IH. 9MM
• im* f poti m
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman:
ccio leto......K 24—    ,    celo leto......K 22 —
pol leta........12— pol leta.......„ 11 —
četrt leta........6— četrt leta........ 5*50
na mesec........ 2—        na mesec........1-90
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova mliem it. 5, (v pritličju levo), ttklM ŠL 14.
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru, tpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inaerati itd. to je administrativne stvari.
Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25—
pol leta ........ »13
četrt leta........650
......2*30
na mesec
za Nemčijo:
celo leto.......K
za Ameriko in vse drnge dežele: celo leto.......K 30-
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka
ŠL 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. SS
C, to. državna zelenica in Jlonencl.
Nemci se vedno in i>ovsod pritožujejo, da se premalo ozira na nemške uradnike in da se hoče urade slavizi-rati. Dejstva nas pa ]>ouče ravno o nasprotnem. Naša vlada dela z vso silo n;i to. da naseli posebno po naših slovenskih deželah kolikor mogoče nemških uradnikov. S tem hoee zasejati narodnostni spor tndi v naše !>opolnoma slovenske dežele. Naj-cklatantncjši dokaz tega vladnega iiermanizatoričnega dela bo c. kr. državne železnice.
Tržaško ravnateljstvo e. kr. drž. železnic upravlja okroglo 1010 km železniških prog. od katerih vodijo razven proge Tržič - Cervinjan, ki meri 171 2 km po laški zemlji, vse po slovenskem, oziroma hrvatskem ozemlju. Samo končne postaje Trst, Pulj in Rovinj so slovensko - laške. Kdina postaja Kočevje ima nekoliko č Nemcev, drugo je vse popolnoma slovensko.
Pri ravnateljstvu je 200 uradnikov. Od teh je 160 Nemcev i^rć), a 23 Slovencev <llrr L 7 Cehov in Hr-vatov ilf> » 10 Lahov vW'< ). Nemci nimajo pravice uiti do enega uradnika, imajo jih pa celih K)rr. Slovenci in Hrvati hi morali imeti 192 (Dti'r) uradnikov, Lahi pa S <4' >. Slovenci imajo pravico zahtevati torej, da se nastavi pri ravnateljev u ki-, drž. železnic v Trstu še 162 slovenskih uradnikov.
Xa progah je 266* uradnikov. Od teh je 116 Nemcev <44r^), 92 Slovencev (34'r), 24 Hrvatov <<r, ). 33 Lahov (13>. čeprav- hi morali imeti Slovenci in Hrvati 255 uradniških mest, Lahi pa 11. S tem nas je torej vlada prikrajšala za 13S uradniških mest.
Pod heljaško ravnateljstvo spa-da 1000 km železniških prog. Od teh vodi 300 km. t. j. 30rr, po slovenskem <.z**mlju. Vsega slovenskega uradni-štva je namesto 150, le 10 <t. j. 2rr). Slovenci sano torej pri tem ravnateljstvu prikrajšani za 140 uradniških mest.
V ministrstvu in v pomožnih uradih hi moralo hiti 80 slovenskih uradnikov, ker vodi 1300 km državnih že-
leznic po slovenskem ozemlju, kar znači toliko, kakor 8 * bc/c vseh drž. železnic v Avstriji.
Splošno smo Slovenci pri c. kr. državnih železnicah prikrajšani za 520 uradnikov.
Te številke govore popolnoma jasno, kako nas vlada povsod zapostavlja. 520 uradnikov nemške narodnosti odjeda kruh nam Slovencem. Potem pa pridejo Nemci ter denunciraju, da hoče ]>odravnatelj c. kr. drž. železnic, Auredniček, slovenizirati drž. železnice, če hoče v^aj deloma popraviti krivice, ki se gode Slovencem. Opozarjamo naše poslance, naj zastavijo vse sile, da se odstranijo te krivične razmere. Za nas ni to samo narodnega )>omena, temveč tu gre za eksistenco 520 slovenskih uradnikov in njihovih družin. Proč torej z nemškimi uradniki iz naših slovenskih dežel, ker nimajo prav nikakršne pravice do teh mest.
Jujojlouani v ototruKciJi.
Vse nemško časopisje rohni, vse nemške stranke in ž njimi združena socialno - demokratična stranka ne najdejo dovolj besedi in ostrih izrazov, da hi obsodili obstrukcijo jugoslovanskih poslancev proti vladnemu načrta o ustanovitvi italijanske pravne fakultete.
Kdo se bo oziral na očitanja, ki niso drugega, kakor psovke iti fraze! A ono >e vedno vrača, eno se v vseh listih bere v najrazličnejših varija-cijah. eno zveni iz vseli očitanj, ka-kakor refren iz kake pesini: Slovenci sploh nimajo vzroka sedaj nasprotovati ustanovitvi italijanske pravne fakultete, saj je ustanovitev samo provizorična in saj ne bo v Trstu, ne na teritoriju, kjer stanujejo Sloven-ei skupno z Italijani, marveč na nevtralnih tleh, na Dunaju in torej ta fakulteta ne bo Slovencem sploh nič škodovala.
To stališče sta uajpoprej zavzela ministrski predsednik, baron Bie-nerth, in naučni minister, grof Stiirgkh, in zdaj čujemo to iz vseh listov dan na dan.
V resnici je ustanovitev italijanske pravne fakultete na Dunaju za Jugoslovane manjše zlo, ka or bi bi-
la ustanovitev te visoke šole v Trstu, a razloček ni velik. Fakulteta sama, naj ji bo sedež kjerkoli, je pa za nas krivica zaradi tega, ker bodo absolventje italijanske pravne fakultete preplavili jugoslovanske pokrajine. Ce bi italijanski akademiki, ki bodo absolvirali svoje pravne studije na italijanski fakulteti na Dunaju potem tudi ostal! na Nižjeavstrij-skein ali šli samo na Tirolsko, potem bi imelo zgoraj označeno argumentiranje kaj smisla. Toda absolventje italijanske pravne fakultete bodo silili v naše jugoslovanske kraje, fakulteta l*o omogočila italijanskemu življu zasidran je v vseh uradih na slovanskem jugn in v vsem javnem življenju, meo1 tem, ko se jim bodo Slovani morali umikati, ker nimajo svoje fakultete in je velikemu številu jugoslovanskih srednješolskih abi-tnrijentov nemogoče, iti študirat na visoke šole v dragih velikih mestih že zaradi pomanjkanja materijalnih sredstev.
Toda — kaj vprašajo vlada in njene stranke za argumente, pa naj bodo še tako tehtni in prepričevalni. Italijanom hočejo dati fakulteto, a ker branijo Jugoslovani spričo take krivičnosti in pristranosti vseh državnih in političnih činiteljev svoje življenjske interese s skrajnimi sredstvi, ker so segli po zadnjem orožju, kar jih imajo parlamentarne stranke, pa kar l>esne na nas. Vajeni so pač. da so nas še vedno ]>otlačili in pohodili in kar ne morejo pojmiti, da se Jugoslovani enkrat tudi upajo vzdigniti — pest.
Dnevne vesti.
-t- Naučni minister grof Stiirgkh
je v včerajšnji seji proračunskega odseka obširno opravičeval vladno stališče, da je treba na vsak način sedaj ustanoviti italijansko pravno fakulteto, ne da bi se obeneni sploh vpoštevalo slovenske šolske zahteve. Naučni minister, grof Stiirgkh, je časih pisal za različne časopise neprebavljive članke, ki so se odlikovali po posebno smešnem slogu, tako da je »Arbeiter Zeitung« dolgo časa najlepše cvetke teh člankov priobče-vala pod naslovom »der dieswoehent-liehe   Stiirgkh«   ali   »die neueste
Sturgkhiade«. Na tiste nesrečne članke spominjajo trivijalne primere, ki jih je rabil grof Stiirgkh tudi v si-nočnejem svojem govoru. Taka je n. pr. njegova primera z vlakom, ki vodi čez Semering. Sploh je vse besedičenje grofa Stiirgkha izkazalo le eno: da vlada ne najde nobenega pametnega, nobenega tehtnega razloga za opravičenje svoje nečuvene krivičnosti napram Slovencem in svojega protežiranja Italijanov. Kako pa naj ga dobi, ko ga ni in ko hoče z v so silo in zoper odpor vseh vojaških krogov ustanoviti italijansko fakulteto zgolj na pritisk ministra zunanjih del. aneksijskega grofa Aeh-renthala, ki pa stoji zopet pod pritiskom italijanske vlade v Rimu, kakor je to sinoči javno pribil hrvaški poslanec Vukovie in s svojimi dokazi vladi kar sapo zaprl. Eno je pa značilno v sinočnem govoru naučnega ministra in ne brez vrednosti, vsaj akademične, četudi ne praktične. Minister Stiirgkh je namreč začel naenkrat tolmačiti vladno izjavo, s katero je odklonila vse slovenske šolske zahteve od prve do zadnje točke. Rekel je namreč, da vlada jugoslovanskih zahtev ne odklanja brezpogojno, marveč da jih je odklonila sa-Mio. ker neče z italijansko fakulteto opraviti v zvezo vprašanje o ustanovitvi drugih visokih šol, da pa hoče vlada slovenske zahteve objektivno uvaževati in se o njih s Slovenci pogajati, kadar bo rešena predloga o ustanovitvi italijanske fakultete. Stiirgkh je sinoči vse kaj drugega povedal,kakor Bienerth dva dni prej. Seveda ima ta izjava samo en namen: pokazati svetu, kako pravična je vlada in kako neutemeljena je obstrukci-ja Jugoslovanov. Vladi pa niti na misel ne hodi, tudi tako storiti, kakor je minister Stiirgkh govoril, že zato ne, ker ji tega nemške stranke ne dovolijo. Sicer pa so različne vlade delale Slovencem časih še vse drugačne obljube, dajale celo obvezne izjave, pa vendar svojih obljub niso izpolnile. Bivši ministrski predsednik Beck je celo svojo častno besedo zastavil slovenskim poslancem, pa se ni ženiral, jo prelomiti. Vlada naj vzame v vednost, da nas je bridka izkušnja naučila, da tudi najsvetejša vladna obljuba ni vredna piškavega oreha.
