surovine. To so surovine, ki so za gospodarstvo zelo pomembne, jih težko dobimo in skoraj ne recikliramo. Pri pametnih telefonih, ki jih danes v povprečju uporabljamo manj kot dve leti in jih na leto prodamo več kot 1,5 milijarde, bi lahko s podaljšanjem njihove uporabe za še eno leto prihranili 2,1 milijona ton ogljikovega dioksida na leto.
Kotiček je postavila družba ZEOS v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom #Še sem uporaben! skupaj s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD ter lokalnim partnerjem Publikus. Projekt je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor RS ter Evropske komisije.
Vabljeni vsi občanke in občani, da obiščete ZC Suhadole, oddate v rumeni kotiček kakšen svoj še delujoči aparat, ki ga več ne potrebujete in tako poskrbite, da bo dobil novega lastnika. Zbranim aparatom bo projektni partner skozi postopek priprave za ponovno uporabo preveril funkcionalnost in električno varnost ter jih vrnil na trg po primerni ceni ali pa jih podaril.
Projekt Life Spodbujamo e-kro-žno podaljšuje življenjsko dobo aparatov prek izvajanja različnih aktivnosti, kot so popravilo aparatov, ponovna uporaba aparatov in souporaba aparatov. Med drugim organizatorji po Sloveniji postavljajo kotičke za oddajo še delujočih aparatov.
letnik lxi | oktober 2021 | številka 10
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
NOVICE
Zavod Dobra pot zbira sredstva za prvo vseslovensko akcijo zapisovanja spominov starejših
Zavod Dobra pot, ki že vrsto let osve-šča o naši naravni in kulturni dediščini ter skrbi za njuno ohranjanje, je začel s kampanjo za množično financiranje prve vseslovenske akcije zapisovanja spominov starejših. S pobudo Zapišimo spomine, ki jo bodo izvedli s pomočjo svoje aplikacije Zapisi spomina, želijo zbrati kar največ zgodb z vseh koncev države, obenem pa mlade povezati s starejšo generacijo, ki se vse prepogosto sooča z osamljenostjo. V zavodu za uresničitev svoje pobude, s katero bodo odprli zakladnico spominov starejših, zbirajo 5000 evrov, sredstva pa je mogoče prispevati na platformi za množično financiranje lokalnih nevladnih organizacij Huda pobuda.
Starostniki so zakladnica modrosti, izkušenj in spominov, s svojimi zgodbami pa pogosto gradijo mostove med preteklostjo in prihodno-
stjo. Kljub temu se številni znajdejo v situacijah, ko ne morejo izkoristiti svojega potenciala, saj se soočajo z osamljenostjo in odrinjenostjo na rob družbe. Na drugi strani pa mladi niso več v stiku z dediščino našega prostora, mnogi običaji pa izginjajo. Prav ta medgeneracijski prepad naslavlja Zavod Dobra pot, ki s svojo aplikacijo Zapisi spomina omogoča beleženje in objavljanje vedenj, pričevanj ter zgodb starejših o različnih vidikih življenja v preteklih obdobjih.
Da bi aplikacijo približali kar najširšemu krogu potencialnih zapisovalcev spominov, s tem pa zbrali zgodbe z vseh koncev Slovenije in tako ohranili ustno izročilo, bo zavod spomladi izvedel vseslovensko akcijo zapisovanja spominov. S tem namenom je ekipa na platformi Huda pobuda začela s kampanjo množičnega financiranja, s katero želijo zbrati 5000 evrov donacij.
Sredstva bodo namenili navdiho-vanju in vključevanju prostovoljcev, njihovemu izobraževanju o uporabi aplikacije Zapisi spominov in organizacijo pogovorov s starostniki po vsej Sloveniji, hkrati pa bodo v sklopu kampanje poskrbeli tudi za navduše-vanje starejših, da bodo z zapisovalci delili svoje pripovedi. Cilj akcije je namreč obuditi medgeneracijske pogovore in vezi ter ustvariti prostor za čarobne trenutke, ko se znanje prenaša iz generacije na generacijo. Po besedah snovalcev nam lahko prav zgodbe iz preteklosti služijo kot zgled, opozorilo ali smerokaz za prihodnost.
Zavod Dobra pot in njihovo pobudo Zapišimo spomine je mogoče z donacijami preprosto podpreti na spletnem mestu Huda pobuda (www.hudapobuda.si), prav tako pa je že mogoče izkazati interes za priključitev prostovoljcem, ki bodo ob izvedbi pobude zapisovali zgodbe.
Likovna kolonija v Domžalah
Društvo za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju - Barka trenutno izvaja projekt Umetnost sodelovanja ranljivih skupin ljudi. Partnerji projekta so DEOS, Center starejših Medvode, Občina Medvode, VIZ Frana Milčinskega Smlednik in TV Medvode. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za
razvoj podeželja. Projekt se izvaja v okviru LAS za mesto in vas.
V okviru tega projekta potekajo štiri likovne kolonije v štirih različnih občinah. Drugo likovno kolonijo so izvedli 23. septembra v Češmi-novem parku v Domžalah. Na koloniji so ustvarjali starostniki in mladostniki iz različnih ranljivih skupin: odrasle osebe z motnjo v dušev-
Podžupanja mag. Renata Kosec na obisku likovne kolonije
nem razvoju, ki so uporabniki storitev Društva Barka, osnovnošolci iz VIZ Frana Milčinskega Smlednik in starostniki iz DEOS, Centra starejših Medvode. Poleg udeležencev so bili na dogodku prisotni tudi naši prostovoljci s Škotske, iz Severne Makedonije in Nemčije. Namen kolonije je vključiti čim več (ranljivih) skupin ljudi v likovno terapijo kot učinkovito terapevtsko metodo pomoči in izražanja. Poleg tega je namen kolonije tudi medgeneracijsko sodelovanje, socialno vključevanje, kreativno preživljanje prostega časa, druženje, spodbujanje aktivnega življenjskega sloga preko novih dogodkov, spodbujanje kakovostnega aktivnega staranja in zagotavljanje kakovostnega življenja za mladostnike.
Udeležence sta pozdravili tudi podžupanja mag. Renata Kosec in vodja službe za turizem Mira Be-čan. Spregovorili sta z udeleženci in si ogledali njihova umetniška dela, podžupanja pa je poudarila, da podpira take projekte in jim bo tudi v prihodnje izrekla dobrodošlico v Domžalah.
Ivana Petkukjeska, mag. (vodja projekta) in Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale
Pred dnevom spomina na mrtve
Spomin na tiste, ki so nam bili blizu, a jih danes ni več med nami, je še kako pomemben. Bi bili enaki, če za časa življenja preminuli v večji ali manjši meri ne bi vplivali na nas? Pred nami so dnevi, ko bomo več časa posvetili spominu na pokojne, obiskovali grobove in prižigali sveče. Simbolika prižiganja sveč je povezana s svetlobo, ogenj naj bi pregnal temo v onostranstvu, obenem pa je plamen simbol življenja. Tradicija prižiganja sveč je pri nas globoko ukoreninjena in del tradicije.
Zadnja leta so vse bolj slišana tudi mnenja okoljevarstvenikov o preveliki porabi sveč v tem času in o njihovem obremenilnem vplivu na okolje. Slovenija ima prva in edina država urejen sistem pobiranja sveč s pokopališč in njihovo recikliranje, kar velja predvsem za klasične na-
grobne sveče v plastičnih lončkih, s polnilom iz voska in kovinskim pokrovom, a to še zdaleč ni dovolj. Ne zaupajte slepo oznakam eko, ki jih nekateri po dolgem in počez lepijo predvsem na izdelke, ki so pravo nasprotje. Tako so elektronske in solarne sveče katastrofa za učinkovito reciklažo, ker so uporabljene razne kovinske litine za vezja, baterije iztekajo na deponijah, tudi ohišja so iz plastike, ki se je ne da reciklirati. Tako imenovane ekološke papirne sveče imajo na papirju plastično prevleko in ne bodo razpadle niti v 200 letih, enako neuporabno je obarvano steklo ohišij, sveče na tekoči vosek imajo za gorivo zelo strupeno snov, ki je ob dotiku nevarna tako za človeka kot za naravo, da o najnovejši pogruntavščini, leseni sveči, niti ne govorimo. Digitalne sveče so le navadno
razkazovanje lenobe in nerazumevanja časa in namena.
Dobra novica je, da je pred kratkim luč sveta ugledala prva stoodstotno kompostabilna nagrobna sveča na svetu pod znamko ECOTERRA®, ki ima certifkat, da jo po uporabi lahko v celoti, torej tudi s pokrovom in držalom stenja, vržemo v rjavi bioza-bojnik. Gre za pravo revolucijo v sve-čarstvu, in lahko smo ponosni, da je plod slovenskega znanja, za katerega se zanimajo tudi v tujini.
Koliko sveč boste letos prižgali in kako velike bodo, je odvisno od vas. Lepo pa je, da se ohranja tradicija, ki jo tudi tujci v Sloveniji občudujejo. Najbolj pomembno je, da si vzamemo nekaj časa, da prižgemo pravi plamen v sveči, ki ne povzroča škode okolju in da se nam ob kratki meditaciji utrne kak lep spomin ali lepa misel.
Cepljenje proti covidu-19 in testiranje s hitrimi testi
Epidemija v Sloveniji se zaostruje. Številke novih okužb so v zadnjih dneh presegle 2000, pristojne pa skrbi predvsem velik delež pozitivnih PCR-testov, saj je ta že presegel 30 odstotkov. Povečuje se delež hospitaliziranih, tudi tistih na oddelkih intenzivne nege. V Domžalah je bilo v zadnjem tednu potrjenih 175primerov, s tedenskim prirastom 90,2 %.
Cepljenje proti covidu-19 za območje občine Domžale izvaja Zdravstveni dom Domžale, in sicer z naročanjem prek spletne povezave https:// zvem.ezdrav.si/cepljenje in preke posebne telefonske številke za naročanje 01 724 51 62, in sicer od ponedeljka do petka med 6.30 in 14.00 (v primeru, da se v tem času ne morejo oglasiti, sledite navodilu odzivnika in poklicali vas bodo nazaj). Lahko se naročite tudi prek elektronske pošte: cepljenje.covid@zd-domzale.si (obvezni podatki v elektronski pošti so: (ime in priimek, rojstni datum in telefonska številka).
Cepljenje za nenaročene paciente
Cepljenje proti covidu-19 za nenaročene paciente praviloma poteka enkrat tedensko v Športnem parku Domžale (prireditveni šotor ob bazenu, na Kopališki ulici ob restavraciji Park). Obvestilo o cepljenju za nenaro-čene paciente z datumom in termini je nekaj dni pred cepljenjem objavljeno na spletni strani Zdravstvenega doma Domžale, spletnem portalu domžalec.si in spletni strani Občine Domžale. Prav tako je objavljena tudi predvidena količina cepiva določenega proizvajalca, ki je na voljo za tisti dan. Cepljenje za nenaročene paciente poteka po vrstnem redu prihoda. S seboj pa je treba prinesti kartico zdravstvenega zavarovanja in osebno izkaznico. Za drugi odmerek cepiva, ki je predviden tri tedne po prvem odmerku, so pacienti nato klicani s strani cepilne ambulante.
Testiranje s hitrimi testi
ZD Domžale testiranje za covid-19 s hitrimi testi izvaja v Športnem parku Domžale (prireditveni šotor ob bazenu, na Kopališki ulici ob restavraciji Park), in sicer v naslednjih terminih, ki veljajo do nadaljnjega: Ob ponedeljkih in četrtkih med 7.15 in 19.00, ob torkih in sredah med 7.15 in 13.30, ob petkih med 7.15 in 13.30 ter ob sobotah med 7.15 in 13.00. Odmor v dopoldanskem času je od 10. do 11. ure, odmor v popoldanskem času pa od 16. do 17. ure. Na testiranje se ni treba posebej naročiti. S seboj imejte osebno izkaznico in kartico obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V skladu z odlokom Vlade RS so vsa covid-19 testiranja plačljiva, razen za izjeme, in sicer so do brezplačnega testiranja upravičeni tisti, ki iz zdravstvenih razlogov niso cepljeni. Le-to morajo na mestu testiranja dokazovati z zdravniškim potrdilom. Cena hitrega testa znaša 9,50 evra. Plačilo je možno izključno s karticami. Izdaja potrdil je brezplačna in ga je možno dobiti na kraju testiranja v času poteka hitrega testiranja.
Miha Ulčar
io | slamnik
NOVICE
številka 12 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
Mala pozornost za veliko veselje
»Šopek vaših aktivnosti je zelo vplival na javno mnenje. Vaša srčna dobrota je pomagala reševati stiske ljudi na osebni in kolektivni rabi,« je med drugim dejal Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije
rostni kategoriji, in Marta Rružnic, ki je prejela posebno priznanje. Obe sta bili nagrajeni za dolgoletno organiziranje in vodenje humanitarnih projektov tako v Društvu upokojencev Domžale kot v drugih obli-
Javno komunalno podjetje Prodnik prejemnik nagrade Zbornice komunalnega gospodarstva
na sprejemu ob zaključku natečaja Prostovoljec leta 2020, ki ga pripravlja Mladinski svet Slovenije (MSS).
Letos so že devetnajstič zapored podelili priznanja in 'naj' nazive prostovoljcem in prostovoljskim projektom za dosežke iz preteklega leta. Na prireditvi so bili podeljeni nazivi najprostovoljka in najprosto-voljec v treh starostnih kategorijah, pa tudi posebni priznanji za najboljšega mladinskega voditelja in najboljši mladinski projekt.
Med nagrajenci v starostni skupini 30 in več let sta priznanji prejeli tudi Marija Radkovic, ki je bila proglašena za najprostovoljko v tej sta-
kah pomoči starejšim, v katerih sodelujeta. Čestitamo!
Obe sta na to priznanje izredno ponosni, saj to pomeni, da v krogih, kjer delujeta, opažajo, da delata dobro, srčno ter nesebično podarjata svoje znanje in svoj prosti čas za ljudi. Za starejše ljudi, ki takšno pomoč potrebujejo in jo z veliko hvaležnostjo tudi sprejemajo. To priznanje jima je in bo motivacija tudi za v naprej, da bosta lahko še dolgo razveseljevali mnoge, ki so jima za to resnično neizmerno hvaležni.
Naj zapišem še njun moto: »Nihče ne more narediti vsega, ampak vsak lahko naredi vsaj nekaj!«
Učenje rabe računalnika in pametnega telefona za starejše na inovativno prijazen način
Kako v zrelih, poznih letih in v času, ko so sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije del vsakdana in pogosto prezahtevne za starejše, jih kljub temu uporabljati brez strahu in v lastno zadovoljstvo?
Projekt Z roko v roki, ki ga izvajata Inštitut Antona Trstenjaka za geron-tologijo in medgeneracijsko sožitje (IAT) in Zavod Medgeneracijsko središče Komenda (ZMSK) v šestih občinah, vključenih v Lokalno akcijsko skupino (LAS) Za mesto in vas: Domžale, Trzin, Mengeš, Vodice, Medvode in Komenda, nudi enega od možnih načinov učenja uporabe tako računalnika kot pametnih telefonov. Projekt je sofinanciran s strani EU Sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarstvo.
Zbornica komunalnega gospodarstva vsako leto podeli prestižna priznanja in nagrado za največje podjetniške in osebne dosežke na področju komunalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Na tokratni, že 10. konferenci komunalnega gospodarstva, ki je potekala 23. in 24. septembra 2021, je Javno komunalo podje-tj e Prodnik prej elo najvišj e priznanje oziroma nagrado Zbornice komunalnega gospodarstva za izjemne podjetniške dosežke ter 60 let delovanja na področju komunalnih dejavnosti, direktor Marko Fatur pa priznanje za dolgoletno uspešno delo na področju komunalnih dejavnosti.
Kot so zapisali v obrazložitvi podelitve nagrade, je Javno komunalno podjetje Prodnik »sodobno tehnološko opremljeno in prodorno podjetje, ki je v svojih 60 letih delovanja doseglo zavidljiv razvoj in postavilo nov standard zagotavljanja kakovostnih komunalnih storitev. /.../ Z neprestanimi ukrepi in vlaganji v infrastrukturo dosega izjemne uspehe na področju zmanjševanja vodnih izgub ter zmanjševanja deleža preostankov odpadkov znotraj zbranih količin odpadkov, kar kaže na visoko strokovnost in zavzetost zaposlenih. Zaradi svoje družbene odgovornosti, visoke poslovne etike, strokovnega dela in stalne nadgradnje storitev, ki so usmerjene v prihodnost, Javno komunalno podjetje Prodnik uživa visok ugled ne le med uporabniki storitev, temveč tudi v skupnosti komunalnih podjetij, saj velja kot zaupanja vreden in zanesljiv poslovni partner, zavezan najvišjim okoljskim in poslovnim standardom.«
Direktor podjetja Prodnik Marko Fatur pa je prejel priznanje za dolgoletno uspešno delo na področju
komunalnih dejavnosti. Ob podelitvi priznanja Marku Faturju so na Zbornici komunalnega gospodarstva poudarili, da Fatur na področju komunalnega gospodarstva deluje že več kot 25 let in je odličen poznavalec komunalne problematike. Poleg dolgoletnega uspešnega vo-
Ob prejemu nagrade in priznanja se je direktor Marko Fatur zahvalil za prepoznanje truda in uspehov podjetja, hkrati pa poudaril vlogo zaposlenih v komunalnih podjetjih: »Zavedati se moramo, da teh dosežkov ne bi bilo brez zavzetih in predanih zaposlenih. Zato se
denja podjetja Prodnik aktivno sodeluje tudi v Zbornici komunalnega gospodarstva kot član upravnega odbora in predsednik komisije za oskrbo s pitno vodo ter ima tako nepogrešljivo vlogo pri strateškem reševanju problematike v širši komunalni dejavnosti.
na tem mestu zahvaljujem vsem sodelavcem za njihovo predano delo, s katerim prispevajo k izvajanju in razvoju komunalnih dejavnosti, ki so nepogrešljive v vsakdanjem življenju vsakega posameznika.«
Foto: Polona Ponikvar
In kakšen je ta način? Individualni in medgeneracijski pristop: kar pomeni, en mlad dijak ali študent, poučuje enega starejšega. Skupaj določita vsebine poučevanja in termine srečanj, tako kot jima odgovarja. V okviru projekta je na voljo 10 srečanj po eno uro in pol. Tudi kraj druženja oziroma poučevanja bomo zbrali skupaj. Za starejše je brezplačno, medtem ko so mladi učitelji plačani.
Če menite, da je takšen način primeren za vas, pokličite na telefonsko številko 040 842 776 ali pišite na elektronski naslov viktorija.dro-lec@zmsk.si in se prijavite.
Viktorija Drolec projektna vodja v ZMSK
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK_
GLASILO OBČINE DOMŽALE
Vprašanja, pobude in predlogi občinskih svetnic in svetnikov
POBUDA v zvezi z izgradnjo pasjega parka (zaporedna številka 355)
POSREDOVALA: Elvira Rošič Klju-čanin (LMM) na seji 1. 7. 2021 VSEBINA: Leta 2007 sem apelirala, da se naredi pasji park. Zanima me, ali imamo lokacijo, kako smo daleč s tem. Ali se bo realiziralo in kdaj se bo realiziralo? To dajem na pobudo občanov, ki imajo pasje ljubljence. PRIPRAVLJALEC ODGOVORA: župan
VSEBINA ODGOVORA: Pasji park bomo uredili, ko bomo našli primeren prostor oziroma zemljišče.
POBUDA v zvezi z grobovi na pokopališču Dob (zaporedna številka 360)
POSREDOVAL: Peregrin Stergar (NSi) na seji 1. 7. 2021 VSEBINA: Lastniki grobov ob notranji živi meji iz cipres na pokopališču v Dobu se pritožujejo, ker letijo iz te žive meje posušene vejice in drobir ter jim smetijo grobove. Prosijo, da se
te suhe veje odstranijo. Prosim za odgovor.
PRIPRAVLJALEC ODGOVORA:
JKP Prodnik, d. o. o. VSEBINA ODGOVORA: Zahvaljujemo se za posredovano svetniško pobudo. S strani najemnikov grobov na pokopališču v Dobu do zdaj nismo prejeli nobene pritožbe glede opisane problematike, bomo pa stanje preverili na terenu in po potrebi ustrezno ukrepali. Najemnike grobov prosimo, da se z vprašanji in pritožbami glede urejanja pokopališč obrnejo neposredno na Javno komunalno podjetje Prodnik, da se zadeva lahko čim hitreje preveri in ustrezno uredi.
POBUDA v zvezi s kanalizacijo na Želodniku (zaporedna številka 354)
POSREDOVAL: Gregor Horvatic (Zeleni Slovenije) na seji 1. 7. 2021 VSEBINA: Kdaj bo izvedena kanalizacija na Želodniku, ali bo to letos ali naslednje leto? PRIPRAVLJALEC ODGOVORA: župan
VSEBINA ODGOVORA: Proračunska sredstva za izgradnjo kanalizacije na Želodniku imamo rezervirana v letu 2022.
POBUDA V ZVEZI S POSEGI NA ŠUMBERKU (zaporedna številka: 337)
POSREDOVAL: Ivan Pšag (LMM) na seji 17. 6. 2021 VSEBINA: Zakaj se tako posega v Šumberk (sekanje dreves)? Ljudje se ne strinjajo, da je to stvar lastnikov. V nadaljevanju članka piše o treh stezah za gorska kolesa, zanima me koliko dreves bo posekanih v ta namen.
PRIPRAVLJALEC ODGOVORA:
župan
VSEBINA ODGOVORA: Izvedba kolesarskega poligona se prilagaja oziroma se trasa določa glede na dopustnost terena, vključno z drevesi. Namen je, da se poseka čim manj dreves oziroma da se ne poseka nobenega drevesa. Vsaka morebitna sečnja bo usklajena z revirskim gozdarjem.
letnik lxi | oktober 2021 | številka 10
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 13
NASA vARNOST
ZEPARJI SO VEDNO MED NAMI
Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, še zlasti pa v večjih mestih.
Miha Ulčar Foto: Pixabay
Pogosto gre za organizirane skupine, izurjene za različne zvijače, s katerimi premotijo žrtev. Njihov plen so predvsem gotovina, čeki, plačilne kartice in druge listine, redkeje pa nakit, ure ali ostale vrednosti, ki jih ima žrtev pri sebi. Posebej značilni so primeri, ko s kolesi ali mopedi dohitijo žrtev, ji sunkovito iztrgajo torbico in se izgubijo.
Danes žeparjenje večinoma poteka organizirano v skupinah
V preteklosti so te oblike kaznivih dejanj izvrševali posamezniki. Ze-parili so predvsem v gneči na vlakih, avtobusih in večjih javnih prireditvah. Danes pa se ta kazniva dejanja večinoma izvršujejo v skupinah, organizirano in z razdeljenimi vlogami storilcev. »Običajno sodelujejo dva do trije storilci. Lahko jih je tudi več. Eden opazuje, drugi prekrije napaden predmet (npr. nahrbtnik), tretji izvrši tatvino, četrti pa takoj prevzame odtujene predmete. Predvsem so to denarnice, aktualen pa je denar, največkrat evri in dolarji. Manj pogosto odtujijo tudi druge valute, ker jih je za unovčenje treba menjati. Žeparsko tatvino lahko izvrši tudi že en sam storilec in ni nujno, da jih je več,« so o današnjih trendih žepar-jenja povedali na Policiji.
Ko storilci iz denarnice izmaknejo gotovino, denarnico običajno od-vržejo, v reko, koš ali grmovje, in je precej primerov, ko se ti predmeti po tatvini najdejo, v denarnici pa manjka samo denar.
Kako delujejo?
Zeparji obožujejo gnečo in tesen stik z žrtvami. Tipičen primer izvršitve tatvine je, da eden od že-parjev zamoti osebo, drugi sostori-lec pa ji ukrade denarnico. Zeparji imajo raznolike načine izvrševanja tatvin, zato vam predstavljamo najpogostejše.
Oviralec: Zapre ali ovira konec (tekočih) stopnic, tako da se ljudje nakopičijo, in medtem ko so vsi pozorni na dogajanje spredaj, njegov pajdaš od zadaj seže žrtvi v žep ali torbo in ji ukrade denarnico. Zaletavec: V množici/gneči se zaleti v žrtev in ji pri tem, on ali njegov pajdaš, seže v žep ali torbo in ukrade denarnico. Lažni turist: Sprašuje žrtev za smer in ji kaže zemljevid. Zrtvi, medtem ko ta jemlje zemljevid v roke, ukrade denarnico iz žepa ali torbe.
Darovalec rož: Zrtev prijazno ogovori ter ji pokloni rožo, s čimer jo zmede, hkrati pa ji ukrade denarnico.
Zahrbtna neroda: 'Po nesreči' polije oziroma umaže žrtev in ji skuša očistiti obleko, medtem pa ji ukrade denarnico iz žepa ali torbe. Trkalec na okna: Potrka na okno vlaka ali avtobusa z zunanje strani in ko žrtev pogleda ven, njegov pajdaš, ki je na vlaku ali avtobusu, žrtvi ukrade denarnico iz torbe.
Žrtev pogosto ne ve, da je bila ukradena
Storilci pri žeparjenju delujejo zelo neopazno in neslišno, zato žrtev pogosto sploh ne ve, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje in velikokrat mislijo, da so predmet nekje izgubili. Zrtev kontakta storilca dejansko ne zazna. Zato lahko prihaja tudi do primerov, ko dejanja niso prijavljena policiji.
»V zaznanih primerih so bile v teh kaznivih dejanjih kot storilke identificirane predvsem ženske, ki so se pomešale v skupine turistov pri ogledu turističnih znamenitosti, v trgovinah ali gostinskih lokalih. Aktualne so lokacije na prostem in v notranjih prostorih, ki so javno dostopne in omogočajo hiter pobeg ter določeno mero prikritega delovanja,« opozarjajo na Policiji.
Kako poteka žeparjenje?
•	Zeparji se običajno pojavljajo tam, kjer je gneča.
•	Izkoriščajo učinek presenečenja. Ne uporabljajo sile ali grožnje.
•	Oškodovancem se priključijo v gibanju ali v mirovanju in zelo neopazno, največkrat od zadaj.
•	Dajejo prepričljiv videz, kot da so dejansko del skupine in se nekaj časa zadržujejo v skupini.
•	Uporabljajo različne priročne stvari za hkratno zakrivanje svojega početja in predmetov, iz katerih potem kradejo. Uporabljajo npr. dežnike, zemljevide, rute in to razgrnejo nad nahrbtnik ali kakšno drugo stvar, da njihove roke niso vidne, nato pa izvršijo tatvino.
•	Največkrat kradejo iz torbic (ženskih, opasnih), nahrbtnikov in zunanjih žepov. Dejanje izvršijo tako, da zelo 'nežno' sežejo vanje.
•	Redko kradejo, ko je žrtev v mirovanju. Običajno žeparsko tatvino izvršijo, ko se žrtev giblje, ker ta tako manj čuti dotikanje njenih stvari. Zrtev kontakta storilca ne zazna.
•	Sproti spreminjajo svoj izgled z menjavo oblačil in v kratkem času lahko izvršijo več tatvin.
•	V splošnem so pri izvršenih že-parskih tatvinah na prostem žrtve v veliki večini predvsem tuji turisti, na avtobusih pa predvsem slovenski državljani in pretežno starejše osebe.
• Storilci so največkrat tujci, predvsem Romuni in Bolgari ter državljani iz bivših jugoslovanskih republik.
Pazite na svoje stvari
Na Policiji opozarjajo, da na javnih zbiranjih na prostem, v javnih prevoznih sredstvih, na sejmih, zabavah ali drugih krajih, kjer je veliko ljudi, pazite na osebne predmete in jih ne puščate na vidnih mestih brez nadzora. Telefone in denarnice shranite v notranjih žepih jaken, ki naj bodo zapete. Tudi torbice, v katerih so telefon, denarnica in drugi predmeti, naj bodo vedno zaprte. Tako vas bodo žeparji težje okradli. V nahrbtnikih naj ne bo vrednih stvari, pri gibanju v skupini pa naj se zaprt nosi spredaj. Med obiski lokalov, trgovin in na ulici ne razkazujte denarja. Pri prenosu večje vsote denarja naj bo ta shranjen na več različnih mestih (npr. del v denarni-
ci, del v žepu itd.). Bančne kartice in PIN številke naj ne bodo shranjene skupaj. Izogibajte se množici; storilci uporabljajo efekt presenečenja in hitrosti, izkoristijo nepazljivost žrtve. Pazite na mimo vozeče motorje in kolesa.
Ne postanite žrtev žeparjev na turističnih destinacijah
Za žeparjenje so najbolj kritična mesta, kjer se zadržujejo večje skupine turistov oziroma kjer je gneča, in čas, ko si ti ogledujejo znamenitosti, se fotografirajo, pa tudi trgovine, gostinski lokali itd.
Ustavimo žeparje! Nov evropski projekt, pri katerem sodelujejo tudi slovenski policisti
Slovenska policija sodeluje v evropskem preventivnem projektu Ustavimo žeparje (ang. Stop Pickpockets), s katerim želijo vzpodbuditi samo-
zaščitno ravnanje pri ljudeh in jih opozoriti na prisotnost žeparjev.
»Gre za vseevropsko akcijo preprečevanja žeparjenja na vlakih, pri kateri je nemška policija združila prizadevanja več evropskih držav. V preventivni akciji sodelujeta tudi Europol in Railpol, v Sloveniji pa so poleg policije pri projektu aktivne tudi Slovenske železnice,« so o povedali na Policiji.
Ob tej priložnosti policisti predstavljajo več metod, ki jih uporabljajo žeparji, da se lahko ustrezno zaščitite in še pravočasno preprečite, da vas ne okradejo: »Mednarodna preventivna akcija stop-pickpockets.eu je sicer naravnana predvsem na preprečevanje žeparjenja na železniških postajah, vendar se opisanih načinov žeparjenja storilci poslužujejo povsod, kjer je večja koncentracija ljudi (ulice, trgovine, trgovska središča, vlaki, avtobusi, postajališča ipd.).« □
M
oderno, lepo, tudi drago... a žal prazno!
io | slamnik
OBRAZI DOMŽAL
številka 14 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
MOJA POSEBNOST JE V MOJI ENERGIJI
NATAŠA GORENC, TRENERKA FITNESA
Osebna trenerka in ustanoviteljica Gym by Nataša živi v Domžalah, ne obupava in ne išče izgovorov, zakaj vse ne moremo skrbeti za zdravo, čvrsto telo.
Monika Kubelj
Foto: osebni arhiv Nataše Gorenc
Ljudi ne sodi po tem, kaj imajo v materialnem smislu, ampak, kaj imajo povedati in pokazati s srcem in v odnosih. V Domžalah se počuti odlično, je pa zaskrbljena nad nekaterimi mladimi življenji in apatičnostjo.
Tisto, kar me res najbolj zanima po moji splošno radovedni plati, je - ali se vedno držite svojega urnika, skrbite za telo, zdravo jeste - ali si kdaj dovolite kakšne grehe, lenobo...? Menim, da smo ljudje na splošno nagnjeni k lenobi in iskanju bližnjic. Zato se mi zdi najbolj pomembno, da v svoje življenje vnesemo disciplino, ki se je držimo tudi takrat, ko nas motivacija zapusti. Motivacija je namreč stvar navdiha, enkrat je, drugič spet ne. Ne moremo biti nonstop motivirani, sploh ko gre za stvari, ki zahtevajo našo voljo in trud. Zato mislim, da je red najpomembnejša stvar v življenju. Tudi sama se kdaj zbudim z levo nogo, a kar je treba narediti, je pač treba, tudi če nisem vedno pri volji. Skozi leta sem se naučila najprej opraviti z neprijetnimi stvarmi, ki me čakajo. Odlašanje mi namreč prinaša nemir in slabo voljo.
Kaj pa dopusti, vikendi, posebni dogodki; se takrat Nataša striktno drži svojih načel treninga in življenjskega stila?
Mislim, da se znam tudi sprostiti, saj se zavedam, da je življenje eno samo ... in majhne 'pregrehe' ga delajo zanimivega in lepega. Tudi nisem nekdo, ki bi ljudem okoli sebe gledal pod prste, kaj jedo in pijejo. Čeprav imam včasih tak občutek, da je ljudem nelagodno, če jih 'zasačim' s čim sladkim. To je pač cena TBLS. Je pa res, da na neki način živim zelo preprost, za marsikoga nerazumljiv življenjski stil. Redko se odpravim zvečer ven, saj si ob svojem tempu težko privoščim, da padem iz ritma. Ker imam dnevno nekaj ur trener-stev, obenem sama skrbim za svojo blagovno znamko in aktivnosti, povezane z njo. Glavna pa je skrb za otroke. Čeprav so večji, pa na neki način še več potrebni psihične opore. Ne kadim, ne pijem alkohola, najraje sem v družbi svojih otrok in pa kje v naravi. Rada se zvečer umirim ob dobri knjigi. Tako da dejansko nimam večjih odmikov od vsakdana, ker si jih težko privoščim.
Slovenski javnosti ste kot športna trenerka že dolgo znani. Pa je to izklesano telo posledica športa tudi v mladosti ali je bilo v mladih letih drugače? S športom se ukvarjam od majhnega, to se na telesu zagotovo pozna. Tudi sama lahko stranko, ki pride na prvi trening, hitro ocenim v smislu, ali je bila v mladosti športno aktivna ali ne. Gre za to, kako se premika,
Starši morajo biti otroku pozitiven zgled, se tudi sami gibati in ne samo pametovati. Učitelji športa pa ravno tako, izhajati moramo iz tega, da je to delo naše poslanstvo.
kakšne ima gibalne vzorce, kako hitro se uči ... A seveda, nikoli ni prepozno za spremembe in vadbo.
Ne morem mimo vprašanja, kaj si mislite o vplivu korone na življenjski slog splošne populacije? Kako to čutite vi po poklicni plati?
Predvsem mi je hudo, ker je korona pustila ogromno posledic pri mlajši generaciji. Ker ni bilo možnosti treningov, je marsikateri otrok opustil redne športne aktivnosti. Nastala je vrzel, ki jo bo nekje nemogoče nadomestiti. Žal. Najhuje je to, da se to pozna ne samo na fizičnem, pač pa tudi na psihičnem stanju najmlajših. Veliko je depresije in drugih psihičnih stanj. Šport ogromno pripomore, da otroci ostanejo na pravi poti. S tem se ognejo slabi družbi in prepovedanim substancam, ki so v porastu. Pridobijo pa tudi socialne veščine in pozitivno samopodobo. Tako se razvijajo v zdravo in psihično stabilno osebnost.
Se strinjate, da gre zaznati porast debelosti pri otrocih? Tako je pokazala raziskava analiza SLOfit-športno-vzgojnega kartona s Fakultete za šport.
Seveda, različne raziskave so prišle do istega zaključka. Že pred korono je bilo stanje pri mladostnikih slabo, zdaj pa je porazno.
m m
Če sva malo kritični - kdo je kriv temu? Starši s premalo motivacije, učitelji športa, ki niso znali najti pravega sistema za izvajanje telovadbe? Država, ki je šole zaprla?
Zagotovo je celotna situacija, v kateri smo se znašli, še dodatno prispevala, da je stanje danes tako, kot je. Kot berem, pa ne samo pri nas, je podobno povsod po svetu. Menim, da v tem trenutku ni čas za kazanje s prstom. Zdaj je treba vse sile usmeriti v delo, zato da se storjena škoda popravi, kolikor se pač lahko! Upam pa, da bomo športni delavci in organizacije od ustreznih institucij dobili posluh in podporo, da delo z mladimi z še več entuziazma steče dalje. Bi pa tukaj rada poudarila, da se vse začne pri posamezniku. Starši morajo biti otroku pozitiven zgled, se tudi sami gibati in ne samo pametovati. Učitelji športa pa ravno tako, izhajati moramo iz tega, da je to delo naše poslanstvo.
Kakšne prijeme imate pri treningu? Se po čem ločite od drugih trenerjev?
Ha ha, ljudje napačno menijo, da se bom nanje stalno drla in dvigala glas, kot so videli v TBLS, kjer so bili predstavljeni najbolj 'atraktivni' odlomki s treningov. Vsak trener ima svoj slog, ki je odvisen tudi od njegove osebnost. Menim, da je moja največja posebnost v energiji in neusahljivi ljubezni do svojega dela. Ne glede na to, kaj se mi dogaja v življenju, sem sposobna tisto uro, ko imam trening s stranko, to nekako odklopiti in dati svoj maksimum v dnevu. So boljši in slabši dnevi, a vedno se potrudim! Moje stranke zame niso samo številke, ampak jih obravnavam celostno.
Bili ste glavna trenerka v šovu The Biggest Loser! Kakšni so spomini na ta resničnostni šov?
Ko sem šla v resničnostni šov TBLS, iskreno nisem vedela, v kaj se spu-
ščam. Kot trenersko ime sem bila že uveljavljena, v miru sem delala s strankami in posel je lepo tekel. S šovom pa sem dobila toliko pozornosti, ki me je dejansko presenetila, tako da sem si sprva rekla: 'A ti je bilo tega res treba?' Skozi šov je vedno bolj prihajala v ospredje pozitivna nit oddaje, ki je bila na koncu na splošno zelo lepo sprejeta med ljudmi. Veseli me, da mi še danes povedo, kako jih je oddaja motivirala, da so naredili prve korake na poti sprememb k bolj zdravemu načinu življenju. To je tisto, kar šteje!
Živite v Domžalah, vaše stranke pa prihajajo iz vse Slovenije. Kdo poišče vašo pomoč povečini? S kakšnimi izzivi se soočate?
Ker imam zdaj program prek spleta, ki teče že več kot eno leto, z menoj res vsakodnevno telovadijo ljudje po vsej Sloveniji. In ni jih malo! Ta občutek, ko mi kakšna gospa iz kakšne odročne vasice napiše, kako ji vsak dan polepšam dan, ko odtelovadi, saj drugače nima niti možnost iti v fitnes, je neprecenljiv. K meni hodijo različni profili ljudi, predvsem ženske, med 20 in 60 leti. Predvsem bi se rade bolje počutile v svoji koži, shujšale kakšno kilo in preoblikovale telo. Imam porast števila žensk v zrelih letih, ki so potem, ko so se vse življenje razdajale za druge, ugotovile, da je čas, da se postavijo na prvo mesto in poskrbijo za svoje zdravje. Nekate-
re tako izgledajo bolje, kot so pred 20 leti in tudi počutijo se tako.
Pred časom sem opazila na družabnih omrežjih poziv k akciji 5 kg v30 dneh. Moč družbenih omrežij v smislu širjenja informacij je zadnja leta izjemen, kajne?
Družabna omrežja skrivajo prednosti, saj se informacije lahko hitro razširijo. Po drugi strani pa je težko ločiti 'zrno od plevela'. Predvsem med mladimi, ki se iščejo, socialna omrežja z izkrivljenimi, umetnimi podobami zvezdnic, ki v resnici izgledajo povsem drugače, delajo veliko škodo celim generacijam. V posnemanju takšnih in drugačnih idolov ter iskanju popolnosti, ki ne obstaja, mladi izgubljajo svojo avtentičnost.
Da ne bova samo o treningih. Imate družino - če se ne motim tri. Hišne ljubljenčke?
Včasih mi kdo reče, a nimaš dovolj stresa! Poleg otrok in dela zdaj še pse. Ampak zelo rada imam živali, ki so res neverjetne in ti vračajo ljubezen na vsakem koraku. Ponosna sem, da imajo moji otroci Domen, Tjaša in Jakob pravi občutek do živali. So empatični in res dobri otroci. Naši trije kužki DJ, Jack in Sky pa so del družine in vsi smo nori nanje. Oni pa na nas!
Je Nataša zasebno bolj divje narave ali mirna, plaha? Ima kakšen nenavaden hobi ali uživa v peki peciva?
Izgledam zelo ekstravertirana in odprta oseba, kar drži samo do neke mere. Nikoli mi ni bilo težko navezati stikov, saj ljudje do mene dnevno sami pristopajo. Očitno izžarevam to dostopnost in neko toplino, saj imam ljudi dejansko rada. Ponosna sem, da ne ocenjujem ljudi po tem, kar imajo, zato se me tudi nikoli ni dalo kupiti z materialnimi stvarmi. Verjetno zato v življenju po navadi stopam po težji poti, ker me brigajo veze in poznanstva. Me pa samota ne plaši ... Ko sem se ločevala in je bilo res težko z več vidikov, sem dobila lekcijo, da je iskrenih in pravih ljudi, ki bi ti stali ob strani, malo.
Za konec, kaj vas najbolj razveseljuje ali najbolj žalosti v domžalski občini?
Domžale nam ponujajo ogromno možnosti za rekreacijo in šport in tu vidim največjo prednost. Stopiš ven in že si v naravi. Tudi poti ob Kamniški Bistrici, fitnesi na prostem in novi park za rekreacijo si zaslužijo veliko pohvalo. Žalosti me to, da vidim veliko mladih na cesti, ko posedajo v brezdelju in se predajajo prepovedanim substancam. Menim, da je v Domžalah to ogromen problem in da niso več tako varne, kot so bile včasih. Pred tem si ne bi smeli zatiskati oči. Ur-gentno bi bilo treba nekaj narediti v smeri, da se mlade zaposli in usmeri na pravo pot. □
AYYAY YYAYY AYYAY
A Y Y A Y
Y	Y A Y Y A Y Y A Y
A Y Y A Y
Y	Y A Y Y A Y Y A Y
A Y Y A Y
Y	Y A Y Y A Y Y A Y
A Y Y A Y
Y	Y A Y Y A Y Y A Y
A Y Y A Y
Y	Y A Y Y A Y Y A Y
Prejemniki srebrnega priznanja GZS za inovacije (od leve proti desni): Martina Vodopivec, dr. Jan Mavri, dr. Davor Obradovič, Nina Pucelj, dr. Igor Drobnak, Tomi Leon, dr. Tilen Vidmar in Tanja Bizimoska Sedeljšak.
Čestitamo, ekipa. Ponosni smo na vas.
Raziskovalna skupina iz Razvoja bioloških zdravil Mengeš je odkrila novo pot, kako večje število vzorcev analizirati v krajšem času.
Nagrajeni projekt je omogočil, da z avtomatizacijo analitskih procesov še hitreje razvijamo visokokavostna, varna in učinkovita podobna biološka zdravila. Digitalne tehnologije, podatkovne znanosti in modeliranje že vrsto let vključujemo v vse dele njihovega razvoja. Povečujemo dostopnost zdravljenja. Za bolnike po vsem svetu.
Smo Novartis. Soustvarjamo medicino.
Ib NOVARTIS I Reimagining Med
licine
io | slamnik
AKTuALNO
številka 121 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
Odprtost in transparentnost informacij na spletni strani skladna z zakoni in viri
V glasilu Slamnik je bil v septembru objavljen članek o odprtosti in transparentnosti predstavitve delovanja Občine Domžale na spletni strani občine. Ocenjevalci so spletno stran Občine Domžale pregledali v letu 2020 in 80 kriterijev združili v pet vsebinskih sklopov. Za spletno stran so podali pet priporočil, tri od njih je občina že izvedla, eden je v postopku izvedbe, glede petega pa je občina zavzela stališče, da morajo biti uradni dokumenti podpisani in bodo zato še naprej objavljeni v zaprtih pdf formatih. Pregled spletne strani občine Domžale so opravili neodvisni ocenjevalci.
Občina Domžale, Urad župana
Občina Domžale je za odprto in transparentno delovanje njene spletne strani prejela priporočila v treh vsebinskih sklopih, v sklopu 'transparentnost delovanja Občinskega sveta na spletni strani občine', v sklopu 'transparentnost in vključenost v sprejemanje proračuna na občinski spletni strani' ter v sklopu 'dostopnost spletne stra-
ni občine. V dveh vsebinskih sklopih, v sklopu 'preglednost spletnega mesta in dostop do informacij' ter v sklopu 'vključenost javnosti v delovanje občine in ustrezno obveščanje' pa priporočil ni prejela.
Transparentnost delovanja občinskega sveta na spletni strani občine
Občinski svet Občine Domžale je na spletni strani občine predstavljen kot najvišji zakonodajni organ v občini, našteti so člani Občinskega sveta Občine Domžale, objavljena sta Statut Občine Domžale in poslovnik Občinskega sveta Občine Domžale, napovedi sej z dnevnimi redi in materiali za posamezne točke na sejah Občinskega
sveta Občine Domžale, našteta so delovna telesa in člani delovnih teles Občinskega sveta Občine Domžale, v ločeni rubriki pa so objavljena tudi svetniška vprašanja svetnic in svetnikov Občinskega sveta Občine Domžale.
Poudarek vsebinskega sklopa 'transparentnost delovanja Občinskega sveta na spletni strani občine' je zagotavljanje pravočasnih in ustreznih informacij ter javna narava lokalnih procesov odločanja.
Priporočilo: V tem delu je občina dobila priporočilo, naj podatke o delu občinskega sveta objavlja v strojno berljivih formatih.
Odgovor: Delo Občinskega sveta Občine Domžale kot najvišjega organa v Občini Domžale se kaže v
uradnih dokumentih, ki morajo biti podpisani, zato jih bo Občina Domžale še naprej objavljala na spletni strani v zaprtem in podpisanem pdf formatu.
Pojasnilo: Občanke in občani lahko informacije o delu Občinskega sveta Občine Domžale najdejo v napovedi sej Občinskega sveta Občine Domžale oziroma v drugih vsebinah, ki so za brskalnike bolj prijazne oziroma lahko brskalniki v njih najdejo želeno informacijo.
Priporočilo: Občina naj na spletni strani objavi kontaktne podatke občinskih svetnikov (vsaj elektronske naslove).
Odgovor: Občinskim svetnicam in svetnikom Občine Domžale bomo na naslednji seji Občinskega sveta Občine Domžale razdelili vprašalnike oziroma obrazec za soglasje, da se njihov spletni naslov ali mobilni telefon objavi na spletni strani občine v rubriki 'sestava občinskega sveta'.
Priporočilo: Občina naj spletne objave o delovanju občinskega sveta dosledno opremlja z datumom objave.
Odgovor: Priporočilo je bilo realizirano takoj po objavi rezultatov neodvisne raziskave, saj so se datumi objav hranili v sistemu in so zdaj objavljeni na spletni strani za vse seje občinskega sveta.
Transparentnost in vključenost v sprejemanje proračuna na občinski spletni strani
Proračun občine je vsebinski in finančni dokument, ki skupaj z načrtom razvojnih programov opredeljuje aktivnosti v občini za prihodnje proračunsko obdobje, zato je pomembno, da se proračun oblikuje s kar najširšim družbenim konsenzom, konsenzom med posrednimi in neposrednimi porabniki proračuna, občankami in občani ter politiko v občini.
V Občini Domžale se sestava osnutkov proračunov začne v sodelovanju s posrednimi in neposrednimi porabniki proračuna. Nato sledi prva obravnava osnutka proračuna na Občinskem svetu Občine Domžale. Po prvem branju se proračun ustrezno dopolni oziroma uskladi s predlogi občinskih svetnikov.
Skladno z 178. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale sledi javna objava povabila občankam in občanom na spletni strani občine in tudi v medijih, da lahko na osnutek proračuna podajo pisne pripombe. Prejete pripombe obravnavajo pristojni oddelki, ki jih uskladijo z uradom župana, ki sledi razvojnim ciljem občine.
Po dopolnitvi osnutka proračuna sledi druga obravnava predloga proračuna, kjer svetnice in svetni-
ki Občinskega sveta Občine Domžale obravnavajo proračun v drugi obravnavi. Proračun se potrdi na seji občinskega sveta.
Poudarek vsebinskega sklopa 'transparentnost in vključenost v sprejemanje proračuna na občinski spletni strani' je bil preverjanje prizadevanja občin, da ta sicer tehnično in vsebinsko zapleten postopek poenostavi in približa občanom ter jim s tem omogoči participacijo.
Priporočilo: Občina naj organizira javno razpravo glede predloga proračuna in objavi vabilo na spletnem mestu občine.
Odgovor: Javno povabilo za posredovanje pisnih pripomb na osnutek proračunov je skladno z 178. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale vedno objavljeno med prvo in drugo obravnavo predlogov proračuna. V letu 2021 je bilo povabilo objavljeno na spletni strani občine v četrtek, 21. septembra 2021, rok za oddajo pripomb v pisni obliki na osnutka proračuna 2022 in 2023 pa je bil sreda, 6. oktobra 2021.
Dostopnost spletne strani občine
Dostopnost do spletnih strani je pomembna za vse skupine v družbi, zato je Občina Domžale leta 2017 pristopila k prenovi spletne strani in jo organizirala tako, da je dostopna tudi za slepe in slabovidne, gluhe in druge skupine z ovi-ranostmi.
Glede na poudarek vsebinskega sklopa 'dostopnost spletne strani občine', to občina osebam z različnimi oviranostmi že zdaj omogoča in je odprta tudi za te načine delovanja in sodelovanja.
Priporočilo: Občina naj zagotovi, da je do vseh vsebin na spletnem mestu možno dostopati s tipkovnico in pomožnimi tehnologijami, vključno z lupami, bralniki zaslona in orodji za prepoznavanje govora.
Odgovor: Spletna stran Občine Domžale je skladna z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, saj občina od prenove spletne strani do danes ves čas izvaja dodelave in nadgradnje spletne strani. Po zagotovilih skrbnika in vzdrževalca spletne strani pri nadgradnjah sodelujejo z Zvezo slepih in slabovidnih Slovenije ter s številnimi drugimi strokovnjaki, ki so v Sloveniji izvedli primere dobrih praks na tem področju.
Pojasnilo: Izvajalec je skupaj s skrbnikom spletne strani opravil še en pregled z omenjenimi skupinami. Ugotovili so, da je problem v poimenovanju naslovnih slik, kar bomo odpravili pri naslednjih objavah. □
Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic
in ležišč od leta 2001.
i /i /\

MARSEN
Vse za zdravo spanje na enem mestu.
Y\ \
VZMETNICE • LATEKS LEZISCA
LETVENE MREŽE • POSTELJE • VZGLAVNIKI

Marko Peterka s.p.,
prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si
slamnik | 17
OBRAZI DOMŽAL
letnik lxi | oktober 2021 | številka 10
slamnik@kd-domzale.si
USPEŠNA ZGODBA POVEZOVANJA
ALEKSANDRA KOPRIVNIKAR IN ANDREJA GRADIŠEK, JARINA, ZADRUGA ZA RAZVOJ PODEŽELJA
Spomladi je v Dobu, na Ulici 7. avgusta 9, zaživela med kupci zelo priljubljena prodaja lokalne in sezonske hrane.
Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc
Namenjena je vsem, ki znajo ceniti zdravo in kvalitetno, ponuja pa jo zadružna mreža dobaviteljev, združenih v Zadrugi Jarina. Njeno vodenje je v rokah idejne vodje Aleksandre Koprivnikar, ki z veliko radostjo pove, da se ji je pri delu pred kratkim pridružila tudi hčerka Andreja. Prav njo boste največkrat tudi srečali v dobski prodajalni, ki se stalno širi z novo ponudbo. Na stojnici 'hrana letnih časov' si lahko vsak torek med 8. in 18. uro priskrbite hrano, ki jo zagotavlja več kot 80 pridelovalcev in predelovalcev iz vse Slovenije, ki skrbijo za ohranitev tradicionalnih in pristno domačih okusov. Veseli so vse večjega števila sodelavcev iz naše okolice. Kot zanimive popestritve so se lotili tudi predstavitve različnih dobaviteljev in pogovorov z njimi o načinu pridelave in predelave zdrave hrane ter degustacije izdelkov, ki jih ponujajo.
Kaj bomo pa jutri jedli? Se marsikdo sprašuje in obenem zaveda, da bo in je že hrana prav gotovo strateška dobrina prihodnosti. Mnogi napovedujejo tako težave pri pridelavi kot preskrbi. Kakšno je stanje v Sloveniji?
