Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2003 070(497.12 Ilirska..Bistrica) 2000360,153 ti&ART grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XII - št. 153. - junij 2003 - cena 300 SIT A U Banka Koper POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA STR. 20 USPESNO IZPELJAN MEDNARODNI ROKOMETNI TURNIR ZA ŽENSKE ZAKLJUČNI NASTOPI MLADIH GLASBENIKOV BISTRIŠKI ČEBELARJI NA IZLETU Čebelarsko društvo Ilirska Bistrica je namreč v nedeljo, 22.j unij a organiziralo izlet na Gorenjsko, natančneje na Breznico. Udeleženci, ki so zapolnili večji avtobus, so se tja odpravili z namenom... 60 LET PRAZNIKA MARIJI POMOČNICI 2. OBČINSKI KVIZ “KAJ VEŠ O ALKOHOLU” KNEŠKI TEK-VELIKA ŠPORTNO REKREACIJSKA PRIREDITEV Nagrajeci 2. občinskega kviza “Kaj veš o alkoholu" ----------------------------- K tiču n o v o lisk i servis Erik IVI uš c vič s.jp. JSbJkov drevored 28, (5230 Ilirska Bistrica Tel./Eax. : 03-710 14 PP, GSM: 040 838 320 EGU.J E EVI KI 1 si H bi v vsakem trenutku radi vedeli: Kdo vam je dolžan? Komu ste dolžni? S kakšnim dobičkom poslujete? Kako zmanjšati davke v okviru zakonskih možnosti? Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. _____________________________■-----------------u---------- 130 LET 'šfrTT; ■ jr-w 'm T V er jr--er-« ŽELEZNIŠKE PROGE MED PIVKO IN n i.' \/ IV LIV U f STR. 5 STR. 4 DOM NA VIDMU BOMO MOGOČE ZBARANTALI NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM IN ČASOPISA SNEŽNIK 15. junija, je na sestanku uredniškega odbora časopisa Snežnik, njegova nekdanja urednica Ksenija Montani, izžrebala srečnega dobitnika v nagradni igri Ilirike turizem. Nagrado, 9 -dnevno potovanje za eno osebo na grški otok Krf, prejme: STOJAN KOMEN, Ulica 7. maja 21, 6250 Ilirska Bistrica; Čestitamo srečnemu nagrajencu I in mu želimo prijetno potovanje! I PRILOGA: URADNE OBJAVE OBNOVA VODNJAKA »NA LUKUCI« Intervju: MATEJA KALUŽA, TANJA JOLIČ IN GAŠPER DOLGAN STR. 13 ALI POTREBUJEMO MUZEJ? STR. 11 HIR6II KOREN JOŽKO nadeljg ž&ptjoi—m mmm Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 t§HL $ CERKVENIK NOVO NA PLAČU sveže ribe zamrznjene rit školjke, raki »bacala in bianco« * kortzervatT^^r^M — j.Mj5/71 44 579 IIBARNICA L^Jtel.: 041/633 593 beseda urednika RAČUN BREZ VOLIVCEV Na, ko sem že mislila, da bo vsaj še eno leto mir, pa sem se ponovno za... . Z idejo o ustanovitvi nove politične stranke sestavljene iz nestrankarskih - samostojnih kandidatov, se je pod kožo strankarskim veljakom uvlekel nemir. Z metodo eliminacije so določili svoje najhujše nasprotnike in določili prioritetne cilje. Na svojih pridobljenih položajih, so že oblikovali strategijo s katero se bodo posluževali, ko bodo ponovno kandidirali. Pa so se prevarali, saj je tako oseba, ki so jo prvo eliminirali postala najbolj nevarna. Če še niste ugotovili o čem govorim, govorim o neodvisnosti in nestrankarskosti. Govorim o kupčkanju, o seštevanju: štiri leta (+ še štiri leta) pa parlament, pa penzija. Neodvisnost je fantastična krinka. Nekaj časa podpiraš enega, nekaj časa drugega, potajno se družiš s tretjim, ta četrtemu obljubiš fantastično službo za sina, hkrati pa pred očmi javnosti ostajaš neodvisen in neomajen v svojih samostojnih ciljih. Še vedno držiš držo suroveža, ki pa prefinjeno skoraj preveč potajno, prebija vrh politične elite. Vsi navadni smrtniki bomo pa še naprej mislili, da seje končno našel nekdo, ki nas popelje iz stanja stagniranja in počasnega propadanja. Končno nekdo, ki si upa upreti se strankarskim ideologijam. Končno nekdo, ki mu lokalna skupnost pomeni toliko, da ne bo nikoli in nikdar pomislil je izkoristiti v svoje politične in osebnostne cilje. Končno nekdo, ki bo vsa svoj trud in znanje usmeril v domači kraj. Končno nekdo, ki se ne bo vdal strankarskim prepričevanjem. Končno nekdo, ki bo dovolj trmast in zagnan, da ne popusti izsiljevanjem in nenazadnje končno nekdo, ki bo dosleden svojim ciljem in ga ne bosta zmogli spremeniti ne moč, ne oblast. Ampak oblast je slast, moč je užitek, zajamčena eksistenca pa v današnjih časih tudi veliko pomeni. A hvala bogu, da obstajajo mehanizmi, ki znajo nagraditi ali kaznovati tovrstno početje. Iskrenost je vrlina, ki dandanes, na dolgi, rok še največ prinaša. Začenjajo se dopusti, odpočijte si od vsemogočih težav, ki vas čez leto neumorno preganjajo, napolnite si baterije in pripravite se na dolgo, vroče poletje. Urednica mag. Milena Urh X________ ^ NAVODILA SODELAVCEM SNEŽNIKA Kako napisati dober članek? Naloga sploh ni težka, z vajo pa postane to opravilo pravzaprav čisto preprosto. Le prvič se je morda težko odločiti, da sprejmete izziv. Kakšni so pri pisanju deleži navdiha, osebnostnega ustroja, možnosti, želja, potreb in znanja je drugo vprašanje, pomembno pa je kako na kratko in zgoščeno, vendar izčrpno opisati proces pisanja od nejasne misli ali opisa dogodka do končnega pisnega izdelka. Novinarska besedila tematsko zajemajo celotno življensko predmetnost s konkretno predstavljenimi osebami, stvarmi, dogodki in procesi. Bistveno pa je, da v besedilu odgovorite na 6 temeljnih vprašanj: kdo, kdaj, kje, kaj, kako in zakaj! Nujna vsebinska členitev: NASLOV se določi v skladu s snovjo. Naslov je dober, če je kratek, jasen, nedvoumen, privlačen in izviren - naj bo nekajbesedni do 4 besede dolg. UVOD naj na kratko definira problem, opiše motiv, namen in naloge za obdelavo problema, postavi hipoteze, naj pove pomen besedila in ga poveže z drugimi obravnavami. JEDRO mora raziskati problematiko, opredeliti pojme, dokazati teze in formulirati sklepe. ZAKLJUČEK odgovori na vprašanja zastavljena v uvodu in raziskana v jedru ter združi analize in spoznanja. SEZNAM LITERATURE vsebuje popis pisnih in ustnih virov. PODPIS AVTORJA naj bo na koncu. Nepodpisanih besedil ne bomo objavljali. Tudi če je besedilo napisano v imenu društva, organizacije, podjetja ali politične stranke mora biti podpisano z imenom odgovorne osebe oziroma imenom osebe, ki je besedilo sestavila. Besedila, ki niso podpisana so avtorstvo uredništva. PRILOGE so fotografije, tabele, grafi ali ilustracije, ki so dodatek k članku in takšen prispevek bo prej pritegnil bralca kot pa golo pisanje brez slikovne opreme. DOLŽINA PRISPEVKA naj bo največ 3.000 znakov (brez presledkov) ali drugače povedano en list A4, pisan z velikostjo črk 12. Prosimo, da prispevke, če imate možnost, pošiljate v elektronski obliki in v standardni pisavi, ki upošteva črkovni nabor slovenske abecede. Če pošljete ali prinesete besedilo na disketi, priložite tudi izpis na papirju. Uredništvo naproša vse stare in nove avtorje, da se držijo zgornjih pravil, saj bodo le tako vsi imeli možnost za objavo svojega prispevka. Veseli bomo izvirnih avtorskih prispevkov, informacij, novic in fotograjih. Uredništvo DRŽAVNO PRVENSTVO POLICIJE V SPRETNOSTNI VOŽNJI Z MOTORNIMI KOLESI Skozi ožino Na 9. državnem prvenstvu policije v spretnostni vožnji z motornimi kolesi, ki je bilo v soboto, 7. junija 2003, na parkirnem prostoru podjetja TIB TRANSPORT v Ilirski Bistrici, so tekmovali policisti motoristi iz prometnih policijskih postaj iz vseh enajstih Policijskih uprav v Sloveniji in Urada za varnost in zaščito Generalne policijske uprave. Kot gostje pa so se tekmovanja udeležili tudi policisti mestne policije iz Trsta. Zmagovalna ekipa letošnjega državnega prvenstva Pred uradnim začetkom prvenstva, ki gaje organizirala Policijska uprave Postojna v sodelovanju z Upravo uniformirane policije Generalne policijske uprave, je bila po ulicah Ilirske Bistrice promocijska vožnja policistov motoristov na službenih vozilih. Prvenstvo je odprl direktor Policijske uprave Postojna Alojz Pavlič, ki je med drugim dejal, da je tekmovanje v spretnostni vožnji za policiste motoriste izjemnega pomena, saj prispeva k boljši usposobljenosti policistov. "Tekmovalci opravljajo delo na področju varnosti v cestnem prometu, pri urejanju prometa pa so bistveno bolj učinkoviti, saj se hitreje in varneje prebijejo na določen kraj. Policisti motoristi s preventivnim delovanjem svoje bogato znanje in izkušnje uspešno prenašajo tudi na druge motoriste v cestnem prometu. ” Tekmovalci so se s službenimi jeklenimi konjički znamke BMW pomerili v vožnji na poligonu, kjer so morali opraviti devet disciplin. Prva je bila osmica, ko je tekmovalec zapeljal skozi ožino v pravokotni prostor, v njem odpeljal dva kroga v obliki številke osem ter zapustil prostor skozi ožino na nasprotni strani vhoda. Tekmovalci so nato prevozili tehtnico, svoje spretnosti pa so preizkusili v vožnji v ostrih zavojih, skozi ožino, slalomu ter vožnji po lestvi, v zaklonu ter vožnji v ovinek. Na koncu pa je sledil še prenos žogice. Tekmovalci, bilo jih je 48, so morali opraviti dve vožnji, v čim krajšem času, s čim manj kazenskimi točkami, ki sojih dobili za različne napake med samo vožnjo. Policisti motoristi so tekmovali v ekipni in posamezni konkurenci. Ekipo so sestavljali štirje tekmovalci in vodja ekipe. Med posamezniki seje najbolje odrezal Rok Mihelčič iz Policijske uprave Ljubljana, drugi je bil Dejan Muhič iz Urada za varnost in zaščito GPU, tretji je bil Tomaž Hafnar iz Policijske uprave Kranj. Tekst in foto www.policija.si VESELJE DO ŽIVLJENJA Izdelavo punčk smo predstavili tudi krajanom Svetega Antona pri Kopru in članom Športnega kluba Mark iz Šempetra pri Gorici. Med svetovalci Združenja za telefonsko pomoč v stiski, se je porodila zamisel o tem, da bi v ljudeh načrtno spodbujali pozitivna doživetja. Tisto kar sami veselega in prijetnega občutimo naj bi delili z drugimi in si tako odpirali pot v življenje in iskanje radosti, ki jih nosimo v sebi. Ideja širjenja pozitivnega se je iz Združenja svetovalcev razširila tudi na različne organizacije in ustanove, ki želijo aktivno delovati in v splošno negativnem ozračju poudarjati pozitivne vrednote. Starost in z njo povezane zdravstvene težave, so za marsikaterega dovolj močan razlog za bojazen in strah pred življenjem v teh letih. Zaposleni v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica, skupaj s stanovalci dokazujemo, da se človek lahko, kljub starosti in splošni onemoglosti, veseli življenja tudi v pozni starosti. Sam in osamljen, brez podpore mlajših težko, s primerno vzpodbudo, spoštljivo pozornostjo in potrpežljivim poslušanjem pa se v ljudeh prebudijo spomini na lepe dogodke iz preteklosti in tudi želje po ponovnem ustvarjanju. Na enem izmed naših vsakodnevnih srečanj smo obudili spomin na otroštvo. Naše stanovalke so se spomnile iger s punčkami, ki so si jih kar same naredile iz živopisanih krpic, ostankov volne in slame. Z ogljem so narisale oči in usta, včasih pa so dodale obrazku svoje punčke še kako pegico, da je bil njej izgled bolj nagajiv. Najlepši trenutek celotnega dogajanja pa je nastopil tedaj, ko je punčka dobila ime. Takrat je resnično oživela in igra se je pričela. Ko je napočil čas počitka so punčke zaspale v košarici in njihove “mame” so se vedno vrtele nekje v bližini. Čas, ko je njihov “otrok” spal so dobro izkoristile. Iz zmesi peska in zemlje so zanje, v pokrovkah škatlic “globina” (pasta za čevlje op.p.), kuhale najboljše juhe in koruzne močnike. Oprale so oblekice in seveda veliko klepetale, kot so to počenjale odrasle ženske. Vse je bilo kot bi bilo resnično. V vlogi namišljenih mam so s svojo punčko izživele želje in pričakovanja. Svojim otrokom so dajale ljubezen in hrano in še marsikaj česar jim njihovi starši, v tistem času, niso mogli dati. In bilo jim je lepo. V slabi uri, ki smo jo preživeli v obujanju spominov na otroštvo, so pod spretnimi rokami naših stanovalk, Angelce, Ivanke, Cvetke in Vide, zaživele štiri čudovite punčke -Marjana, Eva, Tereza in Ana. In njihove “mame” so jih tako nežno držale v rokah, kot bi v svoje naročje ponovno sprejele novorojeno dete.... Za vse udeležence teh srečanj je bila to izjemna izkušnja povezana s spoznanjem, da je človek v vsakem življenjskem obdobju lahko na svoj izviren način ustvarjalen in pozitivno usmerjen. Mira Lenarčič SONET ZA OKOLJE V šestih občinah južne Slovenije (Ilirska Bistrica, Idrija, Logatec, Cerknica, Loška dolina in Bloke) potekajo različne informativne, ozaveščevalne in promocijske dejavnosti za učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE). Agencija za učinkovito rabo energije sofinancira projekt SONET (Sodelovanje Občin in Nevladnih organizacij pri Energetski Trajnosti), ki ga izvaja VITRA Cerknica. Med dnevom Zemlje (22. april) in svetovnim dnevom okolja (05. junij) jena vsaki od šestih OS organizirana enotedenska energetska razstava. Med razstavo energetski svetovalec Bojan Žnidaršič iz ESP Logatec predava o možnostih manjše porabe energije, manjšem obremenjevanju okolja, večjem bivalnem ugodju in občutnih finančnih prihrankih. Prejšni teden so učenci višjih razredov OS Antona Žnideršiča znanja iz fizike, kemije in tehnike nadgradili z praktično uporabnostjo. Bistvo projekta SONET je sinergijsko sodelovanje Države (AURE, MOP), lokalne samouprave, (uprava, vodstva javnih zavodov), šol, podjetij (lastniki, vodstvo, zaposleni, vzdrževalci) nevladnih organizacij in občanov. Pomembna skupina so Občine, ki praviloma vedno plačujejo (pre)veliko porabo energije v vrtcih, šolah, domovih za ostarele, kulturnih domovih in ostalih stavbah. Vsem tem so investicije v URE in OVE izpostavljene kot dobro poslovno priložnost. Na predavanjih za druge ciljne skupine je predstavljena tudi Energetska izkaznica objekta. V aktivnosti se bodo poleti vključili tudi prostovoljci na teh mednarodnih prostovoljnih delovnih taborih (Marof, Čmi Vrh in Brod Moravice). Podjetja bodo začela uvajati energetski management in uporabo sodobnih energetskih tehnologij, lokalne skupnosti pa izrabo lokalnih energetskih virov (predvsem biomasa) in URE v javnih stavbah. V Cerknici poteka študijski krožek Samogradnja sprejemnikov sončne energije, v Postojni pa bo jeseni seminar Energetske zasnove lokalnih skupnosti. Energetski svetovalci iz ESP Ilirska Bistrica, Postojna, Idrija, Logatec, Ribnica in Kočevje brezplačno svetujejo občanom pri dilemah optimalnih energetskih rešitev v individualnih objektih. Vse opisane aktivnosti bodo oktobra predstavljene tudi v Tednu vseživljenjskega učenja. Regionalni razvoj lahko - ob varovanju okolja - v pretežni meri temelji na URE in OVE. Podeželje, kjer živijo tradicionalno previdni prebivalci, potrebuje za razvoj kvalitetne, neodvisne in uporabne informacije. Spodbude iz projekta bodo stereotip (energija je strošek) obrnile v dejstvo, daje URE in OVE predvsem dobra naložba. Le verjemamo lahko, da se bodo rezultati zlili v uspešen energetski SONET, ne pa okoljski Requiem. Pripravil: Bojan Žnidaršič ZAHVALA Spoštovani gospod župan, spoštovani člani občinskega sveta, dragi Bistričani! Na slavnostni seji občinskega sveta, ob prazniku naše občine, sem prejel laskavo občinsko priznanje -zlato plaketo občine Ilirska Bistrica. Javno se zahvaljujem za to priznanje, na katerega sem ponosen. Ob tem naj povem, da sem v teh štiridesetih, petdesetih letih mojega dela imel veliko srečo. Vedno sem namreč delal z izjemnimi in sijajnimi ljudmi v naši občini. Brez njih tudi tega priznanja ne bi bilo. Vsem tem se zahvaljujem za dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. To priznanje delim z njimi. Spisek teh ljudi bi bil zelo dolg. Lahko bi koga tudi pozabil omeniti. Zato naj povem, da so to bili moji kolegi, tovariši, sodelavci in znanci. Sprva tisti na vseh osnovnih šolah v občini, pa številni učenci in učenke, nato kolegi športniki (sprva v TVD Partizan, kasneje v KK Lesonit). Pa pevke in pevci v različnih pevskih društvih in skupinah. Posebej naj poudarim pevce moškega pevskega društva Dragotin Kette, pevke in pevce mešanega pevskega zbora upokojencev, s katerima sem največ delal - z vsakim po 19 let in s katerimi sem preživel veliko lepih dogodkov na vajah, nastopih, koncertih doma in na tujem. Lepo je bilo delati tudi z vodilnimi pri društvu upokojencev v Ilirski Bistrici. In ne nazadnje gre zahvala tudi moji soprogi, ki je imela veliko razumevanje za moje delo na športnem in kulturnem področju. Prav vsem še enkrat lepa hvala! Hvala tudi vsem, ki ste mi na ta ali oni način izrazili čestitke! S spoštovanjem, Dimitrij Grlj v ...rt 60 LET PRAZNIKA MARIJI POMOČNICI Vaščani Dolnjega Zemna so se leta 1943, v času vojnih grozot zaobljubili Mariji Pomočnici, da bo prvo nedeljo po 24. maju praznična procesija, če italijanski okupatorji ne bodo zažgali vasi in pregnali vaščanov. Po maši pred improviziranim oltarjem pred cerkvijo so tudi to nedeljo 25.maja vaščani ter župnik Ilirsko Bistriške župnije g. Bogdan Berce pripravili praznovanje s procesijo od cerkve sv. Mihaela skozi stari del vasi. Mašo je ob somaševanju domačega župnika ter g. Cirila Sorča vodil gospod Zdenko Štmkelj, župnik iz Slivja. Fantje in dekleta, ki so v lanskem letu na Dolnjem Zemnu ponovno obudili Kulturno društvo Grad, so na nekaterih delih vasi postavili bogato okrašene slavoloke s svežim in ročno izdelanim cvetjem in verskimi napisi. Slavoloki so dopolnitev k okrasitvi celotne vasi in poti procesije, ki jo je včasih krasilo predvsem zelenje. Danes je pot okrašena z Marijinimi podobami in drugimi verskimi