Ishaje vsak dan in prnstiikor, nedelj Issued daily Sundays and HoUdapa. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in uoravniiki prostori: 8067 South Lawndale A vs. . Off ico of Publication: 8867 S. Lawndals Ava. Talsphons, Rockwall 4904 LETO—^YEAR XXX Clna Usta Ja 86.00 SrS^ ISSXCT'S CHICAGO, ILU TOREK, 26. JANUARJA (JANUARY 26), 1937. Subscription 80.00 Yaar|^ ÔTÇV.—-NUMBÄR 17 » Aecaptaaos for aoaillns at special rate of poaUga provided for ta section 1108, Act of Oct. 8, 1817, authorised on Juno 14, 1018. * • •• elike poplave pognale 400,000 ljudi iz domov ' * Mesto Louis vilic, Ky., v temi, ker je voda zalila elektrarne. Eksplozija gasolina v Cincinnati-ju zanetila požar v industrijskem distriktu. Državne avtoritete se obrnile na federalno vlado za pomoč. Poplave v desetih državah so doslej zahtevale več ko 50 življenj. Obsedno stanje v Indiani _______ Nova konferenca o avtnem konflikta Louisvills, Ky- 25. jan. — To mesto je bilo sinoči v temi, ko je voda zalila zadnjo elektrarno, ki je ¿e obratovala. Kentukiški go-verner in mestne avtoritete so apelirale na predsednika Roose-velta, naj federalna vlada priskoči na pomoč prebivalcem, župan Neville Milier je informiral predsednika, da je samo v Louis-villu in predmestjih okrog 200,-000 ljudi bres strehe. Reka Ohio ae je dvignila 54 Čevljev nad nor-malo in še vedno naraiča. Mestni diatrikti v obsegu 30 kvadrat-nih milj so pod vodo, tri četrtine mesta. Deževni nalivi, ki so pričeli včeraj zjutraj, so trajali do večera in v tem času je psdlo sko-ro tri pske dežja. Iz Frankfurta, Ky., je prišla vest o izgredu jetnikov v državni jetnišnici, ko je voda poplavila jetniinico. Poročilo je poslala državna milica, ki sodeluje pri reševalnih delih, v katerem je bilo rečeno, da je bilo 15 jetnikov ubitih v teh izgredih. ________ Cincinnati, O., 26. jan. — Poplavi, ki je zajela to mesto», se je pridružil požflr, ki je napravil $1.500,000 škode v industrijskem distriktu. Požar js sledil eksploziji gasolinm v velikih tankih. Policija pravi, da se je gaaolin vnel, ko je voda prevrnila tanke. Plameni so švigali več sto čevljev v zrak in ogražali naselbine ob reki Ohio, ko so odtrgani tanki drveli s tokom vode. Washington, D. C., 25. jan. — Deževni nalivi še vedno trajajo v poplavljenih krajih, se glasijo poročila, ki prihajajo v vladni vremenski ur#d. V Memphisu, Tenn., je padlo 8.06 palca dežja, v Cincinnatiju pa 2.34 palca. V zadnjih petih dneh je v tem meatu in okolici padlo 9.97 palcev dežja. Poplave v tej okolici so doslej zahtevale ducat človeških življenj. Polovica Cincinnatija je pod vodo in okrog 65,000 ljudi brez strehe. V bližini Caira, 111., kjer se reka Ohio steka v reko Mississippi, je voda zalila nižine in okrog 22.000 ljudi je brez strehe. Vladni inženirji so naznanili, da bodo z dinamitom pognali v zrak nasipe, da se bo boda lahko odtekla v nižine države Missouri, ki ležijo na nasprotni strani. Šestindvajset okrajev v jut-" m delu Indiane, četrtina o-" mlja vse drftave, je poplavljenih. Governer je oklicsl obsedno »tanje v teh okrsjih. Doslej se j? okrog 36,810 oseb izselilo iz Kvanavilla in okolic«, ki j« pod vedo in 4000 is Jeffersons. V državi Missouri je okrog ">000 ljudi bres streh« In škods, ki jo j« povzročils poplava, zna-Aa več milijonov dolarjev. Okrog "to družin na nekem otoku na re ki Misftiasippi j« zajela voda. Dvanajst okrajev v vzhodnem dolu držsve Arkansas. površina -"0,000 akrov, j« pod vodo. Tri r,'ke ao podrle nasipe in poplavile nhtine. Predaednik Rooaevslt Je ln-"truiral pet fed«ralnih agent ur. naj sodelujejo s Rdečim križem, ki je zdsj apeliral na Ijndstvo ss prmpevks. Rdeči kril potrebuj« >najmanj dva milijona dolarjev ds bo poelal sdrsvnike in bolničarke v prizadeta kraj«. Zdaj s« )* pojavila nevarnost pred nalezljivimi boletnimi, zlasti pred '»•garirm in pljučnice, v poplav Urnih krajih. Delavski department hoče končati konflikt Washington, D. C„ 26. jsn. — Frances Perkins, tajnica delavskega departments, je pozvala uradnike korporscije General Motors, predstavnike unije združenih avtnih delsvcev in Johns L. Lewiaa, načelnika Odbora sa industrijsko orgsnitscijo, ns konferenco, ns ksteri bodo* razpravljali o načrtih glede obno-vitye pogajanj med unijo in kor. poracijo, da se stsvks, ki je zajela tovarne General Motors, konča. Konferenca se bo pričela v sredo v Wsshingtonu. Delavska tajnica je pod vzela to akcijo v smislu sakona, ki ji daje oblast intervencije v industrijskih sporih. Izjsvils je, ds je Lewis že sprejel povabilo, toda ursdniki korporacije so gs odklonili. Vsi poskusi s strani federalne vlade, da izsili poga-jsnjs med svtno unijo in korporacijo, so se po seriji konferenc v tadnjem tednu izjslovili. Detroit, Mich., 25. jan. — "U-radniki unije združenih avtnih delavcev se bodo udeležiti konference, katero je sklicala delavska tajnica," je izjavil Wynd tiam Mortimer, podpredsednik unije, ko je bil informiran o povabilu delavskega departments. "Kakor hitro bo unija dobila u-radni poziv, se bomo odzvali in odpotovali v Washington. Mi smo že večkrat naglasili, da smo pripravljeni na pogajanja s kor-»racijo General Motors, da sf conflikt čimprej konča. Stavkar-ji se bodo vrnili na delo kakor Hitro jim bo korporacija zagotovila dostojne delovne pogoje." William S. Knudsen, podpredsednik General Motors, ni podal nobene izjave, ali se bodo uradniki korporacije udeležili konference, katero je sklicala načel niča federalnega delavakega de-partmenta. Odgovor na povabilo bo najbrž dal Alfred P. Sloan predsednik korporacije, ki se zdaj mudi v New Yorku. Washingtonski časnikarji apelirajo za Roma ■Washington. D. C., 25. jsn — Zbor tukajšnjih reporterjev je poslal brzojavni apel na ameriškega poslanika v Moskvi, naj se potegne za Vladimirja Roma. bivšega washingtonskega poročevalca moskovskih Izventij, ki je obtožen zarotniških činov. Reporterjl izjavljajo, da je bil Rom ves čas bivanja v Wash ingtonu docela naklonjen sovjetski vlsdi in nsprsm ostalim po-ročevalcem je bi) vedno gentle-manski. Nikdar niso opazili na njem nič sumljivcgs. Philadelphia grozi krojaška stavka Philadelphia. Ps. — KroJsš-ka unije International ladies Garment Workers je obvestila 8000 svojih članov v 150 delavni cah. naj bodo pripravljeni as stavko vsled razbitja pogajanj za novo pogodbo. Dan stavke ln čas še ni bil določen. Vs s« le toliko, ds bodo vsi delsvci ob iietem časti zapustili tovarne in ss sbrali v dvoranah. „. Domače vesti Is Minnssote Eveleth, Minn. — Tu je umrl za pljučnico Joe Kokelj, star 43 let in rojen na Brdu pri Ihanu na Gorenjskem. V Ameriki je bil 23 let in tu zapušča ženo, štiri male otroke in brata. Bil je član društva 69 SNPJ. Pennaylvanake novice Forest City, Pa. — Dne 14. t. m. je tu umrl Jos. Uršič; star 41 let in rdjen v Gornjem Logstcu. Tu zspuščs ženo, sins, tri hčere, brsts in sestro. V Ameriki je bil 26 let in bil je član SNPJ, SSP^ in WOW. — Dan kasneje je umrla Mary Svigel, stara 66 let in doma iz Bezuljaka pri Cerknici. V Ameriki je bila 37 let in tu zapušča štiri sinove in tri hčere, v Johnstownu brata, v Wilkes-Barru sestro, zs druge-gs brsta, ki je tudi v Ameriki, se ps ne ve, kje je; zapustila je tudi 26 vnukov in tri pravnuke. Bila je članica SNPJ, KSKJ, S2Z in nekega slovaškega društva. Vsndling, Ps. — Dne 13. t. m. je tu umrl 72-letni rojak Frank Kolar iz Trbovelj. Tukaj je ši-vel 45 let in zapušča ieno, tri si-nove, hčer in ššstro. Bil je član samostojnega podpornega društva Sv. Lovrenca. Strabane, Pa. — V bolnišnici St. Francis v Pittsburgh u se ns-hsjs Mary Sel. Njen mož Viktor del se je medtem ponesrečil pri delu v premogovniku; stroj zs ispodrezavanjs mu 'js spodletel in mu zlomil levo nogo nsd kolenom. Jos. Sajn se nahaja v umobolnici v Dixmontu, Pa. Vsi ti so člani društvs 188 SNPJ. Luzerne, Ps. — Med nsšimi bolniki, ki so bili navedeni pred neksj dnevi v Prosveti iz naše nasslbine, je bil izpuščen Stanko Msrttovlč. Johnstown, Ps. — Povodenj spet ograža to mesto, toda znamenj še ni, da bi bila tako huda in nevarna kot je bila lansko pomlad. Iz Clevelanda' . Cleveland. — Pljučnica je po-brsls Frsnks Nelcs. Star je bil 58 let in rojen v Loški dolini na Notranjskem. V Ameriki je bil 36 1st in tu zapušča ženo in tri hčere. — Nsglo je umrls Ans Hein, roj. Cimermsn, stara 29 let in rojene v Clevelsndu. Zspuščs mola in starše. Nov grob v New Yorku Ridgewood, N. Y. — Dne 19. t. m. je tu umrla šestletna hčerka rojaka Franka Capudra. — V New Yorku je umrl Jee. Zs-bukovec, ki je prej bival v Maple Heightsu^O._ Zmaga strojnikov v D e t r o i t u Detroit, Mich.