i
i
“1384-Suhadolc-Jurij” — 2010/7/30 — 10:48 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 26 (1998/1999)
Številka 6
Stran 343
Anton Suhadolc:
JURIJ VEGA – govor v Zagorici marca 1999
Ključne besede: novice, matematika, zgodovina matematike, sloven-
ski matematiki, Jurij Vega.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/26/1384-Suhadolc.pdf
c© 1999 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
INovice
JURIJ VEGA - Govor v Zagorici marca 1999
Po tradiciji se v okviru občinskega praznika občin Moravče in Dolsko po-
klonimo t udi spominu na rojaka barona Jurija Vego, ki je bil rojen let a
1754 pr av tu, kjer sedaj pr aznuj emo. Na j na kratko osvetlim njegovo de-
lovanje na mn ogih področjih. Delo in pomen našega roj aka je podrobno
osvetljeno že v mn ogih knji gah . Nedavno je ga . Gerlinde Faustmann na-
pisala dokt orat , ki t udi obravnava Vegovo delo . Prav dosti novega ni
odkrila , z novo najdenimi dokumenti pa je ga . Faustmann zna nstveno
utrdila mnoga že prej znana dejstva.
Vega je kot profesor ria topniški akademiji na Dunaju napisal štiri
učbenike višje matematike, meh anike in balis tike. Več spisov je sestavil s
področj a fizike in v podporo metričnemu sist emu, ki so ga t edaj po vzoru iz
Francije uvajali tudi v Avstriji. Najpomembnejše delo pa so njegove štiri
knji ge logarit mov, ki so bile v up orabi vse do pr ihoda računskih mehanskih
stro jev in pozneje računalnikov. Posebno Logaritmično-trigonometrični
priročnik iz let a 1793 je doživel izdaje v več kot desetih jezikih. Leta 1971
npr. je izšla zadnja, 102. nemška izdaja tega priročnika.
Pomembno področje Vegovega delovanja je tudi balistika. Ni se omejil
le na teorijo, saj so po njegovih navodilih tedaj izdelovali možnarj e, ki so
st reljali mnogo dlje kot drugi sodobni. Končno ne smemo poz abiti na
njegovo vojaško delovanje. Kot poveljnik topničarjev se je kot avst rijski
državljan udeležil mnogih bitk; omenim naj tudi Vegovo odločilno vlogo
pri osvobo ditvi Beograda izpod Turkov.
Za vojaške in zna nstvene zasluge je bil Vega povišan v plemiški stan .
Po smrti je bil poimenovan po njem krat er na Luni. Njegovo ime nosi t udi
vojašnica v dunaj skem 14. okrožju, v Ljubljani pa ima ulico. Poleg kip a
v Moravčah stoji Vegov kip pred Fakulteto za elekt rote hniko v Ljubljani ,
mavčni odlitek t ega kipa pa je v osnovni šoli na Dolskem.
Končno naj se še vprašamo , ali je kljub zaposlenosti in častem baron
Jurij Vega ost al zvest domovini. V njegovem času morda ni mogoče go-
vori ti o narodnostni, slovenski zavednost i; moremo pa z gotovostjo trditi ,
da je bil Vega zaveden Kr anj ec, ki svojega izvora ni tajil. Kot dokaz na-
vaj am, da je proti koncu svojega življenja, ki se je pr ekmalu in tragično
končalo leta 1802, potem , ko je že izgubil večino svoj e družine, poslal
zbirko svojih znanstvenih del kr anjskim deželnim stanovom s pismom, ki
izraža hvaležnost za izobrazbo , prejet o v Ljubljani na jezuitski šoli. Prav
letos mineva 200 let od tega baronovega plemenitega dejanj a.
Vam, občanom Dolskega in Moravč , čest itam k vašemu občinskemu
prazniku in k dejstvu, da imate za roj aka svetovno znanega učenjaka,
vojskovodjo in zvestega sina domovine - barona Jurija Vego.
Anton Suhadolc