ALEKSANDRA: Hrana postaja vse bolj pomembna dobrina, ne le skozi oči hranljivosti in zdravja, ampak tudi same dosegljivosti, ki bo v prihodnje predstavljala velik izziv. Čeprav se kažejo pesimistične napovedi, osebno verjamem, da lahko povezani, s skupnimi močmi, naredimo marsikaj. Nekateri so se že reorganizirali, v želji, da bi poskrbeli zase in za bližnje, ter si v ta namen uredili majhne vrtičke. Čeprav so številni mladi kmeti ubrali drugačno filozofijo vodenja kmetije, v primerjavi s preteklimi generacijami, ostaja veliko zapuščenih kmetij brez naslednikov. Morebiti bo spodbuda države skozi podporo razvojnih projektov za hitrejše in konkretnejše premike v tej smeri prišla ravno iz prehranske krize, ki je na vidiku. Po navedbah SURS imamo največji primanjkljaj pri samooskrbi na področju sadja in zelenjave, kjer ne dosegamo niti 50 %. Letno uvozimo za 488 milijonov evrov, izvozimo pa za 180 milijonov evrov sadja in zelenjave. Glede na prihajajoče podražitve energentov, transporta in pomanjkanje surovin (embalaža, gnojila ...), je moč pričakovati še višje podražitve na področju celotne pre-hranske industrije. V letu 2020 so se jabolka že podražila kar za 35 %.
Bili ste prvi v Sloveniji, ki že od leta 2004 uresničujete lokalno oskrbo s povezovanjem ponudnikov in odjemalcev. Kakšno je v tem pogledu poslanstvo vaše zadruge? ALEKSANDRA: O samooskrbi takrat nismo samo premišljevali in se o njej pogovarjali, ampak smo jo tudi s konkretnimi dejanji na podjeten in sočasno tudi neprofiten način udejanjili. Bila nas je peščica entuziastov in v marsičem smo orali ledino. Pristopi-
Srčno verjamemo in si prizadevamo za gradnjo dolgoročnega zaupanja vrednega odnosa, osnovanega na iskrenosti, pristnosti, zanesljivosti in poštenju. Kupcem želimo približati ne le artikle, ampak tudi ljudi, kmete, pridelovalce in predelovalce, ki pridelujejo in skrbijo, da so artikli, ki jih kupujejo, kakovostni.
li smo energično, zagnano, predvsem pa povezano, saj smo iskreno verjeli, da lahko spodbujamo in krepimo lokalno ekonomijo podeželja.
S povezovanjem kmetov, institucij, občin, želimo prispevati k oblikovanju zdrave družbene prihodnosti.
In kako uspešni ste, kakšen je odziv na strani odjemalcev, to je vrtcev, šol, domov za starejše...? ANDREJA: Vrtcem in šolam pomagamo uresničevati Sheme šolskega sadja in zelenjave, Sheme mleka ter različne druge programe za zdravo prehrano otrok in mladostnikov. S predstavitvami poklicev, ogledi kmetij in drugimi programi te ustanove povezujemo z lokalnim okoljem. Ponosni smo, da lahko na ta način otrokom v 105 šolah in vrtcih omogočamo zdravo izbiro, in na ta način letno dostavimo okoli 90 ton lokalnih pridelkov. V zadnjem času se na nas obračajo odgovorni vodje za prehrano iz novih šol in vrtcev, saj so prepoznali našo kakovostno ponudbo.
Kaj vam pomeni evropsko priznanje Dobra praksa kratke oskrbne verige, ki ste ga prejeli leta 2015?
ALEKSANDRA: Doživljam ga kot pomembno priznanje za našo predanost, trud in angažiranost. Sočasno je pomembna potrditev, da v Jarini vsi skupaj pišemo zgodbo o uspešnem povezovanju. Ni bilo lahko, saj smo marsikaj kot prvi v Sloveniji uvedli in tudi uresničili. Po-
kazali smo tudi, kakšne so konkretne možnosti prenosa dobre prakse iz lokalnega na širše območje. Po našem vzorcu je bilo v Sloveniji zasnovanih kar nekaj zadrug.
S katerimi problemi se srečujete pri vašem delu?
ALEKSANDRA: Bližje kot problem mi je izraz izziv. Ima bolj optimističen prizvok, ki nagovarja človeški potencial, izvirnost, energičnost in usmerja fokus k iskanju rešitev. Vsak segment kupcev ima svoje zahteve/želje in specifike, z ozaveščenostjo pa se povečujeta tako zahtevnost glede samega asortimaja kakor tudi kakovosti le-tega. Naša mreža dobaviteljev je široka, zato v primeru, da bi artikel zmanjkal pri enemu, lahko manjkajočo količino priskrbimo pri drugemu. S povečanim povpraševanjem in širitvijo mreže odjemalcev se povečujejo tudi potrebe po dobavi želenih količin sezonskega sadja in zelenjave, zaradi česar se povezujemo z novimi dobavitelji in širimo mrežo. V precejšen izziv so nam tudi razpisi, kjer se stvari počasi premikajo. Pri delu z odgovornimi za prehrano v javnih zavodih tudi opažamo nezadovoljstvo pri dobavah hrane od večjih distributerjev, saj se velikokrat soočajo s slabo kvaliteto.
Je zakonodaja v zadnjih letih odpravila večje ovire?
ALEKSANDRA: V letošnjem letu so na nivoju države s spremembami Zakona o javnem naročanju omogočili večjo dostopnost do lokalno pridelanih živil. Za naročanje hrane v javnih zavodih do 214.000 evrov ni več potrebna objava na portalu javnih naročil. Delež ekoloških živil mora sedaj znašati najmanj 15 %. Delež živil, ki izpolnjujejo posamezno, več ali pa vse zahteve iz sheme kakovosti, zaradi česar so okoljsko manj obremenjujoča, pa znaša glede na število vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil najmanj 20 %.
Koliko je lokalnih ponudnikov iz naše okolice?
ANDREJA: Na začetku poslovanja smo se povezovali predvsem z manjšimi kmeti iz ožjega osrednjesloven-skega prostora. S širitvijo ponudbe (npr. breskve, češnje, jagode ...) smo se povezali s kmetijami iz vse Slove-
nije. To se je izkazalo kot pravilno, saj se zaradi nenehnih vremenskih nihanj dogaja, da določen del Slovenije npr. zaradi pozebe ostane brez pridelka, drugi del pa ga ima. Na ta način lahko zagotavljamo zadostne količine pridelkov in izdelkov. Trenutno iz naše okolice sodelujemo s 25 kmetijami.
Kakšna hrana prevladuje med vašimi izdelki, ekološka, integrirana?
ANDREJA: Vedno smo pripravljeni prisluhniti željam in potrebam naših kupcev ter se skladno z zmožnostmi tudi nanje odzvati. Trenutno razpolagamo z večjo ponudbo konvencionalnega in integriranega sadja in zelenjave, saj je povpraševanje po le-tem večje. Ponudba ekološkega sadja in zelenjave je ljudem cenovno težje dostopna, zato se redki kupci odločajo za takšen nakup. Sicer pa je splošno stanje ekološke ponudbe v Sloveniji takšno, da zadovoljuje le 20 % vseh potreb.
Zakaj ste odločili za odprtje prodajalne v Dobu?
ALEKSANDRA: V Domžalah smo prisotni že več let. Zaradi širitve poslovanja smo potrebovali večji prostor, ki smo ga našli v Dobu. V obdobju epidemije smo vzpostavili tudi spletno trgovino s slovenskimi pridelki in izdelki, zato smo videli tu tudi priložnost za vzpostavitev prevzemnega mesta, kjer bi lahko za stranke iz domžalske občine in okoliških vasi uredili možnost osebnega prevzema blizu doma. Kmalu smo ugotovili, da nas okolica prepoznava kot kvalitetnega dobavitelja lokalne hrane, zato smo se odločili, da razširimo našo dejavnost z lokalno trgovinico. Tako imamo v Dobu vsak torek Dan hrane letnih časov. Opažam, da so naši kupci vedno bolj osveščeni in s tem tudi zahtevni, saj iščejo kvalitetno ponudbo. V času, v kakršnem smo danes, ko je med ljudmi čutiti odpor pred veliki nakupovalnimi središči, ko je veliko osamljenosti, so lahko manjše trgovine, kakršna je tudi naša, prostor, kjer lahko kupci najdejo kakovostno ponudbo lokalnih pridelkov. Parkirni prostor pred trgovino pa je ravno pravšnji, da lahko kupci svoj nakup odložijo v prtljažnik avtomobila.
Kakšna je vaša trenutna ponudba in kaj še načrtujete? ANDREJA: Ponujamo vse vrste sezonskega sadja in zelenjave, mlečne izdelke (tako kozje kot kravje), jajca, moko, kaše, kosmiče, suho sadje, marmelade, sokove, izdelke iz aronije, domače zamrznjene sirove štruklje, kis, olje, vložnine ... Pri nas lahko dobite različne sorte jabolk (jonagold, zlati delišes, idared, fuji, topaz), ki so na voljo tudi v zabojčkih po 9 kg. Poleg jabolk so v tem trenutku aktualne še hruške, grozdje, pozne jesenske jagode in maline, vsi pa se tudi že veselimo kakija, ki bo na voljo po 1. novembru. Ponujamo tudi širok zelenjavni spekter, in sicer brokoli, cve-tačo, buče (muškatne, hokaido), kislo zelje, kumare, stročji fižol, različne sorte solat, česen, čebulo, korenje, krompir, itd.
Oktobra smo začeli z degusta-cijami, kjer imajo obiskovalci možnost, da spoznajo naše kmete in njihove izbrane izdelke, ki jih prodajamo, tudi poizkusijo in jih na tovrsten način tudi pobliže spoznajo. Glede na povpraševanje smo pripravili tudi pester nabor ozimnice z jabolki in zelenjavo. Zavedamo se, da je letošnja ponudba jabolk slaba zaradi pozebe. Zaradi široko razvejane mreže naših dobaviteljev pa lahko tudi lokalnim prebivalcem omogočimo nakup kvalitetnih jabolk.
Kako privabljate nove kupce?
ALEKSANDRA: Srčno verjamemo in si prizadevamo za gradnjo dolgoročnega zaupanja vrednega odnosa, osnovanega na iskrenosti, pristnosti, zanesljivosti in poštenju. Kupcem želimo približati ne le artikle, ampak tudi ljudi, kmete, pridelovalce in predelovalce, ki pridelujejo in skrbijo, da so artikli, ki jih kupujejo, kakovostni. V ta namen že nekaj mesecev vsako nedeljo na portalu www.dom-zalec.si objavimo predstavitev enega našega dobavitelja v upanju, da lahko s pomočjo intervjujev stranke dobijo večji in širši vpogled ne le v živila, ki jih lahko pri nas kupijo, ampak tudi v osebe, ki jih pridelujejo.
Kaj pa cene? Kakšna je konkurenčna cena za kvalitetne, lokalne proizvode? Zakaj je vredno včasih plačati tudi več?
ALEKSANDRA: Ozaveščenost je ključ do odgovora na vaše vprašanje. Prav tako kot je zavedanje, kaj je mogoče in kaj realno. Pričakovanja so seveda upravičena in legitimna, njihova uresničitev pa je podrejena številnim faktorjem, med katerimi je tudi cena. Le-ta je pogosto velik izziv, kajti kakovostno lokalno pridelani in predelani izdelki cenovno niso primerljivi z množično proizvodnjo. Ker gre za živila, ki so pridelana na naravi prijazen način, kjer je tudi ročna obdelava pomembna komponenta, so cene toliko bolj specifične. Vsekakor pa je kakovost tista, ki jo na drugi strani opravičuje. Ne smemo pa pozabiti na ozaveščenost glede uporabe sredstev, ki so za dosego želenega izgleda potrebna in katerih strošek ni zanemarljiv.
Načrti za prihodnost?
ALEKSANDRA: Pripravljamo se na priložnosti, ki jih prinaša nova evropska kmetijska politika za naslednje sedemletno obdobje. Kot zadruga za razvoj podeželja bomo tudi v prihodnje izvajali razvojne projekte s področja lokalne samooskrbe. Trenutno vodimo projekt Lokalno je zdravo na območju šestih občin: Domžale, Medvode, Vodice, Trzin, Mengeš in Komenda. Menimo, da je izrednega pomena osveščanje različnih deležnikov o novih pristopih ter njihovo povezovanje. Naše poslanstvo je biti prvi, ki zna obstoječe prakse spremeniti, izboljšati in premikati v prihodnost. S premišljeno kakovostno lokalno ponudbo z našo mrežo kmetij bomo omogočali številnim odjemalcem zanesljivo pripravo zdravih jedi glede na cikle narave. Širili bomo mrežo šol in vrtcev v osrednje-slovenski regiji in tudi širše. Naša lokalna trgovinica pa bo odprta naslednje leto tudi večkrat tedensko. □
io | slamnik
društva
številka 18 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
Kronika domžalskih poklicnih gasilcev
Od 18.9. do 15.10.2021
V oktobru, mesecu požarne varnosti, se v uvodu težko izognemo tej temi. Bolje več preventive kot premalo. V CZR Domžale v tem mesecu redno gostimo vrt-čevske in šolske skupine otrok, ki jim vedno z veseljem predstavimo naše delo in opremo ter jim hkrati tudi razložimo, kako ravnati, da do požara sploh ne pride, pa tudi kaj storiti, če kljub previdnosti zagori. Seveda sodelujemo tudi pri gasilskih vajah prostovoljnih gasilskih društev, ki so zdaj po dvoletnem zatišju spet v zagonu. S kar 28 zaposlenimi smo sodelovali tudi v nočni vaji na avtocesti Celje-Ljublja-na (v predoru Jasovnik), kjer se je preverjalo pripravljenost služb in enot za posredovanje v prometni nesreči in požaru v predoru.
V	zadnjih štirih tednih smo opravili 21 intervencij. Največ jih je bilo v zgodnjih večernih urah. Med 19. in 21. uro je bilo pet posredovanj, še štiri pa med 17.30 in 19. uro. Med 22. in 5. uro zjutraj smo iz garaž odhiteli kar petkrat.
Aktivirani smo bili zaradi treh požarov. Najbolj se nam je mudilo, ko je v kleti stanovanjske hiše v Zejah pod Sveto Trojico zagorela peč na kurilno olje, saj smo bili opozorjeni, da so otroci morda še v hiši. K sreči ni bilo tako, požar smo s PGD Zeje-Trojica hitro omejili in pogasili. Na Podre-čju so zagoreli štirje komunalni zabojniki, v Domžalah (v Stobu) pa odpadlo vejevje in suha trava.
Lokalno smo posredovali v dveh prometnih nesrečah, ki sta se zgodili 22. septembra zvečer. Najprej so Jaršah trčili osebno vozilo, mopedist in kolesar, slednja dva sta potrebovala zdravniško oskrbo. Nekaj ur zatem, okoli 22.30, pa je na Količevem prišlo do silovitega čelnega trčenja dveh osebnih vozil. Tragične posledice - voznik prvega vozila je ob tem izgubil življenje, drugi voznik pa je bil težje poškodovan.
Zaradi prometnih nesreč na avtocesti smo bili aktivirani šestkrat. Dvakrat nalet treh vozil, v vsakem po ena poškodovana oseba. Nalet dveh osebnih vozil kot posledica policijskega pregona -poškodovana ena oseba. Skoraj čudežno sta bila nepoškodovona voznica osebnega vozila po trčenju v zaščitno ograjo ter voznik osebnega vozila po tem, ko ga je zaneslo s cestišča in se je z avtom prevračal skoraj 50 metrov
V	Trzinu in Dobu smo posredovali, zaradi močnega vonja po plinu, a naše merilne naprave niso zaznale nevarnosti. V stanovanju na Miklošičevi v Domžalah smo zaradi poplave odprli proti-vlomna vrata, zaprli vodovodne ventile ter posesali vodo. Na SPB je zaradi vetra na enem od oken popustila pločevina, ki smo jo odstranili in tako preprečili večje poškodbe objekta in mimoidočih. Posredovali smo pri delovni nesreči v Tosami, ko je delavki stroj zagrabil roko. Odstranili smo dve sršenji gnezdi. Kot najbolj nenavadna intervencija meseca, če ne kar leta, je potekala v študentski sobi Biotehniške fakultete v Grobljah, ko smo varno in nepoškodovano odstranili precej veliko sovo.
Predani, odločni, neustavljivi invalidi
Bilo je hladno jutro, 2. oktobra 2021, ko so se invalidi začeli zbirati na balinarskem turnirju na balinišču Budničar Količevo. Medobčinsko društvo invalidov Domžale je organiziralo tekmovanje v balinanju za pokal občine Domžale.
medobčinsko društvo invalidov domžale Prvi vtis invalidov, ki so prihajali na tekmovanje, je bilo navdušenje nad zelo urejenim baliniščem. Domžalsko društvo je tu organiziralo tekmovanje invalidov že dvajsetkrat. Od prvih začetkov pa vse do danes se je balinišče Budni-čar na Količevem zelo spremenilo in obnovilo.
Na tekmovanje se je prijavilo 8 moških ekip (3 + 1) in 6 ženskih ekip (3+1):
•	Medobčinsko društvo delovnih invalidov Radovljica moška in ženska ekipa,
•	Medobčinsko društvo invalidov Jesenice moška in ženska ekipa,
•	Društvo invalidov Vrhnika moška in ženska ekipa,
•	Medobčinsko društvo Škofja Loka moška ekipa,
•	Balinarski klub Budničar moška in ženska ekipa,
•	Medobčinsko društvo invalidov Domžale moška in ženska ekipa,
•	DU Mengeš moška in ženska ekipa,
•	DU Trzin moška ekipa.
Pred začetkom tekmovanja je sodnik Stane Zavbi pripravil razpored tekmovanja. Tekmovanje je potekalo po tehničnem pravilniku za izvedbo balinarskega tekmovanja. Medtem so si udeleženci tekmovanja postregli z dobrim zajtrkom, ki ga je pripravil organizator MDI Domžale.
Balinanje je le eden od športov, ki jih društvo izvaja. Invalidi redno trenirajo dvakrat tedensko in si med seboj organizirajo tekmovanja, saj jim druženje ob športu ter telesni aktivnosti veliko pomeni. Pomembno je,
da ohranijo svoje zdravje. Zelo radi se družijo in tekmujejo z ostalimi društvi invalidov ter pri tem ohranjajo svoje psihofizične sposobnosti.
Tekmovanje se je začelo in sonce je posijalo. Navdušeni nad lepim vremenom in dobro organizacijo se je tekmovanje nadaljevalo vse do končne uvrstitve v polfinale in finale. Moški in ženske so se dobro borili, saj jim je uvrstitev v finale veliko
pomenila. Društvo je za prva štiri mesta pripravilo pokale in medalje. Čas je tekel, ekipe so z vso resnostjo metale balinarske krogle, merile, katera krogla je bližje balinčku, in večkrat je moral posredovati sodnik, da je razsodil rezultat. V finale se je uvrstila moška ekipa Medobčinskega društva invalidov Domžale in zasluženo zasedla prvo mesto. Zenska ekipa MDI Domžale je zasedla tretje mesto.
Zeliščarice pogumno v novo šolsko leto
Tako kot na vseh šolah in fakultetah se je tudi v Lipi začelo novo šolsko leto. Seznanjene in upoštevajoč vse koronske ukrepe smo se zeliščarice odpeljale proti Snoviku.
Po končanem tekmovanju so vse ekipe odšle z zadovoljstvom in si zaželele vso srečo v prihodnje, predvsem pa ohranitev zdravja in veliko športne tekmovalnosti.
MDI Domžale Vida Perne
MEDICINSKA PEDIKURA
Pančur d.o.o.
skrbimo za zdravje vaših stopal
NOVA LOKACIJA
Slamnikarska 3B, Domžale
nasproti Sanolaborja
društvo lipa Mentorica Veronika nas je popeljala do izvirske vode. Le--ta naj bi izvirala v Vasenem, Potoku in Snoviku, kjer so domačini prosto tekočo vodo že v 50. letih odnašali domov za pitje. O njej se je razširil glas, da blagodejno vpliva na prebavo. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za visokokakovostno pitno vodo, ki je čista in brez primesi ter bogata z magnezijem in kalcijem. Po najnovejših raziskavah blagodejno vpliva tudi na ščitnico, kožo in kosti.
Ob izviru raste tudi invazivna rastlina žlezava nedotika. To je enoletnica, ki zraste tudi do dva metra visoko in je bila k nam prinesena s Himalaje. Na listnih pecljih so žlezni laski. Cvetovi so škrlatni ali rožnati. Plod je glavica, ki ob dotiku kar eksplodira in se iz njega vsujejo številna semena. Največ uspeva ob robu travnikov, obcestnih jarkih in močvirnih gozdovih. Invazivne rastline spodrivajo druge, bolj občutljive rastline. Od tod jim tudi ime.
Iz žlezave nedotike delajo tudi Bachove kapljice - za umirjenost in potrpežljivost.
Med invazivne rastline spada tudi japonski dresnik. Zaradi vsesplošne uporabe v tradicionalni medicini ima v Aziji status božanstva. Korenina japonskega dresnika vsebuje resveratrol, ki blagodejno vpliva na srčno-žilni sistem. Je močan antioksidant, ki pomaga zdraviti naš imunski sistem.
Invazivni rastlini sta tudi kopriva in zlata rozga, obe pa dobro vplivata na sečila in odvajanje vode iz telesa.
Po učni uri smo si natočile izvir-sko vodo in se odpeljale še do Term Snovik, kjer imajo na zelenici ob apartmajih urejen zeliščni vrt. Od ginka, baldrijana, mete, melise, bazilike, šetraja, majarona, žajblja, rožmarina do aronije, rumene rozge in sivke.
Jesen že kaže svoj obraz, zato se narava pripravlja na počitek. Vse rastline na vrtu bodo zaživele in vzcvetele v vsej svoji lepoti, ko jih bo obsijalo spomladansko sonce.
Druženje smo zaključile na sončku, ob dobri kavici in klepetu, ki smo ga močno pogrešale.
In ne pozabimo: rožice nam pomagajo pri spreminjanju čustev iz negativnih v pozitivne.
Marina Kopač Foto: Metka Ravnikar
Čestitka ob dnevu * reformacije
Spoštovane občanke in občani,
ob dnevu reformacije, ko protestanti in vsi Slovenci praznujemo spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ko nas je naš rojak Primož Trubar tudi prvič oklical za Slovence ter nas s prvo knjigo v slovenskem jeziku vpisal med civilizirane narode, vam iskreno čestitamo!
Vabimo vas, da se nam pridružite pri preučevanju Svetega pisma vsak četrtek ob 18. uri oziroma vsaki drugi teden na naših nedeljskih bogoslužjih ob 10. uri.
Vesela novica Domžale, evangelijska protestantska skupnost, Ljubljanska cesta 104, Domžale
letnik lxi | oktober 2021 | številka 10	slamnik | 19
slamnik@kd-domzale.si
društva
Društvo Šola zdravja množično obiskalo slovenski dan športa v Tivoliju
Ob slovenskem dnevu športa, 23. septembra, so se člani Društva Šola zdravja množično udeležili prireditve v ljubljanskem parku Tivoli.
društvo šola zdravja Praznik, ki ga v svetu poznajo le še v sedmih državah, je namenjen spodbujanju športnega duha in promociji zdravega življenja. Eden večjih dogodkov je bil v Tivoliju, kjer so obiskovalci lahko spoznavali raznolike športe in se v njih tudi preizkusili. Brez športa oziroma gibanja enostavno ne gre, kar so potrdili tudi člani Društva Šola zdravja, ki so telovadbi 1000 gibov zvesti pol ure vsako jutro. S tem sporočajo vsem, da se je treba redno razgibavati. Ali kot je rekla prisotna evropska komisarka Mariya Gabriel: »To je čudovit vzor, kajti z nacionalnim dnevom športa Slovenija sporoča, da je šport zdravje.« Podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Cr-nek je v svojem nagovoru prisotnim večkrat omenil Društvo Šola zdravja. 'Oranžne' telovadke in telovadce
je dal za zgled mlajšim, saj so vzoren primer dobre prakse.
Med raznolikostjo športov, ki so jih udeleženci lahko preizkusili, je bila tudi telovadba 1000 gibov. Vodila jo je strokovna sodelavka Društva Šola zdravja, kineziologinja Eva Jeza. Po končani telovadbi so se obiskovalci lahko preizkusili na različnih poligonih, nekateri pa so se peš odpravili do predsedniške palače na dan odprtih vrat. V imenu predsednika Republike Slove-
nije Boruta Pahorja je prisotne nagovoril Miroslav Cerar, slovenski olimpionik. V nadaljevanju je sledil ogled poslopja predsedniške palače in delovnega prostora predsednika republike.
Člani Društva Šola zdravja so s prepoznavno oranžno barvo oblačil obarvali Ljubljano, najprej Tivoli, potem pa še središče mesta. Prišli so z različnih koncev Slovenije, da lahko skupaj praznujejo praznik športa.
NEDA GALIJAŠ
(K)
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06
Delovni čas:
pon. - pet.: 800 - 1200, 1500 - 1800 sobota: 900 - 1200
Izlet, začenja se pestra športna dejavnost
Ob upoštevanju vseh ukrepov, povezanih s covidom-19, se aktivnosti Društva upokojencev Domžale nadaljujejo tudi v teh jesenskih mesecih.
društvo upokojencev domza-
le Lepo vreme je spremljalo tudi njihov izlet v Ribnico in Kočevje, poln zanimivosti in znamenitosti, povezanih z zgodovino in sedanjostjo teh dveh lokacij, kjer so lahko uživali v prijetni družbi in lepi naravi.
Avtobus jih je naprej popeljal do gostilne Tušek, prijazno postajo med Ribnico in Kočevjem, kjer so posebej znani po manjšem živalskem vrtu, kjer ne manjka niti medved, po katerem so ti kraji, posebej pa Kočevsko, zelo znani. Naslednja postaja je bila Kočevje, mesto prvič omenjeno v 13. stoletju, ko je postalo trg. Ima bogato zgodovino in je znano predvsem po dogodkih iz druge svetovne vojne.
Po obisku Kočevja so izletniki nadaljevali prijeten dan z obiskom Rokodelskega centra Ribnica, kjer so jim predstavili zanimive dejavnosti, med njimi tudi izdelovanje leskovih viter in pletenja košaric, z zanimanjem so si ogledali tudi delo lončarja. Še bolj zanimivo je bilo v muzejski trgovinici s pestro ponudbo unikatnih rokodelskih izdelkov, ki bodo nekatere še dolgo spominjali na prijeten izlet. Sončno jesensko popoldne je bilo pod vodstvom strokovnega vodiča namenjeno sprehodu po Ribnici, ogledu nekaterih najpomembnejših zanimivosti, pa tudi pripovedi o zgodovini suhe robe, po kateri je to ob-
Od 1. do 3. oktobra 1943 je namreč v tamkajšnjem Sokolskem (danes Še-škovem) domu pod geslom Narod si bo pisal sodbo sam iz Cankarjevega dela Hlapci potekal zbor slovenskih odposlancev. Udeleženci izleta so se sprehodili skozi mestno jedro, izvedeli več o razvoju mesta, rudarjenju, domači obrti in o Kočevski Reki, ki je bila po vojni zaprto območje. Zadnji del obiska Kočevja je bil namenjen postanku ob Kočevskem jezeru, znanem tudi po imenu 'rudniško jezero', ki je nastalo zaradi izkopa rjavega premoga.
močje posebej znano. Obogateni z novimi znanji, predvsem pa s prijetnim druženjem so se izletniki vrnili na svoje domove, kjer že nestrpno čakajo naslednje potovanje po naši domovini.
Društvo upokojencev Domžale obvešča, da bo brezplačni prevoz starejših organiziran od 2. novembra 2021.
Naročila sprejema logistični center pri Društvu upokojencev Domžale vsak delavnik med 9. in 12. uro na telefonski številki 051 262 100.
Svetovni dan miru
21. september je Generalna skupščina organizacija Združenih narodov že pred časom razglasila za svetovni dan miru.
Pa še povabilo! Tako kot izleti Društva upokojencev Domžale med bolj priljubljene dejavnosti spadajo tudi športno-rekreacijske dejavnosti, na katere bi želeli posebej povabiti vse tiste, ki bi radi balinali, igrali šah, hodili, plesali, igrali bovling ali biljard. Pokličite ali pridite osebno na DU Domžale, Ulica Simona Jenka 11. Tako boste izvedeli vse o športno-rekreativnih dejavnostih in se boste lahko vključili v programe, ki vas bodo zanimali oziroma v katerih bi radi delovali in sodelovali.
Sekcije so s svojimi športno-re-kreacijskimi dejavnostmi že začele. Če se jim želite pridružiti, ali imate kakšen predlog, s katero dejavnostjo bi še obogatili področje športa in rekreacije, pokličite na telefonsko številko 041 692 495, Boris Čampa, vodja odbora za šport, ali na telefonsko številko tajništva društva 01 724 19 04. Zelo veseli bodo vašega klica, še posebej pa tudi vašega obiska.
Za vse, ki bi radi obiskali Društvo upokojencev Domžale, pa še informacija, da so uradne ure v zimskem času, od oktobra do marca, vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11, ure.
In še posebno obvestilo: Vsi, ki niste mogli koristiti turističnih bonov, ki jih je zagotovila vlada za leto 2021 lahko naročite za bon 100 evrov,12 kosil, ki vam jih bodo po naročilu pripeljali na dom. Vendar morate izpolniti obrazec, ki vam ga lahko dostavimo na dom. Če ste zainteresirani, pokličite vodjo odbora za socialne zadeve, invalide ter projekta starejši za starejše ter Demen-ci prijazne točke, Marijo na tel. 031 623 114 kadarkoli in pomagali vam bomo pri tem. Dobrodošli!
VERA VOJSKA FOTO: DU DOMŽALE
Osrednja slovesnost na Magistratu
Dan nenasilja in premirja zagotavlja priložnost posameznikom, organizacijam in narodom, da se zavežejo, da se vključujejo v ukrepe za izgradnjo kulture miru.
Nevednost in nepoznavanje kultur drugih je skoraj vedno vir nestrpnosti, sovraštva in končno konflikta - vojne. Do navzkrižja interesov pride, ko pojenja dialog ali celo preneha.
V večini evropskih prestolnic na ta dan potekajo pohodi miru. Tako je v Ljubljani pohodnike, prisotni smo bili tudi vojni veterani 1991 iz Domžal, spremljal Orkester slovenske policije. Pred Magistratom, kjer je bila osrednja slovesnost, je spregovoril direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar, ki je
med drugim povedal, da ukvarjanje z najtemnejšimi platmi in obdobji človeškega bivanja, kar vojna in vse z njo povezano nedvomno je, vsakomur, ki premore dovoljšno mero empatije, prinaša vrsto bridkih spoznanj, obenem pa tudi razumevanje sila kompleksnih in težko dojemljivih dogodkov in pojavov.
Udeleženci pohoda, predvsem vojni veterani različnih obdobij, najbolje vemo, kako je na svetu živeti brez miru, zato kulturo miru najodločneje podpiramo. Še naprej gradimo trajnosten, demokratičen, miren in pravičen svet. Svet, v katerem človek človeku res nikoli ne bo zmogel biti brat, a tudi človek človeku volk ne smemo postati.
JANEZ GREGORIČ
Književni večer v Domžalah
V soboto, 9. oktobra, je Bošnjaško kulturno društvo RUH na Cesti talcev 8 v Domžalah organiziralo književni večer.
bošnjaško kulturno društvo
ruh Organizacija je potekala po navodilih NIJZ, vsi prisotni so izpolnjevali PCT pogoj ter bili ustrezno zaščiteni. Primerno temu je bila tudi udeležba prilagojena.
Tema književnega večera je bila poezija. Namreč, Bošnjaško kulturno združenje RUH ima v svojih vrstah ljudi, ki radi pišejo in recitirajo pesmi. Moderator večera je bil Ra-sim Hairlahovic, ki je večer začel z govorom o ogromnem vplivu poezije in na splošno o vplivu književnosti na oblikovanje kulturnih vrednot bošnjaškega naroda. Prvi je z recitacijami začel predsednik društva Alem Kasumovic, ki je recitiral pesmi sodobnega sarajevskega pesnika Mustafe Širbica. Potem pa je nadeljeval z izborom pesmi iz zbirke poezije Pola, pola avtorja Sefadi-
na Koraca, ki je sicer član društva. Pesmi znanega bošnjaškega pisatelja Savfeta-bega Bašagica s konca 18-tega stoletja je deklamiral Haris Odobašic. Sefadin Korac pa si je za ta večer poezije izbral izjemne pesmi Alema Kasumovica ter Harisa Odobašica, ki bosta s pomočjo bošnjaškega kulturnega društva RUH kmalu izdala tudi lastne pesniške zbirke. Na koncu uradnega dela večeri se je vsem prisotnim prijazno zahvalil moderator Rasim Hairla-hovic z željo, da se tovrstni dogodki pogosteje organizirajo.
Na razpolago sta bila čaj in kava, na mizah pa pripravljeno drobno pecivo in sokovi. Tudi za otroke je bilo poskrbljeno, na voljo so jim bile otroške knjige ter veliko razliničnih igrač.
SEFADIN KORAČ FOTO: FARUK KRUPIČ
io | slamnik
DRUŠTVA
številka 20 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
Za začetek 25 študijskih krožkov
Kakor vsako leto je tudi letos v septembru Univerza za tretje življenjsko obdobje - Društvo Lipa Domžale za vse, ki so jih želeli obiskati in se pred novim študijskim letom prepričati, da bodo med programi našli nekaj zase, 20. in 21. septembra 2021 pripravila dneva odprtih vrat.
UNIVERZA ZA TRETJE SOLSKO OBDOBJE - DRUŠTVO LIPA DOMŽALE
Namenjena sta bila podrobnejšemu prikazu programov in izdelkov posameznih študijskih krožkov, pa tudi pogovorom z mentorji, dosedanjimi študenti in študentkami, ki so skušali odgovoriti na vsa vprašanja številnih obiskovalcev. Pretežno generacija tretjega življenjskega obdobja, ki ga imenujemo tudi jesen življenja, med njimi so bili bodoči študenti in študentke tako iz občine Domžale kot iz bližnjih sosednjih občin, je pri tem pokazala veliko zanimanje, vedoželjnost, pravo otroško radovednost, kaj vse lahko obiskujejo v domžalski Lipi. Med njimi je bilo tudi mnogo tistih, ki so se doslej udeleževali le njihovih prireditev ter
se ob njih prepričali, kaj vse lahko pridobijo, če bodo postali študenti in študentke Društva Lipa Domžale.
Sicer pa se je novo študijsko leto 2021/2022 v začetku oktobra že začelo in slušatelji pridno usvajajo nova znanja pa tudi nove spretnosti, o čemer lahko preberete tudi na njihovi internetni strani. 2021, o novem študijskem letu pa je za portal Domža-lec.si Marjan Ravnikar, predsednik Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, med drugim povedal, da društvo z različnimi aktivnostmi združuje generacijo v tretjem življenjskem obdobju, ki pri posameznih študijskih krožkih pridobiva ali obnavlja znanja tujih jezikov, se udeležuje kulturnih dogajanj in delavnic, v športno-rekreativnih sku-
Občni zbor in piknik ŠD Domžale
Na prvo septembrsko soboto je Šahovsko društvo Domžale organiziralo tradicionalni poletni piknik, ki ga prirejajo vsako leto ob začetku novega šolskega leta.
ŠAHOVSKO DRUŠTVO DOMŽALE
Tokrat so ga združili z občnim zborom, saj ga v pomladnih mesecih zaradi epidemioloških razmer niso mogli. Odziv članstva je bil zelo dober, saj je bila udeležba največja doslej, piknika, pred tem pa še občnega zbora, se je udeležilo kar 40 članov in podpornikov društva. Srečanje je potekalo ob odbojkarskih igriščih za domžalskim bazenom, kjer so udeleženci lahko uživali ob igranju iger z žogo, namiznega nogometa ter seveda šaha. Sami so tudi poskrbeli za hrano z žara. Na občnem
zboru, ki ga je vodil Boštjan Grošelj, so sprejeli poročilo o poslovanju društva v letu 2020 in njegovem delu. Predsednik društva Lan Timotej Turek je razglasil uspehe društva v zadnjem letu ter podelil pokale zmagovalcem cikla turnirjev šahovskih šol. Tudi letos so piknik zaključili s šahovskim turnirjem v posešenem šahu. Zmagal je mladi up domžalskega šaha Rudi Olenik Čampa, drugi je bil aktualni državni prvak v pospešenem šahu Jure Pla-skan, tretji pa Bojan Osolin.
J. S.
pinah poskrbi za svoje fizične sposobnosti, v zanimivih strokovno vodenih izletih obiščejo kulturne, naravne in zgodovinske zanimivosti doma in v tujini.
Ne pozabite pa, da je vpis za letošnje študijsko leto še odprt. Morda se za obisk odločite tisti, ki se na upokojitev šele pripravljate, tudi mlajši, ki si želite novih znanj. Če pa med 25 zdajšnjimi študijskimi krožki ne najdete tistega, ki vas zanima posebej, ostajajo možnosti, da se na vašo pobudo ustanovi še kakšna oblika dela, le predlagati jo morate. Za ilustracijo prijetnega dogajanja v Društvu Lipa Domžale pa nekaj odlomkov iz prispevka pod naslovom Sejm bil je živ. Prodal i on je Lahom tam par volov ... (Anton Aškerc), v katerem povzemam začetek dela skupine etnologov, kot ga je zapisala animatorka
Manica Perdan Ocepek. Kompleten prispevek pa lahko preberete na in-ternetni strani Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale.
»Oktober je mesec sejmov, žegnanj in s tem pomembnih srečevanj. Ko so opravili večino poljskih del, so se ljudje lahko posvetili še drugim dejavnostim, gospodinje pa so iz pospravljenih pridelkov lahko pripravile praznične jedi, tudi potice... Na sejmih so prodajali, kupovali, menjavali, predvsem pa so se družili. Mladi so se srečevali in si darovali robčke in lectova srca . Na semanji dan pa so vladala tudi stroga pravila, saj je veljal 'sejemski mir', ko se ni smelo nositi orožja in so prepovedovali pretepe.
To je povzetek naše 'šolske ure', ko smo se zbrale skoraj vse slušateljice etnologije pri Lipi. Zelo smo se razveselile vseh, ki so lahko prišle, posebej pa tistih, ki so premagale zdravstve-
Ponosni na delo društev
Praznik Krajevne skupnosti Jarše - Rodica
ne težave in se nam znova pridružile. Uro smo zaključile prej, da smo lahko še praznovale, saj imamo v začetku oktobra kar štiri sošolke rojstne dneve. Marinka pa je obhajala jubilejni rojstni dan, zato je v dar prejela za vsako desetletje po eno vrtnico, pa še eno za zdravo in zadovoljno novo, v katerega je stopila. Počastila nas je s slastnimi krhkimi flancati, Majda je prinesla veliko doma narejenega peciva, Ana pa 'na slano' narejene ma-fine. Četrta slavljenka Manica pa je poskrbela, da je odneslo zamašek na steklenici. Ob pesmi Kolk'r' kapljic tol'ko let ... smo nazdravile v upanju, da bomo letos lahko kontinuirano nadaljevale z druženjem pri Lipi.«
Vsem jubilantkam še enkrat vse najboljše!
Vera Vojska Foto: Društvo Lipa Domžale
FOLKLORNA SKUPINA ČEŠMINKE, DOMŽALE
VABIMO
moške plesalce, da se nam pridružite.
Informacije in prijave na
telefonski številki 041 228 754, Boža Bauer.
Ohranjajmo kulturno izročilo naše občine!
Zabavna in humanitarna prireditev
KOSTANJEV PIKNIK
v soboto, 6. 11. 2021, z začetkom ob 11. uri
ORGANIZATORJA:
DRUŠTVO KONDICIJA, stanje telesa in duha, Domžale GOSTIŠČE JAMARSKI DOM na Gorjuši, Domžale
SODELUJOČI:
Smučarska zveza Slovenije
Smučarsko skakalni klub Sam Ihan
Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale
Pedagosko raziskovalni center za konjerejo Krumperk
Erdani šport Domžale
PROGRAM:
•	pogostitev vseh obiskovalcev z okusnim hladno-toplim prigrizkom
•	jeseni v pozdrav - peka kostanja
•	pozdrav bogu Dionizu - pokušina letošnjega mošta
•	skakalnica za najmlajše ob nadzoru in s trenerskimi nasveti skakalcev Smučarske zveze Slovenije
•	odhod v podzemlje - spoznavanje z jamarstvom in obisk Železne jame pod vodstvom usposobljenih jamarjev Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale
•	preizkus koles pod vodstvom predstavnikov Trgovine Erdani šport
Zabava ob glasbi pri gostišču Jamarski dom.
Vabimo vse, ki imate to soboto čas, predvsem pa dedke in babice ter vnuke in vnukinje. Pridite se zabavat, preživite z nami en čudovit dan, ki vam bo dal nove pozitivne energije, sproščenosti in notranjega zadovoljstva. Naša želja je, da stkete nova poznanstva in prijateljstva.
Ker bo vsem ta dan marsikaj dano, vas bomo zaprosili za prostovoljne prispevke. Zbrana sredstva bodo podarjena za dober namen socialno ogroženim.
ks jarSe - rodica Krajevna skupnost Jarše - Rodica prav vsako leto pripravi slovesnost ob prazniku krajevne skupnosti. Letos sta ob prazniku krajanom s svojim nastopom prijetne trenutke podarila Mešani pevski zbor Klas Groblje pod vodstvom Roka Rakarja in Folklorna skupina FD Groblje Domžale, ki jo vodi dr. Franci Hribovšek, umetniška vodja pa je Nevenka Unk Hribovšek.
Dobro obiskana prireditev se je začela z nagovorom predsednika sveta KS Jarše - Rodica Antona Ko-šenina, ki je prisotne spomnil na pisne omembe vseh treh krajev, ki sestavljajo to KS. Groblje so bile prvič omenjene leta 1301, Jarše 1319, Rodica pa 1426, na kratko pa se je sprehodil tudi skozi zgodovino vseh treh krajev. Omenil je pomen mlinščic, na katerih je bilo včasih šest mlinov in dve žagi, kar je spodbujalo gospodarski razvoj tega območja, se ustavil pri gradnji društvenega doma, začetkih dela gasilskega društva, ustanovitvi župnije ter kulturnega društva, ki je bilo pravzaprav gnezdo, iz katerega je poletela vrsta kulturnih in drugih društev. Posebej je omenil tudi Oktet bratov Pirnat, zelo aktivno dramsko sekcijo ter izpostavil velik pomen vseh društev za prijetnejše in pestrejše življenje v krajevni skupnosti. Ob koncu je čestital ob krajevnem prazniku, zaželel prijetno praznovanje in izrazil željo, da bi društva tudi v prihodnje tako uspešno sodelovala v delu in življenju vseh treh krajev, krajani in krajanke pa tudi v prihodnje s svojimi idejami in pobudami prispevali k razvoju kraja.
Kot že zapisano, sta v kulturnem programu sodelovala Mešani pevski zbor Klas Groblje, katerega začetki segajo v leto 1993 in se lahko pohvali z vrsto priznanj in pohval ter nastopov, kjer so vselej navduševali ljubitelje zborovske pesmi. Vodi jih Rok Rakar, z obema nastopoma so navdušili, posebej pa je ostala v spominu pesem Jaz vem za deželo ...
Navdušili so tudi plesalci in plesalke Folklorne skupine Folklornega društva Groblje Domžale, ki v naslednjem letu praznujejo 15. rojstni dan. V vseh letih obstoja so bili povsod dobrodošli, tako doma kot v tujini, zelo opaženi na različnih srečanjih, še posebej pa prepoznavni po prireditvah V Grobljah kot nekoč, otroškem festivalu Pleši, pleši črni kos ter romanju k sv. Not-burgi. Njihovi gorenjski, dolenjski, koroški in novi prekmurski plesi v izvirnih narodnih nošah so povsod
sprejeti z glasnim aplavzom, še posebej pomembna pa je tudi njihova vloga pri seznanjanju mlade generacije s kulturno dediščino. V prvem delu so se predstavili s prekmurskimi, v drugem pa imenitno zaplesali dolenjske plese. Pri njihovem plesu so zelo pomembni tudi godci, ki so navzoče razveselili z Avsenikovo Golico in Slakovo V dolini tihi. Prireditev je povezovala Barbara Šestak.
Praznovanje je bilo živo in veselo, preplet plesa in pesmi je še enkrat več navdušil prisotne, ki so plesalcem in pevcem pomagali pri zadnji, za Groblje že tradicionalni Nocoj je ena lušna noč ter jih spomnili na številne nastope obeh društev, ki jim tudi v prihodnje želimo veliko uspehov, kakor tudi KS Jarše - Rodica.
Vera Vojska Foto: Viljem Kaker
letnik lxi | oktober 2021 | številka 10
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 21
V	I	v
društva | starejsi
Zavod Sai Tapasya v novembru pripravlja celostne delavnice za delo na sebi
Na prelomu leta se v zavodu Sai Tapasya pripravljajo duhovne delavnice, ki celostno obravnavajo človeka in njegovo poslanstvo.
V teh časih je delo na sebi še kako potrebno, zato so občani Domžal vabljeni, da se nam pridružijo na meditacijah in obravnavi modrosti starih kultur za razumevanje sebe in našega razvoja. Skupaj bomo odkrivali znanje, ki nas vodi iz materialnega v pravo intuitivno življenje v energiji. Naš cilj ni vedeti, pač pa videti - svet je naše ogledalo, ki nam ves čas ponuja odgovore na vsa vprašanja.
Program je namenjen tistim, ki čutijo, da so pripravljeni za delo na sebi in si želijo posvetiti trajno-stnim spremembam v življenju, jih zanima zakladnica znanja duhovnih kultur, čutijo, da življenje ponuja več, kot nam predstavlja sodobna družba, in razumejo, da duhovnost ni le vadba, pač pa stalno učenje in način življenja.
Kaj nas čaka na delavnicah? Za nas je pomembno, da se poznamo ne le kot fizično telo, pač pa kot zavest na več nivojih. Posvečamo se predvsem samoopazovanju in spoznavanju lastnih energij. Spoznamo eterična telesa in njihove značilnosti, da globlje začutimo, kdo in kaj smo. Posvečamo se osebnim rojstnim energijam in se uvedemo v branje energij v svojem okolju, saj ima vsaka oseba, vsaka stvar okrog nas svojo frekvenco.
Delo bo potekalo v manjši skupini v naših prostorih, teme pa kljub okvirnemu programu spoznavamo glede na energijo in potrebe skupine. Prvi sklop delavnic v šolskem
letu 2021/2022 bo potekal v trimesečnem obdobju od 11. novembra 2021 do 3. februarja 2022, vključuje pa večerne delavnice (ob četrtkih), eno vikend delavnico, individualno posvetovalno uro ter gradivo.
Kaj pa pravzaprav je tapasya? Joga tapasya ni fizična joga pač pa joga discipline uma pod vodstvom Šri Širdi Sai Babe. Besedo 'tapasya' lahko prevedemo kot 'to, kar je ro-
jeno iz ognja', v praksi pa predstavlja očiščenje in nadzor nad umom, govorom in dejanji ter posledično našo osvoboditev.
Šri Širdi Sai Baba (na sliki) je po odhodu v samadhi leta 1918 ostal parambrahman za dobo naslednjih 700 let in dalje vodi človeštvo po poti popolne preobrazbe.
Občane Domžal vabimo, da nas za več informacij kontaktirajo po elektronski pošti info@saitapasya. si ali pa nas pokličejo na telefonsko številko 031 209 410 (Eva).
Srečanje sošolcev ob 50. obletnici zaključka Osnovne šole Radomlje
Srečanje sošolcev ob 50. obletnici zaključka osnovne šole Radomlje se je odvijalo v septembru letos na Homcu v Gostilni Repanšek.
Prva generacija šolarjev, ki je vstopila v prvi razred novo zgrajene moderne in svetle šolske stavbe v septembru 1963 v Preserjah pri Radomljah, je zaključila šolanje leta 1971. Z novozgrajeno šolo na desnem bregu Kamniške Bistrice je zaradi povečanega števila osnovnošolcev v okrožju po 75 letih izgubila primat za tisti čas lepa šola Radomlje. S tem pa se je povečalo tudi očem nevidno tekmovanje med krajema obeh bregov Bistrice. V A oddelku naj bi bili Radomlja-ni, v B pa Preserci in Homčani. Priključila se je tako tudi šola Homec ter podružnični šoli Rova in del jar-ške šole.
Udeleženci jubilejnega srečanja, opremljeni z zbornikom Z roko v roki iz preteklosti v prihodnost : ob 125-letnici šolstva v Radomljah in 50-letnici šole Preserje pri Radomljah (za vsakega udeleženca zbornik darilo aktualne ravnateljice šole Ane Nuše Kern), so zbrani osem let po izidu zbornika praznovali kot prva generacija zlato, 50. obletnico zaključka osemletke v novi šoli Preserje pri Radomljah.
Na slovesnem dogodku se je na Homcu zbralo 27 sošolcev. Dogodek pa sta s svojim odzivom na vabilo počastili učiteljici Ivanka Zobavnik, razredničarka 3. b, in učiteljica telovadbe Jožica Česnik Žogca. Ob plakatu s skupinskimi fotografijami po razredih smo obnovili pot od otroštva do mladostništva, spominja-joč se osnovnošolskih učiteljev, ki so pustili sledove. Srečanje je potekalo v znamenju slovesa ob tragični izgubi dveh sošolcev, Branke Nah-tigal por. Miklavc in Igorja Lipov-
ška Lipeta v avgustu letos. Z minuto molka smo počastili spomin na njiju, ki sta bila srčna udeleženca srečanj ter spomin na vse pokojne sošolce in učitelje. Ob zborniku pa smo obudili tudi spomin na nastanek šole, ki je bila tako takrat kot zdaj moderna, svetla, lepa in je s
pedagoško klimo sicer zelo selektivne osemletke. Žal pa se srečanja niso mogli udeležiti učitelji: Momo Lisičic, telovadba, Francka Jurjevec, razredničarka 4. a, Nada Urbanija, kemija-gospodinjstvo, Rija Preskar, slovenščina in srbohrvaščina, razredničarka 6.-8. b. V domu pa smo
Skupinska fotografija srečanja prve generacije osmošolcev ob 50. obletnici zaključka šolanja v novi OŠ Radomlje (1963-1971) na Homcu, septembra 2021 z učiteljicama Ivanko Zobavnik in Jožico Česnik Žogco.
prizidki taka še danes. Ob listanju zbornika smo se zaustavili pri prvem ravnatelju, graditelju šole Brunu Kocbeku, pri zapisih učiteljev in učencev, prebrali tudi del spominov na šolo sošolca Lipeta. Ob fotografijah učencev glasbene šole, ki je delovala na šoli, folklorne skupine, pevskega zbora in ostalih mnogoterih dejavnosti pa smo podoživeli srčnost mentorjev. Ob fotografijah požrtvovalnih kuharic in hišnika z velikim občutkom za lepo smo obudili spomin na pozitivno
obiskali učiteljici Rezko Merčun in Marijo Grilj.
Za sklep srečanja smo razrezali dve torti, A in B. Nekdaj rivali smo sedeli za isto mizo, srečni, da smo lahko skupaj podoživeli del mladosti, spominjajoč se, da smo se pravzaprav vsega, kar smo potrebovali za življenje, naučili že v osnovni šoli.
MARJETA CERAR FOTO: ANDREJ REPANŠEK
Zlatoporočenca Suzana in Janez Kotnik
V soboto, 23. oktobra 2021, prav na dan, ko sta pred 50 leti sklenila zakonsko zvezo, sta zakonca Suzana in Janez Kotnik iz Preserij v družbi domačih in prijateljev v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale praznovala zlato poroko.
Pred podžupanom Marjanom Ravnikarjem sta obnovila obljubo, dano pred petimi desetletji, in postala zlatoporočenca. Ob jubileju sta prejela številne čestitke in dobre želje. Podžupan jima je izročil spominsko darilo ter jima v imenu župana in občine zaželel veliko zdravja in sreče ter se jima zahvalil za vse, kar sta dala lokalni skupnosti.
Zlatoporočenca sta z velikim veseljem praznovala zlato poroko, posebej srečna, ker je ob tem sodelovala vsa družina, posebej sin Janez in žena Sabine ter snaha Andreja, žena sina Borisa. Vsi so se trudili, da je bil za očeta in mamo praznični dan - eden najlepših dni v njunem življenju.