—Po petdnevni sedeči stavki se je podals uniji Mechanics Educational Society Michigan Tool Co., kl Je naj-vfečja tovarna v državi za ostro orodje, katerega izdeluje za General Motors in Fordovo družbo. U posluje 500 delsvcev, od kste-rih Jih Js ostalo 100 v tovsrnl v sedeči stavki. Dobili so bazično minimalno plačo, plačo in pol za nadurno delo in sprejetje ns delo 26 delsvcev, ki so bili odalov-I jen i rsdi unijsklh sktivnostl. Avtni magnatje imali načrt za izprtja Clsvclsnd. — Kskor poročs re-vljs Steel, so svtni magnatje i-meli 16. dec. tajno poevetovanjs, ns katerem so rasprsvljail o načrtu sa splošno izpft je vseh avtnih delavcev. Načrt ni šel skozi, ker so mu naaprotovali Fordovi zsstopnlki. TI eo argumentirali, da bi ta poteza slabo vplivala ns jsvnoet. Genersl Motora je dobila prost« rok«, da a« sama spopade s avtno unijo. Tudi Finska sa pričala ohoroievati Heisingfors. Finska. Mednarodna oboroževalna tekma j« zajela tudi mirne Finsko. Vlada ss js s švedsko orožno firmo po- NOVO GIBANJE ŽENSTVA ZA SO CIALNEPRAVICE Suče se okrog novega "čarterja ženskih pravic" STREM I Z/Ts VETO V-NO ORIENTACIJO Washington. — (FP) — V tej deželi js pričelo v^sjsti novo gibsnjs med Ženatvom, ki si je nadelo nalogo, ds izvojujs v po-stsvodsjsh in pri sdminiatrs-tlvnlh vladnih ergsnih po vseh civiliziranih deželah "čartsr ženskih pravic." Oibsnje je še novo, tods obeta delati precej sivih las rasnim torijem in privllegl-rančem. Iniciatirala ga je ženska strokovna llgs. Gibanje stremi predvsem za izboljšsnje položaja delavk. Za svoj "čarter" bo skušalo zain-tsreairsti vss šeiiakf organizad* j« in skupins. ' V ts nsmen bo ns spomlad sklicana splošna žsnsks konferenca za to deželo, enkrat poleti j>a ae ima vršit svetovno zborovanje v Evropi. Za stvar nameravajo zaintereai-rati tudi delavski ursd Ligs narodov, ki ns svojih letnih zboro-vsnjih razpravlja o delsvsklh in socialnih problemih. Provizorični o s n u t s k tega "čsrterja ženskih prsvic" stre-mi za slsdsčlm oiljem: . "Ženske morsjo imeti popolne politične ln civilne pravice, vse prilike do u posllt ve na podlagi svojih individualnih sposobnosti in protektirane Sred slabimi delovnimi rszmerafni ter pred fi koriščenjem. Prejemati morsjo plačo bres diskriminacije radi spola. Dobiti morajo zasiguranjt» svojega življenja, uključivši za-ščitenje materinstva. Sredstva za upoetavitev tsh standardov mors garantirati vlada, kakor tudi pravico do akupne akcije za dosego tsh namenov.* Kjer so delavke podvržene posebnemu izkoriščanju, kot so slabe plsče, ki ne zsdostujsjo ss življensks pogoje, ki so dosegli-vi, nesdrsvs delovne razmere sli dolge delovne ure, ki rezultirsjo v telesni Izčrpsnosti In kratenju prsvics do počitks, se morsjo tske razmere izboljšstl s socialno in delavsko zakonodajo, kakršna js potrebns ns podlsgi svetovnih izkušenj." Ts čsrter deflnltivno etr«mi zs socislnim in ekonomakim Izboljšanjem položaja delavk, ki Js tudi v najbolj liberalnih bur-žvaznih državah alabši od položaja delsvcsv. V fašističnih ln napol fašističnih dsželsh nlms-jo sploh nobenih pravic. V Its-lljl In Nemčiji so bile ns primer potlsnjsns nszsj ss sto Ist. Po-tisnjen« so bile v kuhinjo in v porodniško posteljo. Ts ton-denca bo rasla tudi v drugih dr-žsvsh a poredno s poglsbljsnjem kapitalizma v vedno vsčJo krizo. Clm večja Js krlzs, Um večjs je izkoriščanje delavk. Bič ¿spi-talizma on« ns splošno še bolj občutijo kakor pa delavci. Med privilegiranimi buržvss-nimi ženskami je U "čarter" takoj naletel tis opozicijo, Svojo ofNMticijo Je takoj napovedala National Women's Psrty, ki ns-aprotujs vaški protekcljl delavk s zakonodajo, češ, da js to poni tu joče zs ženstvo In zanikanje enakopravnosti pred zakonom Ta buržujsks orgsnlzscljs boga-Unk vneto pobiJ% vsak zakon za minimalno jla/o za delavk« In vssko drugo po nebno zaščito. godila ss sgraditev tovarn« z« vlivanje topov, sa kar bo potro šfta 49 milijonov finskih mark — okrog milijon dolarjev. To Je direkten isrodek "prfjsteijetvs" med finsko buržvasijo ln nsclj-sko Nemčijo. Pakt med Jugoslavijo in Bolgarijo «■■smmmeas ** Mii: in prijateljstvo med sosedoma Belgrad, 25. jan.' — Jugoslavija in Bolgsrijs ata včeraj pod-piaall pakt medaebojnega miru in prijateljstva. Jugoslovanski ministrski prsdsednik Milan Sto-jsdinovič in bolgsrski ministrski predsednik Jurij Kjoselvsnov sts podpisala bres kakšnih ceremonij kratko pogodbo, ki ss glasi, ds obe drŽavi jsmčits drugs drugi "neprekršljivl mir". Po podpisu sts se obe premierjs objela in belgrsjaki župsn js dsl Kjoaelvsnovu kruhs in aoli star slovanski simbol prijatelj-stvs. Budapešta, 25. jan. — Marko Ožsnič, hrvaški tsroriat, ki je leta 1921 ubil v Zagrebu nekegu oblastnika in bil obaojen na 15 let ječe, kasneje je pa pobegnil Is Zspors ns Ograko, je bil v ao-boto obaojen ns aedem let sa* pora. Ogrska nima pogodbe sa izročanje ubešnih zločincev Jugoslaviji, zato je Oianlča aama obaodila za dejanje na Hrvs* škem. Španski delavci utrjujejo Malago Musaolinijevi Italijani se puntajo v Španiji? Msdrld, 26~anT— Fsšiatič-ns srtiljsrljs Je Včeraj silovito bombsrdirsls Msdrid z veliko večjimi granatami kot po navadi, kar pomeni, ds js Franco dobil nove topove is Nsmčijs, Granate so ubils pet ossb ln naredile precej gmotne škods v meatu. Drugih posebnih bojev ni bilo pred Msdrldom, toliko večji boji ae ps nsdsljujsjo ns južni špsnski fronti, zapadno od Malage, kjer je IJudsks milica včeraj vrgls fsšlste nszsj s hribov pri Ojenp, 29 milj zapadno od Malage. Malaga, "msli Madrid" ob glbrsltsrski ožini, ss js izpremenlls v oborošsn tsbor. Vss industrijs tsmksj so prene-hsle obratovati in delsvci pridno utrjujsjo to pristsnlščno mesto. Včeraj se je po Msdridu rat-nesls vsst, ds se Je več oddelkov Itslijsnskege vojsštvs v fsšlati-čni armadi spuntslo in odpove-dslo pokorščino svojim čsstni-kom. _ Blum za ekonomsko pomoč Nemčiji Nemčiji mora v zameno jamčiti mir Psris, 26. Jsn. — Francoski soclslistlčni prsmlsr Lson Blum Je včeraj v svojem govoru pri soclslistlčni slsvnosti v Lyonsu ponudil goepodsrsko pomoč, sko Nemčljs sprejme pakte, M bodo Franciji jamčili mir. V U namen mors Nemčija eodeiovsti s Ligo nsrodov In pri vseh mednarodnih pogajanjih, katerih cilj Je poravnanj« vseh evropskih problemov zs evropski mir. Blum Je poudsril, ds njegovs ponudba ne pomen! nlkskršnegs "podkupovanja", niti ae ne sme smstrstl za kakšno "kravjo kupčijo", msrveč j« iskreno žrtvovanja, ki takisto zahtevs žrtvovanj« od Nemčije, da namreč Nemčija takoj prertehs 8 okoreže va-nj«m ln poevetl evoje organi sirena ekonomak« in snsnetvene ell« miru In apMnemu |>lago-stanju Kvrope. Blum Je ponovil za angleaklm zunanjim mlniatrom Edenom. da Nemčija Ima usodo evropskega miru v avojih rokah In njena odgovornoat Je velika V tem govoru e« ni Blum nit I s «no b«-.. d, dotaknil situerije v ¿peniji Ves svet strmi nad procesom v Moskvi Radek, Sokolnikov in Rom "izpovedali" pred so-disčem, kako so paktirali z nemškimi naciji in japonskimi militaristi za uničenje Sovjetske unije,—JTfockij v Mehiki slovesno izjavlja, da je "izpoved najgorostasnejia fabrikacija v zgodovini" Japonska dobila . novega premier ja Militaristični krogi vztrajajo v opoziciji Tokio, 26. jsn. — General Ks-zušige Ugski, bivši governer Koreje, js bil labran as premierjs po padcu vlade, ksteri js nsčs-lovsl Koki Hlrots. Ugsklju js bils poverjena aeatsvs novega kabineta, toda Hirota bo na za-htsvo miksds oatsl v vlsdi, dokler ne bo Ugski Izvršil avojo naloge. Ugski ima težko stališče, ker mllltariatična klika odklanja aodelovanje. Med kandidati za minlatrake-ga predaedniks je bil Ugakl najmanj znan, tods ceasr mu Je