Posamezna StcvHka 1*50 Pia. LetO Vi
m štev. pojtntos otettna	v gotovini. y Ljubljani,	sobota 26. aprila 1924.
GLASILO NARODNO • SOOJAUST1CNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. Telefon štev. 77. .
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din.
Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene -   n — v oglasnem delu.	t~	•	"ri
Somišljeniki vsi na krovi Naši dnevi dela sredo h koncu!
Samo še nekaj dni imamo na razpolago. Zato delajmo, nabirajmo
nove naročnike za »Novo Pravdo1*, obiščimo vsakega znanca in prijatelja! S posebno vnemo pa se posvetimo temu delu na praznični dan proletarcev
1. mala!
Po prvem maju pa pošljimo vse sezname novih naročnikov takoj upravi »Nove Pravde** v Ljubljano, Gradišče 7. Do 7. maja mora uprava Imeti vsa nova naročila z denarjem vred, ker bo 10. maja priznala nagrade.
Nagrade morejo dobiti samo oni, ki so s seznamom vposlali tudi naročnino. Zato z vso vnemo na delo!
Po delu jih boste spoznale.
Če je resnica res božja hčerka, je tudi iskanje resnice bogoslužje. Nezmotljiv ni nikdo pod milim božjim solncem. Motiti se je človeško in odpustljivo. Varanje pa m zavedno zavijanje resnice je peklensko delo, nevredno kulturnega človeka. Ta uvod mi. bodi v opravičilo in oporo za nadaljnja izva-janja.
Če me vara uslužbenec kake tvrdke, ne bom dolžil podjetja goljufije. Ako me pa prevari vodstvo večkrat z vednostjo šefa, ne da bi se popravila krivica, tedaj sem po vesti primoran pokazati s prstom na tvrdko ter svariti javno:	»Varujte	se podjetja, da se ne
opečete!«
Taka tvrdka je stranka, ki ji nače-Ijuje dr. Žerjav. Od svojega rojstva se poslužuje metod, ki niso običajne. Nešteto afer in aferic meče čudno luč na načelstvo in — na stranko. Spominjam na »nacijonalizacije« raznih podjetij, na zagonetni Mežiški svinec, na še bolj skrivnostne fonde pri Jadranski banki, na nerazmotne račune socijalnega ministrstva, na pohujšljivo Peskovo zadevo, na dvomljivo obnašanje v zadevi ljubljanskega mandata i. dr., kjer se ie naglašalo povsod ime g. dr. Žerjava. S tem pa še nisem izčrpal obširne »chronique scandaleuse«. Vohunstvo se je razpaslo kakor v carski Rusiji. ~S svojim časopisjem ubijajo mladini vsakega, ki se jim drzne oporekati. Ne plašijo se niti nizkotnega ovaduštva na najvišjih mestih, niti še tako zavržnega sredstva, ako obeta uspeh. Drugače govorijo, drugače pišejo, drugače mislijo in drugače delajo. Kar so še včeraj nazivali korupcijo, je danes /državna potreba. Kar je danes belo kakor sneg, bo jutri bolj Črno od saj.
Opravičila za svoja dejanja ne iščejo. Vsak izgovor je dobrodošel, če ga tudi pes na repu prinese. Marsikaterega so že opeharili, ki se je spuščal ž njimi v pogajanja na čast in besedo. V zahvalo so ga še obmetali z gnojem in polivali z gnojnico. V urade so vtihotapljali svoje zaupnike, da sejejo razdor in netijo strasti. Samega sebe proglašajo za odličnega čuvarja Vidovdanske ustave, ki pozna po členu 4 le eno državljanstvo. Navzlic temu čutimo, da odtehta vsak mladinski priganjač pet drugih. V državni službi ne prihajajo v poštev ne službena kvalifikacija, ne druge vrline, temveč le priporočilo ali veto kakega — Žerjava.
Po delih jih boste spoznali. Vzel sem le nekoliko dejstev iz skoroda nepregledne snovi. Bodi dovolj za danes! Le najnovejšega Žerjavovega trika se
hočem še dotakniti, fraze o »državnem« bloku. (Primerjaj »Jutro« od 19, aprila 1924!)
Logično zahteva snovanje »državnega« bloka obstoj protidržavncga, drugače, je pridevek sploh brez smisla. Pomislimo pa, da šteje sedaj »protidržav-ni«. (t. j. opozieijonalni) blok najmanj 20 glasov več v zbornici. Kaka država bi bila to, v kateri bi bil »protidržavni« blok v večini? Tega se ni drznil trditi o nas do zdaj niti naš najstrupencjši sovražnik. Ali se zaveda g. dr. Žerjav, minister na razpoloženju, da škoduje državi na ugledu v inozemstvu s takimi izjavami?
Sicer pa je naša država mednarodno priznana in vsi vemo, s kako ljubosumnostjo čuvajo n. pr. Francozi mirovne pogodbe. Tudi za slučaj, da bi bila res večina državljanov sovražna državnemu edinstvu, kar ni in ne bo, bi ne mogla v doglednem času izsiliti revizije mirovnih pogodb. Država ni ogrožena ne od velesrbske »amputacije«, ne po frazi o čovječanstvu. To ve g. dr. Žerjav prav tako dobro, kakor vsak drug realen politik. Navzlic temu se oprijema teh pohlic, da bi še nadalje lovil kaline na svoje limanice. Tudi najnovejši Žerjavov trik je zavedno varanje javnosti.
Zdi se mi, da obsojajo že tudi najožji pristaši Žerjavove metode. Dr. Kukovec je napisal v velikonočni številki »Tabora« zelo simpatičen uvodnik, kjer povdarja potrebo »čuta moralne dolžnosti« napram nalogam države, ki mu gre prednost pred strankarskimi interesi. Vidi se iz članka, da ne odobruje taktike svojih somišljenikov, ki jim je korist ožje klike nadvse. Tudi tu sc je začelo svitati — pozno sicer, a ne pie-pozno.
Iz ljulike ne zraste pšenica, iz laži in kovarstva ne resnica in poštenost, Iz zdražb in prepira ne mir in sloga. Vendar pa je Slovenija, je država potrebna sloge, poštenosti, resnice in pravice, kakor lačni kruha. Samo na tem temelju se morejo izboljšati razmere.
(P. S. Napisal sem članek s polnim podpisom, da »Jutro« ne bo sumničilo nedolžnih oseb. Uverjen sem, da demin-cijacija ne bo izostala. To pa me ne bo motilo, da ne bi i v bodoče iskal tudi v Politiki božje hčerke — Resnice. Svoboden državljan sem, ki se zaveda svojih dolžnosti napram javnosti, pa tudi svojih — pravic. Na morebitne replike, v kolikor ne bodo stvarne, ne odgovarjam.)
V Mariboru, 21. aprila 1924.
' Fr. Bračun.
Revizija ustave.
(Referat tov. dr. I. Polttea na strankinem zboru dne 23. marca t. 1. v Ljubljani.)
(Konec.)
Mislite si n. pr., kako bi vam bilo v Sloveniji, če bi se država uredila v duhu našega programa! Imeli bi predvsem nede-jljivo Slovenijo, pa ne kot sedaj in kot ne-jkoč pod Avstrijo (vobče današnjo državo jveliki antiavstrijski srbski patrijoti vse ne-jkako prilagajajo avstrijansko!) Kranjsko in .Štajersko. V Ljubljani bi imeli svojo pokrajinsko vlado in zbornico in od njiju bi dobi-|vali to, kar bi od njiju lahko mogli dobivati, česar doslej od Beograda niste mogli dobiti, ali le jako težko; v Beogradu bi ostala centralni parlament in centralna vlada, ali samo za gotove, omejene posle, ki bi jih bila vstanu opraviti. Tako urejena država bi justrezala vašim potrebam, vi pa bi y svoji .zadovoljnosti ž njo potem čutili veliko raz-|ltko med Avstrijo in Jugoslavijo! In komu llzmed vas bi potem prišlo na misel, da bi Smatral radi delitve dela Slovenijo za Po-
sebno državo, ali pa ne smatral sebe za jugoslovanskega državljana? Še mnogo čvrsteje bi bili potem vezani na eno državo, ko bi se čutili že radi zadovoljstva eno z drugimi zadovoljnimi deli naroda v drugih slično urejenih pokrajinah.
Ko govorimo o centralizmu in federalizmu, moramo dobro paziti, da nas ne zapeljejo gotovi predsodki, ki so jih vrgli centralisti in njihov tisk v svet. Otresti se mahamo predsodka, da federativno urejena država preneha biti ena dTŽava, da se torej s federativno ureditvijo podkaplje državno edinstvo. Malo preje sem vam navedel praktične, vsakemu poštenemu lajiku razumljive razloge, zakaj država, tudi po federalističnem načinu urejena, ostane ena; sedaj pa vam moram reči, da je veliko število uglednih pravnikov, ki trdijo in dokazujejo, da je federacij* (različne od
konfederacije) še vedno ena država. Pri nas to trdijo n. pr. Slobodan Jovanovič, Ladislav Polič in drugi. Ako pa se v pravnem oziru moramo že ravnati po avtoritetah, tedaj borno gotovo prej verjeli Slobodnu Jovanoviču, kot Pribičeviču ali Pašiču! Vobče se ne urejuje država zaradi gotovih pravnih formul in naziranj, temveč v interesu njenega ljudstva brez ozira na to, kako bodo pravniki krstili in razlagali to ureditev. Za časa ujedinjenja z Ogrsko smo se na Hrvatskem mnogo prepirali o tem, je li nagodba pravno veljavna, ali ne, in je li Hrvatska — država, ali le navadna pokrajina. Vsi ti prepiri, bodisi da so bili rešeni tako, bodisi tako, niso zmanjšali niti enega zla, ki je izviralo iz nagodba, niti niso povečali niti za las oblasti, ki jo je imela tedaj Hrvatska. Klerikalci se mnogo trudijo, da bi dokazali, kako je ostal papež v svojem prostovoljnem ujetništvu pravno suveren; če bi se jim to tudi posrečilo dokazati, ne bi to prav nič izpremenilo na tem, da je faktično brez moči ta dozdevno suvereni papež. Narodi žive in države se razvijajo radi sebe, ne pa radi pravne znanosti in radi tega, kaj bodo rekli o njima pravniki.
Mogoče je ravno ta odvisnost od predsodkov in pravnih formul pripomogla do tega, da se niso mogli naši avtonomisti in federalisti doslej zediniti. Ce bi se osvobodili te odvisnosti, bi se mnogo lažje zedinili, ker razlika med avtonomistično in federalistično ureditvijo države ni tako velika, da se ne bi dala premostiti. To morete najbolj videti na tem, če primerjate naš ustavni načrt z n. pr. Protičevim. Velike razlike — iz državnopravnega, ne iz socijalnega stališča! — med obema ne boste našli, dasi je bil pokojni Protič vnet avtonomist, pri tem ko smo mi nekaj več od avtonomistov. Tudi on deli državo na pokrajine (na 9. mi na 6), tudi on daje pokrajinam zbornice in vlade itd. itd. V čem je torej ta velika razlika? Gleile v čem: tako v avtonomistično, kakor v federativno urejeni državi morejo pokrajine imeti enako mnogo oblasti, zakonodajne in upravne; more se celo pripetiti, da hi bila pri zelo široki avtonomiji ta oblast v avtonomistični državi večia, kakor v federalistični. AH — in to Je razlika — v avtonomistični državi dobivajo pokrajine oblast od države, oziroma od državnega parlamenta, pri tem ko v federativno urejeni državi naravnost od konstituante. V avtonomistično urejeni državi dobiva država. oziroma njeni državni organi vso oblast od konstitnnnte, da jo ootem ena, država, prenese (delegira) na pokrajine; v federalistično urejeni državi ni treba tega posredovanja, temveč konstituanta takoj naravnost razdeli te oblasti, en del na državo, drugi na pokrajine. Reči hočete, da to ni nikaka bistvena razlika, ker nakonec pride do istega. Pride do istega, pa tudi ne pride do istega. Pride do istega, ker država more avtonomnim pokrajinam dati zelo mnogo oblasti. ati — to že n? Isto! — ne mora, pp tudi že dano oblast /nore. kadar hoče. ukiniti. Vse ie odvisno od državnega parlamenta. V federalistično urejeni državi pa oblast, kt jo je dala pokrajinam konstituanta, ni odvisna od državnega parlamenta, temveč od same knnstituante. Edino ta jim more odvzeti ali okrniti to oblast z izpre-mombo ustave. V avtonomistično urejen! državi zadostuje za to, da se okrne alf odvzame avtonomija, navaden zakon, ki ga more sprejeti državni parlament vsak čas; v federalistični je treba sklicati konstifuan-to in izpremenifi ustavo, Sedal vidite razliko. V avtonomistično urejeni državi je ureditev države (po tem tudi avtonomija) nestalna, podvržena naglim in lahkim Izpre-membam, medtem ko je to v federalistično urejeni stalnele, trajneje, sigurneje. V prvi državi bi imeli večne boje med pokrajinami in državo, dočim pride v federalistični do tega mnogo redkeje in težje. Mi pa bi radi napravili tem bojem že enkrat konec, mi hočemo, da se ustavno vprašanje, vprašanje avtonomije in ureditve države že enkrat odstavi z dnevnega reda, da se bo mogoče posvetiti realnemu, socijalnemu,’ ekonomskemu in kulturnemu delu. Znano vam je. kako se v našem parlamentu vstvarjajo večine: 'ho znanih Pašičevih metodah si laliko Srbi ali združeni lugoslovansl-ci re-akcijonarc! pridobe večino, ki enostavno jutri spreime zakon, s katerim se avtonomije ukinjajo ali izigravajo. Mi pa ne maramo, da. bi bile naše pravice, oblast naših pokrajin. odvisne od Pašičevih metod. Ml hočemo, da, ko narod v svoji konstftuanti z ustavo Izreče; »pokrajine imajo to in to oblast!« — da ta oblast ostane pokrajinam tudi zajamčena — vsaj dotlej, dokler narod zopet v konstituantf ne odredi drugače. Zato. sp. 2_ avtonomlio, kakor Jo.Imajo, v
svojem programu slovenski klerikalci, ne bi končno rešilo ustavno vprašanje, niti ne bi to zadostovalo potrebam Slovenije, pa tudi ne kateregakoli drugega dela države. Klerikalci govore o avtonomijah zato, da umrejo biti enako blizu centralistom in federalistom, da si vstvarijo možnost pogajati se in vladati, bodisi s temi ali onimi. Naj-bolji dokaz temu je, ker so sedeli že s Pro-tičem v vladi, ker so danes z Radičem v bloku in ker Pašič, medtem ko so še v bloku, računa nanje v kombinacijah, ki so povsem nasprotne bloku. Mi z našim načrtom ustave, ozir. njene revizije ne špekuliramo niti na levo, niti na desno; mi odkrito priznavamo korak naprej, ki smo ga napravili od najširjih avtonomij do federalističnega načina državne ureditve, ker je po našem odkritem prepričanju potrebno, da ves narod Srbov, Hrvatov in Slovencev v svojem interesu napravi ta korak (v kolikor ga ni že napravil).
V rokah imate tiskani načrt ustave obenem z uvodom, v katerem je obrazložen.
S tem referatom sem skušal to razlago izpopolniti in braniti naš načrt pred ugovori, ki bi mogli priti proti njemu ali z leve ali desne. Zavedamo se, da s sestavo in sprejetjem tega načrta nismo storili stotinke jia. šega dela. Kajti program ni vse, ni niti glavno. Glavno je delo, glavno so ljudj,e. Dobra ustava je sredstvo, orožje; zato se more ž njo zgoditi, kakor tudi z vsakim dobrim sredstvom. V rokah nesposobnih 'ljudi in slabe vlade, ne bo prinesla tistih koristi, radi katerih je dana. Okrepiti moramo zato našo stranko, da postane njena moč garancija za izvedbo take ustave. Ni de-volj revizija ustave; revidirati moramo (Ju-, di, revidirati sebe. Besede ustave moramo prežeti z našim duhom, z našo mentaliteto. Revidirajmo našo zamrlost, da oživimo; našo mlačnost, da postanemo agilni; našo samozavest, da dobimo zaupanje v sebe,vy narod, v socijalizetn. Ce bomo v tem snH-slu revidirali sebe, bomo pospešili revizijo ustave, z njo pa tudi izvedbo našega na-rodno-socijaiističnega programa vobče!
Blagor nam.
2e sedaj slišiš samo hvalo, kaj vse so naši bivši demokrati tekom nekaj dni izposlovali in dosegli za naše ljudstvo. Par dni so pri Pašičevi vladi, katera je bila vse doslej ničvredna, koruptna in bog ve, kaj še vse, in glej čuda, sedaj je ta vlada na mah postala zgolj dobrota. Demokrati jo hvalijo na vso moč, a sebe pri tem seveda ne pozabijo.
Demokrati so pospešili razvrstitev uradništva, demokrati so popravili vse krivice, ki so se pri razvrstitvi hotele uveljaviti. Demokrati so dali proračun in vposta-viii vanj zadostno kvoto za izplačilo novilt uradniških prejemkov, ki jim gredo od 1. oktobra 1923. Demokrati so izposlovali prevedbo železničarjev in izplačilo predujmov. Izsilili so nove draginjske doklade za urad-ništvo. Izsilili so regulacijo pokojnin vpoko-iencern, ki »bo« tudi izvedena. Rešili so vprašanje stanovanjskega zakona, katero bo zadovoljilo najemnike tako, kakor hišne posestnike!
Izravnali so pravično vsa davčna bremena. Vse, vse, prav vse so uredili ti vele-umni demokrati.
To je naznanjalo dan za dnem vse demokratsko časopisje ter s tem delalo šti-mungo pri reševanju sedanje vladne krize v prilog Pašič-Pribičevičevi vladi. — In nekateri kalini so to verjeli. Kupovali so na račun vseli teh dobrot velikonočne šunke, obleko in za praznike so se polnili na ta račun vlaki z izletniki.
Vseh dobrot pa ni in jih ne bo, kakor se sliši iz Beograda, ker finančni minister
zopet — nima sredstev. Za nove piaCe uradništvu bo še mogoče od maja naprti poiskal nekaj smeti v izpraz/tjenih blagajnah, toda za razliko od 1. oktobra 1923 tnu bo zmanjkalo! To bo uradništvo kvečjemu lahko iskalo v skrivalnici, kjer je spretno, markiran volilni ali dispozicijski fond.
Medtem pa pridejo volitve, ki morajo Pašič-Pribičevičevi volilni narodni vt*dl prinesti zmago nad »protidržavnimi Klementi«.
Samo še enkrat naj se jugoslovanski rod zave, da je »narodno in državno edtn-stvo« v — »strašanski nevarnosti«, samc^fe enkrat naj ljudstvo verjame, da bo ko«ec vsžga, ako ne zmagata Pašič-Pribičevtč! In potem bo dopolnjeno vse!
Vse se bo izpolnilo, vse obljube, vse nade — in ljubezen bo zavladala med 1 Jtr-goslovanskimi plemeni — ker bo en sam hlev in en pastir! A/se drugo bo podrto, uničeno in pastirji pobiti.
In dopolnjeno bo! — Blagor nam!
Tako sanjajo demokratski sanjači! Toda oni drugi, ki ne spe — ne sanjajo, oni delajo in računajo z realnostjo. Zato ne bomo varani, ako računamo na zmago trednlh in bdečiii ljudi, ki imajo za seboj večino jugoslovanskega ljudstva. Ako bomo zares za spravo našega troimenskega naroda — ali bolje rečeno, ker narod — ljudstvo itak ne ve nič o kakem sovraštvu — če bomo vi‘gli posamezne hujskače, ki delajo vso zdraho iz osebnih koristi, potem pa res blagor nam!
NSS PROTI DELAVCEM IN OBRTNIKOM.
Pod tem naslovom je nedavno tega prineslo »Jutro« obširno notico, v kateri stresa svojo jezo nad člani ravnateljstva okrožnega urada, posebno nad tov. Juvanom, ker ni v seji ravnateljstva hotel glasovati tako, kakor bi to ugajalo JDS in znani bančni skupini. »Jutro« hoče dokazati, kdo je kriv nezadovoljstva pri zavarovancih okrožnega urada, ne pove pa, da je nezadovoljstvu kriva največ nesrečna centralizacija, ker osrednji urad v Zagrebu odloča o usodi ljubljanskega okrožnega urada. Kdo vse je v tem osrednjem uradu, pa gospodje od JDS prav dobro vedo. V svoji notici nami-
guje »Jutro« tudi o nekih kravjih kupčijah, katere je baje napravil, po »Jutru«» seveda, tov. Juvan z ravnateljem Kocmurjem. Vsak pameten človek ve, da je vse to »Juirovo« pisarenje čisto navadna	laž, ki	je bila	napisana samo s	tem namenom,	da prikrije
resnične kravje	kupčije,	ki pa	vsled	uvidevnosti večine	članov	ravnateljstva	dkr.
uradov niso uspele. Prav dobro vemo, kdft vse je bil kandidat za novega ravnatelj* in kako velike finančne uspehe so si nekateri gospodje obetali od tega. O kravjih kupčijah pa, gospodje, kar molčite, ker je to samo v vašem lastnem interesu.
SKS V BOJU Z JDS.