Zlatoporočenec Janez Kotnik se je rodil 13. decembra 1947 v vasici Vr-hovlje 10 na velikem gruntu, kjer sta oče Janez in mama Frančiška vzgajala pet otrok, Janez pa je bil najstarejši. Dela ni manjkalo. Obiskoval je OŠ Brdo. Življenje je bilo skromno, delovno, kmetija skoraj premajhna za družino, saj starša nista bila zaposlena. Skromni so bili, a nikdar lačni. Rad je imel vse športe, posebno pa šah, ki ga je igral vse do 20. leta. Po koncu osnovne šole je obiskoval poklicno šolo v Domžalah in kot strojni ključavničar kratek čas delal v privatni delavnici. Po voja-
ščini je, kot veliko mladih tedaj, razmišljal o odhodu v Nemčijo, a dobil priložnost v Induplati in v kolektivu delal vso svojo delovno dobo.
Zlatoporočenka Suzana se je rodila 8. maja 1951 na Viru v družini Kimovec ter ime dobila po teti - nesojeni krstni botri. Mama Frančiška je bila zaposlena v Induplati, oče Franc v gradbenem podjetju, sama pa je že zelo zgodaj varovala šest let mlajšega brata, in tudi kuhala. Po osnovni šoli v Domžalah in dveh letih dela v Lipu, je našla delo v In-
duplati, ki je v življenju zlatoporo-čencev pomembna postaja. Spoznala sta se v tkalnici, ona kot predde-lavka in Janez kot mojster, in sta si bila všeč. Sledilo je leto obiskovanja kina v Radomljah, sprehodov v So-uvanov park, danes Arboretum Volčji Potok. Prav veliko časa za skupno druženje ni bilo. Delo na štiri šihte ju je ločevalo, posebno ob vikendih. Zelo kmalu sta razmišljala o skupnem domu in temelje sedanjega doma v Preserjah postavljala dan pred poroko. Ta je bila 23. ok-
tobra 1971 - cerkvena v Dobu - tudi ob zlati poroki, uradna pa v Domžalah. Skupno življenje sta začela na nevestinem domu na Viru, gradila hišo in se veselila rojstva prvega sina Borisa v letu 1972. Za njim ju je razveselil Primož, nato Janez, medtem ko sta morala na Iztoka kar malo počakati. Zlatoporočenec je ob gradnji hiše ob delu opravil tekstilno srednjo šolo in se vpisal na fakulteto, vmes pa opravljal tudi pomembne funkcije v sindikatu in se komu tudi zameril, ker se je vedno, tudi kot obratovodja, potegoval za pravice zaposlenih.
Vse življenje ju spremljajo delavnost, skromnost, spoštovanje in prijaznost, kar sta podedovala od staršev, morda pa tudi zlato poroko, ki sta jo proslavila tudi oba njuna starša. Vse pozitivne vrednote, pa tudi varčnost in hvaležnost, skušata prenesti na sinove in njune družine. Zadovoljna sta z njimi, veselita se uspehov in imata rada vseh šest vnukov. Drug drugemu pomagajo, tudi v lepo urejeni hiši, kjer ne manjka rož in zelenja. Domači so jima hvaležni za skrb in pomoč.
Zlatoporočenka je članica Medobčinskega društva invalidov Domžale, s katerim rada preživljata čas v toplicah, posebej so jima ljube Moravske, Rada pogledata šport na televiziji,
gospoda Janeza posebej navdušujejo smučarski skoki, gospa Suzana pa ne pozabi tudi na kakšno nadaljevanko. Imata vsak svoj računalnik in igrici Farmville namenita kar nekaj časa.
Živiš s tistim, kar imaš, pravi zlatoporočenec Janez in se z ženo prav nič ne pritožuje zaradi pokojnine. Po osamosvojitvi je bil član slovenske ljudske stranke, danes pa ves čas namenja domu. V obredu zlate poroke sta si zamenjala prav tista poročna prstana, ki sta ju povezala pred 50 leti, čeprav je svojega pred leti zlatoporočenka izgubila. Usoda pa je hotela, da so ga prav pred kratim našli v zemlji okoli hiše.
Posebnih želja nimata - zdravje zase in za domače, pa bo šlo - morda celo do biserne poroke, kdo ve. Privoščimo jima prijazno jesen življenja ter veliko zdravja in sreče ter veselja med domačimi.
Vera Vojska Foto: Janez Ravnikar
OBČINA DOMŽALE
22 | slamnik
aktualno
številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
KJER JE VOLJA, JE POMOČ
Trideset let poklicnega gasilstva v občini Domžale
Pomemben del usposabljanj so bile tudi večje zaščitno-reševalne vaje v organizaciji štaba Civilne zaščite Občine Domžale. Fotografija je nastala leta 2000, ko je bila izvedena velika zaščitno-reševalna vaja na objektu SPB Domžale.
Leta 2005 je Občina Domžale s pomočjo številnih donatorjev kupila gasilsko avtolestev in jo v oktobru 2005 slovesno predala v uporabo. To je bil največji projekt v zgodovini CPV Domžale. Na fotografiji so takratni poveljnik CZ Franci Anžin, podžupan Toni Dragar, županja Cveta Zalokar Oražem, direktor Helios TBLUS, d. o. o. Marko Vresk, vodja CPV Domžale Rudi Volčini, Drago Brojan - CPV Domžale in predsednik Gasilske zveze Domžale Marjan Slatnar.
Vera Vojska Foto: arhiv CZR
Center za zaščito in reševanje Domžale letos praznuje peti rojstni dan, odkar je začel s svojim delovanjem kot javni zavod. Lahko pa bi zapisala tudi 31., saj je bil Center požarne varnosti skupna investicija nekdaj velike občine Domžale in nekdanjega podjetja Helios, slavnostno odprt oktobra 1990. Center je bil glede na slovenske razmere velika posebnost, saj je bilo z njim praktično izpeljano sodelovanje med gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi. Preden začnem brskati po zgodovini te pomembne institucije, pa še kratka definicija te, za našo občino pomembne ustanove: Javni zavod Center za zaščito in reševanje Domžale opravlja javno gasilsko službo ter naloge zaščite in reševanja za občino Domžale, Upravo RS za zaščito in reševanje, Dars, sosednje občine ter podjetja Helios Tblus, d. o. o., Količevo Karton, d. o. o., in Lek, d. d.
Naša skupna požarna varnost bo večja
Uradno odprtje Centra požarne varnosti Domžale (CPV) je bilo 16. oktobra 1990 na Količevem, ko je bila organizirana slovesnost ob prisotnosti tedanjih ministrov slovenske vlade. Njegov cilj je bil usmerjen v prizadevanje za večjo požarno varnost v podjetjih in lokalni skupnosti. Z delovanjem je center začel 15. junija 1991, in sicer z ekipo treh gasilcev v izmeni za prvo posredovanje v primeru požarov in drugih nesreč. Ekipa poklicnih gasilcev ter organiziranost centra se je iz leta v leto razvijala, pridobivala je večje dolžnosti in pristojnosti. Poleg primarnih dveh nalog, zagotavljanja požarne varnosti v podjetju Helios in izvajanja javne gasilske službe, je z letom 1994 CPV Domžale postal t. i. gasilska enota širšega pomena. Najprej jih je Uprava RS za zaščito in reševanje pooblastila za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, leta 1997 pa so pridobili pooblastilo za posredovanje ob nesrečah v cestnem prometu.
CPV Domžale je poleg osnovne dejavnosti: zagotavljanja visokega nivoja požarne varnosti v podjetju Helios, za katero je bila po letu 2010 enota organizirana na dveh lokacijah: na Ko-ličevem in v Medvodah, vse bolj vpet v preventivno in izobraževalno dejavnost. Gasilska služba, ki je že od samega začetka prisotna 24 ur na dan, je tesno sodelovala s Prostovoljnim industrijskim društvom Helios. CPV je z usposabljanji zaposlenih v Heli-osu skušal doseči višji nivo požarne varnosti v podjetju. Poleg tega je bil v okviru CPV organiziran servis ročnih gasilnih aparatov, prodaja gasilnih aparatov in ostale opreme. S strani Ministrstva za obrambo je bil CPV pooblaščen za funkcionalni preizkus hidrantnega omrežja in za izvajanje izobraževanj za podjetja in posameznike s področja požarne varnosti. Aktivnosti so usklajevali s prostovoljnimi gasilskimi društvi, dejavnost pa so usmerjali tudi v povezavo z občani in občankami s tradicionalnimi dnevni odprtih vrat.
Širjenje dejavnosti centra
Poleg dejavnosti industrijske gasilske enote v podjetju Heliosu je bil CPV enota, ki je delovala na območju občin Domžale, Trzin, Lukovica in Moravče. To območje je skupaj veliko okoli 200
km2. Vseskozi poklicni gasilci sodelujejo pri nalogah zaščite in reševanja, ki zajemajo gašenje požarov, posredovanje pri nesrečah z nevarnimi snovmi ter pri nesrečah v cestnem in železniškem prometu. Ministrstvo za obrambo RS je CPV kot gasilsko enoto širšega pomena pooblastil za naloge zaščite in reševanja na AC odseku Blagovica-Vransko, predvsem z namenom bolj učinkovitega posredovanja v trojanskih predorih. To nalogo od leta 2005 opravljajo skupaj s kolegi Poklicne gasilske enote Celje. Leta 2014 je CPV svojo preventivno dejavnost in pripravljenost razširil. Gasilska enota je svoje izkušnje iz podjetja Helios razširila še v podjetje Karton Količevo in v letu 2015 v Lek Mengeš.
Prelomnica v letu 2016
Gasilska enota je postajala vedno bolj pomembna pri opravljanju javne gasilske službe in drugih nalog v sistemu zaščite in reševanja. Poklicna gasilska enota Centra požarne varnosti Domžale je več kot dvajset let delovala kot 'režijski obrat' v podjetju Helios, takratno vodstvo podjetja je v sodelovanju z Občino Domžale vseskozi posebno skrb namenjalo posodabljanju opreme in razvoju kadrov.
Zaradi sprememb v lastništvu družbe Helios je po dobrih 20 letih delovanja usoda poklicne gasilske enote postala negotova. Vodstvo Občine Domžale je bilo enotnega mnenja, da mora nivo varnosti občanov ostati na visoki ravni, zato so si skupaj s podjetjem prizadevali poiskati ustrezno rešitev. Tako je že v novembru 2015 Občina Domžale ustanovila Javni zavod Center za zaščito in reševanje Domžale (CZR Domžale), ki je nasledil in prevzel vse dotedanje naloge CPV Domžale, vključno z zaposlenimi poklicnimi gasilci ter opremo, z operativnim delovanjem pa je začel 1. julija 2016. Pri tem izpostavljamo pomembno vlogo Franca Anžina, od začetka do danes pa je imel zavod tudi vso podporo vodstva Občine Domžale.
Slovesnost, s katero so postavili nove temelje javnemu zavodu, je bila 11. oktobra 2016, in že takoj se je izkazalo, da je novi zavod velik korak naprej pri organiziranju večje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami v naši občini, hkrati pa je nova organiziranost zagotavljala tudi napredek na vseh drugih področjih dela novega centra kot javnega zavoda.
Ob odprtju CZR Domžale je tedanji v. d. direktor Andrej Jarc v krat-
kem nagovoru izpostavil naslednje: »Pri gasilstvu so trije glavni dejavniki: material, orodje in oprema, ki jo uporabljajo pri delu, moštvo, ki upravlja z opremo in orodjem, ter poveljnik, ki vse to vodi. Čim večja in težavnejša je naloga, tem boljša in popolnejša morata biti orodje in oprema ter številnejše in spretnejše moštvo ter strokov-nejše vodstvo, da se delo posreči.«
Tako za CPV kot CZR lahko rečemo, da je slednja misel povsem na mestu. CPV je pod taktirko direktorja Marka Vreska in vodje poklicnih gasilcev Rudija Volčinija postavil trdne temelje poklicnega gasilstva na širšem domžalskem območju, vseskozi je ob podpori vseh deležnikov napredoval in se razvijal. V vseh letih delovanja je uspešno izvajal vse zadane naloge in opravljal svoje plemenito poslanstvo.
Poklicni gasilci s svojo srčnostjo in pogumom rešujejo človeška življenja, njihovo premoženje ter živali. Varnost občank in občanov je njihova najpomembnejša vrednota. S preoblikovanjem pretežno industrijskega koncepta gasilstva v koncept moderno zasnovanega javnega zavoda, ki sodeluje z vsemi deležniki sistema zaščite in reševanja, je postavljen izjemno učinkovit sistem, ki je dandanes lahko za zgled vsem občinam v Sloveniji. Tesna povezanost s prostovoljnimi gasilci, nenehno usposabljanje in skrb za odlično opremljenost tako poklicnih, prostovoljnih gasilcev ter vseh ostalih enot Zaščite in reševanja v občini Domžale je recept, na katerega smo občani Domžal resnično lahko izredno ponosni.
Kaj vse zagotavlja center?
Center tako danes zagotavlja: ukrepanje ob požarih in drugih nesrečah, izvajanje gašenja in reševanja ob požarih, stalno 24-urno dežurstvo za potrebe javljanja požarov ter drugih nesreč, alarmiranje gasilskih društev ob požaru in drugih nesrečah, izvajanje 24-ume požarne straže v primeru razglašene velike požarne ogroženosti, opazovanje, obveščanje in alarmiranje, RBK dekontaminacijo, reševanje na vodi in iz vode, zaščito, reševanje in pomoč v primeru nesreč z nevarnimi snovmi, poplav, vremenskih ujm, potresa, prometnih nesreč, letalskih nesreč ter drugih naravnih nesreč (žled, suša, visok sneg, toča), obveščanje odgovorih oseb v občini ob požarih in drugih nesrečah ter druge naloge s področja zaščite in reševanja, inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje, tehnično preizkušanje in analiziranje, požarno varovanje, izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje ter prodajo in servisiranje gasilnih aparatov.
Dejavnost CZR Domžale posega tudi v industrijsko okolje, kjer prevladujejo kemična, farmacevtska, papirna in tekstilna industrija, vsaka s svojimi specifikami na področju varstva pred požarom in drugimi nesrečami. Zato je zavod še posebej usmerjen v prepoznavanje raznih tehnologij in nevarnosti, ki izhajajo iz tehnoloških procesov. Velik poudarek dajejo usposabljanju lastnega kadra na preventivnem področju - preprečevanje nastankov izrednih dogodkov, hkrati pa smo v primeru nastanka izrednega dogodka opremljeni in usposobljeni za učinkovito posredovanje.
V skladu s pogodbo kot gasilska enota širšega pomena opravlja naloge zaščite in reševanja v trojan-
skih predorih oziroma na avtocestnem odseku Blagovica-Vransko.
Ob vsem naštetem ne moremo mimo tega, da kot nosilci Javne gasilske službe v občini Domžale odlično sodelujejo tudi z vsemi prostovoljnimi gasilskimi društvi vključenimi v Gasilsko zvezo Domžale. Kot pokazatelj tega so do danes izvedene vse večje intervencije, zaščitno reševalne vaje in nenazadnje vsi ostali dogodki, ki potekajo v okviru gasilstva.
Hitrost in dobra organiziranost sta ob intervenciji še kako pomembni
Samo, da si približno predstavljate, kako teče čas od prijave dogodka do izvoza. Klic v enoti po navadi sprejmejo iz Regijskega centra Ljubljana oziroma s številke 112. Službujoča izmena poklicnih gasilcev je ob prijavi dogodka obveščena z zvokom hupe. V času, ko operater prevzema podatke o dogodku, se ostali gasilci oblečejo v zaščitna oblačila in v skladu z navodili vodje izmene izvozijo na intervencijo. Izvoz enota po prijavi opravi v eni minuti. Ob izvozu službujoče izmene je za primer vzporedne intervencije oziroma za zagotovitev morebitne dodatne pomoči v enoto poklicana naslednja izmena.
Poklicni in vsi drugi gasilci opravljajo plemenito poslanstvo
Najpomembnejši del delovanja centra so poklicni gasilci in njihovo vodstvo, pri čemer se še kako zavedajo, da poklic gasilca ni le poklic ali opravljanje službe. Je poslanstvo. Pri delu se srečujejo s številnimi žalostnimi zgodbami in tragedijami. 24-urna pripravljenost za posredovanje v požarih in drugih nesrečah je ključnega pomena pri reševanju življenj in premoženja. S hitrim in učinkovitim posredovanjem, strokovnostjo ter požrtvovalnostjo so rešili že marsikatero življenje, preprečili še večjo škodo na premoženju ali v naravi. Poudariti je treba tudi, da so vsi fantje in možje, ki opravljajo ta poklic, v prostem času tudi prostovoljni gasilci. Na kratko lahko ugotovimo: gasilstvo je postal njihov način življenja. Za požrtvovalnost, srčnost in pogum ter vsestransko pomoč smo jim hvaležni.
In kako bodo praznovali 30. rojstni dan, sem vprašala Andreja Jarca, direktorja CZR Domžale?
Žal je naše načrtovane aktivnosti ob 30-letnici nekoliko omejila epidemija. Še najbolj smo razočarani, da nam ni uspelo izpeljati dneva odprtih vrat - dneva CZR, ki je postal prireditev v najširšem pomenu besede. V lanskem letu smo pridobili najsodobnejše vozilo za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, ki smo ga želeli ob tem jubileju predstaviti in opraviti tradicionalni gasilski prevzem. Kljub vsemu za konec novembra načrtujemo druženje vseh nekdanjih in sedanjih poklicnih gasilcev na krajši slovesnosti v CZR Domžale. Eno izmed načel našega delovanja je spoštovanje dela predhodnikov, in obletnice so prilika, da jim to tudi izkažemo.
Že zdaj pa lahko najavimo, da vas bomo v naslednji številki našega Slamnika seznanili z nekaterimi podatki o Centru za zaščito in reševanje Domžale, ki v svojih tridesetih letih vedno znova dokazuje, kako pomemben je za občane. □
slamnik | 11
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
letnik lxi | NoVEMber 2021 | številka 128
slamnik@kd-domzale.si
r/z\
g
V CENTRU ZA MLADE NOVEMBRA DOGAJA
JEZIKALI BOMO
Jeseni nadaljujemo s tečaji tujih jezikov. Tečaji so namenjeni mladim med 15. in 30. letom starosti. Tečaji potekajo v obsegu 30 ur (15 srečanj). Cena: 45 € ob minimalno 6 udeležencih.
ZAČNEMO 8- "• 2021
Tečaj bo potekal ob ponedeljkih, 17:30-19:00. Zbiramo prijave za začetni in nadaljevalni tečaj, izvedel se bo tisti za katerega bomo prejeli več prijav. Vodi: Miha Gabrovšek, univ.
V ŽIVO
špANšCh
ON-LINE
NA

ON-LINE
ZAČETEK ZAČETNEGA IN NADALJEVALNEGA TECAJA 4. 11. 2021
Začetni tečaj bo potekal ob četrtkih, 17:00-18:30, nadaljevalni tečaj (stopnja A 2.1.) ob četrtkih 18:45-20:15. Vodi: Maya Choghari, mag. hispanistike in prof. andragogike in pedagogike
ZAČNEMO 2. 11. 2021
Tečaj bo potekal ob torkih, 19:30-21:00. Predviden začetek v drugi polovici oktobra. Vodi: Maya Choghari, mag. hispanistike in prof. andragogike in pedagogike
VADBA ZA MLADE
PILATES	b
Novembra nadaljujemo z vadbo pilatesa, ki bo potekala ob torkih, 18:30 - 19:30. Prvo srečanje bo 2. 11. 2021. Vadba je namenjena mladim med 15. in 30. letom. Cena: 10 €/mesec (4 srečanja). Bi ti pilates ustrezal tudi na daljavo? V tem primeru nam to sporoči ob prijavi in izvedli bomo tisto obliko vadbe, ki bo 0 bolj zaželjena.Vodi Maja Kržišnik, vaditeljica pilatesa in vodenih vadb

USTVARJALNE DELAVNICE
Za mlade, ki radi ustvarjate, preizkušate nove tehnike in poleg tega še radi poklepetate v dobri družbi, vabljeni na CZMjeve ustvarjalne delavnice. Cena: 1,50 € / srečanje
ČETRTKI, 16:00-17:00
Vodi: Urška Grošelj, akademska restavratorka
7-12 LET	j'
KREATIVNI LABORATORIJ
Za mlade, ki bi radi raziskovali kreativnost, ki se spogledujejo s podjetništvom v kreativni industriji ali jih zanima kako od hobija do poklica. Program obsega 8-10 srečanj, ob sredah (19:00) in delavnico ter je namenjen mladim med 15. in 30. letom starosti in je brezplačen. Čeprav smo s kreativnim laboratorijem pričeli že konec oktobra, se nam lahko še vedno pridružite.	£
Vodi: Lučka Berlot, prof. likovne umetnosti in oblikovalka	0
ZAČNEMO 2. 11. 2021
V novembru začenjamo s foto delavnicami za otroke! Delavnice bodo potekale ob torkih, 17:00-18:00. Namenjene so mladim med 10. in 16. letom. Cena: 1,5 €/delavnico	®
Vodi: Daša Kankaraš, fotografinja	•
UVODNI TEČAJ ČUJEČNOSTI
Tečaj je namenjen mladim, ki želijo spoznati prakso čuječnosti. Spoznali boste temeljne vaje za razvijanje čuječnosti ter tudi tehnike za srečevanje z neprijetnimi občutki v vsakdanjem življenju. Tečaj bo potekal ob torkih, 18:00-20:30 in obsega 9 srečanj. Cena za mlade do 30 let je 40 €.
Vodi: učitelj čuječnosti Sebastian Krawczyk	^ „ u n 2021
PRVO SREČAM3E BO M.
SVETOVALNICA ZA MLADE
Se počutiš nelagodno zaradi trenutnih razmer? Potrebuješ pogovor? V CZM ti je na voljo brezplačna svetovalnica. Javiš se nam lahko na mail info@czm-domzale.si ali telefonsko številko 040 255 568. Rezervacija termina je obvezna.
NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE
NA INFO@ČZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568.
Delavnice in aktivnosti bodo izvedene v skladu z ukrepi vlade in NIJZ.
Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm domzale
Gasilci na obisku v vrtcu Dominik Savio
V letošnjem šolskem letu v vrtcu Dominik Savio spoznavamo poklice, ki pomagajo. Septembra smo spoznavali policiste, oktobra, ko je mesec požarne varnosti, pa gasilce.
vrtec Dominik savio Poklicna gasilca z gasilske postaje Količevo sta nas z gasilskim avtomobilom obiskala v Tednu otroka. Vsem skupinam sta
predstavila svoj poklic na za njihovo starost primeren način. Zanimivo je bilo gledati najmlajše otroke, kako so z začudenjem in zanimanjem opazo-
vali, ko sta prižgala lučke in sireno ter jim pokazala čelado in drugo opremo. Starejši otroci pa so z njima preverili znanje o delu gasilca, preizkusili čelado, potežkali opremo, preverili, če še poznajo številko klicnega centra ... V oktobru bo najstarejša skupina obiskala gasilsko postajo na Količevem, ostali pa si bomo ogledali gasilske domove v Domžalah in okolici, se naučili še kakšno pesem ter spoznali, kako in kje nam gasilci lahko pomagajo.
Upamo, da nam ne bo treba nikoli poklicati številke, ki jo v našem vrtcu poznajo vsi otroci, to je 112.
ana dolinšek
Mednarodni Erasmus+ projekti v Domžalah
V Domžalah sta se v letošnjem letu odvila dva mednarodna projekta v okviru programa Erasmus+: Mladi v akciji.

czm V Centru za mlade Domžale smo v juliju organizirali mladinsko izmenjavo Odklopi se!, v avgustu pa je potekala mobilnost mladinskih delavcev Podpora mladim z avtizmom v mladinskem delu: Kako se spoprijeti s senzornimi ovirami.
Mladinske izmenjave so namenjene mladim od 13 do 30 let iz različnih držav, ki skupaj raziskujejo teme ter delijo znanja s področij, ki jih družijo. Na mladinski izmenjavi Odklopi se! je sodelovalo 25 mladih iz Slovenije, Španije, Grčije in Francije. Vse skupaj se je začelo že konec leta 2019, ko se je skupina mladih Domžalčanov ob podpori CZM Domžale lotila priprave in razvoja ideje projekta. Skupaj smo pripravili in oddali prijavo ter držali pesti do objave rezultatov. Po odobritvi projekta in sredstev smo se lotili priprav, ki pa so se zaradi epidemije podaljšale v leto 2021. Mladi so pripravili program izmenjave, svoj del pa so prispevali tudi udeleženci iz tujine.
Vas zanima, zakaj naslov Odklopi se!? Mladi prepoznavajo, da je digitalna in medijska pismenost aktualna tema, o kateri bi se morali več pogovarjati - predvsem mladi z mladimi. Glavni cilji projekta so bili ozavestiti mlade o škodljivostih in nevarnostih na spletu, spodbuditi kritični premislek o lastni uporabi tehnologije v vsakdanjem življenju, vplivu medijev in informacij na našo samo-podobo in naš odnos do sveta ter preizkusiti in raziskati alternativne načine preživljanja prostega časa, v okviru katerega je potekal tudi izziv Dan brez telefona. Na ta prav poseben dan, so vsi udeleženci odložili svoje telefone in pripravili tržnico alternativnih načinov preživljanja prostega časa. Ustvarjali smo, plesali, se učili samoobrambe, meditirali, pilili nogometne trike in spoznavali nove družabne igre. Vse to smo zbrali v knjižici, ki smo jo objavili na spletni strani CZM Domžale in na portalu Domžale za mlade. V knjižici so tudi recepti iz naših kulinaričnih večerov, med njimi za pravo grško solato, francoske palačinke, špansko tortiljo ... Na koncu smo ugotovili, da smo tako tesno prepleteni s pametnimi napravami in spletom, da se težko poponoma ločimo od njih in je treba pogledati tudi njihovo pozitivno plat. Pomembno je, da mi uporabljamo socialna omrežja in tehnologijo in ne oni nas in da si vzamemo čas za kritičen samopremislek.
Projekt Podpora mladim z avtiz-mom v mladinskem delu: Kako se
spoprijeti s senzornimi ovirami je nadaljevanje uspešnega projekta mobilnosti mladinskih delavcev iz leta 2019, za katerega prejeli prizanje nacionalne agencije Movit Ključ do učenja. V projektu je sodelovalo 12 udeležencev iz petih držav (Slovenija, Španija, Grčija, Švedska, Italija) in mednarodna trenerska ekipa. Nadaljevanje projekta je bilo predvideno že v letu 2020, a se je zaradi epidemije začetek prestavil kar dvakrat. Kljub temu so udeleženci in organizacije vztrajali z nami, kar kaže da je tema zelo aktualna. Udeleženci so novo znanje pridobili po metodah neformalnega
učenja, s poudarkom na praktičnem in izkustvenem učenju. V projektu smo sodelovali z društvom ASPI -društvo za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo, kjer so imeli udeleženci priložnost spoznati mlade osebe z avtiz-mom in specifiko senzornih ovir, pripravili različne pripomočke in orodja, ki jih lahko uporabimo pri soočanju s senzornimi ovirami. V okviru projekta smo pripravili tudi video z idejami in navodili, kako si po principu 'naredi sam' z materialom, ki ga večinoma najdemo doma, ustvarimo pripomočke in orodja za naslavljanje senzornih ovir. Izdajo videa načrtujemo novembra, delili ga bomo prek spletnih kanalov CZM Domžale, dostopen bo na naši spletni strani in na portalu Domžale za mlade. Senzorne ovire niso vezane samo na osebe z avtizmom, v različnih oblikah se lahko pojavljajo pri različnih osebah. Eden od naših ciljev je širjenje zavedanja in razumevanja o tem in iskanje rešitev za vključevanje mladih v različne aktivnosti.
Več informacij o mednarodnih priložnostih za mlade lahko dobite v CZM Domžale. Program Erasmus+: Mladi v akciji se v Sloveniji izvaja pod okriljem nacionalne agencije Movit.
Center za mlade Domžale
Kostanjev dan
oš rodica V sredo, 13. oktobra, smo v 5. a na Osnovni šoli Rodica v zunanji učilnici pekli kostanj. Učiteljica Saša Klemenc je prinesla posebno napravo za pečenje kostanja, učenci pa smo poskrbeli za kostanj. Kostanj sta pekla učiteljica in šolski hišnik. Medtem smo se učenci igrali na šolskem igrišču. Čas, ko se je kostanj pekel, je hitro minil. Ko smo se usedli za mize, je bil kostanj še zelo vroč, ampak se je hitro shladil. Zelo lahko se je lupil. Bil je dober in sladek.
Dan bi ponovili, če bi ga lahko.
nik grojzdek, 5. a
slamnik
Dogaja se
Gledališki performans: Zberi svoje ptice
Knjižnica Domžale, 4. novembra
1.	november, ponedeljek
Mestni kino Domžale 15.00 | PRI ADDAMSOVIH 2
Animirana dogodivščina / slovenski glasovi: Uroš Smolej, Iva Krajnc Bagola, LijaTrunkelj, Srdan Mi-lovanoviCa, Maja KonCar, Žiga BuniCa / 2021, Velika Britanija, Kanada, ZDA / distribucija: Karanta-nija / 93' / letošnja jesen bo znova strašljiva, saj se vraCa ena najstrašnejših, najbolj nevsakdanjih in bizarnih družin na svetu - družina Addams, ki se bo odpravila na družinske poCitnice.
17.00 I SINOČI V SOHU
Srhljivka / Last Night in Soho / Igrajo: Anya Taylor-Joy, Thomasin Harcourt McKenzie, Matt Smith, Terence Stamp, Diana Rigg, Rita Tushingham, Michael Ajao / 2021, Velika Britanija / 116' / modna oblikovalka lahko na skrivnosten naCin vstopi v London šestdesetih let, kjer pa glamur ni tisto, kar se zdi, sanje iz preteklosti pa zaCnejo pokati in razpadati v nekaj temnejšega.
19.30 | DUNE: PEŠČENI PLANET
Znanstveno-fantastiCna pustolovščina / Dune / igrajo: Timothee Chalamet, Rebecca Ferguson, Zendaya, Oscar Isaac, Jason Momoa, Dave Bauti-sta, losh Brolin, Javier Bardem, Stellan SkarsgSrd, Charlotte Rampling / 2020, ZDA, Madžarska, Kanada /155' / filmska priredba znanstveno-fantastiCne klasike Franka Herberta o sinu iz vplivne družine, ki mu zaupajo nadzor nad najbolj vredno snovjo in najbolj vitalnim elementom v vsej galaksiji.
2.	november, torek
Mestni kino Domžale 18.00 | DIVJA SLOVENIJA
Dokumentarni film / režija: Matej VraniC / scenarij: Matej VraniC, Marjan Žiberna / nastopa: lure Lon-gyka / 2021, Slovenija / distribucija: Fivia / 83' / v slovenščini, 6+ / nov film Mateja VraniCa (Ptice jezer) je Čudovit dokumentarni prelet skozi bogastvo naravnega okolja v Sloveniji.
20.00 I PANJ
Drama / Zgjoi / 2021, Kosovo / distribucija: Demiurg / 84' / film, posnet po resniCni zgodbi kosovske vojne vdove in njenega boja za neodvisnost v globoko patriarhalni družbi, je prejel kar tri glavne nagrade na festivalu Sundance: veliko nagrado žirije, nagrado za najboljšo režijo in nagrado obCinstva.
Knjižnica Domžale E-VSEBINA I ZVEN BESED
Lutkovna predstava: Cepetavček
Kulturni dom Dob, 14. novembra
19.00 I ZBERI SVOJE PTICE
Gledališki performans / bralna uprizoritev / film / pogovor z ustvarjalci / avtorica dramskega besedila: Draga PotoCnjak / režija: Branko PotoCan / dramaturgija: Andreja KopaC / igralca: Jadranka TomažiC in Sandi Pavlin / glasbenik in pianist: Matjaž MariniC / produkcija: Parnas Domžale, Moment Maribor, Cankarjev dom Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče.
5* november, petek
Mestni kino Domžale 18.00 I VENOM 2
Akcijski film / Venom: Let There Be Carnage / igrajo: Tom Hardy, Woody Harrelson, Michelle Williams, Reid Scott, Naomie Harris / 97'/ Eddie Brock (Tom Hardy) se še vedno trudi soobstajati z Veno-mom, ki zdaj povzroCa še veliko veCji kaos kot v prvem delu, ko smo spoznali še dokaj mirnega, a že nepredvidljivega simbiotičnega 'shapeshifterja'
20.15 I DUNE: PEŠČENI PLANET
Glej opis pod 1. november.
Knjižnica Domžale E-VSEBINAI (IZ)BR@NO
Ožji izbor prebranega in pregledanega gradiva zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bolj približamo in priporočimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati / spletna stran Knjižnice Domžale.
Blunout
20.00 I ALENKA GODEC
Alenka Godec je priznana slovenska pevka z veC kot 30 leti glasbenega ustvarjanja / v idiliCnem Blunoutu bo nastopila ob spremljavi pianista Mirana luvana, sicer profesorja trobente na domžalski glasbeni šoli.
6. november, sobota
KD Franca Bernika
10.00 I SVETLANA MAKAROVIČ: ČUK NA PALICI
Sobotna otroška matineja /za IZVEN Lutkovno-glasbeni kabaret / Zavod KULT / 40' / primerno za starost: 3+/ režija: Nika Bezeljak / igrajo: Laura Zafred, Miha Bezeljak, Žiga Fabbro, Rok Felicjan, Matic Smolnikar, Aleš Zoreč / glavni junaki iz zbirke otroških pesmi Svetlane Makaro-viC oživijo v lutkovni podobi, poezija ene najbolj priljubljenih slovenskih avtoric za otroke pa se združi z glasbo v pisanem otroškem kabaretu.
Lutkovna predstava: Muca Copatarica
KD Franca Bernika, 20. novembra
10.	november, sreda
Knjižnica Domžale E-VSEBINA | Z NAŠIH POLIC
Glej opis pod 3. november.
Mestni kino Domžale 18.00 | PANJ
Glej opis pod 2. november.
20.00 | TRI NADSTROPJA
Za zamudnike
Drama / Tre Piani / igrajo: Riccardo Scamarchio, Alba Rohwacher, Margherita Buy, Denise Tantucci, Nanni Moretti / 2020, Italija, Francija/ distribucija: Fivia I lv)' I Nanni Moretti se v razburkani pripovedi o treh družinah, živeCih v isti zgradbi, dotakne tem, kot so krivda in pravica, starševska odgovornost ter neizbrisne posledice naših odloCitev / film, posnet po izraelski knjižni uspešnici, je prvo režiserjevo delo, ki ne temelji na njegovi izvirni zgodbi.
11.	november, četrtek
Knjižnica Domžale
17.00 | PRAVLJIČNA URICA
Glej opis pod 4. november.
Mestni kino Domžale
18.00 | NEKOČ SO BILI LJUDJE
Glej opis pod 9. november.
20.00 | NIKOLI REDKO VČASIH VEDNO
Glej opis pod 4. november.
12« november, petek
Knjižnica Domžale E-VSEBINAI (IZ)BR@NO
Glej opis pod 5. november.
Mestni kino Domžale 18.00 | MOJ SIN
Kriminalna drama / My Son / igrajo: James McAvoy, Claire Foy, Tom Cullen, Gary Lewis, Michael More-land, Robert Jack / 2021, Francija, Velika Britanija / distribucija: Karantanija / 95' / Edmond Murray prejme klic bivše žene, da je njun sedemletni sin izginil, in kmalu postane jasno, da je bil ugrabljen.
20.15 I SPENCER
Biografska drama / Spencer / igrajo: Kristen Stewart, Timothy Spall, Jack Farthing, Sean Harris, Sally Hawkins / 2021, NemCija, Čile, Velika Britanija / distribucija: Blitz /111' / zgodba o prelomnem
22 | slamnik	ŠTEVILKA 10 | OKTOBER 2021 | LETNIK LXI
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ november
m \ I
Mestni kino Domžale 17.30 | DEŽELA NOMADOV
Za zamudnike
Drama / Nomadland / igrajo: Frances McDormand, David Strathairn, Linda May, Swankie, Bob Wells / io8' / v propadajočem mestecu v Nevadi se po devetih desetletjih delovanja zapre tovarna gradbenega materiala, ki je edina skrbela za zaslužek v mestu.
20.00 | MOJ SIN
Glej opis pod 12. november.
17* november, sreda
Knjižnica Domžale E-VSEBINA I Z NAŠIH POLIC
Glej opis pod 3. november.
19.00 | BELA SZOMI KRALJ: ČEŠNJA
Srečanja z ustvarjalci / pogovor vodi: Cveta Zalo-kar / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 20.00 | SPENCER
Glej opis pod 12. november.
18 • november, četrtek
Knjižnica Domžale
17.00 | PRAVLJIČNA URICA
Glej opis pod 4. november.
19.00 | TADEJ BOLTA: ZAHODNA AFRIKA
Potopisno predavanje / org.: Tadej Bolta, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
18.00 | PELI SMO IN PELI BOMO
Koncert / Ženski pevski zbor Stane Habe / brezplačne vstopnice.
Galerija Domžale
19.00 | RE FORMA VIVA: NOVO ŽIVLJENJE KIPOV
Likovna razstava: dosežki projekta Erasmus+ študentov UL ALUO, UL NTF, ALU iz Zagreba in Akademije iz Talina in Galerije Božidarja lakca iz Kostanjevice na Krki / pogovor z udeleženci bo vodil Jurij Smole / odprtje razstave bo na ogled do 9. decembra.
19* november, petek
Mestni kino Domžale
18.00 | MOŽ, KI JE PRODAL SVOJO KOŽO
Galerija na potepu: Hinko Smrekar
Narodna galerija, 27. novembra
Odprtje razstave: FKVK Mavrica - Naše podeželje
KD Radomlje, 29. novembra
23* november, torek 29* november, ponedeljek
KD Franca Bernika
20.00 | KONCERT OB 100. OBLETNICI SMRTI JOSIPA IPAVCA
Večer samospevov z vokalom in saksofoni / nastopajo: Gabriel Lipuš (bariton), Aleksandra Radova-novič (mezzosopran), Ansambel 4Saxess: Andrej Omejc (sopranski saksofon), Oskar Laznik (alto-vski saksofon), Tadej Šepec (tenorski saksofon), Dejan Prešiček (baritonski saksofon) / organizacija: JSKD 01 Domžale / brezplačne vstopnice.
Knjižnica Domžale E-VSEBINA | IGRARIJE
Glej opis pod 2. november.
E-VSEBINA | ZVEN BESED
Glej opis pod 2. november.
17.30 -19.00 | UNIVERZALNO ZNANJE DUHOVNOSTI
Glej opis pod 9. november.
24. november, sreda
Knjižnica Domžale E-VSEBINA | Z NAŠIH POLIC
Glej opis pod 3. november.
E-VSEBINA - MED 17.00 IN 22.00 | DVA DNEVA
Cikel ruskega filma / melodrama / 90 min / slovenski podnapisi / dostop s spletne strani Knjižnice Domžale / vabljeni k ogledu / org.: Mednarodni klub slovanski rojakov Ruslo, MKL - Slovanska knjižnica, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | MORENA
Glej opis pod 22. november.
20.15 | SPENCER
Glej opis pod 12. november.
25* november, četrtek
Knjižnica Domžale
17.00 | PRAVLJIČNA URICA
Glej opis pod 4. november.
Mestni kino Domžale 18.00 | KAPA
Premiera z ekipo filma
Družinski film / režija: Slobodan Maksimovič / sce-
narii* Qqcq Fr7on / iarain*	Ifaia PnHrohor-
KD Radomlje
18.00 | FKVK MAVRICA RADOMLJE: NAŠE PODEŽELJE
Odprtje pregledne klubske razstave FKVK Mavrica s kulturnim programom.
Mestni kino Domžale 18.00 | MORENA
Glej opis pod 22. november.
20.15 | DESET V POL
Glej opis pod 26. november.
30. november, torek
KD Franca Bernika
20.00 | OLIVER SACKS: MUZIKOFILIJA
Za IZVEN
Glasbeno-gledališka uprizoritev / Zgodbe o glasbi in možganih / Anton Podbevšek Teater / režija: Ivana Djilas / nastopajo: Aleš Valič, Aljaž Jovanovič / Matic Valič, Boštjan Gombač / zgodbe o neverjetni terapevtski moči glasbe ter o vztrajnosti glasbenega spomina, ki se upira številnim možganskim poškodbam, sicer usodnim za avtobiografski, zgodovinski ali jezikovni spomin, namreč kažejo, da je glasba močnejša in nevarnejša, kot si sploh lahko predstavljamo.
Razstave
GALERIJA DOMŽALE
RE FORMA VIVA: NOVO ŽIVLJENJE KIPOV
Razstava bo na ogled od 18. novembra do 9. decembra
MENAČENKOVA DOMAČIJA
Stalna razstava o kmečko-obrtniški družini Ahčin in stalna kiparska postavitev del Franceta Ahčina
ZADNJA V POSTELJO, PRVA POKONCU PA BO VEDNO KAJ DOBREGA V LONCU
Razstava vezenih stenskih kuhinjskih prtičev, predpasnikov in kuharskih knjig iz zapuščine domžalskih gospodinj je na ogled do 20. novembra.
SLAMNIKARSKI MUZEJ
300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM
Stalna razstava
DR. MIROSLAV STIPLOVŠEK: UPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSKE ORČINE OD
KÖ Frañca Bernika, 20. novembra
Koncert: Tori tango
Namen glasnega branja je ozavešCanje pomena glasnega branja in poslušanje brane besede, ki nas bogati in zdravi, ohranja naš lep slovenski jezik, spodbuja domišljijo in prevetri naše možgane / vabljeni k poslušanju / spletna stran Knjižnice Domžale.
E-VSEBINA | IGRARIJE
Otroška igra je izjemno pomemben del odraščanja in je stara toliko kot Človeštvo samo, saj krepi voljo, razvija motoriCne sposobnosti, spodbuja gibanje, uCenje in raziskovanje ter aktivira domišljijo / spletna stran Knjižnice Domžale.
3* november, sreda
Mestni kino Domžale 18.00 | OČE
Za zamudnike
Drama / The Father / igrajo: Anthony Hopkins, Ollvia Colman, Mark Gatiss / 2020, Velika Britanija, Francija / distribucija: Con film / 97' / ostareli moški zavraCa vso pomoC, ki mu jo ponuja hCerka. Ko skuša osmisliti nov položaj, v katerem se je znašel na stara leta, zaCne dvomiti v svoje najbližje, v svoj lastni um in celo v resniCnost, ki ga obkroža / Anthony Hopkins je za glavno vlogo v filmu prejel oskarja.
20.15 | TOMA
Biografska drama / Toma / igrajo: Milan Maric, Tamara DragiCevic, Petar BenCina, Andrija Kuz-manovič, Sanja Markovič / 2020, Srbija / distribucija: Con-film / 140' / impresionistični portret Toma Zdravkovica, ki prikazuje zaCetek in vrhunec njegove slave in ljubezni, ki so ga navdihnile pri ustvarjanju nekaterih najveCjih uspešnic.
Knjižnica Domžale E-VSEBINA | Z NAŠIH POLIC
Kadar vam zmanjka navdiha za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira primerne knjige povzroCa prevelik stres, vam bo v pomoC rubrika Z NAŠIH POLIC / spletna stran Knjižnice Domžale.
E-VSEBINA - MED 17.00 IN 22.00 | KUKAVICA
Cikel ruskega filma / vojna drama / 100 min / slovenski podnapisi / dostop s spletne strani Knjižnice Domžale / vabljeni k ogledu / org.: Mednarodni klub slovanski rojakov Ruslo, MKL - Slovanska knjižnica, Knjižnica Domžale.
Blunout
20.00 I UROŠ KUZMAN IN ALEŠ NOVAK
Nova stand up predstava: Mali otroci, veliki problemi
4-* november, četrtek
Mestni kino Domžale
18.00 | NIKOLI, REDKO, VČASIH, VEDNO
Drama / Never Rarely Sometimes Always / igrajo: Sidney Flanigan, Talia Ryder, Theodore Pellerin, Ryan Eggold, Sharon Van Etten / 2020, ZDA / distribucija: Karantanija /101' / tiha, a silovita, minima-listiCna, a Čustveno veCplastna pripoved o ženski solidarnosti in pogumu je režiserki prinesla srebrnega medveda (veliko nagrado žirije) na Berlinalu.
20.15 | MOŽ, KI JE PRODAL SVOJO KOŽO
Drama / The Man Who Sold His Skin / 2020, Tunizija, Švedska, NemCija, Francija, Belgija / distribucija: Demiurg / 104' / tunizijska režiserka z veliko igrivosti, drznosti in trpkega humorja sooCi dva povsem razliCna svetova: svet sodobne umetnosti in svet beguncev / nominacija za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni film in nagrada za najboljšega igralca v sekciji Obzorja Beneškega filmskega festivala.
Knjižnica Domžale
17.00 | MUC IŠČE ČAROVNICO
PravljiCna urica / za otroke od 4. leta / spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
18.00 | NELLY RAPP: AGENTKA ZA POŠASTI
Družinska komedija / Nelly Rapp - Monsteragent / 2020, Švedska / distribucija: Fivia / 92' / podnapisi, 8+ / Nelly obožuje pošasti, vampirje in zombije, medtem ko oCe in sošolci ne delijo njenega navdušenja -ampak sami so krivi, Ce ne vedo, kaj je res zanimivo.
20.15 | NI ČAS ZA SMRT
Akcijski film / No Time To Die / igrajo: Daniel Craig, Ana de Armas, Lea Seydoux, Rami Malek, Ralph Fiennes, Naomie Harris / 2020, Velika Britanija, ZDA / distribucija: Karantanija /163' / tajni agent James Bond (Daniel Craig) se je umaknil iz aktivne službe, a njegov mir ne traja dolgo, saj ga za pomoC prosi stari prijatelj iz Cie.
7* november, nedelja
Mestni kino Domžale 15.00 | PRI ADDAMSOVIH 2
Glej opis pod 1. november.
17.00 | NI ČAS ZA SMRT
Glej opis pod 6. november.
20.00 | SINOČI VSOHU
Glej opis pod 1. november.
8. november, ponedeljek
Knjižnica Domžale
E-VSEBINA I POGLEDI PRETEKLOSTI
Domoznanska zbirka je najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice, saj skrbi, da se ustvarjalnost ohranja iz roda v rod in je dostopna najširši javnosti / naj spomini ne zbledijo / spletna stran Knjižnice Domžale.
Mestni kino Domžale
18.00 | MOŽ, KI JE PRODAL SVOJO KOŽO
Glej opis pod 4. november.
20.15 | SADEŽI POZABE
Drama / Mila / režija: Christos Nikou / igrajo: Aris Servetalis, Sofia Georgovasili / 2020, GrCija, Slovenija, Poljska / distribucija: Fivia / 90' / režiser, ki so ga kritiki ob beneški premieri razglasili za novi up grškega novega vala, prinaša komiCno, nadrealistično in Čudno aktualno zgodbo o identiteti, spominu in izgubi, postavljeno v svet, ki ga je zajela skrivnostna pandemija / zmagovalec zadnjega Liffa.
9* november, torek
Knjižnica Domžale E-VSEBINA | ZVEN BESED
Glej opis pod 2. november.
17.30 -19.00 | UNIVERZALNO ZNANJE DUHOVNOSTI
Univerzalno znanje duhovnosti in prebujanje posameznika / predavanje / delavnica / prijave: de-nis.boljka@hotmail.com / org.: Denis Boljka.
Mestni kino Domžale 18.00 | DIVJA SLOVENIJA
Glej opis pod 2. november.
20.00 | NEKOČ SO BILI LJUDJE + POGOVOR GORAN VOJNOVIČ
Drama / režija: Goran Vojnovic / scenarij: Goran Vojnovic, po dramskem besedilu Tommasa Santi-ja / igrajo: Francesco Borchi, Moamer Kasumovic, Maruša Majer, Emir Hadžihafizbegovic, Boris Ca-vazza, Jasna Žalica, Vlado Novak, Gregor BakoviC / 2020, Slovenija / distribucija: Con film /89' / Leu in VuCku grozi, da bosta izgubila restavracijo, zato sprejmeta prevarantsko ponudbo: ukrasti morata tovornjak, da bodo lahko pobrali denar pri zavarovalnici - a kaj, ko po pomoti odpeljeta napaCen tovornjak - in v njem najdeta nepričakovan tovor...
trenutku v zaCetku devetdesetih, ko se Lady Diana odloČi konCati svoj zakon s princem Charlesom.
Blunout 20.00 | DITKA
Ditkina glasbena zgodba je zanimiva kombinacija uglasbene poezije in njenih avtorskih besedil v angleškem jeziku / lani je izdala vinilno plošCo Ditka 10 (2020), na kateri so zbrane pesmi, ki so jo v Času njene dosedanje kariere najbolj zaznamovale / pesmi s slednje bo ob spremljavi odliCne glasbene zasedbe, ki je sodelovala tudi pri snemanju plošCe, predstavila na koncertu v Blunoutu.
13* november, sobota
Mestni kino Domžale 10.00 | TAČKE NA PATRULJI
Animirani film / Paw Patrol: The Movie / 2020, Kanada, ZDA / distribucija: Karantanija / 86' / sin-hronizirano, 5+ / opremljeni z novimi pripomoCki in opremo se bodo Riki in njegovi pogumni junaki na štirih nogah skupaj podali v boj, da rešijo prebivalce sosednjega mesta.
15.30 | PRI ADDAMSOVIH 2
Glej opis pod 1. november.
17.30 ISPENCER
Glej opis pod 12. november.
20.00 | NI ČAS ZA SMRT
Glej opis pod 6. november.
14-* november, nedelja
Mestni kino Domžale 15.30 | DIVJA SLOVENIJA
Glej opis pod 2. november.
17.30 ISPENCER
Glej opis pod 12. november.
20.00 | SADEŽI POZABE
Glej opis pod 8. november.
Kulturni dom Dob 16.00 | CEPETAVČEK
Za abonma in izven
3. predstava otroškega gledališko-lutkovnega Živ žava 2021/2022 / pravljica, ki na trenutke preseneti in seže v nežne otroške duše ter zbudi spoštovanje in ljubezen do igraC - tudi Ce niso moderne, najnovejše in pisane / gostuje Gledališče KUKUC / informacije in rezervacije na tel. številki: 041420 610.
Knjižnica Domžale
E-VSEBINA | TEDEN SPLOŠNIH KNJIŽNIC
Spremljajte spletno stran Knjižnice Domžale / teden splošnih knjižnic: 15. - 20. november / vabljeni, da se nam pridružite.
E-VSEBINA | POGLEDI PRETEKLOSTI
Glej opis pod 8. november.
Mestni kino Domžale 20.00 | TOMA
Glej opis pod 3. november.
16 • november, torek
Knjižnica Domžale E-VSEBINA | IGRARIJE
Glej opis pod 2. november.
E-VSEBINA | ZVEN BESED
Glej opis pod 2. november.
17.00 | MOJCA KERČ: COVID-19 IN TELESNA AKTIVNOST PRI OSEBAH Z DEMENCO
Alzheimer caffe / gostja: Mojca KerC, diplomirana fizioterapevtka / pogovor vodi: Cveta Zalokar / org.: Dom upokojencev Domžale, SpominCica -Alzheimer Slovenija, Knjižnica Domžale.
uie/ opispoa 4. novemuer.
20.15 | DUNE: PEŠČENI PLANET
Glej opis pod 1. november.
Knjižnica Domžale
E-VSEBINA-OB 19.00 | TADEJ BOLTA: ZAHODNA AFRIKA
Potopisno predavanje / posnetek / spletna stran Knjižnice Domžale.
E-VSEBINA | (IZ)BR@NO
Glej opis pod 5. november.
Kulturni dom Groblje
19.00 | DOBRODELNI KONCERT
MePZ KLAS Groblje, FD GROBLJE, DOMŽALE, ŽPZ MoJ spev, VS Adam Ravbar, OPZ OŠ Rodica / vabljeni / prostovoljni prispevki.
20. november, sobota
KD Franca Bernika
10.00 | ELA PEROCI: MUCA COPATARICA
Sobotna otroška matineja /za IZVEN Lutkovna predstava / Lutkovno gledališke FRU-FRU / 30' / primerna za starost: 2+ / režija: Irena Rajh / nastopajo: Irena Rajh/Ana Špik, Anže Virant/Andrej Adamek (glasbena spremljava) / priljubljena pravljica o muci, ki nerednim otrokom odnese copate.