poveril aestavo novs vlsde ns priporočilo kness Ssjonjijs, stsrega japonskega državnika. Ugaki Je bil te trikrat vojni minister, dvakrat v kabinetu, ki gs js formirala stranka Minssito. Ts stranka ima večino v sedanjem parlamentu. ftivillati so zadovoljni, ker J« bi) Ugaki labran zs premierja, ne pa mllitarlstična kliks, v kateri imsjo glavno besedi) gene* rsl Yošijiro, vojni podmlnleter, general Nišio, podnačelnik ar-madnega štaba In general »a-kamura, načelnik vojaške akademije. TI ao ns svojem sosten-j ku aklenili, da tnalo vztrajali v opoziciji. Izjavili ao, da Ugaki nima potrebnih apnaobnoatl, ki Jih zahteva njegova pozicija. Vzdrževanje discipline v armadi je še nerešen problem,' Juponaki finančniki ao izjavili, da bodo |>od|>Jrali novega premierja. U ver Jeni ao, da bo za finančnega ministra Imsnovsl osebo, ki ne bo naklonjena ml-liatarlatlčnl kliki, ki skuša vzpo staviti fašistični režim ns Japonskem. General Ugski Je bil rojen v Okavami. Pred nekaj leti je bil zicij v vojnem ministrstvu. Akcija proti prostovoljcem za Španijo Konzul v Londonu razveljavil potne liste l,ondon, 25. jsn. Uradniki tukajšnjega ameriškeira konzulata ao atorill prvi korak, da preprečijo odhajanje ameriških prostovoljcev v Bpanijo. Ukrrsll so s« ua parnik Pariš v Ply-mouthu In osemdesetim Amerl-ičnnom, ki eo na potu v ftpeiiijo, ao razveljavili španaki vizum a tem, da so na potni ššea« prip»-četlli lieaede! "Ne velja *a pido-vanj« vflpanllo." Med ameriškimi poteki, ki so namenjeni v Apañijo, Je ludí ambulatoria e nota devetih m<»ških In krstih lensk, katere Je rekrutirala n«wyorška organizarija "Ame-r^sn VrUtí\A» o t Hpaniah l^m» erary". Tsj enoti niso raxvelja vMf polnih lialov, ko ao morali fN)dpisatl isjsvo, da oe liodo m*> Moakva, 25. jan. — Pri včerajšnjem nadaljevanju drugega zarotnlškega procesa v Moskvi ao pričali — proti sebi Ksrl Radek, sloveči boljševlški žurna-list In glavni obtoženec, Vladimir Rom, poročevalec v Ws-ahlngtonu moskovaksgs lists U-vsstlj in Gregor Sokolnikov/ bivši poslanik v Angliji In bivši pomožni komisar aunanjih zadev sovjetske vlade. Vsi trljs so prisnsli, ds je obtošnics ras-nična, nsksr so povsdsli v podrobnostih, kako so v avsai a nemškimi fsšlsti ln jsponskimi militaristi tntrigirali proti Bta-linu. Radek je pričal štiri ur«. Mirno, kakor da se njsgs nič ne tiče, js nsštevsl svoje ssrotnl-ške čine, kako Js po nsvodilih Trockljs — ki js bil tskrst ns Norveškem — psktirsl a nsm-šklmi naciji In Jsponcl ss pro-vokscljo vojne a Rusijo in notranjo sabotažo v Rusiji. Sabotaža, ki a« največ tiče rasdeja-nja šeleanic, js imsls sagotovitl zmsgo Nemčiji In Jsponski. Ka-dsk Je tudi lapovedsl, ds js Igral vaftno vlogo pri umoru Ssrgijs Kirovs, Stalinovega uradnika v Leningradu, in pri tej aferi Je «Udek impliciral tudi Buhsrins, bivšega urednika uradnsg« sovjetskega glsslls avsstij, Ime Trockij ae Je nepreetano ponavljalo med prlčsnjem. Trockij je obtožen kot glsvni kon-spirstor, ki je dajal usvodils svojim pomočnikom v Rusiji, Rsdek Je pričsl, kako mu js Trockij pissl leta 1936, da Je a nacijsko Nemčijo In Japonsko vlado vsa dogovorjeno aa napad ua Sovjetsko unijo, ki mora biti poražena. Kot plsčilo mors Nemčija dobiti Ukrajino In proste roke na Bslksnu, Jsponaks pa vzhodni del Sibirije. V slu-čaju, da se Japonska asplsts v vojno a Ameriko, JI bo Rusijs pomagala a petrolejem in drugim bojnim materialom, Sokolnikov je iajsvll, ds Js "pomagal iadstl eovjete Nemčiji in Japortaki". Potrdil Js vse, ksr je povedel Itadek. Vladimir Kom, aovjetakl poročevalec v Wnaliiugtonu v Združenih državah je U|M>vedal, da on Je bil "spojni Člen" med TrockIJem in Kadekom; bil je Trockijev "s-meriški agent" in imšiljal je Trot-kijevs nsvodils Hsdeku v Moskvo. Poslušalci v sodni dvorani, med katerimi ao tudi dipiomatje vseli držav, ao naravnoet strmeli nad lemi Izjavami. Domsčs-mu občinstvu hI dovoljen prost vstop, le oni, ki so povsbljeni od vlsde, smejo biti nsvsoči. Coyoarsn, Mehika, 25. Jan. — 1*011 Trockij Je vč«raj ponovno izjavil, da ao "Ispovadi" moskovskih obtožencev "največja fabrikacija v zgddovinl sveta". On ni nikdar In nikomur dal ka-4 la IUI m M*. MN u hI M« Hi« u Mit M I« CtMr* rü M Mb bu, HTI M M l*M • talil"*»! m! tejJTij«1^ jü.'aaüül^ 3L. Eïî » »J« pm rmt, ^^^ _ p®* la«, /MM HMl tU.) M H*U*w0w ta v atatoK I« i« pUlmlmm. »t. Il mm ta ta «I PBOSVKTA MIT-M Sa. A»», M RM or ras rionutn prtewr (Dat. II. ISM). U fin ta • taai Glasovi k rwfelbin Kako je v Jugoslaviji V poročilih iz Jugoslavije vidimo, da je dr. Korošec, minister notranjih zadev, v svojem novoletnem govoru v Belgradu povedal, da je "radikalna zajednlca" (srbski radikali, moha-medanci iz Bosne in slovenski klerikalci), katera kontrolira današnji režim, na pravem stališču in opozicija, ki je bila pri zadnjih volitvah v kmeUkih občinad povsod — izvzemši na Hrvaškem — večinoma poražena, se poslužuje neresnice v svojem boju zoper vlado. Dr. Korošec je prlznsl, da so v Jugoslaviji tudi eoclalni In narodni problemi, rekel pa je, da "vlada dobro pozna te probleme in se jim ne bo izognila". Iz njegovega govora Je bilo jasno razumeti, da samo vlada Je poklicana, da pravilno sodi in rešuje te probleme. Govornik se Je poetavll striktno na stališče obstoječega družabnega reda in odločno odklonil vsako drugo svetovno naziranje. To stališče pomeni, ds mora vlada "radikalne zajedniee" imeti monopol nad reševanjem vseh socialnih in narodnih problemov v Jugoslaviji. Opozicija, to je nasprotne stranke oziroma pristaši nasprotnih smernic, Idej in programov, med katerimi so tudi socialisti, ne smejo sodelovati pri tem reševanju —- niti ne smejo dobiti prilike, da bi lahko svobodno kritizirali vlado in njeno delo. Vsak Človek, ki je količkaj poučen, mora soglašati z nami. da to ni nobena demokracija — čeprav slovenski klerikalci v Ameriki večkrat zapišejo v svojih listih, ds je zdBj demokracija na krmilu v Jugoslaviji. To je že stara pesem. Demokracija ni nikjer, kjer ni klerikalcev zraven, čim pa oni pridejo na krmilo, je takoj demokracija! Naši klerikalci so vpili o diktaturi in krivicah, ko je bil dr. Korošec v konfinacijl — bržko je pa dr. Korošec knračil iz konfina-clje naravnost v vlado, M je pri njih vrnila demokracija v Jugoslavijo. Priznsmo, da klerikalcem v starem kraju ni zdaj nič hudega; Imajo precej svobode in privilegijev, česar njih načelni nasprotniki nimajo. Ampak to ni demokracija. Dokler nimajo ljudje vseh prepričanj enakih pravic in enake svobode v govoru in tisku — ni demokracije. Diktatura,' mslo maskirnim, ae nadaljuje. 0 splošni, enaki In tajni volilni pravici ni še duha ne skiha. Prej so klerikalci imeli veliko llabega povedati o sedanjem volilnem sistemu v Jugoslaviji, tods danes ga aami pomagajo Izvajati In zelo Jim Je všeč. Ta sistem javnih volitev j/grda karikatura demokracije, je največje roganje demokraciji, kljub temu se drju. Korošcu nič ne mudi In ostalim voditeljem vladajoče "radikalne zajedniee" se nič ne mudi, da bi to Škandalozno spsko odpravili in dnli ljudstvu Jugoslavije zares demokratični volilni Sistem. In-potem «e še gospodje v stari domovini Čudijo, zakaj ae izseljenci v splošnem ne ogrevajo za režim Jugoslavije. Čudijo se, ker so slepi. Noben nspredni Izseljenec, ki ima le malo pojma o demokraciji, ae ne bo nikdar ogreval N za režim diktature ali napol diktature v Jugoslaviji ali kjerkoli drugje. Tak režim nam je sop^rn in zaaluži. ds ga vaak samoatojno misleč emigrant prezira do dna svojegs bitja. .