+ Državni poslanec dr. Benko-
viČ. Lahko bi bil dr. Benkovič pripravil vlado v veliko zadrego. Nedavno je namreč vložil v državni zbornici nujni predlog za podporo posestnikom v občini Galicija v celjskem okraju. Ko bi vlada upoštevala klerikalne predloge, bi bila v tem slučaju prišla v veliko zadrego. Kaj«* ti, če bi bila vlada hotela vsled predloga dr. Benkoviča dati posestnikom v Galiciji v celjskem okraju kako podporo, bi je sploh ne mogla dati, ker občine Galicije v celjskem okraju ni. Sreča za vlado, ki se na klerikalne predloge ne ozira. Pač pa je to slabo spričevalo za klerikalne poslance, ki tako »izborno poznajo svoje volilne okraje in potrebe prebivalstva.«
+ Lep učitelj. Kandidat štajerskih duhovnikov za državni zbor* profesor Verstovšek, je imel preteklo nedeljo shod v Dražmirju. Na shodu je prav posebno udrihal po uči-teljstvu in nanj hujskal kmete deželni poslanec Terglav. Neki učitelj je pozneje prijel Verstovška, zakaj se na njegovih shodih tako grdo napada učiteljstvo, ko je vendar on sam tudi učitelj. Verstovšek je nato odgovoril: »E, veste, mal' našuntat' se mora ljudi.« — Tako govori profesor, ki se menda smatra celo za inteligentnega človeka. Tak človek ne bo delal posebne časti štajerskemu kmetu, ako pride v državni zbor.
+ Socialni demokratje v Gorici so bili naznanili kandidaturo Calli-nija za državni zbor samo v laškem jeziku na velikih plakatih. Nazadnje, ko so videli, da je laških socialnih demokratov strašno malo, so nabili tik pred volitvijo tudi slovenske plakate, pa majhne. Ali volilo je Calli-nija več Slovencev nego Lahov. — Sovenci so povsodi le privesek socialni demokraciji, ki dela ž njimi, kar hoče; zapostavlja jih grdo, ter jim očitno kaže sovraštvo do njihovega materinega jezika, vendar se dobe še tako omejeni ljudje, da služijo rdečim bratcem za štafažo.
+ Nemci v Gorici se čutijo tam že čisto domače. Italijani jim ne nasprotujejo čisto nič; nasprotujejo samo Slovencem. V nedeljo bo v- Gorici nemška slavnost, katero priredita pevsko društvo iz Trsta »Adriaper-le« in »Eisenbahner Gesangsverein«.
LISTEK.
Stanko Vraz.
(1S10.—1851.)
Ob   stoletnici   pesnikovega rojstva. Spisal dr. Vinko Zupan.
(Konec.)
Vrazovo delovanje pa je obenem r-.eločljivo združeno z ilirskim gibali jem, ki je hotelo iz Hrvatov, Srl>ov in Slovencev napraviti en narod; Vraz je najodličnejši zastopnik tega pihanja pri nas, kakor je Prešeren njegov najodličnejši nasprotnik. Na eni strani Vraz — na drugi Prešeren. Dr. Prijatelj pravi: »Prej ali slej bo morala naša literarna in kulturna zgodovina izreči resno, končno historično besedo o obeh velepomembnih prineipih, ki sta vodila iugoslovansko literaturo in kulturo v NIX. stoletju, o ideji Vrazovi in Prešernovi.« (Zbornik IV. 201.) Dr. Prijatelj pa je že prej izrekel sam najboljšo sodbo o tem vprašanju v sestavku »Več Prešerna« v »Prešernovem albumu« (1. 1900), popolnil ga je pa zdaj dr. Lončar v svoji študiji »Bleiweis in njegova doba«.
Združiti Hrvate, Srbe in Slovence (o Bolgarih so takrat še sploh malo vedeli) v en narod, je bilo in je sploh nemogoče. Naloga buditeljev je bila izvršena s tem, da so pripeljali te narode k narodni zavesti. Ilirsko gibanje je doseglo toliko, kolikor je moglo doseči. »Ilirizem se ni mogel
uresničiti, toda zato njegov pomen ni nič manjši. Ilirizem je bil kulturno sredstvo, ki se je ž njim oblikovala breziika slovenska kmetska masa in po njem (Bleivveisove »Novice«) do-spevala do narodne zavesti.« (Dr. Lončar.) To je torej glavna zasluga in pomen ilirizma za nas Slovence. Druga velika zasluga ilirizma pa je, da je pod njegovim vplivom vpeljal Bleivveis potom »Novic« k nam gaji-co in nas na ta način v pravopisnem oziru približal Hrvatom in Cehom. Vse drugo, kar je ilirizem propagiral, so bile utopije. Historični razvoj ni dal prav Vrazu, ki je obupal nad prihodnostjo slovenske literature in iskal rešitve v srbo - hrvaščini, ampak dal je prav Prešernov'i goreči ljubezni do materinskega jezika, ki je zapel kakor bron v njegovih klasičnih pesmih, dal je prav Prešernovemu |M»gumu in zaupanju v notranjo moč našega naroda. Prešeren nam je pokazal isto pot, kakor sta jo kazala Palacky in Havliček Cehom: Za u asa jm o se le nase in na lastno delo! Ne pričakujmo pomoči od milosti vlad in vladarjev, niti od prijateljev za državnimi mejami, niti od katastrof in slučajev, niti od zgodovine, ki je za nami, niti od daljne prihodnosti: nikdo za nas ne more izvršiti in ne izvrši dela, ki ga moramo izvršiti sami.
Ilirizem je hotel zmagovati z združenimi masami, Prešeren pa je že takrat čutil in vedel, da se da rešiti problem malega naroda le z lastnim delom, le z izobrazbo in kulturo, in da je kulturo mogoče doseči le na
podlagi materinskega jezika; zato piše Vrazu (25. jul. 1837): »Die Ten-denz unserer Carmina und sonstiger literarischer Thiitigkeit ist keine an-dere, als unsere MutterKprache zu kultivieren. Habt Ihr eiu anderes Ziel, werdet Ihr es schvverlich errei-chen.«
»Ako bi so bil naš narod potisnil pod kalup tujega, — četudi našemu sorodnega — jezika, bi bilo to samo nadaljevanje onega stoletnega poniževanja, ki je privedlo naš narod do propada, moralnega in fizičnega.« (Dr. Prijatelj.)
Kaj je pokazal naš mali narod tekom razvoja od Prešernovih časov sem? — Danes je naš narod v svoji splošni izobrazbi na drugem mestu med Slovani, takoj za Cehi, katerih najhvaležnejši učenec je, med Jugoslovani pa je sploh prvi, čeprav je najmanjša narodna celota. V tej obliki, da bi se narod na tej kulturni višini, do katere je dospel po Aškerčevih besedah: »Vse kar smo, to smo sami iz sebe« — samo z lastnim trdim delom, odrekel svojemu jeziku in sprejel srbohrvaščino za knjižni jezik, v tej obliki je danes ilirska, ozir. jugoslovanska ideja ne izvršljiva, in kdorkoli bi danes predlagal kaj takega, bi se pregrešil na slovenski narodni časti. Primerna samozavest in ponos nam bosta pridobila spoštovanje pri sovražnikih in — last, not least — tudi pri prijateljih. Zal i bog namreč niso rauunere danes dosti boljše, kakor so bile aa Prešernovih časov, ko piše Vras Prešernu (18M) ? »Mi bin dar Metnu**, dass die Kro-
aten sehr unrecht haben, wenn sie das Visier so hoch offnen und auf uns halbe Nordsohne wie auf Sama-ritaner herabblicken.« Vkljub temu namreč, da se ob raznih slavnostnih prilikah ganjeno objemamo in pojemo »Slovenac i Hrvat«, se še vedno slabo poznamo in radi tega odkrito tudi ne cenimo. Na slavnostih velike in bobneče besede, za hrbtom pa nas naši najbližji bratje tako nekako pomilovalno in »od zgoraj doli« naziv-Ijejo »praktične Kranjce«; no, mi si pa tudi o naših zgovornih bratih onstran Sotle ne mislimo baš najboljše: »Uebrigens lassen wir ihnen in Hin-sicht der Geringschatzung, wenn wir unsere Nieren aufriehtig priifen, nichts gesehenkt« piše v istem pismn Vraz Prešernu.