20.00 | TORI TANGO
Za IZVEN
Koncert / Gabriela Alarcon (vokal), lure Tori (harmonika), Kurt Bauer (violina), Matjaž Stošič (kitara), Ewald Oberleitner (kontrabas) / repertoar zasedbe Je sestavljen iz popolnoma novih skladb, v živo sestavlja in razstavlja vse tisto, kar krasi tango, od intimnih in liriCnih instrumentalnih nežnosti do vznesenosti latino žanrskih prijemov.
Menačenkova domačija
10.00-12.00 | VAS ZANIMAJO OSNOVE
VEZENJA?
PraktiCni prikazi roCnega vezenja z domžalskimi ve-ziljami in vodeni ogledi po razstavi Zadnja v posteljo, prva pokoncu, pa bo vedno kaj dobrega v loncu / prijave do 18.11. na e-naslov: menacenk@kd-domzale. si ali telefonski številki 01722 50 50 / vstop prost.
21. november, nedelja
Mestni kino Domžale
15.30 | TAČKE NA PATRULJI: FILM
Glej opis pod 13. november.
17.30 | SPENCER
Glej opis pod 12. november.
20.00 | NEKOČ SO BILI LJUDJE
Glej opis pod 9. november.
22« november, ponedeljek
Knjižnica Domžale
E-VSEBINA | POGLEDI PRETEKLOSTI
Glej opis pod 8. november.
KD Radomlje, galerija
18.00 | ANJA KOSMAČ: SKRITI KOTIČKI SVETA
Vodenje avtorice po razstavi ob zaprtju prve samostojne fotografske razstave.
Mestni kino Domžale
18.00 | NIKOLI, REDKO, VČASIH, VEDNO
Glej opis pod 4. november.
20.15 | MORENA
Abonma filmski PONEDEIJEK Drama, triler / Murina / 2021, Hrvaška, Slovenija, Brazilija, ZDA / 92' / napet odnos med šestnajstletno Julijo in avtoritarnim oCetom Antejem se zaCne krhati, ko na njihov dom na Jadranskem otoku prispe stari družinski prijatelj.
šek, Ajda Smrekar, Mojca Fatur, Frano Maškovič, René Stûr, Mila Maksimovič, Tiln Kolbe, Emil Kulo-vič / 2021, Slovenija, Slovaška, Luksemburg, Hrvaška / distribucija: Fivia / 85' / v slovenščini, 6+ / prvi slovenski božiCni celovečerni film režiserja Slobodana Maksimovica (Nika, 2016) zgodbo o deCku, ki nima niC, in deklici, ki ima vse, preplete z moCno vero v Čudeže in Jo poveže v topel, humoren in tudi napet film.
26 • november, petek
Mestni kino Domžale 18.00 | DESET V POL
Komedija / Deset u pola / igrajo: Branko Durič - Duro, Izudin Bajrovič, Helena Vukovič, Kerim Čutuna, Al-mir Palata Prle, Anja Matkovič, Goran Navojec, Fake-ta Salihbegovič-Avdagič, Mirvad Kurič, Nermin Tulič / 2021, Bosna in Hercegovina / distribucija: Con film / 90' / prihod kulinarične blogerke nenadejano sproži spor o tem, kdo v Sarajevu dela najboljše CevapCiCe.
20.15 | MORENA
Abonma filmski PETEK Glej opis pod 22. november.
Blunout
20.00 | UROŠ PERIČ IN MAJA KEUC
Cheek to Cheek: jesenski veCer glasbene intime bosta zaCinila s koncertnim repertoarjem »Cheek To Cheek«, ki združuje priredbe soul, blues, Jazz glasbenih uspešnic iz obdobja od 30. do 60. let.
Knjižnica Domžale E-VSEBINA | (IZ)BR@NO
Glej opis pod 5. november.
2TJ* november, sobota
Narodna galerija
10.00 | GALERIJA NA POTEPU
Narodna Galerija: Hinko Smrekar / zbor pred novim vhodom v Narodno galerijo / ogled izjemne razstave del slikarja, risarja in karikaturista iz medvojnega obdobja / po razstavi vodi Juri) Smole / prijave v KDFB (01722 50 50), vstopnina 3 evre.
Mestni kino Domžale 10.00 I TAKO ZRASTE...
Kratki animirani filmi / režija: Miha Kalan, Jernej Žmitek / scenarij: Sandra Ržen po knjižni predlogi Tako zraste Metulj Ajde Erznožnik, Feri LainšCek (rime) / 2019, Slovenija / distribucija: Invida / 30' / v slovenščini, 3+ / nova serija šestih kratkih animiranih filmov, v kateri iz majhnega v velikega zrastejo metulj, žaba, polž, petelin, netopir in riba.
16.00 | KAPA
Glej opis pod 25. november.
18.00 | DESET V POL
Glej opis pod 26. november.
20.00 | HIŠA GUCCI
Kriminalna drama / House of Gucci / igrajo: Lady Gaga, Adam Driver, Jeremy Irons, Jared Leto, Al Pacino / 2021, ZDA / distribucija: Karantanija /157' / tri desetletja ljubezni, prevar, dekadence, maščevanja in na koncu umora, bodo pokazala, kaj zares pomeni njihovo ime in kako daleC bo šla družina Gucci, da bi obdržala nadzor.
28 • november, nedelja
KD Franca Bernika
17.00 | 6. DOMŽALSKI CITRARSKI
KONCERT
Koncert / Citrarska skupina Notice z gosti / brez-plaCne vstopnice.
Mestni kino Domžale 20.00 | HIŠA GUCCI
Glej opis pod 27. november.
SREDINE 19. STOLETJA DO LETA2020
ZnaCilnosti obCinskih prizadevanj za gospodarsko--socialni in prosvetno-kulturni napredek. Ogled obCasne razstave domžalskega avtorja v odpiralnem Času muzeja je možen do 30. decembra.
KNJIŽNICA DOMŽALE
ZASANJANA JESEN: LIMBARSKA GORA IN
BRDO PRI LUKOVICI V BARVAH JESENI
Razstava fotografi) avtorice Kristine Galun bo na ogled do 7. novembra.
V	PRAVLJIČNEM CEKARJU
Knjižna razstava avtorice Nine Mav Hrovat bo na ogled od 8. novembra do 4. decembra.
JESEN JE TU
Razstava likovnih izdelkov uCencev 1. a in 1. b razreda OŠ Janka Kersnika bo na ogled od 2. do 16. novembra.
RAZSTAVA LUTK
RoCno izdelane lutke bodo na ogled od 16. do 30. novembra. Razstavlja: Aleksandra Volk.
Izobraževal
Knjižnica Domžale OTROCI
Varna in pametna raba pametnih telefonov, varno obnašanje na internetu, kaj je res in kaj ni res - za otroke med 6. in 13. letom. Bodi KUL in pridi na delavnico. Tvoj pametni telefon ti bo hvaležen, mami in oCi pa še bol).
NAJSTNIKI
Digitalni najstniki med 14. in 17. letom vabljeni na workshop svetovalne delavnice: seksting, bullying, trolling, cyberhate, flaming, chatting, selfiji, zasvojenost ... Kul pogovori, zaupanje, primeri, rešitve.
STARŠI
Analogni zbegani starši in digitalni otroci: delavnice za starše, ki bi radi izvedeli osnove: kaj moj otrok dela na spletu, kje so meje, kako ohraniti nadzor in kako mu pomagati.
SENIORJI
BrezplaCni izpopolnjevalni računalniški teCaj: spoznali boste pametni telefon, e-pošto, Facebook,... Prijave: helena.prelc@dom.sik.si ali 0172412 04.
COBISS - Virtualna knjižnica Slovenije
BrezplaCno izobraževanje za otroke in mlade: vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave: 0172412 04.
Predstavitev aplikacij
V	Knjižnici Domžale lahko po pokažemo delovanje mCOBISSa, DomLiba, Biblosa... Prijave: vojka.su-snik@dom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si.
Prva računalniška pomoč
Vsak drugi petek v mesecu med 12.00 in 14.00 brez-plaCna pomoC pri uporabi računalnika. Prijave: 0172412 04 (Gorazd Jesihar, Janez Dolinšek).
Koledar dogodkov
Zbral in uredil: Matija Kralj
Fotografije: Drago Videmšek, Andraž Kobe,
promocijsko gradivo
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za toCnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do kraj-šanjaprispelihinformacij.lnformacijeodogodkih v decembru 2021 pošljite do 18. novembra na naslov: koledar@kd-domzale.si.
22 | slamnik
GLAS MLADIH
številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
DIAMANTNI MATURANT
LUKA PERŠOLJA
V našem mestu imamo številne mlade, nadobudne fante in dekleta, ki že v najstniških letih začenjajo s puščanjem prav posebnega vtisa in odtisa v tem svetu. Gre za mlade, ki so na enem (ali več) področjih, ki jih srečujejo na svoji poti, še posebno uspešni. Eden izmed njih je tudi Luka Peršolja.
Mateja A. Kegel Foto: Iztok Dimc
Mladenič izhaja iz gorni-ške družine, a njegova pot gre v precej drugačne smeri. Po vrhu vsega pa je postal eden redkih, tako kot je redek kamen, po katerem se imenuje njegov uspeh, diamantnih maturantov.
Najbolje bo, da začneva s tvojim zadnjim uspehom - postal si diamantni maturant. Kaj si naredil tako zelo drugače od ostalih dijakov, maturantov v preteklem šolskem letu? V resnici ne vem natančno, kaj sem naredil drugače kot ostali. Vem pa, da sem na vse teste, ne glede na to, za kateri predmet je šlo, šel sproščen, z mislijo, da kar bo, pač bo. Nikoli se nisem obremenjeval, da bi moral karkoli doseči, in zdi se mi, da je to veliko prispevalo k temu, da sem lažje odpisal vse teste.
Kaj pa je bil največji izziv letos na maturi?
Mislim, da je bila to kar slovenščina, in močno dvomim, da bi ostali maturanti rekli, kaj drugače. Je namreč tako, da nikoli ne veš, kaj boš dobil, marsikatere knjige ti pogosto ne ležijo, niti ne veš, kako podrobno jih moraš spoznati. Ne veš, kaj sploh pričakovati.
Matematika je bolj jasna, verjetno?
Sicer naj bi imeli drugačen format mature kot prejšnja leta, ampak na koncu tudi zaradi korona pravil ni bilo kaj dosti drugače.
Koliko časa si sicer namenjal učenju?
Prav za maturo zelo malo, z učenjem za maturo smo namreč začeli bolj proti koncu šolskega leta. Najprej je treba vzeti vso tekočo snov, smo pa v šoli precej delali sproti, preverjali so nas skozi teste. Če pa je bila kakšna ura prosta, so nam prinesli stare maturitetne teste in smo veliko tega rešili že v okviru pouka.
Sam sem si pa med letom običajno pred testi izpisal nekaj stvari, ponovil, ni pa bilo načina, da bi se intenzivno učil. Mogoče res nisem najboljši zgled drugim mladim, ampak tega enostavno nisem potreboval.
Najbrž je to le stopnička na poti do tvojega cilja, želja, kaj želiš biti, početi v življenju. Kaj je naslednji korak?
Zdaj že nadaljujem s študijem na Fakulteti za elektrotehniko, sicer pa nimam nekega visokega cilja. Zelo se zabavam v delu z elektroniko, kar me izredno veseli. Velikokrat sem si dejal, da bom srečen že, če bom lahko nekaj 'šraufal', popravljal. Se pa tudi vedno več ukvarjam z glasbo, delam kot tonski teh-
Četudi te šola ne zanima, poskusi izbrati neko tako šolo, ki ti ponuja veliko različnih dejavnosti. Tudi sam sem prek tega odkril različne stvari, ki me zanimajo, in se zato splača potruditi, ker lahko odkriješ ogromno novega. Če te konkretno geografija ali zgodovina ne zanimata, nič hudega, boš pa odkril kaj drugega.
nik. Želim si, da bi v tej smeri tudi nadaljeval, da moje življenje bogati nekaj v zvezi z elektroniko, glasbo, akustiko in podobno.
Kje se vidiš čez recimo pet, deset, dvajset let?
V vseh teh obdobjih najrajši na koncertih! Upajmo, da bo situacija, kot je bila pred korono, čimprej nazaj, saj to me res veseli. Veliko delam na koncertih, si pa želim tudi imeti domačo delavnico, kjer bom ustvarjal. V bistvu si želim malo vsega. Niso visoko leteči cilji.
Načrtuješ svoje življenje v naprej, ali želiš le živeti iz danes na jutri?
Običajno ne planiram zelo vnaprej, se bolj prepustim trenutku, kar pride sproti. No, kar se tiče koncertov, sem bolj organiziran, ker to je tako,
če je sezona polna, sploh med vikendi, so koncerti tudi v treh ali več krajih v Sloveniji. Drugače pa ... kar pride sproti.
Kaj je tvoja vloga na koncertu?
V	glavnem delam kot tonski tehnik, skrbim, da se band dobro sliši z odra, da je korektno in kateri od instrumentov preveč ne izstopa. Hkrati pa pomagam tudi pri postavljanju odra, pomagam bandu, če ima kakšne tehnične težave. Sodelujem sicer z bandi Decair, Daimo-na, ker se poznamo, sicer pa delam v Orto baru.
Tako mlad!
So tudi mlajši, ki sodelujejo, ampak ja, organizatorji so veseli, ko dobijo podmladek, da lahko nadaljujemo njihovo poslanstvo. Tako scena živi dalje.
Kaj pa prosti čas, kako ga preživljaš?
Če nisem s punco, hodim na koncerte ali pa doma kaj 'šraufam', se učim glede elektronike, elektrotehnike, sam odkrivam zadeve, naročim dele s Kitajske in poskusim sam nekaj ustvariti iz tega. Zadnje čase pa popravljam tudi kakšne ojačevalce, odrske luči. V glavnem tovrstne aktivnosti.
V	krvi imaš planinarjenje -že tvoj oče v Domžalah pušča močan pečat na tem področju, kako pa je pri tebi, greš po njegovih stopinjah ali ubiraš čisto svoje (gorske) poti? Časa za to je sicer vse manj, ob vseh ostalih dejavnostih, sploh glede na to, da na koncertih večinoma delam ob vikendih. Še

vedno hodimo v hribe z družino, tudi s prijatelji gremo kdaj, a imam vseeno začrtano svojo pot.
Če se vrneva na šolo in doseganje izjemnega učnega uspeha, kako si ob vsem tem uspel izvajati še hobije in kateri, poleg že omenjenih, so še? V bistvu mi je bilo dokaj lahko, saj sem večino teh stvari spoznal v okviru šole, kar je bilo zame res najbolje. Imeli smo super profesorje, pri vsem tem mi je pomagalo tudi to, da sem precej slušen tip človeka in si veliko, kar slišim pri urah, tudi zapomnim, zato porabim manj dodatnega časa za učenje. Posledično sem imel več časa za ostale aktivnosti. Šola pa mi je ponujala veliko, najprej sem hodil na programerski krožek, potem sem se učil tega, kako morajo biti urejene dvorane na šoli, tudi tam je potrebna ekipa, ki skrbi za luči in podobno, zato sem se tej ekipi pridružil. Bili pa so tudi razni tehnični projekti, kjer smo delali, se veliko naučili tudi o elektroniki. Večino svojih aktivnosti sem tako odkril prek šole in tam preživel tudi največ časa.
Obiskoval sem Gimnazijo Vič in vsako jutro porabil skoraj eno uro do tja, zato sem res hotel izkoristiti čas, ko sem že tam. Sem pa izbral prav to gimnazijo zato, ker že, ko sem prišel tja, je bilo pravo vzdušje, veliko možnosti za dodatne dejavnosti, krožke in zato mi nikoli ni bilo žal dve uri na dan nameniti prevozu. Poznam pa ljudi, ki jih je to odvrnilo. No, mene ni.
Kaj pa življenje mladih v Domžalah, kaj pogrešaš, kaj ti je všeč?
Z glasbenega stališča je tako, imamo glasbeno šolo in vse, ampak se mi zdi, da ravno za bande in drugo, kar je mogoče bolj alternativna scena, pa ni toliko v Domžalah. Mogoče se na kakšno leto kaj zgodi, vem, da je bil pred nekaj leti razpis za bande, ko je bil dan mladih v Domžalah in podobno, to se mi zdi fino in bi lahko bolj pogosto izvajali. Recimo edini klub, ki je v Domžalah, je Blu-nout, a oni so usmerjeni predvsem v bolj uveljavljene bande ter jazz in blues. Organizirali so tudi koncerte v parku, a spet, gre le za nekaj dni v letu in večje bande. Dobro bi bilo imeti še kaj drugega. Imamo Center za mlade in po Sloveniji so ravno mladinski centri najmočnejše scene, ker ima vsak kakšno koncertno dvorano zraven in se tam veliko dogaja. A pri nas tega ni. Imamo pa precej uspešnih bandov v Domžalah in okolici, od Imseta, Lusterdama, in vsi so si morali doma urediti prostore za vaje, kar pa je eden največjih problemov bandov, saj potrebuješ prostor za vajo. Sicer smo v osnovni šoli imeli razne predstave, kulturne dogodke, igral sem tudi kitaro, a spet, ni bilo alternativne scene ...
V glasbeno šolo si hodil?
Ne v Glasbeno šolo Domžale, ampak v zasebno glasbeno šolo, kjer sem se učil kitare. Sestra se je vpisala kakšno leto, dve prej, in ko so imeli zaključne nastope, sem videl učitelja, ki je bil roker, zato sem se želel učiti igranja kitare pri njem. Potem sem se zaljubil v električno kitaro, zdaj pa sem na bas kitari, ki je veliko bolj zabavna. No, pri tej sem se vse naučil sam.
Tvoj nasvet mladim, učencem, dijakom... Zakaj se splača v šoli potruditi in kaj to pomeni za nadaljnje življenje?
Meni se zdi to odlična priložnost, da odkriješ to, kar te zanima, pa četudi te šola ne zanima, poskusi izbrati neko tako šolo, ki ti ponuja veliko različnih dejavnosti. Tudi sam sem prek tega odkril različne stvari, ki me zanimajo, in se zato splača potruditi, ker lahko odkriješ ogromno novega. Če te konkretno geografija ali zgodovina ne zanimata, nič hudega, boš pa odkril kaj drugega.
Kaj pa bi priporočil odraslim, tistim, ki krojijo življenja mladih, kaj lahko naredijo drugače, da bo mladim lažje?
Predvsem naj jih ne držijo doma in jih pustijo, če želijo iti zvečer ven, na kakšen koncert. Spodbujati je treba tudi manjše alternativne scene. Pogosto je tudi mentaliteta, da če pride samo 10 ljudi na koncert, dogodek, da se ne splača, ker ne boš dobil povrnjenega vložka denarja. Ampak ravno to je tisto, na prvem, drugem dogodku morda ne bo toliko ljudi, potem pa se začne širiti, rasti in to bo za mlade, ki jim je to področje všeč, novo doživetje. Morda se bodo pridružili, tudi oni zgrabili priložnost, karkoli. Ravno v take stvari je vredno vlagati, da se mladi pridružijo, ne samo večje komercialne zadeve enkrat letno. □
letnik lxi | NoVEMber 2021 | številka 27
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
glas mladih
MEDNARODNI PROJEKT MLADI ZA MLADE
Mladinsko ulično delo - kaj je to, kako se izvaja in kako se na to odzovejo mladi v Domžalah - vse to in še več je v septembru odkrivala skupina 11 evropskih prostovoljcev v okviru mednarodnega projekta v izvedbi Centra za mlade Domžale. Če bi rad sodeloval v nadaljevanju projekta in pomagal naprej razvijati ulično delo, potem ne spreglej povabila na koncu prispevka.
CZM Domžale
Foto: arhiv CZM Domžale
Ste morda opazili angleško govoreče mlade, ki so v zelenih majčkah z napisom 'Delam na ulci' pripravljali aktivnosti za mlade? Če ste odgovorili z da, potem ste srečali prostovoljce iz različnih držav Evrope, ki so k nam prišli, da bi spodbudili ulično delo v Domžalah. Kaj ulično delo sploh je, kako je sam projekt izgledal in kdo je projekt podprl, lahko preberete v naslednjih odstavkih.
Šestega septembra se je v večernih urah v hostlu Hiša na travniku v Dobu zbralo 11 mladih, starih med 19 in 26 let, ki so imeli pred seboj tritedenski projekt Mladi za mlade. Vse skupaj se je takrat zdelo kot nekaj razburljivega, novega, nekaj, kar jim je predstavljalo velik izziv, a so se samega začetka hkrati zelo veselili in ga nestrpno pričakovali.
Projekt je bil organiziran s strani Centra za mlade Domžale, podprli pa so ga: Evropska solidarnostna enota, MOVIT in Občina Domžale. Njegov glavni namen je bil pripraviti nekaj zabavnih dejavnosti v Domžalah, ki bi spodbujale kvalitetno preživljanje prostega časa mladih. Cilj projekta je bila tudi promocija Centra za mlade Domžale na način, da prostovoljci mladim predstavijo, kaj vse lahko tam počnejo, katerim dejavnostim se lahko pridružijo in kako lahko na različne načine kvalitetno preživijo svoje popoldneve.
Kaj ulično delo sploh je, kako se ga lotiti in kako ga izvajati, so udeleženci ugotavljali v prvih nekaj dneh projekta, ko sta zanje ljubljanski mladinski center Mladi zmaji in zavod BOB pripravila obsežno izobraževanje. Naučili so se, kako na ulicah pristopiti do mladih, kako se jim predstaviti, vzbuditi njihovo pozornost in kako potem nadaljevati z različnimi aktivnostmi, ki bi jih zanimale in bi se posledično ponovno želeli pridružiti dogajanju, ki je zanje pripravljeno.
Multikulturne dejavnosti
V	dneh po izobraževanju so prostovoljci prvič stopili v Češminov park, kjer so za mlade pripravili multikul-turne dejavnosti, s katerimi so predstavili nekaj značilnosti njihovih držav Nemčije, Španije, Portugalske, Bosne, Estonije in Finske. V naslednjih dveh tednih so sledili tudi lov na skriti zaklad, soba pobega, različne cirkuške aktivnosti, glasbeni kviz in razne dejavnosti, ki so jih prostovoljci prinesli od doma (parkour, skejtanje, različne pesmi in plese, njihove igre ...). Zaradi nekaj slabega vremena in dejstva, da v notranjih prostorih zaradi ukrepov proti širjenju covida-19 ni bilo možno izvajati vseh aktivnosti, so prostovoljci pripravili tudi brošuro aktivnosti.
V	tej brošuri so zajeli vse dejavnosti, ki so si jih zamislili, jih natančno opisali in tako omogočili, da jih lahko kdorkoli izvaja, kadarkoli želi.
Eden največjih izzivov, na katere so prostovoljci naleteli, je bilo dejstvo, da je mlade zelo težko pridobiti in pripraviti v to, da bi pri aktivnostih želeli sodelovati. Potrebne so bile torej najrazličnejše zamisli, na kakšen način bi torej mlade privabili, da se dejavnostim pridružijo. Poskusili so z različnimi letaki, ki so jih delili po ulicah v Domžalah, s preprostimi povabili, ki so jih namenili mimoidočim, svoje aktivnosti pa so oglaševali tudi prek socialnih omrežij. Kljub najrazličnejšemu trudu, ki so ga vložili v promocijo, se je za najboljšo možnost izkazal kar osebni pristop. Naučili so se, da je najbolje zbrati pogum, pristopiti do posameznika ali skupine mladih, se jim predstaviti, z njimi začeti pogovor in jih nato povabiti na neko aktivnost. Mladi se zelo neradi udeležujejo stvari, ki so zanje nekaj novega, nekaj nepoznanega. Prostovoljci so torej hitro odkrili, da je najbolje, da se z mladimi pogovarjajo in pri njih na ta način poskusijo vzbuditi zanimanje. Ko so mladi ugotovili, da so prostovoljci zabavni in počnejo zanimive stvari, so bili zelo hitro na njihovi strani in so z njimi potem z veseljem počeli, karkoli so le-ti zanje pripravili. Težko je, vendar se da, če si vzamemo čas in smo vztrajni.
Prosti čas
V sklopu projekta so imeli prostovoljci tudi veliko prostega časa, ki so ga namenili obiskovanju naše Slovenije. Ogledali so si različne kraje, najbolj pa so bili navdušeni nad Bledom, Postojnsko jamo, Predjamskim gradom in samo Ljubljano. Eden od prostovoljcev se je celo opogumil in se odpravil na Triglav, kar mu je na koncu tudi uspelo.
Evalvacija
Velik del samega poteka je bila tudi evalvacija, ki so jo imeli prostovoljci dvakrat tedensko. Ena je potekala v manjših skupinah, ena pa je bila namenjena vsem. Na evalvaci-jah so lahko povedali, karkoli jih je skrbelo, kaj jim ni bilo všeč, v čem so res uživali ipd. Poskušali so ugotoviti tudi, kaj bi lahko projektu še dodali, da bi bila izvedba uličnega
dela v nadaljnjih dneh bolj uspešna. Najbolj hvaležni so bili za evalvacije, ki so potekale v manjših skupinah. Na teh srečanjih so se še bolje spoznali med seboj, se pogovorili tudi o stvareh, ki so malo bolj osebne in jih niso želeli deliti pred vsemi. Na ta način so se zares krepila tista prava prijateljstva, ki ti ostanejo za vedno. Zagotovljeno pa je bilo tudi to, da so se prostovoljci hitro zelo dobro razumeli med seboj, da so postali dobra ekipa in na ta način bolj uspešno opravljali delo, zaradi katerega so prišli v Domžale.
Posebne in koristne izkušnje
Takšni in podobni projekti so za mladega posameznika res posebna izkušnja, s čimer so se zelo strinjali tudi prostovoljci, ki so bili del projekta. Na zaključni evalvaciji so povedali, da so od projekta odnesli res veliko. Ne samo znanje o delu z mladimi, ampak tudi veliko novega znanja o sebi, o tem, kaj zmorejo, kako so se sposobni prilagajati, kaj jim je pri njihovih lastnostih najbolj po-membno,kakšneljudisi želijoime-ti ob sebi ipd.
Ena od koristnih izkušenj je bila zagotovo tudi ta, da so se naučili živeti z drugimi ljudmi, ki imajo drugačne navade kot oni. V hostlu so si morali sami organizirati pripravo hrane, organizacijo gospodinjskih del in časa, ki ga bodo namenili prostemu času ter delu. Za vsak dan so dobili nekaj sredstev za hrano in nekaj žepnine, ki so jo morali premišljeno razdeliti med posamezne dni. Tako so krepili tudi svojo samostojnost. Marsikdo se je prvič srečal z dejstvom, da mora zase poskrbeti sam in je moral izstopiti iz udobja svojega doma, kjer je zanj vse priskrbljeno.
V projekt je bilo vključenih tudi nekaj posameznikov z manj priložnostmi, ki jim je na takšen način omogočeno, da potujejo po svetu, spoznavajo različne ljudi in njihove kulture, čeprav si tega sami ne morejo privoščiti. Projekt je namreč financiran iz evropskih sredstev, ki so namenjena mobilnosti mladih. Tako so prostovoljci dobili povrnjene vse stroške potovanja, stroške bivanja in hrane, dobili pa so tudi nekaj žepnine, s katero so lahko proste dni namenili odkrivanju Slovenije.
Foto utrinki
Na koncu projekta se je nabralo kar veliko foto utrinkov, ki so jih prostovoljci ustvarjali tekom celotnega dogajanja. Tako so zbrali nekaj njihovih najljubših fotografij in iz njih pripravili razstavo. Ogledate si jo lahko v Centru za mlade Domžale v delovnem času od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 20.00 in v petek od 8.00 do 16.00. Namen razstave je bil predvsem ta, da bi ljudem pokazali, kaj vse so počeli, in mladim predstaviti, kaj vse lahko oni počnejo v sklopu takšnih in podobnih projektov. Pomembno je, da se mladi zavedajo, da imajo veliko možnosti, da se pridružijo takim programom in da od njih lahko odnesejo res veliko dobrega za svoje nadaljnje življenje, nekaj, kar si bodo zapomnili za vedno.
Povabilo
Po končanem projektu smo videli, da je ulično delo nekaj, kar bi se lahko dogajalo tudi v Domžalah. Če si torej pripravljen nameniti nekaj svojega prostega časa mladim v Domžalah, narediti spremembo in primorati k temu, da se za mlade naredi še nekaj, s čimer lahko svoj prosti čas preživijo čim bolj kvalitetno, lahko kontakti-raš Center za mlade Domžale (lahko pokličeš na telefonsko številko 040 255 568, pišeš na elektronski naslov info@czm-domzale.si. ali spremljaš našo uradno spletno stran, FB in IG stran za več informacij v prihodnjih tednih). V prihajajočem letu se bo oblikovala skupina prostovoljcev, ki bo izvajala ulično delo v Domžalah ter okolici, zato se le opogumi in ugotovi, če je to nekaj, s čimer lahko ti pripomo-reš naši skupnosti.
Mladinske delavke v CZM pa lahko tudi pocukaš za rokav in ti bodo povedale, kakšne mednarodne priložnosti te čakajo.
Se vidimo v CZM. □
MI LT CLIO LIMITED
£
12.690 €
paket zimskih pnevmatik 5 let podaljšanega jamstva*

Renault priporoča 0Ca$frp//
www.renault.8l
AVTO SET - SETNIKAR, DRAGOMELJ
Tel. : 041/648 166, Internet: www.avtoset.si
22 | slamnik
KULTURA
številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
»ZADNJA V POSTELJO, PRVA POKONCU PA BO VEDNO KAJ DOBREGA V LONCU«
Vsaka vezenina ima svojo zgodbo. Tokrat so nas navdihnile vezene pripovedi iz lokalne kulturne zgodovine, ki smo jih črpali iz zbirke Menačenkove domačije, ki letos praznuje 10-letnico delovanja v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.
Katarina Rus Krušelj
Ob tokratnem raziskovanju slovenske kulinarične dediščine v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine 2021 z naslovom Dober tek!, ki so potekali od 25. septembra do 9. oktobra po vsej Sloveniji, smo zbrali vezenine iz zapuščine domžalske muzejske hiše Menačenkova domačija, nekdanjega bivališča kmeč-ko-obrtniške družine Ahčin, ki se je preživljala s krojaštvom. Iz bogate muzejske zbirke, ki je nastajala tudi pod vodstvom predhodnega upravitelja, domžalskega Društva narodnih noš, so predstavljeni stenski prti z
Eden od ohranjenih stenskih prtičev iz zbirke Menačenkove domačije, verjetno iz obdobja med obema vojnama. (foto: Miro Pivar)
Detajl z razstave v Menačenkovi domačiji (foto: Miro Pivar)
Na odprtju razstave 5. oktobra smo se zbrali vsi ljubitelji ročnega vezenja. (foto: Miro Pivar)
različnimi izvezenimi napisi in umetelnimi okrasi s pridruženimi belimi predpasniki nekdanjih kuharic, ki jih je zbrala zbirateljica Veronika Poga-čar. V njihovih kuhinjah ni manjkalo kuharskih knjig, jedilnih knjižic, zapiskov in fotografij iz prvega gospodinjskega tečaja v Domžalah, daljnega leta 1912, katerega glavna naloga je bila vzgojiti spretne gospodinje, dobre matere in žene. Mednje se je zapisala tudi Anica Ahčin, gospodinja in šivilja slamnikov v nekdanji slamnikarski tovarni v Domžalah in tujini, ki jo je ob koncu prve svetovne vojne v prerani grob položila epidemija španske gripe. Ob tokratni priliki predstavitve kulinarične dediščine naših krajev smo podrobno pregledali njene kuhinjske knjige iz predvojnega časa in jih v večni spomin, preden zbledijo, digitalizirali za javno uporabo. Na ogled so na spletni strani www.kd-domzale.si, zavihek Menačenkova domačija, podzavihek Aktualni dogodki.
Razstavo vezenih stenskih kuhinjskih prtičev, predpasnikov in kuharskih knjig iz zapuščine domžalskih gospodinj kot odraz slovenske bivalne kulture v prvi polovici 20. stoletja sestavljajo trije tematsk sklopi. Največ razstavljenih predmetov izvira iz zbirke Menačenkove domačije, za razstavo so jih posodili tudi Veronika Pogačar, Veronika Kepic, Karolina Kljun in Andreja Pogačnik Jarc. O ve-zilnih tehnikah nas je poučila Majda Škrjanc, razstavo pa je postavil zunanji strokovni sodelavec Roman Kos.
Stenski prti
Kaj je lahko bolj preprosto kot prtič, obešen v delovnem okolju kuhinje z
namenom zaščite stene? Uporabljali so jih tudi za zaščito sten pred odtisi stolov, pozneje so jih preselili še v spalnice. Večina ohranjenih prtov je iz obdobja med obema vojnama, saj so takrat potekali tečaji vezenja v rednem šolanju. Največkrat so bili iz platna, pozneje industrijskega blaga, z obrobo, pogosto strojno zarobljeno z belimi ali barvnimi industrijskimi trakovi ter zankami za pritrditev na steno. Velikost je bila standardizirana, da ob zamenjavi prta ni bilo treba zabijati novih žebljev v steno. Največ stenskih prtičev je bilo vezenih v kraljevsko modri barvi, ročno, s ste-belnim vbodom, napisi zapolnjeni s polnim vbodom. Motivi do bili figuralni in dekorativni (največkrat cvetlični motiv), dopolnjeni z napisi in pregovori npr. Kdor se dela boji, slabo živi; Kdor o meni slabo sodi, naj nikdar v moj dom hodi; Ne išči si druge ši-rom sveta, jaz ti ostanem zvesta doma. Skozi leta so stenski prti postali prostori za vezeno izražanje umetnosti in modrosti srčnih žena, ki so ljubile svoje družine, jih bodrile in vzgajale.
Naslovnica kuhinjske knjige iz zapuščine Anice Ahčin (Menačenkova domačija, Domžale 1912)
Kuhinjski predpasniki
Kako so si mlada dekleta krajšala prosti čas in krepila vzorni zgled v tedanjih družbenih krogih? Z vezenjem bolj ali manj zapletenih vzorcev ali vsaj monogramov na predpasnike, da so si pripravile lepe bale, preden so se poročile. Če so poleg izvezle tudi letnico svojega dela, toliko bolj dragoceni so za današnji vpogled v preteklost, saj nam pripoveduje zgodbo o določenem času in tudi osebi, ki je leta 1907 sešila svoj predpasnik, ga obrobila z ročno izdelano čipko in vanj izvezla svoji začetnici imena in priimka. Najstarejši razstavljeni predpasniki so iz belega platna, poznejši iz etamina - tanke in skoraj prozorne bombažne tkanine, ki so jo uporabljali v obdobju med obema vojnama. Na predpasnikih so dodelani vsi detajli, od prišite fine čipke do raznih všitkov in ročno izdelanih gumbkov.
Aničin kuhinjski kotiček
Kako dragocen je lahko več kot 100-le-tni zapis receptov za jedi, ki so jih nekoč kuhali v naših krajih? Neprecen-
Gospodinjski tečaj v Društvenem domu v Domžalah, 1912. (avtor: Peter Naglič; vir: zasebna zbirka Matjaža Šporarja)
sek, njej v pomoč pa je bila dodeljena Mimi Cesar, ki je poskrbela, da so dekleta usvojila znanje iz šiviljstva. Tečaja se je udeležilo 24 deklet, ki so ob zaključku pripravile razstavo več kot 300 kosov oblačil v lepo okrašeni dvorani in ob tem posebnem dogodku so praktično prikazale znanje kuharskih veščin. V zbirki Menačenkove domačije so se ohranili Aničini originalni jedilni listki, v katerih so tečajnice morale pripraviti izračun sestavin za skupino 25 ljudi, in kuhinjska knjiga z različnimi recepti. Za razstavo pa smo takratni utrip tečaja s skupinskimi portreti udeleženk in drugih sodelujočih pridobili originalne fotografije Petra Nagliča, fotografa iz bližnje Šmarce, ki je na svojstven način ovekovečil takratni prostor in čas.
Danes so enostavne jedi, stenski prtiči in umetelno zašiti in okrašeni predpasniki skorajda izginili iz slovenskih domov, a ne iz naših spominov, saj jih še danes prepoznavamo kot pomemben odraz pretekle slovenske bivalne kulture ter izraz ljudske umetnosti, ki je bila razumljiva ravno zaradi preprostosti izdelave in sporočil. Razstava pa neposredno pripoveduje tudi o vlogi ženske v takratni družbi, s katero se danes težje poenotimo. Na ogled je še do 20. novembra, od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Vstop je prost. □
Anica Ahčin v Linzu kot šivilja slamnikov (Menačenkova domačija, pred prvo svetovno vojno)
ljivo. Napisan s svinčnikom, v lepo-pisni kurzivi in slovnično korekten z nemškimi popačenkami razkriva lepoto kuhinjskih zvezkov še iz avstro--ogrskih časov, ko se je Anica Ahčin poleti 1912 udeležila 1. gospodinjskega tečaja v Domžalah v takrat novozgrajenem društvenem domu, današnjem Kulturnem domu Franca Ber-nika Domžale. Domžalčani smo lahko ponosni, da imamo kljub mladi zgodovini obsežen kronološki zapis naše zgodovine, ki jo je zvesto zapisoval župnik Franc Bernik. V njegovi prvi knjigi Zgodovina fare Domžale iz leta 1923 (in v ponatisu iz leta 2020, ki je izšel v naši založbi) lahko podrobno preberemo, da je bil pod okriljem Katoliškega izobraževalno podpornega društva organiziran osemte-denski celodnevni gospodinjski tečaj, ki ga je vodila učiteljica Minka Odla-
Vas zanimajo osnove vezenja?
Vabljeni na zaključek razstave z vodenimi ogledi in praktičnimi prikazi vezenja, ki bodo v soboto, 20. novembra, od 10. do 12. ure. Z nami bodo domžalske vezilje, ki nam bodo prikazale to pomembno ročno veščino in nas povabile, da sami preizkusimo osnove vezenja. Primerno za vse generacije udeležencev, vstop je prost. Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo za predhodno prijavo do 18. novembra na e-naslov: menacenk@kd-domzale.si ali telefon 01 722 50 50 (Kulturni dom).
letnik lxi | NoVEMber 2021 | številka 29
slamnik | 11
slamnik@kd-domzale.si
kultura
Svetlana Makarovič: ČUK NA PALICI
lutkovno-glasbeni kabaret \ Zavod KULT | režija: Nika Bezeljak \ igrajo: Laura Zafred, Miha Bezeljak, Žiga Fabbro, Rok Felicjan, Matic Smolnikar, Aleš Zoreč \ 40' \ primerno za starost 3+ | Glavni junaki iz zbirke otroških pesmi Svetlane Makarovič oživijo v lutkovni podobi. V družbi navihanih, prevzetnih, požrešnih, razvajenih, lažnivih, kratkovidnih In zaljubljenih živali spoznavamo njihove žlvljenske zagate in rešitve. Otroci pa v predstavi spoznajo tudi različne inštrumente: violino, kitaro, ukulele bas, klarinet, bobne, ksilofon, dežno palico, lončeni bas...
Ela Peroci: MUCA COPATARICA
lutkovna predstava \ Lutkovno gledališče FRU-FRU \ režija: Irena Rajh | nastopajo: Irena Rajh\Ana Špik, Anže Virant\Andrej Adamek (glasbena spremljava) \ 3& \ primerna za starost 2+ | Priljubljena pravljica o muci, ki nerednim otrokom odnese copate. Otroci sklenejo poiskati mucin dom in svoje copatke. V gozdu pa srečajo mnogo živali, ki muco tudi poznajo. S skupnimi močmi najdejo njeno hišico. Kdo ve, ali bo muca otrokom vrnila njihove copatke...? Lutkovna pravljica je pripovedovana z lutkami, ob živo Izvajani glasbi in otroških pesmicah.
TORI TANGO
koncert \ Gabriela Alar-con (vokal), Jure Tori (harmonika), Kurt Bauer (violina), Matjaž Stošič (kitara), Ewald Oberleitner (kontrabas) / Senzibllnost avtorskih melodij izpod prstov harmonikarja skupine Orlek Jureta Torija je kar sama klicala po glasbenih oziroma žanrskih vzporednicah. Po prepletanju zanj značilne intimistične in rahločutne Instrumentalne Izpovedi z elementi jazza, folka In etna v dosedanjem solističnem ustvarjanju seje to naposled Izoblikovalo v nekaj popolnoma novega - povsem unikatno inačico tanga.
Oliver Sacks: MUZIKOFILIJA (Zgodbe o glasbi in možganih)
glasbeno-gledališka uprizoritev \ Anton Podbevšek Teater \ režija: Ivana Djilas \ nastopajo: Aleš Valič, Aljaž Jovanovič\ Matic Valič, Boštjan Gombač / Odgovoru na vprašanje o smislu človekovega bivanja se je Oliver Sacks najbolj približal v zgodbah o možganih in glasbi, ki jih je nesistematično zbiral vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Zgodbe o neverjetni terapevtski moči glasbe ter o vztrajnosti glasbenega spomina, ki se upira številnim možganskim poškodbam namreč kažejo, da je glasba močnejša in nevarnejša, kot si sploh lahko predstavljamo, in da igra ključno vlogo pri razumevanju človeka, njegovih možganov in njegove zavesti.
knjige za odrasle
Lana Bastašic Ujemi zajca
Sanje, 2021
Balkanska Elena Ferrante je zavidljiv naziv, ki se je v Zagrebu rojene Lane Bastašic prijel zaradi udarnega prvenca Ujemi zajca. Avtorica je leto pozneje prejela evropsko nagrado za književnost, ki je bila verjetno precej zaslužna, da je roman preveden že v več kot 10 jezikov. Roman ceste bi (tudi) lahko rekli zgodbi o protagonistki Sari, ki od Lejle, najboljše prijateljice iz mladosti, po 12 letih prejme klic, ki jo vrne v preteklost in popelje na pot ponovnega odkrivanja svoje resnice in nekakšne revizije svoje zgodovine. Neukrotljiva in brezkompromisna Lejla dodobra pretrese Sarino ustaljeno življenje v Dublinu, kamor je kot mnogi drugi z nemirnega Balkana odšla zasledovat boljše življenje. Zgodba o kompleksnem ženskem prijateljstvu, o razrednih razlikah, o tistih, ki odidejo, in tistih, ki ostanejo (zadaj), o posledicah vojne in o posledicah nerazrešenih ran, ki jih zadaja življenje ... (J. D.)
Jessica Whyte
Morala trga: človekove pravice in vzpon trga
Založba Sophia, 2020
Pogled na zgodovino politične ekonomije in človekovih pravic v dvajsetem stoletju, ki pokaže, kako je neoliberalna kapitalistična ideologija uspela svojo mantro svobodnega trga neločljivo vplesti v korpus človekovih pravic in svoboščin. Zlitje je tekom druge polovice dvajsetega stoletja postalo tako učinkovito, da je dandanes že nevladnim organizacijam težko misliti družbo, v kateri bi lahko dosledno spoštovali človekove pravice, istočasno pa bi se odrekli doktrini prostega trga. Dvom v trg je v neoliberalnem videnju sveta enostavno herezija in ne izhodišče za načrtovanje pravičnejše družbe. (G. J.)
Bill Bryson
Človeško telo: vodnik za stanovalce
Mladinska knjiga, 2021
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale | T 722 50 50 | www.kd-domzale.si
Zanimivo branje o bolj ali manj presenetljivih dejstvih človekovega telesa, o njegovi kompleksnosti, sposobnosti prilagoditve, ozdravitve. Bryson nam človeško telo odkriva kot nekakšno obrnjeno, prostrano notranje vesolje, ki ga zapolnjuje nedoumljivo število celic, nevronskih povezav in dolžina žil, ki pri vsakomur izmed nas predstavlja dva in pol kratnik obsega zemlje. Knjiga lahko hrani našo golo radovednost ali pa vzbudi raznorodne razmisleke o skrivnosti življenja in odgovornosti, ki jo do soljudi in sveta nosimo. (G. J.)
Peter C. G0tzche
Smrtonosna zdravila in organizirani kriminal : kako vsemogočne farmacevtske korporacije spodkopavajo javno zdravstvo
CiCERON, 2019
Avtor knjige je epidemiolog in s strastjo znanstvenika vodilni kritik kliničnih raziskav na svetu. V svoji knjigi z bogatim naborom strokovne literature dokazuje, kako farmacevtska industrija sistematično korumpira znanost s podkupovanjem zdravnikov, strokovnih revij, akademikov, združenj bolnikov, novinarjev, politikov in celo agencij, ki naj bi skrbele za urejanje trga zdravil. Glavno besedo pri vsem imajo delničarji,
kar pomeni kapital, to je denar, to so dobički. Ko bi vsaj zdravniki in akademiki delovali za humane višje cilje, pa se znova in znova izkazujejo za podkupljene ključne mnenjske voditelje oziroma najete plačance farmacevstke industrije. Avtor te vrste kriminal upravičeno primerja z mafijo, saj neusmiljeno pometa s kritiki nezakonitega početja. Čeprav so farmacevtske korporacije pod nenehnim drobnogledom in za svoja neetična dejanja plačujejo tudi milijardne zneske, le to cinično vkalku-lirajo v svoje stroške in karavana gre dalje. Mafija pobira nespodobne dobičke, pobija, podkupuje politike, vplivneže in najpomembnejše mnenjske voditelje, farmacija tudi. Zato so potrebne globoke spremembe, kjer bodo morale države spremeniti odnos do nadzora nad t. i. 'neodvisnimi' raziskavami pred 'trženjem' zdravil. (C. H.)
knjige za otroke in mladino
Jenny Jägerfeld Kraljica smeha
Zala, 2021
Dvanajstletna Sasha se spopada z izgubo mame. Preboleva-nja njene smrti se loti tako, da naredi seznam sedmih stvari, da ji ne bi bila podobna, zato da bi lažje preživela. Njen seznam vsebuje: ostriči si mora lase, ne skrbeti za kar koli živega, ne brati knjig, nositi samo živobarv-na oblačila, ne razmišljati preveč, izogibati se sprehodom in gozdu ter postati kraljica smeha. Želi postati stand-up komičarka in razveseljevati ljudi, to bo njeno poslanstvo, kajti mama je veliko ljudi spravila v jok. V vsakdanjem življenju sprva zanika žalost, ki pa noče izginiti, a počasi se s pomočjo sorodnikov, prijateljice in psihologinje vendar sooči z občutki žalosti, jeze in krivde , ki jo prežemajo. Odlična knjiga, ki spregovori o težki temi zelo tenkočutno. Avtorica, ki zna s humorjem in toplino pripovedovati tudi o najtežjih stvareh, je prejemnica nagrade August in nagrade Astrid Lindgren. Po knjigi Kraljica smeha snemajo tudi film. (S. Z.)
Pavel Gabzdyl Atlas vulkanov
Morfemplus, 2021
Vulkani vedno vzbujajo radovednost, njihovi izbruhi pa tudi strah. Poučna knjiga Atlas vulkanov nam posreduje veliko zanimivih informacij, spoznamo zgradbo zemlje, izvemo, kako nastanejo vulkani, seznanimo se z geografijo vulkanov in kje vse jih najdemo. Podamo se v zgodovino vulkanov in spoznamo vulkanologe in njihovo delo. Najdemo zanimive odgovore na številna vprašanja: Kaj je lava? Kaj je atol? Kateri vulkani so jezni vulkani? V kateri državi je največ delujočih vulkanov? Zakaj so vulkani najboljši vrtnarji? Kdo je bil Vulkan? Knjiga vsebuje tudi zložljive zemljevide z nazornimi ilustracijami, z veseljem jo bodo preučevali predšolski otroci in šolski otroci prvega triletja. (S. Z)
Kajetan Kovič
Moj prijatelj Piki Jakob: Medvedja mamica
Sanje, 2021
Medvedja mamica je ena izmed zgodb, ki je bila prvič objavljena v legendarni knjigi za otroke Moj prijatelj Piki Jakob. Mladinska knjiga pa se je odločila, da to zgodbo izda kot slikanico velikega formata z novimi podobami Jelke Reichman. Gre za prikupno zgodbo, v kateri Piki (Jakob) razloži učitelju, kako ga je medvedja mamica naredila kot prvega izmed 30 medvedkov. Ne rodila, ampak naredila iz rjavega in belega pliša ter ga naphala z vato. Dobrodošla slikanica za vse odrasle nostalgike, ki bi želeli obujati spomine, in/ali za vse starše, ki bi želeli, da tudi njihovi otroci še podrobneje in bolj slikovito spoznajo kultnega Pikija. (J. D.)
22 | slamnik
kultura
številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
kolumna • odtis človečnosti
LENART ZAJC é
ČAROVNIJA GLEDALIŠČA
ivIl
21. kulturni poletni festival Studenec 2021
Z Jesensko pesmijo uspešno zaključili 21. kulturni poletni festival Studenec 2021
Tako kot imam rad knjige, imam rad gledališče, saj imam občutek, da mi na podoben način širi duha in bistveno bolj kot film buri mojo domišljijo.
Film oziroma televizija s svojim načinom podajanja, pripoved popolnoma servirata 'na pladnju' in bistveno manj prostora prepuščata razmisleku in lastni domišljiji. No, da ne bom krivičen, seveda so izjeme, so določeni režiserji in filmski mojstri, ki skušajo zgodbo povedati drugače, pa vendar se večina drži utečenih, množici prijaznih načinov. Da ne bo pomote, moram poudariti, da imam tudi sam rad takšne filme, v bistvu dober ža-nrski film cenim popolnoma enako, kot cenim visoko umetniško naravnan film. Je pa res, da ob tem, kot sem že omenil na začetku, tu in tam začutim nujno potrebo po obisku gledališča. Priznam, pa da zelo rad obiskujem gledališče v našem domžalskem Berniku, pač tiste predstave, ki me v letni beri zanimajo in so na voljo. Tu moram izpostaviti, da je bil letni abonma krasna potuha. Žal so korona in kontradiktorni pro-tikoronski ukrepi zasejali tako globoko negotovost, da si letos Bernik abonmaja enostavno ni mogel privoščiti, saj v teh časih ne more jamčiti njegove izvedbe. Škoda, pa vendar, dokler nam sproti zagotavlja predstave, se bom pač potrudil, kupil karto in si predstavo ogledal, ko pač bo v Berniku na sporedu.
V oktobru smo si tako lahko ogledali imenitno predstavo slovenske avtorice Tjaše Mislej Naše skladišče v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj v režiji Mateje Kokol. Predstava povsem zajame duh našega časa, se pravi duh kapitalizma, ko je posameznik vreden le, kolikor zasluži, kjer so človekova osebnost in njegove sanje le nujno zlo, ki ga ovira pri delu in služenju gospodarju, podjetju, v njegovem boju s konkurenti mračnega svobodnega trga. Štiri delavke, zaposlene v skladišču sodobne, nemške trgovske družbe, ki so jih izvrstno uprizorile Vesna Jev-nikar, Vesna Slapar, Vesna Pernar-čič in Miranda Trnjanin, pripovedujejo zgodbo slehernika, ujetega v kolesje slabih plač, kreditov, nemogoče visokih najemnin in ostalih življenjskih stroškov. Kolesje poizkusa popolne robotizacije življenja, ki pa se ji trgovske delavke vendarle upirajo s humorjem, s sanjami o tem, kaj bodo počele, ko se končno izmuznejo iz tega primeža. Človeško upajo, da jih vendarle čaka nekaj boljšega, ampak groza, da to še niti ni dno, da bi lahko izgubile celo to bedno službo, ali pa, še slabše, da bi lahko pristale za blagajno, kjer človek niti klepetati ne more, ta groza jih prisili, da vztrajajo naprej, tam, kjer so, v vsej bedi njihovega skladišča. Da dejansko ni izhoda, spoznamo tudi skozi poslo-vodkinjo (Darja Reichman), nekoč trgovko, ki pa je vendarle napredovala in ima zdaj v primerjavi s štirimi delavkami na videz vse, kar bi si človek želel, pa vendarle ji vse materialne dobrine ne pomagajo kaj dosti, saj je vse dneve in čas preživlja v pisarni, trgovini, v strahu za svoje delovno mesto, za svoj položaj. Ali pa kupec (Borut Veselko), ki se nikakor ne more spomniti, kaj je pri-
šel kupit, ve le da išče nekaj nujnega in med iskanjem tega v trgovini izpusti dušo.