¿Enotna fronta V (laklandu in Berkelevju, Caiif«, se zastav kali razvaževaici mleka. Kaj sta storili mestni upravi? Sklenili sta, ds je zdravetveno stanje v nevarnosti zaradi pomanjkanja mleka in sta aami prevzeli poael razvažanja mleka. Najeli sta — stavkujoče voznike po uitijaki mezdi in jim odredili, naj dostavljajo mleko kakor prej ne ociraje ae na lastnike mlekarn. Cim so lastniki mleksrn videli, kaj delata mestni upravi na njihov račun, so se brž pošu-rili sa končanje stavke In sprejeli ao vae pogoje »tavkarjev. Ustniki ntao hoteli, da bi ljudje videli, da ae mleko lahko dobavlja od farmarjev In razveže .brez njih. To bi bilo atrašno po-hujši j Ivo . . . Takšne enotne fronte — mestnih uprav In organiziranih delavcev — je treba še v maral-katerem drugem ameriškem meatu In atavke M bile kmalU nepotrebne. Navada Je. da meat-ne obiaati pomagajo podjetnikom, katerim po-sodijo policijo z bombami solfcsvkami vred. Da je tako. ao si krivi največ delavci sami, ker ee ne pobrigajo, koga izvolijo v meat no upravo. Kadar se bodo pobrigali, bo povsod tako kakor je v Oaklandu. Calif. J A. D- in kanlja Clevetont oHr— Na urednika Ameriške Domovine aem v zadnjih dveh dopisih, priobčenih v Enakopravnosti, stavil več vprašanj, ki se tičejo konflikta v Španiji. Niti an enega nisem dobil odgovora. Namestu odgovora sem dobil nove laži. To j« menda tudi poklic urednika A. D. Obakrat sem zspisal, da A. D. laže, zavija in potvarja. Danes moram to storiti v tretjič. V izdaji 21. jan. je A. D. zapisala: "Lois Zorko, socialist, ki mends v Ameriki ni prijel še za nobeno delo . , .*'KaJ pa je to, če nI debela laž? To dobro ve urednik A. D. Ampak namen posvečuje sredstva: Meči blato, nekaj se ga bo že prijelo. Da bi jima odgovarjal na nesramno laž, se ne izplača. Človek, ki je zakopan do vratu v gnojnici laži, nikakor ne more trditi, da je čist, ker se bi mu tudi krave smejale. Glede Španije je pa moj predlog: Da se aranžira javna debata, katera se naj vrši v SN Domu na St. Clair ave. Dan m čas določita obe stranki sporazumno, isto glede stroškov. Debatorjl naj bedo štirje, in sicer dva za Španske fašiste (nacionaliste), katere bosta gotovo z veseljem zagovarjala urednika Ameriške Domovine, dva pa za lojaliste, špansko vlado, katero naj bi zagovarjal eden od družbe Enakopravnosti in podpisani. Debati naj bi predsedoval novi predsednik SND (izvoljen bo na seji direktorjev SND 26. jan), če se drugsče ne bi moglo priti do kompromisa. Ce sprejmeta ta predlog, naznanita v listu jasno in razločno do 80. januarja 1.1. S tem bosta dala priliko čitateljem A. D. In E-nakopravnosti, da bodo sllšsll o-be strani. Toliko glede laži A. D. hi Španske situscije.^ \ ■ Končno naj naznanim, da bo društvo Cleveland št. 126 SNPJ obhajalo svojo obletnico v soboto SO. jsnuarja s plesno veselico. Prireditev se bo vršila v avditoriju S. N. doma na St. Clair ave. Društvo Cleveland št. 126 SNPJ podpira vsako napredno stvsr. Upam, da bo članstvo SNPJ In drugo občinstvo to upoštevalo In se prireditve udeležilo v velikem številu. Louis Zorko. že do 40 čevljev m se rszlila iz j smehUivo odgovori cigatr. Oče-strUge. S sabo nosi drva in sploh ta to razjezi In brž mu zapah vsake stvari. C- bo dvignili a^na hrbtu. Cifcan je zbežal, fe 9 čevljev, bomo ihusli enako | Ml\>a smo WH tri leta v strahu, Smpiavd kakor smo joHneli brni. | d* tfcm bo pod zalgal. nQ. Tukaj v Ameriki, v deželi bo ____________ gastta, je šjioznal to, Har prej ko j? napravila za fnttl j one škdfffe'. mM' Nekatere tovarne še obratujejo, drug« pa se »e morale aapac ti vrata radi vode. George Vucelič. Iz coloradeklh hribov Crfated Bntte, Colo. — Dolgo je že, ko sem se zadnjič oglasil v Prosveti, katero pridno čitam. Citam dopise, novice in žaljivke. Vidim, (Ja nekateri pišejo drug čez drugega in se pričkajo. Menda vse za napredek — ali pa za šalo. Tukaj, kjer živim že 40 let, ni vedel, namreč: da je le stroj, in zato ttlkaj, da nekomo gradi | profite. "Ko bi vsaj to vedeli oni v starem kraju," si misli. "Pa sa.i aem stroj postal tudi njim. Postal sem avtomat, ki naj meče dolarje iz sebfc! — K vragu s takim življenjem," navadno zaključi naš Amerikanec. Grem, da se malo raztresem Ali kam? Vsska.hiša je gostilna in povsod se pije. Tako se znajde naš pečlar med veselimi vsaj na videz -— obrazi In vaak je prijazen ž njim. Mogo- Tfahi tudi reč**!, da se organizirajte v industrijski uniji, ne v kompanijski. V Zajedničarju sem videl, da so se v Pittsbur-ghu izrekli 25 proti 11 za kom-panijsko unijo. Po mojem mišljenju so ti ljudje slepi in rabijo naočnike. Ako pridejo k meni, jim jih bom jaz dal, tako da bodo tudi v Pittsburghu lahko spregledali. Paul Panian. če so tudi ženske ki rade govo-1- " , . dob ; re in so prijazne. Kaj pa, da tudi on da za pijačo. Malo se razvese I. Obnaša se pač veselo kakor drugI. Jezik se mu pri pijači razveže. Tako se drugi dan spomni, da to In ono ni bilo prav. Sam sebe zmerja t bedakom, da je takšne klatil. Kaj bi žena rekla, dni na teden in včasih nategnejo tudi na šest dni. Delajo na dva šihta, ponoči in podnevi, tako da ne more nihče "kikat". Kdor ima pamet, tudi lahko prihrani par copakov, da mu ne bo treba iti na relif, ko se obrne na ko bi Izvedel«! Ampak v„.j „Vie de,>' '"mor nekaj ia»a je pozabil, da je «a-, Roc?rfel>er me "e T , „^m * ! vi, da «em prestar in da ne bi Rečlar Je ve Izkušnje Belltngham, Waah. — Z zanimanjem aem čltal opis potovanja L. Zupančiča po starem kraju v angleškem delu sredine številke. Je že res, da mnogi Ame rikancl pozabijo na svojce in jim ne pošiljajo denarja in nekateri celo nič ne pišejo. Tudi je res. da Je tam velika revščina In vsak dolar veliko zaleže. Seve, tam znajo jepo govoriti, če pridejo v dotiko z Amerikancem, da bi se kamen omehčal. Tam večina trdno veruje, da bi al vsak Ameri-kanec lahko pritrgal "par" dolarjev piv jim poelal, "ker vsak' toliko zasluži". Mislijo, da smo |K>Mtall preobjeatni. "Amerika naa je pokvarila." zato smo na svoje "drsge" pozabili. Taka je sodba onih, ki niso Amerike skusili. Dovoljeno naj bo tudi nam, ki amo v Ameriki že po 20, 25 ali HO let, kako mi sodimo in zakaj ne poiiljamo denarja. Je že res-nics, da marslksterl hI bil lahko lepe denarje poslsl staršem ali ! leni, ko )e bil Še mlad In povsod dela dovolj, pa ae Je Izgubil, bodisi pri kartah, pijači aH drugače. Mnogi pa so pošiljali toliko časa kot mogoče, pa" prišla Je kakšna nesreča ali bolezen, da ir izgubil delo. Pošiljati ni mogel več. Tudi pieal je bolj poredko, dobro vtdoč, da tam j« le ono pismo nekaj vredno^ ki je kaj notri 9 aH vsaj obljuba, da bo kmalu poelal. Zdaj, da bo loije izhajal, je šel ee pečlat. ker horda bi ne mogel plačat. Domov ne piše več. Cemu. ali kaj nai Jim pile? !n tudi. če bi, ali bi ga razumeli? Ali naj jim piše. kak» se zapuščen počuti? Tam aamo dolarje pričakujejo od njega. "Haj je v Ameriki, bi al te kakšno delo preakrtol. Zakaj pa drugi poM* Ijajo," komentirajo v starem kraju. Tako! Ta Amerikanec ae pečki In ze delom atiks vaak dan. Monotono gre akoei mereče življenje. vaak dan enako. Premišljuje to in ono. Vidi. da ftltlje-nje v starem kraju, čeprav si-romašno. je vendar bilo drugač- mo stroj. Bil je jpet človdk, če n'a v pravijo y starem kraju ta cemu človeku baraba. Kaj se loče? V takih razmerah naš Amerikanec zabrede, dasi proti svoji volji, na nedostojna pota n govori nedostojno v pričo žensk. On to dobro ve, ko Je trezen. Tolaži se pač s tem, da tudi drugi niso nič boljši in nikdo mu nima kaj očitati. Včasih se dogodi, da kak "prijatelj" ali "prijateljica" p!še v stari kraj njegovi ženi. Eno tako pismo sem jaz sam čital, ki ga je žena pisala svojemu možu in ga fajn ozmerjala, zraven pa pristavila, da je "ona gospodar". Da je ona vedela prej, da je on nič prida, toda ni verjela, a zdaj verjame, ker ji je ta in ta pisal! To je bil zanj hud udarec. Vedel je, da min; v zakonu ne bo več. Žena mu'bo vedno očitala, da za druge babe je imel denar, a njej ni hotel pošiljat. Čeprav je poslal prej kolikor je pač mogel, vse tisto ni ni)? pri ženi. Tako sta obà molčala deset let. On se Je bil preselil v drugi kraj in živel tam, kjer nieo pijače prodajali. Po paravi ni bil pijanec in se lahk6 zdržal pijače. Isolai je vsak dem in' napravil staj načrt. Ta je bil, da si uredi dan tukaj In piše fx> familljo, potem pa zaprosi za državljanstvo. Piše ženi in ji pošlje pooblastilo, da proda imetje, kar sta ga skupno lastovala v starem kraju. On je tukaj imel sviojo parcelo, "lofco" In hišo'ln vse notri. Seve, nekaj je še dolžan» Pa bo že šlo, samo ona naj tam vse proda Id s sku-plčkom lahko pride v Ameriko in sinova. Ali ona še ni "pozabi la" In mu nI zaupala. Zato ni hotela tam prodati In ne k njemu priti. | Potem je pa dobil aina sem. Živela In pečlala sta se s sinom nekaj časa, potem pa Je sin začel biti surov napram očetu in mu očital to in ono. Razume *se, da se nista razumela. Fant je starega pustil in šel po Ameriki. Tudi sin, kot prej oče, je «poznal Ameriko, In da ni tako kot tam mislijo. Pri neki priliki se je izrazi), da mu je žal, da'je bil tak proti staremu. "Prej sem vse mami verjel," pravi, "a zdaj vidim aam, kaj je Amerika!" George Gornik. 