Z veseljem se mora naglasiti to, da je samostojna kmetijska stranka v Sloveniji krenila na pravo pot. Tega nadalje z argumenti dokazovati ni potreba. Dovolj priča dejstvo, da je proti kmetijcem stopila v boj naša bivša JDS. Boj se je pričel na celi, črti s tem najnovejšim krilom Pašideve radikalne struje. In t6 je prav! Naj se razčisti že enkrat naše politično življenje, naj
naše ljudstvo izve in izprevidi, kdo je vsega današnjega zla kriv, da bo moglo temeljito obračunati z ljudmi, katerim gre samo za denar. Mi se sicer ne bomo vmešavali V ta boj, kakor se SKS ne vmešava v našega, ki ga tudi bijemo z istim nasprotnikom. Prepričani pa smo, da bomo kolikor toliko, čeprav nehote v tem boju drug drugega podprli.
ŠO
a
P
Qn
tumtm 11»
Zdaj z dimnikarjem se sestala, ga z milom ,.Zlatorog" oprala, nevoljen on nad to masažo, poklical na pomoč je stražo.
'matm
 WW«W!"II>'|’	"M*
T
Zakaj nam grel
UlaaUo »Oijune« je v ti. Številki priobčilo Izjavo v nekako zadoščenje celjskemu advokatu in. zastopniku polzelsklh Nera-jtev, dr. TJrosiu Kalanu. Mi prav dobro ve-tao tn tudi trdiiuo, da je bila ta izjava diktirana te generalnega štaba ljubljanskih demokratskih saunostalcev. Ltoforo vemo tudi, da Je »rednik »Orjune« vse preje nego ra-dcvoljno objavil tu izjavo. Značilno je najdalj©, da ata Izjavo podpisala ljubljanska (funkcljonarja »Orjune« gg. Kranjec in Šlaj-jpah; celjsko »Orjuno* $e je povsem prezrlo ,in njen predsednik je dobil v izjavi celo ja--ven ukor.
Če domneva dr. Erust Kalan, da je zadeva s tem spravljena iz sveta, mu svetujemo, da naj se ne udaja lepim nadam. On prav dobro ve in z njim vred tudi mi, celjska »Orjuna* in vsi zavedni Slovenci, da sta slovenska delavca žrtvi predrzne prepo-tfcuce nemških priseljencev. Vemo tudi prav dobro, da je usoda teh dveh delavcev v njegovih rokah, ker je polzelska tovarna izročila njemu v tern oziru polno moč in razpolaganje po njegovem lastnem preudarku. Po teh dejanskih iu resničnih konstatacijah moramo ugotoviti, da sta Slovenca Artnik in Pocajt po volji dr. Ernst Kalana Se danes n« cesti, dočim se velenemca Lakott in Post Šopirita v tovarni nad našimi delavskimi Moti.
Dr. Ernst Kalan je vložil ie šesto tožbo proti našemu odgovornemu uredniku tov.
| Brftiulnerju v domnevi, da nas bo s temi šlkanami uklonil, — da bo sipravi! pol-2*>lski škandal s sveta. To se gospodu Kalanu ne bo posrečilo! Pri tem naj si, pa dr. Kulti n nikar ne domišlja, da tratimo čas in papir in stroške radi njegove osebe ali radi |osebe tov. Brandnerja! Nam gre za načelo!
I Enkrat za vedno hočemo pribiti, da uganjajo Nemci pod zaščito demokratskih poglavarjev orgije, kakršnih si pri nas niti pod Avstrijo niso dovoljevali. V tem boju proti polzcIškim priseljencem nas je do zadnjega Wp» lojalno podpirala celjska »Orjuna« pod energičnim vodstvom svojega predsednika /g, Tripala. S .oeijsko »Orjuno« so solidar-jnc povečini vse lokalne štajerske »Orjune«. In to nam je v zadoščenje tem - bolj, ker preizkušeni štajerski bojevniki neprimerno bolje poznajo zavratno nemško svojat, s katero žive v neprestanih bojih od mladih .nog. Ce so smatrali nekateri ljubljanski gospodje, da je treba dr. Ernstu Kalami na ljubo po demokratskem diktatu diskreditirati celjsko »Orjuno« in njenega predsedni-it, je to njihova stvar. Pomislijo naj pa samo na slično primero med Nemci ter Ita-
lijani Ali bi sl smel dovoljevati v Trstu ali Celovcu domač advokat slične ekstravagance, da,bi protežiral priseljenega slovenskega podjetnika m nameščenca v škodo domačinu in lastnemu sodržavljanu? Ni dvonia, da bi napravili fašisti ali heim-wehrovci ž njim kratek proces! Italijan in Nemec Imata pač narodni ponos Iu samozavest. Mi teh čednosti očividno še'ne poznamo, — vsaj v Ljubljani ne! In vzemimo možnost, da sta Artnik in Pocajt v resnici kaj zakrivila; ali ni dolžnost slovenskega uarodnjaka, da prizna kljub temu načeloma in brezpogojno vedno le slovenskemu nameščencu prednost iu da dosledno odklanja tujerodnega zajedalca? In teh dokazov resničnega in, rekli bi, socijalnega nacionalizma v postopanju dr. Ernsta Kalana dosledno pogrešamo. Njegovo postopanje je vse prej nego nacijonalno!
In končno: Kaj pa naj si misli naš slovenski delavec o naših narodnih voditeljih, če pri njih ne najde brezpogojno zaščite, ~~ če vidi, da njegovi lastni ljudje uvažajo in protežirajo na njegovih domačih tleh priseljenega Nemca, — če se gospod voditelj pajdaši 7. nemškim kapitalom in bombardira slovenske narodne borce s smešnimi tožbami radi užaljene nemške časti? Naš človek vendar n! tako bedast, da ne bi razumel, da se ST takimi šikanami čast ne rešuje in d?, s« sodj človeka in zlasti intelektualnega voditelja po njegovih dejanjih, ne pa po papirnatih sodbah.
Ce bo užaljeni slovenski delavec začel takim našim voditeljem gledati na prste, bo kmalu sprožil vprašanje: »Al moramo res mi slovenski ‘ delavci zatajiti svoje narodno prepričanje in pobegniti po ukazu dr. Žerjava med internacijoualo? — Ali ni ves dozdevni narodni boj, ki ga navidezno vodijo naši voditelji, čisto navaden humbug in švindel? —- Čemu nam še treba narodnih organizacij, — čemu slovenskih šol na Primorskem, Koroškem iu — končno v naši Jugoslaviji, če so te šole tako slabe in zanič, da pošiljajo naši narodni voditelji nam vsem v vzgled in spodbudo svoje otroke v boljše nemške šole v Gradec? Ali je slovenska šola samo za slovenskega proletarca? Ali so za nas proletarce samo ideali, za naše »voditelje« pa internacljonalni kapital in druge dobrote?« —
Čemu ves boj in pretep? Pogazimo ideale in načela, zaprimo štacuuo in kapitulirajmo. In mir bodo imeli naši ubogi Nemci in dr. Ernst Kalan.
Sedaj menda razumeta, g. dr. Ernst Kalan, za kaj gre! •
Beograjska kriza.
ŠE NEKAJ ZA O. DR. ERNSTA KALANA!
»Orjuna« priobčuje v t7. številki pod zaznamko »Internacijonalnost!«: »Zadnjo dni so sklenili reški pristaniški delavci, da ne sme noben .rugosloveivski delavec, ki ni organiziran v ta&iih, niti, centesima zaslužiti
v reški luki. Sklepu je da! tudi svoj impri-matur reški guverner. In pri nas?« —•
Pri nas na Polzeli in drugod po Sloveniji je pa baš nasprotno! »Orjuna« docet!
ČUDNE POHVALE.
Zadnja številka »Orjune« mrgoli opravičenih kritik o naših demokratskih odličnjakih hi voditeljih. Gospodom, ki imajo narodnost samo na jeziku, se očita pajdašenje jz nemškim kapitalom, uvažanje tujih priseljencev, v prvi vrsti Nemccv, in zapostav-
ljanje našega rodnega jezika na domačih tleh. — Točno, kar mi vedno dokazujemo! Lepšega izpričevala si naši lažirodoljubi niso mogli zaželeti! Ce bo le kaj zaleglo? Dvomimo.
DA SE NE POZABI!
»Orjuna« si je v zadnji številki privo-mariborakega velenemca iu mlinarja Scherbauma, ki odpušča slovenske na-BieSCence in uvaža Nemce iz Avstrije, ter nemškega nadjonaJca A. Westena, ki Še celo v uradnem telefonskem imeniku iz-:živa s svojim nemškim nacijonalizmom. — »Orjuno« si dovoljujemo opozoriti, da smo Vpred kratkim priobčili zanimivost, da ta dva
nemška nacijonalca in še več drugih sedita skupno z demokratskimi odličnjaki: dr. Albertom Kramerjem, dr. Llpoldom, Avgustom Praprotnikom in drugimi demokrati v najlepši slogi v upravnem odboru Slaven-ske banke. — Pri cvenku se nacionalizem neha. Scherbaumu in Westenu taki naci-jonalisti ne bodo skrivili lasu!
PREDRZNOST AH HLAPČEVSTVO?
Opažamo vedno pogosteje, da priseljena nemška podjetja vpisujejo v trgovski register svoje tvrdke samo nemško ali na prvem mestu nemško. V uradnem telefonskem seznamu najdeš sainonemške nazive. Ali je v Italiji ali Avstriji kaj sličnega mogoče? Človek s« ne čudi toliko predrznosti švab-i škili pritepencev, kot našim oblastim in
uradom, da kaj takega sploli dopuščajo. Krivda za to izzivajoče postopanje zadene naše državne urade in režim. Pozna se nam pač, da smo bili tisočletni sužnji. Ponosa in samozavesti naš človek ne po-zna. Ali bo res treba, da bomo nasilno uvedli red in napravili odločujočim činiteljero nekoliko hrbtenice?
MODROVANjfE »SLOV. NARODA«.
Pod naslovom »Vprašanje draghjjskih doklad upokojencem« sl je »Slov. Narod« zamislil rešitev tega perečega vprašanja na ta način, da je v velikonočni številki tolažil upokojence z bolgarsko koruzo. — Na j novejši naslov za sedanje režim ovce so ata > Narod« dckretirall tudi v velikonočni številki, k.ier imenujejo naše bivše demo-
Zadnji teden je nervozno rovanje v parlamentarnih klubih in vladnih krogih prenehalo. Poslanci so odšli na počitnice, ki so jili izrabili za agitacijo. Zato pa se je od režimske strani tem lažje in vestneje In-trigiralo. Režimsko časopisje Je prinašalo vesti, katere pa na javnost sploh niso več učinkovale, ker vso to gonjo že pozna in jo je sita do grla. Ljudstvo si želi miru, reda in strpljivosti, kar pa od ljudi, ki so danes na vladi ne more pričakovati. Reme-dura je tedaj potrebna. Do tega prepričanja je prišel tudi naš vladar, kot drugi ustavni faktor.