Pripoved, ki ves čas ostaja vedra, mračnjaško komična in temu primerno duhovita, ravno skozi mojstrsko upodobitev štirih različnih, preprostih skladiščnic poda svoje grozljivo sporočilo: dejanskega izhoda
M Če sem pred kratkim zapisal, da bi morala biti ena osnovnih nalog sodobne države zaščititi človeka pred svobodnim trgom, sem po ogledu Našega skladišča prepričan, da bi to morala postati osnovna naloga države v bližnji prihodnosti in ne le ena od njih, sicer nas bo tako imenovana svoboda dokončno razčlovečila.
ni, sploh pa ne v takšnem sistemu, kot je ta trgovska veriga, oziroma sistemu, ki omogoča obstoj takšnih trgovskih verig. Sistem, ki se je ujel v past, da ne služi ničemur več, niti samemu sebi ne. Oziroma, kot je pred kratkim ugotovil Janis Varufa-kis na pogovoru s Slavojem Žižkom v ljubljanski Cukrarni, da klasičnega kapitalizma ni več in boj za rušenje kapitalizma in njegove nadomestitve s socializmom, kot ga zagovarja sodobna svetovna levica, ne more več delovati. Oziroma, če povzamem drugače: odkar je Netflixov Squid Game postavlja razumevanje temeljnih problemov kapitalistične družbe v vlogo svetovne instagra-movske pop ikone, ko trpljenje zaradi razčlovečenih odnosov nenadoma postane 'cool zgodbica', klasična revolucionarnost seveda ne more pomeniti odgovora. Če sem pred kratkim zapisal, da bi morala biti ena osnovnih nalog sodobne države zaščititi človeka pred svobodnim trgom, sem po ogledu Našega skladišča prepričan, da bi to morala postati osnovna naloga države v bližnji prihodnosti in ne le ena od njih, sicer nas bo tako imenovana svoboda dokončno razčlovečila.
Pa naj se tu vrnem k izhodiščni misli: gledališče kot vsa ostala vrhunska umetnost odpirajo eksistencialne probleme slehernika, probleme družbe in vprašanja smisla. Umetnost vedno zahteva razmislek, ne le bežno spremljanje in konzumi-ranje zgodbe. V tem se temeljno razlikuje od klasičnega zaslužkarstva, utemeljenega z modno diktiranim konzumiranjem vsega, kar nam je mogoče prodati. Zavedati se moramo, da živimo v času, ko nam vsi zunanji impulzi narekujejo, naj ne razmišljamo z lastno glavo, naj sledimo temu ali onemu trendu, osebi, influ-encerju, se pravi v času, ko edini resnični svetilnik razumu ostaja le lasten poglobljen razmislek, ki nam ga med drugim lahko pričara tudi gledališče. □
kulturno društvo MIRAN jarc šikocjan Kljub covidu-19 z vsemi njegovimi različicami in ukrepi se življenje počasi vrača v običajne tirnice in k sreči je prineslo in še prinaša tudi obuditev kulturnega življenja. In če smo lani kulturni poletni festival, kot smo ga poznali do tedaj, še kako pogrešali, so nas Loj-
znih abonmajev. Glede na pohvale obiskovalcev bi morda s podobno prakso nadaljevali tudi v prihodnje
-	četudi ne bo covida.
New Swing Quartet in Uroš Pe-rič so tako, kot so gostitelji zapisali v tudi letos lično programsko brošuro, ustvarili večer zvezdnih utrinkov
-	čaroben poletni večer gospel, blu-
Big foot Mama (foto: Damjan Končar)
igrali, kot je treba v navdušenje vseh, ki imajo tovrstno glasbo radi. Svoj akustični koncert, na katerem so predstavili skladbe z vseh studijskih albumov, so namenili svojemu 30. rojstnemu dnevu in poslušalcem, ki so praznovali z njimi.
Ker malce presenetljiv je bil odziv obiskovalcev, ki so, kolikor pač dovoljujejo ukrepi, napolnili poletno gledališče tudi ob nastopu Marka Škugorja, romantičnega in šarman-tnega prvega glasu Dalmacije. Navdušenje nad petjem številnih njegovih hitov je preseglo pričakovanja in prineslo nepozabno dalmatinsko noč, kakršnih si ljubitelji tovrstne glasbe zanesljivo še želijo.
Jesenska pesem, koncert ob zaključku festivala, je prinesla vse, kar je na svojih straneh obljubljala programska brošura: široko paleto barv, občutij, opisov narave in življenjskih trenutkov, kot jih je v skladateljih od romantike do današnjih dni in njihovih uglasbitvah v samospevih, duetih in tercetih ob klavirski spremljavi vzbudila pesnikova be-
Marko Skugor (foto: Rok Deželak)
ze Stražar in vsi njegovi letos z veliko požrtvovalnega dela in odrekanji, odlično organiziranostjo, pa tudi z dobro voljo ter s posebnim veseljem, da nam včasih prav pričarajo vesele poletne večere, letos spet vabili v Poletno gledališče na Studencu in se skupaj z vsemi obiskovalci veselili čudovitih poletnih večerov. Čeprav ni bilo lahko, so se sproti prilagajali ukrepom, preverjali PCT, se pozdravljali z že poznanimi in vedno novimi obiskovalci ter se veselili pohval, predvsem pa veselih in zadovoljnih obrazov obiskovalcev, ki so v prijetnem zavetju poletnega gledališča vsaj za urico ali dve lahko pozabili na aktualno situacijo. Ampak gremo od začetka.
Od 16. junija 2021, ko se je festival začel z gostovanjem SNG Nova Gorica - Gledališče Koper s komedijo Tu-tošomato, še enkrat smo jim zaploskali 23. junija 2021. Le dan prej pa smo lahko pozdravili gledališčnike Mestnega gledališča Ptuj, ki so nas povabili v Luna park Kuga ter pokazali, kako je videti pravi kabaret.
Organizator vseh treh predstav v soorganizaciji z gostitelji, Kulturnim društvom Miran Jarc Škocjan je bil Kulturni dom Franca Berni-ka Domžale, ki je v poletno gledališče povabil obiskovalce posame-
Nina Pušlar (foto: Matic Kremžar)
es in jazz uspešnic, ki so tudi tokrat navdušile ljubitelje tovrstne glasbe. Enako je s svojim nastopom navdušila mlada slovenska pevka Nina Pušlar, ki je obiskovalcem s svojimi pesmimi prinesla prav tisto, kar so letošnje poletje najbolj potrebovali: ljubezen, sočutje, veselje do življenja in pozitivna sporočila. Bravo, Nina!
Vse te vrednote smo lahko spremljali od 22. julija, ko smo se veselili in prav vsakič zadovoljni odhajali z domače gledališke predstave Pri belem konjičku. O njej je bilo letos izrečenih in zapisanih toliko lepih misli in besed, da lahko samo povzamem: Predstava Pri belem konjičku - ostaja z zlatimi črkami zapisana v zgodovini Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in tudi v naših srcih. Hvala vsem, ki ste nam na Studenec prinesli delček Bohinja in turističnega razpoloženja. In če morda kdo zaradi co-vida ni bil na dopustu, sem prepričana, da je užival na Studencu in ni jih bilo malo, ki so si predstavo ogledali še drugič ter uživali ob prigodah turistov v Bohinju.
Nune so se odločile, da svojo akcijo na Studencu predstavijo ob kakšni drugi priložnosti, medtem ko so Big Foot Mama svoj koncert od-
seda. Vsega tega smo bili deležni v nastopih Pie Brodnik, sopran, ki je na pobudo Lojzeta Stražarja tudi izbrala nastopajoče: Saro Briški Cir-man, mezzosopran, Gregorja Ravnika, tenor, in pianistko Andrejo Kosmač, pa tudi v prijaznih besedah povezovalca Igorja Velšeta in govornika Mateja Primožiča.
To je bil večer, ob katerem smo lahko podoživeli posamezne trenutke z letošnjega 21. kulturnega poletnega festivala Studenec 2021 in uživali ob izbrani glasbi in se spominjali nedavno umrlega velikega prijatelja kulturnikov Franceta Stražarja.
»Zelo, zelo sem zadovoljen z letošnjim festivalom,« je na kratko ocenil letošnje poletne večere v Poletnem gledališču na Studencu predsednik društva in vsestranski Lojze Stražar Hvala tebi in vsem, ki ste nam polepšali letošnje poletje. To pa nam v lepem spominu ostaja tudi, (ne mi zameriti, dragi prijatelj), ker je spoštovani, vsestranski in priljubljen ter povsod dobrodošel Lojze Stražar postal častni občan naše občine. Še enkrat, iskrene čestitke in naj te dobro zdravje in hvaležnost vseh, ki si jim s svojim delom polepšal življenjske poti, spremlja tudi v prihodnje.
Vera Vojska
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
TEM TRADE^ www.tentrade.si	Ugodne cene Popust za upokojence Pokličite
PRODAJA KURILNEGA OLJA - Poskrbimo, da vas ne bo zeblo	
letnik lxi | NoVEMber 2021 | številka 31	slamnik | 11
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
Jesenska pesem
Koncert ob zaključku 21. kulturnega poletnega festivala Studenec 2021
Cerkev sv. Lenarta na Krtini je bila letos, kot vsa druga leta, le da smo se pretekla leta navadno dobivali ob začetku festivala, gostiteljica zaključne prireditve 21. kulturnega poletnega festivala Studenec 2021.
Čudovit, jesensko obarvan glasbeni program je bil namenjen vsem prisotnim, še posebej pa spominu na pred nedavnim umrlega Franceta Stražarja, ki je v zgodovini in sedanjosti Kulturnega društva Miran
Koncert z naslovom Jesenska pesem je veličastno zaključil letošnji festival in obiskovalce očaral še z enim prijetnim kulturnim večerom. Koncert v za vse obiskovalce skoraj premajhni cerkve so začele Pia Prodnik, sopran, ki je na povabilo Lojzeta Stražarja za zaključek letošnjega festivala koncert pripravila, in mezzosopranistka Sara Briški Cirman ob spremljavi pianistke Andreje Kosmač z Jesensko pesmijo Roberta Schumanna.
Prisrčno dobrodošlico je izrekel voditelj Igor Vešle, ki je koncert pospremil z ugotovitvijo, da je kljub nenavadnemu času umetnost nekaj, čemur se ne moremo odreči, pomembna za zdravje in življenje v skupnosti, saj nas umetniška ustvarjalnost bogati in krepi tudi v najtežjih razmerah.
Jarc Škocjan pustil neizbrisno sled, obiskovalci pa so se lahko seznanili tudi z njegovo poezijo.
Veliko ustvarjalnih besed je za festival v svojem govoru našel tudi Matej Primožič, vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Domžale. Na kratko je pogledal v zgodovino festivala, ki je v več kot dveh desetletjih našel svoj karakter in množico svojih ljubiteljev. Več kot 70-letna zgodovina društva je po njegovem prinesla navdušujoče, pestre in raznovrstne prireditve, med katerimi imajo posebno mesto domače prestave. Več kot 60 jih je bilo, ogledala si jih je množica zvestih gledalcev iz vse Slovenije in tujine. Ustvarjena je bila odlična atmosfera, domač pristen in prisrčen odnos, ki spominja na veliko družino. Vseskozi je društvo s prireditvami, posebno domačimi, prinaša-

lo nalezljivo sproščenost in pestrost, njihovo ljubiteljsko kulturo dvigalo na višjo raven, tudi profesionalno, pri čemer si je pomagalo s pomočjo strokovnjakov. Na Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan so v Javnem skladu za kulturne dejavnosti zelo ponosni, še posebej tudi na tesno sodelovanje na področju kulturnega ustvarjanja, kjer pričakuje tudi v prihodnje pri uresničevanju zahtevnih projektov širšo podporo. »Poklon prav vsem, ki so sodelovali pri letošnjih projektih - pri bogatem in kakovostnem programu,« je ob koncu poudaril Matej Primožič in čestital za odlično sezono ter jim zaželel, da jim ustvarjalnega zagona nikoli ne zmanjka.
Koncert, v katerem smo ob že omenjenih Pii Brodnik, sopran, Sari Briški Cirman, mezzosopran, in pianistki Andreji Kosmač prisluhnili tudi Gregorju Ravniku, tenor, je očaral vse. Z avtorji melodij - od romantike do današnjih dni, smo se v večeru, polnem liričnih in dramatičnih melodij in barvitosti, kot naj jo ponuja jesen sama, srečevali z odsevom narave v naših življenjih, z umiranjem narave in življenja, pa tudi hrepenenjem, pričakovanji in še bi lahko naštevala, saj je vsak od obiskovalcev v čudovito zapetih melodijah našel odmev jeseni in svoj pogled na ta letni čas.
Ob koncu koncerta so se gostitelji za razumevanje in pomoč zahvalili dobskemu župniku Juretu Ferle-žu, glasbeniki pa se od obiskovalcev poslovili s slovensko ljudsko Hladna jesen že prihaja. Kot zanesljivo za Lojzeta Stražarja in vse njegove že prihaja zahtevno delo za 22. kulturni poletni festival Studenec 2022.
VERA VOJSKA Fo TO: UROŠ ZAGOŽEN
Kdo ste, Domžalci na fotografiji?
Iz preteklosti nam vsem ostajajo množice fotografij, na katerih so se ohranili naši predniki.
Velika pomanjkljivost teh vidnih pomnikov naše preteklosti in ljudi, ki so živeli v časih pred nami, je ta, da največkrat izostajajo podatki, kdo vse je
pa Senice (1883-1980), znanega in velikega trgovca, ki je bil za Tirolci drugi lastnik avtomobila v Domžalah. Pred njegovim avtomobilom so
bil na fotografijah posnet, kje so bile opravljene, pa tudi kdaj. Vse to lahko dopolnite vi, dragi bralci, saj boste mnogi v tej zbirki, ki jo uvajamo, lahko (morda!) našli svoje prednike, sosede in nekdanje prebivalce Domžal.
Danes, ko vas vabimo, da pošljete posamezne fotografije z neznanimi ljudmi na njih, pa pričakujemo, da ob napišete vse, kar o fotografijah in ljudeh na njih veste.
Vsaka objavljena fotografija naj obvezno ima zgodbo, predstavljene naj bodo dostopne okoliščine.
To pa je tudi pogoj za objavo.
Danes prinašamo fotografijo, ki je bila posneta ob avtomobilu Josi-
se okrog let 1932-1934 fotografirali znani domžalski veljaki.
Prvi z leve je mlinar Ivan Kuralt - Tonhovec (1874-1937), po poreklu Mengšan, sicer pa lastnik največjega domžalskega mlina. Kuralt je žito za svoj mlin nabavljal v srbskem Banatu - skupaj z jarškim mlinarjem Mihaelom Osolinom.
Drugi z leve je neznani domžalski obraz, sprašujemo vas prav po njegovem imenu in priimku ter pričakujemo podatke o njem. Ali ga kdo pozna?
Tretji z leve je mlinar Franc Ber-toncelj (1906-1974), oče pianista Acija Bertonclja (Aci je bil njegov vzdevek od otroštva, sicer pa mu je bilo ime Franc). Bertoncljev mlin ob vodi Mlinščice je nova oblast nacionalizirala in odvzela vse premoženje. Aci si je vse življenje prizadeval (neuspešno) za njegovo vrnitev.
Četrti z leve je slamnikar Alojzij Škrabar (1885-1937), ki se je po smrti žene leta 1931 vrnil z dvema hčerama iz Amerike ter nadaljeval svojo slamnikarsko obrt v Domžalah. Tu se je drugič poročil ter ostal slamni-kar vse do svoje smrti leta 1937.
ČRNO
ISPOMINI
HINKO SMREKAR Il.del
NARODNA GALERIJA / SOBOTA, 27. 11. 2021
Spet se bomo potepali! Tokrat se potepemo v Narodno Galerijo v Ljubljani, kjer si bomo ogledali razstavo neverjetnih del slovenskega slikarja, risarja in karikaturista - Hinka Smrekarja. Poskusili se bomo vživeti v podobe, prevedene iz takratnega življenjskega utripa na slovenskem, ki so v njegovih delih huronsko smešne ali pa vrhunsko pikre, sem in tja tudi cinične.
Dobimo se torej v soboto, 27. 11. 2021, ob 10. uri pred novim vho-
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
dom v Narodno galerijo. Po razstavi nas bo popeljal strokovni sodelavec Galerije Domžale Jurij Smole. Prijavite se v KDFB (01 722 50 50), da najavimo število obiskovalcev, po možnosti do 24. 11. 2021. Vstopnina za skupino je 3 eur na osebo. Sporočite, če potrebujete prevoz, ker se lahko medsebojno povežemo.
In ja: obvezne maske in PCT.
PRIJAZNO VABLJENI!
Organizacija: KD Franca Bernika Domžale Informacije:
www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50
V mesecu požarne varnosti so 29. oktobra 1987 na železniški tovorni postaji v Jaršah izvedli veliko gasilsko vajo 'požar na vagonih'. Na vaji so sodelovali gasilci iz TOZD Helios Količevo, PIGD Induplati, Lek in 18 prostovoljnih gasilskih društev iz takratne Gasilske zveze Domžale. Na fotografiji: vodstvo vaje in poveljstvo GZ Domžale.
Foto: Vido Repanšek
23
24
25
26
27
22 | slamnik
KULTURA
številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
Koncert Slovo od poletja
Kadar pomislimo na vroče, nam misel uide na poletje. Z glasbo, polno vročega temperamenta, smo se 3. septembra ob 19. uri poslavljali od poletja, a ne na dvorišču pri KD Franca Bernika, ampak v dvorani z odličnimi glasbeniki in pevkama Štefico Stipanovic in Nuško Drašček.
KOLUMNA • MEDSEBOJNI ODNOSI LIDIJA BAŠIČ JANČAR
NAJVEČJI ZAKLADI
Spomin me ponese nazaj, v čas, ko je bil moj sin star sedem let, torej natanko 12 let v preteklost, in me spomni na dogodek, ki je bil še tako svež, kot bi se zgodil včeraj.
Vikendi so bili posebej dragoceni, včasih celo naporni. Tudi zato, ker sem želela nadoknaditi vse tisto, česar čez teden nisem zmogla postoriti. Tistega sobotnega dopoldneva se takole spominjam: v kuhinji hitim pospravljati in znova vzpostaviti red. Pred menoj se pojavi moj sedemletni sin in mi reče: »Mami, mami, prosim, pridi, boš iskala zaklad.« »Oh, ne morem zdaj,« mu odvrnem, »se bomo igrali potem.« Ni odnehal, kot vedno dotlej in tak je še danes, vztrajen v svojih načelih in prepričanjih. »Ne, ne, mami, kar zdaj ga boš poiskala. Pomembno je.« Malce nejevoljno sem se ustavila v svoji vnemi za pospravljanje in si obrisala mokre roke. »No, prav. Kaj moram storiti?« sem se vdala v usodo. Žare-čih oči je razložil: »Narisalsem načrt. Če boš sledila načrtu, boš na koncu našla svoj največji zaklad.« »Okej,« me je že malce zamikalo. Na listu papirja je bil skrbno narisan načrt. Črtice so sledile črtam in jaz njim. Pot me je vodila iz kuhinje v dnevno sobo, okoli mize na hodnik. Tam naravnost v otroško sobo, kjer sem morala nekaj zaviti, nato sem se znašla v spalnici in tako naprej spet nazaj po hodniku, v dnevno sobo in . oh, znova sem se znašla na istem mestu v kuhinji. »Sledila sem načrtu, kje pa je zdaj zaklad?« sem vprašala sina, ki se mi je nagajivo, kot se zna le on, smehljal. Gledal me je naravnost v oči in opazil mojo radovednost, celo nestrpnost in pričakovanje. »Mami, kaj ne vidiš, našla si sebe, ti sama si največji zaklad!«
Seveda sem ostala brez besed. Ne le to, imela sem solzne oči. Ta moj sedemletnik je tako neverjetno pameten. Kako me je znal voditi do spoznanja, razmišljanja, kako iskati in najti svoj lastni zaklad ter kaj vse nas pri tem omejuje? Ali pa še boljše: Kako znova najti sebe, kadar se počutimo izgubljeni? Ljudje povedo, da najpogosteje izgubijo sebe, kadar se znajdejo v hujši življenjski stiski ali ob večjih življenjskih spremembah. Takrat največkrat pozabijo, kdo v resnici so, saj preveč sledijo zunanjim okoliščinam ali dejavnikom, kot na primer službi, vlogi staršev, partnerjev. Lahko bi rekli, da se preveč identificirajo z nekimi vlogami v življenju, ki jih trenutno zelo zaposlujejo, posledično pa pri tem pozabijo nase. In seveda se je v teh primerih znova treba najti. Najti torej svoj notranji zaklad. Svoje jedro. Sebe.
To niti ni tako preprosto. Razen če imaš srečo in takega sede-mletnika, ki ti pri tem pomaga. Če razmišljam naprej, je težava verjetno v tem, da se izgubimo v vlogah zato, ker preveč sledimo temu, kar je družbeno pričakovano. Če vzamemo za primer starševstvo: ko se v tej vlogi nehamo poslušati in začnemo zadovoljevati potrebe in pričakovanja družbe, širše družine ter zgolj sledimo splošno sprejemljivim vzorcem, izgubljamo sebe. Če vzamemo za primer službo: če sledimo
le tistemu, kar drugi pričakujejo od nas, ob tem pa se ne zmoremo več postaviti zase, spet izgubljamo sebe in veselje do dela.
Izguba sebe pomeni izgubo lastnih želja, potreb, strasti, hobijev, veščin ali njihovo postavljanje za željami in potrebami drugih; in ob tem vse bolj tonemo v temo. In to samo zato, da bi ustrezali, bili vredni ljubezni. Od prizadevanja, nadzorovanja samih sebe smo zato lahko neizmerno utrujeni. Utrujeni od stalnega iskanja tega, kar moramo najti, kar moramo postati ali ostati: lepi, mladi, neutrudni, popolni; da bi našli pravo ljubezen, pravo službo, imeti prave otroke . in še mnogo več tega, samo da bi bili srečni, sprejeti, da bi ustrezali?
Kdaj ste nazadnje naredili kaj norega, nekaj takega, česar nikoli ne bi, če bi skrbno razmislili, kaj se
U Izguba sebe pomeni izgubo lastnih želja, potreb, strasti, hobijev, veščin ali njihovo postavljanje za željami in potrebami drugih; in ob tem vse bolj tonemo v temo. In to samo zato, da bi ustrezali, bili vredni ljubezni.
spodobi in česa ne? Si znate odgovoriti na to vprašanje? Ima to vprašanje sploh odgovor? To so lahko zelo drobne malenkosti, po katerih pa ostaja občutek, da ste naredili nekaj, za kar ste potrebovali pogum in tisto pravo otroško spontanost. Sama sem nazadnje naredila tako, malo noro stvar na morju, natančneje na plaži. Lep pomolček je iz mene izvabil besede: »Joj, kako rada bi skakala s tega pomola in bila kot majhen otrok.« Pa me je mož vprašal: »In zakaj ne bi?« »Ja, ker mi je nerodno, zakaj!« sem mu ogorčeno odgovorila. Pa me je naprej izzival: »Grem stavit, da si ne upaš!« Trmasta sem mu hotela dokazati, da si upam, in se zapodila po pomolu, polnem ljudi, ter skočila v vodo. Dobila sem tak zagon, da sem skok nekajkrat ponovila. Občutek je bil neponovljiv. Bila sem kot otrok navdušena in nič me ni zanimalo, kdo me gleda in kako sem videti.
Pa se vrnimo na začetek. Sin mi je z igrico iskanja zaklada nezavedno želel sporočiti, naj spet poi-ščem sebe. V neizmernem trudu biti dosledna mamica, ki za vse poskrbi, sem pozabila nase. Ko je bil sin star sedem let, sem jih sama štela 34, in takrat se je zgodila moja velika življenjska prelomnica. Vpisala sem se na študij psihoterapije in tako zelo zagreto začela iskati sama sebe. Priznam, to iskanje lastnih zakladov še kar traja. □
Da bo Slovo od poletja enkraten glasbeni večer, je zagotavljala že inštru-mentalna, spremljevalna zasedba, ki pa ni bila samo spremljevalna. Uvodoma je predstavila dve inštrumental-
É
ni skladbi. Izvrstni glasbeniki: skladatelj in aranžer, sicer v vlogi pianista, predavatelj na AG Ljubljana, kitarist Klemen Smolej, pedagog na jazz oddelku KBGL, Aleš Avbelj, kontrabasist in bas kitarist v Big bandu RTV Slovenija, bobnar Marko Juvan, član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter realizator koncertnega abonmaja KD Franc Bernik, klarinetist Mate Be-kavac in Klemen Leben na harmoniki, pedagog KGBL, ter mladi virtuoz na vibrafonu Inti Pucihar. Prva in druga skladba sta bili v južnoameriškem slogu, Pixnguinhova - Um a Zero in Po-ala Desmonda Bossa Antigua saksa-fonista in skladatelja številnih jazzo-vskih uspešnic, med katerimi izstopa
Z nastopom treh pevskih solistk in solistov ter pianistke se je v soboto (2. oktober 2021) končal letošnji več kot uspešni 21. kulturni poletni festival Studenec 2021 pri Domžalah. Zagotovo ga je zaznamovala letošnja uspešnica na velikem škocjanskem odru, veseloigra s petjem Pri belem konjičku, zdaj pa smo v prezbiteriju cerkve sv. Lenarta (in Roka) na bližnji Krtini prisluhnili še programsko pomenljivemu nastopu treh pevcev (dveh pevk in pevca) ter pianistke v skrbno izbranem repertoarju vokalno inštrumen-talnih miniatur na jesensko tematiko Jesenska pesem. Nastopili so sopra-nistka Pia Brodnik, mezzosopranist-ka Sara Briški Cirman in tenorist Gregor Ravnik ob klavirski spremljavi Andreje Kosmač. Skrbno izbrani, tematsko izpostavljeni, dramaturško ubrani in zanimiv spored v številnih tujih jezikih in pa povednost celotnega večera, je bilo (na povabilo predsednika in umetniškega vodje KD Mirana Jarca iz Škocjana Alojza Stražarja) prve med enakimi, odlične pevke, pedagoginje (redne prof. za petje na ljubljanski AG) in neke vrste stalnice glasbeno gledaliških prireditev na Studencu P. Brodnik. Izbrala je izključno evropski in slovenski repertoar samospeva in mu dodal kar nekaj duetov ter edini in zaključni tercet. Jesenska poetična glasbena tematika je tako izzvenela v teh prvih prihajajočih se jesenskih dnevih in muzika sama je imela ob spregi s poezijo marsikaj (iz-)povedati.
V izvirni nemščini smo tako najprej slišali dva dueta (S in MS) R. Schu-manna z vmesnim tenorskim deležem. Nato pa so se vse do konca izmenjali avtorji-skladatelji: F. Schubert, F. Mendelssohn Bartholdy, J. Brahms, E.
Take Five. Sledili sta še živahna, vesela latino-jazzovska skladba P. D'Rivere Contradanza in popularna Morricone-jeva Anapola. Primorska pevka Štefi-ca Stipančevic nam je zapela popevko
1 ■: ''1
Vinka Horvata Sonce sije na Portorož, prepričljivo je interpretirala skladbo Lucia Dalle Caruso in letos zelo popularno Prisluhni školjki Janija Goloba. V skladbi japonskega jazz pianista Makoto Ozoneja Times Like These nam je spretnost obvladovanja vibra-fona, pa tudi muzikalnost dokazal Inti Pucihar, študent prvega letnika tolkal na AG v Ljubljani. Inti je na preteklih državnih tekmovanjih TEMSIG prejel več zlatih plaket. Dobro bi bilo, če bi bil močneje ozvočen, saj se je ob spremljavi svojega očeta pogosto utopil v klavirskem zvoku. Poslušalci smo bili nad njunim izvajanjem navdušeni, saj tako usklajeno igranje redko slišimo. Enako je navdušila tudi glasba A. Pia-
Grieg, E. Elgar, P. I. Čajkovski, C. Gounod, G. Faure, E. Chausson in za sklep še slovenski delež: od polpreteklih Z. Prelovca in L. M. Škerjanca pa vse do sedanjih in aktualnih skladateljev, kot sta A. Makor in A. Kumar; da bi potem v edinem dodatku slišali še edini trospev, tercet, priredbo notranjske ljudske pesmi Jesen našega Oskarja Deva. Odlične dikcije v številnih tujih jezikih (nemščina, norveščina, angleščina, ruščina in francoščina) in tudi v slovenščini so dodale svoje k omenjenim interpretacijam in tako podkrepile ter utrdile mesto in vlogo samospeva, odlične pevske šole, ki jo vodi na ljubljanski AG prav P. Brodnik in ki jo je tudi zdaj kot prva med enakimi pokazala tudi na omenjenem koncertu. Kot 'stara znanka' škocjanskega odra že več kot 20 let se je zdaj izkazala v eni najbolj zahtevnih in hkrati prefinjenih glasbenih oblik in zasedb: v solih, duetih in tercetu. Zagotovo je bila med vodilnimi od omenjene trojice (mdr. sta oba: mezzosopranist-ka kot tenorist) njena pedagoška varovanca s pravkar odpetima magistrskima izpitoma na naši glasbeni alma mater. Brez dvoma je dosegal vrh tega večera v Griegovem samospevu Jesenska nevihta (C. Richardt). Njen zvon-ki in še vedno prodorni sopranski glas se je razlegal iz cerkvenega prezbiteri-ja v cerkveno ladjo. Bila je več kot kos dikcijam norveščine, mi pa smo lahko tako tole pesem kot celoten Liederabend spremljali v slovenskih prevodih na postavljenem displayju. Tik pred njo je podoben vrhunec svojega deleža odpela mezzosopranistka S. Briški Cirman v Brahmsovem Jesenskem občutku z nemško dikcijo (A. v. Schack), tenorist G. Ravnik pa v angle-
zzolle Verano Porteno iz Štirih letnih časov. Poleg odličnega izvajanja na harmoniki, precizne intonacije impulza kontrabasista, nas je z virtuozno-stjo in visokimi registri ponovno navdušil Mate Bekavac. Sicer part violine prestavljen v register klarineta zveni malo agresivno. Iz Argentine smo se vrnili v brazilske vode. Slišali smo Bo-scovo Nacao in Desmondovo Samba Cantina. Prefinjeno in nevsiljivo, pogosto z metlicami, je k dobrim izvedbam pripomogel bobnar, Domžalčan Marko Juvan. Zaključek koncerta je pripadal Nuški Drašček. Ni glasbenega žanra, ki ga ne bi stilno, prefinjeno in z žarom oblikovala, hkrati pa dodala tudi osebno noto. Dokazala je, da ji skladbe A. Carlosa Jobina, Brazilca, živečega v Ameriki, predstavljajo izziv za odlično interpretacijo. Slišali smo zelo popularno Garota de Ipanema in Agua de Beber. Brez Sepetove Poletne noči si slovesa od poletja ne predstavljamo. V priredbi Jake Puciharja in s pevkino osebno noto je požela navdušujoč aplavz. Ansambel se je z dodatkom zahvalil s skladbo Liber Tango v ritmu argentinskega tanga. Poslušalci smo bili hvaležni za izvrsten koncert, ki nam je kljub lahkotnejši glasbi dal veliko umetniškega užitka.
Tomaž Habe
ški Elgarjevi Pesmi jeseni (A. L. Gordon); seveda v teh posamičnih in solističnih vrhuncih ne moremo in ne smemo mimo deleža (odlične) pianistke in korepetitorice-spremljeval-ke A. Kosmač. Ta je ves čas večera, ki je trajal neprekinjeno skoraj uro in pol, sedela za (odlično) pripravljenim klavirjem (Silič, Ljubljana) v cerkvenem prezbiteriju, in tako, kot veleva oblika in zasedba samospeva, bila in ostala najmanj, kar je: enakovreden so-go-vorec, so-poet tega večera. Občinstvo pa se je temu primerno odzvalo, saj je bila cerkvena ladja kar prepolno zasedena z občinstvom. Večer je podobno intimno, kot je izzvenel glasbeni del, se je vanj vključil tudi moderator Igor Velše. Vmesne besede pa je izpopolnil še predstavnik JSKD Domžale Matej Primožič; optimistično in spodbudno tudi za vsa naprezanja KD M. Jarc iz Škocjana.
Vse to veleva, da bi veljalo tudi na tako velikem odru, kot je škocjansko pokrito gledališče, gojiti tovrstne glasbene nastope. Seveda ne tam, v gledališču, pač pa v podobnih in intimnih arhitekturnih prostorih kot npr. ta, gotsko poslikana cerkev v Krtini. Za vse to imamo repertoar, izvrstno ter novo in mlado generacijo pevk in pevcev iz številne in kvalitetne pevske šole na naši AG. Brez dvoma je to milje, v katerem tako pedagogi kot njihovi študentje in diplomanti in navkljub k premočni operni (re)produkciji, vedo, da je prav samospev (2,- 3,- ...), ki ga velja gojiti kot nenehno 'higieno glasu'. Seveda, za vse tole morajo biti še kakšni drugi pogoji: organizatorji, prostori, občinstvo .
Dr. Franc Križnar
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
21. kulturni poletni festival na domžalskem Studencu se je iztekel z Jesensko pesmijo
Samospevi, dvospevi in trospevi
letnik lxi | NoVEMber 2021 | številka 33
slamnik | 11
slamnik@kd-domzale.si
kultura
VIMUZEJUNovember 21
Foto: Peter Nagli
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50
MENACENKOVA DOMAČIJA
»ZADNJA V POSTELJO, PRVA POKONCU PA BO VEDNO KAJ DOBREGA V LONCU«
Razstava | Vstop prost. 5. oktober - 20. november 2021
Razstava vezenih stenskih kuhinjskih prtičev, predpasnikov in kuharskih knjig iz zapuščine domžalskih gospodinj kot odraz slovenske bivalne kulture v 1. polovici 20. stoletja.
MENAČENKOVA DOMAČIJA Sobota, 20. november 2021,
10.00 - 12.00 | Vstop prost.
VAS ZANIMAJO OSNOVE VEZENJA?
Praktični prikaz ročnega vezenja z domžalskimi veziljami in vodeni ogled po razstavi »Zadnja v posteljo, prva pokoncu pa bo vedno kaj dobrega v loncu« / prijave do 18. 11. na e-naslov menacenk@kd-domzale. si ali po telefonu 01 722 50 50 (KDFBD).
SLAMNIKARSKI MUZEJ Razstava | Vstop prost. 21. maj - 30. december 2021 Dr. Miroslav Stiplovšek UPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSKE OBČINE OD SREDINE 19. STOLETJA DO LETA 2020
MENACENKOVA DOMAČIJA
Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE
Kajuhova 5, 1230 Domžale (v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.
Jasna Samarin: Sozvočja tišine
Oktobrska razstava v Galeriji Domžale odpira nove slikarske dimenzije.
galerija domZale Veliki formati slik, dinamična igra svetlo-temnega kontrasta, prepričljiva iluzija prostora, moči barve in zemeljskosti. So hommage zemlji, bi lahko rekli, saj so avtorici zemeljske barve zelo blizu, hkrati pa ji je iskanje različnih struktur in tekstur iz realnega sveta osnova za likovno govorico, ki je abstraktna. In kje v naravi poišče navdih? V kamnolomu, kjer raziskuje reliefne strukture skal, odtise v pesku, tudi odtise odvrženih desk. Te fotografira, več fotografij računalniško obdela, jih sestavi v novo podobo, jo natisne in kašira na platno. Nastala podlaga postane novo polje za ustvarjanje izčiščenih krožnih oblik, ki jih prilagaja konveksno oziroma konkavno, hkrati pa z doslika-vo svetlobe in sence oblikuje videz lebdečih zračnih sfer, ki nas s centralizirano globino vabijo k vstopu vanjo. Pogled od blizu pa nas vsekakor ne pusti hladne, saj lahko opa-
zujemo, kako je avtorica z naslikanimi ploskovnimi elementi odlično pričarala prostorski videz abstrakcije - z natančnim škropljenjem barve v slogu slikarskega pointilizma. Samarinin proces slikanja pa ni naključen, saj je premišljen koncept, ki ga razvija že desetletja. Pomemben je tudi prostor in ambient, v katerega skladno vstavlja svoje slikarske kontemplacije velikih dimenzij,
bodisi samostojno bodisi v paru, v triptihu ali sestavljankah. Z njimi posredno vzpostavlja dialog z gledalcem, kateremu dopušča vnos lastnih videnj in občutenj.
Vsekakor smo bili ob odprtju razstave, ki se je zgodilo 21. oktobra, navdušeni ne le nad neopisljivo prostorsko polnostjo, ki so jo oddajale slike, temveč tudi nad prijetnim pogovorom med dvema akademikoma -Jasno Samarin in Jurijem Smoletom, programskim vodjem galerije. Pogovor nam je razkril vse odgovore na vprašanja, ki so se nam postavljala ob prvem ogledu razstave. Posnetek pogovora si lahko ogledate na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale kot tudi na spletnem portalu domžalec.si. Še boljši pa bo ogled razstave v živo, ki vam bo kontemplativno polepšala jesenske dni. Na ogled do 12. novembra.
KATARINA RUS KRUŠELJ FOTO: MIRO PIVAR
Recenzija filma: Morena (Murina)
O Moreni (Murina), razvpitem filmu hrvaško-slovenske koprodukcije, ki je v Cannesu osvojil nagrado Zlate kamere (Golden Camera ali francosko Caméra d'Or) za najboljšo debi-tantsko režijo, je v zadnjem času veliko slišati. Hrvaški mediji so navdušeni, saj gre za eno najprestižnejših filmskih nagrad v svetovnem merilu, ki je predstavljala odskočno desko za režijsko kariero imen, kot so Jim Jarmusch, Steve McQueen in Naomi Kawase.
Dogajanje na hrvaških otokih, ki ga večina odpravi s prispodobo o raju, v Moreni deluje zlovešče in mistično. Vzdušje je ves čas nekako zamorjeno, neskončno morje in njegova globina delujeta klavstrofobično. Kako tudi ne, saj je v ospredju zgodbe globoko razklana družina: oče Ante (Leon Lučev), mama Nela (Danica Čurčic) in hči Julija (Gracija Fili-povic), ki je tudi glavna protagonist-ka. Med njimi vlada težko opisljiva nervoza, saj čakajo prihod domnevnega starega prijatelja, multimilijo-narja, tujca Javierja (Cliff Curtis), potencialnega kupca njihove hiše, da bi se lahko preselili v Zagreb in zaživeli drugačno življenje. Slednje je zaradi njihovega načina življenja, ki ga edino poznajo, sicer nekoliko za lase privlečeno, vendar je oprostljivo, saj vse ostalo nekako štima. Slednji 'četvor-ček' oseb je kljub izrazito minimali-stičnim, domala banalno vsakdanjim dialogom, do te mere intriganten in zanimiv, da nas zgodba ves čas vleče naprej, saj nas pristno zanima, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju. To pa je možno predvsem zaradi tega, ker je mlada režiserka Antoneta Alamut Kusijanovič, - ki je, mimogrede, rodila ravno na dan podelitve nagrade v Cannesu, zato je osebno ni mogla prevzeti -, tako tenkočutno prepletla filmske značaje, da je v njihovih medsebojnih odnosih najbolj zanimivo pretežno tisto, kar je neizgovorjeno. V tem kontekstu se tako ukvarjamo z očitnim konfliktom med očetom in hčerjo, latentnim med mamo in hčerko, pa tudi pridušenim med mamo in očetom, ves čas pa se sprašujemo še, kakšna je dejanska vloga prišleka, za katerega se zdi, da je tako razburkal odnose neke družine.
Film lepo teče vse do zadnjih petnajst minut, ko se Julija bori za svoje
življenje. Ko ji to očitno tudi uspe in da vsem prisotnim vedeti, kaj si je dejansko mislila ves čas, prizor deluje igralsko neprepričljivo, saj je odigran pretežno v slogu vsega, kar smo gledali do takrat. Deluje izrazito ne-ka-tarzično, čeprav gre za klimaks filma, saj niti v enem momentu ne začutimo Julijinega obupa, ki bi moral biti neizmeren, saj je skoraj umrla. Sledi predvidljiv in razočarajoč konec, saj je njen upor očetu očiten skozi ves film. Veliko bolj bi presenetilo, če se navzven dejansko nič ne bi spremenilo in bi se tako na koncu vrnili na
začetek filma, da bi bil krog lahko sklenjen. Sicer lahko razumemo tudi režiserko, ki je v tem primeru pač zavzela očitno ideološko feministično pozicijo in jo je postavila kot kontrapunkt ideji patriarhalne nadvlade, ki naj bi bila, vsaj kar se Hrvaške tiče, najbolj izrazita prav v Dalmaciji. Zaradi navedenega filma nikakor ni želela zaključiti že pred tem; denimo, v prizoru, ko gresta z očetom lovit ribe, kar se bi lahko zgodilo čisto brez besed, ker je bilo do takrat že vse jasno. Slednje bi bilo tako neprimerno bolj kredibilno in tudi realno.
Če povzamemo, je Morena film, ki večino časa veliko obeta, na koncu pa se z nekaj odvečnimi potezami spreobrne v dokaj predvidljiv in infantilen upor z neustavljivo željo po osebni svobodi, kar je v danem trenutku že popolnoma odveč. Škoda.
Film si lahko ogledate v Mestnem kinu Domžale.
ŽIGA ČAMERNIK
RE FORMA VIVA
NOVO ŽIVLJENJE KIPOV
18. 11.-9. 12. 2021
► Odprtje razstave bo v četrtek, 18. novembra 2021, ob 19. uri v Galeriji Domžale.
Z ustvarjalci se bo pogovarjal Jurij Smole.
V času razstave je galerija odprta: torek-petek: 10.00-12.00 in 17.00-19.00, sobota: 10.00-12.00.
Glede na trenutne ukrepe v zvezi s pandemijo veljajo za otvoritev in ogled razstave PCT pogoji.
kd-domzale.si / 01 722 50 50
GD
Sreda, 1. december 2021 ob 20. uri
JAKA STADLER IN SOLISTI SIMFONIČNEGA
orKestra BAVARSKEGA
22 | slamnik
kultura
številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
Domžale z roko v roki
Praznik folklore
Predavanje za še več in kvalitetnejšo folkloro
Entuziasti folklorne skupine FD Groblje so v soboto, 11. septembra, ob 19. uri pripravili 12. gala folklorni večer z naslovom V Grobljah kot nekoč.
jskd oi domzale in folklorno društvo groblje Vodilnim delavcem in ambicioznim plesalcem folklornih skupin s Kamniškega in Domžalskega je v sredo, 13. oktobra 2021, Folklorno društvo Gro-blje v sodelovanju z območno izpo-
Drugo uro je mag Anja Cizel, mlada raziskovalka na GNI, zelo doživeto govorila na temo Vloga vodje pri vodenju vaj. Uspela je, da je temelječe na teoriji, svoje predavanje povezala z njeno kratko, vendar zelo bogato izkušnjo folklorne plesalke
stavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Domžale v Slamnikarskem muzeju v Domžalah pripravilo strokovno predavanje, ki naj bi pomagalo pri organizaciji folklornih skupin, pa tudi pri pripravi in izvedbi njihovih nastopov.
Zelo prijeten prostor v Slamnikar-skem muzeju v Domžalah je sprejel 24 udeležencev - članov petih društev iz Kamnika, Mengša, Moravč in Domžal. Srečanje je začel Matej Primožič v imenu območne izpostave JSKD Domžale, ki je po pozdravu slušateljev predstavil predavateljici. Kot mi je v pogovoru po strokovnem predavanju povedal dr. Franci Hribovšek, predsednik Folklornega društva Groblje Domžale, je dr. Urša Šivic, znanstvena sodelavka na Glasbeno-narodopisnem inštitutu ZRC SAZU govorila na temo Ljudske pesmi v odrskih nastopih ter posebej poudarila pomembnost kompe-tentnega pevovodje, kontinuiranost pevskih vaj, sodelovanja s koreogra-fom, pomembnost upevanja (ogrevanja telesa in glasilk) na začetku vaje in postopno nadaljevanje. Sprva se skrb nameni besedilu pesmi, nato vsi skupaj spoznavajo osnovno melodijo. Pevovodja mora ugotoviti pravo tonsko lego, da pesem zazveni. Dotaknila se je specifik: na odru plesalci ne pojejo v zborovskem položaju, pač pa v pozicijah, kot jih zahteva koreografija. Daljše ljudske pesmi se zaradi dolžine odrske postavitve primerno krajšajo, besedilo naj bi bilo primerno starosti izvajalcev in dogajanju na sceni itd.
in uspešne vodje folklorne skupine. Svoje izvajanje je ponazorila s primeri iz prakse - tudi iz drugih umetniških zvrsti - in s tem poudarila pomembnost interakcije koreograf -aranžer glasbe - kostumograf - plesalci - godci, kjer je v tem kontekstu za vse odgovoren vodja, ki poskrbi, da na odru vse teče kot podmazano.
Dr. Hribovšek je še poudaril, da sta obe predavateljici izpostavili pomembnost dobrega vodje. Po obeh predavanjih so udeleženci imeli priložnost postavljati vprašanja, odgovorom pa je sledil kratek klepet, v katerem so si udeleženci lahko izmenjali izkušnje iz dosedanjega dela folklornih skupin.
Odlična udeležba je oba organizatorja spodbudila, da bodo podobna predavanja pripravljena tudi v prihodnje in tako vsem zainteresiranim s področja folklore ponujena priložnost za nove izkušnje in strokovne nasvete.
Prireditelja se zahvaljujeta Gostinskemu podjetju Trojane za presenečenje v obliki krofov, dr. Franci Hribov-šek pa se je v imenu vseh zahvalil delavcem muzeja in Cveti Zalokar, direktorici Kulturnega doma Franca Berni-ka Domžale, za lepo urejen prostor in brezhibno tehnično podporo.
To je bila tudi ena zadnjih večjih aktivnosti Folklornega društva Gro-blje Domžale, ki se že pripravlja na slovesno leto 2022, ko bodo praznovali prvih 15 let odličnega dela, pri čemer mu želimo veliko uspeha.
Vera Vojska Foto: FD Groblje Domžale
fd groblje Ker je bil to kar velik organizacijski in v vseh pogledih zahteven projekt, so ga podprli tudi Občina Domžale, KS Jarše - Rodica in podjetje Renty. Da ta prizadevanja resnično podpirajo, so s svojo prisotnostjo dokazali tudi podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec in predsednik KS Jarše - Rodica Tone Košenina. Že na ploščadi pred Športno dvorano Domžale nas je s svojimi zvoki privabljala Godba Domžale in popestrila čas čakanja ob pregledu potrdil za covid-19. Kljub tem omejitvam je bila dvorana lepo zasedena. Godbi je pripadla tudi uvodna skladba - show v koračnem gibanju. Sicer ljudska glasba, ki je s folkloro tesno povezana, ne pozna tako strogih vojaških defilejev, ki pa so bili usklajeni, popestreni s petjem ljudske pesmi Dekle zakaj tajiš, zmeraj sama spiš. Za ta večer bi bila bolj primerna noša s slamniki. Nastopila je zelo okrnjena zasedba 24 godbenikov pod vodstvom Gregorja Vidmarja in navdušila publiko, da je sodelovala s ploskanjem Slovenci Draga Lorbeka. Prireditelji so v goste povabili Domžalske mažoretke, ki sicer z izborom glasbe niso spadale v folklorni večer, vendar je bilo veselje spremljati navdušene deklice s palico ob zvokih posnetka skupine Abba. Folklorna skupina FD Groblje se je predstavila najprej s prekmurskimi plesi, ob spremljavi dveh harmonik, klarineta in kontrabasa, ki so kot glavno temo igrali prleško Dere sen ja mali bia. Iz objektivnih razlogov je odpadel nastop FS Veri-ne zvezdice iz Kamnika. Tri izvajalke in harmonikar so predstavili ljudsko izročilo Bosne in Hercegovine, ki ga ohranjajo v KUD Sevdah v Ljubljani. Odlična pevka je v scenski postavitvi še z dvema spremljevalkama zapela tri ljubezenske pesmi - sevdalinke. Ob pesmi v hitrem tempu mešanega takta sem ob odlični spremljavi harmonikarja pogrešal še tolkalca. Po izvedbi zrela, sorazmerno mlada skupina KD Svoboda Mengeš uspešno nadaljuje delovanje in ohranja plesno dediščino v Mengšu. Z usklajeno, izdelano, z dobro spremljavo podkrepljeno spremljavo plesov Tri korake nazaj, s pogledom naprej so poželi lep aplavz. Tri ljudske pevke
OBČINA DOMŽALE
jtk
feimer
Covitf-19 in telesna aktivnost pri osebah t demeruo
Í5il|0: MojCD Kef C rtiplsmmin] (mnliiopsr íka
Knjižnico P a míale
tar««. T h. no vemtier m\. ni 17.00
pgj.'Di hewlile" Cveta Zaíokur
FS Groblje Betka, Meta in Pavlina so zapele ponarodelo Gustava Ipavca Le predi, dekle, predi in Stara mati kara me. Za svoja leta gibčna in po zaslugi mentorice Nevenke Urh - Hri-bovšek in njenega moža dr. Franca, usklajena folklorna skupina FD Gro-blje, nas je navdušila z gorenjskimi plesi, poimenovanimi Ovbe, ovbe guauca moja. Večer so popestrile članice ženskega pevskega zbora z zborovodkinjo Natašo Banko. Zapele so tri pesmi Marička je štimana, Aj, zelena je vsa gora in Čuk se je oženil, geografsko različnih slovenskih območij. Resda so pesmi ljudske, vendar imajo vse skladateljskega prire-jevalca. Navdušile so z zvočnostjo, večplastnostjo in izenačenostjo med glasovi, pogrešal pa sem malo ljudske spontanosti in doživljanja besedila. Večer so več kot uspešno zaključili plesalke in plesalci, veterani
KS ŽKUD Tine Rožanc. Kljub letom so bili zelo usklajeni, gibki v kolenih in mladostno razigrani. Ob dobri spremljavi dveh klarinetov, harmonike in kontrabasa so zaplesali plese iz Roža (Koroška). S svojim nastopom pod strokovnim vodstvom Marka Kosmača so dokazali, da spadajo v vrh slovenskih folklornih skupin, kar je potrdil tudi nekdanji svetovalec pri JSKD RS dr. Bojan Knific, ki je pohvalil prizadevanje vseh nastopajočih, posebno pa člane FS FD Gro-blje Domžale za vzorno organizacijo. Ob zaključku se je povezovalka Draga Jeretina Anžin zahvalila vsem nastopajočim in publiki, ki so skupaj zapeli Nocoj je ena luštna noč. Dolg aplavz je hvaležno izrazil navdušenje nad izvajalci 12. gala folklornega večera.
tomaž habe
Odcepetajte z nami v čas, ko so se otroci veselo igrali v travi. Smejali se boste, na trenutke vam bo zastal dih in lepo vam bo, ko se boste vrnili s Cepetavčkom iz muzeja igrač.
nedelja, 14. november '21
ob 16. uri
KULTURNI DOM NA MOČILNIKU
DOB
Gostuje Gledališče KU-KUC. Informacije in rezervacije: 041 420 610.
letnik lxi | NoVEMber 2021 | številka 35
slamnik | 11
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
TEDEN
SPLDŠNIH 15.-20. NOVEMBER 2021 KNJIŽNIC
i'" W[U.i»*®-' %
m m t 'l/l11 ll'-lli IHÜ I ti J
BRALNE POSLASTICE
0 strokovne knjige 0 leposlovne knjige 0 reviie
Vabljeni k branju!