4Ô3. Bellaife pod vodo BeHaire. O. — Bellaimk« oko-lica je podobna Abeainiji v deževni dobi. Tudi tukaj po malem kar naprej dežuje že par tednov. Danes, ko to pišem (20. jan). se je reka Ohio dvigntta dobil dosti dividend od mene. No, delam pa doma: kurim tri peči in tudi včasi hišo pometem. Dokler sem bil mlad, sem bil dober osel za Rockefellerja. Dane* nisem več. Pred par dnevi sem videl v Prosveti njegovo sliko. Senči se v Floridi. Dobro sem si ga ogledal. On misli dočakati sto let. Neka dočaka, toda svoje milijone bo končno moral vseeno pustiti za sabo. Sv. Mihael ga bo vsekakor dobro zvagal in tudi potisnil na ogenj. Baje je trem doktorjem obljubil vsakemu po en milijon, če bo dočakal sto let. Toda enkrat bo tudi on šel. Reven ali bogat, vsak mora iti. To je edina pravica na svetu. Zima je tukaj lepa, ni premrzlo in tudi snega ni dosti. Imamo ga 18 do 20 palcev. Največ mraza smo imeli 24 pod ničlo. Kada* pride nad 40 pod ničlo, takrat je res mrzlo. Lani smo imeli jednotin koledar z Blejskim jezerom, letos pa vidimo Ljubljano. Prvič sem bil v Ljubljani leta 1884, zadnjič pa 1862. Potem sem šel naprej — na Ogrsko, v Bosno, Hercegovino, Dalmacijo» Istrijo in potem v Ameriko. Toda še živimo. Včasih ga tudi nekoliko posrkam, kar se mojim ustom posebno prileže. Po narodnost sem Hrvat, tdda slovensko dobro govorim, ali pa še kaj dru-gegu j^H Tukaj je okrog 1000 Slovencev in Hrvatov z družinami vred. Več rojakov je tudi v biz-nisu. Kadar hočete kozarec dobre kapljice, jo dobite pri Johnu Sukletu in sinu. Kadar rabite posteljo, jo dobite pri Janku Jte-lencu. Ce hočete umreti, je vas pripravljen pokopati J. Matko-vlch. Ce znate dobro "gllhati1, vam nI treba tako globoko poseči v žep. Zdaj bom povedal en dogodek iz starega krajs. Bilo je letA 1881, ko sem bil star 10 let. O-koli novega leta pride k nam cigan in prosi očeta, da bi mu dal sena za konja. Oče ga motri in mu pravi, da seno kosi polet^ ne pozimi. Cigan pravi, da je to res, toda ga lepo prosi za malo sena. da mu ne bo konj poginil. Končno gre oče na pod In mu vrže seno z vilami. Cigan ga lepo po vije in zveže ter zadene na hrbet. Maškeradna veselica Broughton, Pa. — Delavske razmere so tukaj bolj slabe. Dela se po tri dni na teden. Upanje imamo, da bo bolje; In čeprav mi delavci tega ne dočakamo, se z upanjem vsaj tolažimo in si lajšamo življenje. Dohodke proftlega leta smo lahko prešteli. Moji so šli za ranjkega prašiča, katerega sem bil kupil. Kakor druga leta, bomo tudi etos imeli predpustno veselico v naši naselbini. Vrši j se v soboto večer dne 6. febr. Kot običajno, se bo tudi ob tej priliki razdelilo Štiri nagrade najboljšim mas kam. Da se omogoči slehernemu rojaku in rojakinji pur ur vesele zabave, se je določilo izredno nizko vstopnino: za moške in za maskirane bo 35c, za ženske 25c Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, da se veselice udeležite \ obilem številu. Dobili boste oku sen prigrizek, katerega bomo zalili z dobro pijačo. Za plesalce bo dobra muzika. Na svidenje torej na maškeradni veselici dne 6. februarja. Za odbor, John Grobin. v ...... % Seje in zabave Detroit, Mich. — Redna mesečna seja moškega kluba SND se vrši v nedeljo, 31. jan., ob 10. dopoldne. Vabljeni ste vsi člani, da se udeležitte. Na dnevnem redu bo letno poročilo. Vabljeni ste tudi drugi, ki še niste člani moškega kluba, da pristopite in takg pomagati do večjega uspeha Slovenskemu narodnemu domu. Društvo Young Americans je izvolilo posebni odbor, ki bo aranžiral dvakrat na mesec zabavo v korist SND. Pevski zbor Svoboda priredi maškerado v soboto večer dne 30. januarja. Zabave obilo. Pridite vsi. Tudi ostale dneve Be SND prlj^proČa. John Jane. upravitelj. k 11 Tudi presenečen je! Cheewick, Pa.— Dasi prihajam s to zahvalo malo pozno, je boljše pozno kot nikdar. Zahvaliti se moram namreč vsem, ki so mi priredili veselo presence nje, mojemu možu, nečakinji prijateljem in znancem. Prijateljica me je povabila na kokoš jo pečenko, mbdtem so pa pripravili vse potrebno in mož me jo prišel iskat, naj grem brž domov, ker imamo obiske. Nerada sem pustila Že skoro pečeno kokoš in se vrnila domov, kjer mi^e pa že čakalo presenečenje. In bila sem resnično presenečena, tako da sem se tresla kakor tista igračkasta "šimi-šimi-girlj ki jo naviješ, da se trese, le da mene ni bilo treba navijati, ker sem se počutila kakor bi bila v velikih lesenih coklah na sredi morja. Sobi so bile okinčane, na mizah vse polno dobrot. Ne-Pred hišo se uata-1 čaklnja mi je v imenu navzočih vi in lepo zahvali, obenem pa očetu plavi, da ni treba sena vaakemu dajati. Oče ga gleda in vpraša, kaj s tem misli. "Božič projde, a zima dstfde," po« poklonila darilo v obliki lepe Hkrinje, "v katero moli ne pridejo." Potegi smo imeli pojedino in zabavo, ki je tajala pozno v noč. Mladi Kaus je igral vesele komade, da se je res vse ! vrtelo. !9ekdo se je pa poatavil, češ, da njegk ne bi zlepa mogli na tak našin izvabiti v presenečenje. Ne bodi lena. sem šla takoj mrdelo. Bližalo ae je namreč Martinovo in njegovo ime je i Martin, pa sva se s Prašnikarje-vo dogovorile, da mu "eno zago-^deva." h "šende" smo pobrale klobase in priredile pravo goati-| jo. njega pa na lep način "pre-plavšale." da Je bil frončno deležen z oatalimi našimi Martini vred veselega presenečenja in zabave. V|i trije Martini so ' morali priznati, da a skupnimi močmi se da marsikaj narediti. Hvala vsem in za vse! Mrs. T. L. Klemenčič Benjamin Franklin ^_ Dne 17. januarja 1706 se je rodil BenjsJ Franklin — torej ravno pred 131 leti. Umrl d 17. aprila 1790 v visoki starosti 84 let. d<*£ krat je bilo o njem rečeno, da je bil "prvi veimf Amerikanec" in je bil morda naj zna meni uja j mož, ki se je rodil v kolonialni Ameriki Bil je edini Amerikanec, ki je trojno zaslovel po v** I svetu: kot pisatelj, znanstvenik in državni Umestno je torej, da se ga spominjamo ob pro. slavi njegovega rojstva. / . Kot tiskarski vajenec je Benjamin Frankih slišal pridige proslulega puritanskega gromov, nika Increaseja Matherja, ki je zagovarjal n^ ziranje cerkvene nadvlade nad državo. V «voji visoki starosti pa je bil v prijateljskih odnoS jih z Voltaire jem, velikim liberalnim mislecu starega sveta. Franklin je bil živeč produkt gmotnih in duševnih sil, ki so v teku njegovegi dolgega življenja spremenile ljudstvo britan-skih plantaž v Ameriki v svobodoljuben in ne. odvisen narod. m Bil je sin angleškega priseljenca in rodil tt je v Bostonu. Po dveh letih šolanje je fel m delo v starosti 10 let, najprej v očetovi svečami In potem v tiskarni svojega brata. Hoteč bitj neodvisen je odšel v Philadelphijo, da postane tiskar in izdajatelj. To je bil aačetek najsijtj. nejše karjere v ameriški zgodovini. Poleg časopisa je izdajal koledar "Poor Richard's Almanac", ki je dosegel do tedaj nezaslišano cirkulacijo. Ta koledar je bil njegov največji uspeh na polju žurnalizma. Bila je prva ameriška knjiga, ki je postala popularna tudi v inozemstvu, kajti prevedena je bila malone v vse kulturne jezike. v Franklin je bil 30 let star, ko je začel one raziskave na polju elektrike, ki so mu dale po* loža j med najbolj Znamenitimi znanstveniki svoje dobe. Nazorno je obrazložil — bolj kot kdo poprej — teorijo pozitivne in negativne elektri-ke, dokazal je, da je bliskanje in elektrika ista stvar in izumil je strelovod za zaščito hid. Znatno je prispeval tudi k znanosti meteorologije in je zaslovel kot praktičen iznajditelj. Bil je že precej star, ko je spor kolonij z an-gleško vlado izzval krizo. Bival je mnogo Idi na Angleškem, da se potrudi pridobiti priznanji kolonialnih pravic, ali njegova prizadevanja so bila zaman. Povrnil se je v Ameriko ob pred-večeru