Zato lahko mirnim srcem čakamo na rešitev krize, ki bo rešena začetkom maja.
Ves jugoslovanski narod ljubi to svojo zemljo, hoče obvarovati svojo državo, ki pa mora biti urejena tako, da bo vsem
prav, torej sporazumno. Zato nikakor ne kaže sedaj razburjati duhov s kakimi režimskimi volitvami in poglabljati prepad, ki je doslej ločil naša tri plemena. Ta prepad naj se izravna, zasuje. Za to delo pa treba časa, zato je potrebna daljša poslovna doba take vlade, v kateri bi sodelovali Srbi, Hrvati in Slovenci iz sedanje opozicije kakor tudi iz spravljive vladne večine.
In v tem pravcu se bo prav gotovo reševala sedanja kriza, ker ne dvomimo o ne-pristranosti našega vladarja, ki je prav gotovo zelo bistro premolril naš zamotan položaj.
Ne s silo in terorjem, ampak z bratsko popustljivostjo si bomo preuredili naš dom, ki naj bo vsem v ponos. Revizija ustave je potrebna in tega pokrela ne bo z tč-dušil noben teror!
POLITIKA, KI NI VEČ POLITIKA.
G. Davldovič je napovedal za praznike v Subotici zborovanje pristašev dem. stranke. To mu je po ustavi dovoljeno. Pa kaj se je zgodilo? Režimovci so se zbrali v zrcalu lastnega obraza. Zato so se odločili zrcalo zastreti. Ljudstvo ne sme povedati svojega srčnega prepričanja, ki bi Prebičeviču spačilo obraz. Nebrojne množice, ki so priredile Davidoviču prisrčne ovacije niso smele govoriti. Režimska pretepaška avantgar-
da je bila poslana za denar davkoplačevalcev v Subotico, da tam izzove nemire. To Ife je posrečilo in tako je policija dobila povod preprečiti zborovanje, namesto da bi ščitila Davidoviča, kateremu je po ustavi zajamčena zborovalna svoboda, — S kršenjem ustave se ne začenja politika, to ni več politika! In v tem znamenju naj bi se vršile »svobodne«' volitve, kajneda! n
krate »ustavotvorne patrjjote«, btvšo IDS pa »nacijonalno stranko«. Nacijonalno« zato, ker so njeni prvaki »znacijonalizirali« razna podjetja, kakor 1 rboveljsko premo-gokopno družbo, Slavensko banko, razne tiskarne itd. in pa ker so znali v »nacionalne« svrlie prodajati koroški in recimo še litijski svinec.
»ODKRITOSRČNA« ITALIJA.
*
2e zadnjič smo poročali, da ponujajo ftalljani naši državi 6 milijardno posojilo. To Se sliši prav lepo in nedolžno. Ako pa pomislimo, da sedaj sklepamo z Italijo trgovinsko pogodbo, se moramo nehote vprašati, Jeli res to vse tako nedolžno In iskreno? Posebno Je to vprašanje važno, ker ne smemo nikdar pozabiti, kako se Italijanom cede sline po našem ozemlju, kako zavidajo naše naravno bogastvo. Važno je pa tudi to najnovejše, da zahtevajo Italijani želez-®i*ko zvezo Zadra s Kninom in pa da ponujalo gradnjo 'železniške proge skozi Su-madijo kakor tudi Jadranske železnice. Se-»y«la pod »ugodnimi« pogoji.
bi to posojilo naj bi k vsemu ugladilo
BPflk
. _. 2.,enim. kakor z drugim pa hočejo spra-
DR. ŽERJAV POD KAPOV
Slovenski demokrati so v resnici že prešli v radikalno stranko v momentu, ko so uskočili iz demokratske stranke. Zato je pripravljal teren g. Arko v Zagrebu in g. Praprotnik v Ljubljani, kar je dokumentirano z nakupom delnic »Nar. tiskarne«. Ta dva gospoda pa sta v Beogradu itak že dolgo priznana radikala. G. dr. Žeriav le čakal samo še prilike, kdaj bo taktično najlažje tudi še fortnelno javno zajadral v radikalno stranko in prevzel v Sloveniji vodstvo v roke.
Pa’ gorje! — Cekin, ki ga Je vrgel v zrak, da mu jih pade nazaj sto, se je Uidi
to pot spremenil v — klopotec. Klopotec je počil ter je zasmrdelo.
Prehiteli so ga drugi! Narodno napredna stranka je v sredo 23. aprila sklenila fuzijo z radikalno stranke? To le bilo čisto naravno, ker drugega dr. Ravniharju v danih razmerah ni preostajalo. Sicer bi bil lahko napravil drugo šahovo potezo, a sklep je bil najbrže star.
Nas to ne moti. Prepričani smo, da' bo radikalna stranka v Sloveniji s tein trenutkom pričela spravljivo politiko. In to je za vse precejšen plus.
G. dr. Žerjav je prišel poti kap.
DR. BREJČEVA OBLETNICA.
Ta teden je imel g. dr. Brejc obletnico. Pretekla so štiri leta, ko so na Zaloški cesti v Ljubljani padle delavske žrtve, ko je tekla delavska kri, ko so jokali otroci in žene za padlimi možmi, ki so zahtevali kruha. Iu takrat je paševal kot pokrajinski namestnik v Ljubljani g. dr. Brejc, član one
klerikalne stranke, s katero sede danes zastopniki tistih delavskih mas na ljubljanskem magistratu, na katere je da! dr. Brejc streljati. Prepričani smo, da bo na prihodnji seji večina na ljubljanskem magistratu v spomin na dr. Brejca prekrstila Zaloško cesto v Brejčevo!
KONCENTRACIJA PROTI KLERIKALIZMU.
To poglavje je zo/et načela demokratska stranka oziroma njen šef dr. Žerjav v »Slov. Narodu«. Po predhodnem ognju iz topov vseh kalibrov, ki ga je dr. Žerjav naperil tik pred velik« nočjo na narodno-socijalistično stranko in njene voditelje, je pričel po veliki noči zopet z božanjem. V uvodniku »priprave za volitve« jadikuje demokratska stranka zopet nad toliko razcepljenostjo »naprednih« sil. Kakor vedno, jo je pa »Slov. Narod« tudi topot zopet temeljito polomil in človek bi skoro trdil, da so gospodje res prespali čela štiri leta.
»Slov. Narod« pravi, da so narodni so-cijalisti isto, kakor drugi naprednjaki«, da je socijalizem ekstrem, ki se nikjer ne obnese, in da narodni socijalisti že uvidevajo, da sc tujih teorjj -ne more presajati na domača tla-.
Ata »Narod« so prespali vse to, o čemur smo mi govorili ves čas po sprejetju ustave, ker drugače bi ne bilo mogoče nas metati z demokrati v isti koš. Že naša politična koncepcija nas loči in to nepremostljivo, ker smo mi najstrožji avtono-nflsti — ali če hočete federalisti, torej pred-
vsem revizljonisti ustave. Naše narodnosti nam ni treba še posebej poudarjati, ker je poudarjena dovolj v našem programu, o soeijafemu pa z atom »Narodom« sploli govoriti ne ‘moremo ker ne vedo, kaj je to. Zato lahko razumemo, da so tem gospodom vse te teorije tuje — španska vas.
Pogodil pa jo je »Slovenski Narod« iu povedal resnico samo v sledečem: manjkajo nam agilatorična ta gmotna sredstva! To je res! V tem pogledu pa bi se z demokrati lahko pomenili in napravili koncentracijo nad koncentracijo iz državnih kas Dekoncentriranih fondov. Potem bi bili uidi narodni socijalisti v stanu napraviti majhen razmah in bi najbrž imeli vse drugačen uspeh, kakor ga imajo demokrati.
Pa tudi razmah še pride! Ako ne danes, pa drugo le to, čez pet ali deset let, a pride gotovo. Mi imamo potrpljenje. Dvigniti se hočemo z lastno silo!
Jz vsega tega se vidi, da s koncentracijo kakor si jo misli ata »Narod«, ne bo za enkrat še nič. pa če g. Žerjav prične tudi sekati glave, kakor ie zagrozil. Za eno našo glavo jih pade pri njih deset!
Svetovni pregled.
viti našo državo v svojo odvisnost, da bi na ta način prišli pri nas do vpliva in da bi nas izžemali in izkoriščali.
Kaj bodo k tem ponudbam porekli naši državniki, ne vemo. Upajmo pa, da vsaj to pot ne bodo nasedli. Zatoi bi bilo potreba, da bi pri tem sklepanju govoril tudi narod, da ne bo potem razočaranj, kakoršna so. baje po zadnjem francoskem posojilu, ko smo namesto francoskih frankov prejeli neporab-ni ali vsaj manjvredni vojni materijah Zato naj se brigajo naši poslanci, da ne bo zopet država utrpela škode, ki jo bodo navsezadnje nosili vendarle naši davkoplačevalci.
Naši vsezmožni vladni priveski demokratskega kalibra naj sedaj pokažejo svoje zmožnosti in švoj vpliv!
NEMŠKE REPARACIJE.
To vprašanje se nikakor ne da spravili z dnevnega reda. Enkrat se zdi, da so ovire premagane, pa se zopet pojavi kaj novega. Francija je tukaj nepopustljiva, a kdo ve, če bo mogla vztrajati na -tem. Vsekakor to vprašanje še ne bo rešeno, akoravno se naglasa, da je reparacliska komisija enotnega mišljenja.
SPORAZUM GLEDE RUSIJE.
Francija in Anglija sta si — recimo — bila v laseh glede .sovjetske Rusije. Audija je' zagovarjala priznanje, Francija je bila proti. Pa so se pojavile krize v Franciji in pričela je popravljati svojo zgrešeno politiko. kar je uplivalo tud; na naSe državnike. Kurz se ie za kratek čas lzpremenil. — Poincarč se je zopet ^sidral in sedaj snuje nove zveze na Balkanu proti Rusiji. — Kor pa se oglaša na drugi strani zopet Anglija v zvez! z Ameriko, ki hočeta prijateljskih' odnošajev z Rusijo In o iskrenosti teh želja tudi ne more biti dvoma, se bo morala premisliti tudi Francija. Revidirati bo morala zopet svoje stališče, m! pa bomo prisiljeni tudi povedati svoje končno mnenje. Drugače pa bo žavel drug veter, ki bi utegnil marsikomu škodovati.
RUMUNSKO-RUSKI SPOR.