V boju proti prodirajočemu pan-germanstvu moramo iskati opore v prvi vrsti v sebi samih, ako se mu hočemo uspešno ustavljati. Res pa je, da nas sili naval tujinstva, posebno pa nemštva, ki hoče preko nas k morju, da se vsi Jugoslovani ožje primaknemo drug k drugemu in da se tudi Slovenci zavedamo kot del Jugoslovanov in se tudi nanje naslanjamo. Slovenci pa smemo zahtevati pri tem, da smo kot enakovreden narod tndi enakopraven činitelj, ki se ne pusti od nobenega, slučajno po številu (in samo po številu) večjega naroda gledati čez rame. Ti si Hrvat, ti Srb, ti Bolgar — jas Slovenec: ela-ra poeta, boni amici. Nikdo na mora od nas zahtevati, da bi se mi »v imenu jugoslovanske ideje« odrekli svoji
kakor Jo dobro
omenil proti naivnemu in otročjemu pisanju »Agramer Tagblatta« dne 22. junija »Slov. Narod«.
Ako naj povemo, v kateri smeri in po katerih potih se more danes jugoslovanska ideja bližati uresničenju, moramo citirati H. Capponija, ki pravi v letošnjem »Slov. Pfehle-du« nekako sledeče: Jugoslovanska ideja v romantični obliki ilirizma brez jasnosti in konkretnih forem ni mogla živeti. Od teh dob nas deli petdesetletni razvoj, in jugoslovanska ideja je vedno bolj propadala, vkljub idealnemu delovanju biskupa Strossmaverja. Tudi današnja generacija ima ideal jugoslovanske enote, a išče k uresničenju realnejše poti. Gre v prvi vrsti za skupno gospodarsko in kulturno delo. Vsak narod, (Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari), naj si obdrži svoje ime, svoj jezik, svojo narodnost; naj v prvi vrsti gleda, da utrdi svojo individualnost, v kulturnem in gospodarskem oziru.*) Iliri so začeli poslopje Jugoslavije graditi od strehe, mi ga pa moramo — po dolgih izkušnjah — graditi na trdnih temeljih krepke individualnosti posameznih narodov. Bodimo odkriti: ne vabi nas blesk fantističnih sanj preporoda; sili nas k temu naš današnji položaj, ki nam preti, da narodno poginemo, če si ne podamo rok k skupnemu delu. To delo bo M
*) Lep primer v zgodovini nam lahko aa tako  razmerje stan Grki, ki so bili tudi rasdejjsni rasna plemena, proti tajoam pa so savodali kot sna
Eahi trpijo čisto mirno, da se zberejo Nemci na Travniku sredi Gorice, ter da od tam odkorakajo v »Hilra-
eich«, in sicer odkorakajo z goriško mestno godbo na čelu. Slovencem zabranjuje jo vsak korak po mestu, povsod i gonja in interpelacije, tujcem
pa pripuščajo vse. Pa b<xlo od njih se te peni za to.
4- Nemški   Vol karat« za Spod-
Vije Štajersko. V sredo so se zbrali v Mariboru zastopniki nemškega »Volksrata<v ter reševali Nemštvo slovenske ne varnosti. Ce človek bere izročila o tem shodu, tedaj se mora od sna smejati. Najbolj smešen je bil pa gov,»r ptujskega dr. Plachkegu. Lotil m4 je trializma. Videl je pred seboj veliko slovansko nevarnost in hlače so se mu začele tresti. Najbolj interesantno v njegovem govoru j«' sam to, kjer trdi, da je bil
ljubljanski župan potrjen od vladarja. Ob tej priliki mu jt* napravila vojaška godba serenado. Do danes se nihče ne ve o tej potrditvi, samo
\eleueeni dr. Plachkv je tako dobro ■poučen. Sicer je pa lahko kvasil, kar je hotel — poslušalci so mu verjeli ter mu ploskali. Vue lo dokazuje, kakšno je duševno obzorje teh spod-nještajerskih renegatov. To je d >bro, «la nam njihove klobasarije ne more-
r prav nič Škoti o vati.
Laska posla nea hočeta od ložiti svoja mandata. Kakor poročajo, hočeta poslanca Malfatti in Šini za siučaj, da predloga o laški pravni fakulteti ne bo rešena v |>oletnem zasedanju, odložiti svoja mandata.
-1- Krščanski sne ia le i zoper kršč. socialce. Stranka, ki jo je dr. Lueger Z velikim trudom ustanovil, rapidno razpada. Takoj po Lnegerjevi smrti *»o se pojavila nasprotstva med meščanskimi zastopniki in agrarnimi zastopniki, ki se bodo prej ali slej prav gotovo razšli. Toda tudi med zastopniki dunajskega mesta, se je vnel najhujši boj. Korupeijska afera Hrabe je dovolj znana. Ta afera je pa tako globoko posegla v dunajsko kr>č. soe. stranko, da >o se priti asi krsč. soe stranke zaceli vezati i naprednimi elementi ter protestirati zoper koraptne razmere v -nauki. Xa nekem protestnem -hodu na Dunaju, katerega so sklicali napredni volilei, sta govorila tudi dva krščanska so-cialca, in sicer obči tiski svetnik Lan-ger in predsednik kršč. soe. društva
Mittelstand< . A>bock. ki sta v ostrih besedah prijemala i«» stranko in posamezne njene člane. To razpadanje t«' stranke je jako poučno tudi za nase razmere. Vsa korupcija, s pomočjo katere hočejo naši klerikalci /1 imat i svojo stranko, ne ho |M)iuagaIa. da ne pride prej ali slej do bankerota. Že /daj se pojavlja neka nezadovoljnost pri klerikalnih kmečkih poslancih zaradi onega nesrečnega nakupa plemenskih prašičev. Toda. to so šele prvi pojavi — l>olom pride.
— Ha z por v soc. demokratičnem taboru. Razpor v ><-e. demokratičnem taboru j«- postal zelo kritičen teški socialni demokrati na Češkem poživljajo v svoji objavi klub čeških soc. demokratov v drž. zboru, naj iz glasovanja nemških scdrugov o resolucijah, zadevajoč i h podržavljenje Komenskega šole na Dunaju, izvajajo koiisekvenee. Češko deavstvo na Dunaju in češki sodrugi na Cešken; se poživljajo, naj pri novih volitvah postavijo svoje lastne kandidate in *iaj ne podpirajo kandidatov nemških socialnih demokratov.
— Jutranjo izdajo »Slov. Naroda«, ki je danes prvič iz^Ia, smo po-
obrambnem boja proti nemško-mad-jarski politiki, proti prodiranju nem-6ko-niadjar>kega einnerita v naše oaemlje in )>roti kulturni in gospodarski nadvladi tujcev. Potrebno je trdo, vztrajno delo. Prepiri filologov u kakem skupnem jeziku nam ne po-morejo. (stanavljajmo rajši krožke, kjer se lionio učili jugoslovanskih jezikov. Tudi v šoli vpelji mo. kjer je To mogoče, |M)iik jugoslovanskih jezikov in literatur. F-oeh gotovo ne iz-i stane. Delati brez pokoja! Idej in gesel imamo še prevOC. fnteiiziv-nega dela nam manjka. Zavedajmo se vsestransko realnosti in delajmo. — Tako H. Cap|joni.
Ilirizem Vrazovih in (iajevih časov je mrtev. Živi pa danes Jugoslovan-! .» ideja, ki jc revizija starega jlirizma in dobiva vedno konkretnejšo oldiko. To gibanje j«* doseglo že več lepih uspehov: zvezo /Slovenske« in »Hrvaške Matic«', naredbo hrvaško - slavonske vlade, da naj se t»er» -jo v srednjih šolah na Hrvaškem slovenski p*sniki ekskurzije »Glasbene Matice« v Zagreb in »Kola« v Ljubljano, predavanja hrvaških profesorjev v Ljubljani in nameravano »Jugoslovansko enciklopedijo«, za katero bi pa bilo želeti, da izide svoj čas tudi v slovenskem jeziku.
Ne stavimo si malikov v preteklosti hi ne posnemamo slepo takratnih buditeljev. delamo pa gotovo v rjihovem smislu. Upravičeno lahko trdimo: tako bi delali in mislili danes tudi naši takratni najboljši možje .— Prešeren. Stanko Vraz in drugi.
slali na ogled vsem stalnim naročnikom nsoega lista in poslali jim tesao tudi jutrišnjo in po jutrišnjo. JJat je v vseh krogih vzbudil veliko zanimanje in je napravil vsled svoje raznovrstnosti najboljši u tis.
+ Is neverne sfasU*. Davčni praktikanti Viktor Jerue, Fran Adamič in Anton Jerman so imenovani za prov. daven« asistente.
+ liaeaovanje pH Jasni železnici. V višji plačilni razred prideta pristava Ferd. Soršak in stefan Be-loglavec v Mariboru. Za prov. asistenta je imenovan Fran Hroban, aspirant na Pragerskem. Za revi-dente so imenovani Konrad Ter če k, pristav v Poljčanah, Ignac Prelog, pristav v Breznem in Jakob Prek, pristav v Vuzenici. Definitivno sta nastavljena Josip Cerne, asistent v Spod. Dravogradu in Leopold Knče-ra. asistent v Pesnici. Za provizorie-nega asistenta je imenovan Mirko Kaj h v Mariboru.
— Posetnikom jubilejne slavno« sti! Naval pri kosilu se hoče izravnati na ta način, da se bodo obmejni Slovenci po krajevnih skupinah dirigirani po posameznih restavracijah. Da se izve približno število kosil, prosimo nujno, da nam goriški, koroški, štajerski in tržaški Slovenci brzojavno sporoče koliko kosil naj se zanje nariH*il! Zadnja poroči bi \se lahko upoštevajo le še do 9. ure v nedeljo dopoldne. Natančnejšo raz-1 »o red ho obedov prine.se po možnosti nedeljski »Slov. Narod« Za vsak slučaj pa naj se zastopniki obmejnih Slovencev oglase v nedeljo od 7. do 12. dopoldne pri načelniku odseka tržnem nadzorniku g. Adolfu Ribui-karju na mestnem magistratu, ki bo dajal potrebna pojasnila. Naslov za brzojj i        Uibnikar, Ljubljana.