simboli na oknih hiš ter s posutim cvetjem. Ob letošnjem jubileju - 60.letnici praznika je Kulturno društvo Grad izdalo priložnostne zgibanke, v katerih je opisana tudi druga posebnost procesije: način spremljanja Marijinega kipa, ki ga nosi šest fantov, spremlja pa jih šest deklet istega letnika. Dekleta so oblečena v belo obleko, ki je pripravljena posebej za to priložnost. Okrog pasu imajo ovit sinje moder trak, na rokah bele rokavice, v laseh pa beli nagelj. Fantje so oblečeni v črne obleke z modro kravato, nagelj pa imajo pripet na srajci. Ohranjanje tradicije, izpolnjevanje obljube ter Marijine pesmi so na sončno nedeljo ponovno združile vaščane sedaj že zelo razširjene vasi Dolnji Zemon ob srečanju s sorodniki in znanci iz vse župnije z željo, da bi se ponovno srečali - naslednjič že 61. leto. PS Iliriade____________________ KRZNO, ŽAGE IN VIKTOR PLEMENITI Junij je mesec praznikov. Začne se z občinskim praznikom in konča z dnevom državnosti, kije fraj dan in ga zato bolj obrajtamo. Tukaj pa bomo ubrali obratno pot in (kot postaja v tem kotu že skoraj navada) najprej pogledali po širši domovini in se potem preselili še v Svet pod Snežnikom. Začeli bomo s poslanci, cvetom naše dežele in soljo naše zemlje. Neki dan tako nič hudega sluteč gledam TV (to mi je nekako navada ob prehranjevanju) in zagledam premili obraz Viktorja Plemenitega in še bolj premili obraz brata od Marjana Podobnika, takorekoč Janeza od glave do pete. Aha, si mislim, zdaj pa bo! Levica vs. desnica, aperkat in knock-out. Jok brate! Govorili so namreč o tem, da bi se morali ubog! poslanci upokojiti bolj zgodaj, ker pač no, ker... je iako prav, je rekel Janez. Zmago je to še , ukrepih Povedal je, da poslanci po koncu mandata baje težko dobijo službo, ker jih privoščljivi Slovenci najprej izvolijo, potem pa postrani gledajo, češ, glej ga poslančka (to zadnje je citat, lepo prosim). Poleg tega pa morajo oni na preverbo vsake štiri leta in to je vendar stresno. Ja, je dodal Janez, ljudem se magari to ne bo dopalo, ma nimajo prav. In potem smo gledali največji štrajk v Avstriji, ker folk noče delat 45 let do penzije. In štrajke v Franciji, ker javni uslužbenci nočejo delat 40 let do penzije, kot njihovi sodržavljani v zasebnem sektorju. Angleži označujejo pokojninske sisteme celinske Evrope kot “unsustain-able”, kar v prevodu pomeni, da mlajše generacije penzije ne bodo vidle, pa tudi če jo DeSUS v ustavo zapiše. Potem je eden od naših strokovnjakov (torej je dečko apriori kul, ker pri nas cenimo “stroko” neskončno bolj od “politike”) rekel, da pri nas spremembe pokojninskega sistema ne bodo potrebne tja do konca desetletja. Fantastično! Ker bom jih jaz imel petinšestdeset tam nekje po letu 2035 bom vmes torej videl še kakšne tri ali štiri reforme. In če je ta reforma skinla bodoče penzije za cirka 30 procentov, je izračun jasen. Ampak poslanci, oni pa so druga zgodba. Oni pa naj kar grej o u penzijo po 20 ali 25 letih dela. Zaslužijo si. Tako kot si zaslužijo subvencionirano prehrano in stanovanja, ker imajo ja nizke plače in si ne morejo privoščiti tržnih cen kot vsi drugi ljudje. Tako smo torej v Sloveniji uvedli kastni sistem. Ena stvar je, da obstajajo bogati in revni, druga pa, da obstaja skupina, ki se ima za izvoljene predstavnike ljudstva in niti pod razno noče goltati grenkih pilul, kijih predpisuje svojim podanikom. Sedaj, ko so sindikati javnega sektorja furbasto zahtevali zamrznitev funkcionarskih plač, se ni pozabil najti eden od takih tičkov in reči, da jih sicer bodo, ampak da gre zgolj za simbolni učinek, saj ta prihranek makroekonomsko ne pomeni nič (majhna sugestija: potem pa ga nakažite na moj račun, takšen nič bi mi prav prišel). Izbranci ljudstva bi morali deliti svojo usodo z ljudmi; če morajo ti delati 40 let za penzijo, bi morali poslanci 41. Če se drugim plača uskladi za evropsko inflacijo, bi se moralo njim za 80 % tega. Ah ja, ampak oni po koncu mandata ne morejo dobiti službe. Ubogi. Še sreča, da jih je samo 90 in da vsi drugi nimajo teh težav. In ah ja, oni morajo vsaka štiri leta trepetati, ali bodo še obdržali svoje delo. Res sreča, da imamo vsi ostali službe, kjer ni nevarnosti, da bi izgubili delo. Kajti, če bi tudi dmgi državljani težko dobili službo in se bali, da je ne bi jutri izgubili, bi ta “simbolni” strošek hudičevo narasel. Tako pa moramo poskrbeti samo za teh 90 ubožčkov (zakaj neki se jih vsaka štiri leta potem grebe desetkrat toliko?). In zdaj nekaj povsem drugega ... Prva zgodba: Na BBC-ju so imeli kratko reportažico o malem mestecu na Švedskem, kije šlo sredi devetdesetih let v maloro. Prej so se ukvarjali z živalskim krznom in so lepo živeli, potem pa je ta industrija propadla. Zavladala je huda brezposelnost, mladi so odhajali in bil je jok in stok in škripanje z zobmi. Potem pa nekako (kako, novinar ni pojasnil - je šlo za ekscentričnega milijonarja ali munj enega župana?) mesto znova pride k sebi. Omislijo si “informacijsko avtocesto”, hitro povezavo do interneta za vsakogar in to potem kao ustvari neka silna delovna mesta, število prebivalcev prične znova naraščati in lokalni upokojenci so non stop on-line. Namesto, da bi za rešitev krize zaradi krzna hoteli še več krzna kot se to dogaja nekoliko bolj južno, so poskusili nekaj novega. In to vsi, pazi. In poanta te zgodbe? Švedi NIMAJO ministrstva za informacijsko družbo. Druga zgodba: Tudi vsebuje en angleški medij. Tokrat revijo Economist, ki je priobčila dolg člančič o vroči novi tehnologiji, ki se ji reče wi-fi. To naj bi bila stvar, ki bo totalno obrnila vse skupaj. Nekako so se navezali še na mobilne telefone in se zafantazirali, da vam raje ne bi pravil. Skratka ta wi-fi naj bi bil silno kul in brezžičen in oh in sploh. Moram pa reči, da mi je to, da sem prebral tisti članek prišlo zelo prav, ko sta se pojavila dva Bistrčana in si začela delat ta wi-fi. Uf, lahko sem vsaj poznavalsko kimal. Tako imamo torej pri nas ljudi, ki so povsem na tekočem in pa seveda druge, ki na te stvari gledajo kot na modno muho. Hja, ne vem če se bomo nekega jutra zbudili in rekli, OK, zdaj pa je bilo dovolj, vračamo se nazaj v prejšnje čase. Se mi zdi, da bi morali pri nas namesto pretekle slave, iskati bodoča zelena polja blagostanja (ma bravo, pesniško povedano, samu kaku tu naijest?). Ko me je pred časom kontaktiral eden od perspektivnih (brez heca) turistično orientiranih malih podjetnikov (iliti nekaj podobnega), ki ima tudi sobe pa papco in podobno, češ da bi šel na internet, je pogovor trajal natanko do trenutka, ko se je možakar zavedel, da ta stvar nekaj stane. Izdelava strani, najem strežnika, povezava z internetom (!). Ampak seveda si ni izračunal, da bi se mu zadeva, pravilno zastavljena, povrnila natanko v tednu ali dveh. In poanta te zgodbe? Slovenija IMA ministrstvo za informacijsko družbo. Sicer pa so računalniki itak nebodijihtreba. Z mano je danes kompjutor take delal, daje malo manjkalo, da ga nisem zabrisal sz sedmega štuka. Začelo se je poletje in zato lahko pričakujemo, da se bo nekoliko ohladilo in bo začel padati dež. Tudi novo podnebje ima namreč svoja pravila. Vsem tistim, ki se bojijo kaj bo, ko pride Evropska unija sporočam naslednje: brez strahu, če bi se slučajno imelo kaj za poceniti, bo že Rop davke dvignil. Dejan Ujčič P. S. Tokrat nič o vetrnicah, čeprav bi se v vročini kakšen pošten ventilator kar prilegel. Sicer pa so ti ventilatorji morda prvi sestavni del bodočega bistrškega superračunalnika. Saj se ve, da ima vsak procesor svoj ventilator. In ta procesor bo očitno hudičevo zmogljiv ... SREČANJE KRVODAJALCEV ZAHODNE SLOVENIJE Prijetno okolje gozdne pristave na Mašunu pod Snežnikom je bilo prizorišče velikega druženja krvodajalcev zahodne Slovenije. Območna združenja, ki pokrivajo to področje:Ajdovščina, Idrija, Cerknica, Ilirska Bistrica, Koper, Izola, Logatec, Postojna, Nova Gorica, Vrhnika in Tolmin so ob velikih obletnicah - 140 letnici RK in 50 letnici slovenskega krvodajalstva pripravili druženje krvodajalcev z namenom, da se vsem generacijam krvodajalcev, ki so skozi vseh 50 let stali ob strani Rdečemu križu in omogočali, da seje stroka razvijala v korist človeku, na tak način zahvalijo. Organizatorji so se zavestno odločili, da povabijo medse tiste krvodajalce, ki so teh preteklih 50 let nosili zastavo plemenitosti in niso več aktivni krvodajalci zaradi starosti, bolezni. Njim se pogostokrat premalo posvečamo, ne zato, ker bi nanje pozabili, temveč zato, ker se moramo otepati z drugimi težavami in vedno pogosteje s pomanjkanjem sredstev. Od jutranjih ur je bilo na Mašunu živahno. Zgodaj zjutraj so gostitelji pripravljali in zaljšali prizorišče za sprejem preko 700 krvodajalcev in gostov. Lepo sončno vreme in živahnost prvih obiskovalcev so napovedovali lep dan. In res je bilo tako. V uvodu v slavnostni del je zadonela pesem moškega pevskega zbora Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice. V nadaljevanju pa je zbrane nagovoril župan občine Ilirska Bistrica, gospod Anton Šenkinc. Besedo pa je nato prevzel generalni sekretar RKS, Srečko Zajc, ki je poudaril pomen obeleževanja tako pomembnih mejnikov našega poslanstva. Voditeljica programa, gospa Anica Godnič je zelo čustveno povezovala program z vmesnim zgodovinskim orisom . Po glasbenem vložku je prevzel besedo slavnostni govornik predsednik državnega zbora, gospod Borut Pahor. V nagovoru se je dotaknil preteklih dogodkov v naši organizaciji z željo, da presežemo to moro in si ponovno zagotovimo mesto, ki naši organizaciji tudi gre. Predsednica OZRK II.Bistrica, Nadja Baša, je v imenu gostiteljev pozdravila navzoče in v nekaj besedah predstavila Mašun. Srečanja so se udeležili tudi gostje iz Hrvaške in predstavniki zamejskih krvodajalcev iz Doberdoba, Monfalcona, Fogliana di Redipuglia, Ronchi in Sovodenj, predstavnici Transfuzijsih ustanov iz Ljubljane in Šempetra. Med gosti so bili tudi trije poslanci državnega zbora: Vojko Čeligoj, Igor Štemberger in Ivan Mamič. Pred koncem uradnega dela prireditve je sekretar OZRK Tolmin, Valerij Bizjak prejel zlati znak CZ za dobro in uspešno delo na področju zaščite in reševanja. »Vstajenje Primorske« je zadonela iz grl pevcev MPZ Dragotin Kette in zaključila slovesni del. Po kosilu, ki je sledilo in dobrem razpoloženju, ki so ga spodbujali glasbeniki skupine Plima, j e bilo čutiti, da bo vzdušje res enkratno. Organizatorji so se potrudili za pester spremljevalni program: ples, zabavne igre, športna druženja z vlečenjem vrvi, škrebanjem (balinanje s kamni), balinanje. Najavljene so bile tudi »stave za pršut«, vrtelo se je kolo sreče za lepe nagrade. Še in še.... Samo.... Ploha, kije debelo uro zlivala dež na prizorišče, je žal prezgodaj zaključila druženje. Premočeni in jezni na mokroto smo morali popustiti. Vsi pa smo si klicali nasvidenje na podobnem srečanju prihodnje leto. Območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pomagali pripraviti srečanje, še posebej pa županu občine Il.Bistrica, Banki Koper, TIB Transportu, Plama-Pur, Termoplasti -Piama Zapisala:Nada Čeligoj DOM NA VIDMU BOMO MOGOČE ZBARANTALI Problematika Doma na Vidmu se vleče že več kot eno desetletje. Vsi poizkusi, da bi dom zaživel kot poslovno, upravno in kulturno središče mesta so zaenkrat neslavno propadli. Pravdni postopki se bodo po vsej verjetnosti še nekaj časa vleki, dejstvo pa je, daje država, kot lastnica doma, naredila nekaj ključnih korakov. Najprej je dom pred nekaj leti prepisala iz Ministrstva za različnim kulturniškim dejavnostim. Ta naj bi se več ne prodajal. Servis skupnih služb Vlade, ki vodi za Ministrstvo za kulturo vse navedene postopke, je z Občino v dogovorih za pridobitev stavbnega zemljišča za upravno enoto. Sledili bodo dogovori o možnosti menjave stavbnega zemljišča za del objekta Dom na Vidmu, ki je namenjen kulturniški dejavnosti. Za del, ki bo obrambo na Ministrstvo za kulturo, slednje pa seje odločilo dom prodati. Prodajo Doma na Vidmu v imenu Ministrstva za kulturo vodi Servis skupnih služb Vlade. Prva dražba Doma na Vidmu je bila 16. maja 2003. Izklicna cena je bila 240.000.000,00 SIT. Kandidatov za nakup ni bilo. Po besedah Ministrstva za kulturo, se bo po neuspešni dražbi Dom na Vidmu razdelil na del, ki se bo prodal in na del, ki je namenjen namenjen prodaji je pa zagotovo potrebno naročiti novo cenitev objekta. Takšni in podobni načrti, so bili za Dom na Vidmu predvideni že leta nazaj, pa so se zaradi politično-ekonomskih razlogov izjalovili. Kako bo tokrat bomo še videli. Bolj zanimivo vprašanje pa je, kaj bomo lahko zamenjali za vojašnice v mestu, saj tudi te, nam država zagotovo ne bo dala zastonj. STANISLAV MARSETIČ-TEKAČ, REKREATIVEC PRI 81 LETIH Teka »PRESIHAJOČPIH JEZER« v Petelinjah pri Pivki se je letos prvič udeležil tudi gospod STANISLAV MARSETIČ, stanovalec Doma starejših občanov Ilirska Bistrica. V soboto 31. maja 2003, je bil v kategoriji tekačev starejših nad 65 let, s pretečenimi 15 kilometri poti, naj starejši udeleženec teka na tej prireditvi. Ta dan je postavil tudi osebni rekord, saj je prvič v svoji tekaški karieri, v enem samem zamahu pretekel petnajst kilometrov. Prvič se je tudi udeležil organiziranega teka kot tekmovalec. »To je bilo zame nekaj veličastnega«, mi je še vedno vidno vzhičen pripovedoval. »Čeprav redno treniram, saj tečem trikrat na teden od osem do dvanajst kilometrov, vsak dan telovadim, me je pred tekom v Petelinjah prevzemal občutek notranje napetosti in treme. Presenetila me je tudi tekaška proga. Navajen sem na tek po asfaltu, tu pa je bila proga speljana po kolovoznih poteh in travnikih, tako da sem moral včasih poskočiti kot kozorog... Po 12 kilometrih teka sem doživel osebno krizo. Tu je bila očitna meja mojih tekaških zmogljivosti. Pa se nisem uklonil. V meni se je prebudila istrska trma... Zbral sem vse notranje moči, noge so se poslušno uklonile volji in me ponesle h končnemu cilju, ki se je končal pri 15 kilometrih poti. Doživel sem bučen aplavz gledalcev in veliko pozornost organizatorjev teka v Petelinjah. Hvala vsem, ki ste me vzpodbujali in mi »odkrili« ta tek. Zaradi teka in zaradi vsega kar sem doživel, se počutim izjemno. Že sedaj se veselim naslednjega izziva, če ne prej v Petelinjah na teku leta 2004.« Mira Lenarčič G. Stankotu smo pozorno prisluhnili in z njim podoživeli tek “Petelinjskih jezer" KNEŠKI TEK - VELIKA ŠPORTNO REKREACIJSKA PRIREDITEV 14. junija je Društvo PIŠKOTEK (Prijatelji Informiranja, Športa, Kulture, Okolja, Turizma, Ekologije Knežak) iz Knežaka organiziralo že 5. kneški tek. Prvi tek je bil organiziran v drugem letu delovanja društva (1999) v sklopu prireditev ob 130 letnici tabora na Kalcu, naslednja leta pa je izhodišče teka in prireditveni prostor na Mašunu. Najprej je štartala šolska mladina razporejena v devet starostnih kategorij, na dolžinah prog od 300 do 1500 m. Kljub temu, da so se domače osnovne šole slabo odzvale povabilu organizatorjev, je tekmovalo je kar 93 učenk in učencev. Kar že izkušeni športniki so prišli iz Bovca, Tolmina, Vipave, Hotedršice, Idrije...., vseeno pa je nekaj medalj pripadlo tudi domačinom iz OŠ Knežak. Kot običajno je bil zelo zanimiv tek za najmlajše, ki ga vsako leto pripravijo na travniku pri mašunskem gradu. Predšolska mladina teče na lOOm progi, kot spodbudo pa vsi udeleženci dobijo medalje in napitek, najhitrejši pa še praktične nagrade. Tako je bilo tudi letos in s progo seje spopadlo kar 45 deklic in dečkov, ki so potem ponosno razkazovali prejete medalje. Zaradi različnih najav ure štarta so organizatorji zamaknili štart teka na 12 km za pol ure in ob 13.30 seje na progo podalo 115 pogumnih tekačev, ki se niso ustrašili vročine. Kar 79 od njih redno tekmuje za primorski pokal. Pri tem teku seje organizatorjem sicer zgodil majhen »kiks«, saj je bila takoj za startom smer teka pomanjkljivo označena in kolona tekačev j e krenila na progo ravno v obratni smeri, kar je zmedlo 4 udeležence, ki so odstopili, vsi ostali pa so tudi tako so premagali istih 12 km. Ob koncu so bila podana celo številna mnenja, daje ta smer teka bolj ustrezna. Progo je najhitreje pretekel Dejan Ljubas iz TK Rival Rijeka v času točno 43 minut. Rekord proge tako ostaja pri Boštjanu Horvatu, ki je lani dosegel čas 40.08. V ženski konkurenci je slavila Marinka Lapajne iz Idrije, s časom 53.28. Med tem glavnim tekom so se na progo podali tudi rekreativci (3km) in pohodniki (mašunska gozdna učna pot). Tudi teh je bilo kar 23 in so tako prispevali k množičnosti prireditve in svojemu zdravju. Pred podelitvijo medalj in pokalov so bile med skoraj vse udeležence izžrebane bogate praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji, energijo pa so si lahko nadomestili z okusnim golažem iz gostilne Bolčina in osvežilno pijačo. Tudi tokrat treba pohvaliti zelo hitro obdelavo in objavo rezultatov. Organizatorji so bili sicer pripravljeni na večjo množico tekačev, saj so že lani presegli število 300 (letos 276 aktivnih udeležencev), a so glede na razmere zadovoljni. Kot vedno bodo celotno prireditev v okviru prireditvenega odbora analizirali, a že zdaj obljubljajo, da bo naslednje leto na Mašunu še boljše in lepše. Rezultate tekov si lahko ogledate tudi na spletni strani www.knezak.si Vojko Mihelj LIONSI POMAGALI BENJAMINU Benjamin Škrab z Unca je skoraj povsem slep 10 - letni učenec 3. razreda Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Prošnjo za pomoč pri nabavi računalniške opreme so v Lions klubu Postojna Proteus dobili preko Centra za socialno delo iz Cerknice. 