VESELE URICE
P leposlovne knjige P strokovne knjige P material za ustvarjanje
ZA OTROKE
priporočena starost: 0-3
ZVEDAVCEK
0 leposlovno gradivo 0 poučno gradivo 0 risalni blok
ZA OTROKE
Nova avtorska-skladateljska plošča Tomaža Habeta
V vEtru spominov in pet novih koncertantnih in orkestralnih skladb pod okriljem stanovskega DSS in RTV Slovenija
■■ ■ ■
www.knjiznica-domzale.si
Franc Križnar
Domžalski glasbenik, pedagog, skladatelj in dirigent Tomaž Habe (1947) je leta 1970 končal na ljubljanski AG kompozicijski (B. Arnič in L. M. Škerjanc) in dirigentski študij (D. Švara). Z nekaj začetnimi epizodami (v GŠ in OŠ) je vseskozi, do upokojitve, 2012, deloval kot glasbeni pedagog na KGBL za glasbeni stavek, orkester, zbor ... Tako je s svojim pedagoškim delom in učbeniki vzgojil celo plejado generacij glasbenikov. Vmes je deloval tudi na AG. Njegov kompozicijski opus je številčen in mnogovrsten, saj sega na področja orkestrske, zborovske, komorne in filmske glasbe. Uspešen je tudi v zabavni glasbi in diskogra-fiji. Je tudi kulturno in še posebej glasbeno angažiran. V letih 20062010 je bil mdr. predsednik stanovskega društva DSS. Za svoje delo je prejel veliko priznanj in nagrad, od lokalnih pa vse do najvišjih državnih in strokovnih; mdr. stanovsko Kozinovo nagrado DSS, 2014. 'za zaokroženi skladateljski opus' in 2015. za svoje glasbeno pedagoško delo osrednjo državno Gerbiče-vo nagrado. Gre vsekakor za eno ta-čas še vedno vodilnih slovenskih glasbenih osebnosti, doma z domžalskega konca. Od številnih notnih in diskografskih izdaj pa bi rad opozoril na ploščo s pomenljivim naslovom V vEtru spominov/In the Wind of Memories, ki je s petimi Habeto-vimi koncertantnimi in orkestralnimi deli izšla v seriji Ars SlovenikA v koprodukciji stanovskega sklada-teljskega društva DSS in ZKP RTV SLO (2018). V skupni dolžini okoli 75 minut glasbe se pred nami pojavi fragment, del bogatega in raznolikega Habetovega ustvarjenega glasbenega opusa, pet del, ki so mu dali (do)končni pečat še številni izvajalci: solisti, dirigenti in orkestri. Za marsikatero od njih je značilno, da se v skladateljevih opusih pojavijo v več (spremljevalnih) oblikah, večina ali kar precej pa jih je bilo pred tem natisnjenih v Edicijah in Muzi-cijah DSS.
V uvodnih štiristavčnih Listih za spominsko knjigo, verzija za oboo in komorni orkester, so to solist-oboist Matej Šarc, dirigent Simon Krečič in orkester Slovenske filharmonije. Delo ima svoje izvore v prvotnih verzijah za oboo in godala in za (francoski) rog in godala, pozneje sta nastali še različici za simfonični orkester in rog oziroma oboo. V zbirki skladb za oboo Ed. DSS (2001) pa je v tisku izšla še verzija za oboo in klavir. Skladatelj, T. Habe sam zapiše v vizitko k tej skladbi na omenjeni plošči: »Štiri krajše skladbe (Spominčice, Zvončki, Drevo v vetru in Vrtnice) pastoralnega značaja so kot vinjete v spominski knjigi ob virtuozni oboi oziroma rogu, ki predstavlja osebo, kate-
re spominska knjiga je, ob prosojni pa vendar polni spremljavi orkestra ... Spominske knjige budijo spomine na rosna šolska leta s posvetili na prvi in zadnji strani... Trije stavki, z izjemo šopka razigranih skorajda ša-ljivk Zvončkov z marimbo, so lirično spevni, celo malo nostalgični (zato uporabim harfo in vibrafon) kot spomini, ki se zbudijo ob prelistavanju spominske knjige.«
Naslednje, tudi Habetovo kon-certantno delo Quasi habanera (2004) za altovski saksofon in orkester izvajajo solist-saksofonist Jan Gričar, dirigent Tomislav Fači-ni in Orkester RTV Slovenije. Nekatere značilnosti v Habetovem opusu pa še kar trajajo. Saj so njegove različice namenjene za (altovski) saksofon in klavir, v orkestralnih verzijah in v priredbi za še drugo solistično glasbilo. Kot že naslov zdaj že druge Habetove programske glasbe na tej plošči pove, gre za aludacijo popularne kubanske glasbe 19. stoletja, za habanero. Tudi o tem delu imamo skladateljev, Habetov zapis, avtorski komentar k skladbi: »Skladba je v tridelni obliki, plesnega karakterja, kar nakazuje že uvodnih šest taktov z ostinatno ritmično figuro ha-banere. Nad njo se razvije modal-no obarvana (dorski modus) melodija, 16-taktna perioda, z medigro, ki se motivično, tematsko povezuje z glavno temo. B-del prinese novo tematiko, orientalsko obarvano nad ostinatnim basom. Delo zaključuje variirana repriza, prepletena med orkestrom in virtuoznim solistom.« Tudi to delo je v tisku (predhodno) založilo in izdalo DSS, ki obenem omogoča tudi izposojo partiture in izvedbenega materiala.
Od še dveh koncertantnih del je najprej na plošči štiristavčni Koncert za fagot, godala in tolkala, posvečen njegovemu (prvemu; 2013) izvajalcu, tudi na plošči-virtuozu na fagotu, solo-fagotistu SF Zoranu Mitevu. Poleg njega sta med izvajalci na posnetku še orkester SF in nedavno preminuli odlični dirigent Loris Voltolini. S tipičnimi oznakami za tempa (Allegro ma non tro-ppo, Tempo di valse, Andante so-stenuto, doloroso in Allegro agitato) to delo predstavi T. Habe z besedami: »Tematika sicer ni folklorna, ima pa nekatere elemente melodi-ke, harmonije, predvsem pa ritmike makedonskega občutenja.« Skladba ima še glasbeno izpisan poklon iz-
vajalcu in virtuozu Zoranu Mitevu: »Prvi stavek se konča s posvetilom Mi-e in E v oktavnem skoku.« Delo je v tisku (predhodno) založilo in izdalo DSS, ki obenem omogoča tudi izposojo partiture in izvedbenega materiala.
Naslednji je na plošči tristavčni Koncert za trobento in orkester: Allegro moderato, Andante cantabi-le in Allegro giocoso. Ta ima med predstavljenimi deli najdaljšo brado nastanka, saj njegova prva verzija s solističnim sopranskim heliko-nom obstaja že iz Habetovega 2007. ustvarjalnega leta. Tokratni izvajalci so solist Tibor Kerekeš, orkester SF in dirigent L. Voltolini. V tisku (DSS) sta izšli različici za trobento (sopranski helikon) in godala in za trobento in klavir. Za ta Koncert je avtor prispeval naslednjo sklada-teljsko vizitko: »Svetloba, sonce, jutranji svit - vse te vsebinske odseve besed sem poskušal prenesti v glasbeno govorico v jasen, pregleden tri-stavčni koncert. Z njim želim ohraniti zanimanje in odnos do glasbe, ki ima duh po slovenski zemlji. Prvi stavek je svobodna sonatna oblika. Drugi stavek z uvodom ponazarja prebujanje jutranje zarje (melodija ljudske pesmi Sijaj, sijaj sončece) in večerni zaton, igriva plesna tema zaznamuje sklepni stavek. Spreminja pa ga vmesni spevni del.«
Edino ne-koncertantno delo na tej plošči je simfonična slika Piranski pejsaži (2008). Poslušamo jih v izvedbi orkestra SF in dirigenta, enega od (nekdanjih) šefov-di-rigentov tega orkestra Emmanu-ela Villaumeja. Je tudi edino delo na plošči, ki je digitalizirano objavljeno po javni (živi) izvedbi v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma (vključno z zaključnim aplavzom); kar je še ena od dramaturških posebnosti te plošče. T. Habe je za to delo, naročilo SF, prispeval naslednjo skladatelj-sko vizitko: »Simfonična slika je sestavljena iz vedut slikovitega Pirana s Tartinijevim trgom, pogledom na cerkev sv. Jurija, vzponom do obzidja pa na trg z vodnjakom in utrdbo na Punti ter seveda v letih 19601972 zelo priljubljenim lokalom Tri vdove, v katerem je v poletnih mesecih igral kvartet (in ne kvintet kot je napisano v spremni knjižici omenjene plošče; op. FK!) violine, harmonike, kontrabasa in harmonike salonsko glasbo popularnih del klasikov in tudi dunajske valčke. Skladba sicer ni programska, ampak bolj pogled osebnega doživljanja utripa in duha tega slikovitega mesta.« Tudi to delo je v tisku (predhodno) založilo in izdalo DSS, ki obenem omogoča izposojo partiture in izvedbenega materiala.
Ob tem (diskografskem) dosežku T. Habeta je treba avtorju, umetniku in skladatelju samo čestitati, ne da bi navedli še številne druge sodelavce, ki so omenjeno delo 'dali na svetlo' (v skladu z vsemi tehničnimi standardi diskografije). □
22 | slamnik
IV
politične stranke
številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
3. večer ljudskih pesmi in napevov
Čestitke MPZ upokojencev Janez Cerar ob 60. rojstnem dnevu
Pekli smo koruzo
Delavnica za mlade
mpz upokojencev janez cerar V jubilejnem letu 2020 so se pevci Moškega pevskega zbora upokojencev Janez Cerar, od leta 2013 jih vodi Marika Haler, veselili svojega 60. rojstnega dne. Virus jim je sicer preprečil jubilejni koncert, ni pa jim
mnili pa so se tudi prof. Matije Tom-ca. Veliko prijaznih in hvaležnih besed je bila deležna tudi sedanja pe-vovodkinja Marika Haler, ki je pevce usmerila na novo ljudsko pot in prinesla značilen zvok ljudske pesmi.
Na 3. večeru ljudskih pesmi in
preprečil izdaje jubilejne zgoščenke Fantje se zbirajo, skoraj enak naslov pa je imela tudi lična knjižica z naslovom Fantje se zbirajo že 60 let, v kateri so se sprehodili po uspešni šest desetletij dolgi pevski poti. Korona pa jim ni preprečila niti rednih vaj, s katerimi so pričakali 3. večer ljudskih pesmi in napevov, tudi v so-organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območne enote Domžale v začetku oktobra v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
Pevski večer, ki je navdušil zbrane obiskovalce, je vodila Dragi Je-retina Anžin. Lepše priložnosti za praznovanje 60. rojstnega dne pevcev Moškega pevskega zbora upokojencev Janez Cerar skoraj ne bi mogli najti, saj je bil večer res prazničen. Jubilanti so v prvem nastopu po ljudsko - nekateri bi napisali iz srca in z veliko ljubeznijo do slovenske ljudske pesmi, zapeli poznane pesmi, kot so: Teče mi, teče vodica, Fantje se zbirajo, Zvedel sem nekaj novega, Lepšega kraja ni in druge. Prav ob teh pesmih so pred njimi oživeli obrazi njihovih pevovo-dij in prijateljev, ki so tako ali drugače vplivali na njihovo petje in nastopanje: Janez Cerar, Miha Štiftar, Rudolf Božič, Stane Habe, ki je zbor vodil kar 35 let, in Jože Dolinar, spo-
častno značko in ob zahvali povedal, da poje že več kot sedem desetletij, pa tudi »Brez petja mi živeti ni, tako mi srce govori.« Besede, ki veljajo najbrž za vse ljudske pevce in godce.
Prav vse pevske in glasbene skupine so na 3. večeru ljudskih pesmi in napevov pokazale veliko ljubezni do tega področja naše kulture, izrazile so notranje veselje, da lahko pojejo, pa tudi skrb za lepoto življenja in ljudi ter svoje življenjske izkušnje. To je bil večer ljubezni do slovenske ljudske pesmi, ki smo jo čutili tako med pevci kot med obiskovalci.
Vsem pevcem in pevkam, še posebej pa Moškemu pevskemu zboru upokojencev Janez Cerar ob njihovem 60. rojstnem dnevu iskrene čestitke za čudovit ljudski pevski večer, Vera Vojska Foto: Miro Pivar
napevov so se predstavili tudi člani Moškega kvinteta Krašnja, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski. Med drugim smo se v pesmi z njimi sprehajali s prijaznimi ljudmi po Tuhinjski dolini in njeni okolici. Ljudski godci Suha špaga so nadaljevalci pravega slovenskega ljudskega godčevstva. Navdušili so prav z vsako pesmijo, manjkala ni niti Jaz pa ti pa žida-na marela. Po nastopu Ljudskih pevcev Kapelski pubi, kjer smo prisluhnili kar štirim zgodbam o vasovanju, je zapela edina ženska pevska skupina ta večer. Pevke iz Šole zdravja, vodi jih Marika Haler, so spet dokazale, da niso le dobre rekreativke, ampak znajo navdušiti tudi s svojimi glasovi. Poslušalci so z glasnim ploskanjem nagradili tudi drugi nastop jubilantov, nato pa prisluhnili Mateju Primožiču, vodji Javnega sklada za kulturne dejavnosti v naši občini, ki je poudaril, da so prav vse pesmi pobožale ušesa in srca poslušalcev, posebno pozornost pa je namenil jubilantom, saj je nekaterim od pevcev podelil Gallusove značke za večdesetletno petje v zboru. Stane Gorta in Slavko Hren sta prejela Gallusovi srebrni znački, Tone Osek in Ivan Rajterič zlati Gallusovi znački, Štefan Seifrid pa je prejel Gallusovo
Prijatelje in podpornike Ženskega pevskega zbora Stane Habe DU Domžale
VABIMO
na letni koncert v Kulturni dom Franca Bernika Domžale
v četrtek, 18. novembra, ob 18. uri.
Zapeli vam bodo:
•	Pevski zbor Glasbene šole Domžale
•	Moška pevska skupina Prijat'lji 1 A
•	Zenski pevski zbor Stane Habe DU Domžale
Vstopnice so na voljo na blagajni KD Franca Bernika dva tedna pred koncertom.
Vabljeni!
fkvk mavrica radomlje Vabilo na poznopoletno foto-delav-nico na Hudem je obetalo srečanje vseh generacij Mavričarjev in njihovih prijateljev. Čeprav je bila pozornost usmerjena na mlade, ki jih je mentor Peter Rojc igraje vodil do zanimivih posnetkov v popoldanski, že skoraj večerni svetlobi, ni izostala tudi vaja v dobri kompoziciji posnetka.
Za odlične možnosti kompozicije pa je poskrbela gostiteljeva dobra volja, saj je že sam ambient negovanega vrtnarjevega vrta na Hudem nudil edinstvene možnosti za posnetke in razigranost fotografov. Nekateri so prišli po poti, ko jih je objel negovan travnik s potkami in naravnimi rastlinskimi zaključki močvirskih trav na eni in drevja na drugi strani potoka. Nekate-
ri pa so prišli po travniku od soseda, preskočili potok, ali pa iskali ravnotežje na brvi čez potok. Mladi so se preskušali tudi na adrenalinski gugalnici iz enega na drugi breg potoka, ki je nudila zabavne posnetke. Treba je bilo nekoga, ki je na slikovitem starem vozičku pripeljal drva, drugi je skrbel za ogenj, tretji za palice, da so bile ošiljene in dobra opora za peko koruze. Vse to pa je nudilo obilo zabave in posnetkov. Razigranost otrok je pritegnila tudi druge člane društva, ki so z veseljem sledili otrokom in spodbujali drug drugega k iskanju zanimivih motivov.
Navdušena je bila tudi novoizvoljena vodja foto-sekcije kluba Binca Lomšek, ki bo verjetno tudi v naslednjih akcijah in programih deležna obilo vsebinske in organi-
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. novembra 2021.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. novembra 2021, do 12. ure.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov:
urednistvo.slamnik@gmail.com
zacijske podpore kolegov. Odločili smo se, da tokrat objavimo v časopisu le eno fotografijo. Če pa boste hoteli videti celotno vzdušje, ujeto na fotografijah različnih avtorjev iz različnih zornih kotov, pa lepo vabljeni na razstavo v galeriji Kulturnega doma Radomlje v oktobru ali spletni strani društva: http://www. fkvk-mavrica.si/.
MARJETA CERAR
ZELENI SLOVENIJE / GREGOR HORVATIČ, OBČINSKI SVETNIK
Podjetništvo je doma v Domžalah
LTD / MAG. RENATA KosEc
Sprejema proračunov 2022 in 2023
Obrtna zbornica Domžale bo v 2022 izvedla 10 projektov, zato naj Občina Domžale s finančno podporo 200.000 evrov/leto (0,005 % proračuna) podpre projekte domžalskih obrtnikov.
Vsem je znan pregovor Slovenija, moja dežela in Henčkova zimzelena Dolenjska je moja mati, a vse bolj nas tepe državna oblast, ki nas kot zlobna mačeha ubija z nenormalnimi davki, zato se več pomoči pričakuje tam, kjer živimo in ustvarjamo, to pa je naša občina.
V zadnjem predstavljenem načrtu razvojnih programov Občine Domžale poleg številnih izvajalcev programov ne morejo biti zadovoljni tudi obrtniki, saj jim Občina Domžale za zdaj namenja le 70.000 evrov letno, kar pa je za zaupanja vredno inštitucijo na področju malega gospodarstva odločno premalo, saj je ob nenehno spreminjajoči se zakonodaji Obrtno-podjetni-ška zbornica Domžale začela delovati na precej višji ravni zahtevnosti in ne organizira le vsebine za splošno znanje občanov in občank, pač pa njihov program pokriva vsebine 'Od osnovnošolcev do upokojencev'.
Osrednjemu podjetniškemu centru v regiji je torej treba nameniti več pozornosti, saj se bo s tem povečala možnost novih zaposlitev, obrtniki in podjetja pa bodo dobili vzpodbudo za ponuja-
<4 Obrtniki in podjetja bodo okrevali le, če bo s strani države in lokalnih skupnosti pravilno ovrednoteni in podprti.
nje bolje plačanih zaposlitev. Na žalost je treba opozoriti, da so nekatera podjetja predolgo odlašala z usklajevanjem plač z inflacijo, kar se odraža z zelo slabo osnovno plačo, posledica tega pa je katastrofalno pomanjkanje delovne sile.
Trg dela, izobraževalni in zdravstveni sistem, davčni sistem ter poslovno okolje so vsebinski sklopi, pri katerih imajo naši obrtniki številna nerešena vprašanja in probleme, le-ti pa so se zavoljo prepočasnega rahljanja anti-covid ukrepov še poglobili.
Obrtniki in podjetja bodo okrevali le, če bo s strani države in lokalnih skupnosti pravilno ovrednoteni in podprti. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na trajnostni razvoj, zdravo bivalno in poslovno okolje ter seveda varovanje naše flore in favne.
Naj ne bodo finančna sredstva v prihodnjih občinskih proračunih 'le rezervirane postavke', pač pa naredite nekaj dobrega za domžalsko obrt in podprite projekte Obrtno-podjetniške zbornice Domžale v načrtu razvojnih programov.
V začetku oktobra 2021 se je iztekel 14-dnevni rok za oddajo pisnih pripomb občank in občanov na predloga proračuna 2022 in 2023. Relevantni predlogi bodo vključeni v oba predloga proračuna, ki ju bodo na decembrski seji Občinskega sveta obravnavali in pričakujemo tudi sprejeli svetnice in svetniki.
Predloga proračuna vključujeta številne, za občino Domžale pomembne aktivnosti, ki so se izvajale že v preteklih letih, poleg tega pa so vključene tudi nekatere pomembne investicije.
Med večjimi investicijami v osnovne šole so obnova strehe in zamenjava ograje ob igrišču pri Osnovni šoli Domžale, obnova atletske steze ob OŠ Domžale ter nadaljevanje z večletnim projektom sanacije OŠ Roje.
V obeh predlogih smo zagotovili tudi sredstva za pripravo strateških podlag in akcijskega načrta na področju integrirane dolgotrajne oskrbe ter prostorska umestitev Medgene-racijskega centra in Doma krajanov Domžale.
Velik poudarek namenjamo tudi razvoju sistema zaščite in reševanja v občini, kjer sredstva namenjamo usposabljanju, izobraževanju ter opremljanju ekip in sestavov, ki so vključeni v sistem.
<4 V začetku oktobra 2021 se je iztekel 14-dnevni rok za oddajo pisnih pripomb občank in občanov na predloga proračuna 2022 in 2023.
Nadaljujemo tudi z aktivnostmi za ureditev mirujočega prometa v mestu, pripravo dokumentacije za nadaljnjo ureditev centra ter gradnjo kolesarske povezave s prestolnico .
Na področju zdravstva so poleg investicije v stavbo Zdravstvenega doma Domžale in gradnjo podzemne garažne hiše rezervirana tudi sredstva za nove programe.
Na področju športa smo podprli rekonstrukcijo skate parka v Športnem parku Domžale, prenovo Športnega parka Vir ter urejanje brvi in površin ob zeleni osi ob Kamniški Bistrici. Ob zeleni osi smo določili tudi območja, primerna za ureditev dodatne ponudbe za športne, sprostitvene ter druge vsebine.
Poseben segment v predlogih obeh proračunov je namenjen tudi okolju, predvsem varovanju vodnih virov ter izvedbi protipoplav-nih ukrepov.
letnik lxi | NoVEMber 2021 | številka 37
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
obrazi domžal
NISEM SI MISLIL, DA BOM KDAJ POMOČ POTREBOVAL TUDI SAM
MATJAŽ KOROŠEC, PREDSEDNIK GASILSKE ZVEZE DOMŽALE
Za Matjaža Korošca lahko rečemo, da je gasilstvo zanj način življenja, saj je z njim povezan poklicno in prostovoljno.
Miha Ulčar Foto: Miro Pivar
Zaposlen je v Centru za zašito in reševanje Domžale, kjer je vodja izmene, prostovoljno pa je aktiven v PGD Domžale - mesto, kjer je bil več let poveljnik. Lani septembra je bil na skupščini Gasilske zveze Domžale izvoljen za njenega predsednika. Ta funkcija mu predstavlja izziv, saj si želi, da bi uresničili cilje, ki so si jih zadali, obenem pa krepili vlogo in pomen gasilstva na Domžalskem. Pri njegovem delu mu bodo zagotovo pomagale njegove dolgoletne gasilske izkušnje, znanje in pa volja, ki mu je nikoli ne manjka. Matjaž se tudi dobro zaveda, kaj pomeni pomagati sočloveku v stiski ali življenjski ogroženosti, saj je tako na prostovoljni ali poklicni poti večkrat pomagal ljudem po svojih najboljših močeh. Pri tem pa si nikoli ni mislil, da bo takšno pomoč potreboval tudi sam. Letos je namreč doživel zastoj srca. K sreči so bili vsi družinski člani doma in so mu zaradi znanja, ki ga imajo, lahko pomagali. Na kraj so v zelo kratkem času prispeli reševalci NMP Domžale in Matjaževi poklicni kolegi iz CZR Domžale. Po dolgotrajnem oživljanju z defibrilatorjem se je Matjaž ponovno vrnil v življenje. Nato je uspešno prestal operacije in počasi okreval. Je pa dogodek pustil pri njem pečat z nekim novim zavedanjem o življenju.
Gasilstvo je družinska tradicija
Z gasilstvom je Matjaž povezan že od mladosti, saj se je gasilcem pridružil z osmimi leti. Lahko bi rekli, da je šel po stopinjah svojih prednikov, saj sta bila oba njegova dedka ustanovna člana prostovoljnih društev, gasilec je bil tudi njegov oče, najprej prostovoljni, nato pa še poklicni v Leku. Matjaževo prvo društvo je bilo PGD Jarše Rodica, kjer je aktivno deloval do 1987. Istočasno je bil tudi član PIGD Induplati ter pozneje PIGD Helios. Po poroki in preselitvi v Domžale je leta 1987 prestopil v PGD Domžale - mesto, kjer deluje še danes. V tem društvu je 15 let opravljal funkcijo poveljnika društva, 10 let podpoveljnika GZ Domžale, aktivno deloval z mladino in veterani, kot član pa se je udeležil gasilske olimpijade v Berlinu 1993. V poklicne vode je stopil po končani gasilski šoli, in sicer v Center požarne varnosti Količevo leta 1997, ki se je pozneje preimenoval v Center za zaščito in reševanje. V službi opravlja funkcijo vodje izmene, kot prostovoljec pa je predsednik GZ Domžale ter aktiven član PGD Domžale - mesto. Gasilec je tudi njegov sin Matija, ki stopa po očetovi poti, saj je tako kot on prostovoljni in poklicni gasilec.
Domžalsko gasilsko zvezo želi predstavljati v lepi luči
Funkcijo predsednika Gasilske zveze Domžale opravlja resno in odgovorno, saj si želi, da bi predvidene cilje, ki so si jih zadali na začetku mandata, uresničili v čim večji meri. »Funkcijo predsednika sem prevzel na sredini mandata, zato sem moral najprej spoznati eki-
Vsi so dali vse od sebe. Tudi sam se nisem vdal. Dobro se vrača z dobrim. Če ti dobro daješ drugim, nekoč nazaj dobiš dobro.
po in na podlagi tega začel graditi naprej. Pomembno je, da poslušamo drug drugega in da skupaj poskušamo v čim večji meri uresničiti načrtovane cilje,« mi na začetku pogovora zaupa Matjaž, ki si želi domžalsko gasilsko zvezo, v katero je vključenih štirinajst prostovoljnih operativnih društev (PGD), dve industrijski društvi (PIGD) in poklicna gasilska enota CZR Domžale, predstavljati v lepi luči.
Letos jeseni uspeli pod streho spraviti vsa tekmovanja in izvedli aktivnosti za otroke
»Ves čas smo sledili zdravstvenim ukrepom, zato so bile naše aktivnosti ter izobraževanja in usposabljanja malce okrnjena. Kljub temu nismo spali, saj so poveljniki po društvih organizirali vaje, na katerih so se v manjših skupinah usposabljali gasilci. Zdaj, ko so se zadeve malce vrnile v ustaljene tirnice, na gasilski zvezi že pripravljamo tečaj za strojnika, jeseni pa smo na ravni gasilske zveze uspeli izvesti vsa tekmovanja za mladino, člane in veterane. Prav tako smo konec poletja organizirali tradicionalni gasilski tabor za mladino, ki se ga je udeležilo večje število otrok. To me veseli, saj smo se ves čas bali, da bo predolga pavza vplivala na izpad mladih v gasilskih vrstah. Prav tako me veseli, da so vsa društva aktivno pristopila k ponovnim aktivnostim za otroke, da jih pridobimo nazaj. Korona je namreč pustila posledice, saj se na vseh področjih pozna odsotnost družabnosti. V namen dela z mladimi smo na gasilski zvezi namenili določena finančna sredstva. Ob tej priložnosti bi rad pohvalil Komisijo za mlade na GZ Domžale, ki je dala spodbudo, da se je z aktivnostmi peljalo naprej. Prav tako vsem organizatorjem tekmovanj PGD Homec, PGD Dob, PGD Študa in PGD Vir, ki so poskrbeli, da so vsa tekmovanja potekala na zelo visokem nivoju in seveda v skladu z zdravstvenimi ukrepi,« je poudaril Matjaž.
S pomočjo Občine Domžale gasilskim društvom pomagali pri kritju osnovnih stroškov
Zaradi koronavirusa so se vsa društva soočala tudi z izpadom finančnih prihodkov iz naslova veselic in raznosa koledarjev, ki so v prvi vrsti namenjena za kritje osnovnih stroškov v društvih (vzdrževanje gasilskih domov, nakup opreme, vzdrževanje vozil ...). »S pomočjo Občine Domžale smo na gasilski zvezi pomagali društvom pokrivati to izgubo, zato so jim bila namenjena določena sredstva, s katerimi so lahko krili osnovne stroške,« pojasni moj sogovornik.
V	Študi bo kmalu zrasel nov gasilni dom
Opremljanje društev poteka po sprejetem programu nabave vozil in opreme GZ Domžale za leti 2020 in 2021 iz sredstev občinskega proračuna in iz naslova požarnih premij. V tem obdobju so s pomočjo Občine Domžale uresničili nakup treh gasilskih vozil, ki so jih prevzela PGD Stob - Depala vas, PGD Žeje - Sveta Trojica in PGD Domžale - mesto. »Kmalu se bo začela gradnja novega gasilskega doma oziroma doma gasilcev in krajanov Študa, gasilci pa naj bi ga prevzeli ob 90-letnici. PGD Ihan pa bo ob 100-letniciprejelo novo gasilsko vozilo,« pove Matjaž, ki mi obenem zaupa, da kratkoročne in dolgoročne načrte pripravlja tehnična komisija gasilske zveze, in sicer na podlagi potreb ter glede na kategorizacijo društev. Ravno tako je z zaščitno osebno opremo in oblekami. »V naši zvezi so društva solidno opremljena, s tem trendom gremo naprej. Pri tem gledamo na to, da ne zaostajamo in da smo ves čas pri vrhu, kar se tiče opremljenosti,« poudari moj sogovornik.
Župan in Občina Domžale imata velik posluh za gasilstvo
V	pogovoru mi Matjaž omeni tudi odlično sodelovanje z Občino Domžale, ki ima velik posluh za gasilstvo. Župan, občinska uprava in občinski svet jim tako zelo pomagajo: »Občina Domžale je naša desna roka, saj nam zelo pomaga pri naši opremljenosti in tudi pri drugih aktivnostih. Tako na občini kot naši ljudje vedo, da jih gasilci ne bomo nikoli razočarali in da se v nesreči lahko vedno zanesejo na nas. To smo nenazadnje dokazali že večkrat, med drugim lani ob večji in-
tervenciji, ko je del občine prizadelo močno neurje.« Ob tem je Matjaž pohvalil tudi župana Občine Trzin, saj so uspeli uresničiti projekt Dom zaščite in reševanja in tako trzinskim gasilcem omogočili nove prostore za njihovo delovanje. PGD Trzin namreč deluje pod okriljem GZ Domžale.
Tudi sam je potreboval pomoč
16. oktobra smo obeležili svetovni dan oživljanja. Poznavanje osnov prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja je zelo pomembna stvar, saj lahko s tem nekomu, ki je doživel srčni zastoj, rešimo življenje. Matjaž se je s tem že večkrat srečal na prostovoljni in poklicni poti. Ob stiski ljudi ali življenjski ogroženosti je vedno takoj pomagal po svojih najboljših močeh. Pri tem pa si nikoli ni mislil, da bo to pomoč potreboval tudi sam. Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja letos, je namreč sam doživel zastoj srca. K sreči so bili vsi družinski člani doma in so mu zaradi znanja, ki ga imajo, lahko pomagali. Sin Matija je poklicni in prostovoljni gasilec, snaha Bojana prostovoljna gasilka, žena Petra pa članica Rdečega križa Domžale. Vsi imajo opravljen tečaj za temeljne postopke oživljanja.
Domači, reševalci in poklicni kolegi so Matjaža ponovno vrnili v življenje
»V zgodnjih popoldanskih urah sem brez predhodnega opozorila doživel zastoj srca. Nenadoma sem padel po tleh in žena je prepoznala tipično hro-penje ob srčnem zastoju. Skupaj s sinom sta začela s temeljnimi postopki oživljanja, Bojana pa je klicala 112. Za sina to ni bil prvi primer oživljanja, saj se je s tem že srečal kot poklicni gasilec, žena pa je znanje temeljnih postopkov oživljanja le teoretično dobro poznala, saj je s tem seznanjala učence v šoli. Uspelo jima je obuditi življenjske funkcije, a je tik pred prihodom reševalcev srce ponovno prenehalo delovati. Reševalci NMP Domžale so v dokaj kratkem času prispeli, kmalu za njimi tudi moji poklicni kolegi iz CZR. Po dolgotrajnem oživljanju z defibrilatorjem sem se ponovno vrnil v življenje. Tako za družinske člane kot tudi reševalce in gasilce je bila to dokaj stresna situacija, saj se med seboj dobro poznamo,« mi je o požrtvovalnosti tistih, ki so bili v ključnem trenutku z njim in ki ga je povrnila v življenje, povedal Matjaž.
Novo zavedanjem o življenju
V bolnišnici je preživel dober mesec, kjer so mu opravili tri bypasse, operirali srce ter vgradili defibrilator. Nato je bil prepuščen v domačo oskrbo. Matjaž mi pove, da so mu bili v veliko oporo in pomoč znanci, ki so mu lahko pomagali neposredno že v bolnišnici ali prek telefona s spodbudnimi besedami. Po rehabilitaciji v toplicah se je stanje iz dneva v dan izboljševalo: »Trenutno sem še na bolniški odsotnosti, a sem iz dneva v dan v boljši kon-diciji.« Ob tem mi Matjaž še zaupa, da ob spominjanju tega dogodka vedno dobi solzne oči, saj še danes ne more verjeti, da se mu je to pripetilo in da so njegovi domači, reševalci ter sodelavci tako hitro reagirali in pristopili ter mu
rešili življenje: »Vsi so dali vse od sebe. Tudi sam se nisem vdal. Dobro se vrača z dobrim. Če ti dobro daješ drugim, nekoč nazaj dobiš dobro.« Je pa Matjaža dogodek spremenil, saj ima zdaj drugačen, bolj pozitiven pogled na življenje, okolico in sprejemanje ljudi: »Zavedaš se, kaj ti daje življenje. Ne iščeš konfliktov, raje stopiš nazaj, saj to ni vredno tvojega zdravja. Če bi se ljudje bolje razumeli in si pomagali med seboj, bi bilo življenje veliko lepše.«
Če nekdo doživi srčni zastoj, je pomembno, da ga ne zapustiš, ampak mu poskušaš pomagati
Tako v gasilskih vrstah kot med prebivalstvom se v zadnjih letih daje več poudarka na temeljnih postopkih oživljanja. Matjažev primer kaže, da se znanje na tem področju obrestuje. Velikokrat se zgodi, da se ljudje zaradi neznanja ustrašijo in ne odreagira-jo: »Pomembno je, da osebe, ki je doživela srčni zastoj, ne zapustiš, ampak ji poskušaš pomagati. Pri ozaveščanju ljudi igra veliko vlogo tudi sodelovanje gasilcev z reševalci, civilno zaščito, Rdečim križem in policisti, saj vsi skupaj lahko naredimo veliko več na področju osveščanja občanov. V okviru gasilske zveze imamo tudi dve gasilski enoti prve pomoči, katerih člani so ustrezno usposobljeni.«
Potrebnega bo več časa in energije za promocijo gasilstva
Kar se tiče načrtov, ki jih imajo na gasilski zvezi, mi Matjaž zaupa, da bodo strmeli k dolgoročnemu planu do leta 2030, ki predvideva nakup novih vozil za društva. Letos se bo začela gradnja večnamenskega gasilskega doma v Študi, v prihodnosti pa je v načrtu tudi izgradnja novega gasilskega društva za PGD Domžale - mesto. Nakup opreme je že tako stalna skrb, kar se pa tiče ostalih stvari, pa je odvisno od potreb in želja društev. Edina stvar, ki se jo Matjaž boji, je ta, da bi jim zmanjkalo ljudi, saj se v prostovoljno gasilstvo vključuje vse manj posameznikov: »Bojim se, da bomo nekoč prišli do situacije, ko bomo imeli dovolj opreme in tehnike, ne pa ljudi.« Po vsej verjetnosti iz naše družbe počasi izginjajo nekatere tradicionalne vrednote, ki so samoumevne za prostovoljne gasilce. »V prihodnosti bomo morali veliko energije in časa vlagati v promocijo gasilstva in privabljanju ljudi v naše vrste.«
Prosti čas mu v zadnjih letih zapolnjujejo vnuki
Matjaž pravi, da mu zadnja leta prosti čas zapolnjujejo njegovi vnuki: »Imam dve vnukinji in dva vnuka. Uživam v druženju z njimi. Prav veselje je pogledati novo življenje, ki mi ga prinašajo vnuki. Tega veselja se ne da opisati.« Za konec mi še zaupa, da ima željo, da bi v prihodnosti v Domžalah organizirali kongres Gasilske zveze Slovenije. To bi bila po njegovih besedah zelo dobro promocija našega gasilstva in občine. Seveda pa je nekaj besed namenil tudi vam, drage bralke in bralci: »Če se da, vedno pomagajte. Nikoli namreč ne veš, kdaj boš sampo-treboval pomoč. Dobro se vedno vrača z dobrim.« □
38 | slamnik	številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
okolje
slamnik@kd-domzale.si
Pravilno ravnanje z e-odpadki
E-odpadki so ena najhitreje rastočih vrst odpadkov na svetu, zaradi svoje sestave pa predstavljajo veliko obremenitev za okolje, predvsem, če jih ne odlagamo pravilno.
Štirinajstega oktobra obeležujemo mednarodni dan e--odpadkov, ki je namenjen ozaveščanju javnosti o pravilnem ravnanju z e-odpadki.
E-odpadki so odslužene naprave in aparati, ki za delovanje potrebujejo priključitev na električno omrežje ali pa jih napajajo baterije ali akumulatorji. Teh odpadkov ne smemo odlagati v zabojnik za mešane komunalne odpadke, saj vsebujejo sestavne dele in snovi, ki so ob nepravilnem ravnanju nevarne za ljudi in okolje, npr. svinec, živo srebro, kadmij in krom. Izdelki ali njihova embalaža so zato označeni s prečrtanim košem za odpadke. Če jih oddamo na ustrezna zbirna mesta, omogočimo ustrezno predelavo ter ohranjamo surovine in varčujemo z energijo.
Občani Domžal svoje e-odpadke lahko pravilno predate:
1.	V Centru za ravnanje z odpadki Dob kadarkoli v okviru delovnega časa. Predaja je vključena v javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki, zato se uporabniku ob predaji ne zaračuna ničesar.
2.	Manjše aparate in baterije v ulične zbiralnike na nekaterih ekoloških otokih (lokacije zabojnikov lahko preverite na www. prodnik.si/ekoloski-otoki).
3.	V okviru organiziranega od voza kosovnih ali nevarnih odpadkov -odvisno od velikosti.
4. Pri trgovcih z električno in elektronsko opremo.
Kako zmanjšati količino e-odpadkov?
Pravilna predaja odpadkov je še kako pomembna, še bolje pa je, če odpadki sploh ne nastanejo. Kako lahko zmanjšate količino e-odpadkov?
Pred nakupom električne in elektronske naprave razmislite, ali jo resnično potrebujete. Morda si jo lahko sposodite ali najamete. Če naprave ne potrebujete več in še vedno deluje, jo lahko prodate ali podarite komu, ki jo potrebuje.
Če se naprava pokvari, preverite, ali jo je možno popraviti, namesto da kupite novo.
Hvala, ker skupaj z nami skrbite za čisto okolje!
Občina Domžale in Javno komunalno PoDJEtJE PRoDNIK
• V
Manjše elektronske naprave in baterije lahko oddate tudi v posebne ulične zbiralnike na nekaterih ekoloških otokih.
kolumna • kam greš, človek?
anton komat
OVIEDSKA KONVENCIJA IN HELSINŠKA DEKLARACIJA
Preden gremo na naslovno temo, se lotimo sociobiologije. Bistvo sociobiologije je zadel James Watson, znanstvenik, ki je skupaj s Francisom Crickom leta 1953 odkril strukturo DNK: »Dolgo smo iskali svojo usodo v zvezdah. Danes vemo, da je v naših genih.«
Jasno je, da genska tehnologija, poleg nove kozmologi-je, nujno potrebuje tudi novo kulturno okolje, primerno družbeno ozračje, ki bo opravičilo prihod zdaj še prikrite evgenič-ne civilizacije. Sociobiologija, ki temelji izključno na genu, ne pa tudi na človekovem okolju, na katerem temelji epigenetika, je tako postala pravi razsodnik genske tehnologije. Izjave kakor: »Jaz sem moji geni.«, »Moja usoda je zapisana v mojih genih.«, »Vse moje bolezni izvirajo iz mojih genov.« morda celo taka »Večina družbenih problemov človeštva izvira iz genskega zapisa ljudi.« vse to so verodostojne podobe temelja sociobiologije. Sociobi-ologi trdijo celo, da obstajajo genske predispozicije tudi za človekove duševne lastnosti, torej povezava med genotipom določenega človeka in njegovim vedenjem oziroma duševnim stanjem. Geni naj bi torej bili vir večine osebnostnih in družbenih problemov. Zato goreči zagovorniki sociobiologije pravijo: »Če želimo izboljšati družbo, moramo predvsem spremeniti genome posameznikov, ki jo sestavljajo.« in gro-moglasno obljubljajo: »Zgensko modifikacijo bomo iz vas naredili popolne ljudi, saj imamo v rokah znanje in tehnologijo, ki to omogočata.« Vznesene obljube, ki nedvomno vzbujajo silna pričakovanja in budijo velika upanja. Vendar obstaja še druga resnica, ki nam govori: »Biolo-
ška vprašanja se ne bodo končala ob genu, tam se bodo šele začela zastavljati.« In v tej luči moramo presojati ta čas vsiljeno 'cepljenje' proti co-vidu-19, ki po nobeni definiciji nima značilnosti cepljenja, pač pa je genska terapija.
Previdnostno načelo, nekoč centralni aspekt biotske in kemične varnosti v EU, je danes namenoma pozabljeno, prav tako kot sta izničeni tako Oviedska konvencija kot Helsinška deklaracija.
Leta 1992 je parlamentarna skupščina Sveta Evrope naložila usmerjevalnemu odboru za bioetiko pripravo Konvencije o varovanju človekovih pravic v biomedicini. Osnutek je pripravljala posebna delovna skupina od 1994 do 1996. Leta 1997 je bila konvencija sprejeta kot prvi mednarodni bioetični pravni akt z močjo zakona, v španskem mestu Oviedo, zato se imenuje Oviedska konvencija. Cilj konvencije je preprečevanje zlorabe biomedicine proti posameznikom in občutljivim skupinam s poudarkom na novih tehnologijah s področja biomedicine. Slovenija je bila med prvimi petimi podpisnicami po zaslugi akademika dr. Jožeta Trontlja (1939-2013), takratnega predsednika slovenske biomedicin-ske etične komisije, ki je bil eden izmed 'očetov' Oviedske konvencije. V čast mi je, da sem kratek čas tudi sodeloval s tem velikim človekom, ki je bil poosebljenje etičnih načel bio-medicine. Lotimo se namenoma po-
zabljene etike, ki jo vsebuje Ovied-ska konvencija:
2.	člen: Korist in blaginja posameznika mora imeti prednost pred koristjo družbe ali znanosti;
5. člen: Zdravstveni poseg se sme opraviti šele potem, ko je bila oseba, ki jo to zadeva, o njem poučena in je vanj prostovoljno privolila. To osebo je treba predhodno ustrezno poučiti o namenu in naravi posega kot tudi o njegovih posledicah in tveganjih;
Poleg poprej izpisanih dveh členov so poudarki Oviedske konvencije še:
1. člen: Varovanje dostojanstva in identitete vseh človeških bitij.
3.	člen: Pravičen dostop do zdravstvene oskrbe.
4.	člen: Vsak zdravstveni poseg, vključno z raziskavami, se mora opraviti v skladu s poklicnimi dolžnostmi in normami.
13. in 14. člen: Prepovedujeta poseganje v genom potomcev.
Bodite pozorni na pravno varstvo, ki vam ga zagotavlja Oviedska konvencija, ki ima moč mednarodnega zakona: »Nihče nima pravice, da vas na kakršenkoli način prisili v cepljenje!«
Tehnološke intervencije sodobne medicine postajajo vse dražje, s tem pa postaja zdravstveni sistem predvsem velik biznis. Vdor in prevlada farmacije nad medicinsko stroko sta potekala postopoma, kakor je postopoma tudi medicina drsela v lastno
past redukcionizma. Zaradi zastoja v razvoju medicine je stroka poskušala najti izhod v bliskovitem razvoju kemičnih intervencij in genske tehnologije. Rodil se je mit o čudežni tabletki in biotehnologiji, ki je doM Previdnostno načelo, nekoč centralni aspekt biotske in kemične varnosti v EU, je danes namenoma pozabljeno, prav tako kot sta izničeni tako Oviedska konvencija kot Helsinška deklaracija.
bil svojega mamona v farmacevtski industriji. Tokrat je resno ogrožena verodostojnost in avtonomnost medicine, kajti trk mogočnega zasebnega kapitala z javnim interesom ohranjanja zdravja prinaša tektonske premike v družbeno strukturo.
Zdravnikom bi lahko bila v izdatno formalno in moralno pomoč Helsinška deklaracija, ki pravi: »Zdravje mojega bolnika naj bo moja najpomembnejša naloga!«Ugledni anglosaški medicinski strokovni časopisi so še pred kratkim zahtevali od vseh avtorjev, da razkrijejo svoje finančne povezave s farmacevtskimi koncerni. To naj bi bralcem omogočilo, da si sami ustvarijo sliko o njihovi neodvisnosti. V Evropi lahko farmacevtski koncer-
ni gospodarijo po mili volji, drugače pa je v ZDA, kjer so sodišča neizprosna v odmerjanju tudi več stomilijon-skih kazni. Toda to je še vedno premalo v primerjavi z milijardami dohodka, ki ga ustvarjajo na račun kriminalnih dejanj. Zato je skupina ameriških zdravnikov še ob prelomu tisočletja med drugim predlagala:
•	vsa darila zdravnikom naj bi bila prepovedana;
•	zdravnike, ki so finančno povezani s farmacevtsko industrijo, bi morali izključiti iz vseh združenj, odborov in kolegijev, v katerih se priporočajo zdravila;
•	treba bi bilo prepovedati, da bi farmacevtska industrija plačevala posebne zdravniške izobraževalne ustanove ali tečaje;
Zato medicina danes nujno potrebuje najširšo družbeno pomoč, da se izvleče iz pasti in si pridobi potrebno avtonomijo ter si povrne izvorno plemenito poslanstvo.
Pa še nekaj, vsaka tiranija uspe le zaradi pokornih oseb, ki postanejo zločinci, ker mislijo, da bodo varni v senci tirana. Vprašam vas, kaj boste rekli svojim otrokom čez štiri ali pet let, ko bodo solznih oči v obupu doumeli, v kakšnem svetu živijo? Jim boste rekli, da niste vedeli, da vam niso povedali? Jim boste rekli, da ste sedeli na kavču in poslušali TV poročila? Boste zjecljali, da ste brezprizivno verjeli politični znanosti in kupljeni medicini? Kakšen bo vaš izgovor? □
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
letnik lxi | NoVEMber 2021 | številka 39
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
ZGODOVINA KINA V DOMŽALAH
V SOKOLSKEM DOMU SE JE NAPOSLED ZABLISKAL KINO
• • •
Videti je, da je pri nas tako, da se o nobeni stvari ne moremo zmeniti dobro - in na hitro.
Matjaž Brojan
Foto: osebni arhiv Matjaža Brojana
Tako je bilo tudi z domžalskimi sokoli, ki so se vse od leta 1924 pogovarjali in dogovarjali o kino predstavah, ki naj bi bile v letu 1911 odprtem So-kolskem domu. Od leta 1924 pa vse do leta 1927 so se domala na vseh sejah upravnega odbora Sokolske-ga društva Domžale menili o postavitvi kino aparature, za katero (torej tudi za kino) so pravili, da je to vele važna zadeva.
Čimbolj se je bližala prva predstava, več je bilo govorjenja, tudi pričkanja o različnih stvareh, ki jih bo ali naj bi jih prinesel kino v Domžalah. Največ so se pogovarjali o nakupu, primerjali so cene za nakupe aparata pri različnih ponudnikih kinematografske opreme.
Z množico težav do prve predstave v Sokolskem domu
V prejšnjem nadaljevanju feljtona sem zapisal, da je bila prva projekcija filma v Domžalah pripravljena v domžalskem Društvenem domu in ne Sokolskem, četudi so si prav sokoli neznansko prizadevali, da bi se to zgodilo v sokolski režiji. Prva 'kino predstava' (pravzaprav jih je bilo več) je bila pripravljena 4. oktobra 1924, nekaj predstav pa še 5. oktobra.
S tem dejstvom so bili sokoli seveda seznanjeni, nekoliko jezni seveda, da se je pionirsko dejanje 'kino v Domžalah' zgodilo v Društvenem domu, domovanju Orlov. Prizadevati se je bilo sokolom treba naprej, kljub temu, zanje nevesele-mu dejstvu.
V prejšnji številki je omenjeni konzorcij (Rudolf Seljak, Srečko Vrankar in Matej Turk) prevzel celotno skrb za uresničevanje cilja, z upravnim odborom pa ni imel nobene povezave zato, ker je ta želel zaščititi društveno premoženje. To bi bilo na tak ali drugačen način slej ko prej v nevarnosti, če bi bila odbor in omenjeni konzorcij kakorkoli povezana.
Na seji upravnega odbora 22. julija 1927 je prišel na dan še eden od sporov, ki v Sokolskem društvu Domžale sicer niso bili redki. Ivan Tratnik, poznejši upravljalec kina (tudi po drugi svetovni vojni, ko se je kino znašel v Društvenem domu), se je pritožil, da on ni postal član 'kino-konzorcija', pač pa Rudolf Seljak, za katerega je Tratnik trdil, da se je v omenjeni organ sam vsilil. Pritožbarju je upravni odbor naložil, da pisno obrazloži okoliščine in dejstva, na katerih je zgradil omenjeno obtožbo.
Sklenjeno je bilo tudi, da se bodo kino predstave v Sokolskem domu začele 7. ali 8. avgusta 1927; pač glede na to, da so dela s kinom končana.
Vsi domžalski sokoli na enem posnetku iz leta 1940; to je zadnji posnetek članstva pred letom 1944, ko je bil 6. avgusta Sokolski dom požgan. Fotografijo objavljamo zato, ker na fasadi doma lahko opazite manjšo tablo z napisom Zvočni kino Domžale.
Tomo Petrovec, prvi jarški nadučitelj (1859-1933) je bil v času postavljanja kina v Sokolskem domu starosta domžalskega sokolskega društva. Jarški šoli je ob gradnji posodil denar, pozneje pa vračila ni hotel, saj je izjavil: »Ta posojen denar šoli preprosto podarjam.«
Prva predstava se je potem šele 15. avgusta res zgodila, in sicer na kino napravi, ki je društvo stala 40.000 din. Društvo se je zadolžilo, četudi so sokoli vseskozi tudi sami sebi zagotavljali, da se ni zadolžilo društvo, ampak kino odsek.
Nimam poročila, v zapisnikih pa tudi ni sledi o tem, kateri film so gledalcem na odprtju predvajali, koliko se jih je zbralo na krstni predstavi in podobno. Le govorilo se je odtlej, da od 15. avgusta v Domžalah deluje kino.
Na vseh sejah upravnega odbora sokolov obvezna tema - kino
Ob vseh aktualnih stvareh in poročilih o nastopih članstva na prireditvah v Moravčah, Mengšu in Šiški so na vseh sejah upravnega odbora obvezno razpravljali o vprašanjih, ki so v tej ali oni obliki zadevala kino. Povzetki zapisnikov s posameznih sej:
26. avgust 1927:
»Na sestanku navzoči starosta Tomo Petrovec, Seljak, Breceljnik, Sršen, Pohar, Vidmar, Rebula, Ladstatter. Brat starosta otvori sejo ter poda besedo bratu Seljaku, predsedniku ki-no-odseka glede obračuna naprave kina. Brat Seljak poroča sledeče: društvo je najelo 25.000 DIN kredita v Mestni hranilnici Ljubljana za napravo kina. Račun izdatkov vsega skupaj kot je aparat, upravni stroški in delo znaša 33.870 DIN, nakar mu je primanjkovalo (ob kreditu -op. M. B.) še 887 DIN. Predlagano je bilo upravnemu odboru, da bi društvo posodilo iz društvene blagajne še toliko denarja, da bi se izplačale vsaj obresti za posojilo, kar upravni odbor vzame na znanje.«
23. september 1927: (prepis)
»Brat starosta otvori sejo ter poda besedo bratu Seljaku kot predsedniku kino-odseka za poročilo delovanja kina. Brat Seljak poroča: kino je zgotovljen, kolavdacija se je zvršila, vse je v redu, edino nekaj majhnih ne-dostatkov je še za izpolniti. Poročilo blagajne kino-odseka bo podano na
seji, ki se skliče 27. septembra 1927za pregled računov.«
27. september 1927: (prepis)
»Navzoči starosta Tomo Petrovec, Breceljnik, Sršen, Rechberger, Vidmar. Navzoči so člani kino-odseka Seljak, Turk, Vrankar. Brat blagajnik kino-odbora predloži odboru blagajniško knjigo in račune, kateri se po vrsti pregledajo in primerjajo z blagajniško knjigo.