Priznanje. C. kr. poštnemu podurudniku Franu I pa vicu v Ljubljani se je priznala za njegovo zvesto 40letno službovanje častna svetinja.
Firma Vaso Petričič. Cgled-ni naš someščan, bivši predsednik Mestne hranilnice in vitez Franc Jožefovega reda, g. Vaso P e t r i č i č je odstopil kot družabnik veletrgovine Vaso Petričič in je to trgovino prevzel njegov dosedanji družabnik g. Ivan Samce ki jo bo vodil pod firmo : Vaso Petričič nasl. I. Samec*.«
— Iz Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice se je meseca junija iz-
- lilo 1355 knjig. 329 manj ko meseca maja t. I. in 130 manj. kakor meseca junija lanskega leta. To pa !e radi tega. ker je bila knjižnica 7 dni zaprta. Največ se je izposodilo -ti. in -S. junija 1-0 knjig, in najmanj pa 2. junija 43 knjig. Povprečno vsak dan 71 knjig. Novih legitimacij se je izdalo meseca junija IS. Skupno število vseh obiskovalcev znaša koncem junija 1*235. — Knjižnici je prirastlo 00 novih knjig, in -ieer 78 slovenskih in 12 nemških. Število vseh knjig v knjižnici znaša 3112.
Nemški izzivati. Piše >e nam: Včeraj popoldne sem napravil kra tek izlet v Rožno dolino. Mimogrede krenem v restavracijo Rožna dolina«. Ker se je čulo na vrtu divje kričanje in prej^vanje, sem ostal v gostilniški sobi, dasi sem bil preje namenjen na vrt. Radovednost me je pa vendarle gnala, da se prep ičam, kdo kriči na vrtu. Stopil sem k oknu in tu sem videl kakih 20 do 2") nemških realcev iz Ljubljane, ki so divje kričali svoj /heil!« in prepevali »die \Vaeht am Rhein . Imeli so tr .i dol-ge politične govorance. katerim so realei burno pritrjevali. Neki govoric i k je pozival svoje tovariše, naj vedno in |>ovsod varujejo in branijo nemški značaj ljubljanske realke. Koliko časa so realei še uganjali prusaško politiko, mi ni znano, ker sem preje odšel. Vprašam pa: Ali .ie c. kr. ljubljanska realka zato ustanovljena, da s*' vzgajajo na nji strupeni nemški naeijonalci, ali zato, da bodo njeni absolventi j>ošteni ljudje? Menda je pa tukaj resničen pregovor, ki pravi, da riba že pri glavi smrdi.
Naše slovenske Alpe in Celil. V
četrtkovi Številki »Narodne Polilike« popisuje dr. Stanislav Prachensky slovenske Alpe ter vabi Cehe, naj še v večjem številu obiskujejo naše lepe kraje.
Kres. Kakor že dolgo vrsto let, zažigali se IkhIo kresovi tudi letos na predvečer slov. apostolov Cirila in Metoda — v ponedeljek, dne 4. julija t. I. v bližnji in daljni okolici kopališča Rogaška - Slatina. Pri tej priliki se bode tudi streljalo. Za slučaj neugodnega vremena v ponedeljek — zažigali se bodo kresovi v torek zvečer. Slovanski gosti kopališča Rog. Slatine zbirajo se v ponedeljek zvečer od 6. do 8. na Janini pri gostilni »Jaki«, odkoder je najlepši razgled v bližno iu daljno okolico.
Konj se motor - kolesa ustrašil.
V torek okoli 8. ure dopoldne je jahal Dietni fantič Jožef Adamič, posestnika sin iz Spod. Blata, konja napajat. Ko se je vračal po državni cesti domov, pripeljal se je konju na-
sproti m motor - kolesu Friderik Thaler, kisparski ppmoemik. Konj je pasta! plašen, in is—iiuo se js Thaler
s kolesom 30 korakov pred jezdecem ustavil, ni mogel ta konja brzdati. Fant js skočil s konja« a ta ga je vlekel itskoUko ona* po tleh, tako da je bil fant poškodovan na desni roki in na ledjih. Dognalo as je, da Thaler ni bil fantove nesreče kriv.
Kaka so vjell tata Pogačarja v Zagorja. Dne 21. junija t. 1. ukrade na je bila gospodu župniku Gotardu Rottu iz sobe denarnica z 200 K ter ključ od blagajne. Te tatvine sumljiv je bil neki mož, ki je bil isti dan v gostilni podžupana gospoda Josipa Ranzingerja, in ki je po tatvini zopet izginil. V torek 28. junija vidi gospod Ranzinger omenjenega sumljivega moža mimo hiše iti in ker je bil slučajno redar tudi blizu, je gospod Ranzinger redarja na osumljenca opozoril. Redar hiti za osumljencem ter ga dobi — za župniščem! — Nato pripelje redar osumljenega k občinskemu tajniku, kateri je z njim dne 21. junija v gostilni g. Ranzingerja govoril. Občinski tajnik je osumljenca takoj zopet spoznal, a ta je tajil, da bi bil dne 21. junija v Ranzingerjevi gostilni. Občinski tajnik mu stavi še razna vprašanja in se prepriča, da osumljenec laže in taji. Nato odpelje redar osumljenca proti orožniški vojašnici, kjer se je pa osumljenec poslovil od redarja ter tekel urnih krač proti Toplicam, kjer se je le posrečilo ga ujeti ter oddati orožnikom. Pri njem so našli 2 prazni denarnici, katerih eno je spoznal župnik Rott za svojo, dalje delavske bukvice, glaseče se na ime Franca Golob, roj. 1. 1881 v Ragoz-nici, pristojen v občino Formii okraj Ptuj, če je pa s to osebo tudi identičen, je pa zelo dvomljivo. Ta tat je kakih 25—30 let star, je srednje velikosti, ima rjave brke in istotake lase in oči, i>odolgovat, inteligenten obraz ter ima pod spodnjo ustnico ta-koimenovani »Madchenfanger«. Ko je bil prijet, je imel temnosivo obleko in modern, siv, visok klobuk, a ko je bil prvikrat v Zagorju, je imel sv i t losi vo obleko. Orožniki so tata odpravili v Litijo, kjer so v njem spoznali znanega, nevarnega in že dolgo iskanega tatu Pogačarja.
Na gimnaziji v Gorici je bilo v prošlem šolskem letu 623 učencev, med temi 263 Lahov iu 302 Slovenca.
Zrakoplovci v Gorici. Na praznik v sredo so se spuščali v zrak na Velikah Rejcaii. tik Gorice, koroška inženirja Heini in Zablatnik ter Go-ričan Rusjan. Nabralo se je občinstva okoli 10.000, iz Trsta jih je prišlo 3000. Heim je dosegel pri drugem izletu višino 100 m, Zablatniku je nagajal motor, dvignil pa se je do 40 metrov visoko. Rusjan je imel zopet smolo, da se je dvignil le malo. lleim je ostal pri drugem zletu v zraku 17 minut 46 sekund. Končno sta krožila po zraku skupno Heim in Zablatnik. Občinstvo je bilo navdušeno ter je živahno aklamiralo zrakoplovce.
Vlom. A" hišo posestnika Kojka v Podbrežu pri Mariboru so ponoči \ lomili tatovi ter odnesli 700 kron denarja in zlato uro.
Ameriške novice. Roparski napad n a S 1 o v e n c a. Gostilničarju Antonu Veharju v* Clevelandu bi >e zadnjič kmalu slabo godilo. Ko je nesel iz banke ob polu 4. uri popoldne 3400 dolarjev, so ga za nekim vogalom nenadno napadli roparji. Vehar se je krepko branil, tako da so mu roparji mogli iztrgati samo vrečico s 400 flolarji srebrnega denarja. Med !>egom so roparji izgubili vrečico, iz katere se je vsul denar po tleh. Večji del denarja so hitro pobrali, le 34 dol. so še pustili na tleh, katere so ljudje pozneje izročili Veharju. Taka je ameriška varnost. — F m r 1 j e v Trentonu, Kans. slovenski trgovci.* lieo Bedene, doma iz Zagorja ob Savi. V Ameriki je bival 11 let. — I* o r o č i 1 a sta se v Delagni, Co-!o., Josip Krnic iz Koritnice pri Kne-žaku in Marija Blatnik iz ambrnške župnije. — Umor in samomor. V San J ose, Cal., je 29 let stari Ivan Pet rano vi č, doma iz Dalmacije, streljal na svojo 19 let staro ženo, ker ga je neprestano prosila, naj jo »>ošlje nazaj v Dalmacijo. Ko je izstrelil revolver, je prijel za nož, s katerim je prizadjal ženi še nekaj ran, sebi pa je prerezal vrat. Menda sta oba umrla. — Nočni napad. V Bowenu, Colo., so neznani ljudje streljali ponoči v hišo Frana Ravnikarja. V hišo je priletelo devet krogel, vendar notri ni bil nihče poškodovan. Ko je pa šel Anton Zogan, doma iz Spod. Štajerske, na prag pogledat, kdo strelja, se je takoj zgrudil od krogi je zadet mrtev na tla, — Slovenci le r. iso zadnji. V Clevelaindu sta tekmovala v igri »base bali« slovenski klub »Gornik« in angleški klub »Brooklvn«. Slovenci so nad Angleži sijajno zmagali. Razmerje je bilo »Gornik« 17, Brooklvn 5 točk.