Rumunsko-ruskl spor, ki Je nastal zaradi Besarabije, se bo poravnal v prilog Rusom. Franclja je bila pravočasno opozorjena na mnenje Amerike in bo najbrže skušala polagoma izpremeniti svoje stališče. To »o izvedele tudi države Male antan-
te ter njihove vrstnice, ki po vrsti Rumuniji obračajo hrbet ter odklanjajo vsako vmešavanje v sporu z Rusijo, Tako ostaja Rn-munija po vsi pravici osamljena, kar znači z drugimi besedami, da naj vrne Besarabijo Rusom kar lopo mirnim potom.
ITALIJA. I
Mussoliniju praznovanje 1. maja ne ucaja. zato ga hoče otežkočiti in preprečiti. Namesto I. maja naj ljucfstvo praznuje dan 21. aprila kot	obletnico	postanka	Rima. i-ta
bodo imeli	pa	socijalisti	še manj	sreče s 1.
majem, so krščanski socijalisti pričeli propagando za praznovanje 15. maja. Fa dan je namreč svoječasno papež Leon XIII izdal svojo encikliko »Reruin Novarum« In z njo označil novu smer gibanja gospodar-sko-socijalnih delavskih vprašanj. — Tako pritiska, tudi v Italiji delavstvo drug drugega ob zid.
REAKCIJA V ITALIJI.
Naravni zakon, da nasilje rodi odpor, sc uresničuje tudi v Italiji- I o je bilo pričakovati. Da	se	bo pa ta	odpor pojavil tako
hitro in to	še	spričo moči, ki jo	je zadobil
fašizem po zadnjih volitvah, tega ni pričakoval nihče. Fašizmu so se postavili po robu takozvani katoliški krogi, ker so ravno katoliške organizacije pod fašizmom veliko trpele. Ni tedaj izključeno, da gre tu za dobro premišljeno ofenzivo proti fašistovski organizaciji, katero bodo podprle gotovo, tudi druge opozicijonalne stranke.
Mussolini se tega zaveda in bo skušal svojo politiko preokreniti v zmernejšo stran s kako rekonstrukcijo noveca loMneta. To-
da tudi to mu ne bo pomagalo, fašizem bo moral kapitulirati slej ali prej in z njim bo konec tudi Mussolinijeve slave.
Ljudje, ki so kazali na »konsolidacijo« v Italiji ter hoteli jemati za vzgled Mussolinijevo trdo pest, naj si sedai rajše vzamejo za vzgled ta preokret v Italiji in pa tudi bodočo polomijo trde pesti. To velja očetom našega jugoslovenskega fašizma, ki so tudi zašli na to krivo pot ter mislijo, da ie volja ljudstva za stalno upogljiva.
ANGLIJA.
Mac Donaid nastopa odločno za svetovni mir, za splošno razorožitev. Tako je nastopal sicer vedno, toda temu se ni moglo dosti verjeti ■/, ozirom na dejstvo, da so v njegovi vladi zastopniki kapitalistov, ki imajo čisto druga stremljenja.
Šele v zadnjemi času, ko je tud! razno časopisje pričelo dajati delavski vladi uol.i-še oporišče iu se zdi, da delavska stranka pridobiva trdnejša tla, se more misliti o iskrenosti Mac Donaldovih načel. Zanimivo je, da si je znal Mac Donaid utrditi svoje stališče v svetovni politiki in da je Francijo potisnil precej v ozadje, Danes je gotovo, da bo evropsko politiko vodila Anglija, Ki si bo znala osvojiti tudi simpatije na Balkanu.
GRŠKA REPUBLIKA BO PRIZNANA.
• Belgija in Amerika sta že priznali novo Grško republiko. Druge države'jima botkt sledile.
Poročila z dežele.
Ostrožno pri Celju. Predzadnjo nedeljo sem lep popoldanski dan uporabil za iz-prehod v okolico, 1‘red gostilno Zagode drvi mladež sem in tja. Vstopim — ter vidim majhen, a okusen oder, na odru pa mlade deklice in fante v starosti 14—16 let — igraje in prepevaje — da postane človeku kar milo pri .srcu. Kmečko dekle Do!iii-škova Francka vodi prireditev, Kodelova Julka igra v »Pepelki« mačeho, C. L igra grofa ti^ko dobro In brez šcpclalca, da se človek mora kar čuditi; drugi malčki in malčke v deklamacijah, da, celo petletna s punčko! — Na velikonočni pondeSjek se je igra ponovila. Pristaši, zanimajte se za delaželjno in zmožno mladino v Ostrožnem ter podpirajte jo.
Zagorje. Zelo velik in usodepoln ne-dostatek za prebivalce Zagorja in. okoli;e je pomanjkanje še enega zdravnika. Vsi dosedanji koraki, da se temu odpomore, so bili dosedaj brezuspešni. — V občinski seji dne 11. aprila je bila na dnevnem redu tozadevna negativna rešitev zdravstvenega sveta. Vladala je neka nesigurnost ln pretila je nevarnost, da pade cela zadeva v vodo. Tu je nastoi.il tovariš Drnovšek z vso hvalevredno energijo ter je povdarjal, da bi bilo nečastno v tej tako važni zadevi sedaj popustiti. Pripombo, da bi drugi zdravnik stal mnogo denarja, je tovariš Drnovšek izvrstno zavrnil v. izjavo, da je človeško življenje še več vredno. Končno je bij izvoljen odsek sestoječ iz tovarišev Drnovška 'in Malovrha, ki bo ponovno pod v/.el vse korake, da dobi Zagorje še toli potrebnega drugega zdravnika. — Iz cele zadeve se kaže neka bojazen pred g- dr. Zarnikom, katera je pa'popolnoma neupravičena. G. dr. Zarnik je predobro znan kot vesten ln izboren zdravnik, da bi kdo dvomil o niem, a povedafc je treba, da on sam ne zmore vsega, in da bi se marsikateremu bolniku še lahko pomagalo, če bi dobil pravočasno zdravniško pomoč. To mora tudi g. dr. Zarnik sam uvideti, ki je preobložen z delom. Treba je skrbeti za ljudstvo, iz katerega izvira vsa moč in oblast. Eventualni interesi posameznika morajo pač nekoliko zaostati za tem najvisjim interesom.
Mozirje. Tretjo nedeljo po veliki neči dne II. maja t. 1. priredi tukaj Sadjarsko m vrtnarsko društvo — podružnica. Mozirje za celo Savinjsko in Šaleško dolino prvi slovenski sadjarski in vrtnarski shod. Tega shoda se bodo udeležili vsi vneti sadjarji ter več sadjarskih strokovnjakov, kateri bodo predavali o raznih točkah tako varnega sadjarstva in vrtnarstva ter bodo dajali na-syete in navodila, kiko se naj pospešuje, da se povzdigne do take veljave ln popolnosti, katero po vsej pravici zasluži. Shod se vrši ob 3. uri popoldne pod milim nebom. Zvečer pa sc bo na čast vsem došlim udeležencem in gostom v »Hotelu Goltmk« priredil koncert s predavanjem o sadjarstvu lit vrtnarstvu. Z ozirom na veliki gospodarski ter etični pomen umnega sadjarstva in vrt. narstva vabimo prebivalce Savinjske in Šaleške doline, kakor tudi drugih Slovenskih pokrajin, da se udeleže tega, tako važnega shoda v največjem številu,- Na shod naj pridejo fantje, pa tudi ženske in dekleta, katere bo zanimalo zlasti predavanje o vrtnarstvu. Spodnji Savinjčani, Šaleška dolina in Zgornja Savinjska dolina, pridite vsi prijatelji narave — sadjarji in vrtnarji, da si podamo roke in damo spodbudo istim, kateri še niso v naših vrstah. Torej na veselo svidenje v Mozirju! »Tovariši sadjarji, pozdravljeni v Mozirju! — RudoIS Pevec, t. č. načelnik, Ivan Cesar, t. č. tajnik.
, Jomtoola'
nižjih poštnik uslužbencev ie radi teftmčnih ovir pra-lolesrea na r^sl&ISj©, 4. S* ~ Odbor.
-	---------T.........—------■
Naša prosi
Kakor vsako leto, proslavi uarodno-socijalistično delavstvo tudi letos delavski praznik 1. maj. Tako politične, kot strokovne in mladinske organizacije bodo pri proslavi sodelovale. V naslednjem podajamo spored majskih proslav naših organizacij, ki so se doslej prijavile:
Ljubljana. Okrajni odbor NSS v Ljubljani priredi proslavo 1. nuja po sledečem sporedu:	1.	Zjutraj majski klet mladinskih
organizacij čez Golovec na Fužine. Zbirališče ob pol 6. uri pred Narodnim domom. 2. Popoldne točno ob */» 3. obhod izpred Narodnega doma z godbo na veselični prostor pri Čadu pod Rožnikom. Zbirališče pred Narodnim domom od 2. ure naprej. Na vrtu pri Čadu pod Rožnikom se prične ob 2. uri popoldne majska proslava. Na sporedu je govor o pomeuu 1. maja in majska veselica z godbo itd. Sodeluje godba ZJŽ. Vstopnina prosta. Vabimo vse naše somišljenike, da se prireditve gotovo udeleže. — •Okrajni odbor NSS za Ljubljano.
Maribor. 1. maja ob pol 10. uri dopoldne ,priredi tukajšnja kraj. organizacija NSS ma-nifestacljsik shod v Narodnem domu. Po-drobonsti prihodnjič.
•Jesenice. Proslava 1. maja z razvitjem prapora podružnice NSSZ; podrobneje na drugem mest«.
Zagorje. Proslavi 1. maj s pešizletom na Breg pri Litiji, kjer se vrši ob pol 3. uri popoldne na vrtu gosp. Potokarja majska proslava s sledečim sporedom: 1. Govor o
VABILO
na
letno ZBOROVANJE NAUOBNO-
SOCUALNE STROKOVNE ZVEZE,
(ki se vrši v nedeljo, dne 4. maja »*»24 ob 10. uri dopoldne v Št. Pavlu.
!Dn evni t e;d: L Potzdrav in poročilo ipredsedstva. 2. Citanje zapisnika zbora ! 1*J23. leta. 3. Poročila odbornikov NSSZ. j4. Poročilo strokovnega tajništva. 5. Volitev osrednjega vodstva, upravnega odbo-jra, nadzorstvenega sveta. 6. Predlogi: 'a) upravnega odbora; b) podružnic. 7. Slučajnosti
Tovariši, tovarišice! Na letošnjem na-fšem zboru si moramo postaviti smernico os a naše bodoče delo, ki mora biti plodo-iiiošno. Zastaviti moramo vse svoje sile, da [pomagamo delavskemu stanu, zato naj po-iiiitc na letošnji zbor, poleg delegatov tudi lostali članu — Za osrednje vodstvo NSSZ: 'Rudolf Juvan 1. r. t. č. predsednik; Albin home 1. t. t č. podpredsednik.
Za zborovanje v ŠL Pavlu naj sigurno javi vsaka podružnica najipozneje do srede, 30. t. ni„ na koliko obedov retlektira. Priglašeni bodo obedovali skupno, kar bo pre-i cej eeuejiu, kakor če naroče obed vsak zase. Na priiave po 30. aprilu se ne bo več mogoče ozirati.
VABILO
na
(28. REDNI OBCN1 ZBOR SLOVENSKEGA ZIDARSKEGA IN TESARSKEGA DRUŠTV A j ki se vrši v nedeljo, dne 28. aprila t. 1. ob j 9. url dopoldne v salona hotela »Lloyd«, Sv. Petra cesta z običajnim dnevnim redom.
Odbor.
Zapostavljanje slovenskih delavcev.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah si menda domišlja, da živi še vedno v »bivši Avstriji, ker drugače si ne moremo (predstavljati njenega nečloveškega in neso-icijalnega postopanja z domačimi delatfti. jMenda je malokje še toliko tujih delavcev, jkakor ravno na Jesenicah. Ta družba ima : v službi tujce pod pretvezo, da nima zado-jsti domačih kvalificiranih strokovnih de-ilavcev. Vsa boljša mesta so zasedena s tuj-'fci, a naši domači ljudje so kvečjemu dobri (za navadna težaška dela. Ta izgovor pa ! absolutno ne drži, ker je znano, da je na Jesenicah dovolj zmožnih in dobro kvalificiranih delavcev, ki daleko prekašajo razne 'tujce. Ako je mesto delovodje ali preddelavca izpraznjeno, takoj družba na to mesto Imenuje tujca in mu še preskrbi prav čedno kri udobno stanovanje, medtem ko morajo U«S1 ljudje stanovati po — »rlo.v.v. Naj da našim delavcem prilika, da se izkažejo, kaj znajo, pa se bo tudi družba prepričala, da njen Izgovor ne drži.
Gode se pa še drugi naravnost kričeči slučaji, ki dokazujejo dovolj jasno, kako
4. mala v Št. Pavel pri Preboldu, kjer
se vrši glavno zborovanje NSSZ In pri tej Priliki tudi seja zastopstva mladine v smisla razposlane okrožnice! Vlak odhaja Iz Ljubljane ob 5.28 zjutraj, iz Maribora ob 525 zjutraj. lz Ccija odpeljemo skupno ob 7-50 v St. Peter v Savinjski dolini ln od tam gremo peš v št Pavel Kdor le ntore, ,Haj se udeleži tega izleta!
prvi skupni Izlet je priredilo ljubljansko lin šišensko »Bratstvo« ter »Mladost« na velikonočni poudeljek na Sv. Katarino. Sicer inezunesljlvo aprilsko vreme je bilo to pot kot nalašč zelo krasno. Temu primeren je bil tudi odziv. Bratje in sestre so prihiteli v velikem številu. Zabava je bila vseskozi prisrčna. K temu so pripomogli tudi tamburaši »Mladosti«. Mladina se je zavedala, da le v naravi dobi zabavo ln novih moči za delo. Želeti bi bilo, da se kaj kmalu zopet snidemo k skupnemu izptehodu.
'i..	-	....
m 1. maja.
pomenu 1. maja. (Govornik iz Ljubljane.) 2. Godba. (Svirata tamburaška zbora »Bratstva« iz Litije in Zagorja.) 3. Prosta zabava s plesom, šaljivo pošto itd.
Trbovlje se pridruži proslavi Zagorjanov. Odhod z opoldanskim vlakom ob 12.30. uri. Oni tovariši, ki žele iti peš čez Št. Lambert z Zagorjami, morajo biti točno ob 9. uri zjutraj pred rudniško restavracijo v Toplicah pri Zagorju.
Litija. Organizacije v Litiji prirede izlet na Breg pri Litiji, kjer se vrši skupna proslava s tovariši iz Zagorja in Trbovelj.
Blejska Dobrava priredi zjutraj peš izlet na Jesenice, kjer prisostvuje razvitju prapora tamkajšnje podružnice NSSZ. Popoldne izlet na Bled.
Bled priredi dopoldne izlet na Jescnlce, kjer prisostvuje razvitju prapora podružnice NSSZ, popoldne skupen povratek na veselični prostor na Bledu.
Kočevje letos ne priredi majske proslave v večjem obsegu, radi mnogoštevilnih odpustov rudarjev.
Polzela istotako ne, radi paševanja Nemcev.
Št. Pavel priredi majsko proslavo o priliki glavnega zbora NSSZ dne 4. maja.
Ostale naše organizacije nam še niso doposlale programa o proslavi 1. maja, radi česar bomo celotni spored objavili v prihodnji številki »Nove Pravde«, ki radi majske proslave Izide že v sredo.
i vestnik.
družba favorizira tujce. Ko odhajajo naši delavci v vojaško službo, se jim obljublja, da po končanem vojaškem službovanju zopet lahko vstopijo pri tovarni v službo. Ko pa pridejo odsluženi vojaki domov ln se javijo v službo, jih tovarna kratkomalo odkloni z motivacijo, da zinje ni prostora. Istočasno ra sprejema tujce, ki priromajo preko hribov. In ti tujci se potem še rogajo našim domačinom češ: meni ni treba k vojakom, ker pisem jugoslovanski državljan, službo bom pa na Jesenicah bolj sigurno imel kot Jugoslovani. Dogodil se je celo slučaj, da je bil neki Avstrijec pomotomi poklican v vojaško službo v naši državt tn bil čez dober mesec zopet odpuščen, istočasno pa je prišel od vojakov naš doslužen vojak, ki je bil že več let uslužben v tovarni. Avstrijec je seveda dobil takoj zopet mesto, medtem ko so našega doslužene-ga vojaka kratkomalo odklonili. To so naravnost škandalozne razmere, katerim se mora za vsako ceno napraviti konec. Ta bi bila lepa, da bi se nam tujci v brk smejali, kako služimo vojake in pri tem stradamo, a oni bi si udobno uredili naše domove.
Naša organizacija je podvzela vse korake, da se napravi že enkrat konec temu nečuvenemu početju. Seveda internacionala se zopet ne zgane, ker njej je menda ljubši privandran Švaba kakor domačin. Naši slovenski delavci pa naj še naprej pridno podpirajo sovražno jim internacijonalo! — Tovariši, trpini, zatiranci! Ali boste sedaj končno vendar razumeli, čemu smo narodni socijalisti?!
Zaščita domačega delavca.
Inšpekcije dela, ki so postavljene v zakonito zaščito domačega delavstva, so poslale zel« komodne. Posledica tega je, da ne delujejo roko v roki s posredovalnicami dela in da sploh niso informirane o brezposelnih ter dovoljujejo nameščenje tujcev. Pa tudi borze dela bt morale zahtevati sa-meme od ispckcije dela pojasnila, koliko je zaposlenih inozemcev v naših podjetjih. Tako bi se morda le pokazalo, zakaj imamo toliko brezposelnih. Sicer vlada še do-sedaj ni dala poslovnika k zakonu o zaščiti delavstva, kar je v nebovpijoča krivica. Vendar bi se dalo pri dobri volji tudi po suhem zakonu, mogoče še boije kot s kakim konfuznim poslovnikom marsikaj urediti. Uradntštvo teh institucij bi moralo pač imeti vsaj nekaj socijalnega čuta in razsodnosti. Vlada pa naj gre študirat zaščito delavcev v Švico, kjer se tujec absolutno ne sprejme v delo, dokler je 'e en domačin na razpolago, kakor se tudi inozeinca takoj odslovi, ko postane domačinu v napotje. Zato tudi .čast taki zaščiti! Delavci na plan, kmalu pridejo spet volitve! Proč z liesocijallstl&nimi strankami če nočemo biti še zanaprej sužnji velekapitalu. — Delavec brez službe.
i vestnik.
Članski sestanek »Bratstva« v Ljubljani.
Na svoji zadnji seji dne 23. t. m. je odbor »Bratstva« sklenil povabiti za pondeljek, 28. t. m. ob 8. uri zvečer vse člane In članice »Bratstva« v Ljubljani na sestanek, ki se bo vršil v društvenem proštom v Gajevi ulici (prej Obnova). Dnevni red:	1. Dru-
štveno delovanje, 2. prireditve In Meti, 3. slučajnosti. Vabimo vse brate in sestre, ki se zanimajo za društvo, da se sestanka gotovo udeleže. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. — Odbor.
Bratje in sestre! Udeležite se povsod narodno-socljalistlčnlb majskih proslav!
Maribor. Tukajšnja podružnica Bratstva je imela v soboto 12. t. m. svoj člait-ski sestanek. Predsednik brat 1 umpej je na kratko orisal podružnično delovanje v preteklosti, ter priporočal, da se člani udeleže kongresa NSSZ, ki se bo vršil dne 4. maja t L v Št. Pavlu pri Preboldu. Priglasilo se
je 8 članov. Kot drugi referent je nastopil brat K. Žnuderl in pojasnjeval visoke cilje tega društva, ter spodbujal brate k vstraj-nemu in neumornemu delu. — H koncu Je brat Tumpcj naznanil žalostno vest, da je brat Milan Kaučič v najlepšern cvetu svoje mladosti na jetiki umrl, ter da se vrši pogreb v nedeljo popoldne ob 15. uri. Vsi prisotni so se v znak sožalja dvignili s svojih sedežev. — Sestanek je bil ob 22. uri zaključen.
Pogreb nepozabnega nam brata Milana Kaučiča, ki se je vršil v nedeljo 13. aprila t 1. iz Melja na mestno pokopališče v Pobrežju, nam je po nebrojni množici občinstva, ki je stopalo v sprevodu, porok, kako je bil dragi brat Milan priljubljen in spoštovan. Poleg našega društva je bil pokojni tudi član Mariborskega sokola, ki se je v deputaciji članov in članic z zastavo udeležil pogreba.
Podružnica NSZ na Jesenicah
proslavi 1. maj Z RAZVITJEM SVOJEGA PRAPORA
po sledečem sporedu: ob pol 8. uri zjutraj zbirališče vseh članov ter somišljenikov preti gostilno »Rauhekar«. Nato z godbo na čelu odhod na kolodvor kjer je sprejem gostov. Ob pol 10. uri svečano razvitje prapora pred kolodvorom. Po razvitju :na-nifestacijski obhod na Jesenicah in Sayi do gostilne Rauhekar. kjer je slavnostni govor
O PRAZNIKU DELA.
Po govorih razhod. Popoldne skupni izlet na Bled, kjer se vrši koncert godbe Sokolskega društva na Jesenicah. Prapor se razvije ob vsakem vremenu! — Odbor podružnice NSSZ na Jesenicah.
Tedenske novice«
Prihodnja številka »Nove
Pravde« izide z ozirom na 1. maj v sred o (130. a p r4 1 a.
Cenjenim čitateljein!
Vse one naročnike, ki 1. aprila niso plačali četrtletne naročnine, prosimo, da jo poravnajo 1. maja. Istotako naj to store vsi oni, ki plačujejo mesečno.
Nenaročnike, ki jim pošiljamo pravkar »Novo Pravdo« na ogled, pa prosimo, da sl s 1. majem list naroče in vplačajo naročnino po položnici, ld so jo prejeli z zadnjo številko.	'
Nabiralce novih naročnikov opozarjamo, da nam 2. maja vpošljejo sezname novih naročnikov in obenem vplačajo naročnino. Kdor do 7. maja ne bo poslal novih naročnikov in vplačal naročnine, za nagrado ne pride v poštev!
Ponovna nesreča na planinah. O velikonočnih počitnicah je napravila družba dijakov iz Ljubljane turistovski izlet v triglavsko pogorje. Med dijaki je bil tudi gimnazijski osmošolec Ante Lenarčič, sin g. Lenarčiča, profesorja na ljubljanskem učiteljišču. Tega dijaka je doletela nesreča. Ko so hodili pod Urbanovo steno, je močen veter sprožil riizzeblo kamenje, ki je drčalo po steni. To so si dijaki ogledovali in pri tej priliki je zadel kamen Lenarčiča v čelo ter. ga močno ranil. Takoj se je onesveščen zgrudil, lz Mojstrane došla rešilna ekspedicija je dijaka spravila v jeseniško bolnico, kjer pa je kmalu umrl. — Pred dvemi leti je ponesrečil dijak v kamniških planinah, potem smo imeli še drugo dijaško nezgodo. Vsega pa vendar ljudje ne upoštevajo. Vzllc temu posečajo naše nevarne velikane v času, ki je za to najmanj priporočljiv. — Več opreznosti pa tudi svaril v šoli in od strani planinskega društva bi bilo na mestu.
Letalec ponesrečil. V Novem Sadu Je ponesrečil na veliki teden častnik aeroodre-da France Stenovec, rodom Ljubljančan. Po prevratu je bil znan bojevnik na koroški fronti, potem pa kot poveljnik aerooddelka v Ljubljani. Pri poletu mu je eksplodiral motor in letalo je zgorelo v zraku. Stenovec pa je tudi ožgan obležal pod zgorelim ogrodjem. Prepeljali so ga v Smlednik in tam pokopali. Za Veliko noč je hotel na počitnice k svoji mamici v Ljubljano, kamor je sicer dospel, — toda mrtev.
Kronanje našega kralja In kraljice se bo baje vršilo tekom letošnjega poletja.
Odprava potnih listov. — Društvo narodov bo razmotrivalo vprašanje o odpravi potnih listov in vizumov za vse države. Zato naj ii se sklicala mednarodna konferenca.
Umrli. — V Ljubljani je umrl topniški major v p. g. Franc Rausch, ki bo marsikateremu slovenskemu topničarju iz bivše Avstrije v živem spominu. Bil Je vedno Slovenec in za naše fante v tistih časih dobra! duša. — V Ribnici je umrl g. Anton Arko, hotelir in posestnik, tast našega tov. prof. dr. Peterlina. Prizadeti rodbini naše so-
© kino ideal ©
aš predvaja od četrtka 24. do vštevšl nedelje 27. t. m. |j|
H |. del velike detehtiusas drame M
I Nasledstvo j I 9 miljonov. j
isi Napetozanimivadramav2de!ih. s i§ II. del od 28. — 30 t. m. il
žalje. — V Ljubljani je umrl g. Pavel Skale, vpokojeni ravnatelj mestne klavnice.
Gozdni požar je v nedeljo na Rožniku pri Ljubljani napravil precej škode. Požar je nastal najbrž vsled neprevidnosti.
Zgodovinsko opravilo bo vršil letos v Prekmurju lavantinski škof g. dr. Andrej Karlin, ko bo umikaj birmal. Po 1060 letih bo zopet prvič stopil slovenski škof na slovenska prekmurska tla pri izvrševanju svojega poklica. Zadnji je tam deloval slovanski blagovestnik Metod.
Za zidavo novega parlamenta v Beogradu je v letošnjem proračunu finančni minister predvidel postavko 10 milijonov dinarjev.
Rok za likvidacijo oddelkov ministrstva za trgovino ln industrijo podaljšan. Tako odredbo je Izdal minister za trgovino tem oddelkom v Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Sarajevu. — Znamenje, da se tako ne mudi. Pa ne ko bi se to podaljšanje avtomatično samo nadaljevalo?
Razsvetlite Vodovodno cesto! Že ope-tovano smo prosili za razsvetljavo na Vodovodni cesti, kjer se je izvršil nedavno umor. Tudi v občinskem svetu se je javno interpellralo g. župana ter prosilo za odpravo tega nedostatka. A ne ukrene se nič. Zahtevamo, da se prižigajo vsaj žarnice do »Stadiona«. Naši občinski svetniki naj se za zadevo še enkrat odločno zavzamejo in to urede. To bo menda vendar šlo! — Zlasti ob nedeljah je tam res neprijetno. Ravno na veliko noč so se čuli na tej cesti zopet streli!
Železniški invalldl-pohabljencl sklicujejo na nedeljo 11. maja t. 1. sestanek v prostorih uredništva »Upokojenca« v Ljubljani, Krsnikova ulica 5, ki se prične ob 9. uri dopoldne. Razmotrivalo se bo vprašanje skupnega nastopa za izboljšanje gmotnih razmer te« revežev, njihovih vdov in sirot
Za 8 urni delavnik se bore v Nemčiji. Sedaj pripravlja posebna komisija v to svr-ho ljudsko glasovanje, ki naj odloči, kdo‘je za in kdo proti.
Znamenita tovarna za orožje Steyr počiva, ker Jo je delavstvo zapustilo. To podjetje je ljudi tako nesramno plačevalo, da niso mogli več izhajati.
Potres. Na velikonočni pondeljek so opazovalnice zaznamovale hud potres v veliki oddaljenosti, ali na Japonskem ali pa v Kaliforniji. Poročil še ni.
Brzojavni nameščenci na Dunaju groze zopet s stavko, ie se Jim ne izboljša njihov gmotni položaj.
Zapuščnl samomorilec. Na Dunaju ^e je iz obupa, da ga vržejo iz stanovanja na cesto, obesil neki 51 letni skladiščnik. Zapustil je na policijo naslovljeno pismo, v katerem izroča svoje truplo anatomlčnemu inštitutu v učne namene.
K ARO-čevlji
MARIBOR, Koroška c. 19.
Gospodarstvo
Koliko {e vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev \
100 švlo. frankov stana 1422-—	1418-	—
100 (rano. frankov	*»	575-50	502-5
100 laških lir	H	800-75	381-5
100 čeških kron	»*	287-75	238-5
100 avstrijskih kron	»♦	0-11C	0-11525
100 ogrskih kron	»»	0-10 .	0097
100 bolg. levov	M	58-586	58-138
10C dolarjev	II	8000-—	S025' —
100 angl. funtov	II	35240*—	84900'—
Curiška borza.
23. aprila 16. aprila švicarskih frankov
100 dinarjev je	stalo 7'07o		7-05
100 (rano. frankov	»1	38-40	35-85
100 laških lir	*>	25-40	25-275
100 čeških kron	II	16-70	16825
100 avstrijskih kron	II	0-00798	0-008
100 ogrskih „	II	0-0075	0-0075
100 bolg. levov	It	4-12	4-1
100 dolarjev	n	505- —	568-25
100 angl. funtov	n	2486 —	2471-—
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Nadaljnjega razgovora Ellen ne sliši, kajti z enim skokom je že pri Vratih. Modre oči se ji svetijo: kakega dejanja bi mogli _ dolžiti Williama, na to niti ne misli, v duhu vidi le to, da 1* Hubljem Willlam v nevarnosti, da ga mora rešiti. Mitro odpre vrata In bolj podobna prikazni kot živemu bitju Uiti po dolgem hodniku proti sobi, v kateri počiva nič hudega sluteči William. 2e stoji pred vrati njegove spalnice.
»VVilliamU zakliče Ellen in potrka na vrata, »NViiliaml«
»Kdo je?« se čujp glas iz sobe.
»Jaz sem,/VVIlllam, tvoja Elleni«
»Ti, Ellen? Ti prideš ponoči k meni?« odmeva Iz sobe.
»VVtlliam, hitro zbeži, — stražniki pridejo — hočejo te aretirati!«
Zamolkel vzklik je slišati iz sobe.
»Reši se, William!« vzklikne Ellen v smrtnem strahu, »zbeži hitro ^kozi sosednjo
sobo po stranskih stopnicah, jaz bom stražnika do tedaj zadrževala!«
V sobi je'vse tiho, vendar pa Ellen sliši, s kako naglico se suče njen izvoljenec po sobi.
Medtem pa se že približajo vratom stražnika in upravitelj, katera je slednji pripeljal po stopnjicah. Odsev luči, ki jo ima eden stražnikov v roki, pade na pred vrati stoječo Ellen. Pri pogledu na lepo deklico stražnika nehote osupneta.
»Milostljiva gospodična!« vzklikne upravitelj v ozadju.
»Gospodična Morris,« se oglasi starejši stražnik, »prav žal nam je, toda dolžnost naju sili aretirati vašega gospoda bratranca VVilliama Morris — tu je povelje za njegovo aretacijo!«
Ellen prebledi, vendar se ne umakne izpred vrat.
»Odstranite se od vrat, gospodična!« jo v vidni zadregi opomni policijski narednik.
»Cesa dolže gospoda Morrisa?« vpraša Ellen mirno in razprostre svoji beli roki pred vrati.
»To mi ni znano. Imava samo povelje in morava zato izvesti aretacijo.«
»Moj bratranec ni ničesar zakrivil, kar bi moglo povzročiti njegovo aretacijo. Naravnost nečuveno Je, da se hoče mojega sorodnika ponoči odvesti z grada kot kakemu zločinca!«
Kot boginja maščevanja stoji lepa Ellen pred vrati, v svoji žugajoči pozi podobna levinji, odločeni, da brani svoje najdražje do skrajne meje.
»Ako nama boste otežkočali izvršitev aretacije, r.upadete sama kazni,« svari narednik.
»Dobro, potem me kar odpeljite v ječol« odvrne Ellen hladno.