Kino-odsekje imel dohodka od 14. avgusta, ko je začel s kinopredstava-mi	9201,60 DIN
izdatkov je imel_7833,75 DIN
saldo	1367,05 DIN
(izračun je napačen!) Med izdatke spadajo še zvečine plačana dela obrtnikov ter kolavda-cija in posamezni stroški, kateri nastanejo pri obratu (obratovanju!), tako da odbor z zadovoljnostjo vzame na znanje.«
Županovo dovoljenje, da se delo kina sme začeti
Na zimo je z županskega mesta prišlo dovoljenje, da se v Domžalah začne predvajanja kino predstav. Dovoljenje je bilo izdano z nekajme-
Sreči je zahvaliti, da še obstajajo skoraj vsi zapisniki o tem, kako je med letoma 1905 in 1911 delovalo Sokolsko društvo Domžale. Zaradi njih lahko objavljamo verodostojne podatke o zgodovini kina.
sečno zamudo, o njem pa so sokoli v zapisniku zapisali tole (prepis): »Kino odsek! Društvo je dobilo od Velikega župana dovoljenje (koncesijo) za predvajanje kino predstav z dne 1. novembra 1927:
Nadalje predlaga društvenemu odboru naj se kino odseku dovoli nabaviti boljše filme od tvrtke SUPER, ter da se obenem s prvim novembrom poviša tudi vstopnina za kino predstave. Kar odbor oboje dovoli.
Bratu Antonu Skoku, posestniku električne centrale, od katere dobi kino električni tok, se piše, da skrbi zato, da bo redno, vsako nedeljo dobavljal električni tok ob 16. uripopol-dne, da ne ostanemo brez toka, kakor se je zadničpripetilo.
Sklep: bratu Žlebniku kot kinoo-peraterju se plača za igranje od vsake predstave po 25 DIN.«
Obračun od avgusta do konca leta 1927:
Brat blagajnik kina Matej Turk je že v letu 1928 v pogledovanju na delo kina od začetka 15. avgusta 1927 do konca koledarskega leta poročal, da je bilo doseženih 23.323,50 din prihodkov, izdatkov pa je bilo v tem obdobju za 20.906,90 din.
V poročilu pregledovalca računov je bilo še zapisano: »Brat Ivan Stenovec kot pregledovalec računov sporoča glede blagajniških knjig pro-svete in kina (kolikor je imel čas), da je vse v popolnem redu, nakar je društvena blagajniška knjiga najdena z malimi nedostatki in to pri reviziji. Omenjeno knjigo bo treba še enkrat pregledati.«
Novi predsednik kino-odseka
Na izredni seji 28. marca 1928 so člani upravnega odbora prebrali pismo dotedanjega predsednika Seljaka, ki je društvu sporočil, da mu je umrla soproga. Pisno so Se-ljaku sokoli sporočili tole: »Na tvojo prošnjo z 28. marca t.l. te odbor v sled nenadne smrti tvoje soproge razrešuje dolžnosti predsednika v Kino odseku in dolžnosti člana gospodarskega odseka podpisanega društva.
Zajedno ti izreka zahvalo za delo, ki si ga v teh odsekih vršil v prid društvu.«
Zaradi omenjene smrti je upravni odbor soglasno izvolil za predsednika kino oseka Mateja Turka, dotedanjega blagajnika, za člana pa Jožeta Gašperina. Oba sta izvolitev sprejela.
S poročilom o opravljenem delu se je novi predsednik Matej Turk pojavil že na naslednji seji 1. maja 1928: »Zavarovali smo kino in vso opremo za 20.000 DIN. Letno se plača 350 DIN zavarovalnine. Kar vodim kino blagajno (Turk je bil bivši blagajnik), je odplačanega 10.000 DIN kredita. Naš dolg se je od 37.000 DIN zmanjšal na 27.000 DIN. Pri Mestni hranilnici Ljubljana je še dolga za 23.500 DIN, ostalo je dolg, ki ga imamo do DOBA.« □
(se nadaljuje)
40 I slamnik	številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
ŠPORT
slamnik@kd-domzale.si
STRAST JE ENAKA, TUDI AGRESIVNOST, ČE JE POTREBNO!
Nekatere stvari so v moški domeni. Nekatere v ženski. Stereotipi vmes, da se lahko tako prvi kot drugi med seboj prerekamo. In potem pride na vrsto nogomet, najpomembnejša postranska stvar na svetu. Jo moški lahko delimo? Ne delimo, poskusimo jo enačiti, pravi naša sogovornica, nekdanja nogometašica in zdaj sekretarka v Ženskem nogometnem klubu Radomlje Manca Jereb.
Domen Jarc Foto: ŽNK Radomlje
Tudi v ženskem nogometu se gre na nož. Dekleta so ravno tako predane tekmi, in kdorkoli dvomi, da je strast na igrišču kaj drugačna, je vabljen na naše tekme, da se prepriča o tem. Ve se, da znamo biti ženske temperamentne, kar se pokaže tudi na igrišču,« se v bran ženskemu nogometu postavi novoizvoljena članica v izvršni odbor Medobčinske nogometne zveze Ljubljana, ki pa iskreno izpostavi največjo razliko med moškim in ženskim nogometom: »Edina razlika je ta, da ženska igra poteka počasneje z vidika fizike. S taktičnega vidika je zadeva identična.«
Ločita pa se še v enem vidiku, ki je v nas - dobesedno - zakoreninjen, tako da tisti rek 'ženske so z Venere, moški z Marsa' tu povsem drži. »Toliko deklet na kupu je tudi velik izziv, saj včasih tista filozofija, da se med igro lahko skregaš in 'nekoga pošlješ nekam, pa gresta potem v bar', pri dekletih ne pije vode. To je izziv iz psihološkega vidika, saj vsaj v našem kolektivu, kjer imamo tudi v članski selekciji mlajša dekleta stara 17 let, dekleta odraščajo, so muhaste, zato je treba veliko komunikacije,« zanimivo dejstvo izpostavi nekdanja nogometašica, ki je bila pred dnevi na skupščini kot edina ženska predstavnica izvoljena v izvršni odbor MNZ Ljubljana. »V MNZ Ljubljana sem začela delovati kot članica komisije za ženski nogomet, ker mislim, da je tukaj največ možnosti, da bi se kaj naredilo na področju promocije ženskega nogometa. Zaradi trenutne situacije to ni bilo mogoče, zato sem se odločila za kandidaturo v izvršni odbor in bila presenečena, koliko pozitivnih odzivov sem dobila. Trudila sem bom, da bo več pozornosti namenjene ženskemu nogometu, da bomo na vsaki seji čas namenili tudi ženskemu nogometu, trn v peti moškim pa zagotovo ne bom.«
Vsi vemo, kakšna reklama so za mlade uspehi naših športnikov
Slovenska ženska izbrana vrsta v oktobru igra drugi cikel kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 2023. Po prepričljivi zmagi nad Estonijo s 4:0 ter minimalnem porazu proti Franciji v izdihljajih tekme z 2:3, so pred dnevi še remizira-le z Walesom (1:1), s čimer so si malenkost priprle vrata na prvo veliko tekmovanje ženske nogometne reprezentance.
»Ženski nogomet se v zadnjih letih močno razvija, kar se odraža tudi na predstavah reprezentance. Konec koncev so naša dekleta s peto reprezentanco sveta Francijo izgubile v zadnjih sekundah, saj so zadetek z bele točke prejele v 94. mi-
h

11' * M
*
Manca Jereb
nuti. Škoda, da niso naše nogometa-šice premagale Walesa, saj so vodile in imele ob koncu tudi igralko več, a nič še ni izgubljeno. Z uspehi, ki so podprti v medijih, je potem za vse v tem športu lažje. Lažje je pristopiti k sponzorjem. Ob uspehih se dvigne zanimanje za ta šport pri mladini in enako bi bilo tudi z ženskim nogometom. Takšna primera sta v zadnjem obdobju pri nas zagotovo kolesarstvo s Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem ali pa tudi uspehi naših odbojkarjev,« Jerebova verjame, da bo tudi z uspehi slovenske ženske nogometne reprezentance še dodatno zraslo zanimanje za ženski nogomet.
Ženski klub v Radomljah že vrsto let gradi na tem in napredek je že viden: »Lahko trdim, da se je mnenje v naši okolici že spremenilo in uspešno razbijamo stereotipe o tem, da je nogomet le za moške. Pojavljamo se v medijih, sodelujemo na različnih aktivnostih, tako da v zadnjih letih ni več odziva: Joj, a ti boš igrala nogomet'.«
Mlajše selekcije že v vrhu, v nekaj letih želimo tam tudi člansko
Ženski nogometni klub (ŽNK) Radomlje tako v sklopu interesnih dejavnosti in krožkov deluje na šestih osnovnih šolah in tudi svojo pri-
marno vlogo gradi na pionirskih in mladinskih selekcijah. »Že nekaj let stremimo k temu, da bi imeli najboljšo nogometno šolo v državi. To delo v zadnjih letih nas je pripeljalo do tega, da imamo mlajše selekcije v vrhu lig. Prvo ogledalo kluba je seveda članska ekipa, ki tudi napreduje, a tu gre pri nas za res mlado ekipo. Trenutno zasedamo peto mesto s tremi zmagami in petimi porazi, želja pa je, da bi v obdobju dveh, treh let z dobrim strokovnim delom konkurirali najboljšim, v tem trenutku Pomur-ju in Olimpiji. Nekaj tega smo prikazali že na zadnji tekmi proti prvakinjam iz Pomurja, proti katerim smo izgubile z 0:1, a dvakrat zadele tudi okvir vrat. Naše nogometašice so še zelo mlade, kar nekaj še v starosti 17 let in manj. Čakamo, da se nam pridružijo še mlada dekleta, ki so zdaj v vrhu svoje generacije oziroma kategorije, in potem z domačim kadrom skušamo na vrh tudi v članski kategoriji. Gre za mlado ekipo, ki ima potencial, na nas pa je, da s strokovnim delom dekletom pomagamo do napredka in skupnih uspehov,« vizijo kluba iz Radomelj razkrije Jerebova, ki prav strokovno delo vidi kot največjo prednost pred tekmeci: »Naše največje orožje je izredno dobro strokovno delo v klubu. Naš trener Aljaž Gornik je UEFA PRO trener, več kot deset let je deloval v NK Bravo. V klu-
bu imamo tudi kineziologinjo, ki skrbi za poškodovane igralke, Karmen Urbin, trenerka selekcije U17 in vodja mladinskega programa ima UEFA A licenco. Strokovno delo je jeziček na naši tehtnici. Dekleta so spoznala, da morajo vaditi strokovno, skrbeti, da ostanejo zdrave. Le tak proces dela jim bo omogočil napredek in potem nadaljevanje karieri v tujini, kar je želja večine igralk.«
Za to imajo, kot pravi, v Športnem parku Radomlje odlične pogoje: »Sama trdim, da treniramo in igramo v enem najlepših športnih parkov v Sloveniji. Imamo super pogoje za delo tako na naravni kot umetni travi, zdaj se dokončuje tudi fitnes del. Tudi odličnega soseda, Nogometni klub Radomlje, s katerim imamo, kot sama pravim, brat-sko-sestrski odnos. Način dela, vodenja kluba in z vidika organizacije sta to dva povsem ločena kluba, kar včasih kdo tudi zamenjuje. Nam kdaj kakšen sponzor reče, da je dal že nogometašem, in mu potem povemo, da sta to dve različni zgodbi. Ki pa sobivata v istem športnem parku in sodelujeta pri pripravi kakšnih projektov.«
In nogometne zgodbe se (največkrat) ne začenjajo pri rezultatih in tekmovalnosti. Prioritete so postavljene bistveno drugače - najprej gre za igro, zdrav življenjski slog, zabavo. Skozi katero se nato gradi prve resnejše korake v športu. In te zgodbe so po navadi najlepši spomin na športne začetke posameznika oziroma posameznice. »Naši mlajši selekciji U10 in U12, ki še nimata svojih lig, igrajo tekme s fanti. Govorim o povsem dekliških ekipah, ne mešanih. In zgodi se tudi, da ta dekleta nato fante tudi premagajo. Sem pa že doživela, ko so starši naših nasprotnikov navijali za naša dekleta, ker je bilo zanimivo videti takšne tekme,« eno izmed takšnih zgodb izpostavi Jerebova, ki je v radomeljskem klubu od njegove ustanovitve leta 2012.
A če je pri mlajših pravilno, da tekmovalnost ni bistvenega pomena, je tako še z eno ekipo v ŽNK Radomlje, tisto rekreativno. »Izjemno ponosni smo tudi na našo rekreativno skupino, v katero so vpete nekdanje nogometašice ali pa tudi mamice, ki pripeljejo svoje hčerke na treninge. Lepo je videti takšno druženje, ki je zagotovo redkost v naši okolici.«
Treba se je naučiti, da več ni vedno bolje
V Nogometnem klubu Radomlje je torej poskrbljeno za vse ljubiteljice okroglega usnja, od najmlajših, ki se spoznavajo z nogometom, do tistih, ki hočejo skozi nogomet narediti nekaj zase in ga ne bodo gledale le prek malih ekranov. Takšnih je v vseh selekcijah skoraj sto, v šolah tudi krepko več kot 50, pri teh številkah pa se ne želijo ustaviti. Ženski nogomet želijo še približati dekletom, v kar vlagajo svoje energijo, voljo in tudi čas. »Le trener članske selekcije Aljaž Gornik in trenerka Karmen Ulbin v klubu delujeta na profesionalni ravni, vsi ostali honorarno in velikokrat tudi vo-lontersko oziroma na dobri volji, ker nam trenutno finance še ne omogočajo, da bi zadevo s tega vidika dvignili še na višjo raven. Delujemo na tem, da nam to uspe. Da imaš človeka, ki se ukvarja samo z delom v klubu, ker so potrebe tako velike in vzamejo ogromno časa, od priprave turnirjev do same organizacije dela, izpeljave idej ...« (finančno) rak rano slovenskega športa izpostavi Jerebova, ki ima kot fizioterapevtka vedno kak nasvet za mlade športnike in športnice, da se bodo v največji možni meri izognili nepotrebnim poškodbam: »Zagotovo stremimo k temu, da ni prehitre specializacije. Da govorimo o kvalitetnem trenažnem procesu in pravilnem načinu ogrevanja. Športnik se mora znati poslušati, znati odmeriti količino. Prehitro se pri naših dekletih lahko zgodi, da želijo napredovati s (pre)veli-ko obremenitvijo. Nekatere imajo treninge na Gimnaziji Šiška in potem še v klubu, vpete so tudi v reprezentančne akcije, takrat pa je lahko vsega preveč. Treba jih je naučiti, da več ni vedno bolje, telesu je treba dati čas, da si odpočije.«
In če smo že začeli z delitvijo na moški in ženski del, naj s tem tudi končamo. Le da pustimo zdaj nogomet in se ustavimo pri prvi delitvi -trenirati ekipo deklet. Naša sogovornica trdi, da je to za trenerja lahko povsem drug svet: »Vsaka ekipa je seveda specifična. Ves čas, ko sem še sama igrala nogomet, sem imela veliko moških trenerjev, in vsak reče, da je z vidika treniranja to povsem drugačen način dela. Predvsem psihološkega. Dekleta znajo z nekimi malenkostmi prepričati trenerja, da ni potrebna zgolj 'trda roka', kot to po navadi zaleže pri fantih. Seveda ima tudi ženski kolektiv svoje pomanjkljivosti, a večkrat sem s strani trenerjev slišala, da je lahko dojemljivost pri ženski ekipi tudi hitrejša, saj dekleta, nogometašice bolje poslušajo.«
»A vse se začne in konča z dobrim odnosom znotraj moštva. Trener mora imeti čut za to. Najpomembnejša je tu komunikacija, na relaciji ekipe, vodstva kluba, s starši. Pogovor o dobrih in slabih stvareh je rešitev, kako se lahko izogniti težavam, pred-no nas te lahko ovirajo,« zaključi sogovornica in izpostavi nekaj, kar presega delitev na moški ali ženski nogomet. Enostavno se tiče vseh nas. □
letnik lxi | NoVEMber 2021 | številka 41	slamnik | 11
slamnik@kd-domzale.si
ŠPORT
Končno je prišla tudi zmaga
Nogometaši Domžal so več kot mesec dni čakali na novo zmago v slovenskem prvenstvu, s katero so vsaj delno ujeli priključek s sredino lestvice.
nk Domžale Vse od sosedskega derbija z Radomljami, ki so ga 18. septembra dobili z 2:0, so Domžal-čani čakali na nove tri točke. In vmes kar nekajkrat zelenico zapuščali sklonjenih glav. Od dvoboja z Mlinarji so nato najprej izgubili z Olim-pijo (1:2) ter remizirali z Mariborom (3:3), sledil pa je še poraz na zaosta-
Vendarle nasmejani po koncu tekme - Ajdin Mulalič je četrtič letos mrežo ohranil nedotaknjeno, Dejan Georgijevič pa se je veselil zadetka na drugi zaporedni tekmi.
li tekmi proti Kopru (2:4). Krivulja se navzgor ni obrnila niti na tekmi proti Sežani (0:0), po reprezentančnem premoru sredi oktobra pa je bil še enkrat več uspešnejši Koper s 3:2.
V 14. krogu, ki so ga odigrali 24. oktobra, so vendarle premagali Bravo z 1:0 in zabeležili šele svojo četrto zmago v sezoni. Junak srečanja je bil Dejan Georgijevič, ki je v 41. minuti izkoristil močan predložek Arnela Jaku-poviča z leve strani pred vrata Renata Josipoviča za svoj tretji zadetek v sezoni 2021/22. Domžalčani bi v 94. minuti skorajda ostali brez zmage, a je na srečo enajstmetrovko zgrešil Martin Kramarič, s čimer se je odvalil velik kamen od srca Svena Šoštariča Ka-riča, ki je zakrivil strel z bele točke.
»Po pričakovanjih je šlo za težko tekmo. Bravo ne prejema veliko zadetkov in tudi tokrat je bilo temu tako. Za oko mogoče ni bilo najlepše, a uspelo nam je zadeti in prekiniti negativen niz. Fantom ob zmagi čestitam za prikazano. To smo potrebovali,« se pomena zmage zaveda trener Dejan Djuranovič, ki je na klubski spletni strani kluba tudi opozoril na glavno hibo Domžal v zadnjem obdobju: »Vzadnjih tednih smo imeli težave z rezultati. Igra, pristop in odnos so bili na želenem nivoju, toda prejemali smo preveč zadetkov.«
Kar 24 so jih na uvodnih 13 tekmah, kar je celo največ med vsemi ekipami. Tako je težko doseči zastavljene cilje in loviti oziroma premagovati tekmece. Bravo na drugi strani z najbolj jekleno obrambo je prejel le sedem zadetkov, Sežana enajst in Olimpija 14. A Domžalča-ni so zmogli in četrtič letos mrežo ohranili nedotaknjeno ter se tako veselili prepotrebnih treh točk. »Bili smo pod pritiskom zmage. Po zaslugi treh osvojenih točk, ki smo si jih močno želeli, pa verjamem, da bo v naslednjih srečanjih bistveno lažje,« dodaja domžalski strateg.
Drugače bi se lahko razpletlo že srečanje proti Kopru v 13. kro-
Radomeljske zamujene priložnosti za skok z dna lestvice
Nogometaši Kalcer Radomelj so v oktobru ostali brez prvenstvene zmage, s katero bi se zavihteli z zadnjega mesta na prvenstveni lestvici Prve lige Telemach.
gu, ki so ga Domžalčani izgubili doma z 2:3. Po zadetku Janeza Pi-ška v 12. minuti je Arnel Jakupovič izgubil dvoboj 'iz oči v oči' z gostujočim vratarjem za vodstvo z 2:0, in namesto mirnejšega nadaljevanja je prišlo do preobrata, ki ga je zrežiral prvi strelec prvenstva Maks Barišič v 25. in 30. minuti. Domači so izenačili v 54. minuti po zadetku Georgije-viča, ki je že pred tem zatresel mrežo, a so sodniki zadetek razveljavili zaradi domnevnega prepovedanega položaja. A vodilna ekipa prvenstva je znova našla odgovor za novo vodstvo Primorcev, ki pa je bilo na preizkušnji v izdihljajih tekme, ko je z neposredne bližine tako rekoč nemogoče zgrešil prav Georgijevič in postal tragični junak srečanja. A kot že napisano se je odkupil na tekmi proti Bravu za - v domžalskem klubu si močno želijo - začetek pozitivnega vala rezultatov.
Ljubljanski Bravo je bil ta vikend dobra stranka domžalskih nogometašev, saj sta ga poleg članske selekcije premagala še mladinska (3:0) ter kadetska (1:0). S tem so mladi domžalski nogometaši na skupni lestvici že skočili tik za vodilno Ilirijo, ki pa ima tudi štiri odigrane tekme več.
»Fantje so na igrišču pustili dušo in srce!«
Mladinska ekipa je sicer tudi letos nastopala v mladinski Ligi prvakov in še enkrat več pustila pozitiven vtis, kar pa na žalost ni bilo dovolj, da bi si mladi nogometaši izborili napredovanje v tem najelitnejšem mladinskem nogometnem tekmovanju. Proti italijanskemu prvaku Empoliju so 29. septembra doma pred 1700 gledalci izgubili z 1:2 (zadetek za Domžalčane je dosegel Gašper Černe), nato pa se na gostovanju pogumno borili in iztržili neodločen rezultat 1:1. Premalo, da bi preskočili visoko oviro.
V Italiji so po zadetku Nicka Perca celo povedli v 18. minuti, a so Italijani izenačili v zaključku polčasa z enajstmetrovke, ki je presekala Domžalčane. Slednji so nato v 65. minuti ostali še brez Jureta Žavbija, ki je bil izključen zaradi dveh prejetih rumenih kartonov in pot do preobrata je postala še težja. Na koncu je zmanjkalo časa in tudi nekaj sreče, tako da bo tisti 'če' še nekaj časa ostal kot grenak priokus, kaj bi se lahko zgodilo v tej sicer novi lepi reklami za domžalski nogomet. »Moram biti iskren in realen, izpadli smo proti boljšemu nasprotniku. Bili smo blizu, a zmanjkalo nam je malo sreče. Proti prvaku Italije igrati večji del polčasa z igralcem manj je zelo težko, a fantje se niso predali. Poskušali smo vse do konca, a nogometni trenutek ni bil na naši strani. Prednost ob odmoru bi bila dobra za našo samozavest, domači pa bi bili zaradi tega zagotovo malce bolj nervozni. A prepričan sem, da smo Domžale in mladinski slovenski nogomet v Evropi vnovič zelo dobro predstavili. Fantje so na igrišču pustili dušo in srce,« je v pogovoru za klubsko spletno stran svoje varovance pohvalil Darko Birjukov, ki verjame, da bomo o nekaterih mladih nogometaših v prihodnosti še veliko slišali: »Lahko smo videli, da imamo nekaj kvalitetnih igralcev, ki si zaslužijo pozornost. To najbolje opaziš ravno na takšnih tekmah.«
DOMEN JARC FOTO: NK DOMŽALE
nk kalcer radomlje Na 14 tekmah so zabeležili dve zmagi, tretja pa se jim je v zadnjem obdobju izmuznila vsaj dvakrat - proti Aluminiju ter pred dnevi v izdihljajih tekme proti Muri.
Oktobra so slovenski prvoligaši odigrali zgolj tri srečanja, saj je njihov ritem tekem presekal reprezentančni premor, ki ni prinesel pretiranega uspeha slovenski izbrani vrsti, saj je zapravila še zadnjo priložnost, da se prebije na svetovno prvenstvo v Katar. In iztekajočega meseca ne bodo imeli v najboljšem spominu tudi Radomljani, ki so na treh tekmah osvojili dve točki. Po zmagi proti Olimpiji v Stožicah konec septembra niso ujeli vetra, na katerem bi nadaljevali pozitivni niz rezultatov.
Ponujalo se je namreč bistveno več kot dva remija, a Mlinarjem je na obeh domačih tekmah proti Aluminiju in Muri nekaj zmanjkalo, da bi namesto dveh remijev z 2:2 na svoj konto dodali šest točk in ne zgolj dveh.
Najprej so v tekmi 12. kroga, ki so ga odigrali 1. oktobra, proti Aluminiju slabo začeli in na začetku drugega polčasa že zaostajali z 0:2, nato pa sta Saša Varga in Luka Gu-ček z zadetkoma v 53. in 56. minuti poskrbela za ekspresno izenačenje. Domači so nato krenili v lov za popolnim preobratom, za katerega pa je na koncu dobesedno zmanjkal kakšen centimeter. Najprej je Marko Božič, ki je v 51. minuti stresel vratnico, za las zgrešil cilj po strelu z razdalje, v sodniškem dodatku pa je okvir vrat Aluminija stresel še Zvonimir Blaič in ostalo je pri delitvi točk na derbiju začelja lestvice.
Sledil je minimalni poraz proti Mariboru v Ljudskem vrtu, ob koncu prvega polčasa je edini zadetek na tekmi dosegel Marko Alvir.
Na vrsto je nato prišlo srečanje proti aktualnemu prvaku Muri, ki je na stadion v Domžale, kjer Ra-domljani igrajo svoje tekme, prišla s popotnico sedmih zaporednih te-
Mitja Lotrič in Muraši so dobili krila. Svoj lov na izenačenje so kronali z zadetkom v 87. minuti in poskrbeli za slabo voljo v domačem taboru.
Radomljani tako še naprej ostajajo na repu prvenstvene lestvice z osvojenimi desetimi točkami, deveti Aluminij ima točko več, osme Domžale pa so jih na uvodnih 14 krogih
Luka Guček je proti Aluminiju dosegel svoj prvi zadetek v sezoni, ki pa na žalost ni bil dovolj za zmago
kem brez poraza (štirih zmag in treh remijev). In vse se je zdelo, da bodo prav varovanci Roka Hanžiča tisti, ki bodo Murašem zadali prvi poraz po koncu avgusta, ko so jih prav na tem igrišču premagali Domžalčani s 4:1. Mlinarji so namreč po dveh zadetkih Marka Božiča v 24. in 60. minuti že vodili z 2:0, vmes je enajstmetrovko zapravil še Mark Zabukovnik, in vse se je zdelo, da korakajo proti prepo-trebni zmagi. A znova so se pripetile napake v igri. Najprej nespametni prekršek za enajstmetrovko na drugi strani, s katere je za priključek zadel
zbrale 15. Do konca jesenskega dela Mlinarje čaka še šest tekem, na katerih ne bo prostora za 'trenutke nezbranosti', kot je težavo v enem izmed pogovorov po tekmi izpostavil pomočnik trenerja Amir Botonjič. Kot smo napisali že večkrat, igra Radomelj vliva optimizem, a napake so tiste, ki jih še kako drago stanejo. To pa se odraža na lestvici, na katero navijači in vsi vpleteni v radomeljsko nogometno zgodbo zagotovo ne pogledujejo radi.
DOMEN JARC FOTO: FACEBOOK/LADO VAVPETIČ
Črn oktober za dobske nogometaše
Nogometaši Roltek Doba imajo za seboj točkovno izjemno slab mesec, saj so na štirih prvenstvenih tekmah osvojili le točko in zabeležili celo tri zaporedne poraze. Takšno črno serijo so nazadnje doživeli pred štirimi leti.
nk roltek dob Po seriji treh zaporednih zmag v septembru in s tem skoku pod sam vrh lestvice med drugoligaško druščino se je zdelo, da bodo Dobljani kaj hitro napadli tudi sam vrh lige. A zgodilo se je ravno obratno. Na začetku oktobra so Modri v 10. krogu najprej remizira-li s Fužinarjem z 1:1, edini zadetek za Dob je po zaostanku v 79. minuti dosegel Denis Petrovič iz enajstmetrovke. To je bil njegov peti zadetek v sezoni, s čimer je tudi prvi strelec moštva.
Namesto nadaljevanja pozitivnega niza pa je nato sledila rezultat-ska kriza, ki se še ni prekinila. Začela jo je Ilirija, ki je pred tem nazadnje slavila avgusta in na zmago čakala dolgih sedem tekem. Za minimalno zmago ljubljanske ekipe je že v 18. minuti zadel Jan Piskula. Nogometaši Doba poti v mrežo tekmeca nato niso našli tudi na naslednji tekmi, ko so se doma v derbiju kroga pomerili z Gorico. Ekipa s severne Primorske je bila boljša z 2:0, s čimer ostaja prva izzivalka vodilne-
Dobljani bodo morali hitro najti pot iz krize, če želijo ostati za petami vodilnim.
ga kranjskega Triglava. Nogometaši Doba so oba zadetka prejeli ob koncu najprej prvega in nato še drugega polčasa.
Krizo je nato poglobil še zadnji poraz proti Krki v Novem mestu, kjer je bil prav tako nekdanji prvo-ligaš boljši z 1:0. To je bila tretja zaporedna strelska 'ničla' nogometašev Doba, kar se tej ekipi v zadnjih desetih sezonah ni zgodilo. Zagotovo ni čas za paniko, saj so pred tem nogometaši na uvodnih desetih tekmah sezone v povprečju dosegli po dva zadetka na tekmo, a v želji (in ciljih) ostati v stiku z vrhom, bo treba to krivuljo kar najhitreje obrniti navzgor. Dobljani so s to slabo serijo zdrsnili na 6. mesto na prvenstveni lestvici, kjer so ekipe po 13 odigranih krogih še vedno tesno skupaj. Modri za tretjim Fužinarjem zaostajajo pet točk, pred devetimi Beltinci pa imajo tri točke prednosti.
Je pa Nogometni klub Roltek Dob
-	in s tem tudi Športno društvo Dob
-	na 54. letni skupščini Medobčinske nogometne zveze Ljubljana prejel srebrno plaketo ob 60-letnici obstoja kluba, ki jo je prevzel Žan Ce-rar. Slednji je bil na skupščini izvoljen v izvršni odbor MNZ Ljubljana.
DOMEN JARC
Foto: Facebook/NK Roltek Dob
22 | slamnik
ŠPORT
številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
Ob zaključku sezone nase opozorili še mlajši atleti
V oktobru se tradicionalno zaključuje atletska sezona, ki jo lahko v Atletskem klubu Domžale ocenijo kot uspešno.
Košarkarji Heliosa prepričljivo krenili v novo sezono
Za Helios Sunsi je uvodnih šest tekem sezone, štiri zmage pa izkupiček, ki že kaže prve pozitivne obrise ekipe.
kk HELios suns Pod tri zmage so se domžalski košarkarji podpisali v domačem prvenstvu. Na uvodni tekmi sezone, ki so jo po dolgem času pred domačimi gledalci odigrali 2. oktobra, so prepričljivo nadigra-li Hopse s Polzele z 98:77. Srečanje je bilo sicer izenačeno vse do sredine tretje četrtine (64:60), sledil pa je
niz osmih točk Heliosa in prva obču-tnejša prednost, ki so jo nato domači košarkarji v zadnji četrtini le še nadgradili v visoko zmago. Z 20 točkami in petim skoki je bil prvi strelec novinec v oranžnem dresu, Američan Carlbe Lee Ervin, 18 jih je dodal Blaž Mahkovic, 17 pa Miroslav Pašajlic.
A visoki zmagi je sledil prav takšen poraz na prvem gostovanju pri Šenčurju. Domača ekipa je bila tokrat enostavno preveč natančna in složna, da bi domžalski košarkarji lahko držali ritem z njo vseh 40 minut igre. Sicer so dobili prvo četrtino, a vse ostale so nato pripadle igralcem Šenčurja, ki so na koncu slavili s 93:72. Iz igre so metali skoraj 60 odstotno, vknjižili so neverjetnih 26 asistenc (proti 13 domžalskim), tako da se tudi prevlada Domžalčanov v skoku (34:24) ni pretirano poznala.
Sledil je domžalski skok v regionalno ABA ligo 2 v Zlatibor, kjer so odigrali dve tekmi. Prvo proti Pod-gorici so po napetem zaključku izgubili z 90:95, potem ko so vse do konca dihali za ovratnik ekipi iz Črne gore. Podgorica je slabo minuto pred koncem vodila za osem točk, a so se Sunsi po zaslugi dveh trojk in koša Tadeja Fermeta pol minute pred koncem približali na vsega tri zaostanka. V samem zaključku so nato izgubili dva pomembna skoka v obrambi, ki sta jih stala možnosti za preobrat.
Na drugem srečanju, tokrat proti sarajevski ekipi Spars, so domžalski košarkarji po nihanju v igri obeh ekip zaključek odigrali za čisto peti-co. Rezultat je bil manj kot pet minut pred koncem poravnan na 70, sledilo pa je devet zaporednih točk
Heliosa, ki prednosti ni več izpustil iz rok. Tekmec se je sicer nevarno približal na 79:77, a je Carlbe Lee Ervin 22 sekund pred koncem tekme ohranil mirne živce in zadel oba prosta meta. H končni zmagi s 83:77 je neverjetnih 32 točk dosegel Mah-kovic, 17, tudi zadnji dve z zabijanjem, je dodal Leon Šantelj.
»S tekmama v Zlatiboru sem zadovoljen. Škoda, da je Podgorico ravno okrepil Nikola Jankovic (s 27 točkami prvega strelca tekme op. a.), brez katerega bi bila to za nas seveda povsem drugačna tekma. A vknji-žili smo tudi prvo zmago, tako da grem naprej,« je bil s predstavama svojih varovancev zadovoljen domžalski trener Dejan Jakara.
Na krilih 'abaligaške' zmage, ki se je Domžalčanom lani kar izmikala in izmikala, so Sunsi nato premagali Zlatorog z 79:60. Tekmeca iz Laškega so strli v tretji četrtini, ki so jo dobili s 24:9 ter tako hitro razblinili vse dvome o zmagovalcu. Z 18 točkami in šestimi skoki je bil prvi igralec srečanja Šantelj, ki je bil najboljši strelec Heliosa tudi na tekmi četrtega kroga Lige Nova KBM. Tokrat jih je za zmago na gostovanju pri Šentjurju s 75:72 dosegel 19. A ključne so bile štiri ameriškega organizatorja igre Ervina v zadnjih 46 sekundah srečanja, ko so se domači igralci po zaostanku za osem točk skušali vrniti v igro, a je njihove upe pokopal novinec v domžalskem dresu. Ervin se je sicer izkazal s 15 točkami, sedmimi podajami in štirimi skoki.
Izkupiček treh zmag in poraza Helios Suns uvrščajo tik pod vrh lestvice prvega dela tekmovanja, kar je seveda cilj domžalske ekipe. In če se po jutru dan pozna, lahko le pričakujemo nove uspešne predstave moštva, ki se letos predstavlja z igralsko širino v napadu in pravo složnostjo, kar že daje prve rezultate.
Domen Jarc
FOTO: FACEBOOK/HELIOS SUNS
ak Domžale Rezultatsko je z nastopi na mladinskem evropskem in svetovnem prvenstvu seveda izstopal Jan Emberšič, na zadnjih tekmah leta pa so svojo kakovost dokazali tudi mlajši atleti in atletinje.
Na prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke U12 sta se z medaljo in novima klubskima rekordoma izkazala Jan Janez Prašnikar in Ela Bele. Prvi je osvojil bron v teku na 600 metrov s časom 1:49,89 in tako izboljšal tudi 15 let star klubski rekord Primoža Benka v kategoriji U12. Srebro mu je ušlo za manj kot pol sekunde. Si je pa medaljo srebrnega leska priborila Ela Bela, ki je v skoku v višino preskočila letvico na višini 132 cm. Tudi to je nov klubski mejnik, skupno šesti v letu 2021 za domžalske atlete.
Pod dva rekorda se je podpisal Jan Emberšič - junija je šest kilogramov težko kladivo zalučal 71,24 metra, kar je tudi nov državni rekord, maja pa je v Slovenski Bistrici 7,26 kg težko kladivo vrgel 61,19 metra daleč. V maju je klubski rekord v metu kopja v kategoriji starejših mladincev izboljšal tudi Matevž Kosem Todorovic, potem ko je kopje iz njegovih rok poletelo kar 64,70 metra. Za še en rekord med metalci je poskrbel Aljaž Kuhar, nov mlajše mladinski klubski rekord v metu diska od junija dalje znaša 51,81 metra. Sezona metalcev v klubu je bila tako odlična, kar potrjuje tudi trener Danilo Emberšič: »Letošnja sezona je bila zelo uspešna. Osvojili smo 31 kolajn na državnih prvenstvih vseh kategorij in pokalnih prvenstvih. Izstopa seveda Jan z državnim rekordom, osmim mestom na evropskem prvenstvu ter 14. na sve-
Mengeš gostil parašportnike
Zveza za šport invalidov Slovenije -Slovenski paraolimpijski komite je v sklopu evropskega tedna športa pripravila poseben dogodek Dan s pa-rašportniki, ki je potekal v ponedeljek, 27. septembra 2021, na igrišču in v Športni dvorani Mengeš. V središču dogajanja je bil prikaz različnih parašportov, kot so paraatletika, hokej na električnih vozičkih, para-ples, paralokostrelstvo in parana-mizni tenis. Dogodka sta se udeležila tudi dobitnik štirih paraolimpij-skih medalj parastrelec Franček Go-razd Tiršek in paranamizni tenisač, prav tako član paraolimpijske reprezentance, Domžalčan Luka Trtnik. Prav tako sta s svojo prisotnostjo pa-rašportnike podprla župan Občine
1__-¿i.
-7*1. A
Pionirka Zoja Per že stopa po poti svoje uspešne starejše sestre Maje - po bronu septembra na prvenstvu Slovenije v gorskih tekih za osnovne šole je v oktobru postala še državna prvakinja v gorskem teku.
tovnem. Ob njem smo imeli v reprezentanci mlajših mladincev še Aljaža in Tio Emberšič, ki sta oba zastopala Slovenijo na Balkanskih igrah v Kraljevu. Oba sta letos prikazala lep napredek v razvoju rezultata in sta v prihodnjem letu tako kot še nekateri resna kandidata za največje mednarodne tekme v njuni starostni kategoriji. Računamo, da bo normo za Olimpijske igre mladih, ki bodo prihodnje leto v slovaški Banjski Bystri-ci ob Tii izpolnila tudi metalka kopja Žana Planinšek, ki je imela letos veliko smole s poškodbo hrbtenice, a se je vrnila na zmagovite tirnice. V pionirski reprezentanci je bil letos tudi že Urh Kosirnik v metu kopja.«
»Potencial ekipe je velik,« doda sicer profesor športa na Gimnaziji Šiška, a ob tem izpostavi drugo realnost odraščanja športnikov: »Žal
Mengeš Franc Jerič in župan Občine Domžale Toni Dragar.Cilj evropskega tedna športa, ki poteka pod geslom Bodi aktiven, je vse ljudi spodbuditi k telesni dejavnosti ne le med tednom športa, temveč vse leto. Slovenski dan športa so prvič kot uradni državni praznik praznovali lani, letos z vsemi aktivnostmi na polno nadaljujejo. Ena od aktivnosti, ki potekajo v okviru evropskega tedna športa, je tudi dan s športniki invalidi oziroma dan s parašportniki.
Po pozdravu predsednika sta bila k namiznoteniški mizi vabljena župana Franc Jerič in Toni Dragar, oba pa druži in povezuje paraolimpijec Luka Trtnik, ki živi v Domžalah, trenira pa v Mengšu, saj je član Nami-
nas nekaj atletov, tudi odličnih, z nastopi za reprezentanco počasi zapušča, a tudi to je del odraščanja. Eni odhajajo, drugi prihajajo. Imamo velike načrte in z njimi v glavi gremo naprej.«
Ob številnih klubski rekordih metalcev pa se je slednji oktobra za las izmuznil Izaku Bogovicu v teku na 100 metrov. Na tekmi v Ljubljani je razdaljo pretekel v času 11,69 sekunde in tako za vsega dve stotinki sekunde zgrešil rekordno znamko Luke Marolta v kategoriji mlajših mladincev iz leta 2010. Dobro pripravljenost je ob koncu sezone Izak dokazal tudi 2. oktobra na mitingi v Mariboru, kjer je v teku na 60 metrov osvojil drugo mesto s časom 7,43 sekunde.
Ob tem sta se na valovitem terenu odlično znašla pionirja Zoja Per in Žan Dremelj. Nastopila sta na že 42. izvedbi Teka na Šmarno goro, ki je letos štel tudi kot prvenstvo Slovenije v gorskem teku za pionirje in pionirke. Tokrat zaradi 'covid' razmer na drugačni trasi in ne s ciljem na vrhu priljubljene izletniške točke. Zoja je slavila v kategoriji pionirk U14, Žan pa prepričljivo v kategoriji pionirjev U12. S tem sta nadaljevala osvajanje medalj domžalskega kluba na tej priljubljeni tekmi, na kateri je v pionirskih kategorijah z zmagami pred leti blestela Zojina še vedno uspešna starejša sestra Maja Per.
Atlete v naslednjih mesecih čaka tekmovalno zatišje, a odmor ne bo predolg, saj že v novembru začenjajo s pripravami na sezono 2022, ki se bo tekmovalno začela v dvorani konec januarja.
DOMEN JARC
Foto: Slovenska atletika
znoteniškega kluba Mengeš.
Župan Občine Domžale Toni Dragar je pozdravil vse navzoče, pohvalil župana Mengša za zgrajeno veliko in prostorno dvorano, kjer se odvijajo razni športi. S ponosom pa je povedal, da je vesel, da imajo tudi Domžale paraolimpijca Luko Trtni-ka. Čeprav si Luko delita tako Mengeš, kjer trenira, kot Domžale, kjer Luka prebiva, je ponosen nanj in ves njegov trud, ki ga s trenerjem Ožbejem Poročnikom vlagata v Lukov napredek. »V čast in zadovoljstvo mi je bilo, da sem spoznal pa-rašportnike. Saj bo kdo mislil, da oni ne morejo. Pa še kako znajo in zmorejo. V to pa vložijo precej več truda, volje in moči,« je povedal Dragar, ki je sam tudi velik podpornik športa. Oba župana sta se v nadaljevanju tudi pomerila z Luko Trtnikom v namiznem tenisu, za spomin pa sta dobila čisto prava namiznoteni-ška loparja s podpisom Luke Trtni-ka, ki jima je darilo tudi izročil in s katerim bosta lahko oba uresničevala načelo in geslo evropskega tedna športa #BeActive.
»Za nami je lep dogodek, vesel sem, ker so se mi pridružili soigralci iz kluba NTZS Mengeš. Sam imam šport zelo rad, veliko mi je pomagal, predvsem pa mi je dal samozavest za življenje,« je bil po dogodku navdušen namiznoteniški igralec Luka Tr-tnik.
Besedilo in foto: Miro Pivar
I
Župan Toni Dragar in Luka Trtnik sta se pomerila v namiznem tenisu.
Ameriški organizator Carlbe Lee Ervin se je že izkazal z mirnimi živci v končnici tekem, kar je izjemno pomembna pridobitev za domžalsko ekipo.
Dan s parašportniki
letnik lxi | NoVEMber 2021 | številka 43
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
ŠPORT
Odmevne zmage in uspehi kot napoved	Judo besede - tudi v japonščini
odlične zimske sezone 2021/2022	in angleščini
Prve snežinke so že pobelile naše vrhove, kar nakazuje, da se ihanski tekači in biatlonci Pogovor s predsednico Judo kluba Domžale Nušo Lampe, bližamo startu nove zimske sezone 2021/2022.	avtorico nove judo knjige Judo besede
sk ihan Zimske sezone, katere vrh bodo zagotovo februarske zimske olimpijske igre v Pekingu 2022. Upamo, da tudi z našimi biatlonci.
A še pred tem smo tekmovali na tradicionalnem biatlonskem in tekaškem prizorišču na Pokljuki ter v Ihanu.
Kot je že tradicija zadnjih nekaj let, se biatlonci v septembru merijo na državnem prvenstvu v letnem biatlonu. Tako so se v soboto, 11. septembra 2021, merili v sprintu (vse starostne kategorije) in v nedeljo, 12. septembra, na tekmi državnega prvenstva s skupinskim startom, mladinci in člani.
Naši tekmovalci kluba so spet dosegli odlične rezultate. Med mladinci je Pavel Trojer prevladal na obeh tekmah in si priboril dva naslova državnega prvaka tako v sprintu kot tudi na tekmi s skupinskim startom. Zelo prijetno nas je presenetila Zoja Dragar, ki je postala državna prvakinja med mlajšimi deklicami.
Veselili pa smo se tudi leska drugih medalj državnega prvenstva. V soboto so na sprintu prišli do srebrne medalje državnega prvenstva, torej do 2. mesta, Lovro Planko, mlajši člani, Maša Ručigaj, mlajše mladinke, in Žiga Ručigaj, starejši dečki. Bronaste medalje državnega prvenstva pa se je veselili tudi Lenart Flor-janc Sirše med mlajšimi dečki.
V nedeljo na tekmi skupinskega starta sta Viktorija Mežnar in Matic
I -f*
i G
¿Bi Vv^H S H
Pavel Trojer, dvojni državni prvak na Pokljuki
Repnik postala državna podprvaka, ovenčana z bronasto medaljo. Na zmagovalnem odru sta se jima pridružila še Maša Ručigaj, 3. mesto med mlajšimi mladinkami, in Lovro Planko, 3. mesto med mlajšimi člani. Tadej Repnik se je pridružil Pavlu Trojerju kot tretjeuvrščeni med mladinci absolutno.
Člani kluba smo bili zelo uspešni tudi v soboto, 25. septembra, ko smo organizirali in izvedli tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah v Ihanu, ki je štelo za poletni pokal Argeta Junior 2021. Kot že leta zapored so se tekmovalci merili na relaciji Ihan-Brdo, s finalom na strm klanec na pobočju hriba oziroma zaselka Goropeče. Mlajše kategorije so tekmovanje zaključile pod najstr-mejšim delom, v zaselku Žabje.
Tekmovalci kluba so na domačem prizorišču pokazali dobro pripravljenost in dosegli odlične rezultate ter se s tem dali najlepše darilo članom organizacijskega odbora za njihov trud.
Veselili smo se kar štirih zmag Matic Repnik, moški, Mark Marin-šek, starejši mladinci, Pavel Trojer, mlajši mladinci, in Viktorija Mežnar, mlajše mladinke ter še treh zmagovalnih stopničk Tim Zabret, 2. mesto starejši mladinci, Tadej Repnik, 3. mesto starejši mladinci, in Aljaž Medvešek, 2. mesto, starejši dečki.
Da je tekmovanje po organizacijski plati teklo kot namazano, so seveda najbolj zaslužni izkušeni člani organizacijskega odbora kluba, člani PGD Ihan, družba HNG, d. o. o., ki je zagotovila ustrezno prometno signalizacijo, družba Merit International, d. o. o., ki je zagotovila prigrizke za nastopajoče tekmovalce ter ostale udeležence prireditve, in Krajevna skupnost Ihan, ki je izkazala finančno podporo. Hvala vsem za pomoč!
Da pa so tekmovalci spet zable-steli z odličnimi nastopi, so za to zagotovo zaslužni družba Telekom Slovenije, d. d., družba GEN-I, d. o. o. in družba Omicron, d. o. o., ter Občina Domžale, ki nam namenjajo finančna sredstva za izvajanje programov v sezoni 2021/2022. Hvala za pomoč!
Matjaž Pavovec Foto: Aleš Gregorič
Domžalski upokojenci tretji v državi
Finalni šahovski turnir v okviru športnih iger Zveze društev upokojencev Slovenije za leto 2021 je tokrat potekal v Velenju.
šah Gostilo ga je Društvo upokojencev Velenje v njihovem domu, sodelovalo je 13 ekip. Na finalni turnir so se uvrstili lanskoletni zmagovalci regionalnih prvenstev, saj letošnja zaradi korona razmer niso bila izvedena. Domžalčani so že tretjič tretji v državi, potem ko jim je ta podvig uspel leta 2019 v Dravogradu, leta 2018 pa v Litiji.
Državno prvenstvo upokojencev je čedalje močnejše, saj se tudi njihove vrste pomlajujejo in s tem vstopajo na prizorišče močni igralci. Letos je premočno zmagala ljubljanska ekipa Gameljne Rašica, druga je bila mariborska zasedba Maribor Tabor, tretje pa zanesljivo DU Domžale. Začetek tekmovanja se za Domžalčane ni iztekel najbolje, saj so visoko izgubili z zmagovitimi Ljubljančani, sledil je tesen po-
raz z Mariborčani in še neodločeni izid z Mursko Soboto. Potem pa so zaigrali na vso moč, tako da jim je v zadnjem devetem kolu tudi nedoločen izid z močno ekipo Ljubljana Moste, na prvi deski je igral mednarodni mojster Janez Barle, zadoščal za tretje mesto. Do drugega mesta jim je zmanjkala ena točka, ki pa je na podobnih tekmovanjih lahko zelo težko dosegljiva. Premoč ekipe Gameljne Rašica kaže podatek, da so kar prvi trije njihovi igralci Evald Ule, Dušan Čepon in Tomo Halik bili najboljši na svojih deskah in prejeli manjše pokale. Le na četrti je član DU Domžale Boris Skok bil s 6 točkami najboljši na svoji deski. Vrstni red: Gameljne Rašica 30, Maribor Tabor 25, Domžale 24,5, Krško 21,5, Ljubljana Moste 20,5, Šentilj Velenje 19,5 itd. V domžalski ekipi so igrali
Ste priznana judo strokovnjakinja, v judu delujete že več kot trideset let. Kot mojstrica juda, nekdanja tekmovalka, sodnica in inštruktorica ter judo managerka Akademije Svetovne judo zveze ste svoje dolgoletno znanje prelili v knjigo. Kaj vas je k temu spodbudilo? Moja nova knjiga obsega strokovno judo izrazoslovje, ki je usklajeno s terminologijo Kodokan Inštituta iz Tokia. V slovenščini do zdaj nismo
Marjan Karnar, Bojan Osolin, Jože in Boris Skok in vsi štirje so močno presegli polovico možnih točk. Kapetan ekipe je bil Mirko Čokan, ki je pred tekmovanjem organiziral tudi dva trening turnirja v Sahara baru na Viru. Velja pohvaliti DU Velenje, ki je poskrbelo, da so se ekipe na finalnem turnirju dobro počutile, tudi z zgledno pogostitvijo.
jožeskok Foto: DU Domžale
imeli strokovne literature z judo terminologijo, ki bi na zabaven in vendar poučen način zajela to področje. Zdaj je prišel čas tudi za to, kar me zelo veseli.
Gre za izobraževalno knjigo za otroke, ki je hkrati lahko tudi pobarvanka.
Knjiga je pravzaprav namenjena vsem. Najmlajšim, ker jo lahko tudi pobarvajo, šolarjem, mladostnikom in tudi staršem. Prav tako gre za odličen pripomoček za učitelje in trenerje juda. Pri snovanju knjige sem sodelovala z italijanskim ilustratorjem, nekdanjim športnikom borilnih veščin, Sergiom Tramo. Skupaj nama je uspelo judo besede bralcem približati s 46 igrivimi ilustracijami skozi simpatično in poučno zgodbo.
Česa se bodo bralci iz knjige naučili?
Bralci bodo spoznali več kot sto najpogostejših judo besed tudi v japonščini in angleščini ter pravila vedenja,kijihjepotrebno sprejeti v doju. Hkrati bodo spoznali judo na-
čela, ki so: pravičnost, razpoložljivost in spoštovanje drugih. Pri judu gre namreč za več kot samo učenje in uporabo borbenih tehnik. Je celovit in čudovit sistem fizične, intelektualne in moralne vzgoje. Ima svojo kulturo, sistem, zapuščino, navade in tradicijo. Za razumevanje in ponotranjenje vsega naštetega pa je treba poznati in razumeti tudi judo izrazoslovje.
V knjigi je predstavljeno poleg slovenskih tudi japonsko in angleško judo izrazoslovje, kako to?
Pri snovanju vsebine in njene predstavitve bralcem sem se poleg slovenskih oprla najprej na japonske judo izraze, saj se jih v judu uporablja enotno po vsem svetu. Temu sem dodala še prevod v angleški jezik, ker je dandanes nujno poznavanje in razumevanje tudi tega globalnega jezika.
Knjigi je pihnila veter v jadra tudi Akademija Svetovne Judo zveze. Kaj vam to pomeni?
Spremna beseda direktorja Akademije Svetovne judo zveze En-vica Galee mi zelo veliko pomeni, saj je akademija prva uradna izobraževalna inštitucija katerekoli svetovne športne zveze, ki deluje na področju izobraževanja in razvoja juda ter vseh njegovih pojavnih oblik.
Kje se lahko kupi knjigo?
Naročila so možna prek spleta na www.nusalampe.si.