Trpinčenje šivali. Ko sta včeraj dva hlapca peljala po Lončarski stezi vos peska, sta se konja vsled prevelike teze ustavila in nista mogla dalje. Neusmiljeneza sta zgrabila za biče in ubogo žival tako pretepala,
da je bila po životu vsa klobasasta. Sirovini zasluženi   kazni ne odideta.
Tatvina. V Zgornjih Pirnčah je 431etni krojač Ivan Naehtigal ukradel posestniku Jožefu Petaču iz suknjiča, ki ga je bil obesil v stran, 500 kron in jo baje popihal v smeri proti Ljubljani. Zasledujocemn orožniku se ni posrečilo ga dohiteti. Naehtigal je rodom iz Smlednika.
Sirovez. Včeraj je v Jeranovi ulici srečal čevljarski pomočnik Leopold Pajsar čevljarskega mojstra Smoleta, na katerega je brez vsakega vzroka navalil in ga vrgel ob tla, nato ga je pa še z opeko tako močno udaril po glavi, da ga je znatno poškodoval. Zaradi junaštva se bode moral zagovarjati   pri sodišču.
Pogaear zopet v Celovcu. Danes zjutraj sta dva orožnika eskortovala v Celovec znanega tatu Pogačarja, ki je v zadnjem času igral sosebno po Kranjskem, v kriminalnem življenju prvo vlogo.
Napad na Bledu. Na Bledu je bil napaden Boštjan Kavalar iz Dov-jega. Napadalec mu je zasadil v levo stran života nož, ki se je zalomi i in je odlomek kliuje ostal v rani. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Macedoneev in 5 Hrvatov. Iz Amerike je prišlo 20 Hrvatov: 17 Hrvatov je šlo v Inomost, 10 pa v Buks.
Izgubljeno in najdeno. Kovaški vajenec Ludovik Loze j je izgubil prost bankovec za 10 K. — Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno, oziroma najdeno: dva dežnika, zavitek obleke, ženski dežnik in bek: manšete.
Slov. Filharmonija konce rt ira jutri od 8. do 12. zvečer v hotelu »Južni kolodvor« (A. Seidl). Vstop prost.
I radne vesti. Dne 9. avgusta bo pri okrajni sodni ji v Mokronogu dražba zemljišča vi. št. 22 kat. obč. Krsni vrh. Zemljišče je cenjeno 5750 kron. Najmanjši ponudek znaša 3833 kron 34 v.
narodna obramba.
— Obrambni tečaj se je vršil danes in se bo nadaljeval jutri. Na razpravi sta bila dva referata o ljudskem štetju (poročevalec gosp. Fux Riko) in o problemu notranjega priseljevanja in izseljevanja. Daljše poročilo izide v jutrišnji jutranji izdaji.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
nakazala danes tvrdka I. Perdan v Ljubljani kot prispevek od družbenih vžigalic znesek 2985 K 60 v in., ker je družba dobila od gosp. Perdana za čas od 1. julija 1909 do 1. julija 1910 že v štirih obrokih po 1500 K, skupaj 6000 K, ima družba od u žiga lic za čas od 1. julija 1909 do 1. julija 1910 dohodkov skupaj 8985 K 60 vin. Za čas od 1. julija 1908 do 1. julija 1909 je dobila družba 7142 K 40 vin., torej za čas od 1. julija 1909 do 1. julija 1910 za 1843 K 20 vin. več. — Živio!
Poseben vlak tržaških Slovencev na nedeljsko slavnost v Ljubljani. Vodstvo južne železnice je že dovolilo tržaškim Slovencem poseben vlak, s katerim se pripeljejo na nedeljsko slavnost družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Vlak bo odšel iz Trsta ob 1 / fi. zjutraj in prispe v Ljubljano ob 1/411. dopoldne. V Trstu vlada, kakor nam poročajo, zelo veliko zanimanje za veliko nedeljsko slavlje in gotovo je že danes, da se s posebnim vlakom pripelje v Ljubljano veliko število čuvarjev prekrasne slovenske zemlje ob sinji Adriji.
Vstopnice za jubilejsko slavnost družbe sv. Cirila in Metoda so po 40 vin. v predprodaji v naslednjih trgovinah: Podkrajšek, Krapež, Šešarek, Mejač, Čuden, Vidmar, Lozar, Jela-čin, Bahovec, Zalaznik in Magdič ter v Narodni kavarni in v kavarni »Evropa«.
Korupcija na vseh koncih in krajih. Tudi pri novi »Ljudovladi Cirilmetodarije« ni vse tako idealno, kakor bi kdo sodil na prvi pogled. Posvetimo samo malo v začasno nje vodstvo. Bivši blagajnik neke mlekarne, postal je finančni minister, neki občinski tajnik je imenovan »ad personam« vladnim tajnikom, a neki neznaten branjevec postal je glavni urednik uradnega glasila ljudovlade »Republikan«, kateri izide na veliki veselici »Cirilmetodarije« dne 24. ju* lija t. 1. v »Strašnem dolu« pri Mate-njivasi. Odprla so se torej nova korita, pri katerih bodo nekateri žrli in žrli, ne glede na njihove osebne zmožnosti. Pričakujemo nadaljnih takih imenovanj, katere pa bomo javno in brezobzirno ožigosali. Potni list v »Lgudovlado« dne 24. julija stane s kolkom vred le 50 vin., a marsikateri priseljenec bode srečen, ker bode aa številke potnik listov izžrebanih nebroj krasnih dobitkov. S srečolovom in tombolo se ne bode nadlegovalo p. n. državljanov. Potni listi se izdajajo že sedaj, pa le lju-
dem, kateri obljubijo, biti dobre volje — čmernežev ne marajo v republiko. Prošnje za potne liste, kolko-vane z najmanj enim narodnim kolkom, je vlagati na: Predsedstvo Cirilmetodarije — Prestranek na Notranjskem.
Društveno naznanilo.
Slovensko pevsko društvo »Ljub« Ijanski Zvon« vljudno naznanja tem potom vsein bratom pevcem, da se vrši danes, točno ob pol 9. zveer v dvorani »Mestnega doma« glavna pevska vaja za izlet v Belgrad.
Opozarjamo na občni zbor »Domovine«, ki se vrši danes, v petek dne 1. julija ob 6. zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu.
— Narodna delavska organizacija ljubljanska priredi dne 17. julija t. 1. zabaven izlet v Kamnik, na katerega se že danes pripravlja. V Društvenem domu se vrši veselica, dramatični odsek pa uprizori Moško-vo dramatsko sliko iz življenja koroški h Slovencev »Na smrt obsojeni<. Pri veselici in predstavi sodeluje tudi društveni tamburaški zbor. Napredne Kamničane že danes opo zarjamo na to prireditev marljive N. D. O. — Podrobnosti še slede.
Gasilno društvo v Dobrepoljah blagoslovilo bo novo brizgalno in gasilski dom v nedeljo, dne 10. julija. Popoldne priredi veliko ljudsko veselico na vrtu gospe Marije Berdavs v Dobrepoljn. V slučaju neugodnega vremena se vrši na nedoločeni čas. Pri sprejemu gostov na postaji in veselici svira godba na pihala. — Vsa bratska gasilna društva se prosi, da blagovolijo prijaviti do 7. julija udeležbo in število članov na naslov: g. Miloš Kavčič, tajnik prostovoljnega gasilnega društva, Dobrepolje.
Tombola na Bledu. V nedeljo, dne 3. julija priredi rečiška podružnica blejskega gasilnega društva tombolo na vrtu restavracije »Mangart« na Bledu. Čisti dobiček se porabi sa popravo gasilnega orodja.
Društvo za privabitev tujcev na Jesenicah (Gorenjsko) slovesno otvori novodograjeno pot v divno sotesko »Dovršnik« nad Hrušico prihodnjo nedeljo, dne 10 julija t. 1. popoldne od 3.—4. Ta soteska se prične komaj četrt ure hoda od želez, postajališča Hrušica, ter vodi pot pičle pol ure navzgor ob romantičnih, skalnatih stenah mimo sedmih večjih in manjših krasnih slapov. Zgoraj se združi z ono od slovenskega planinskega društva že zaznamovano potjo iz Hrušice v Hruševsko planino, kjer >e snideta z isto, ki je tudi zaznamovana z Dovjega in vodi skozi lep.> Hruševsko in Jeseniško planino na Rovščico, Klek in na Golico. Ker ta, res divno - krasna soteska dosedaj še ni bila javnosti znana in tudi ne pristopna, odločilo se je gorenje društvo, napraviti lahko pristopno pot, ki je sedaj tudi dovršena in je najbližje na Rovščico ali Klek. Zelo pripravna je pa tudi za letoviščarje, ki ne napravljajo dolgih in visokih tur, ter se tukaj lahko v par urah brez i'Osebnega truda, šetajoč na-gledajo divnih naravnih krasot, ter se navžijejo svežega in čistega zraka. K tej otvoritvi se posebno vabi sosedna prometna in olepševalna društva, kakor: Radovljica. Bled, Bohinj, Gorje, Žirovnica, Kranjska gora in Dovje - Mojstrana, kakor tudi vse gg. planinke in planince sosednjih planinskih podružnic, osobito pa naša »debla« iz Ljubljane itd. Ta dan bo preskrbljeno tudi za mrzla jedila in pijačo pri vhodu v sotesko in se ob vsakem vremenu pot stvari in javnosti izroči, ker se gre lahko z dežniki. Torej na svidenje dne 10. julija na Hrušici!