revolucije. Takoj je pristopil na strsz ljudstva proti vladi. Kot delegat Kontinentalnega kongresa je bil eden izmed petorice, izbrane za pripravo proglasa neodvisnosti. "Da, sedaj moramo vsi skupaj držati (hang together), dm-gače bomo viseli vsak posebej (hang separat* eiy)," je vzkliknil, ktf so delegatje podpisali slavno deklaracijo. Kot najbolj popularni Amerikanec v inozem* stvu je bil Franklin izbran od kongresa za po-i slanika v Franciji. Bil je sprejet v Parizu z velikanskim navdušenjem; največji pisatelji, filozofi in znanstveniki predrevolucionarne Fran-j cije ao se mu klanjali. V prihodnjih dveh letik je njegovo pariško stanovanje postalo evropski glavni stan ameriške revolucije. Tukaj se je srečal z vodilnimi francoskimi, nemškimi, poljskimi in švedskimi prostovoljci, ki so kasneji prišli v Ameriko, da se borijo ob strani Georg»; Washingtons, glavnega poveljnika ameriške revolucionarne vojske. Od največje važnosti u revolucijo je bila pogodba, ki jo je Franklini 1778 podpisal s francosko vlado. Ta čin je takoj preskrbel kolonije z mogočnim brodovjem, dobro izurjeno vojsko in veliko zalogo munic^ je — kar je omogočilo zmago ameriške revolucije. Star in utrujen se je povrnil v Ameriko leti 1785, ali novorojena republika je še zahtevah! njegove pomoči. Sliižil je trikrat kot governer Pennsylvanije in bil je član konvencije, ki j« sprejela konstitucijo Združenih držsv. Tik prd smrtjo je izdal dva spisa; eden se je bavil s svobodo tiska, v drugem je pa apeliral na kongru; da odpravi suženjstvo črncev kot zločin napria civilizaciji. Ob njegovi smrti sta žalovali Amerika in Evropa. V francoski revolucionarni zbornici je M poveličan kot mož, "ki je strgal blisk z neba ii žezlo s tiranov."—FLIS. Kurja farma grofice Tolate Grofica Aleksandra Tolstova, hči slavnegi ruskega pisatelja Leva Tolstega, živi po preiti-tu v Ameriki. Poprijeti se je morala veh mogočih poklicev, da se je mogla skromno prežid« ti. Ze nekaj let Ima v državi Connecticut ko* šjo farmo, ki ji prinaša precej dohodkov. Gf^ fica je velika dobrotnica in izda mnogo denarji za podpore svojim rojakom. Ustanovils j* * več Šol za ruske otroke in je vedno pripravlja* svojim varovancem pomagati. Zdaj se je grofica odločila švojo farmo prodati. ker bo odšla na turnejo# Južne države Pred dvajsetimi leti IJ8TNK A I REDMATV A HMka knie madridako palače po razdejanj* ki «i ga faAiatttne bombe. M.¡'.vaukee. M. U.: Sporočita ' naill svoje ime in naslov. (Iz Prosvete z dne 26. januarja l917 ^ Domaie vesti Neki slovenski "P*61*?".,' Milwsukeeju (Ime nI navedeno), dom« like nedelje na Štajerskem. Je na živem zr** Odpravljal se Je k maši, toda prej je hotel «j koriti v peči. Ker se mu je mudilo, je drva in premog v peči s petrolejem, nakar Jj buknil pismen iz peči in mu pftgal obl^oJ» nJem. Odpeljali ao ga silno opečenega v W Hišnico, kjer je kmalu umrl. J Heb t mire renti. Iz šumarskih naselbin v Pj chiganu so deputiji Izgnali vse organ '1** ki so hoteli organizirati |un»arske delavce Svetovne vojna. Parlamenta Nemčij« • Avstro-Ogrske sta sklenila, ds mor» trajati do popolne zmage. Nemci razvil« ofenzivo na ruski fronti. Wilaonov ji»^ govor dobil slabe odmeve na Angleškem. % ' TOREK. 26. JANUARJA PROSVETA* Vesti s Primorskega ostale Italije si ne morejo nabavljati blaga, ker je predrago. Radi tega doživljajo na Reki dan za dnem, da že v popoldanskih urah ni nikjer najti več kruha. Dejansko vlada na Reki sedaj racionalizacija kruha, moke, ma-¿11 In sladkorja. To so dobrote, ki jih je prinesla prosta cona Reč&nom. ( Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen neki Kaluža iz Postojn-ščine na 3 mesece zapora in 300 lir denarne kazni. V aprilu 1. 1. so ga finančni stražniki prijeli pod sumom, da je vtihotapil 3 konje. Dokazal je lahko, da sta bila dva konja že preje njegova, za tretjega pa ni imel dokazov in je bil kaznovan. Nove aretacije V Podlanišču nad Tolminom so obmejni miličniki 26. dec. aretirali 3 mladeniče, ki so pred dobrim letom dni zbežali čez mejo, da bi si drugje našli dela in za^ . , J" služka. Sedaj so se vrnili meneč, !l€kaj urah' Skoda Ina6a da se jim razen morebitne kraj-110'"00 , ^ _ 4 še zaporne kazni ne bo nič hujše-1 Na Kontovelu pri Trstu je ga pripetilo. , Listi so poročali o tej areta- Zopet rtctnovo olje 0 božiču so fašisti v Gorici {silili inšpektorja za cerkveno tje in organista, v Podgori pri >rici Lojzeta Bratuža, 4a je spil ¿jo količino ricinovega olja, ra- čess leži aedaj težko bolan v >mači oskrbi. aše kmete gonijo v zapor in konfinacijo Trst, decembra 1986. — V Ga-rovici pri Mačkovljah so oblasti »Irko vaško zemljišče, ki je bilo st skoro vseh vaščanov, odvzeli prodali rta draHbi. Oni kmetje, so lahko odkupili na dražbi j* zemljišča, so bili vsaj delo-ia odškodovani za odvzete jim ravice. Vsf drugi, in sicer 11 » številu, so ostali brez zem-iftča. Zaradi krivice, ki so jo u-peli s tem postopanjem, se je seh 11 kmetov pritožilo. Njim > je pridružil še dvanajsti, ta cer Klemen Purger, ki Je bil ed leti obsojen na 5 let ktfnfina-je, a je radi amnestije že prod isom prišel domov. Prvotno so rotestirali pri občinski upravi, er niso ničesar dosegli, so šli s rotestom do višje IMtanee. Ob-,sti pa so dale aretirati vseh IZ metov, ki sa jih del j Časa pridr-Ui, nato pa iapuetili vse, raeta iementa» Pungerja, ki ao ga, Dt se da sklepati* postavili pred •žaško konfinacijsko komisijo a ponovuo konfinlrali. Obdolžili > ga, da je nahujskal kmete, da t u prejo in kot drŽavi nevarne-a hujskača in upornika tudi ob-xlili. Take zaslombe je deležen aš kmet pri fašističnih funk-onarjih v borbi za svoje pravl-t in svojo zemljo. ašim Jjudem nastavljajo povsod paati Bovec, decembra 1936. — Ko ) med letošnjimi vojaškimi ma-evri bili vojaki v Bovcu, so tu 1 v okolici povzročili neprecen-ive škode. Naše ljudi so izziva- in jih oškodovali, kjer so le logli. Ko so nekega dne prišli alijanski častniki v gostilno in ihtevali od goetHničarja, naj m prinese radio, češ, da bodo i vse eventualne posledice oni Igovorni, jim je ta ustregel že- __ L Pripomniti moramo, da so po M . . . , . . . . . kiih vaseh morali imeti ljudje^ Nehote je 20 letni Andrej Mer- d začetka abeeinske vojne radio- tral sa Italijana. Začetkom tega leta je umrl v Trstu industrialec Anton 2iberna. Do streljanja je prišlo med tihotapci in karabinjerji, ki so jih zasledovali v gozdu pri Raspu. Po kratkem dvoboju sta ae dva tihotapca-in sicer Franc Mesnar in Josip Božič, oba is Podgrada, vdala. Karabinjerji so Mesnarja precej hudo ranili v nogo. Pri njiju so našli 250 gr. saharina. Nogometni klub S. K. Slavija is Sušaka je igral na boiične praznike v Trstu proti tržaškemu klilbu "Fortitudo" in ga gladko premagal z rezultatom 4:0. 15 letni Sil vi j Ličen iz Rocola pri Trstu se je z vso silo zaletel v nek avtomobil, ko se je peljal s kolesom po strmi ulici. Pri tem si je prebil lobanjo in je kmalu nato umrl. Iz neznanih vzrokov je pričelo goreti v seniku Josipa Preglja v Bukovici: Zaradi vetra je bila kmalu vsa zgradba v ognju. Priti^ so morali goriški gasilci, katerim se je posrečilo omejiti po- mi starimi pinijami in tropako vegetacijo. Na drevesih sede u-domačen! papagaji, na vejah pa so obešene majhne kletke s kanarčki. Gospodična, ki ae nI mogla dovolj načuditi moji prisotnosti, je slednjič odšli, pravi obiskovalec, in prijazen moilftek ml je prHJpl razkazovati "opičjo farmo" profesorja Voronova. Ozka pot vtv d1 skozi bajni vrt do kletk, kjer se prekopicava kakih petdeset a-friških opic. Kletke so postavljene ob skalnate stene in tvorijo naravno ozadje. Velike so prav kakor ogromne zobe. V njih so naravna drevesa, ki uadomeššajo opičjim prebivalcem vsaj del narave. Te opioe "darujejo" šlese za operacije prof. Voronovu, ki se bstvi s svojim bratom in drugimi znanstveniki še od 1. 1920 s presaditvijo Šlez z notranjp se-krecljo. Po najnovejši statistiki je dokazano, da se pri predčasnem staranju (moški med 65 in 77 leti) dosežejo pozitivni uspehi s presaditvijo žlez. Opice (hamadryas) po največ skačejo in ae igrajo, vendar pa so med mlajšimi tudi take, ki često dolgo čepe na cementnih tleh in otožno strme skd rešetke. Nekaj korakov oddaljena od kletk je hišica, pred katero ao —■ pred nekaj dnevi pri Mantovano-Vih nastal hud požar. Ogenj je Mji. kF^J."» ^»Mg^ £ ¿^^»^.