Kakšna je cena knjige?
Cena knjige je 15 evrov.
Špela Lampe Foto: Tilen Perko
OBČINA DOMŽALE
PREPROSTO VSE
NOVI DACIA DUSTER ECO-G
Z VGRAJENIM POGONOM NA PLIN
E»
'T—- Fi
ZE ZA
~	' A	z, e ko sklad kreditom*
,'u	— "V	4 zimske pnevmatike
15% prihgank^ipri nakupu do2.000litrov PJ-LPG goriva s Petrol Klub kartico**	r
*EKO SKLAD na svoji spletni strani: https7/www.ekosldad^i/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam^podbud/osebna^zila-na-pJn/osebna^vozila-na-p lin-kredit po vnosu v rubriko Hitri informativni izračun kredita nudi naslednje kreditne pogoje za nakup vozila. Informativna mesečna anuiteta za model Duster Essentlall.O ECO-G 100 s Paketom KLIMA v skupni vrednosti 14.780 € z DDV, s pologom v višini 4.790 € In financirano vrednostjo 9.990€ za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita EKO SKLADA 88,82 €. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,30 % letno. Vse Informacije so zgolj Informativne ln temeljijo na Informativnem In Izračunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Več o kreditih EKO SKLADA za osebna vozila na plin si lahko preberete na uradni spletni strani https^/vvvm.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za Informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za točnost In zanesljivost In celovitost teh Informacij In Informativnega Izračuna kredita, kije na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. **Vsak fizični kupec vozila Dacia ECO-G s tovarniško vgrajenim pogonom na plin je upravičen do 15 % popusta za nakup do 2.000 litrov utekočinjenega naftnega plina (LPG) s Petrol Klub kartico. Poraba pri mešanem ciklu: 4,8-71/100 km. Emisije CO ■ 125-145 g/km. Emisijska stopnja: EUR06DFulL Emisija N0x: 0,0122-0,0292 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,0003-0,00061 g/km. Število delcev (x1011): 0-3,51. Ogljikov dioksid (C03) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča glo balno segrevanje. E misije onesnaževa l zu nanjega zrakalzprometapomembno prispevajo k posla bšanju ka kovostl zun a nJega zra ka. Prispevajo zlasti k čezmerno poviša nI m koncentra djam prlzemnega ozona, delcev PM,0 ln PM1S ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Slika Je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o. Dunajska 22,1511 Ljubljana.

Dacia priporoča 0CdStfOl]
1 © DACIA.SI
Zasedba DU Domžale na vrtu DU Velenje (z leve): Jože Skok, Marjan Karnar, Boris Skok, Mirko Čokan in Bojan Osolin
AVTO SET - SETNIKAR, DRAGOMELJ Tel. : 041/648 166, Internet: www.avtoset.si
22 | slamnik
sport
številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
Zoja Mrak zastopala Savate klub Domžale na Austria Savate open 2021
V soboto, 2. oktobra 2021, se je Savate klub Domžale udeležil drugega odprtega savate prvenstva v Weizu, Avstrija.
Težkoatletski klub Domžale uspešen tudi v drugem krogu
V drugem krogu ekipnega državnega prvenstva v olimpijskem dviganju uteži je Težkoatletski klub Domžale gostoval v prestolnici pri CF Ljubljana.
savate klub domžale Ekipe so prišle iz sosednjih držav Avstrije, Madžarske in Hrvaške.
Savate klub Domžale je neustrašno zastopala Zoja Mrak na svoji prvi mednarodni tekmi in osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 55 kg. To za nas in našo predstavnico pomeni veliko nove motivacije in veselje za nadaljnjo vrhunsko športno delo. Kot pa tudi sama naznanja, bo svoje znanje in izkušnje
namizni tenis Nastopilo je 99 kadetov in kadetinj, od tega 10 iz našega kluba (NTS Mengeš). Vsi so igrali odlično, še najbolje pa Luka Jokic, ki je osvojil prvo mesto pri kadetih (zmagal je vse tekme in to celo brez izgubljenega niza).
V	Ljubljani je v športni dvorani Kodeljevo potekalo odprto prvenstvo Ljubljane, nastopilo je 195 tekmovalcev in tekmovalk (od tega 23 iz NTS Mengeš) v starostnih kategorijah mlajši kadeti, kadeti in mladinci, potekalo pa je tudi ekipno tekmovanje. Nekaj rezultatov: v ekipnem tekmovanju sta pri mlajših kadetinjah Pika Gorenc in Maruša Vrhovnik osvojili drugo mesto, pri kadetih ekipno sta drugo mesto osvojila tudi Luka Jokic (s sotekmovalcem Majem Murnom iz ŠD SU Novo Mesto). Pri mladincih ekipno je prav tako drugo mesto osvojil Aljaž Goltnik (s sotekmoval-cem Mihaelom Kocjančičem iz NTD Kajuh Slovan). V posamičnem delu tekmovanja je Luka Jokic pri kadetih osvojil tretje mesto, ravno tako je bil tretji Aljaž Goltnik pri mladincih.
Nekaj mednarodnih novic. Luka Jokic se je uvrstil v slovensko reprezentančno ekipo ter se udeležil priprav na Otočcu - v začetku novembra pa ga čaka reprezentančni nastop na ITTF tekmovanju na Madžarskem (Szombathely) v kategoriji U13 in U15.
Katarina Stražar in Ana Tofant sta kot članici slovenske ženske članske reprezentance uspešno nastopili na mednarodnem turnirju v Dohi (Katar). Žreb se je malo poigral z njima in sta se morali pomeriti med seboj za napredovanje v glavni del tekmovanja - v tesnem obračunu je zmagala Katarina s 3:2.
V	romunskem Cluju je potekalo evropsko ekipno člansko prvenstvo. Naša ženska reprezentanca, za katero sta igrali tudi Katarina Stražar in Ana Tofant, je imela težko delo, saj je nastopila v skupini skupaj s Čehi-njami in Ukrajinkami, ki so bile bistveno močnejše na papirju, a na sami tekmi so se morale zelo potruditi, da so strle odpor naše izbrane vrste. Selektorka Vesna Ojstršek je dejala: »Šle smo na vse ali nič. Dekleta so pokazala res odlično igro in se čisto enakovredno merile s Čehinjami in Ukrajinkami, ki so na svetovni lestvici veliko boljše od nas. Lahko rečem, da ni veliko manjkalo do zmage, da smo bile zelo blizu, in če bi se kakšna žogica obrnila v našo koristi, če bi nasprotnice imele kakšen 'pardon' manj, bi se veselile zmage. Kakorkoli, zelo sem zadovoljna s prikazanim, ne
smemo pozabiti, da smo ena izmed najmlajših ekip na tem EP.«
Začela so se tudi tekmovanja v slovenskih namiznoteniških ligah. V času pisanja prispevka je potekal prvi krog; naša prva ekipa, ki nastopa v 1. ligi, je izgubila uvodni dvoboj proti lanskim podprvakom, ŠD SU iz Novega mesta, naša druga ekipa, ki nastopa v 2. ligi, pa je v uvodu iztržila eno zmago (proti NTK Ptuj) ter (tesen) poraz s 4:5 proti NTK Tempo iz Velenja.
Tudi tokrat bom zaključil s povabilom, da se nam pridružite pri igra-
šad mavrica Gibalna dejavnost, predvsem v predšolskem obdobju vpliva na otrokove spoznavne, socialne in čustvene sposobnosti in lastnosti.
Ker smo zaradi situacije v zadnjem letu in pol veliko časa preživeli doma, je zelo pomembno, da se pogosto gibamo in vzdržujemo zdrave navade, zdravo prehrano, gibanje ...
Na skupinskih vadbah se otroci poleg gibanja tudi vpenjajo v socialno skupnost, kjer spoznavajo prijatelje in zaveznike, se naučijo sodelovanja, solidarnosti in pomoči drugim. Na vadbah otroci krepijo odnos do zdravega načina življenja.
Športno aktiven otrok je srečen otrok. Otroci so že po naravi sposobni ohranjati telesno aktivnost, kar je tudi odlična podlaga za radovednost, lažje izražajo čustva in so bolj samozavestni.
z veseljem delila vsem novim članom v sezoni treningov 2021/2022.
Hvala organizatorju prvenstva Hrvoju Termopilu, trenerju kluba Fightclub 300, ki je v sodelovanju z avstrijsko Savate zvezo poskrbel za odlično organizacijo. Zahvala tudi Občini Domžale za nenehno spodbudo naše športne aktivnosti.
Veselimo se že naslednje domače in mednarodne tekme.
savate klub domžale
nju namiznega tenisa, saj nikoli ni prepozno. Treningi potekajo v naši dvorani v Mengšu (Slovenska c. 39 poleg slaščičarne Flere). Če vas zanimajo dodatne informacije glede treningov, se lahko obrnete na trenerja Davida (031 502 157), informacije glede organizacije, sojenja in vodenja namiznoteniških tekmovanj pa so na voljo pri našem mednarodnem namiznoteniškem sodniku Janezu (031 612 835).
Besedilo in foto: Janez
Na naših vadbah otroci neizmerno uživajo, prek najrazličnejših iger odkrivajo in spoznavajo svoje telo ter njegove zmožnosti. Pomembno je, da se zabavajo in sklepajo prijateljstva, zaradi tega pa še bolj uživajo. Pomembno vlogo imajo tudi prijazni vaditelji, ki otroke usmerjajo in pozitivno spodbujajo.
V ŠAD Mavrici že deseto leto organiziramo kvalitetne in zabavne vadbe v Domžalah in okolici. Otroci nas lahko obiščejo na atletski abecedi, abecedi športa, gibalnih uricah, igrivi gimnastiki, mavrični abecedi gibanja ali pa nas obišče celotna družina na družinski atletiki. Termini in prijave so možne prek naše spletne strani www.sadmavri-ca.si.
Privoščite si dan brez televizije in računalnika!
Za ŠAD Mavrica, Maja Grojzdek
tak domžale Po dobrem začetku v prvem kolu je Težkoatletski klub Domžale v drugem krogu prišel z okrepljeno ekipo, kar se je precej poznalo tudi na skupnem rezultatu.
Najboljši tekmovalec na tekmi je bil ponovno Anže Kosmač, ki je pokazal zelo dobro pripravljenost pred prihajajočim državnim prvenstvom za člane. V potegu je dvignil 130 kg, v sunku pa je s 160 kg izenačil osebni rekord. Osebni rekord v sunku 146 kg je že na drugi tekmi zapored dvignil Gregor Šnajder, zelo blizu je bil tudi okroglim 150 kg. V potegu je zmogel 110 kg. Tim Mušič je v potegu dvignil 110 kg, v sunku pa 140 kg. Nastopili so tudi bratje Orešek, Valentin (95 kg+120 kg), Jernej (100 kg+110 kg) in Rok (80 kg+85 kg). Petra Pavlič je v potegu dvignila 81 kg, kar bi pomenilo državni rekord, če ji sodnik ne bi razveljavil dviga zaradi rahlega premika z roko. V sunku je dvignila 93 kg. Skupaj so tako zbrali 1385 točk, kar je skoraj 60 točk več kot v prvem kolu. Druga ekipa na tekmi ŠD Nitro je dosegla 1048 točk, pred KDU Izta in domačimi CF Ljubljana. Po dveh tekmah kaže, da se bo za naslov prvaka, kot to veleva tradicija, ponovno bil boj med TAK Domžale in KDU Olimpijo.
Anže Kosmač je bil po tekmi vidno zadovoljen: »Pripravljenost za-
klub borilnih veščin domžale »Pred 28 leti sem imel poster Dolpha Lundgrena v garaži, ko sem začel trenirati, kot motivacijo, zdaj pa sem imel čast biti z njim. Nepozabno,« mi je napisal Marjan Bolhar, ki se je v začetku oktobra v Birming-hamu v Angliji na Arnold Sports Festival UK 2021, srečal, pa ne prvič, z legendarnim ameriškim igralcem Arnoldom Schwarzeneggerjem.
Tridnevno druženje na velikem športnem festivalu, ki je bil letos prvič v Evropi, je za Marjana Bolhar-ja med drugim pomenilo druženje z znamenitimi športniki in igralci, med katerimi so bili letos številni profesionalni in amaterski športniki, med njimi kar več kot 5000 tekmovalcev, ki so se pomerili v 25 različnih športnih disciplinah. Festival si je ogledalo več kot 60.000 obiskovalcev.
Domžalski šampion in ambasador športa Marjan Bolhar, ki je pred leti na Arnold Sports Festivalu v Avstraliji osvojil šampionski pas v kickboxin-gu, letos ni bil del programa festivala. Zato je imel Marjan veliko priložno-
nesljivo stopnjujem, v potegu imam še precej rezerve, tudi 135 kg je bilo zelo blizu. Že zadnji treningi so nakazovali, da sem za sunek dobro pripravljen, nedavno sem tako iz stojal sunil 170 kg. Vedel sem, da če bom izvedel nalog, bom imel v sunku z ramen nekoliko lažje delo.« Predsednik kluba Ivan Peterca je pohval-
Eg'
UJI3LJAJM
f A
IS®
tžHt r
no ocenil celotno ekipo: »Napredek v primerjavi s prvim krogom je dobro viden, pozna se tudi bližajoče državno prvenstvo za člane in članice, za katerega se v klubu že resno pripravljamo.« Še pred državnim prvenstvom, ki bo letos v Kranju, pa bo TAK Domžale odpotoval na mednarodni turnir v Sombor.
V. O.
Foto: CF Ljubljana
sti za druženje z znamenitimi igralci in športniki, med njimi tudi s hol-lywoodskima zvezdama Sylvestrom Stallonom in Dolphom Lundgrenom ter tudi z najboljšimi MMA UFC borci vseh časov, Nurmagomedov, svetovnim prvakom MMA, Georgesom St-Pierrom, prvakom v dveh kategorijah MMA, ekstremnim športnikom Wim Hofom, imenovanim Ledeni mož, legendo boksa Royem Jone-som Juniorjem, igralcem Martinom Fordom, imenovanim The Nightmare, ter najboljšo boksarko vseh časov Katie Taylor. Marjan nam je zaupal, da je bil festival res super dogodek in da mu je v čast, da je imel takšen privilegij, da se je lahko tri dni družil s takšno odlično družbo: »Nepozabni spomini!«
Marjan Bolhar je z dosedanjim delom dokazal, kako se sanje lahko uresničijo, hkrati pa s svojim trenerskim in drugim delom omogoča mladim, da tudi sami posegajo po zvezdah. Tako so bili pred kratkim tekmovalci in tekmovalke Kluba borilnih veščin povabljeni tudi v državno reprezentanco na priprave v Olimlju. Med blizu 80 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije so se iz Kluba borilnih veščin Domžale priprav udeležili: Žan Močnik, Lana Kosmač in Ula Fajon. Pod strokovnim vodstvom so si nabirali izkušnje in psihofizično pripravo, manjkalo pa ni niti izmenjave izkušenj in prijetnega druženja.
Vera Vojska Foto: arhiv Marjana Bolharja
Začela so se slovenska namiznoteniška tekmovanja v sezoni 2021/22
V športni dvorani Kidričevo je potekal prvi odprti turnir RS za kadetinje in kadete.
Pred prvim letošnjim namiznoteniškim ligaškim dvobojem (z leve): republiški sodnik Luka, naša druga ligaška ekipa Aljaž, David, Luka in Jan, trener David in mednarodni sodnik Janez
Marjan Bolhar med svetovno znanimi zvezdniki
Najbrž marsikdo od bralcev Slamnika pozna katerega od mladeničev, ki so v otroštvu in mladosti sanjali, kako bi nekoč postali podobni kateremu od svetovno znanih mož.
Otroci in gibanje
Gibanje je ključnega pomena za gibalni in funkcionalni razvoj naših otrok.
letnik lxi | oktober 2021 | stevilka 10	slamnik | 45
slamnik@kd-domzale.si
OBJAVE
zahvala
Izzvenela je tvoja ljuba melodija ...
Dragan Živulovic
1939-2021
V naši žalosti ob slovesu, 16. septembra, nismo bili sami. Hvala za iskreno sočutje, podarjeno cvetje in sveče našim srčnim prijateljem, dobrim sosedom, njegovim domžalskim sošolcem, bivšim Lekovim sodelavcem in zvestim športnim sopotnikom.
Žena Mila ter sinova Srdjan in Zoran v imenu vsega sorodstva
Je čas, ki da, je čas, ki. vzame, je čas, ki. celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 95. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, sestra in teta
Frančiška Novak
iz Domžal
Hvala vsem, ki ste se udeležili žalne slovesnosti ter darovali cvetje, sveče in ostale darove.
Žalujoči: vsi njeni
Kjer si ti,
tja pot nas vodi... Enaki sta usodi, čas razdalje krajša ...
V SPOMiN
Minilo je leto dni, odkar te ni več med nami, draga mama, babi in prababi
Rufina Kavaš
iz Ihana
Za vedno ostajaš v naših srcih, zelo te pogrešamo. Počivaj v miru.
Vsi tvoji
zahvala
V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 89. letu zapustil naš dragi ati, dedek, pradedek, brat in stric
Vinko Kavka
z Brda nad Ihanom
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dr. Jeretinovi, patronažni sestri Urški, njegovi vnukinji Mateji za lep poslovilni govor, pevcem, gospodu župniku in vsem, ki ste ata tako številno pospremili s sveto mašo v božje kraljestvo. Velika hvala tudi organizaciji Termit iz Moravč.
Vsem iskrena hvala za izrečena sožalja, sveče in svete maše.
Žalujoče hčerke: Rozka, Minka in Helena z družinami, Mihela z družino ter ostalo sorodstvo
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
zahvala
V 94. letu starosti se je mirno in tiho poslovila naša draga babica in prababica
Marija Logar - Mici
Pokopali smo jo v ožjem družinskem krogu na domžalskem pokopališču. Hvala vsem za osebno podporo v zadnjih mesecih in izrečene besede sožalja. Pogrešamo te.
Vnuka Tanja in Dražen z družinama
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
zahvala
Nenadoma se je od nas poslovila naša draga mami, mama, sestra, svakinja in teta
Marija Rozman
roj. Flerin iz Domžal
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej se zahvaljujemo Domu Sv. Katarine Mengeš za izjemno oskrbo ter pomoč in oporo v njenih zadnjih dneh. Najlepša hvala g. župniku Klemenu Svetelj za lep obred, družini Kozjek iz Domžal za ves trud, g. Janezu za besede slovesa, g. Blažu za čutno izvedeno poslovilno melodijo ter cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo petje. Najlepša hvala cvetličarni Cvetje Ksenija za čudovito cvetje in Pogrebni službi Vrbančič za vso organizacijo. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni	Domžale, september 2021
V	naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš,
V	SPOMiN
30. oktobra minevata dve leti, odkar nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi
Albi Dečman
iz Domžal
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in ga skupaj z nami nosite v svojih srcih.
Vsi njegovi
Čas je ne rani, ostala je z nami, misel hvaležna na Te!
V SPOMiN
Francu Pavlitu
(Vohkučevmu Francetu) z Vira
30. oktobra mineva 20 let, odkar si zadnjič s kolesom zakrožil po vasi, sedel na domači kavč in za vedno zaspal.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
j
Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti sklenil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric
Anton Gabrovec
iz Domžal
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Klemenu Svetelju za lepo opravljen pogreb. Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 90. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek in stric
Vincenc Pustotnik
z Vira
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim za izrečena sožalja. Zahvala tudi gospodu župniku Aleksandru Ureku za lepo opravljen poslovilni obred ter Pogrebni službi Vrbančič.
Žalujoči: vsi njegovi
Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča.
zahvala
V 74. letu nas je zapustil naš dobri prijatelj, oče, dedek, brat in stric
Avgust Gusti Pervinšek
iz Domžal
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in druge darove. Iskrena hvala Pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino in g. župniku Klemenu Svetelju za lepo opravljen obred. Posebna zahvala dr. Tomažu Mušiču, osebju Doma upokojencev Domžale in PGD Tosama. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
K tebi želim, moj Bog, k tebi moj Bog
zahvala
V 87. letu je odšla k svojemu Stvarniku
Kristina Škafar
z Vira pri Domžalah
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete se vam zahvaljujemo za sočustvovanje in izkazano pozornost.
Naše hvaležne misli naj dosežejo vse sorodnike, sosede,
znance in bivše sodelavke, za stiske rok ter za objeme in
darove, ki ste ji jih namenili.
Zahvala g. župniku Aleksandru Ureku za sočutno
opravljen obred poslovitve in sveto mašo, kvartetu Krt za
občuteno petje in Pogrebni službi Vrbančič za organizacijo
pogreba.
Vsem, tudi neimenovanim, iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Dragica in sin Štefan z družinama ter ostalo sorodstvo
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 96. letu starosti sklenila naša draga mama, teta in prijateljica
Jerica Rode
rojena Bergant iz Doba
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, sveče, cvetje, darovane svete maše in druge darove. Hvala duhovniku g. Juretu Ferležu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala pevcem in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
22 | slamnik
OBJAVE
številka 10 | oktober 2021 | letnik lxi
slamnik@kd-domzale.si
Življenje niso dnevi, ki. so minili, temveč dnevi, ki. smo si jih zapomnili.
(Paulenko)
v SPOMIN
V oktobru smo se s spoštovanjem poslovili od gospe
Ide Rebula
dolgoletne učiteljice v Oš Domžale - v pokoju
Dolga leta sodelovanja so prinesla mnogo skupnih trenutkov, ki smo si jih zapomnili in so vzniknili na plan ob slovesu od cenjene kolegice in učiteljice. Hvaležni smo ji za vse, kar je storila za našo šolo in naše učence.
Njenim najbližjim izrekamo iskreno sožalje. Vodstvo in zaposleni Osnovne šole Domžale
Zdaj zvezda si na nebu, ki. svetila bo na nas. Ostala velika je praznina, le zakaj zapustil si ti nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata
Miha Robiča
nimamo besed, s katerimi bi se lahko zahvalili njegovim
številnim prijateljem, našim prijateljem in sorodnikom
kot tudi NK Olimpija, NK Radomlje, NK Komenda in SAK
Klagenfurt.
Iskrena hvala.
Družina Robič
v SPOMIN
Vesni Drnovšek
V nedeljo, 26. septembra, nas je dosegla žalostna vest, da je ugasnilo življenje naše dolgoletne sodelavke Vesne. Vesna Drnovšek je v Domu počitka Mengeš z delom nastopila kot mlado dekle, željna pomoči starejšim in onemoglim, in z nami ostala vse do upokojitve. Poznali smo jo kot vestno delavko, ki nikoli ni gledala na uro, kdaj bo konec službe, ampak je rajši ostala še kakšno minuto in poskrbela, da je bilo delo opravljeno ter za stanovalce lepo poskrbljeno. Delo je opravljala srčno, vedno si je vzela čas za prijazno besedo, stanovalci so v težkih trenutkih pri njej vedno našli uteho. Sodelavci smo vedno radi sodelovali z njo. Tudi po upokojitvi, ki se jo je sama tako veselila in imela bogate načrte, kako bo preživela jesen življenja, smo se pogosto spomnili nanjo in povprašali po njej. Vedeli smo za njeno težko bolezen, vendar smo tako kot ona sama tudi mi polni upanja verjeli, da bolezen ne bo zmagala. Ob slovesu naše dolgoletne sodelavke je ostala praznina, ki jo bomo skušali zapolniti z bogatimi spomini nanjo. Tolaži nas misel Mile Kačič: »Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas.« Draga Vesna, počivaj v miru.
Kolektiv Doma počitka Mengeš
SPREJEM OBJAV
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
SIMfiX
V SPOMIN
Ida Rebula
(1935-2021)
Zapustila nas je predraga umetnica Ida Rebula iz Domžal, ki je desetletja pomembno soustvarjala likovni utrip našega mesta.
S slikanjem je bila povezana že od mladih let in tudi pozneje, ko ji je poklicno šolanje narekovalo pridobivanje znanja in spretnosti na področju likovne vzgoje, ki jo je poučevala na domžalski osnovni šoli. Po upokojitvi se je slikarstvu posvetila še intenzivneje. Še danes jo umeščamo v sam vrh zavzetih likovnic, ki so se samorastniško izobraževale in ustvarjale iz ljubiteljskih pobud v različnih likovnih društvih. Že od leta 1973 je bila aktivna članica LD Petra Lobode Domžale, katerega mentor je bil Danijel L. Fugger, sodelovala je tudi v LD Tine Rožanc in v Društvu likovnikov Ljubljana. Za svoje uspešno ustvarjalno delo je prejela številne nagrade in priznanja.
Kdor je Ido imel priložnost spoznati od blizu, ve, da je bila pri svojem delu skromna in tiha, je pač enostavno slikala, ker je to ljubila. In kdor jo je imel čast obiskati, ve, da je bil vsak kotiček njenega doma zapolnjen s slikami in prežet z nevsiljivo energijo in vzdušjem njenega intimnega ustvarjalnega sveta.
Idin slikarski slog je bil razpoznaven že desetletja. Sprva realističen, s poudarjeno temačnostjo, se je z leti razbremenil, občuteno obarval, tehnično izpilil in predvsem sprostil v svoji izraznosti. V zadnjem ustvarjalnem obdobju ji je uspelo snovati sliko na tak način, da smo jo gledalci sprejemali kot celovito delo, tipično njeno, s poudarjenim barvnim temperamentom in premišljeno kompozicijsko gradnjo slike.
In koliko slik se je nabralo v njenem več kot 50-letnem slikarskem popotovanju! Verjetno so se obiskani kraji, ki jih je zvesto upodabljala na neštetih slikarskih platnih, danes v marsičem spremenili, a takrat jih je slikarsko doživljala na svojstven način: od haloških gričev do sprehodov po ljubljanskih ulicah ter kraški krajini, ki ji je bila s svojim značilnim pokrajinskim obličjem motivno zelo blizu. In seveda ne pozabimo na domačo okolico, ki ji je nudila pestro izbiro motivov - pa naj bo parkovna pokrajina s svojimi okrasnimi drevesi, grmičevjem in cvetlicami, kot jo je doživljala ob sprehodu po Arboretumu Volčji Potok, ali pa zgolj domači vrt - vedno je našla dovolj motivov za ustvarjanje čudovitih barvnih zapisov iz narave.
V čast nam je, da smo v okviru programa našega zavoda leta 2015, ob njenem 80. jubileju, organizirali v Menačenkovi domačiji samostojno razstavo, saj je sicer večinoma razstavljala skupinsko. Že takrat smo ob mali retrospektivi njenih del ugotovili, kako obsežen je njen opus. Ob tem posebnem dogodku pa smo eno od ljubih in prelepih Idinih slik, akril na platno z naslovom Osamelec, tudi odkupili in z njo obogatili stalno umetniško zbirko Galerije Domžale.
Draga Ida, na posebnem mestu boš večno ostala tudi v naših srcih.
Katarina Rus Krušelj, v imenu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale
MALI OGLASI
Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078
Nudimo vam razrez cistern za kurilno olje t: 040 872 078
Domžal« Masljeva 11,1230 Domžale
tel. 01 724 16 56
Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: wwwjlmfix-slo.com
AVTODEU - AVTOMEHANIKA - VULKANIZERSTVO
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si
V SPOMIN
Janez Cotman Džoni
Prve dni novembra bi svoj 65. rojstni dan praznoval Janez Cotman Džoni. Težka in zahrbtna bolezen, s katero se je kar nekaj časa uspešno boril, je bila na koncu žal močnejša. Konec julija smo se v krogu družine, sorodnikov in prijateljev od njega poslovili na domžalskem pokopališču.
Čeprav so ga mnogi Domžalčani poznali predvsem kot imenitnega in spretnega rokodelca, ki je v svoji avtokleparski delavnici poklepal in zakrpal nič koliko osebnih vozil, je bil Ivo, tako so ga klicali klubski prijatelji, prepoznaven tudi v nogometnih krogih. Nič kolikokrat mi je v njegovem 'laboratoriju' (tako je poimenoval svojo delavnico) pripovedoval, kako ga je oče posadil na bicikel in sta se iz Domžal, prek Stoba, Trzina, čez Dobravo in Črnuče peljala do stadiona za Bežigradom, kjer sta skupaj navijala za Olimpijo in kjer se je že kot mali fantič odločil, da bo nekoč postal nogometni vratar.
Svojo prvo nogometno tekmo za pionirje NK Domžale je odigral na igrišču osnovne šole na Zbiljah. Že čez dve leti pa je uresničil svoje prve otroške sanje. Prejel je, kot prvi vratar v zgodovini kluba, vpoklic v slovensko pionirsko reprezentanco, ki sta jo takrat vodila priznana nogometna strokovnjaka Nikola Popivoda in Miodrag Orel. Po odličnih predstavah na turnirju v Borovem, kjer so se zbrale najboljše ekipe iz republik nekdanje Jugoslavije, je prišlo v klubsko pisarno domžalskega kluba že naslednje leto novo povabilo. Dr. Branko Elsner, ki je bil takrat odgovoren za slovensko mladinsko reprezentanco, je v mladem Cotmanu prepoznal velik potencial. Zato ne čudi, da je kot mladinski reprezentant že s 17 leti doživel krstni nastop za člansko vrsto Domžal. Po končanem služenju vojaškega roka se je njegova športna pot nadaljevala, a je bila žal tudi kmalu prekinjena. Na tekmi v Litiji, konec jeseni 1979, je bil na mokrem in delno zasneženem igrišču deležen hude poškodbe. Po naletu neprevidnega nasprotnega igralca je prejel udarec v predel trebuha, tekmo pa končal v UKC v Ljubljani, kjer je preživel deset dni in se po dveh mesecih domače oskrbe odločil, da konča svojo nogometno pot. Sredi devetdesetih pa je na pobudo dveh klubskih legend Boga Deisingerja in legendarnega kapetana in v tistem času tudi predsednika kluba Tonija Hribarja znova stopil med vratnice. »Vabila in prošnje Tonija nisem mogel zavrniti. Čeprav brez pravega treninga sem še zadnjič oblekel majico s številko ena na hrbtu in za takratni Napredek Domžale v Piranu odigral svojo zadnjo uradno tekmo in s tem dokončno obesil kopačke na klin,« se je dogodka na slovenski obali rad spominjal.
V naslednjih dveh desetletjih je bil Džoni nepogrešljiv član nogometne ekipe, ki je 'brcala' žogo na malem igrišču, najbolj znane nogometne ulice v Domžalah, nekoč Ulice Toneta Tomšiča, danes Ivana Pengova. Med številnimi igralci sta se teh nogometnih srečanj udeleževala tudi nekdanja predsednika NK Domžale Milan Deisinger in Darko Gognjavec, žogobrcarjem pa se je rad pridružil celo Milan Marinič, kulturnik, dolga leta direktor kulturnega doma Franca Bernika.
Dragi prijatelj Džoni, našega igrišča ni več. A kot si sam pogosto dejal, spomini in anekdote s stadiona Tomšičeva bodo ostali večni.
Sandi Kraševec
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Glavarjeva 47, 1000 Ljubljana E-pošta: zlatkojajcanin.dzm@gmail.com Telefon: 031 643 782
SKUPINA ZA SAMOPOMOČ V DOMŽALAH
ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI
Obveščamo vas, da Društvo za mentalno zdravje v Domžalah organizira skupino za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Srečanja potekajo v OŠ Venclja Perka, Ljubljanska cesta 58 a v Domžalah, in sicer dvakrat mesečno ob četrtkih z začetkom ob 17.30. Udeležba je brezplačna.
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, imate psihosomatske motnje ali kakšne druge težave, vas vabimo, da nas kontakti-rate na telefonsko številko 031 643 782, da se dogovorimo o vaši udeležbi na skupini.
Vljudno vabljeni!
Društvo za mentalno zdravje Predsednik: Zlatko Jajčanin
letnik lxi | NoVEMber 2021 | številka 47
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
OBJAVE | PISMA BRALCEV
OBČINA DOMŽALE
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU
ZA PODELITEV ENKRATNIH ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJSKA IZPOPOLNJEVANJA ZA LETO 2021
Občina Domžale od dneva objave tega obvestila na svoji spletni strani: http://www.domzale.si/ objave/58 pod rubriko »javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za podelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja za leto 2021.
Rok za prijavo teče od dneva objave tega obvestila do četrtka, 18. novembra 2021.
Predmet razpisa, pogoji, višina štipendij, obrazci, dokazila, merila
in drugi pogoji prijave so objavljeni na navedeni spletni strani.
Številka: 1003-16/2021 Datum: 27. 10. 2021
Občina Domžale župan Toni Dragar
OBVESTILO O NAMERI
O SKLENITVI NEPOSREDNE POGODBE ZA ZAKUP NESTANDARDNE ZAPRTE STOJNICE NA TRŽNEM PROSTORU V DOMŽALAH ZA LETO 2022
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Namero o sklenitvi neposredne pogodbe za zakup nestandardne zaprte stojnice na tržnem prostoru v Domžalah za leto 2022.
Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 4. novembra 2021.
Številka: 3302-16/2021 Datum: 27. 10. 2021
Občina Domžale župan Toni Dragar
pisma bralcev
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Javno pismo županu Občine Domžale Toniju Dragarju: Fontane ne smemo pozabiti
Saga o odstranitvi mojega avtorskega dela z naslovom Fontana iz Sla-mnikarskega parka, ki se je začela ob koncu junija, se žal še ni zaključila. Doslej je meni in javnosti znano, da je bila skulptura skupaj s podstavkom odstranjena, najbrž razstavljena in odpeljana, prostor pa zasajen s travo (kar nakazuje na neke vrste dokončnost). Od vas, g. župan Toni Dragar, smo prejeli najprej pojasnilo, da je bila skulptura zanemarjena (pri čemer s sopodpisnikom meniva, da je zato, da bi jo po dolgih letih očistili in uredili pretok vode, najbrž ni bilo treba podreti in odstraniti!), kar naj bi zahtevali občani. Pozneje smo dobili še pojasnilo, da naj bi se Fontana nahajala nekje v Ljubljani in naj bi čakala na restavriranje.
Na občini ste žal pri svojem dosedanjem ravnanju pozabili, da bi bilo primerno in spodobno, da se z umetniškimi stvaritvami ravna spoštljivo, kar bi med drugim pomenilo, da se v postopke odstranitve, restavriranja, pa tudi iskanja morebitne nove primerne lokacije vključi tudi avtorja ter skupaj z njim poišče najboljše rešitve. Poleg tega pa se poraja tudi dvom v strokovno in kompetentno ravnanje, saj se doslej ni upoštevalo mojih zakonskih pravic, kar določa 45. člen Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki določa odnos do avtorja in spoštovanje njegovega avtorskega dela.
Zato javno ponujam roko sodelovanja in vas prosim, da me sku-
zimski urnik odvoza biološko razgradljivih odpadkov
Uporabnike javne službe zbiranja biološko razgradljivih odpadkov obveščamo, da s 15. novembrom v občini Domžale začne veljati zimski urnik odvoza biološko razgradljivih odpadkov, ki se v zimskem času odvažajo na 14 dni.
Tedenski odvoz se ponovno začne izvajati 15. februarja 2022.
Točni datumi odvoza za posamezno odjemno mesto so objavljeni na računu za komunalne storitve (na prvi strani, v tabeli z navedenimi zabojniki) in v portalu eProdnik.
Primer prikaza datumov odvoza odpadkov na računu za komunalne storitve:
IrnjiKVOMFiTn V Z 0 K r C 1		
Mxfcnw F.hTii UOlkl >4	nirimfww^ OMAHk 11 (JfjSiJiVJ *(«('	m1
KolKlniUcbd
U&jO flw Lsr- KtmaAiJn. jJ^iflK:	A31
F vi traiiih	na 1 E^J lnvi^ka rl±0l idljiH vdiMdfci 44 1
Ljr.hJ btts^i
LJ 1 .J L iiwe
i.ir ilftiimJiC d
j.t.	1.1». It.It. »H.
101. ."1.1- Hi. M.ll. 1.11 H»», ti T. HV * ** IU7S1 lUjufi
Znak Obvoz in Omejitev hitrosti na 30 km/h na Podrečju - le prometna znaka, ki ju večina ne upošteva
paj z restavratorskim strokovnjakom in vodjo domžalske Galerije Jurijem Smoletom čim preje sprejmete na pogovor, kjer bi konstruktivno in tvorno poiskali najboljše rešitve glede nadaljnje usode mojega dela Fontana. Pri čemer predlagam, da nama pred tem tudi omogočite ogled trenutnega stanja in sporočite trenutno lokacijo mojega umetniškega dela.
Prepričan sem, da je bilo dosedanje ravnanje občine le slabo domišljen spodrsljaj in da bomo poslej skupaj združili znanje in moči in s tehtnim premislekom ter strokovnim angažmajem:
-	čim preje našli ustreznega strokovnjaka za pripravo restavratorskega načrta, vključno z očiščenjem in zavarovanjem marmorja,
-	našli primerno rešitev glede pretoka vode, saj je to bistveni del vsebine mojega umetniškega dela in njegove sporočilnosti,
-	našli primeren prostor v občini Domžale za ponovno postavitev.
Prepričana sva, da je Občina Domžale pripravljena tvorno sodelovati pri iskanju rešitev, saj je pred leti z javnim natečajem in željo, da obogati javni prostor z umetniško stvaritvijo, že pokazala, da ji je mar za umetnost, kreativnost in ustvarjalnost ter da spoštuje umetnike in njihovo delo.
akademski kipar Drago Vit Rozman doc. mag. Jurij Smole, akademski kipar
V teh dneh se prebivalci naselja Po-drečje srečujemo s povečanim prometom skozi naselje. Razlog je prenova dela Virske ceste. Pa bi res moral biti to razlog za povečan promet? Po postavljenih prometnih znakih, ki kažejo smer obvoza, temu ne bi smelo biti tako. Ob splošnem neupoštevanju omejitve hitrosti, ki je skozi naselje omejena na 30 km/h, se je zdaj povečal še promet. Drug problem je povezan z neupoštevanjem prometnih znakov. Čeprav so postavljeni prometni znaki za obvoz, prepoved zavijanja in uporabo le za lokalni promet, vozniki veselo spregledajo te prometne znake in kar je še največji problem, spregledajo prometni znak za omejitev hitrosti na 30 km/h skozi naselje Podrečje. Očitno se vozniki, ki zavestno kršijo cestnopro-metne predpise, ne zavedajo nevarnosti, ko divjajo skozi naselje. Očitno se niso sposobni postaviti v kožo tistih, ki živimo v tem naselju in se sprašujemo, kaj se plete v glavah ljudi, ki tako brezbrižno kršijo cestno-prometne predpise. Krajani smo se za pomoč obrnili tudi na PP Domžale
ter jih prosili, da naj občasno izvedejo preverjanje kršenja cestnoprome-tnih predpisov skozi naselje Podrečje, vendar, žal, do zdaj od njih nismo prejeli še nobenega odgovora. Prav tako smo se krajani zavzemali, da bi se za umiritev prometa skozi naselje postavile cestne ovire (ležeči policaji), pa so bili na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mnenja, da problematika ni tako pereča in so postavili le neko opozorilno tablo, ki brez posebnega učinka večinoma zgolj pokaže, da vozniki vozijo prehitro. Moj namen tega pisanja je, da si vozniki nastavimo ogledalo in sami sebe vprašamo, ali je vredno, da kršimo cestnoprometne predpise, ali je vredno, da zaradi ene sekunde spremenimo življenje drugih in tudi svoje. Za konec si bom sposodil besede voznika, ki je prepozno spoznal svojo zmoto: Ko si za volanom, si z eno nogo v grobu, z drugo pa v zaporu, sredinska črta je zelo tanka, vendar si z upoštevanjem cestnoprome-tnih predpisov trdno z obema nogama na sredinski črti.
Tomaž Hren, Podrečje
Vročina
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
_SLAMNIK
glasilo občine domžale
Ob prvih malo hladnejših piših smo zelo hitro pozabili na pretirano poletno vročino (še posebej v mestih), ki smo ji par stopinj dodali sami z nerazumnimi dejanji in posegi v naravo. Kako to segrevanje na globalni ravni vsaj ustaviti, če že ne znižati, še predobro vedo najpomembnejši svetovni voditelji, a bodo odreagirali pravočasno, pa je drugo vprašanje, kajti, kot je dejal indijanski poglavar, da bo takrat, ko bodo ugotovili, da se denarja ne da jesti, že prepozno ...
Kaj pa lahko storimo sami na lokalni ravni? Dokazano je, da je v mestnih predelih, kjer je več dreves in zelenih površin, tudi za tri stopinje nižja temperatura kot tam, kjer jih je manj. To pomeni, da z ozelenjevanjem pri-pomoremo k nižji temperaturi in boljšemu zraku. Čeprav imamo Domžal-čani srečo, da živimo v malem mestu z relativno veliko zelenja, saj v mestu prevladuje individualna gradnja, ki je obdana z vrtovi, zelenicami ter sadnimi in okrasnimi drevesi. A kljub temu bi morali v mestu pregledati vsak možen prostor, ne samo javen in še tako majhen, ki bi ga lahko ozelenili ali posadili drevo(sa) ali grmovnico. Zdaj je pravi čas za to. Poraja pa se vprašanje, s kakšnimi drevesi te prostore posaditi, pravzaprav niti ne, ali se bomo odločili za tujerodna drevesa, drevesa ki jih bomo pohabljali z 'umetelnim'
obrezovanjem ali pa se bomo odločili za domača avtohtona drevesa, po možnosti medonosna. Izbor bi temeljil samo na njihovi končni višini, ki zaradi novodobnih orkanskih vetrov (posledica naših posegov v naravo) ne bi smela presegati desetih metrov, kar bi preprečilo njihovo podiranje ter s tem povzročanje škode in nesreč in tudi njihovo vzdrževanje bi bilo enostavnejše.
Ali skrbniki mesta spodbujajo, stimulirajo taka dejanja, po videnem zgleda da ne. Recimo, v Češminovem parku, kjer bi moral biti že zdavnaj gozdiček, ki bi napravil bariero proti cesti, je boječe posajenih par neav-tohtonih dreves. Je mogoče streha na 'moderni' avtobusni postaji ozelenje-na, se pri novogradnjah spodbujajo, subvencionirajo zelene strehe . Je bilo treba ploščad pred Halo zabeto-nirati do onemoglosti?
Vedno je čas, da se določene stvari popravijo, izboljšajo, v tem primeru ozelenijo, a to ne bo dovolj, da bomo le napravili nove zelenice, posadili tisoč dreves in grmovnic, te bo treba trajno in redno vzdrževati. Več kot dovolj dela za redno zaposlenega vrtnarja, kajti mestna urejenost se v prvi vrsti odraža prav na tem področju in poleg prijetnega dobrega vtisa prikrije tudi marsikatero arhitekturno zablodo.
Roman Kos
PODJETNIŠKA
k. KNJIŽNICA
OBRTNA ZBORNICA DOMŽALE
Knjižnica Domžale in Obrtna zbornica Domžale vabita na slovesno odprtje prve Podjetniške knjižnice v Sloveniji.
• KDAJ?: torek, 16. november 2021, ob 12.00 KJE?: Obrtna zbornica Domžale /Vir, Šaranovičeva 2ic/
Pridite, da skupaj proslavimo novo domžalsko pridobitev.
48 I slamnik
IV
NAGRADNA KRIŽANKA
ŠTEVILKA l0 I OKTOBER 202l I LETNIK LxI
slamnik@kd-domzale.si
KOLUMNA • POD MESTNIM SLAMNIKOM
VIRSKA TRAGEDIJA: KDO JE KRIV?
AJDA VODLAN
M
Kako to domžalska družba dopusti in kaj je narobe z nami?
V teh dneh so se Domžale spet znašle v nacionalnih medijih, razlog pa družinska tragedija na Viru. Novinarji priletijo takoj, ko je nekaj slabega, pa naj bo to požar v stolpnici, velika toča ali pa umor. Pa navsezadnje niso krivi novinarji niti uredniki. Vprašanje je, zakaj tako radi beremo negativne novice? Zakaj klikamo na novice, ko piše 'šokantno'? Zakaj so Slovenske novice, katerih naslovnico vedno krasijo šokantni naslovi, najbolj prodajan častnik v državi? Naslovi privlačijo in v družbi, kjer nas nič ne šokira več, morajo biti naslovi res šokantni, da sploh še reagiramo. Ves čas se nam nekaj dogaja in zaradi pametnih telefonov ves čas doživljamo dražljaje. Predstavljajte si: sedite na kavču in to je to. Nič ne gledate, nič ne poslušate, nič ne berete, sami ste. Tišina. Dolgočasite se. Kdaj ste se nazadnje dolgočasili? Ne znamo več tega. Ves čas iščemo nekaj, kar nas bo vznemirilo. Da bomo doživeli in čutili. In zato iščemo senzacionalne novice.
In tokrat smo jih dobili na Viru. Sin je ustrelil očeta in nato sebe. Komentarji pa, nič čudnega, da se je to zgodilo, saj so bili odnosi sla-
bi. Mar je torej res šokantno? Tragično? Šokantno je, da se nam taki primeri ponavljajo in da o njih govorimo, poročamo, ne spremeni se pa nič. In to je tragično. Ta primer se je zaključil z dvema umrlima, koliko pa je v tem trenutku živih, ki so na tej isti poti? Koliko poročamo in govorimo o njih? Predvsem pa, kaj naredimo? Šokantno ni, kar človek naredi v stiski. Šokantno je, da po vseh teh letih, ko se takšne stvari dogajajo in ko vemo, da imamo izjemno visok delež samomorov v državi, še vedno nismo spremenili ničesar konkretnega. Gasimo požare. Kaj pa vzroki za požare? Na portalu Domžalec v svojih tedenskih kolumnah večkrat pišem o sistemu, ki ima luknje. Zdravstvena kriza je pokazala vrzeli v našem zdravstvenem sistemu. Težave, ki jih imamo na zaposlitvenem trgu, nakazujejo, da šolstvo ne odgovarja potrebam trga. Samomori, družinsko nasilje, navsezadnje tudi revščina pa nakazujejo, da ima vrzeli tudi naš socialni sistem. Sistemi nikoli ne bodo popolni in anomalije se bodo vedno dogajale. Vendar pa mora naš cilj vedno biti popolnost. Noben lačen otrok, nobeno nasilje v družinah in
navsezadnje noben posameznik, ki pride tako daleč, da ubije lastnega očeta in sebe. Vprašanje pa je: kje ga sistem tako zelo lomi, da je teh primerov toliko? Kajti že en sam primer je preveč. Ponavljanje le-teh pa nedopustno.
Problemi so večplastni in njihovo reševanje je večplastno. Odgovornost človeka je do samega sebe - le sam se lahko rešiš. Ljudje okoli tebe, družina, prijatelji, navsezadnje širša družba ti lahko nudijo pomoč. Kaj, ko tega ni? Tukaj pa nastopi sistem s svojimi institucijami. Ker pa je ta rigiden, pa to ni le slovenski, temveč je to problem vseh zahodnih demokratičnih držav, pa je tako naravnan, da velik delež svoje odgovornosti, svojih bremen, prelaga na nevladne organizacije, društva. Čedalje večji. In to je paradoks. Kajti tisto, kar preložimo na sistem, naredimo zato, ker se zavedamo, da je treba težavo celostno obravnavati. Da jo je treba obravnavati enako na ravni celotne države, ne pa vsaka občina, vsak kraj, vsaka vas zase. Kako naj verjamemo v sistem, če vidimo, da so sistem postali birokrati, ki razdelujejo sredstva, delajo pa posamezniki v društvih? Večjo vero
imamo v Zvezo prijateljev mladine kot pa v Center za socialno delo in to je problem. Lepo je, da živimo v državi, kjer ljudje v prostem času pomagajo sočloveku in družbi in tega je pri nas veliko. Samo poglejte šte-
M Šokantno ni, kar človek naredi v stiski. Šokantno je, da po vseh teh letih, ko se takšne stvari dogajajo in ko vemo, da imamo izjemno visok delež samomorov v državi, še vedno nismo spremenili ničesar konkretnega.
vilo domžalskih prostovoljnih gasilcev, ki se podajajo v nevarnosti, da pomagajo reševati ljudi in njihova premoženja.
»Vemo, kaj se je dogajalo,« je bil odgovor mnogih na virsko dogajanje. In takoj zatem vprašanje novinarjev, kako je to mogoče? Vse pre-
večkrat je naš odgovor v prelaganju odgovornosti na družbo. Premalo smo povezani, preveč individualisti ... Vendar to ni res. Pa ni le visok delež prostovoljcev med gasilci, v Rdečem križu in drugih (humanitarnih) organizacijah, temveč tudi pripravljenost državljanov, da pomagajo v dobrodelnih akcijah. Toda, to mora biti pomoč. Dodatek. Prave rešitve pa morajo biti v institucionalnih organizacijah. Ne, da mi zbiramo za-maške in darujemo prek SMS-ov, da otroci dobijo nujna zdravila.
Vprašanje bi moralo biti: kje se je sistem zlomil, da stvari niso dobro urejene? Kje so državne institucije? Zakaj policija lahko posreduje šele, ko pride do smrti? Kje je Center za socialno delo? Kje so sodišča? Kje so vse tiste institucije, ki jih financiramo s svojim denarjem, ker od njih pričakujemo rezultate. Sistem, ki ga kot posamezniki financiramo, zato da lahko obstajamo kot družba. Odgovornost posameznika je poskrbeti zase. Odgovornost družbe v tem konkretnem primeru pa je le ena: da zahtevamo več od sistema, ki ga imamo. Odgovornost novinarjev pa, da postavljajo prava vprašanja pravim ljudem. □
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
NAGRADNA KRIŽANKA 9
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št.9-2021:
Meta Kumer iz Mengša (Knjiga Matjaža Brojana Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva)
NAGRADNA KRIŽANKA
1G
Bojana Stanič iz Domžal (2 vstopnici za gledališko predstavo v KD F. Bernika Domžale za sezono 2021/2022)
Henrik Razpotnik iz Kresnic (2 vstopnici za gledališko predstavo v KD F. Bernika Domžale za sezono 2021/2022)
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l230 Domžale
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke je:
FILMSKI ABONMA
NAGRADNA KRIŽANKA 10
Nagrajuje Kulturni dom Franca
Bernika Domžale
NAGRADE:
1.	Knjiga - Matjaž Brojan: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva, Kulturni dom Franca Bernika Domžale
2.	in 3. dve vstopnici za ogled predstave v Kulturnem domu Franca Bernika do konca leta 2021. Pravilno geslo križanke lahko pošljete do ponedeljka, 15. 11. 2021, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki.
bolezen zaradi
zmanjšanja Števila
rdečih krvničk au zmanjšane količine krvnega barvila
ŽENSKA, KIVULKA-NIZIRA
AMERIŠKI MACESEN S TRDIM LESOM
teuca
ali majhna krava
arabski zdravnik in filozof ribiška mreža
igralec neeson
nekdanji italijanski denar
rastlina za indigo kratek, močen glas
sl. slikar (mihael) luka v izraelu, akko
nekdanja ruska rttmi-čarka (natauia)
angleški
slikar in grafik (alfred) veslač
južno-
a™5ka pobudnik,
teuíca "6etnik gordimer
naselje v občini gor. grad
nexojeva junakinja
razpon (knjižno)
janko kersnik
otočje pred nikica zahodnoirsko obalo, ruek.b valentič pred zalivom
st. enota zadelo reka, ki teče skozi
nekdanja puška domače mesto hamleta
SP. pisec (eugenio
de] tatjana remškar
rim. bogin. usode
vrhovn«
(jose m.)
izvaniue dobljena snov janez albreht
marie curœ halja pri musu-mankah
METEORIT, QPOD-NEBNK
avtor: grega rihtar
RAJKO RAN FL
red zaje-dalskih guv
pripadnik inkov
papirnato pokrivalo
hrvaška pevka novak
beotuec, aonec gorski reševalni čoln
vrtenje telovadca na drogu
letalo s kroj ob spodnjem robu trupa
neon
nasnekd. smučarski tekač (borut)
RAFKO IRGOLIč NEKD. AM. BOKSARKA AU
pokojna hrvaška igralka begovič
romarsko mesto v iranu
oče
POMOČ: ARKEBUZA-nekdanja puška, EJOVA-nekdanja ruska ritmiiarka (Natalija), ELSINORE-domače mesto Hamleta, PARKA-rimska boginja usode, RIKOV-nekdanji sovjetski politik (Aleksej I.), SAMPER-kolumbijski pisec (Jose Maria)