Prosveto.
Otvoritev IV. umetniške razsia* ve v paviljonu R. Jakopiča v Ljubljani. Včeraj opoldne se je ob prisotnosti dež. predsednika g. barona Schvvarza in dvor. svetnika g. grota Chorinskega otvorila četrta umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. To pot so razstavili češki umetniki, združeni v praškem društvu »Jednota umelcii vytvaruych v Pra-ze« in sicer Blažiček Oton, Bubeni-ček Henrik, Bubeniček Oton, čipera Ivan, Cehova Mana, Fiala Oton, Ha-velka Roman, Hilšer Teodor, Jakub František, Janša Vaclav, Jelinek Cima, Langer Karel, Lolek Stanislav, Obrovskv Jakob, Relink Vladimir, Roškotova Ana, Seifert Adal-bert, Skala Vit, Slovak Miloš, Schwarz Venda, Vacha Rudolf, Vav-rina František in Urban František, — lepo število odličnih slikarjev. Skulptur na tej razstavi ni, tem sijajne je pa je zastopano slikarstvo. Sočne, veselobojne krajine, žareče v žgočem solncu, gozdovi, goreči v plamenih večerne zarje, pogledi na zlato Prago, zanimivi arhitektonski interjerji in pa nekaj aktov, ki zvene kakor drhteči ljubezenski spevi na lepoto ženskega telesa. Pridržujoči si podrobnejše poročilo za kasnejši čas
opozarjamo na to varnim o, ki nssn prvič daje priliko, da te ok izrinili umetninah seznanimo a visoko slikarsko umetnostjo Češko,   ki nam je v
obče doslej bila precej neznana. G. Jakopič si je s tem, da je za razstavo pridobil češke umetnike, stekel novih zaslug- tako na polju umetn. naobrazbe, kakor na polju duševne slovanske vzajemnosti.        Fr. K.
Akademija pevskega in glasbenega društva v Trstu. Pišejo nam iz Trsta: Tržaška podružnica ljubljanske Glasbene Matice — ki obstoji šele sedem mesecev — je zaključila v torek, dne 28. t. ni. svoje šolsko leto s I. javno produkcijo gojencev in gojenk ter ob sodelovanju društvenega pevskega zbora. Pod vodstvom g. ticana Frisclikovitza sta nastopila s sviranjem na gosli gojenca Boris Slavik in Karel Bibiza. Pod vodstvom g. Bibize pa gojenca Mil jut in Kuščar : Željko Jeglič ter gojenki Olga Primšar in A. Radešeek. Pod vodstvom g. Adamiča so pa igrale na klavirju gojenkc Svetka Zobec, Ana Valoveč. Zora Eržen in Olga Gomba-čeva. Vsa ta izvajanja so bila — glede na kratek čas učenja — izvajana z neverjetno preciznostjo in spremljana od poslušalcev z navdušenim aplavzom. — Zdelo se je vsakemu pravo čudo, da so si mogli gojenci in gojenke tekom tako kratke dobe sedmih mesecev, pridobiti toliko tehnike in preciznosti v izvajanju za začetnike precej težkih *očk, toliko glede vijoline kolikor klavirja. Ta prva javna produkcija je dokazala, da so učne moči na svojem mestu, res sposobno za vzgojo naše mladine na glasbenem polju. Vseh gojencev — za gosli in klavir — je bilo preko 30, kar je za prvi začetek gotovo lepo Število. Kakor že uvodoma rečeno, jo ob tej priliki nn-si.jpii tudi društveni moški, zeiis-ki ie. mešani pevski zbor. pod vod-tvom priljubljenega pevovodje gosp. Karla Mahkote. Zbor je zaj>el štiri pesmice in žel po vsakem odpetem ke-madu obilo pohvale od prisotnega občinstva. Posebno še jo ugajal Novakov moški zbor: »U ljetni sutan . O pevskem zboru sploh ni potreba, da bi zgubljali besedi s kritiko, kajii izkazal se je tekom sedmih mesecev odkar obstoji, že park rat pred mnogobrojnim občinstvom in dobil vsakokrat od njega popolnoma, zasluženo priznanje. Gospod Mahkota je pač izvrsten pevovodja učenec Huba-dov — ki živi, d^la in čuti za lepo petje in ki ta svoj čut zna na sebi prirojen način vlivati svojim ljubljenim pevcem v srca. in dušo. Zato pa tndi v tako kratkem časa tako lepi uspehi! Tržaška podruž. Glasbene Matice« je pa s tem javnim nastopom tudi dokumentirala, da tržaški Slovenci napredujejo tudi na gias-benem in pevskem polju, dokazala, rla se s trdno voljo in primernim trudom da tudi celo na ledini, ka tero je bilo orati tukaj — v kratkem času doseči uspehe. Letošnji napredek nas pa tudi nt rja v veri. da bo resnltat bodočega šolskega leta na glasbenem in pevskem polju ^e podvojen, da bo tak. ki bo dela! čast s bene mu in pevskemu društvu ler žilavim in uapredujočiui trža-škim Slovencem.
SlouansRl ]ug.
Slovanski kongres in bolgarska vlada. Nasproti korespondentn »Ruskega Slova' se je izrazil bolgarski ministrski predsednik, dr. Malinov. o slovanskem kongresu tako - le: »Bolgarska vlada nima pravil obe ne ga vpliva na organizacijo kongresa. vendar pa simpatizira z njim ter rudovnljim podpira podjetje moralno in materialno. Vlada želi, da bi kongres uspel čim najbolje, da bi bili na njem zastopani po možnosti vsi predstavit el j i raznih neslo-vanskih struj in da bi ta kongres pospešil sjovansko vzajemnost in sporazum ljenje, ne pa jiovzročil razdor in nesoglasje.
Sokolski zleti v So Kiji in v Bel-gradu. Iz lielgrada nam pišejo: Slo-vaiiski Sokoli, ki se udeleže vsesokoi-skega zleta v Sofiji, se na ])ovratkii iz Sofije ustavijo v Belgradu, kjer se nato vrši drugi sokolski zlet. Ti Sokoli bodo gostje srbskega sokolskoga društva »Dušan Silnic, ki se že z veliko vnemo pripravlja na dostojen in bratski sprejem slovanskih goltov. Vlada je baje dovolila »Dušanu Silnemu« primeren kredit za prireditev zleta. Računa se. da se bo zleta udeležilo okrog ir><K> Sokolov, med t. mi HM) Cehov in 450 Hrvatov in Slovencev.
— Kkspedicija petrogradske akademije v Srbijo. Petrogradska iztočna akademija, ki stoji pod zaščito carja Nikolaja samega, je te dni odposlala znanstveno ekspedicijo v Srbijo, in sicer j>od vodstvom profesorja te akademije, dr. Ivana ftajkoviča. V ekspediciji se nahajajo višji uradniki in častniki. Ekspedicija ostane v Srbiji dva meseca in bo proučevala .srbsko narodno kulturo, največjo paznost pa bo posvečala prosveti in kulturi.
akademije znanosti. Igor je rojen L
1894, Oleg pa 1. 18*2. Oba slutita v vojski. Letos sta as napotila na Balkan, da proučita razmere v balkanskih državah. Ogledala sta si Carigrad, Sofijo in Belgrad. Sedaj potujeta preko Reke na Cetinje.
Poslanec Radie obsojen. Hrvatski saborski poslanec, Stjepan Radić, je v svojem listu »Dom« priobčil članek, v katerem je med drugim pisal, da dr. Josip Frank ni hrvatski politik, marveč je samo lokav in brez-sranien židovski mešetar. Dr. Frank je radi tega Radića tožil in sodišče je Radića obsodilo v desetdnevni zapor, ki se spremeni v globo 50 K.
— Ivan vitez pl. Trnski nmrl. Včeraj je umrl poslednji Ilirec, nestor hrvatskih pesnikov in pisateljev, polkovnik Ivan vitez pl. Trnski. Dne 1. maja je Še čvrst in čil obhajal svoj 91. rojstveni dan. Tudi slovenski narod žaluje ob grobu tega velikega hrvaškega rodoljuba in pesnika. Blag mu bodi spomin!
— Po v ra tek izseljenih moha meda ncev v Bosno. Kakor smo že poročali, začeli so se bosanski moh a medu m-i izseljevati iz Bosne. V drugi polovici preteklega meseca se je pa vrnilo 50 rnohamedanskih rodbin, ki so se izselile v Macedonijo. Odšli so tja pod vodstvom nekega Mehe Jara-roviča. Vsi izseljenci so bili iz prnja-vorskega okraja. Imeli so tam svoja posestva, katera so zapustili. Ko so pa videli razmere v Turčiji, so se vrnili. V celi Bosni hočejo ugledni Mo-hamedanci uvesti agitacijo, da odvrnejo ljudstvo od izseljevanja iz Bosne.
— Srhski cerkveni kongres zaključen. V sredo je kralj, komisar Julij Rohonv i zaključil srbski cerkveni kongres.   Prihodnje zasedanje
bo v jeseni.
— Zgodovina  Bel grada. Znani
srbski publicist, Teodor Štefan ovič-Vi lovski, je spisal monumentalno delo, zgodovino Belgrada. Originali zemljevidov in načrtov so iz zapuščine avtorjevega očeta, avstrijskega majorja Vi lovskega. Rokopis je kupil občinski svet belgradski.
— Izprcmembe pri srbskih poslaništvih. »Vossische Zeitung« poroča iz Belgrada: Srbski ix>slanik v IVtrogradu. dr. Mihael Popović, je srni prestavljen v Atene, na njegovo mesto pride sekcijski šef srbskega zunanjega ministrstva, dr. Spalajko-vie. Dosedanji srbski poslanik v Atenah, Mata Božkovič, gre v Sofijo, da nadomesti ondotnega odstopivšega poslanika Sirnica.
Po slovanskem svetu
— CeŠko narodno gledališče v
Brnu. V sredo je bil občili zbor »Društva češkega narodnega gledališča« v Brnu, kjer je bil sprejet projekt za stavbo novega češkega gledališča v Brnu. Stavba je proračunjena na 1.300.000 K. Novo gledališče ima biti ljudsko gledališče in bo imelo prostora za 1500 gledalcev. Stavba mora biti zgrajena v 18 mesecih. Društveno imetje znaša 1,041.300 K 40 vin.
— Grunwaldska sla v nos♦ v Lvo-vu. V Lvovu obhajajo grumvaldsko slavnost. Mesto je okrašeno. V torek -zvečer je bila slavnostna občinska seja, v kateri so govorili o tej narodni -lavnost i j podpredsednik Eph r, prof. Janik in bančni ravnatelj Biechon-ski. V proslavo zgodovinskega dne so sklenili zgraditi palačo za umetnost.
Rožne stvori.
* Nevihte na Ogrskem. V Karan sebesu je bila velika nevihta. Skoraj vsi tokajski vinogradi so uničeni.
* Velik požar. Na ruski meji gori mesto Czartoczvk. Glavne ulice so že zgorele. Ker primanjkuje vode, je vsaka rešilna akcija nemogoča.
* Žrtev praznoverja. V Dobrot o-v i na Češkem je udarila strela v nek kozolec, ki je bil kmalu nato v ognju. Prazno verne ženske so privlekle neko otročnico, da bi s svojim mlekom pogasila ogenj. Drugi dan sta umrla otročnica in otrok. Oblasti so uvedle strogo preiskavo.
* Obsojen slovaški urednik. Bivši urednik »Slovenskeho Tyždenni-ka«, M. Lichard, je bil zaradi članka, v katerem obsoja Apponvjeve šolske zakone, ki imajo namen, poni ad žari t i Slovake, obsojen pred bu-dimpeštansko poroto na mesec teške ječe in na globo 200 kron.
* Peresa sa pisanje V Birming-hamu na Angleškem izdelajo vsak teden okrog 80,000.000 jeklenih peres, ki se razvazajo po vsem sveta. Zdaj se izdeluje na vsem svetu okrog 100.000 različnih vrst peres. _
Svetovna razstava leta 191S. Zbornični odsek za inostraaaka dela v Washingtonn je sklenil, da se pri-
V  ta  svraa js asualls 5 milijansr do-
* Velike
v Hitler Cresku, 17 milj od Stewar-ta v Britijski KolumbijL Ce so poročila resnična, tedaj bodo ti zakladi najvažnejši na svetu. Ljudi prihaja vse polno v te kraje. Ljudje so prišli skoraj kar ob pamet. Zapuščajo dobre službe, posestva itd. ter hite v te kraje. Dozdaj še ni nihče začel delali, vendar je pa že vse polno ljudi.
* Protest Indijanca zoper indi-jaaersko literaturo. Nek polnokrven Indijanec Ojijatekha Bran t - Sero, ki je zdaj v Bero)inu, je poslal na razne liste oster protest zoper indi-janersko literaturo, pred vsem zoper romane Karla Mava. Protestira zoper to, da se slika indijance kot divjake, ki imajo največje zadoščenje v tem, če skalpirajo svojega sovražnika. Vse to smatra za podlo obrekovanje. Upa, da se bo temu protestu pridružil tudi indijanski kongres, ki zboruje te dni v Muscogee.
* Demonstracije zoper duhovnika. V cerkvi Madonna di Carmine v Benetkah je prišlo, med pogrebe i in duhovnikom do prepira. Vsled česar duhovnik ni hotel mrtveca blagosloviti. Prišlo je nato v cerkvi do demonstracij. Razbili so vrata, okna in klopi, duhovnika so pa bombardirali s. krompirjem. Policiji se je posrečilo umiriti demonstrante. Pozvaia je duhovnika, naj gre na bližnjo stražnico. Ko je pa prišel na cesto, so se demonstracije ponovile. In le težko je policija obvarovala duhovnika pred r&zljučeniui ljudstvom.
* Žena za 12 kron. V vasi Saakl blizu Tlustega v Galiciji se je zalju bila mlada žena TOletnega kmeta Jagniča v 21 letnega mladeniča Rad-rika, ki je že dalj časa za njo hodit. Rudnik, ki je poznal Jagničevo lakomnost, mu je ponudil, da odkupi ženo. Jagnič je zahteval 100 kron, toda dogovorili so se na 1- kron, ker Rudnik več ni imel. Na Rudnikovo zahtevo se je sestavila o kupčiji listina, katero je potrdil župan. Rudnik je hotel iti s svojo ženo v Ameriko, toda na bližnji postaji so ga prijeli, ker je k vojakom potrjen.
* Radi papeževe slike izobčen. Papež Pij X. je izobčil iz katoliške cerkve slikarja Ferdinanda Baca. Ferdinand Bac je slikal papeža Leva XIII., ko je bil star 93 let. Kdorkoli je videl kako sliko Leva XIII. in če tudi je bila iz njegovih mlajših let, bo priznal, da ni bil r.ikak *lev« med lepimi moškimi. Zlasti njegov nos mu ni bil v posebno okrasje. Lev XIII. je sam prav dobro vedel, kako je z njegovo lepoto. Ko ga je nekdaj slikal Chartran, mu je papež rekel: »Jaz sem pastir ljudstva in ne želim ost rasi ti svojih ovac« S temi besedami je pač namignil slikarju, naj ga naslika lepšega kot pa je v resnici. Bac pa je slikal papeža, ko je bil star že 93 let, torej v letih, ko že ni o lepoti niti sledu, niti pri ljudeh, ki so bili v mladosti vzor lepote. In Bac je naslikal papeža takšnega, kakoršen je bil v resnici. Klerikalci pa so zagnali v svet, da je Bac napravil karikaturo Leva XIII.! Občutljivi Pij X. ga js vsled tega slovesno izobčil iz katoliške cerkve. Nesrečni Bac!
* Med zamorci in bolekožci je prišlo pred tednom v Chicagi med neko igro do pretepa. Eden izmed zamorcev je med pretepom ustrelil med belokožce, nakar so zamorci, se*;t po številu, zbežali. Takoj pa jim je bilo za petami na stotine belih, ki so res ujeli štiri zamorce. Ko je bilo že vse pripravljeno, da potegnejo zamorce z vrvjo na svetilko, je pri-drjalo petdeset policajev, katerim se je posrečilo zamorce oprostiti. Tudi ostala dva zamorca sta prišla v roke razljučcni množici. Ko sta že videla na vrvi, je pridirjala četa policajev, ki je tudi ta dva osvobotlila. Policaji so odgnali zamorce na policijsko postajo, pred katero se je zbralo do 3000 ljudi, ki so zahtevali, da se jim izro-če zamorci, da jih linčajo. Med izgrednik i in policijo je prišlo do spopadov. Šele potem, ko je prišla policijska rezerva, se je j>osrečilo policajem, da so s kolini razgnali množico.
Tmrffi iMtiHKHll!
»Slovenija«, 411etno akademično društvo, se obrača do vas, vabeč vas v svoje okrilje. »Slovenija« je tisto torišče, kjer so se vežbali in vzgajali naj razbor it ejši slovenski možje, v »Sloveniji« se je spocelo že toliko zdravih in plodonosnih stremljenj v Slovencih. To je neovrgljiv dokaz, kako vedno hrepeni »Slovenija« kvišku, kako vsestransko stremi za napredkom. Druga komponenta njenega življenja pa js asedvisaost, ki si jo je »Slovenija« ohranila do zdaj neomejeno. Prosta in svobodna kritika, stremljenje po vsestrsnakem razvoju, oko uprto v najvišje dlje — to so
na levo in dozna za najvifltel
_____„ —: resnica in pravico —, ari*
druHte se nam. V naši sredi najdete tovariše in svetovalec, somišljenike in sobojevnike. »Slovenija« vam nadi v svoji bogati čitalnici in knjižnici, v kateri se nahajajo obilni dokumenti človeške kulture ter vsa slovenska znanstvena in leposlovna dela, obilo prilike in netiva za splošno in strokovno izobrazbo.
Mladi tovariši! Kolikor vas je jasne glave, trdne volje ter mladega, navzgor stremečega poguma — v okrilje »Slovenije«! Vi poskrbite, da bo »Slovenija« še nadalje tisti vrelec, iz kojega potekajo najboljše moči, tisto žarišče, iz kojega se iskre naj-svetleše ideje!
Za odbor »Slovenije«:
Mirko Cernič
t. č. predsednik.
Albreeht Fran
t. č. tajnik.
Ukaz.