6. junija, so v hotelu Rakov Škocjan Benjaminu nabavljeno opremo tudi podelili. Za akcijo nabave potrebne računalniške opreme so se odločili že jeseni 2002 in v ta namen organizirali 22.11.2002 zelo uspel koncert Slovenskega okteta v Postojnski jami in prodajo novoletnih voščilnic z motivi, ki so jih otroci narisali za njihovo akcijo »Plakat miru« 2002. Ob koncertu se je odzvalo veliko število sponzorjev in donatorjev iz vseh občin, v okviru katerih deluje Lions klub: Postojna, Cerknica, Ilirska Bistrica, Pivka, Bloke in Loška dolina. Tip in obseg opreme so uskladili z Benjaminovim pedagogom z Zavoda za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane, s pedagogi in računalniškimi strokovnjaki iz Centra za slepe in slabovidne iz Škofje Loke ter Centrom za socialno delo Cerknica. Tako so prišli do ustrezne Braillove vrstice in potrebnih računalniških programov. Predaja računalnika je predstavljala zaključek dela v klubskem letu 2002/ 2003. Njihovo tradicionalno akcijo plakat miru pa bodo za to klubsko leto speljali v jeseni. 130 LET ŽELEZNIŠKE PROGE MED PIVKO IN REKO Železniška postaja Ilirska Bistrica (fotografija je nekje iz leta 1930 iz zbirke Vojka Čeligoja) 25. junija 2003 je minilo točno 130 let od odprtja za promet tako imenovane šentpeterske proge od Sv. Petra (današnje Pivke) do Reke. To je bila prva železniška proga, ki je hrvaško primorje in s tem mesto Reka, kot njegovim trgovskim , prometnim in luškim središčem, povezala z zaledjem. Progo je gradilo avstrijsko Društvo južnih železnic in proga med Pivko in Reko je bila odcep avstrijske magistralne proge Dunaj - Trst. Proga je dolga 55,4 km, od tega je 24,5 km teče po slovenskem ozemlju in kar 20 km po območju občine Ilirska Bistrica. Prvi predlogi za gradnjo železnice na našem področju so zabeleženi v začetku 19. stoletja. Madžarski parlament je že leta 1836 načrtoval mrežo železniških prog v zemljah ogrske krone. Med 13 načrtovanih relacij je bila predvidena tudi magistralna železnica Budimpešta -Reka. Hkrati paje to področje zanimalo tudi Avstrijo, pa je del med Pivko in Reko predvidela kot odcep magistralne železnice Dunaj - Trst. Prvi opis omenjene proge je bil objavljen v časopisu Illurisches Blatt , 10. aprila 1849 leta. Obdobje Bachovega absolutizma med leti 1850 in 1860, ni bilo ugodno za načrtovanje železnic na tukajšnjem območju. V tem obdobju so bili na Hrvaškem načrti gradnje železnic reducirani na tri proge: Zidani most -Zagreb - Sisak z odcepom od Zagreba do Karlovca, proga Kaniža - Reka in proga Pivka - Reka. Po obnovi ustavnosti države je leta 1861 hrvaški sabor imenoval posebno komisijo za izgradnjo železnice med Karlovcem in Reko. Leto dni kasneje - 2. avgusta 1862, je na posebni konferenci banovin bil sprejet načrt gradnje železnic, ki ga je 13. aprila 1863, na Dunaju, podpisal tudi cesar Franc Jožef I.. S tem podpisom je bilo odobreno trasiranje omenjene proge z odcepi, ki ga je izvedlo neko belgijsko podjetje za trasiranje. Hkrati s trasiranjem te proge je Društvo južnih železnic prebijalo progo med Pivko in Reko. Ta proge je bila planirana kot odcep avstrijske železniške magistrale Dunaj - Trst, ki je bila za promet odprta leta 1857. Železnica med Pivko in Reko je bila predvidena že leta 1854, trasiranje je začelo še-le 1863 leta, a sama gradnja paje bila zamaknjena v leto 1865. Tudi takrat je bila izgradnja te železnice vprašljiva, saj je bilo to obdobje uvajanja državno-političnega dualizma in Madžarska ni pokazala zanimanja za povezovanje s tem območjem. Tako je tekmovanje z Madžari motiviralo Avstrijce, da čim hitreje spodbudijo gradnjo železnice med Pivko in Reko, v skupni dolžini 55,4 km, z željo, da pridejo do Reke prej kot Madžari. V ta namen, so Avstrijci že 20. maja 1867 priskrbeli finančna sredstva in z zakonom obvezali Društvo južnih železnic, da do konca leta začnejo z izgradnjo. Gradnjo je prevzelo francosko podjetje Gober, Remont, Lewi & Co., ampak ker je bila zaradi težav pri prehajanju težavnega terena, gradnja podražana, je to podjetje kmalu bankrotiralo. Posledica tega j e bila, da je moralo Društvo južnih železnic samo dokončati izgradnjo. Na celotni progi je bilo zgrajenih 6 postaj, 7 postajališč, pet predorov (Narin 189 m, Jaksič 250 m, Prem 313 m, Malo Brdo 628 m in Rukavac 319 m) in 41 čuvajnic. Za vodooskrbo parnih lokomotiv so bile zgrajene 4 vodopostaje v Ilirski Bistrici, Šapjanah, Jurdanih in na Reki ter dve kurilnici na Pivki in Reki. SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Z objavljenima tabelama Vam želimo predstaviti odsotnosti zdravnikov in zobozdravnikov zaradi letnih dopustov v mesecu juliju. Pričakujemo Vaše razumevanje zaradi teh odsotnosti, saj ne dvomimo, da zdravnikom in medicinskim sestram privoščite zaslužen dopust. Kljub majhnemu številu zdravnikov bo vseskozi poskrbljeno za 24 urno nujno medicinsko pomoč in urgentno službo. Prosimo Vas, da tudi sami doprinesete k zmanjšanju obiskov v poletnem času. Seveda pri tem upamo, da bo čim manj nepredvidenih dogodkov, bolečin in bolezni, zaradi katerih bi morali iskati pomoč v Zdravstvenem domu. Tudi mi namreč vsem Vam želimo, da bi na prijetnih počitnicah in lepo preživetih dopustih nabrali veliko nove energije, predvsem pa da bi bili zdravi in brez poškodb ! Kolektiv Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica Dopusti zdravnikov v mesecu juliju I l I 2 | 3 | 4 | S ličil 7 l 8 | 9 ! I« 1111121:13114115116117118119120121 i 22123124125126127128129 S 30131 Splošne ambulante Modic Maksimiljan, dr.med..spec l.ovrič-Kiseliž Sonia.dr.med..spec. Zivčcc-Kalan Gordana, dr.med,,spec. Sterobcrser Anja.dr.mcd. Pejkovič Marija, dr.med. Otroški in Solsld dispanzer jjmajla Ivica, dr.med., spec.ped.____ Kauzlarič Ivan,dr.med., spec.Sol.med. ~T~f | j M [[ M 1T~ E URO Apath-Tolj Tea, dr.med. 1 1 1 q [Z I j i j i i i i i j i OSO Komen Odineja, dr.med.,spec. r L i j OMD Glušič-Ravnič Vanda, dr.med. i r hI&hhhI lerlin Dražen, dr.med!.,spec n ! I 1 1 1 1 I I 1 i 1 1 I I TT Opomba: osenčena polja = dopust Dopusti zobozdravnikov v mesecu juliju Zdravstveni dom _1_ |_2_ ~T _5_ 6 7 JL _9_ ji Ji 12 Ji i± IS Lil m 18 ji ST Spetič Samo, dr.stom. n Kasič Š. Mirjana, dr.stom. Z ■ ..... E .-v3Sž£Bi Sakeišek Kari E n i i i Crnkovič Emil E ■ E ■ i t Mitič Neviia E t Zl Crk Sanda, dr.stom Z jZ^fZp Z! , E E z! žSSSfenlzobozdravnik □ j E r E Z Z n i kakije vič Vlatko,dr.stom. __ i _ L E □ _ __ E E E E E ■mi 21(22 23I24I25I26 osenčena polja = dopust Začetek odseka železnice je bil na najvišji točki v Pivki, na nadmorski višini 579 m. Potem se je le-ta počasi, čez sedem potokov spuščala do Ilirska Bistrice. Od tu se je ponovno dvigovala do predora Malo brdo, kjer je danes meja med hrvaškimi in slovenskimi železnicami, pa do Šapjan (danes mejna postaja med SŽ in Hž), Jurdanov, Matulj pa do Reke, kije na najnižji točki -3,5 m nadmorske višine. V tem času je bilo na progi 6 postaj: Killenberg (Kilovče), Dornegg -Feistritz (Ilirska Bistrica), Sappiane (Šapjane), Jurdani, Mattuglie (Matulji), ki so bili leta 1883 preimenovani v Abbazia - Mattuglie (Opatija - Matulji) in Fiume (Reka). Glede na prvi vozni red je vlak v eni smeri vozil 155 minut. Planirani stroški izgradnje železnice Pivka - Reka, so bili preseženi zaradi nepredvidene konfiguracije tal in so na koncu dosegli vsoto od 27.324.216 forintov. Prekoračen je bil tudi terminski plan izgradnje, saj so progo za promet odprli 25. junija 1873-točno pred 130. leti. Dan prej, je bila svečana prireditev katere so se udeležili visoki državni predstavniki in gosti, med katerimi so bili tudi predstavnik vlade Szlavy, trgovski minister Zichy, minister komunikacij Tisza in direktor MAV-a (Madžarske državne železnice). Goste so sprejeli reški župan Giotta in guverner Geza Szapory. V znak pozdrava so se oglasili tudi topovi s parne fregate Lissa. Organizirana je bila tudi krožna vožnja z ladjami do Volovskega in Opatije, večer pa seje zaključil z ognjemetom. Ta proga je poleg tega, da je ugodno vplivala na razvoj turizma, tudi izjemno pospešila razvoj luškega prometa, ki se je po desetih letih uporabe te proge, lahko primerjal s premetom v tržaški luki. Po prvi svetovni vojni je nadzorstvo nad to železnico prevzela uprava Italijanskih državnih železnic oziroma direkcija v Trstu. Italijani so progo 1936 leta elektrificirali z enosmernim tokom 3.000 V in skladno s tem, so stare parne lokomotive serije 32 zamenjale nove s serije FS 626 italijanske proizvodnje Breda. Tovorni promet j e bil izjemen, tako so na primer leta 1928 prevozili kar 75.458 vagonov tovora. Tudi potniški promet je bil zelo intenziven. Leta 1940 je proti Reki vozilo kar 11 vlakov, od tega tri brza, en potniški in sedem motornih. V drugi smeri pa 9 vlakov, od tega dva brza, en potniški in šest motornih. Za primerjavo pa lahko vzamemo lansko leto, ko pa mimo Šapjan , v obe smeri prepeljalo le 39.844 vagonov, potnikov paje v obe smeri bilo v celotnem lanskem letu le 1.000. Po drugi svetovni vojni je število vlakov zmanjšano na 6 parov. Danes, so med mejama v prometu le-še štirje pari potniških vlakov. Od 1. oktobra 1991 leta s progo Pivka - Reka upravljata dve železniški upravi -Slovenske železnice in Hrvaške železnice, mejna postaja pa je v Šapjanah. Prevzeto po: Željezničar, maj 2003, št. 691 ŽUPAN SPREJEL ODLIČNJAKE , : _____ ~"7—" ■ E" ■ ' Eli ~~ _ - - 1 JMtv ■B ■ ! ! s * n p y 11 23. junija je bil v jedilnici OŠ Antona Žnideršiča slavnostni sprejem za osnovnošolce vseh šol, ki so dosegli odličen uspeh. njihove možnosti za zaposlitev v domačem kraju zaenkrat zelo majhe, upa pa, da se bo stanje v občini spremenilo na bolje. Župan občine g. Anton Šenkinc je v nagovoru učencem zaželel uspešno dijaško in študijsko pot, ter izrazil željo, da se po končanem študiju vrnejo domov, v svoj domači kraj. Poudaril je, da se zaveda, da so Uspešnim osnovnošolcem je podelil knjigo domače pesnice Makse Samse s posvetilom Občine Ilirska Bistrica. Po uradnem delu srečanja, so se učenci in ravnatelji osnovnih šol še prijetno družili. IRBIS cJ.o.o. Koseze 32 o 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 -00-280 05/71-00-281 fax: 05/71-00-285 www.irbis.si info@>irbis.si OBČINA SEŽANA Partizanska c. 4,6210 Sežana MC PODLAGA MLADINSKI CENTER PODLAGA BO V AVGUSTU ZAPRT. T1C SEŽANA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Partizanska c. 63, 6210 Sežana Tei, Fox: 05/7310128 tic.sezana@sioI.net Datum 10. oz. 11.07. Informacije 5. mednarodni festival kitare, Organizatorji: Kosovelov dom — Kobilama Lipica, Sežana, Glasbena matica - Trst, Kobilama Lipica; Poročna Tel: 05/ 739 17 08 dvorana v Lipici______________________________________________ Prireditev KOBILARNA LIPICA 26.-27. 07. 21.-24. 07. PLANINSKO DRUŠTVO SEŽANA Datum 5.-6. 07. 12,- 10. oz. 11.07. 13. 07. Prireditev Informacije Pohod »RDEČI ROB - ŠKOFIČ - KRNSKO JEZERO«; Tel: 041/591 884 Vodnik: Edvin Furlan; Festival kitare. Hotel Klub Lipica (atrij) Kobilama Lipica, Tel: 05/739 17 08 Voden pohod »PLANJAVA«; Vodnik: Frankovič Franetič Tel: 031/ 817 676 Miljam; Voden pohod »PLANINA KUHINJA«; Vodnik: Andrej PD Sežana Bandelj; Tel: 031/ 234 613 Voden pohod »GROFIČKA«; Vodnik: Rojc Bogdan; _________Tel: 041/477 128 PRIREDITVE - JULIJ 2003 MLADIFEST 2003 Že od 1. 1996 poleti potekajo večtedenske prireditve na prostem — pod skupnim imenom Mladifest. VEČ INFORMACIJ BOSTE IZVEDELI IZ POSEBNIH PLAKA TOV SPROTI. ORGANIZATOR: Klub študentov Sežana v sodelovanju z MC Podlaga. Sobota, 12.07. OTVORITEV MLADIFESTA popoldan v športnem parku turnir primorskih klubov v nogometu zvečer v amfiteatru Kos.doma koncert skupine ANA PUPEDAN Nedelja, 13.07. ob 18h delavnica čarovništva (v Vilenici) Miha Ravbar OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE V MC PODLAGA Ponedeljek, 14.07. ko se zmrači... FILMski večer v amfiteatru Kos-doma Torek, 15.07. ko se zmrači.... v amfiteatru Kos.doma Predavanje z diapozitivi Sreda, 16.07. ob 22h v amfiteatru Kos.doma koncert PUDDING FIELDS Četrtek, 17.07. ob 21 h v amfiteatru Kos-doma Gledališka predstava: DI AREJA — Dejmo Stisn’t Teater Petek, 18.07. popoldan v športnem parku turnir primorskih klubov v STRETBALLU zvečer v amfiteatru Kos.doma koncert skupine OKO Ponedeljek, 21.07. ko se zmrači... BONTON 2. DEL V današnjem izredno živahnem utripu življenja velikokrat pozabljamo na nekatere osnovne principe lepega vedenja in se ne zavedamo dovolj posledic, ki jih neupoštevanje takih principov povzroča. Pravila lepega vedenja ljudi ne zavezujejo, pač pa so vrlina kulturnega človeka. Pravila lepega vedenja prav gotovo našega sveta ne prevračajo, pač pa se spreminjajo skupaj z njim, zato jih moramo priznavati in večino tudi sprejeti. KAJ MORATE VEDETI O... ... PREDSTAVLJANJU - Predstavitev je najbolj formalna oblika seznanjanja. - Predstavljeni smo osebi, ki je starejša po letih, dami, višjemu po položaju, ugledu. Pri tem ima starejši gospod prednost pred zelo mlado damo. - Tistemu, ki predstavlja, ne gre zavidati. Poznati mora imena in priimke, naslove, razlike v položajih, starosti. Zadrega je zlasti, če mlajšo damo predstavimo starejši, a slednji ta privilegij ni prav nič všeč. - Kadar ni posrednika, si predstavimo sami. Fraza, kot je “Dovolite, da se vam predstavim” je iz mode. ... SEZNANJANJU - Pri medsebojnem seznanjanju je na vrsti najprej dvojno predstavljanje. Vendar naj da pobudo starejši po letih ali višji po položaju. - Po navadi seznanja posrednik, navadno gostitelj. Če ne pozna vseh imen in priimkov, povabi navzoče, da se sami seznanijo med seboj. - V dobi ženske enakopravnosti tudi ni več tako natančno pomemben vrstni red navajanja imen. Praktično, nezapleteno, a obenem spoštljivo, s primerno prisrčnostjo - tako bo še najbolj prav. Večja sproščenost pri seznanjanju ne pomeni, da ni distance, pravice do zasebnosti vsakogar. ... KOMUNICIRANJU Komuniciranje ima zelo pomembno vlogo. “Kdor jezika špara, ta kruha strada”, pravi ljudski rek. Komuniciranje ni le govorjenje in poslušanje, izmenjj$a ipfcrmacij s sobesednikom, križafijfe mnenj... je tudi govorica telesa j gib cm rok, drže, je govor glavnirtnj orodje in orožje Pomanjkljiv malomarna prepogosta^ žargona, ”' izražanje neuspeh kuMrj go :S"-7totitoaf|J^ka-v> . rastlinice so v vremskih imenujejo medanske | 1% .j - T* V'y> « plasteh dokaj pogoste, plasti, po Kozbam - ■' •’ , -5 še več jih je v kozinskih kozbanske in po z; . V S'. J plasteh, ki so nekoliko P o d s « b o . i „ u v f. - ' J mlajše od vremskih. V podsabotmske. V širši : ' . Jp nekaterih delih vremski moija. Vremske plasti ob cesti med Divačo in Senožečami. Rajko Pavlovec PROMOCIJA POKLICEV IN POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA Neugodne gospodarske razmere, neustrezna poklicna orientacija in padanje natalitete posledično vplivajo, da se vpis v srednje poklicne šole v Sloveniji znižuje ne glede na obliko izobraževanja (šolsko, dualno). Zaradi navedenega dejstva je Strokovni svet RS za poklicno izobraževanje konec novembra 2001 sprejel izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja. Spremenjena izhodišča naj bi se začela izvajati v praksi v šolskem letu akcija promoviranja poklicev in poklicnega izobraževanja prenesla na vse slovenske regije. S tem se bomo bolj približali ciljnim skupinam, katerim je promocija namenjena (učencem, staršem). Aktivnosti bodo razporejene skozi vse leto (razen med počitnicami in dopusti). Izvedba projekta bo vsebinsko prilagojena specifičnim razmeram v regiji. Menimo, da bomo tako dobro prikazali poklicno tradicijo in trende, deficitarne poklice, možnost praktičnega izobraževanja pri delodajalcih in neposreden dostop do zaposlitvenih možnosti. Seveda se bodo določene Po novem se bo promocija izvajala tudi v obrtnih delavnicah. 2004/2005. Bistvena novost, ki jo prinašajo pa je, da v bodoče v Sloveniji ne bo več dveh konkurenčnih oblik poklicnega izobraževanja (dualno, šolsko). Na podlagi navedenih dejstev in izkušenj sedmih realiziranih projektov nastopa na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, je Upravni odbor Obrtne zbornice Slovenije na predlog socialnih partnerjev potrdil spremenjen pristop k promociji poklicev in poklicnega izobraževanja. Tako se bo od septembra dalje široka /a RENAULT W Avtoservis Smrdelj Valter S.P. Bazoviška 44, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-760, fax: 05/71-00-761 'PRODAJA VOZIL RENAULT 'PRODAJA RABLJENIH VOZIL 'PREPIS VOZIL ' NUDIMO KOMPLETNO SERVISNO USLUGO (optika na vseh vozilih, kontrola amortizerjev in zavor, čiščenje zavornega sistema, zamenjava dVtOpIdŠČBV) ' PRODAJA NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME 'AVT0VLEKA ' NUDIMO KLEPARSKE IN LIČARSKE USLUGE 'ZAVAROVANJE VOZIL Zavarovalnica MARIBOR aktivnosti odvijale tudi v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju.V okviru sejma bo organiziran posvet, okrogla miza in tiskovna konferenca na temo izobraževanja, skupna predstavitev partneijev z informativnimi materiali o institucijah in poklicnem izobraževanju ter »borza« ponudbe prostih delovnih mest pri delodajalcih in iskalcih zaposlitve ter možnosti,ki jih ponuja poklicno izobraževanje. Alenka Penko OKULISTIČNA AMBULANTA dr. Mario Ragus Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13° °- 193 0 in torek 7° - 133 0 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14° °- 203 0 in sreda 7° - 133 0 tel. 726 50 04, 726 54 01© TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: ++386(0)5/71-41-920 e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net Od 23. junija obratuje najsodobnejša VULKANIZERSKA DELAVNICA z najugodnejšimi cenami uslug in materijala (avtoplašči, alu platišča ...) OSVtŽIU Pfl St BOSlt IflHKO V DNtVNtM ODRU SLAVNOSTNA SEJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE Občinski praznik občine Ilirska Bistrica je spominski dan na tragedijo naših prvih sedmih požganih vasi in tolikih človeških žrtev davnega, 4. junija 1942. Tudi letos je bila ob prazniku slavnostna seja Občinskega sveta občine Ilirska Bistrica 4. junija v dvorani Doma na Vidmu. Slavnostni govornik je bil župan občine g. Anton Šenkinc, ki je v svojem nagovoru občanom poudaril, da je čas, da Občina Ilirska Bistrica s svojimi človeškimi, gospodarskimi, kulturnimi in naravnimi potenciali ne more in ne sme več pristajati na povprečnost, razvojno zaostajanje in capljanje za drugimi, ko nas v razvoju in rezultatih po vrsti prehitevajo občine z mnogo manj razvojnega potenciala, ampak mora naša občina hitreje pognati svoje razvojno kolesje in se uvrstiti med boljše v regiji, tako da bo z bolj učinkovitim in uspešnim izkoriščanjem razvojnih priložnosti zagotavljala boljše pogoje za razvoj in bivanje tukaj živečih ljudi. Na seji so podelili tudi občinska priznanja, ki so jih za letošnje leto prejeli: ZLATO PLAKETO Občine Ilirska Bistrica je prejel DIMITRIJ GRL J, za dolgoletno, uspešno delo na športnem in kulturnem področju. Predlagatelji so bili Franc Gombač, pevska skupina Vasovalec iz Rečice, Društvo kmečkih žena, Pevska skupina Upanje iz Ilirske Bistrice, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ilirska Bistrica, Cerkveni pevski zbor Jelšane in Aktiv ravnateljev Občine Ilirska Bistrica. Dimitrij Grlj je leta 1962 nastopil službo predmetnega učitelja športne vzgoje in glasbenega pouka na OŠ Kuteževo. Tudi z zborovskim delom je sprva začel na tej osnovi šoli, kjer je vodil otroški in mladinski pevski zbor. Kmalu pa je s somišljeniki ustanovil moški pevski zbor, v katerem so sodelovali pevci iz Podgore. Poklicna pot gaje leta 1966 pripeljala na OŠ Dragotina Ketteja, kjer je ostal vse do svoje upokojitve 1993. Dolga leta je na šoli poučeval telesno vzgojo, sodeloval pri izobraževanju mlajših učiteljev, kot sodelavec pa sodeloval tudi pri izdajanju literature s področja telesne vzgoje. Od leta 1984 do upokojitve pa je deloval kot ravnatelj te šole. Leta 1971 je bil pobudnik organizacije poletne šole v naravi, ki v nadgrajeni in razširjeni obliki deluje še danes. Deloval je tudi kot trener košarkaške sekcije pri ŠD Partizan, ki seje kasneje preimenoval v KK Lesonit. Osvojitev prvenstva v košarki in uvrstitev ekipe v prvo zvezno ligo tedanje Jugoslavije je bil podvig, ki je Ilirsko Bistrico promoviral kot prestolnico košarke v tedanji Republiki Sloveniji. Svojo izjemno življenjsko energijo je razdajal tudi mladim pevcem in pevskim zborom na OŠ Dragotina Ketteja, s katerimi je dosegel izredno dobre rezultate na revijah v primorski regiji. Leta 1971 jepričel voditi moški pevski zbor iz Ilirske Bistrice, ki si je kasneje nadel ime Moški pevski zbor Dragotina Ketteja. S tem zborom je kar devetnajstkrat nastopil na reviji Primorska poje. V nadaljnjih letih je prevzel tudi delo zborovodje Mešanega pevskega zbora upokojencev Ilirska Bistrica, pevske skupine Vasovalec in ženske pevske skupine Upanje, s katerimi je sodeloval na številnih revijah in prireditvah. Dimitrij Grlj je kot pedagoški delavec in zborovodja znal oplemenititi cilje posameznih skupin, poskrbel, da so se spoznavali z bogato zakladnico slovenskih ljudskih in umetnih pesmi ter dvignil pevsko kulturo. Še vedno pa ima dovolj moči, da ureja glasilo upokojencev Jesenski list, sodeluje v uredniškem odboru časopisa Snežnik, kot sodelavec za področje enigmatike in ohranja številne stike s posamezniki in društvi, ki jih je vzpostavil v svojem dolgoletnem in plodnem delovanju. SREBRNO PLAKETO je dobilo DRUŠTVO TABORNIKOV RODU SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV iz Ilirske Bistrice za pomembno vlogo, ki jo ima taborniško gibanje pri vzgoji mladih že 50 let. Predlagatelji so bili Športna zveza Ilirska Bistrica, s podporo Društva Sožitje Ilirska Bistrica, Društva prijateljev mladine Ilirska Bistrica, OŠ Antona Žnideršiča in Občina Ilirska Bistrica - Oddelek za družbene dejavnosti, področja zaščite, reševanja in pomoči ter Območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica. Društvo tabornikov Rod Snežniških ruševcev, je bilo vpisano v register Združenja tabornikov Slovenije, sedaj Zveze tabornikov Slovenije, 17. maja 1953. Taborništvo pa je na Bistriškem pognalo korenine že leto prej, ko so začeli na tedanji nižji gimnaziji nekateri učitelji pod vodstvom ravnatelja Franca Muniha zbirati bistriško mladino in jih navduševati za taborniške ideje. Organizacija, ki letos praznuje 50 let uspešnega delovanja, ni nikoli prenehala delovati, iz leta v leto pa je beležila večje uspehe in vključevala v svoje vrste vse več mladih. Največjo rast je društvo doseglo okoli leta 1980, ko je štelo kar 450 članov. V letošnjem jubilejnem letu je to število prepolovljeno, predvsem zaradi številnih drugih interesnih dejavnosti, ki so danes mladim na voljo. V 50. letih je bilo v društvo vključenih več kot 5.000 mladih članov, organizacija pa je bila in je predvsem vzgojna, saj svoje člane usmerja za življenje v naravi in spoštovanje domoljubnih vrednot. S svojimi aktivnostmi doma in po Sloveniji, največja akcija je bila organizacija 8. izleta slovenskih tabornikov leta 1981, nekdaj po Jugoslaviji in vse bolj tudi po svetu, je bistriški rod dokazal, da je zelo uspešno organizirano in aktivno dmštvo. V dolgih letih obstoja je rod organiziral 52 letnih taborjenj in 34 zimovanj, kar je še posebej pomembno za petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je velika večina bistriških otrok videla morje le s taborniki. Društvo je tudi pomemben člen v sistemu Civilne zaščite, saj ima opremo in usposobljeno intervencijsko skupino s pripravo in organizacijo tabora v primeru elementarnih nesreč. BRONASTO PLAKETO Občine Ilirska Bistrica so podelili Kulturnemu društvu Alojzij Mihelič iz Harij za uspešno delovanje na kulturnem področju. Predlagatelj je bil Janko Poklar. Začetki Kulturnega društva iz Harij segajo v leto 1980. V okviru dmštva delujejo štiri aktivne skupine: Mešani pevski zbor, ki sodeluje na vseh prireditvah v krajevni skupnosti in tudi izven, nastopa na reviji Primorska poje, že dvakrat zapored je organiziral revijo pevskih zborov v Podgradu in obudil praznovanje krajevnega praznika. Uredniški odbor Harijske novice, ki vsako leto na dan sv. Štefana izda svoje glasilo ter Etno skupina, ki ohranja stare navade. Vsekakor pa si bomo kulturno društvo zapomnili po izredni predstavi »Kri nej uoda«, ki so jo odigrali harijski naturščiki, z glavno igralko in režiserko Jadranko Boštjančič. Igraje bila zelo odmevna, saj so jo devetkrat uprizorili v Ilirski Bistrici, dvakrat v Hrpeljah, enkrat v Dekanih; dele igre pa za Radio 94, kabelsko televizijo iz Postojne in nacionalni radio. Predstavljeni so bili tudi na slovenskem radiu v Avstraliji. Dokazali so, da z veliko dobre volje, delom in požrtvovalnostjo nastanejo stvari, ki so v veselje vsem, ki si želijo kulturne sprostitve in prijetnih doživetij. SPOMINSKO PLAKETO je prejela Osnovna šola Dragotina Ketteja za 40 letno uspešno in ustvarjalno delo na področju osnovnošolskega izobraževanja. Predlagatelj je bil Aktiv ravnateljev Občine Ilirska Bistrica. Letos septembra bo minilo štirideset let, odkar je OŠ Dragotina Ketteja odprla svoja nova šolska vrata in dobila ime po domačem pesniku, modernistu Dragotinu Ketteju. Šola nadaljuje bogato in uspešno tradicijo nekdanje Ljudske šole v Trnovem, kije bila ustanovljena 11. julija 1814. V šolskem letu 1963/ 1964 je bil v osnovni šoli organiziran tudi oddelek gimnazije, ki je bil pedagoško vezan na Gimnazijo v Postojni. OŠ Dragotina Ketteja, kot javni vzgojnoizobraževalni zavod, ki opravlja v skladu z zakonom obvezno osnovno izobraževanje, z vztrajnim in uspešnim delom zagotavlja dobre osnove za kvalitetno delo učencev, ki so ji zaupani. Šolski kolektiv si prizadeva držati korak s časom in ustvarjati pogoje za optimalen razvoj otrokovih sposobnosti tako v okviru obveznega programa, kot tudi neobveznega, ki pa je toliko bolj prilagojen potrebam, interesom in željam otrok. Poseben poudarek v zadnjih letih namenjajo razvojnim projektom, ki v svoji interdisciplinarni zasnovi tvorijo celosten strokovni razvoj vzgojnoizobra-ževalnega področja na šoli in ustvarjajo pogoje za devetletno osnovno šolo. Učenci in delavci šole so ponosni na dosežke, ki se že vrsto let kažejo v visokih uvrstitvah učencev na vseh predmetnih področjih. SPOMLNSKO LISTINO Občine Ilirska Bistrica so podelili patru Ivanu Tomažiču, rojenemu 17.6.1919 na Pre-garjah, kot dobrotniku pri ohranjanju kulturne dediščine. Predlagatelj je bil Župnijski urad Pregarje. Ivan Tomažič jez dvanajstimi leti odšel na šolanje v Italijo. Po končani gimnaziji je stopil v red klarentincev. Leta 1943 je bil v Španiji posvečen v duhovnika. Tako pater Tomažič v letošnjem letu obhaja lep jubilej, biserno mašo ob 60 letnici duhovništva. V Španiji je dve leti tudi poučeval, nato pa je sledila šestletna služba v Rimu. Leta 1953 je bil premeščen na Dunaj, kjer živi in dela še danes. Pater Ivan Tomažič je velik dobrotnik za vasi Pregarje, Gabrk in Tatre. Z njegovo pomočjo se je na Pregarjah uredilo vaški kal, prenovilo župnijsko cerkev sv. Lovrenca, nabavilo nove orgle in klopi. Pri obnovi cerkve je pomagal tudi na Gabrku in Tatrah. Slovenijo in tudi naše kraje je naredil prepoznavne z raziskavami zgodovine Slovencev, kjer trdi, da so Veneti naši predniki. 0 tem je napisal tudi veliko razprav, prispevkov in komentarjev. Razprave različnih avtorjev je zbral, uredil in izdal v zbornikih, med katerimi naj omenimo: Z Veneti v novi čas, Etruščani in Veneti, V nova slovenska obzorja z Veneti v Evropi 2000. 15.1 1.1966 so na Dunaju odprli študentski dom Korotan, ki ga je zgradil pater Tomažič. Deset let kasneje pa še študentski dom, ki gaje poimenoval Koper. Oba domova sta predvsem namenjena slovenskim študentom. Pater Tomažič je tudi zelo človekoljuben, saj že vrsto let dela v bolnišnici na Dunaju. Dobitnikom priznanj iskreno čestitamo VrTtinv ' Poslovno stanovanjski objekt POLJANE + Poslovno stanovanjski objekt RIBNIK ♦ Poslovno trgovski objekt PRIMORKA Na voljo samo še nekaj poslovnih prostorov in stanovanj po izjemno ugodnih cenah. |_ |_, Pohitite! H m • m | 05/36 90 343 + 36 90 351 primorje www.primorje.si V v v v \z EKO SOLA NA OS ANTONA ŽNIDERŠIČA Ob svetovnem dnevu okolja, S.junija, je v Cankarjev domu potekala slavnostna podelitev mednarodnega priznanja - zelena ekozastave najuspešnejšim slovenskim ekošolam, ki so vključene v mednarodni proj ekt EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA. Prireditev j e potekala pod skupnim geslom DAJMO ŽIVLJENJU ŽIVLJENJE. Po bogatem kulturnem programu je nacionalna koordinatorka prof. Nada Pavšer predstavila dejavnosti slovenskih eko šol. Projekt so v nagovorih podprli in pohvalili evropski veleposlanik v Sloveniji g. Fouere, evropski koordinator vseh ekošol, g. Santos ter minister za okolje, prostor in energijo, mag. Janez Kopač. Naša šola sodeluje v projektu že sedmo leto. Zelena ekozastava plapola pred šolo že 5 let, kar pomeni, da uspešno uresničujemo korake na področju okoljske vzgoje, ki vzpodbuja mlade k ustvarjalnosti in skrbi za okolje. Letos smo začeli ločeno zbirati odpadke ter zmanjševati volumen odpadne embalaže (tetrapak, jogurtovi lončki). Komunalno podjetje je pred šolo postavilo različne zabojnike, ekološki otok, za ločeno zbiranje odpadkov. Kljub začetni vnemi in dobri volja spoznavamo, da bo potrebno še veliko časa, ko bo ločevanje odpadkov ter odgovorno ravnanje z odpadno embalažo za vsakega izmed nas nekaj samo po sebi umevnega. Mladi ekošolarji, člani biološko-ekološkega krožka, so bili v tem šolskem letu povabljeni v Državni svet. V okviru projekta Državni svet mladih smo decembra predstavili dejavnosti EKO ŠOLE, v spomladanskem času pa smo za predstavitev izbrali biotsko pestrost Slovenije in sicer problem zaraščanja suhih travnikov. V avli Državnega sveta smo ob tej priložnosti postavili fotografsko na temo Biotska pestrost suhih travnikov. Naši učenci so se pomerili v EKO KVIZU: Raziskovanje okolja Evrope, in sicer na temo Gozdovi. Šolska prvakinja je postala Eva Raspor iz 5.b. razreda. Eva seje 23.4.2003 udeležila državnega tekmovanja v Puconcih v Prekmurju. Tudi tam se je odlično izkazala. Med 86 sodelujočimi tekmovalci je pokazala odlično znanje. Zasedla je prvo mesto in postala državna prvakinja. Priznanje je Eva prejela S.junija v Cankarjevem domu, za kar ji iskreno čestitamo. Ob peti podelitvi eko zastav je bila tudi šola nagrajena s posebnim evropskih certifikatom. Uspehov se veselimo, hkrati pa nas obvezujejo, da moramo mlade tudi v prihodnosti okoljsko osveščati. Le okoljsko osveščene osebnosti bodo znale in zmogle uresničiti cilje trajnostnega razvoja življenjskega okolja. Koordinatorice EKO ŠOLE OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA IL.BISTRICA Nada Šircelj, Mirajm Vrh, Damijana Čekada TABOR MLADINSKIH DELAVNIC 31.5.2003 in 1.6.2003 smo imeli delavničarji dvodnevni tabor Mladinskih delavnic v Črnem dolu. Postavili smo velik šotor v katerem »naj bi spali«. Igrali smo nogomet, karte, badbintom,... Nabrali smo drva za kres, ki smo ga zakurili zvečer. Po skupinah smo pripravili zabavni večer. Igrali smo na kitaro in prepevali ob ognju. Izbrali smo miss in mistra tabora ter njune spremljevalce in spremljevalke. Risali smo tudi romantične risbe in tri najboljše nagradili. Veliko smo se smejali in zabavali. Skratka, imeli smo se lepo. delavničarji in delavničarke 7. razreda OŠ Antona Žnideršiča Novosti iz naše knjižnice KNJIŽNE NOVOSTI 1. GROSMAN, Meta. Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 2. VIČIČ, Vlasta (ur.). Stopetdeset in en naslov : 1990-2002 : bibliografija Znanstvenega in publicističnega središča. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 2002. 3. RUGGENINI, Mario. Odsotni Bog : filozofija in izkustvo božjega, (Nova Znamenja, 5). Maribor: Litera, 2003. 4. ST. JAMES, Elaine. Preprosto je boljše II: 100 nasvetov, kako pridobimo notranji mir in duhovno ravnovesje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 5. THORPE, Scott. Vsak je lahko Einstein : kršite pravila in odkrijte svojo skrito genialnost!. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 6. VENTRELLA, Scott W.. Moč pozitivnega mišljenja za poslovneže : deset napotkov za najboljše rezultate. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 7. Izreki svetih starcev = Apophthegmata hagion geronton: abecedna zbirka, (Zbirka Cerkveni očetje, 11). Celje: Mohorjeva dražba, 2002. 8. DOLENC, Bogdan, LAH, Avguštin, SORČ, Ciril, ŠTRUKELJ, Anton, TURNŠEK, Marjan. Priročnik dogmatične teologije. Ljubljana: Družina, 2003 9. BRAGUE, Remi. Evropa, rimska pot. Celje: Mohorjeva dražba, 2003. 10. CERAR, Miro, FRANCA, Valentina. Kako študirati pravo. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2002 11. BAHOVEC, Tina (ur.). Eliten und Natiomverdung : die Rolle der Eliten bei der Nationalisierung der Karntner Slovenen = Elite in narodovanje : vloga elit pri narodovanju koroških Slovencev, (Unbegrenzte Geschichte, Bd. = zv. 10. Klagenfurt; Laibach; Wien: Hermagoras = Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva, 2003. 12. KIVOSAKI, Robert T„ LECHTER, Sharon L.. Upokojite se mladi in bogati : kako hitro obogateti in za vedno ostati mlad. Ljubljana: Lisac & Lisac, 2003. 13. KOBOLT, Alenka. Zdej smo od tu - a smo še čefuiji?. 1. izd. Ljubljana: 2002 14. KRAJNC, Ana. Metode izobraževanja odraslih : andragoška didaktika. L natis. Ljubljana: Delavska enotnost, 1979. 15. MILOŠEVIČ-ARNOLD, Vida, POŠTRAK, Milko. Uvod v socialno delo, (Knjižna zbirka Scripta). Ljubljana: Študentska založba, 2003. 16. RIJAVEC, Vesna. Civilno izvršilno pravo. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2003. 17. JUREN, Peter (ur.). Zakon o plačilnem prometu (ZPlaP) : (neuradno prečiščeno besedilo), in Izvršilni predpisi. L natis. Ljubljana: GV založba, 2003. 18. Spremljanje pridruževanja EU, Korupcija in protikorupcijski ukrepi v Sloveniji, (EU accession monitoring program). Budapest: Open Society Institute, 2002 19. PUŠNIK, Mojca, TURK ŠKRABA, Mira (ur.). Vloga šole pri zmanjševanju nasilja : priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje, (Modeli delovanja, Spodbudno vzgojno-učno okolje). 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2003. 20. VODUŠEK STARIČ, Jerca. Slovenski špijoni in SOE : 1938-1942. Ljubljana: samozal., 2002 21. DOLENC, Mate. Morski portreti : o ribah, rakih, školjkah in drugih rečeh. Ljubljana: Pisanica, 2003. 22. PEČEK, Andreja (ur.). 120 vprašanj in odgovorov o naravi: 8-12 let. Ljubljana: Mladinska knjiga, cop. 2003. 23. PEČEK, Andreja (ur.). 120 vprašanj in odgovorov o živalih: 8-12 let. Ljubljana: Mladinska knjiga, cop. 2003 24. GOLJAT, Andrej. Potice. Ljubljana: Kmečki glas, 2003. 25. GORIŠEK, Karmen, TRATNIK, Gorazd. Sprostitev moči zaposlenih -priložnost za poslovni uspeh : vodič za mala in srednje velika podjetja. Ljubljana: Slovenski institut za kakovost in meroslovje, 2003. 26. HELLER, Rachelle S., HELLER, Richard F.. Duhovna pomoč pri zasvojenosti z ogljikovimi hidrati : kako prevzeti nadzor nad svojim življenjem in telesno težo. Maribor: Rotiš, 2003 27. Jedi z manj maščobe, (Hitro in okusno). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003 28. Mesne jedi, (Hitro in okusno). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 29. 50 idej, Sicilijanska kuhinja, (Dobra kuhinja). Ljubljana: Delo revije: Pisanica, 2003 30. SIMONI, Eva. Biološki vrt : naravne tehnike : bohoten vrt ob spoštovanju narave, (Rože & vrt). Ljubljana: Delo revije: Pisanica, 2003. Letos smo osnovne šole v občini skupaj s Športno zvezo Ilirska Bistrica že četrto leto zapored organizirale letovanje sedemletnikov, natančneje učencev prvega razreda devetletke šestih osnovnih šol in malošolarjev z OŠ Jelšane. Letovanje smo organizirali na Debelem rtiču in se gaje udeležilo 81 otrok. Program letovanja je v prvi vrsti namenjen plavalnemu opismenjevanju in je del nacionalnega programa Naučimo se plavati v okviru športnega programa Zlati sonček. Tečaj plavanja je zajemal predvsem prilagajanje na vodo in osvojitev bronastega, srebrnega in zlatega konjička. Velika večina otrok je osvojila vsaj bronastega konjička, kar osem otrok pa tudi zlatega, kar pomeni, da preplavajo 25 metrov s poljubno tehniko. Poleg tečaja plavanja so otroci v okviru delavnic naravoslovja raziskovali morsko obalo, rastlinstvo in živali ob obali, se učili taborniških veščin in bili športno aktivni. Posebno doživetje je bila vožnja z ladjo do Kopra, kjer so si ogledali mesto in si privoščili sladoled. Ni manjkalo niti večerne zabave, saj so gostitelji, Mladinsko zdravilišče Debeli rtič, vsak večer organizirali ples, športne igre ali ogled filma. Da je bilo štiridnevno bivanje na Debelem rtiču res prijetno, gre zasluga tudi lepemu sončnemu vremenu, saj smo za učenje plavanja uporabljali izključno zunanje bazene, ki otrokom nudijo obilo užitkov in lažje učenje plavanja. Karmen Šepec Osnovna šola Antona Žnideršiča MLADINSKE DELAVNICE Center za socialno delo Ilirska Bistrica je tudi letos na osnovnih šolah v naši občini izvajal projekt Mladinske delavnice. To je preventivni program, kije namenjen učencem sedmih in osmih razredom osnovne šole.Usmerjen je v iskanje pravih rešitev za probleme s katerimi se soočajo, sprejemanje sebe in drugih, učenje življenjskih veščin, pravočasno informiranje glede narkomanije, alkoholizma,... Mladostniki se za program odločajo prostovoljno. Da so Zato v decembru mesecu organiziramo prednovoletni ples za vse delavničarke in delavničarje. Namenjen je zdravemu načinu zabave in medsebojnemu spoznavanju. Po novoletnih počitnicah pridno nadaljujemo z delom in takoj je tukaj pomlad, ko vsi začnemo misliti na tabor, ki ga vsako leto organiziramo za konec Mladinskih delavnic v tekočem šolskem letu. Tudi letos ni šlo brez njega. Izvedli smo ga v Črnem dolu 31.5.2003 in 1.6.2003. Udeležilo se ga je 38 delavničarjev in delavničark. Z delavnice sprejeli in se odločili, da na tak način zapolnijo svoj prosti čas se kaže v tem, da k programu pristopi vsako leto več učencev. Srečujemo se enkrat tedensko po dve šolski uri skozi celo šolsko leto. Skupaj se pogovarjamo, pišemo, rišemo na teme, ki so blizu njihovemu starostnemu obdobju, pa tudi smeha in zabave ne manjka. Ker je leto dolgo, včasih potrebujemo kakšno spremembo. njimi smo bili štirje mentorji. Preživeli smo dva čudovita dneva polna smeha, iger, petja, nogometa, drugih športnih iger in še mnogo drugega. Ko smo se morali ločiti, smo bili kar malo žalostni, da se moramo tako hitro raziti, saj so se med mnogimi stkala nova prijateljstva. A vsi skupaj upamo, da se, če ne prej znova srečamo v novem šolskem letu. Petra Rutar Boštjančič Inštruktorica MD PRVIČ ANGLEŠČINA Učenci 1. razreda devetletnega programa osnovne šole Podgora Kuteževo so se v letošnjem letu prvič seznanjali z angleškim jezikom. Ob prvih korakih v tuj jezik so se naučili kar nekaj besed in pesmic. I. Hrvatin , OŠ Podgora Kuteževo ZMAGOVALCI SMO VSI Na osnovni šoli Podgora že vrsto let skrbimo za svojo ožjo in širšo okolico. S številnimi delovnimi akcijami prispevamo k zmanjševanju onesnaževanja v naših krajih, kar je tudi eden izmed ciljev, ki jih kot člani mreže slovenskih Zdravih šol uresničujemo. Posebno pozornost smo letošnje šolsko leto namenili zbiranju starega papirja. O jesenski in pomladanski akciji smo obvestili tudi krajane KS Kuteževo in Zabiče, ki so sodelovali z učenci naše šole. Razred Skupaj kg Povprečje v razredu Zmagovalci v razredu kg Mesto VVE +lr. 155.5 - Lan Timotej Ličan 41 2.r.d,-L 2.r. 931,5 103.5 Rok Jagodnik 434 i. 3.r. + 4. r. 192 21,3 Matej Jaksetič 98.5 5. razred 1133,5 125.9 Darja Celin 303 n. Tomaž Volk 219 III. 6. razred 290 32.2 Saša Štefančič 83 7.razred 526,5 47.8 Jan Logar 197 8. razred 583 97,1 Blaž Jaksetič 144 Sola 131 - - - SKOPAJ 4010 8317 kg starega papirja je končni seštevek obeh akcij, v kateri smo najboljšim učencem podelili tudi praktične nagrade. V jesenski akciji je zmagal učenec Leon Goropečnik (520 kg), v pomladanski pa učenec Rok Jagodnik (434 kg). Izkupiček akcije smo namenili pokritju stroškov napitkov, za nakup fotokopirnega papirja (namesto prispevka staršev) in nakupu igrač za otroke iz vrtca Podgora. Poleg naštetih koristi smo zagotovo ohranili pri življenju tudi nekaj dreves, kar je zagotovo naj večji izkupiček naše akcije. Pa še nekaj; zmagali smo vsi, ki smo v akciji sodelovali! Vodja akcije: Vanja Pijan KAJ SMO POČELI POD ZELENO ZASTAVO Šolsko leto se bliža koncu. Na naši šoli se veselimo, da smo z marljivim delom ponovno potrdili eko zastavo, pridobili certifikat za leto 2003 in tako nadaljujemo z delom v veliki družini eko šol v Evropi. Tudi prihodnje šolsko leto bo pred šolo plapolala zelena zastava, saj smo planirane cilje v celoti uresničili. Skrbimo za čisto in urejeno šolo in šolsko okolico, sodelujemo v celoletnem projektu Energija v mestu Ilirska Bistrica in skrbimo za naše spletne strani. Največjo pozornost pa smo letos posvetili ločenemu zbiranju odpadkov: papirja, bioodpadkov in baterij. Celo šolsko leto smo zbirali prazne baterijske vložke in jih nabrali kar 9446 kosov. Za odvoz in ustrezno uničenje teh nevarnih odpadkov so poskrbeli na Komunalnem podjetju Ilirska Bistrica. Učenci nekaterih razrednih skupnosti so izdelali zanimive izdelke iz odpadnih materialov. Trudili se bomo tudi prihodnje šolsko leto, saj želimo ostati v družbi evropskih eko šol. Koordinatorke eko šole na OŠ Dragotina Ketteja »SONCE SE SMEJE« “Sonce se smeje” je naslov prireditve za vse predšolske otroke iz občine. Na pobudo sveta staršev je bistriški vrtec lani ob istem času organiziral podobno prireditev. Nova organiziranost svetovalnih služb in s tem večja povezanost institucij sta ponudila možnost za izvedbo večje in bolj zahtevne prireditve za najmlajše. K sodelovanju smo pritegnili vzgojiteljice iz vseh občinskih vrtcev. Z njimi so bili povabljeni otroci s svojimi starši. Poskrbeli smo, da so preživeli prijetno in ustvarjalno popoldne v senci grmičkov trnovskega vrtca. Poleg druženja smo želeli odpreti vrata vrtca otrokom, ki niso vključeni v organizirano varstvo, in ponuditi nekaj več otrokom iz okoliških vasi. V gosteh smo imeli frizerja in frizerko, ki sta urejala otroške glave po najnovejši spomladanski modi. Priznani gojitelj in ljubitelj živali Goran Kinkelaje pripeljal nekaj svojih mladih ljubljenčkov (mlade goske, kosmate kokoške, prepelice), božali smo Ščapove zajčke. Novodobni otroci so bili domačih živali res veseli. Izdelovali so še vetrnice, ropotulje, polžke na slamici, majhne lutke in strahce, piščalke, gosenice, rožice, ogrlice, barvali črke in sestavili svoje ime. Na voljo je bil računalnik, gora kock in mali ritmični instrumenti. V hiši Muce copatarice so si lahko sešili copatke, najmlajši - kobacaji, so varno raziskovali v kotičku za najmlajše, starejši pa so lahko po mili volji rili in ustvarjali v peskovniku. Miha, učitelj plesne šole Metropola, je v ritmu zavrtel otroke in nekaj staršev. Doživet, a nekoliko manj atraktiven je bil nastop igralke Mojce in Kaličopka. NA 1/NiNSKEM 'ZLETU : rejsno sekalo smo se odpravili na.planinski../.zfer na ■jure , Z avtobusom mo se peljali do konca alsvalvircm cede,..Jam smo iziopih iz adokusa ...h nadaljevani pd pes prdi kavernam, ed pdjo smo prepevali in občudovali naravo,Ko smo prispeli do kavern smo vzeli luč in se postavili v vrsh in si ocjledaii bverno.^feš m Janov oče sfei nam. med samim cpledom razložila zakaj so lile zgrajene kaverne. Ko smo si ogledali kaverne smo oM na vrn nrioa, lam srn pmal/cal' in se odpočiti.litem smo se odpravili prali avlokmu.Naio smo z aviokisom odšli domov idilo nam je zelo lepo. v , Knsljna j!osar) Z.b Ob r\nfona Žnideršiča Ob zaključku pouka v šolskem letu 2002/03 se v imenu otrok in delavcev VVE in OŠ Podgora ZAHVALJUJEM vsem posameznikom, društvom, organizacijam in sponzorjem za izkazano pomoč. Še posebej se zahvaljujemo staršem naših otrok za njihovo pomoč pri izvajanju dejavnosti in sodelovanje med šolskim letom. Prepričan sem, da tudi v prihodnje lahko računamo na vašo podporo. Kuteževo, 20. 6. 2003 Ravnatelj: Milan Dekleva, univ.dipl.pedagog \_________—_____________________________________J Ves čas je otroški živ-žav spremljala glasba, rumeno plešoče Sonce pa je nadomestilo pravega, ki se je tisto popoldne zavilo v oblake. Vrtec je na svoji trati nudil izpolnjevanje otroške domišljije in želja. Manjkal je le sladoled, za starše pa kaj pečenega na žaru (to bomo planirali za prihodnje srečanje). Starši, ki so imeli priložnost druženja in medsebojnega klepeta, so bili navdušeni. Prosili so za skorajšnjo ponovitev prireditve. Ob koncu naj se zahvalimo našim domačim donatorjem za pomoč pri izvedbi. Brez njihovih prispevkov ne bi izpeljati tako zasnovane prireditve. Veseli smo bili vsakega prispevka. DONATORJI: Banka Koper - PE Ilirska Bistrica Grafični atelje Zejnulovič Alma Stanovanjska d.o.o., Dolgan Nedeljko Župan Anton Šenkinc Belin d.o.o., Pekarna »Slava« Lesonit, Grafična delavnica Bor Trgovina Kosič, Pangos Stanislav Elektro Skok, Novi svet Primorje, enota Ilirska Bistrica, Kmetec Silvo, Frizerski salon Mitja, Zavarovalnica Triglav, Kinkela Goran, Pošta Slovenije, PE Koper Darinka Dekleva Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski • časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300.00SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40. 5250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320. fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ali ga-commerce@ siol. net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GAflorrimsrce" d.o.o. Bazoviška 40. 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič ' Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs. Vladimir Čeligoj. Dimitrij Grlj. Maksimiljan Modic. Ksenija Montani. Jožko Stegu. Ivica Smajla. Jožef Šlenc, Igor Štemberger. Heda Vidmar. Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje. Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 347. mk INVALIDI NA BOČU “ČE SI MODER, BODI KOT ČEBELA” ČEBELARSKI UČITELJ - ANTON JANŠA SLOVENSKI ČEBELARJI SO PRVIČ PRAZNOVALI SVOJ PRAZNIK 14. junija je Društvo invalidov Ilirska Bistrica organiziralo izlet na Boč. Z avtobusom smo se odpeljali proti prelepi deželi Štajerski. Slikovita pokrajina je vabila naše vedoželjne poglede. Na Boču je potekalo srečanje invalidov iz različnih krajev Slovenije. Namenjeno je bilo obeležju letošnjega Evropskega leta invalidov, ki poteka pod geslom: «Živimo, delajmo in ustvarjajmo skupaj«. Ob živahni glasbi, petju, tomboli in druženju smo uživali v naravi. Naši najbolj pogumni člani so osvojili vrh Boča (980 m). Pot nas je vodila proti Rogatcu. Ogledali srno si muzej v naravi. V dolini Donačke gore stojijo stoletne slamnate stavbe, spomeniki kulturne in materialne dediščine pokrajine. Stara kmečka hiša, s svojo notranjostjo, predmeti in pripomočki, gospodarska poslopja z orodjem in kovačnico nas je vrnila v čase, ki so že davno minili. Kljub vročini so nas etnološke vsebine zelo pritegnile. Pot smo nadaljevali proti Rogaški Slatini, ki z večstoletno tradicijo sodi med starejša in pomembnejša zdravilišča v Sloveniji. Ob ogledu Zdraviliškega doma, Styrie, Donata, Save, Po dolgem času smo se zbrale na odlični lokaciji, nazdravile vsemu dobremu, kar se nam je dogodilo, in temu, kar nas še čaka! Občni zbor je potekal zbrano, ko smo kontrolirale stanje v blagajni. Ni slabo, če si vajen minusa! Še bolj spoštljiva tišina je nastopila, ko je za besedo prosila naša vodja, prof. Irena Rep. Povedala je, da je zadovoljna z nami, vendar jo še vedno moti naša (ne)disciplina. Tačas smo vse prisotne zrle v svoja lepa kolena. Nakar je, kot vedno, pristopila predsednica Lenčka Penko Šajn in zagovarjala prisotne članice z dejstvom, da je »druženje« v Resi ena njenih temeljnih nalog. Vodja je trdno stala na svojih strokovnih stališčih, saj je pogoj za dobro delo v skupini 100 %- na udeležba na vajah, vaje brez klepetanja in pripomb, ki so v »Resi« tako priljubljene. Postavila je še vprašanje ambicij in ciljev, ki so glede na kvaliteto in kapaciteto članic nedvomno visoki. Kot protiukrep so članice ustanovile nekaj komisij oz. organov. Nataša Babič bo odslej skrbela za red in disciplino. Nevarno ji je konkurirala Marjanka Stančič, a je skupina menila, da je prestroga, zato je bila izvoljena Nataša, ki bo direktno podrejena ponovno izvoljeni predsednici Strossmayerjeva doma ter čudovitega parka smo se prijetno družili in osvežili v senci. Pot smo nadaljevali do Trojan, kjer smo se še posladkali z značilnimi krofi. Srečno smo se vrnili domov, obogateni z novimi prijateljstvi in doživetji. Društvo invalidov vabi svoje člane in prijatelje na srečanje invalidov 5.7.2003 v Logatec, 26.7.2003 pa ob dnevu invalida - planinca na Ulovko. Društvo invalidov Ilirska Bistrica Lenčki. Prihodke in odhodke bo uravnovešala Jožica Bubnič, ki je profesionalka na tem področju. Za prepoznavnost in stike z javnostjo bom skrbela Darinka Dekleva, ki take naloge obožujem. Sklep občnega zbora je bil, da poiščemo še kako članico. Po točki razno smo gostitelje razveseljevale s pestrim programom zadnjih dveh let. Zapele smo še dve podoknici in se odločile, da se, če ne prej, srečamo drugi torek v septembru ob 19.00 uri, ko bomo ponovno pričele z vajami. Ženska pevska skupina »Resa« na podlagi sklepa 2. občnega zbora, z dne 5. 6. 2003 RAZPISUJE 1. ženski glas - alt 2. ženski glas - mezzosopran ali sopran Pogoje k razpisu 1. in 2.: daje ženska, ljubezen do raznovrstne glasbe, da ima dober posluh in podpore s strani družine Kandidatke naj se javijo predsednici ŽPS »Resa«, Hrib svobode 1, Ilirska Bistrica ali na avdicijo pri vodji Ireni Rep drugi torek v septembru 2003 ob 19. 00. Darinka Dekleva • Anton Janša je bil prvi učitelj čebelarstva na Slovenskem. Rodil se je 20.5.1734 na Breznici, umrl pa 13.9.1773 na Dunaju. S trdim in z vztrajnim delom se je povzpel iz skromne kmečke hiše na Breznici do akademsko izobraženega slikarja in prvega čebelarskega strokovnjaka na cesarskem dvoru. Janša je bil eden izmed veljakov, ki mu je moral avstrijski dvor hočeš nočeš priznati izredno nadarjenost, pridnost in veličino. Bil je star komaj 19 let, ko mu je umrloče. Kot najstarejši otrok je moral z materjo prevzeti skrb še za štiri brate in štiri sestre. Anton in še dva brata, Tine in Lovro, so bili nadarjeni za slikarstvo. Čudoviti naravni pogoji in čebelarska tradicija v teh krajih so spodbudili Janševe, da so pridno čebelarili; imeli so nad sto panjev. Na klopci pod Janševim čebelnjakom so se radi zbirali umni gospodarji in modrovali o kmetovanju in čebelarjenju. To je bila za bistrega Antona prva in najboljša čebelarska šola. Želja po znanju je vodila Antona in še dva njegova brata na Dunaj.; vsi trije so bili vpisani na akademijo za likovno umetnost. Prav takrat pa se je Gospodarska družba na Dunaju zavzela za dvig čebelarstva in sklenila ustanoviti čebelarsko šolo. Anton Janša je tako postal prvi učitelj čebelarstva v Augartnu na Dunaju. Svoje čebelarsko znanje je začel izpopolnjevati in poglabljati. Zaslovel je s predavanji, slonečimi na temeljitem poznavanju čebel. Gorenjski način čebelarjenja je razširil po vsej deželi. Kljub temu, da je opravljal poklic čebelarskega učitelja le slaba štiri leta, je zapustil dve pomembni knjigi: Razpravo o rojenju čebel in Popolni nauk o čebelarstvu. Zaslovel je na dvoru, po vsej državi in kmalu tudi v svetu kot razumen opazovalec, opisovalec čebel ter utemeljitelj številnih rekordov, ki so bili doseženi v čebelarstvu po njegovi prezgodnji smrti. Pred več kot dvema stoletjema je ljudi okoli sebe učil umnega reka: ‘Si sapis, sis apis! (Če si moder, bodi kot čebela)’. Janša pripada vsem čebelarjem sveta. Vse življenje je bil marljiv kot čebela. Tiho, mimo in neumorno je opazoval in ustvarjal, pa tudi s slikarstvom seje ukvarjal vse do smrti. Hvaležni Slovenci so ves čas obnavljali Janšev čebelnjak in ga ohranili do današnjih dni. Ob 200-letnici smrti A. Janša so čebelarji uredili spominski kotiček na Breznici, odkrili spominski kamen in priredili mednarodno spominsko proslavo. Letos je Antonu Janša znova posvečena velika pozornost. Rojstni dan Antona Janše, 20. maj naj bi od letošnjega leta dalje predstavljal praznik čebelarjev. Ob tej priložnosti so v mesecu juniju imeli na Breznici slavnostno otvoritev prenovljenega Janševega čebelnjaka.Uredili so njegovo okolico, tlakovali pot in zgradili še pomožen objekt s sanitarijami. Večkrat obnovljeni, spomeniško zaščiten čebelnjak je pomembna postaja na poti čebelarske kulturne Prelepa narava, prijetno druženje, želja po novem znanju in poznanstvih, marljivost malih čebel, čebelarski mojster Anton Janša, obnovljen Janšev čebelnjak in pa predvsem prekrasen sončen dan so prve asociacije, ki bi najbolje opisale nedeljski izlet bistriških čebelarjev. Čebelarsko dmštvo Ilirska Bistrica je namreč v nedeljo, 22.junija organiziralo izlet na Gorenjsko, natančneje na Breznico. Udeleženci, ki so zapolnili večji avtobus, so se tja odpravili z namenom, da bi prisostvovali pomembnemu dogodku in sicer proslavi ob praznovanju čebelarskega dne in otvoritvi obnovljenega Janševega čebelnjaka. Izletniki so se na pot odpravili že v zgodnjih jutranjih urah. Prvi sončni žarki so jih pospremili najprej do doline Vintgar. Tuje sledil krajši ogled soteske in zatem okusno kosilo na bližnjem kmečkem turizmu. Po opoldanskem druženju so bistriški čebelarji prispeli na prizorišče glavnega dogajanja, na Breznico. Slavnostna otvoritev prenovljenega Janševega čebelnjaka, ki sta jo organizirali ČZ Zgornje Gorenjske in občina Žirovnica, se je pričela s pozdravnima govoroma župana občine Žirovnice in predsednika ČZ Zgornje Gorenjske. Ob tej priložnosti je številčne prisotne nagovoril prav poseben slavnostni govornik in sicer g.Stanislav Mrvič, direktor Uprave RS za kulturno dediščino. Sledil je pester kulturni program, v katerem so se predstavili: domača vokalna in otroška folklorna skupina, pihalni orkester, učenci, moški pevski zbor in mnogi drugi. Po dobri uri se je slavje na prireditvenem prostoru nadaljevalo. Začel se je namreč program ob praznovanju čebelarskega dne. Uvodne besede obiskovalcem je namenil predsednik ČZS, g.Lojze Peterle. Vrhunec slavja je bilo prav gotovo razvitje prapora ČZS in prapora Društva Antona Janše ter premierna izvedba čebelarske himne Slavka Avsenika. Ob res bogato zapolnjenem programu in brezhibni organizaciji je vse prisotne o zgodovini čebelarstva poučil čebelarski mojster Franc Medja, podelili pa so tudi priznanja mladim čebelarjem. Po končanem programu je sledil zabavni program z Gorenjskim kvintetom in srečolovom. Na prireditvenem prostoru je bil organiziran čebelarski sejem in razstava. Ker vse lepo hitro mine, je tudi nedeljski izlet, v prijetni družbi in sproščenem ter predvsem slavnostnem vzdušju, prehitro minil. Izletniki so svojo dobro voljo stopnjevali tudi na poti proti domu. Kramljali so o dnevu, kije bil že skoraj za njimi in težko bi se našel kakšen, ki bi obžaloval udeležbo na prekrasnem junijskem izletu. Doris Komen Koper, 13. junij 2003 - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pred poletno turistično sezono obvešča zavarovane osebe o postopkih ureditve zdravstvenega zavarovanja med začasnim bivanjem v tujini, tako da se izognemo neposrednemu plačilu praviloma visokih stroškov zdravljenja v tujini. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004 so na tem področju predvidene določene spremembe večinoma administrativnega značaja, na podlagi katerih bodo zavarovane osebe enostavneje in brez neposrednega plačila uveljavljale pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v vseh državah Evropske unije, Evropskega gospodarska prostora in Švici. Zavarovanim osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, je v času začasnega bivanja v tujini zagotovljena pravica do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči. Način uveljavljanja te pravice je odvisen od tega, ali zavarovana oseba potrebuje storitve nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba (konvencija), ali v državi, s katero meddržavna pogodba (konvencija) ni sklenjena. 1. UVELJAVLJANJE PRAVIC DO NUJNEGA ZDRAVLJENJA IN NUJNE MEDICINSKE POMOČI V DRŽAVAH - PODPISNICAH MEDDRŽAVNIH POGODB 1.1. Uveljavljanj e pravic na osnovi potrdila Vsem zavarovanim osebam za čas začasnega bivanja v Avstriji, Belgiji, Hrvaški, Italiji, Luksemburgu, Madžarski, Makedoniji, Nemčiji, Nizozemski in Romuniji priporočamo, da si pred odhodom v navedene države priskrbijo z meddržavno pogodbo dogovorjeni obrazec “Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi”. V izogib dolgim vrstam pred referati Zavodovih oddelkov za mednarodno zavarovanje in plačilu potrdil omogoča Zavod brezplačno elektronsko naročanje omenjenih potrdil, in sicer na internetu (www.zzzs.si/) in na 295 samopostrežnih terminalih, ki so sicer namenjeni potrjevanju kartice zdravstvenega zavarovanja. Naročilo je moč opraviti le z veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja, torej urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Uspešno izvedenemu elektronskemu naročilu sledi dostava potrdil z navadno poštno pošiljko na naslov zavarovane osebe v Sloveniji, in sicer v roku treh delovnih dni, zato zavarovanim osebam svetujemo, da potrdilo naročijo vsaj 4 delovne dni pred odhodom v tujino. Obdobje veljavnosti izdanega konvencijskega potrdila je 90 dni. Potrdilo lahko dobijo zavarovane osebe tudi na mednarodnih oddelkih v vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda, torej tam, kjer imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Za pridobitev potrdila na klasični način je potrebno predložiti KAJ JE DOBRO VEDETI O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU PRED ODHODOM V TUJINO veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja in poravnati ceno potrdila, to je 150 SIT. S tem potrdilom lahko zavarovane osebe v navedenih državah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morali stroške poravnati sami in po vrnitvi uveljavljati povračilo teh stroškov na pristojni območni enoti ali izpostavi Zavoda. Za povračilo je potrebno predložiti originalne račune, na podlagi katerih se po postopku, ki je določen z meddržavno pogodbo, osnovi potnega lista in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja Razen navedenih držav so meddržavne pogodbe sklenjene še z državo Bolgarijo, Češko, Poljsko ter Veliko Britanijo in Severno Irsko kjer zavarovane osebe pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči uveljavljajo v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi potnega lista in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja. Tudi v tem primeru bodo morali stroške plačati sami, če bodo uveljavljali pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči pri zasebnikih, ki niso del javne zdravstvene mreže. V primeru, da bo zavarovana oseba morala plačati zdravstvene storitve, lahko vloži zahtevek za povračilo na pristojno DRŽAVA naročilo preko interneta naročilo preko samopostr. terminala izdana potrdila Dri referentih SKUPAJ Delež v % Avstrija 222 871, 950 2.043 5,3 Belgija 17 71 79 167 0.4 Hrvaška 2.527 8.579 13.665 24.771 64.8 Nemčija 82 392 532 1.006 2.6 Madžarska 31 197 0 228 0,6 Italija 1.048 3.226 5.058 9.332 24,4 Luksemburg 2 58 4 64 0.2 Nizozemska 39 90 127 256 0.7 Romunija 4 36 14 54 0,1 Makedonija 0 123 204 327 0,9 SKUPAJ 3,972 13.643 20.633 38.248 100.0 Delež v % 10.4 3ŠJ 53,9 100.0 V letu 2002 je bilo v območni enoti Koper izdanih skupaj 38.248 konvencijskih potrdil, kar je 11.333 več kot leto prej. Pregled izdanih potrdil po državah in po načinu izdaje opravi povračilo stroškov v višini, kot to prizna tuj nosilec zdravstvenega zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve nudene. V letu 2002 je bilo več kot 78,5% potrdil izdanih za Hrvaško, zato Zavod na podlagi izkušenj iz preteklih let zavarovanim osebam svetuje, da konvencijsko potrdilo fotokopirajo, fotokopijo pa na enotah Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) zamenjajo za hrvaško potrdilo, ki ga je potrebno v primeru nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči predložiti hrvaškemu izvajalcu zdravstvenih storitev. Zavarovane osebe naj originalno, slovensko konvencijsko potrdilo shranijo, saj ga bodo morda potrebovali za uveljavljanje nujnih zdravstvenih storitev na območju drugega področnega urada Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje oziroma neposredno pri hrvaškemu izvajalcu zdravstvenih storitev. Na splošno sicer velja, da nujno zdravljenje in nujna medicinska pomoč pomeni vse tiste storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo zdravje ali življenje zavarovane osebe. Vendar pa so opredelitve nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v posameznih državah različne, saj veljajo pri uveljavljanju te pravice predpisi države, kjer so bile storitve opravljene. V primeru težav pri uveljavljanju pravice do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči ter pogojevanju le-te s protiplačilom Zavod zavarovanim osebam svetuje, da skrbno shranijo vso dokumentacijo in jo po vrnitvi v domovino posredujejo na enoto Zavoda za morebitno povrnitev stroškov zdravstvenih storitev. 1.2. Uveljavljanj e pravic na območno enoto oziroma izpostavo Zavoda. Pri uveljavljanju pravice do storitev nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba, veljajo glede obsega, vrste in načina nudenja nujnih zdravstvenih storitev predpisi države, kjer so bile storitve opravljene. 2. UVELJAVLJANJE PRAVIC DO NUJNEGA ZDRAVLJENJA IN NUJNE MEDICINSKE POMOČI V OSTALIH DRŽAVAH Z vsemi ostalimi državami niso sklenjene meddržavne pogodbe oziroma meddržavne pogodbe ne urejajo področja zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da morajo zavarovane osebe, v primeru uveljavljanja storitev nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči le-te plačati sami. Na podlagi originalnih računov bo pristojna območna enota oziroma izpostava Zavoda opravila povračilo stroškov v višini ustreznega deleža po povprečni ceni teh storitev v Sloveniji. Ker so lahko cene zdravstvenih storitev v tujini tudi do dvakrat ali trikrat višje kot v Sloveniji, Zavod svetuje zavarovanim osebam, da sklenejo prostovoljno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, ki ga ponujajo nekatere slovenske zavarovalnice. Tovrstna zavarovanja krijejo stroške nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v državnih zdravstvenih ustanovah in nudijo vrsto drugih praktičnih koristi (npr: prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, pravno pomoč, premagovanje jezikovnih ovir, pomoč svojcem...). Podrobnejše informacije o zdravstvenem zavarovanju lahko zavarovane osebe dobijo na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na spletni strani Zavoda (http://www.zzzs.si.), na samopostrežnih terminalih in na telefonskem odzivniku tel. št. 01/30-77-300 (poglavje 4). 3. UVELJAVLJANJE PRAVICE DO NUJNEGA ZDRAVLJENJA IN NUJNE MEDICINSKE POMOČI PO VSTOPU REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO 1. maja 2004 bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije (EU). S tem dnem dalje se bodo meddržavne pogodbe (konvencije), ki jih je Slovenija sklenila z državami, članicami EU, uporabljale v omejenem obsegu t.j. uporabljale se bodo le še za državljane tretjih držav, če do vstopa Slovenije v EU Uredba 1408/ 71 ne bo novelirana. Še nadalje pa se bodo izvajale konvencije, ki so sklenjene z državami, ki še ne bodo postale članice EU t.j. z Bolgarijo, Hrvaško, Makedonijo in Romunijo. Z vključitvijo Slovenije v EU bo tudi na področju socialne varnosti veljal evropski pravni red, kar pomeni da bo Slovenija na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja morala izvajati določbe Uredbe 1408/71 in Uredbe 574/72 istočasno s sklepi upravne komisije Evropskih skupnosti za socialno varnost delavcev migrantov in sodbami evropskega sodišča. Na tej podlagi bodo zavarovane osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Sloveniji, uveljavljale pravice do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči med začasnim bivanjem v državi članici EU in državi članici Evropskega gospodarskega prostora na podlagi enotnega obrazca, E 111, to je v naslednjih državah: Avstriji, Belgiji, Cipru, Češki, Danski, Estoniji, Finski, Franciji, Grčiji, Irski, Islandiji, Italiji, Latviji, Litvi, Liechtensteinu, Luksemburgu, Madžarski, Malti, Nemčiji, Nizozemski, Norveški, Poljski, Portugalski, Slovaški, Španiji, Švedski, Švici ter Veliki Britaniji in Severni Irski. Zavarovane osebe bodo lahko obrazec E 111 brezplačno naročale na samopostrežnih terminalih in spletnih straneh Zavoda, kot to velja že sedaj za konvencijska potrdila. Lepo pozdravljeni. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KOPER 2. OBČINSKI KVIZ “KAJ VEŠ O ALKOHOLU” 17.maja 2003 sta OZ RKS Ilirska Bistrica in Referat za zdravstveno vzgojo pri Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica, pripravila drugi občinski kviz z naslovom “Kaj veš o alkoholu?”, na katerem so sodelovali učenci sedmih razredov osnovnih šol v občini. Priprave na kviz sta organizatorja izvedla že v začetku šolskega leta, potekale pa so v obliki predavanj, razgovorov in delavnic. Na kvizu sta tekmovali dve ekipi iz OŠ “D. Kette” in Oš “A. Žnidaršič” iz Ilirske Bistrice, ter po ena ekipa iz OŠ “Podgora” Kuteževo, OŠ “Rudolfa Ukoviča” Podgrad in OŠ”Toneta Tomšiča “Knežak. Po nekaj krogih kar zahtevnih vprašanj smo dobili prve tri uvrščene. Največ točk so zbrali učenci OŠ “TOneta Tomšiča” iz Knežaka, sledili pa so jim učenci iz OŠ”Rudolfa Ukoviča” iz Podgrada ter učenci OŠ “Podgora” Kuteževo. Vsem zmagovalcem, pa tudi ostalim sodelujočim še enkrat čestitamo! Kljub, temu, da smo projekt zaključili s tekmovanjem, je bil glavni cilj projekta vsem učencem sedmih razredov predstaviti nevarnosti alkohola, ki je v Sloveniji najbolj razširjena droga, pogosto pa med mladimi tudi uvajalna droga. Kviza so se udeležili učenci, ki so to želeli, tudi tekmovalno ekipo so učenci sestavili po svoji presoji. Poudariti je potrebno, da učenci, ki so sodelovali na kvizu o alkoholizmu vedo zelo veliko, zato si oranizatorji samo želimo , da bi to znanje uresničevali tudi v praksi in ga prenašali tudi na vrstnike. P. S. VSEM UČENCEM IN UČITELJEM ŽILI MO PRIJETNE POČITNICE! Nada Čeligoj, Andreja Rebec NAVADNA POSTOVKA Živi helikopter. Navadna postovka je edina evropska ujeda, ki pogosto leti na mestu. Med takim lebdenjem hitro udarja s perutmi, telo rahlo nagne in razširi rep. Tako lahko gleda navzdol in ko opazi kakšnega gledalca ali podobno majhno žival, strmoglavi proti zemlji. Navadna postovka ni ne tako močna ne tako hitra kot njen veliki sorodnik sokol selec.Je ena najpogostejših ujed v Evropi in živi v različnih okoljih, kjer rastlinje ni previsoko: obdelana polja, travniki, ledine, gorski travniki in presenetljivo, mestna jedra so njeno življenjsko okolje. Ta mali plenilec namreč ne potrebuje le lovskega okoliša, temveč tudi primeren prostor za gnezdenje, ki ga pogosto najde v zvonikih, grajskih obzidjih in visokih stavbah.. Na deželi uporablja zapuščena vranja in sračja gnezda, včasih pa tudi duplino v stenah ali v drevesih. Kot vsi sokoli namreč ne plete gnezda in sploh ne spreminja kraja, ki ga je izbrala za gnezdenje. Jajca torej naravnost na skalo, les, posušeno rastlinje ali korenine. Mestna ujeda Postovke, ki živijo v mestu, čepijo na cerkvenih stolpih in z ostrim krikanjem preglašajo mestni hrup. Del plena hodijo iskat v predmestje, lovijo pa mnogo več ptičev kot njihove vrstnice na deželi. Domači vrabci so njihova glavna hrana, na drugem mestu pa so škorci. Na deželi se postovke prehranjujejo zlasti z polskimi mišmi, ki predstavljajo 60 do 80 odstotkov njihovega plena. Preostali del sestavljajo mladiči ptičev, ki gnezdijo na tleh (škrjanci in strnadi), v toplejših krajih pa tudi kuščarice in velike žuželke. Ocenjujejo, da postovka poje na dan 40 do50 gramov, torej dve ali tri poljske miši, ali pa vrabca in kakšen manjši plen. Pozimi, ko je mraz in je hrane malo, se postovke včasih lotijo živali, ki so zanje precej velike. Tako jih lahko vidimo, ko napadajo utrujene žolne ali brinovke. Postovkine selitve Navadna postovka s severa in severovzhoda Evrope spada med selivke: jeseni odpotuje v deželo s toplejšim podnebjem in pogosto prečka Sredozemlje. Z obročkanjem so ugotovili, da evropske postovke prezimujejo tudi v Alžiriji in Maroku. Selijo se zlasti septembra, toda že avgusta se mladiči, potem ko odletijo iz gnezda, razkropijo in se oddaljijo od rojstnega gnezda tudi za več sto kilometrov. Mesec za tem se kot odrasli selivci odpravijo proti jugu in jugozahodu. Postovke ne živijo le v ravninskem svetu, ampak gnezdijo tudi v gorah. Pozimi se ptiči, ki so gnezdili v gorskih duplinah, spustijo v dolino in na ravnine, kjer lažje najdejo hrano. Razvoj perja Maja, včasih že konec aprila, izleže samica 5 do 6 jajc rdečkasto rjave barve. Vali jih ona, samec pa ji nosi hrano, že preden začne nesti, in preneha šele, ko mladiči dopolnijo deset dni. Do tedaj mati ostane z njimi in jih ščiti pred vremenskimi neprilikami. Mlade postovke se izvalijo pokrite z belim, redkim puhom, ki ga v tednu dni nadomesti sivkast, daljši in gostejši puh. Peresa se pojavijo pri starosti dveh tednov, pri petindvajsetih dnevih pa imajo mladiči že popolno perje, čeprav se samci po barvi še ne ločijo od samic. Razlika se pojavi šele po nekaj mesecih. Opis: Navadna postovka ima vitko telo. Samca ločimo od samice po barvi in po pegah na perju. Samčev rep je siv z eno samo temno progo, Samičkin pa rdečkast in ima več prog. Poleg tega ima samec sivo glavo, hrbet in peruti pa rdečkasto rjave.Navadna postovka ima precej kratke in šibke noge. Na zgornjem delu kljuna je mogoče opaziti kljukast podaljšek, ki se sklopi v vdolbino na spodnjem delu. Pri nas je zelo razširjena Dolžina: 33 do 35 cm. Razpon peruti: 68 do 72 cm. Toliko za tokrat, več o vseh teh živalih pa kot ponavadi na naši spletni stranici http://users.volja.net/ kinkelazoo. Pripravil Kinkela Goran LekarriSfilirškaBistrica (05) 71 11 743: Asu j i LEKARNA Sbrfi; Delovni čas: 1 1 " 1 1 -•••' 1 Delavnik Sobota Nedelja in prazniki _ od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 Zaprto Dežurstva l, Delavnik Sobota Nedelja in prazniki " od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 od 9:00 do 12:00 in od 18:00 do 19:00 PREPELICE Coturnix coturnix Majhna, hitro leteča kura, ki je selivka. Bolj pogosto jo slišimo, kakor vidimo, vendar pa le s težavo ugotovimo, od kod natančno prihaja oglašanje.Le izjemoma jo imamo priložnost pozorno opazovati, ko je na tleh. Navadno jo zagledamo šele, ko jo splašimo, zleti pa šele, ko jo skoraj pohodimo. PRITLIKAVA PREPELICA Je najmanjša med vsemi prepelicami in izjemno dobro prilagojena za življenje na tleh aviarijev, v katerih je veliko skrivališč in rastlinja in v katerih so že ščinkavci ipd. Gnezdi redno, če ji omogočimo kak samoten kotiček. Medtem, ko samica vali, samec skrbno pazi nanjo. Samica lahko zleže v enem gnezdu deset in več jajc-običajno izvali 6-8 mladičev, kijih uči jesti s tem, da drobtine ali žive žuželke odlaga prednje na tla. Mladički so samostojni po štirih tednih. Obstojajo srebrne, lisaste in bele mutacije. JAPONSKAPREPELICA prepelice gojijo tudi v kletkah. Predvsem za uporabo njihovih jajc, ki imajo zdravilen učinek in so bogato dopolnilo prehrani. ČOPASTA PREPELICA Največja prepelica, ki jo gojijo. Tako kot virginijska prepelica je zelo odporna in uspeva ob vsem mogočnem zrnju in zelenjavi. V ustreznih razmerah so prepelice večinoma skrbni starši in mladiči lepo odraščajo, če so na suhem in toplem in dobro hranjeni. Če se pojavijo problemi, lahko damo prepeličja jajca valiti grlicam smejačicam, skobčevkam in drugim.Čopasta prepelica ima na glavi poseben okras; spredaj namreč nosi perjanico, ki jo sestavlja 4 do 6 navpičnih črnih peres, ki so zgoraj razširjena in nagnjena naprej.Samčevo čelo je rumenkasto belo, proga čez oči pa čisto bela. Po licih, pod kljunom in po grlu je črn z deloma belim robom. Vrat je siv, od tilnika navzdol belo in črno lisast, teme pa je črno. Zgoraj in po bokih je olivno rjav, na bokih tudi belo progast.Samica ima manjšo Preglednica časa in količine uživanja svežih jajc potrebnih pri zdravljenju 15 najpogostejših bolezni sodobnega človeka-vraža ali zgolj zanimivost: BOLEZEN ZDRAVLJENJE povečan tlak 120 jajc v 30 dneh čir na želodcu 150 jajc v 30 dneh arterioskleroza 240 jajc v 60 dneh sladkorna bolezen 240 jajc v 60 dneh bronhinalna astma 250 jajc v 50 dneh tuberkoloza 300 jajc v 60 dneh slabokrvnost .240 jajc v 48 dneh živčna razrvanost 240 jajc v 30 dneh srčni infarkt 300-320 jajc v 60-64 dneh povečan holesterol 120 jajc v 12 dneh,takoj za tem že 120 jajc v 24 dneh neurejena prebava 120 jajc v 24 dneh krepitev spomina 500 jajc v 50 dneh pomladitev oz. obnovitev celotnega organizma 1000-1200 jajc v 4 mesecih krepitev spolne moči 150 jajc v 30 dneh sladkanih s kostanjevim medom mi/imna 240 iatc v 48 dneh perjanico in je manj kontrastnih barv; tako tudi glava ni črno bela. Poznamo še druge vrste prepelic: Virginijska prepelica, Harlekinska prepelica, Zobata prepelica itd. Pripravila dipl.ing.bio.A. Jagodnik Prepelica, ki jo prepoznamo v številnih oblikah, je verjetno podvrsta navadne prepelice C.Coturnix. Po videzu se vendarle precej razlikujeta, tako da domneva ni zanesljiva. Vsekakor pa sta obe precej odporni in precej nemimi-pred slednjim se je treba zavarovati. Ne glede na odpornost pa prepelice ne prenesejo vlažnega vremena in morajo imeti vedno kak suh, pesknat kotiček.Posebno vrsto japonske FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71 00 780 fax: 05/71 00 781 * PRODAJA VOZIL SEAT ‘TRGOVINA Z AVTODEU IN DODATNO OPREMO ‘KLEPAR-LIČAR-VLEKA ‘ MENJAVA AVTOPLAŠČEV ‘PREPISI VOZIL PRO-IOM«" Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% uiumi.biroogis.com ogis@siol.net t: (03) 492 81 70 f: (03) 542 10 70 - TJ S* čJAJ^iVI JjnJ PRODAJA •šotori za sejme • šotori za prireditve • hale in industrijski šotori * HALTEC M'iA kemična čistilnica IN PRALNICA Iva Dujmovič $.,. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK . PONEDELJEK/SREDA/PETEK 12-19 TOREK/ČETRTEK 7-14 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO opT«A Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 Sprejemamo naročila za učbenike delovne zvezke! Nainižje cene šolskih potrebščin!!!! ČEBELARSTVO V TERSEL Cvetlični med Cvetni prah Propolis USPEŠNO IZPELJAN MEDNARODNI ROKOMETNI TURNIR ZA ŽENSKE Tekma Bistrica : Jadran Kozina Med 6. in 8. junijem je bila Il.Bistrica poleg ostalih športov tudi v znamenju rokometa. Na igriščih osnovne šole Antona Žnideršiča je namreč potekal že četrti mednarodni rokometni turnir za ženske, ki ga je odlično pripravil domači Rokometni klub. Na turnirju je namreč v treh dneh sodelovalo 24 ekip v treh kategorijah, med katerimi je bila najbolje zastopana kadetska s štirinajstimi ekipami. Rokometni klub Il.Bistrica počasi a vztrajno raste in postaja eden izmed bolje organiziranih bistriških kolektivov. Poleg številnega članstva - po najnovejših podatkih naj bi v letošnji sezoni v klubu delovalo kar 145 članov, in rednega tekmovanja v treh kategorijah, vsakoletno pripravljajo tudi mednarodni turnir kot zaključek tekmovalne sezone. V štirih letih je turnir postal znan po vsej Sloveniji in izven naših meja, tako da so letos na njem tekmovale tudi ekipe iz Italije in Hrvaške. Vseh skupaj je bilo 24, v treh tekmovalnih dneh pa se je na vročem igrišču pred športno Zmagovalke prejemajo prehodni pokal dvorano zvrstilo preko 300 udeležencev turnirja. Najpomembnejši del turnirja so bile tekme v kadetski kategoriji. V tej kategoriji je namreč nastopila večina najboljših slovenskih ekip, zelo solidne igre so pokazale tudi hrvaške ekipe, prvič pa je na turnirju nastopila tudi italijanska ekipa Top hand iz Udin. Veliki zmagovalec turnirja je postal ženski rokometni klub Celje, ki je v odlični finalni tekmi premagal sicer državne prvakinje Krim Eto Kotex z tesnim rezultatom 10:9. Nič manj kvalitetna ni bila niti tekma za tretje mesto, kjer je bila druga celjska ekipa Celje B boljša od ženskega rokometnega kluba Brežice. Domačinke - Il.Bistrica se v močni konkurenci niso najbolje znašle, osvojile so namreč šesto mesto, kar pa je klub vsemu zelo dober rezultat. Bistriška ekipa je bila namreč naj mlajša, svoje pa je naredila tudi velika vročina in hud tempo na vseh tekmah. Najboljša igralka turnirja je bila Barbara Varlec iz Brežic, najboljša vratarka Tjaša Šilc iz Krima, najboljša strelka z 32 zadetki pa Nija Majcen iz celjske ekipe. Celjanke so tudi skupne zmagovalke turnirja, tako da so domov odnesle tudi prehodni pokal, ki jim ga je izročil župan občine Il.Bistrica Anton Šenkinc. Na turnirju so poleg kadetinj nastopale tudi starejše deklice A in B. Pri deklicah letnika 91 so prvo mesto osvojile igralke Polja iz Ljubljane, zelo dobro pa so igrale tudi domačinke iz Il.Bistrice, ki so v tej konkurenci osvojile drugo mesto. Poleg tega so imele tudi najboljšo strelko Tamaro Čekada, medtem ko je bila najboljša vratarka Marija Ružič iz Omišalja (Hrvaška), najboljša igralka pa Evica Prošek iz ljubljanskega Polja. Pri malce starejših kolegicah (letnik 90) je prvo mesto osvojila ekipa Ketinga iz Ajdovščine, druga je bila ekipa RK Šempeter Vrtojba, tretja pa RK Burja iz Škofij. Tudi pri tej kategoriji je potrebno izpostaviti Bistričanke, saj so v zadnji tekmi z porazom zapravile možnost za drugo mesto in tako osvojile končno četrto mesto na turnirju. Vendar pa je priznanje za najboljšo vratarko dobila domača igralka Maja Kuridža, najboljša igralka je bila Maja Pavletič iz Škofij, najboljša strelka pa Ula Likar iz Ajdovščine. Po oceni organizatorjev predvsem pa po besedah sodelujočih ekip je turnir izredno lepo uspel, za kar so prav gotovo zaslužni prizadevni člani rokometnega kluba Il.Bistrica. Najboljša potrditev uspeha je največkrat izrečena beseda ob zaključku turnirja - vidimo se naslednje leto. Poleg tega pa bo turnir 2004 zaradi jubileja - 40 let organiziranega rokometa v II.Bistrici, še bolj slovesen in pomemben, saj so se v Rokometnem klubu že pričeli pripravljati na ta dogodek. Iz tega razloga vabijo vse ljubitelje rokometa, bivše rokometaše, bivše člane kluba, ki so kakorkoli sodelovali pri delu v bistriškem rokometu, in ki imajo o tem spravljeno dokumentacijo, slike ali kakršnokoli drugačno gradivo, da se oglasijo pri Gordani Grubič (tel. 7100150 ali 714 20 54) in s tem prispevajo k še boljši pripravi tega jubileja. H. TEKMOVANJE V LOVU RIB S PLOVCEM ZRD 1/6-2003 so člani tekmovalne ekipe ribiške družine Bistrica - Pekarna Jure na akumulaciji Mola pripravili II tekmovanje v lovu rib s plovcem, ki šteje za ligo zveze ribiških družin Primorske. Domača ekipa se je izkazala z organizacijo tekmovanja, izkazal pa se je tudi oskrbnik ribiškega doma Dinko S krt, ki je s pomočjo članov svoje družine v izredno kratkem času pogostil preko 60 tekmovalcev. Rezultatsko je bila domača ekipa manj uspešna kot na prvem tekmovanju izredno pa so se izkazali mladinci. Po sektorjih so Bistričani osvojili naslednja mesta: sektor A Vlado Korpar 6. mesto, sektor B Iztok Perenič 2. mesto, sektor C Zlatan Kovačevič 2. mesto, sektor D Boris Vasle 6. mesto in sektor E Borislav Zejnulovilč 5. mesto. V ekipni konkurenci je to zadostovalo za 5. mesto. Mladinci: sektor A Jernej Štemberger 2. mesto, sektor B Nejc Udovič 2. mesto in sektor C Tadej Poropat 3. mesto. Doseženi rezultati so na koncu ekipi prinesli L mesto in prelep pokal, ki bo krasil vitrine ribiškega doma. Z.K. FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA Rozmanova ul. 1, 6250 Ilirska Bistrica Vi .V' TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE: * BOLEČE IN OTEČENE NOGE * OTIŠČANCE IN KURJA OČESA * BRADAVICE * VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE * PREKOMERNO POTENJE NOG cppiama-pur PLAMA-PUR d.d., 6244 Podgrad tel.: 05/71 49 100, fax: 05/71 49 299 e-mail: info@plama-pur.si http://www.plama-pur.si Policija svetuje________________________________ ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) Vlil del Vključevanje v promet na javno cesto 40. člen (1) Voznik mora pred vključevanjem s površine, na kateri se ne opravlja promet vozil, pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se želi vključiti. (2) Voznik, ki se vključuje v promet na javno cesto z nekategorizirane ceste (dovozne ali gozdne ceste, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne površine ob objektih) mora pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po javni cesti, čeprav ta s prometnim znakom ni določena, kot prednostna. (3) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev in 2 do 4 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. (4) Z denarno kaznijo 10.000 tolaijev se kaznuje voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena. Promet v križišču 41. člen (1) Menjava prometnega pasu v križišču je prepovedana. (2) Voznik se mora na zadostni razdalji pred križiščem postaviti z vozilom v položaj na tistem prometnem pasu, po katerem namerava voziti skozi križišče. (3) Voznik, ki se približuje križišču, mora hitrost vožnje prilagoditi prometnim razmeram v križišču. Voziti sme s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavi in pusti mimo vozila in druge udeležence v cestnem prometu, ki imajo prednost v križišču. (4) Voznik, ki v križišču zavija levo, mora pustiti mimo vozilo, ki prihaja iz nasprotne smeri in vozi naravnost ali zavija desno. (5) V križišču cest ima prednost tisti, ki prihaja z desne strani. (6) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena. (7) Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev in 2 do 4 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim, ali četrtim, ali petim odstavkom tega člena. (8) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Krožni promet 42. člen (1) V krožnem križišču mora biti promet urejen s prometnimi znaki tako, da ima prednost tisti, ki že vozi v krožnem prometu. (2) Preden zapusti krožno križišče, se mora voznik razvrstiti na prometni pas, s katerega lahko varno zapusti križišče. Zavijanje 43. člen (1) Voznik, ki zavija v križišču levo, se po razvrstitvi zapelje do sredine križišča, razen če s prometnim znakom ni določeno drugače oziroma če tega ne dopušča promet iz nasprotne smeri. (2) Voznik, ki zavija desno, mora pustiti mimo enosledna vozila, ki vozijo ob njem v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi in vozijo naravnost ali zavijajo desno. (3) Voznik, ki zavija v križišču desno ali levo, mora dati prednost pešcem, ki so že na vozišču, na katero namerava voznik zaviti. (4) V križišču, kjer je potek prednostne ceste označen s prometnim znakom in ta cesta zavija desno, mora biti na kolesarski stezi, ki poteka po tej cesti in je speljana na vozišče, vozilom, ki vozijo po stezi, odvzeta prednost z ustreznim prometnim znakom “križišče s prednostno cesto” z dopolnilno tablo “za kolesarje”. (5) Voznik, ki zavija desno, mora dati prednost tudi avtobusom in drugim vozilom, ki vozijo po posebej označeni prometni površini, ki so desno od prometnega pasu po katerem vozi. (6) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. (7) Z denarno kaznijo 10.000 tolaijev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim, ali petim odstavkom tega člena. (8) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali petim odstavkom tega člena. (9) Z denarno kaznijo najmanj 1.200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljavec ceste, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba upravljavca ceste pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolaijev. Prehodi za pešce 44. člen (1) Na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja policist, morajo vozniki in drugi udeleženci v cestnem prometu omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, če so ti že na prehodu ali dajejo znak, da želijo prečkati vozišče. (2) Prehodu za pešce se mora voznik ali drug udeleženec približevati s tako hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda oviral ali ogrožal pešce, ki so na prehodu ali stopajo nanj. (3) Če je označba prehoda za pešce na kolesarski stezi ali drugi prometni površini, veljajo ista pravila. (4) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (5) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Prehajanje preko železniških tirov 45. člen (1) Tirna vozila, ki se premikajo po železniških tirih, imajo prednost pred vsemi drugimi udeleženci v cestnem prometu. (2) Vozniki, ki se približujejo prehodu preko železniških tirov, morajo voziti s takšno hitrostjo, da lahko ustavijo pred prehodom. (3) Udeleženec v cestnem prometu se mora vselej ustaviti pred prehodom čez železniško progo: 1. če se bliža vozilo po tirnicah; 2. če so se zapornice ali polzapomice začele spuščati ali so že spuščene; 3. kadar prihod vozila po tirih naznanjajo svetlobni ali zvočni znaki oziroma opozarjajo, da se bodo zapornice začele spuščati; 4. kadar ustavlja promet železniški delavec s predpisanim znakom. (4) Z denarno kaznijo 10.000 tolaijev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena. (5) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev in 1 do 3 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. (6) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim odstavkom tega člena. Železniški tiri brez zapornic 46. člen (1) Prehod preko železniških tirov, na katerih ni zapornic ali polzapornic, ki bi napovedovale bližanje tirnega vozila, oziroma te naprave so, pa ne delujejo, smejo udeleženci v cestnem prometu prečkati šele, ko se prepričajo, da po tiru ne prihaja tirno vozilo. (2) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. (3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju z določbo tega člena. Ustavitev in parkiranje 47. člen (1) Ustavitev in parkiranje ni dovoljeno: 1. na prehodu za pešce in v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom; 2. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti ali kolesarskem pasu; 3. na železniškem prehodu ali manj kot 15 m od prehoda oziroma proge; 4. v križišču in v razdalji manjši od 5 m od najbližjega prečnega roba vozišča; 5. v predoru, podvozu, galeriji, na mostu in nadvozu; 6. na označenem avtobusnem postajališču na vozišču ali manj kot 15 m od njega; dovoljena je ustavitev na postajališču izven vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet; 7. na ozkem in nepreglednem odseku ceste (ovinku, pod klancem), če drugo vozilo ne bi moglo varno voziti mimo; 8. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m; 9. na pospeševalnem, zaviralnem, prehitevalnem in odstavnem pasu; 10. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak ali napravo, ki daje svetlobne ali zvočne signale; 11. na vozišču ceste izven naselja; 12. na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil; 13. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu; 14. na cestah v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v isto smer; 15. na označenem parkiranem prostoru za invalide, razen invalidov iz 49. člena tega člena; 16. na označenih poteh, namenjenih itervencijskim vozilom. (2) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s L, 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. točko prvega odstavka tega člena. (3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekrške voznik, ki ravna v nasprotju s 15. in 16. točko prvega odstavka tega člena. POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 15. 05. 2003 DO 15. 06. Na področju kriminalitete je PP Ilirska Bistrica v navedenem obdobju obravnavala skupno 31 kaznivih dejanj, od tega 15 vlomov, 5 tatvin, 4 poškodovanja tuje stvari, 1 povzročitev hude telesne poškodbe, 1 neupravičena proizvodnja in promet z mamili, 1 tatvino osebnega vozila, 1 tatvino kolesa, 1 ponarejanje listin, 1 zatajitve, in 1 preprečitev dokazovanja. Na področju varnosti cestnega prometa smo obravnavali skupno 26 prometnih nesreč. Od tega j e bilo 19 prometnih nesreč z materialno škodo, 6 z lahkimi telesnimi poškodbami in 1 s hudimi telesnimi poškodbami. V enem primeru je povzročitelj s kraja pobegnil, vendar je bil kmalu prijet. Policisti smo obravnavali še 6 primerov o drsanj vozil na parkirnih prostorih, eno poškodovanje kolesarja in eno poškodovanje otroka pri padcu s traktorja. Prav tako smo beležili tudi 6 povožen) divjadi. Poleg tega smo obravnavali 5 kršitev javnega reda in miru na javnem kraju. Kršitelje smo predlagali v postopek sodniku za prekrške. V sodelovanju z občinskim štabom civilne zaščite, gorsko reševalno službo in vodniki službenih psov za reševanje smo izvajali iskalno akcijo ob pogrešanju osebe, katero je nato najdla občanka. Tri domačine, za katere se je v postopku ugotovilo, da posedujejo prepovedano drogo smo predlagali v postopek sodniku za prekrške. Obravnavali smo 21 oseb, ki so nedovoljeno vstopile v Slovenijo. Po obravnavi pri sodniku za prekrške ali izreku opozorila so bili tujci predani hrvaškim mejnim organom, slovenski državljani pa izpuščeni. Imetnike obmejnih prepustnic, ki živijo ob državni meji in imajo upravičen interes, da prestopajo mejo na zunaj za to določenih mestih ali zunaj uradno določenega časa obveščamo, da si na Upravni enoti v Ilirski Bistrici uredijo ustrezna dovoljenja, kot je to navedeno v sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Vse udeležence v prometu prosimo, da se obnašajo čimbolj strpno do ostalih udeležencev v prometu, saj se s prihodom poletne turistične sezone promet na' naših cestah gosti, visoke temperature pa še dodatno prispevajo k zmanjšanju pozornosti. V prihajajočih poletnih mesecih bralcem SNEŽNIKA želimo čim več varnosti. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE \_______________________________________________________/ »VARNO NA POTI V ŠOLO« 1 * »Varno na poti v šolo« je bil naslov letošnje akcije v sklopu preventivnega dela, ki ga izvaja Policijska postaja Ilirska Bistrica. V četrtek, 22. maja so policisti podelili nagrade najboljšim likovnim prispevkom, ki so prispeli na razpisani likovni natečaj. Na natečaj se je odzvalo šest ilirskobistriških osnovnih šol, z več kot 80 likovnih del. Nagrade so prejeli: - na razredni stopnji: I. nagrado - Katarina Petrič (OŠ Knežak) II. nagrado - Julijana Šajina (OŠ Podgrad) III. nagrado - Sara Božič (OŠ Podrad) - na predmetni stopnji: I. nagrado - Martin Novak in Martin Volk (OŠ Knežak) II. nagrado - Ludvik Nejc (OŠ Pregarje) III. nagrado - Tadeja Keš, Mihaela Kukolj in Ana Pavlovec (OŠ Knežak) Policisti so ob tej priložnosti učencem razkazali tudi svojo opremo ter delo s policijskim psom. Svoje jeklene konjičke so pokazali tudi policisti na motoijih. VODORAVNO: 1. Kraj v Gorskem Kotarju, 6. zob kočnik, 11. geometrijsko telo, 13. kraj pri Idriji, 14. odprta telesna poškodba, 15. državni socializem, 17. trska, 18. obsežno leposlovno delo v prozi, 19. jakova samica, 20. švedski dramatik (Lars), 21. dvojica, 23. sviloprejkin zapredek, 24. neodločen, bojazljiv človek, 25. pobiralec naročnine, 28. Irska (pesniško), 29. slovenski atlet, skakalec v daljino (Gregor), 30. stvarnik sveta v večnem boju z duhom teme in zla, po Zaratustri, 32. ime francoskega filmskega igralca Delona, 33. radioaktiven kemijski halogen element. NAVPIČNO: 1. majhna skrinja, 2. domača molzna žival, 3. rtič zahodno od Izole, 4. želatina iz alg, 5. začetnici slovenskega pisatelja in zdravnika, 6. jamski ali močvirski plin, 7. bog modrosti, zgovornosti, zmage in pesništva v skandinavski mitologiji, 8. okrajšano ime filmske igralke Tay-lor, 9. dalmatinsko žensko ime, 10. holandski slikar in grafik (Harmenszoon van Rijn, 1606-1669), 12. avto in letalo hkrati, 13. žalostinka (it.), 16. radioaktivni izotop radona, 20. opica z otoka Bornea, 21. organ za letanje na trupu ptičev, 22. sporočilo, obvestilo, 23. južno drevo z velikimi listi ali njegov sladki sad, 24. slovenski košarkarski sodnik (Iztok), 26. kraljevič iz indijskega epa Mahabharata, 27. orientalsko barvilo za lase, 31. egipčanski bog sonca. Dimitrij Grlj REŠITEV MAJSKE KRIŽANKE 1. ŽVENKELJ, 9. RANCA, 14. ARTERIJA, 15. ALAIN, 16. BETON, 17. UNIVERZA,19. OMAN, 20. EBERT, 21. DEI, 22. GEL, 23. KNEŽA, 24. SELZ, 25. ON, 26. KREZ, 27. KAPLJA, 29. LAMAIZEM, 32. COL, 33. TRAMP, 34. NIGERIJA, 38. TRAN, 40. NEVA, 41. AS, 42. APIA, 44. ARENA, 46. OSK, 47. NEN, 48. KLIŠE, 49. ERNA, 50. IDEALIST, 52. ADAIR, 53. TAJNIK, 54. RADENCI, 56. ALAKSA, 57, ANASTAS. v_________________z ČASOPISA SNEŽNIK: PRODAJNA MESTA V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V PRODAJNEM CENTRU TRNOVO, V TUŠU, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL V AGRO TRGOVINI KOSEZE; SLOVARČEK: RONEK - rtič zahodno od Izole MOLAR - zob kočnik NOREN - švedski dramatik (Lars) ORMUZD - stvarnik sveta v večnem boju z duhom teme in zla Mali oglasi Mlada družina najame manjše stanovanje v II. Bistrici ali okolici; Inf.: 040/609 809; Prodam dvoinpol sobno stanovanje v I. nadstropju bloka ulice 7. maja 10; Inf.: 041/ 588 554; V OIC Trnovo - Vilharjeva 25, oddamo dve opremljeni pisarni 15 m2 in 35 m2. Podrobnejše informacije na tel.: 041/ 616-411 Andrej Bergoč; Stare razglednice krajev (vasi, mest) kupim; Inf. na tel.: 05/ 788 00 33; V Prešernovi ulici 25/a prodam trisobno stanovanje 74 m2, Inf. na tel.: 714 53 97; Prodam ali oddam poslovni prostor 33m2 v mikozi v Ilirski Bistrici, Inf. na tel.: V najem vzamemo poslovni prostor površine 60 -80 m2 primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Inf. na tel: 041/446-009 ali v videoteki v Domu na Vidmu. Prodam rabljene usnjene fotelje - dobro ohranjeni; Inf. na tel.: 041/ 890 515; V II. Bistrici dam v najem neopremljeno, 2 sobno stanovanje; lahko tudi kot poslovni prostor; Inf. na tel.: 00384 91 703 093; Prodam 3-sobno stanovanje na Prešernovi ulici; tel.: 031/ 407 620; Upokojenec - osamljen želim spoznati gospo, da bi si skupaj krajšala življenje; Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; V ILIRSKI BISTRICI PRODAMO: Poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750 m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/7145053 Oddamo garsoniero v Ilirski Bistrici, III. nadstropje, opremljeno s CK - vseljivo takoj! tel.: 041/422 009 Inštruiram angleščino in nemščino; Informacije na tel.: 031/ 329 416 Iščemo stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici; tel.: 041/ 269 059 V Ilirski Bistrici PRODAM zazidalno parcelo, 856 m2 z delno urejeno dokumentacijo; Informacije na tel.: 041/901 284 PRODAMO stanovanje v Trnovem, I. nadstropje, 64 m2; Informacije na tel.: 00385/51 703 093 Prodam BIO- jabolka za ozimnico ali za sok; prodajam tudi domačo slivovko in sadjevec; Informacije na: Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Informacije na tel.: 040/ 640 429; Oddam enosobno stanovanje v Ilirski Bistrici, Vojkov drevored 8; tel.: 00385 51 637 942 V Ilirski Bistrici PRODAM stanovanje -poslovni prostor; tel.: 00385 51 703 093 Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda; Informacije na tel.: 040/805 266; Hišni ljubljenčki - prodajam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni; možna tudi dostava na dom, Informacije na tel.: 05/ 788 51 72 ali 041/477 109; V okolici Ilirske Bistrice iščem stanovanje oziroma manjšo kmetijo; Informacije na tel.: 05/71 44 579 od 8.00 do 16.00 ure; V najem damo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35; Informacije TELES d.o.o, telefon: 71 10 100; GSM 041 616 411 IZJEMNA PONUDBA V starem delu mesta prodamo Pink Floyd po delih: bar/250 m2), Klub (140 m2) in Discoteka (150 m2); s pripadajočim zemljiščem, urejeno dokumentacijo ter parkirnim prostorom; možnost dogradnje stanovanjske hiše; Informacije na tel.: 041/796 610; Iščem manjšo kmetijo za najem v Ilirski Bistrici ali njeni širši okolici (primorska regija); lahko je v slabem stanju, Inf. 031/ 423 666; V Ilirski Bistrici ugodno prodamo adaptirano 3-sobno stanovanje, 55 m2 v podpritličju bloka na Župančičevi ulici; Informacije na tel: 041/329-475 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan prodam; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; Stanovanje 80 m2 na Tomšičevi ulici; 1 nadstropje z vrtom prodamo; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; NUDIM INŠTRUKCIJE IZ PREDMETOV MATEMATIKA IN FIZIKA ZA OSNOVNO TER 1. IN 2. LETNIK SREDNJE ŠOLE; INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: 040/ 609 759 INŠTRUKCIJE iz angleškega jezika za osnovne in srednje šole. tel.: 05/714-43-84 Inštruiram in poučujem italijanščino; Patricija 040/378 888 V Ilirski Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino; Informacije na tel.: 05/ 71 00 511 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. julija 2003, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za majsko križanko prejme: ALBERT KOLENC Med ogradami 1 l/a, 5250 Solkan ČESTITAMO SREČNEMU NAGRAJENCU IN MU ŽELIMO “DOBER TEK"! I_______________________________________________________I 041/811 593 1SPL0ŠN0 ZIDARSTVO | SAFTIČ VALTER s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 Bazoviška}19] 05/71 Velika izbira: ■ šolskih potrebščin, - pisarniškega materiala, ■ daril za vse priložnosti, - čestitk, ■ darilne embalaže... KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica f -\ Od ponedeljka do petka: 6.00 Dobro jutro- 6.10 Poročilo AMZS-6.15 Temperature po Sloveniji - 6.30, 9.00, 11.00, 13.00, 18.00 Novice - 6.45 pregled tiska -7.00 Horoskop -7.15 Kaj pa luna? ( Zgodilo seje ) - 8.00 Poročilo OKC - 8.30 Napovednik - 8.40 Napoved kulturnih in drugih prireditev - 9.30 Regijski dogodki - 12.00 Novice BBS - 12.15 J & M - 15.00 Informativna oddaja RGL - 15.50 Popevka tedna - 16.35 Danes poslušamo Ponedeljek: ob 9.30 Regijski dogodki - o športu v ponedeljek - 11.15 Naš župan - 13.30 Glasbene želje (Ilirska Bistrica ) - 18.05 Gool - nogomet na radiu 94 Torek: ob 9.30 Regijski dogodki - 12.30 Uradi za delo - 13.30 Glasbene želje (Cerknica, Loška dolina, Bloke ) - 18.05 Glasbeni tutti frutti - 19.05 Horizont Sreda: ob 9.30 Regijski dogodki - 10.00 Nagrada nedeljskih čestitk - žrebanje -10.10 Sredin SOS - 1.15 Nostalgija - 12.25 Ga ni čez dober nasvet - 13.30 Glasbene želje ( Postojna, Pivka )- 14.40 Planinske novice - 18.05 Sredin rompompom, otr. odd. - 19.05 S tangom v srcu Četrtek: Ob 9.30 regijski dogodki - 11.15 Vaš komentar, prosim - 12.25 Naslednji prosim - 13.30 VIP - vaših izbranih pet - 14.00 Glasbene želje ( za mlade ) -16.20 Izbor popevke tedna - 18.05 Glasba...z glasbenim gostom - 19.05 Virgo od acta, mlad. odd. Petek:ob 9.30 Regijski dogodki - 10.15 Med platnicami, naše knjižnice se oglašajo - 12.25 Mala radijska tržnica - 18.30 Škropot, oddaja KŠOPP - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Sobota: ob 7.00 Dobro jutro - 7.15 Kaj pa luna - 7.20 Poročilo AMZS - 7.30 Vreme in temperature po Sloveniji - 7.45 Zgodilo se je - 8.00 Poročilo OKC -8.15 Napovednik - 9.00, 11.00,15.00,18.00 Novice - 9.10 Horoskop - 9.30 Sobotni utrip - 11.20 notranjsko kraški mozaik - 12.00 BBC novice - 12.15 J & M - 13.45 Glasbene želje - 14.15 Tema dneva - 15.50 Popevki tedna - 19.05 V soboto ob 7. uri - 20.05 BBC-jev top pop - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Nedelja: ob 7.00 Dobro jutro - 7.10 Poročilo AMZS - 7.15 Oglaševanje iz planinskih koč - 7.30 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 8.35 Zgodilo se je - 8.45 Kaj pa luna - 9.30 Nedeljsko jutro - 10.15 J & M - 10.30 Prijatelji, ostanimo prijatelji - 12.30 Nedeljske čestitke - 15.50 Popevki tedna - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.00 Novice - 18.05 Lestvica 4 mix * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51, 6243 OBROV ' FE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net ^^om na Vidmu j N | ~~) O i Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica ^teL: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ■ VlbEO TOP 3,0 ■ 1.007 ■ UMRI KDAJ DRUGIČ - akcija ■ 2, K 19 ČRNA UD0VA - vojni , ■ 3. DOVOLJ Ml JE!-triler ■ 4, SAM PROTI VSEM-akcija ■ 5. NEVARNA SMER-triler ■ 6.OSTROSTRELECII.-akcija , ■ 7. AUSTIN P0VVERS V ŽLATOTIČU - komedija ■ 8. SESTRE-komedija ■ 9. LAHKI DEKLETI-komedija jm 10. KATE IN LEOPOLD • romantičha komedija koliSter ^tišine OPEL e Nudimo vel(ko Ju« -amprtizerje Pooblaščeni servis sswt Prodaja vozil pSiffilji ; Originalni rezervni deli Siu-platiščdn^r^**/ S „ ^alu-platišČin Dodatna oprema 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 >E ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30 3s od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. VESELJE DO ŽIVLJENJA TLI V VSAKEM OD NAS ZBUDIMO GA Dan brez smeha je podoba izgubljenega kamenčka v mozaiku človekovega bivanja. Zveza slovenskih društev za telefonsko pomoč v stiski in Društvo Tvoj telefon iz Postojne v letu VESELJA DO ŽIVLJENJA - 080 22 23, 05/720 17 20 AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, ARAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 GOSTILNA s prenočišči ^Č€>TC|k Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.+386 (0)5/71-42-648 KOSILA IN MALICE UGODNO!!!! Jul H I JLL-^Vrjbovo 22 62;5T)liliSl■: ■■ 5.7.-12.7. Mladinski gorniški tabor- po hribih, vmes pa goro zabave in aktivnosti Skrajni čas Rod snežilLškiii ruševcev , >> ; ‘ 3.8-13.8 avgust Tabor v Bohinju Zlet v Makedonijo zaključene Podgorski taborniki vtV' .v' ■ 28.7-6.8 Tabor v Bohinju Skavti'.; '* 10.7- 18.7 18.7- 23.7 avgust Tabor čete in klana Tabor najmlajših (Famlje ali Izola) Kolesarski tabor 3-4 dni Brkini-Obala (za voditelje in klan) Skrajni čas Socialno -zdravstvena kolegija, Pacug 1.8.-10.8. Plavanje in morje prostočasnih delavnic in dejavnosti zaključene 10. JUBILEJNI PRIMORSKI SEJEM Letošnji jubilejni 10. PRIMORSKI SEJEM se je zaključil več kot uspešno. Odločitev o PROSTEM VSTOPU je dosegla svoj namen. Sejem je OBISKALO PREKO 20.000 OBISKOVALCEV. To je bil seveda tudi razlog za zadovoljstvo razstavljalcev. Posebno obeležje jubileju je pridal obisk predsednika R. Slovenije dr. JANEZA DRNOVŠKA s svojim obiskom. Ostale spremljajoče prireditve so prav tako bile dobro obiskane in dosegle svoj namen, to posebej velja za ŠPORTFEST, katerega projekt se je izkazal kot zanimiv in se ga bo v prihodnje nadgrajevalo. Kot organizator lahko podamo naslednjo sklepno misel: S prostim vstopom smo projekt Primorskega sejma v teh za sejme neprijaznih časih želeli ohraniti na tržišču. Le to nam je več kot uspelo in na temeljih letošnje prireditve je potrebno graditi novo podobo sejma v prihodnje seveda še naprej s sprostim vstopom in novimi vsebinskimi elementi. Primorski sejem d.o.o. Koper