««rn. «.t nlk, v katerem sena in slame ko 25,000 lir. še prav poseben pomen, pravi "Popolo di Trieste" med drugim, da se bo moral eden izmed aretirancev zagovarjati zaradi tega, ker ni izpolnil svojib vojaških obveznosti. Pri tem pa Ust z navedbo datumov posredno kaže, da sta tudi druga dva aretiranca zbežala čez mojo v času, ko se je imela pravkar pričeti italijansko-abesinska vojna. Aretiranci so 24-letni Angel Samec iz Milj pri Trstu, 26-letni Emilij Reja iz Krkavcev v slovenski Istri in 26-letni Bogomir Klavžar iz Grahovega na Goriškem. Prepeljali so jih v goriške zapore. Zaradi bega čez mejo je bila istočasno aretirana tudi 26-letna Marija Cvek iz Grahovega. V Podbrdu pa so karabinjerji pred dnevi dognali, da je zbežal te dni Čez mejo 24-letni Josip Hlede. Tudi njega so prijavili sodišču. DROBNE VESTI IZ JULIJSKE KRAJINE marate v prostorih, ki niso bili )stopni javnosti, drugače so bili aznovani z globo itd. Komaj h je gostilničar ugodil Častni-Dm, že so prestopili hišni prag nančni stražniki, ki so seveda redili ovadbo. Pred kratkim je Dbil prizadeti gostilničar nalog i "ufficia del registro" za pla-lo 85 lir globe. le iz Tabora pri Dornbergu ra nil s strelom iz puške 19 letnega Franca Kavčiča precej ne vam.) v trebuh, ko je streljal na ptiče. Za tri dni je moral zapreti pe karno Alojz Suban iz Gorjanske-ga pri Komnu, ker je prodaja! kruh e prevelikim odstotkom vode. V Modrejah pri Sv. Luciji je gorelo v hiši 34 letnega Valen- m je bilo 100 stotov ». Škode je bilo pre- Domneva se, da so bili častniki tinči*a Ivana: Zaradl vei™ Re * finančnimi stražniki šm^SASS^* napravM precej-mi, da so lahko na ta način pri- *nj° do gotovega deleža, ki jim ripada od vsake ovadbe. Lef> rimer, kako izkoriščajo naše udi! ečloveško postopanje oblasti z aretiranci Na denarno kazen 2,000 Lir vsak sta bila kaznovana 25 letnu Frančiška Čibelj iz Tribuie In 16 letni Skomina Rafael iz Dorn-berga. -V Tržiču so spustili v morje I M I I zopet novo podmornico. Dali so Trst, decembra 1936. — FaŠi- j| inWi '«ve|ella" in ima 970 ton. tične oblasti postopajo čim da- e V Trstu je umrl znani slikar bolj nečloveško z aretiranci. Alfredo Tominz (Tominc), star 81 8 Političnimi ali pa navad- g4 iet. Nad itirideset let je vodi! mi tihotapci, ki si skušajo ns tržaški muzej Revoltella. Njegov ' način zaslužiti boren košček oče je izhajal iz znane družine truha. V zadnjem času se je po- Tomincev iz Gorice, ki so sloveli |vno izkazalo, da se fašistični v 17. in 18. stoletju. Kljub slo-'cijski agenti poslužujejo čim venskemu pokolenju se je sma-dje brutalnejših in divjih mn ' i . i i ■■> if * *1. nikakor pa da bi s tem pre- |*hali ali svoje postopanje na-r»m aretirancem omilili, pa£ pa ' divjost fašističnih funkcio-"•jev stopnjuje. Neki očividec Izpoveduje, da je videl v zad-Jem času aretiranca-tihotapca jp bil v obraz od udarcev tako |rn. da ga ni bilo spoznstl. V ne-«•m zaporu na Goriškem so po-tičnegs aretiranca tako prete-M. da je krvavel po \>vm te ' «»manjkanje najpotrebnejših^ živil na Reki Hsdi deviznih omejitev, ki via-jo »edaj v Italiji, mera trpeti t red vsem reška prosU c«*ia. Re ■ in drugi kraji te cone dohl-*J" rszno blago pO zelo ugodnih ►'»•h iz inozemstva, tako moko 9 --i-dne Jugo*l«\iM». »ladkor <>Ake. Ker s« ne plača ža u •"»•no blago nobene carine, sta-Isdkor v prodaji na drobno t> dve Mri kilogram, doJim sU » v ostali Italiji kar sedem l.r ►er ne murejo po strog.h deviz J» predpisih nabaviti potrebnih | I« tujih valut, je «ves za »ma o ujKirabo silno r^i. ii 'Večni mladenič in 'rod nadljudi' Ravnatelj laboratorija za eksperimentalno kirurgijo v Colle-geu de France in soravnatelj laboratorija za splošno biologijo na pariški kliniki profesor dr. Ser-gej Voronov je Široki javnosti bolj znan po svojih pomlajeval-nlh poskusih — in v zadnjem času po svoji poroki s dvajsetletnim dekletom (profesor je star "šele" šest in sedemdeset let) — kakor po svojem znanstvenem delovanju. Mnogo se je pisalo tudi o njegovem pravljičnem gradu na Rivieri di Ponente, ki je tujcem popolnoma nedostopen. Nedavno se je posrečilo nekemu laiku, da je mogel obiskati izjemoma skrivnostno possstvo profesorja Voronova. Grad Grimaldi leži nekaj sto metrov oddaljen od francoske meje na italijanskem ozemlju. 2e njegova vnanjost je v resnici pravljična. Visoka železna ograja s temnimi železnimi ploščami ne dovoljuje radovednemu očesu pogleda v park. Pri vseh vratih so napisi, ki strogo prepovedujejo vstop in ogled. Vsako zvonjenje in klicanje je zaman. Ce vprašaš ljudi iz okolice, kako se pride v grad, se čudijo tvoji naivnosti in molčijo. Končno se je oglasila čreda psov in prikazala se je mlada gospodična. "II est interdit visiter le chateau!" Ko Je obiskovalec izročil listja dr. Voronova, ga Je gospodična pregledovala^ natančnostjo obmejnih u-radnikov, ki pregledujejo potne liste na bUžnjem obmejnem kolodvoru Ventimiglia. Grad, kjer skuša profesor Vo> ronov več mesecev v letu odkriti vse skrivnosti nafave, ima več nadstropij. Ob morski strani ga varujejo strme pečine, f druge steani pa obsežen park z visoki- V Skupina "aedečlh** atavkarjev v tovarni Fisher Rody Co. v Fllntu. Mich. ^m^mmmmmm ke. Tu prebiva aamec "Teodor1 s svojima ženama "Emilijo" in "Saro" ter s svojim zadnjim, nekaj mesecev starim potomcem. Tu žive svoje mirno "premišljajoče" življenje in zanje skoraj ni več nevarnosti, da bi tnorali darovati svoje življenje znanosti. V neposredni bližini je eno-nadstropno poslopje z moderno opremljenim laboratorijem: kil niko za živali. Operacijska dvorana bi mogla biti v vsakem as natoriju. Kdor bThe vedel, ne bi mogel niti slutiti, da so te opera cljske mize,sterilizacijski apara ti in številni znanstveni inštrumenti samo zato tu, da se more na šiealiK preskusiti, kar bi lah ko bilo koristno človeku. /K n J iž niča, prostor za rhikroskopijo z najnovejšimi aparati in številni živalski preparati dokazujejo marljivo raziskovalno delo uče nega graščaka. Navzlic vsemu temu ne čutiš, da bi živali trpele. Profesor Voronov nima ŽivaH samo za poskuse, on jih tudi ljubi In postopa z njimi z vso 6preznostjo In nežnostjo operaterja, ki hoče zmanjšati bolečino. Na stenah tega poslopja vidiš poleg fotografij pomlajenih ljudi tudi slike psov, opic in "ovac, kfr so jTn profesorjeve roke^budile k novemu življenju. Ko zapustiš laboratorij, prepojen z rahlim duhom po etru, srečsš med drevesi In grmičjem pave in druge živali, ki se gibljejo domače in brez strahu. Profesor Voronov Je nedavno sporočil svoje nove načrte, ki silno zanimajo zdravnike In naravoslovce. S prenosom opičjih žlez na desetletne dečke hoče u-stvariti "rod nadljudi". 2e Je pokazal učenjak ovce, katerim je "vcepil" žleze mladih ovnov. Vzredili so jih na francoski državni poskusni farmi v AlšeriJI. Nemara je dobil dr. Voronov tudi za to prvo pobudo v samoti svojegs gradu, ki se dviga visoko nad sončno obalo Igurljskegs morja z daljnim razgledom čez morje, ki je tako neskončno, kakor Je neskončns človekova domišljija. __________L Širjenje gibanja CIO po okrožjih " v ■ rr i Unije ustanovile svel CIO v Bostonu in PkiUdelphiji i Washington. — (UNS)—Krajevne postojanke unij, ki tvorijo CIO (odbor za industrijsko organizacijo), so v raznih krajih pričele snovati pokrajinske in mestne svete, katerih cilj je poživitev kampanje za organiziranje neorganiziranih delavcev. Do ustanovitve prvega pokrajinskega sveta unij CIO je zadnji« prišlo v Novi Angliji. Usta- ........................ novljen je bil kot rezultat kon- Trockij apelira na dflavske or ference v Bostonu, na kateri se Je zbralo 600 zastopnikov kraje vnlh unij. Zastopane ao bile industrije kavčuka, elektrarsklh naprav, Čevljarska, . oblačilna, tekstilna, ladjegradniška, steklarska, tiskarska in jeklarska. Za predsednika novoangleške ga sveta CIO je bil Izvoljen Tho- Vea svet strmi nad procesom v Moskvi (Nsdsljsvsnjs s 1. strsnl.) leta 1928. ko je bil tf v slušbl sovjetske vlade. Od obtožencev v Moskvi pozna Trockij osebno le Radeka, Šoknlnikova, Serebr-Jakova, Pjatakova, Muralova, DrobniČa in Bogoalavskega, ampak v dotiki z njimi ni bil od leta 1928, ko je pretrgal stika s sovjetsko vlado. Poročevalca Roma sploh ae pozna In nikdar ni imel nobene zveze t njim; prav tako ostalih deset obtožencev ne pomeni sanj nič, ker jih ni nikdar poznal. Trockij .apelira na časnikarje vseh dežel, naj bodo pravični a nJim in naj ne verjamejo "strahotnih laži Iz Moskve"; dalje mas F. Burns, podpredsedn nlted Rubber Workers unij Ik U-unije, za tajnika pa Powers Hapgood, Član rudarske unije in organizator £10. V eksekutlvi so zastopane po enem članu vse mednarodne uni je CIO, IV novoanglešklh državah je okrog milijon neorganiziranih delavcev. Ta svet si Je nadel nalogo, da organizira te delavce. Kampanjo bodo financirale pri* družene unije s prostovoljnimi prispevki. Govorniki ao poudar< Jall, da pokrajinski svet ne bo gojil konflikta mod državnimi delavskimi federacijami In cen tralniml unijami. 8vet je prejel že več apelov za organizatorje iz raznih neorganiziranih tovarn In od krajevnih unij. Prevaem bo skuAsI organizirati 16,000 jeklarskih delavcev v WorcesterJu, Mmss, Čevljarji so nova skupina, ki so se pridružili CIO kot posledica spojKve treh unij. Nova Industrijska unija Ima v načrtu veliko organizatorlčno kampanjo. Svet CIO so ustanovile tudi unije HO v Phllsdelphijl. Poleg krojaških, tekstilnih, jeklarskih In nogavičarsklh unij sodelujejo v tem svetu tudi krajevne unije učiteljske federacije in baterijskih delsvcev ter izdelovalci preprog. Te grupe so združile svoje sile zs promocijo organlzato-rične kampanje. Sprejeta resolucija naglaAaKda to gibanje ne ho v ^konfliktu s centralno delavsko unfjo, marveč bo skušsh/ z^ijo sodelovati — -......—„ _. pomagajo do obravnave pred mednarodno nevtralno komisijo, kateri bo on predložil vse dokaze In tako izpričal svojo nedolžnost. lierlln, 25. Jan.—Nacljski tlak silno rohni proti procesu v Moskvi, ki ga imenuje "največjo idiotatvo v zgodovini1!, likerjev organ Voelkischer Bobachter pravi, da "niti Moskva sama ne vevjame, da bi Nemčija najela Žida Trocklja, najgnusnejšsga boljševlka Trocklja, za uničenje boljševiško Rusije. godba med TVA in elektrarski-mi interesi na Jugu. Dr. Morgan se Je sa pomoč obrnil tudi na senatorja Norrl-sa. toda je slabo opravil. Medtem, ko ae je Norrla, ki je dolga leta sam bil boj proti elektrar-skemu trustu, laskavo Izrazil o Morganu, je odprto pobijal njegove smernice. Rekel Je, da ni proti, da vlada odkupi privatne električne vode po smerni oeni. To je TVA skušala ša predlanskim, toda so Šle elektrarake družbe pred sodišče, kjer je vlada pred vrhovnim trlbunalom končno zmagala, toda družbe so med lltigacljo gromsdlle milijone s prodajanjem vladne elektrike, katero so dobile po zelo nizki ceni. Je tudi proti "poole-nju" vladne In privatne elektrike, ker to je prav tako, kot bi ganizacije všega sveta, social ff* stične In demokratične, naj mu »kupaj, ker vlada je v blzn su za postrežbo, elektrarskl magnatje pa za profit. ara. katero m» prijatelji ngtona. fttiri aa bile že po< indridfeke »lade v Ne* York« podarili španakem« poslanike ne v ftpaaljo zaeno z žislli In dragimi potrebščinami. Nagml razmah Časni• t harshs unij* v Chieagu Chlcago. — Od prošlega oktobra J# časnikarska unija American Nnrspsper Gulld narasle v Chlcagu od 36 na preko 400 čls nov. Vseh novinarjev je v. tem mestu okrog R00 V unijo pristopajo dobesedno trumoma In so Izgledi, da bodo v bližnji bod<*č-nostl stoodutolno orgsnlzirsnl. 7. Ds!ly Tlmesocn s« bo unija |»rl-Ma pogajati t februarja za kolektivno pogodbo. Zahteva $60 minimahiMedetiske plsče za vse | nsp*rt*rj», urednik« In aHinte, ki Vrnejo tri Via praks* Hterut je zadnjič pri obeh listih dal "prostovoljno" svišanje. Bap"r terjl s triletno prakso dobe minimalno M* nfc tadon (40 ur), "deskmen" HM In "resrrltemerT" 946, pri nočnem d#l6 pet dolar Jev več. Spor med novo-dealer ji in TVA Predsednik imenoval posebno komisijo Washington. (FP) — Dolgo tleči s|>or med "nevvdealerjr radi Tennessee Valley Authority (TVA), najvažnejšega newdeal-skega eksperimenta, Je končno privrel ns dan s tako silo, da je moral poseči vmes predsednik Roosevelt, < H por ju predvsem med dr, Arthui^em Morganom, predsednikom TVA, in Davidom Lilian« thslom, direktorjem elektrlfl-kacijskega programa TVA. Vsak ima svoje pristaš« v kongresu In med višjimi vlsdniml funkcionarji kakor tudi na splošno. I)r. Morgan je za čim ožjo kooperacijo med TVA In privatnimi slektrarskimi družlmmi. Zagovarja spajanje (pooling) vladne In privatne elektrike ter plačanje dobre cene v slučaju, kjer_ vlada j>rekupl privatne družlie. LillenthaT je na drugi strani zs agresivno vladno poli» tiko v razvijanju TVA in proti "pooJenju" privatne , in jsvne elektrike. V tu ppoc je tadnjs dni posegel R'xmevnlt, ki Js Imenoval po-nebno komisijo is-tih članov, da izdela program oziroma smernice vladne politike v zvezi s tem vprašanjem. Program mora Izdelati V dveh U-dnih V komisiji so notrsnjl tajnik lekes, ki Je dobil mandat načelnlštva, Frederick A. I Mano stric predsednika m podpredsednik National Ke*ourre« komiteja, Robert C. Ileal, član a vez ne borzne komisije, Morris I* Cooks, direktor podeželski elektrlflkarijske administracija ter Frank H Mc-Nine h, predsednik zvezne elektrarake komisije. • Z vprašanjem se mora admi» n tet racija toavtti, ker v btltnjl ifoikič nostl poteče začasna po- Kratka zmaga elek-trarskih delavcev Družba odklonila arbitražni odlok vsled "novotarij" mmimmmt^mmm. Chicago. — (FP) — Delavci pri Illinois Light A Power Co., kl obratujs v centralnem delu llllnuisa, so malo časa uživali svojo zmago pred arbitražno komisijo. Sploh Js niso bili deležni niti minute, ker je družba odklonila odlok komisija. - Odklonila ga js na|vsč vsled tega, kar je komisija odredila, da družba ne sme uvajati novih strojev na račun delavcev. Komisija je osvojila princip, da morajo biti v slučaju Instalacljs novih strojev, pri katerih nI treba toliko delavcev, znižane delovne ure In ns sms biti noben delavec odslovljen. Zvišala Ja tudi uiačo, in sicer $40 na mesec za foiln« elektrike (linemen) Iii lH.ftc na uro za težake, Odlok bi imel kriti J200 delavcev in Je imel napraviti konec sedemmesečnemu sporu med družbo In unijo elsktrikov, Druži«, ki Je Imela enako re-prezentacijo v komisiji kot delavci, Je po svojih odvetnikih ne. kaj dni pozneje odklonila arbitražni odlok. Odklonila ga Je z motivacijo, da komisija ni ime-Is pravice ukrepati o vprašanju strojnega izj»»drlvanja delavcev. Zvišanj* plač bi imelo veljati od I, Junija 19.16, Tudi Mehika ne ' mara za Hearsta Han Antonio, Tea. — Mehika In Hearst imata vsaj nekaj skupnega: drug ss drugega ne marata. Hesrst je Mehiki pričel obračati hrbet, odkar Je sprejela nov agrarni zakon za eksprupriacljo veleposestnikov, oziroma sa na-siditov peonov na latifundijeh. liearst Ima velik ranč v državi fftihuahul, odkjer Je še premestil del svoj« živine v lirowns-ville, Tez., vsled bojazni pred— "delitvijo". CfeU gotova! Učitelj razlaga otrokom korist kompasa ~ "Torej poglej, Janko, recimo, da za Idr te v gosdu. Mati hoče Iti na levo, oče na desno . , . Kaj •torl* ti*" "No — gremo čisto gotovo ns levo!" Marlin Anfersen Nexö PROKLETSTVO ROMAN Prevedel Mirko Javomik William 8. Knudsen, podpp sednik General Motors ( orp. Mož: Pa sem sedel na žolig to bj mi že ne mrzelo tako, u pak jezi me, da to ni žolica iz n sa, ampak h rib! 2 e n a: Kako pa to veš? Mož: Po kosteh, na kaUi sedim. Kaj je smola? Če sede na žolico, je to gotovo žolica rib, polna koščic! SPREJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt spadajoč» dej« Tlaka rabila za veseliee tn shode, vlzitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, brvstrtj slovaškem, češkem, nemžkem, angleškem jeziku in drufl VODSTVO TISKARNE APELIRA NA S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodxtvo tiskarne Cene saaerne. unijsko delo prva vrste 26ST.S9 SO. LAWNDAI.E AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL.