—~    157   — K. ANDREJEV:                                                       :;                   .   •          ¦  '
Tri vrbice.    .,
\    i           ^vf^SJ   /   SaJu Je rasla stara, napol strohnela vrba.   Ob tej so
I      Lk   J*^z w •/   zras'e *" mlade vrbice.
\      L^k f  š^f i            Nekdaj je dejala prva vrbica: BOh, ko bi vendar
\    ^«^^   ^^-^^f   /     že prišel drvar in posekal to staro vrbo, da bi imele
\ \            w^7   /      me ve^ Pros^ora i° bi lepše rasle."
\V          ^f   /               Druga pravi: ,Eh, ne!   Bolje bi bilo, da bi ga
BVa.            i   p>     ne ^Ot Trobnela naj bi dalje ta stara vrba; ob nje-
' ^N^_jU^^     nem otlem, črvivem deblu bi bile me lepše."
^•^-"^7                  Oglasi  se tretja vrbica: rDobro bi bilo, da bi
ostala tu in strohnela  pred našimi očmi v prah,  ki naj — molče  trobenta
nam: Momento mori!  —Ko spoznata smisel tega klica, tedaj bosta, sestrici,
drugih misli!"                                                               .                           ' •