Stražnika se spogledata —Jedaj pa pristopi stari upravitelj ln kolikor mogeče nežno odvede svojo gospodarico izpred vrat, čemur se ona seveda upira. Zato ji pošepe-če na uho:
»Oospod Morris je na varnem — sljšal sem, da so se kadnja vrata že odprla — .le že zunaj.«
Napol nezavestna Ellen se opira na upravitelja, stražnika pristopita k vratom, ki niso zaklenjena.
»Je že proč,« vzklikne narednik, sveteč po sobi s svetilko, »ušel je.«
Takoj pričneta stražnika preiskovati sobe. Ko pa prideta do malih vrat, ki vodijo na stranske stopnice, sta si takoj na jasnem, da je vsako Iskanje zaman, ter se vrneta na hodnik, kjer naletita samo še upravitelja. Ellen je medtem že odšla k materi.
»Vaša gpspodarica je zagrešila kaznjivo dejanje,« reče narednik resno. »V svojem poročilu moram to javiti.«
Upravitelj ne odvrne nobene besede ter spremi stražnika do izhoda iz gradu.
Novi dvomi.
Niti Ellen niti njen^ mati ne moreta to noč zatisniti očesa. Ne moreta si predstavljati, česa naj bi bil pravzaprav WIlliam obdolžen. — Ellen je silno razburjena. -- Ali je William v resnici kaj zakrivil? — Zbežal je; to govori proti njemu, seveda mu je pa ona sama svetovala k temu. Kaj neki naj, nastane iz tega? Ali bo William sploh bežal odtod ali se kje v bližini skril?
Ellen upa in se boji slednjega.
Saj bi pa bilo zanjo nekaj groznega, če ne bi mogla nič več govoriti z Williamom, dasi mu na drugi strani znova preti nevarnost, da ga aretirajo, če ostane še dalje tu. Ali naj ga skrije? Toda tega skoro ni mogoče prikriti služinčadi, morda bi bilo celo sploh nemogoče.
Tako poteče noč, polna tesnobnih skrbi, ker na nebroj mučnih vprašanj ni mogoče nafti zadovoljivega odgovora. Končno vendarle napoči toli zaželjeno jutro in ob prvem solnčnem svitu hiti Ellen v park, uver-Jena, da y vrtni lopi čaka nanio ljubljeni William. Saj vendar ne more preje oditi, dokler ji vsega ne pojasni. Ne, to Je naravnost nemogoče!
Da bi morda William zbežal celo v inozemstvo, na to niti misliti ne sme. — Bolest, nejasnost, razni dvomi jo morajo spraviti ob pamet.
Prišedši v vrtno lopo skrbno motri bližnjo okolico.
»William — Willlam!« vzklika venomer. Tedaj pa se prične nekaj gibati v grmovju ob bregu. — Ellen si komaj upa dihati. Sedaj zapazi roko, takoj nato sc prikaže v grmovju lep moški obraz — William prihaja. Z lahkoto se vzpne preko nizkega zidu v park. Ellen se zgrudi na klop, tedaj pa že stoli pred njo William.
»Ellen, moja Ellen!« vzkikne Williatu In pade pred njo na kolena.
»Oh, Willlam, bog bodi zahvaljen, da te zopet vidim. Ze sem se bala, da sl pobegnil daleč odtod; to bi me bilo docela potrlo.«
»Kako moreš kaj takega misliti, draga moja?« odvrne Willlam tiho, pri čemur se rnu jezik zapleta, »ln če bi se imel skriti pod zemljo, bi tl vendarle preje še rekel zbogom.«
»Ali hočeš odtod?« vzdihne Elleu v svojem strahu.
»Ne, draga moja, ostanem še pri tebi, dokler le mogoče.' Saj imam tukaj varno zavetje, kjer me nihče ne bo našel.«
»Za božjo voljo, William, česa te pa pravzaprav dolže?«
Odgovorni urednik Anton Brandnar, Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Izdaja konzorcij »Nove Pravil««.
tovarna umetnega ognja, čudežnih svetle in bakelj
Izdeluje: rakete, kemikalije ta bengalični ogenj, papirnate varnostne topiče in druge predmete za umetno razsvetljavo. — — Izdelovanje smolnatih bnkelj v vsaki množini po najugodnejših cenah.
Franc Szantner
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1
Špecijalist za ortopedična in anatomična obuvala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila.
Stefan Ferant
urar državnih železnic
Celje, Dečkov trg št. 3
priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne.
Lii
urar In Juvelir,
Celje, Blavni trg
priporoča
svojo veliko zaloso birmanskih daril.
PT* ZASTONJ
ni, pač pa kupite sukno za moške in volneno blago za obleke, kakor tudi razno perilo najcenejše
v modni in manuiakturni trgovini
Miloš Pšeničnik, Celje.
Cene znižane l
Postrežba solidna!
Tone Malgaj
Pleskar za stavbo in pohištvo, lakiranje voznih koles v oenju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. g.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Vse pisalne, risalne in šolske potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini
lila? Bivic. Lilijam
Sv. Petra cesta štev. Z9.
-Lastna knjigoveznica-
Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
Trboveljski premog in drva
dobavlja
Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kra!|a Petra trs S.
Telefon 220. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220.
IVANA ZORKO, Ljubljana
Sv. Jakoba nabrežje 33
kupuje in prodaja vsakovrstno starino.
FRANC STRUPI, Celje,
priporoča
svojo bogato zalogo steklenine,
porcelana, svetiljk, šip za okna itd.
Zmerne cene in točna postrežba.
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trs št. 8., reg. zadr. z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
7°|.
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za veCje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru.
Podeljuje kratkočasne trgovske in personalne kredite najkoiantneje.
Najcenejše nove In rabljene
pisalne stroje
v špecijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev.
Ludovik Baraga, Ljubljana
Selenburgova ulica 6/1.
Barvne trakove, karbon-paplr-indlgo ter vse druge potrebščine, pisarniška oprema vedno v zalogi.
Priporoča sc tvrdka
Maks
ZabnMik
krojaški mojster
Celje
Cankarjeva cesta 2.
Za Binkošti
so ravnokar doill DAMSKI in DEKLIŠKI SLAMNIKI po nalnlžjlh cenah. Prevzamem tudi popravila.
Minka Horvat, modistka Ljubljana, Stari trg št. 21.
SVETLIN KREMA
za čevlje in usnje
Poskusite jo in prepričajte se o najboljši kakovosti! Dobi se po vseh trgovinah. Za obilna naročila se priporoča tvrdka Ivan Kordiš, Ljubljana, Vegova ul. 2.
Očala, ščipoici
ure, zlatnino najbolje kupite pri
Fr. P. Zajec,
izprašan optik in urar Llubllana, Stari trg St. 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih.
Cenjenemu občinstvu se priporoča
JAKOB KOVAČ
krojaški mojster,
Celje - Za Kresijo štev. 6.
Brzo-brzo
na vlak v CEL3E
v veletrgovino
HSTEMEEHI
kjer kupite letos
CPlIiHM 20 m°ške ‘n volneno za ženske obleke, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah v veletrgovini R. Stermeckl, Celje.
Tpgovci engpos-cene. — Cenik zastani!
(AVTO-VOZI! I JOSIP PE«UNC
BREZ
BENGINil!
i
jjUGO-HAG,
‘LJUBLJANA;
l BOHORIČEVA 24j
STEL E F O N 560:
'mismmmmhmh*
Ustanovljeno I. 1885.
liliji
Priporoča se tvrdka
L3UBL3ANA, Sv. Petra nasip 7.
Blizu Prešernovega spomenika.
————	********
; Najboljši Šivalni stroji Gritiner v vseh • opremah za rodbinsko rabo in Adler za | | obrtniško rabo. Istotam potrebščine za kro- * | jaie, šivilje, čevljarje, sedlaije, toaletne veze- J | nine, kravate, čipke, nogavice, razne bom- S | baže sukance, svile v niti jedilno orodle,: [ alpaka, aluminij, illee, vilice, noil, škarje, • t britve, razne palice, nahrbtniki, Igle za vse j j sisteme Šivalnih Strojev ter njihovi posa- ! 1 mezni deli. — Popravila šivalnih strojev se | | sprejmejo. Pouk v vezenju, krpanju perila g I in nogavic na stroje brezplačno. Večletna j garancija za šivalno stroje.	|
• Cene najnižje.	Postrežba	točna.	J
•■•MM«*«« •*
H
F. Konig, Celje,
Krekov trg, blizu kolodvora.
Trgovina z galanterijo, igračami kratko robo in pleteninami. Vedno
bogata zaloga in obilna izbira
Na debelo!	Na	drobnol
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Ekspoziture
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Dunajska cesta itev. 4
(v lastni stavbi).
Kapital in rezerve Din 18,300.000.
Bgvriuje vse bančne posle najtofoneje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska.
Tel.: 139, 145, 458.
Konjice
Meža-Dravograd
Obiskujte špecerijsko trgovino
Anton Fazarinc (Pri Kmetu)
CELJE, Kralja Petra cesta štev. 27,
— Tam so najnižje cene! —
Modni
salon
N. Sedej-Strnad
Ljubljana, Prešernova ul. 3
priporoča
m
Francoske in dunajske modele. Prvovrstno domače delo!
Priporoča se tvrdka
Ludovik Petek, CeSje
Cankarjeva ul. štev. 4
nakup špecerijskega in kolonijalnega blaga. Točna postrežba!	Solidne	cene!
Najcenejše P v trgovini 8
Franc Rozman
CELJE, Glavni trg itev. 8.
Veliko škodo kupite blago drugje
preden si ne ogledate _ nizkih cen v trgovini
Majzelj & Raiielj
Ljubljana, Turjaški trg št.1.
(bivša Preskrbovalnica).
Veliha zaloga sukna, ženskega in moškega, hla-čevine, žameta, kontonine, tiskovine, etamina, odej, pletov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, naglavnih rut, ovratnikov, predpasnikov, jopic ter najrazličnega drugega blaga.
Istotam zaloga usnja vseh vrst.
Postrežba je vestna in točna.
1!
Priporočava
bogato izbiro manufakturnega blaga
za spomladansko sezijo po znižanih cenah
HnsMovičnik, Celje
Glavna trgovina:
Prešernova ulica ML
Podružnica:
3adP3nsha banka, u Beograd
Rezerve:
DdS?60,0m!0(K? Centrala (zatasno) Ljubljana Din. 32,5151600
Beograd
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Ercegnovi
Jelša
Jesenice
Podruinlce:
Korčula Kotor Kranj
Ljubljana
Maribor
Metkoyič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
Naslov za brzojaves JADRANSKA Amerikanski oddelek - Potniški urad
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: ?anca Adriatica Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMbKlKA: Banco 7ugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New York City.
Ha ima piviie zmiseli glavi isi nttiaifltUaMiitiL
O. BERNATOVIC Ljubljana. Mestni trg 5.
•»NOVA PRAVDA.*
Stev. Ttf
■■■i i	——