Mi, predsednštvo in knez vesoljnega zaplotništva ukazujemo in odrejamo:
V torek 5. t. m. praznuje vesoljna moja kneževina god svojih patro-nov sv. Cirila in Metoda. Obenem pa praznuje naša dična ljubljenka družba sv. Cirila in Metoda v nedeljo 3. t. m. čestito dobo 25 let svojega plodov i tega in sa< Ion osnega obstanka.
Združujoč oboje slavnosti v eno, proglašamo 3. julij tretjega zaplot-niškega leta kot edino veljaven praznik tega leta za celo Našo kneževino.
Vsled tega ukazujemo, da se zbere vesoljno zaplotništvo — diplo matski kor v civilu — dne 3. julija t. 1. v moji zimski rezidenci, kjer bodo dani daljni ukazi v proslavo Ciril Metodovega slavlja.
Za jutri t. j. 2. julija t. L pa sklicujemo v svojo zimsko rezidenco kronski svet z danim dnevnim redom za osmo uro zvečer Udeležiti se imajo tudi ta dan v mojo bližino došli zaplotniki in zaplotnice.
Kepokornežu se nalaga izkazati se pri ekselenei ministru vseh antrig z resnično mrtvo narodno zavestjo.
Vun dano v Naši zimski rezidenci »hotel Seidl« na dan Marijinega obiskovanja v tretjem zaplotni-skein letu.
Ata prvi,   knez   vesoljnega zaplotništva.
Dne 3. julija t.1. praznuje veleza-služna naša šolska „Družba sv. Cirila in Metoda" svojo 25-letnico.
Ta dan prispo v Ljubljano rodoljubi iz vseh pokrajin naše slovenske domovine; zastopani bodo po odposlanstvih pa tudi drugi slovanski narodi.
Glede na to, da je „Družba sv. Cirila in Metoda4* v 25 letih svojega obstanka izvršila ogromno prosvetna in kulturno delo, zdi se mi, da je naša dolžnost, pokazati jej, kako vemo to njeno delovanje ceniti iz kako iskreno smo jej udani.
Zato sem naročil, da se ta dan vsa mestna poslopja okrase z ustavami; od Vaše narodne zavednosti, čč. someščanje, pa pričakujem, da boste sledili izgledu mestne občine.
V Ljubljani, dne 8. junija 1910.
Župan:
Ivan Hribar 1. r.
Telefonska In brzojavna poročila.
Poslanska zbornica.
1. julija. Seja poslanske zbornice se je danes začela ob l/4 12. in je tekla popolnoma mirno, dokler niso prišla v zbornico poročila o nemirih v Lvovu. Maloruske poslance je vest, da se je streljalo in da je razglašeno izjemno stanje, hudo razburilo in uprizoriti hočejo še danes parlamentarno akcijo, ki utegne vzbuditi velike viharje.
Kesaaaike sdraseaih Jugoslovanov.
Dana j, 1. julija. Danes dopoldne je imel visokošolski klub, v katarom so sdrnasni vsi jugoslovanski poslanci, sejo. O tej seji je bil is* dna komunike, čegar bistvena v sebi* na Je naslednja: Klub izreka s ost« imjavo s dno M. Jani-Ja te aa siaočni govor
nistra vladi zastran njenega stalP Ha nasproti Slovanom svata sMalo* sanja, Vladao stališče je tsttto bolj obžalovanja vredno, ker jugoslovanske kulturne zahteve niso na škodo nobenim tujim narodnim interesom, nego odgovarjajo komaj najskrom-nejšim potrebam Jugoslovanov. Komunike konstatuje, da so Jugoslovani svoje potrebe formulirali na željo in na poziv vlade in da klub ni določil nobenega jun k tirna, dalje izjavlja komunike, da se italijanska fakulteta ne sme ustanoviti na Primorskem in obsoja vlado, ker u važu je in zadošča naeijonalnim interesom drugih narodov, na interese Jugo slovanov pa se rtič ne ozira.
Interpelacija na vlado. Dunaj, 1. julija. Interpelacija, ki jo je nameraval žujian Hribai vložiti zaradi tega, ker je vlada trdila, da manjkajo osebni predpogoji za ustanovitev slovenske pravne fakultete, dasi ima vlada v rokah spomenico, iz katere izhaja, da imamo Slovenci vse potrebne moči na razpo laganje, se ne vloži v zbornici, nege jo bo podal poslanec dr. Ploj v proračunskem odseku.
Krvavi nemiri v Lvovu.
Lvov, 1. julija. Maloruski viso-košolci so imeli v zadevi Ivovskega v senčil iškega vprašanja shod, ki je dal povod velikim izgredom in nemirom. Prišlo je do spopadov med ma-loruskimi in med poljskimi visoko-šolci in med maloruski m i dijaki ter policijo. Končno sta bili oddani dve salvi. En maloruski dijak je obležal mrtev na licu mesta, dva sta teko ranjena. Tudi štirje poljski dijaki sc ranjeni.
Lvov, 1. julija. Vsled krvavi! dogodkov današnjega dne, je vlada razglasila v Lvovu izjemno stanje.
Dunaj, 1. julija. Ob 1. popoldne so došla v parlament poročila o krvavih dogodkih v Lvovu. Maloruski poslance so te vesti silno vznemirile Vložiti hočejo danes interpelacijo in najbrž pride pri ti priliki do burnih prizorov.
»Zveza južnih Slovanov« bosanske mu saboru. Dunaj, 1. julija. V imenu »Zveze južnih Slovanov« je njen načelnik dr. Ploj kondoliral bosanskemu saboru na smrti njegovega prvega predsednika Alija bega Firdusa iv »Hrvatski Matici« na smrti pesnika Ivana Truskega.
Parnik »Trieste«. Dunaj, 1. julija. Doslej ni nobenega potrdila, da je bil najden parnik tržaškega Llovda »Trieste«. Srbija in Anglija. Belgrad, 1. julija. Srbska vlada dementuje vest o razponi med Srbijo in Anglijo.
Gospodarstvo.
Železniški vozovi in njih naklad«
na teža. Državno - železniška uprava je v* zadnjih letih često dala na razpolago vozove z večjo nakladno težo kakor 100 stolov; zlasti je nabavila mnogo 15 tonskih voz. Izkoriščanje lakih voz po nakladni teži in prostornini je posredno in neposredno mnogokrat v prilog tako trgovskim interesentom kakor tudi železniški upravi. Čim večji so pripravljeni vozovi, tem manjše število voz je potrebno, da se more prevažati enako množino, vsled česar je priprava voz sama enostavnejša, pomanjkanje voz pa za splošnega večjega naroče-vanja utesnjeno. Vrh tega so, ker gre za industrijska podjetja, pristojbine, katere se morajo plačati za pripravo voz, znižane. Tudi v naših krajih je dokaj interesentov za prevoz takega blaga, ki je pripravno po svoji naravi za popolno izkoriščanje voz z večjo nakladno težo ali večjo nakladno prostornino. Prizadete interesente zategadelj opozarjamo, da izkoriečajo priprave vozove po nakladni teži in prostornini.
Vvoz žita. V Avstrijo so vpeljali v dobi od 19. do 25. junija: 9897 stotov pšenice, 405 stotov rži, 158 sto-tov ovsa, 13.346 stotov koruze; na Ogrsko v istem času: 566 stotov pšenice, 405 stotov koruze. Pšenice se je torej importiralo v zgoraj označeni dobi 10.463 stotov.
Bratje 1
Vaadalja, dao 3.Lat.
proslavljala se bode v Ljubljani 25 letnica naše prsno« trebne šolske dražbe »Sv. Cirila in Metoda«. Ob tej priliki priredi se popoludne jubilejna vseslovenska veselica v hotela »Tivoli« v najširšem
Qamo Vas, bratje, da se te priredbe udeležite v čim največjem števila v civilni opravi.
,Ns sdarl
^36314
Aferf 50 recepti
beg gotove našla marsikatere, po katerih bodo J**k*tot* tmbi in tvojem izborno dišal*, /faroči si
kuharsko knjigo
pri Prvi kranjski tovarni testenin v J lirski bistricu Z>obQ jo zastonj.
Xeyomnje ust z O d vlom je nnramost dobrota. Gnitje r ustih, ki zobe polagoma ra:dtnty >t ttatavi in j>o  enakem splaknaiju z Odo-
lom se po rseJi ustih razširi y>"--i'~ijajo<a svesost.
oJermvallo
v*
eleznafo Kina Vino
Hi*-ij.Tučn» »MUTt n. Dnnsin 1boo: DrtAvno c&liko-r.nj. in čutni diplom k Blati Kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri ia je
rekonvalescentom = ~ in malokrvnim
zelo priporočeno od idrav-
niskih a t tori tet. I*t>ornl olcua.
Večkrat odliko rano. Uzd 6000 zdravniških spričeval
J. SERRAVALLO, t ■kr.Orni
-TBST-Barkovljs. -
fO^OOOOmoaOO<iJ>i
Heteorolcžlcno poročilo.
t Stanje «6 cas    baro-    z *-
Nebo
30. 2. pop. 730 3    260 sr. jzah  pol oblač. ,   9. zv. . 728 5     20 2        „ oblačno
1.   7. zj.   734 6     127   sr. jvzh.
Srednja včerajšnja temperatura 20 9%
norm
191c. Padavina v 24 urah 106 mm.
Zahvala.
Povodom prerane smrti našega iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta, brata, svakj in strica, gospoda
Urbana Ušeničnika
c. kr. poštn. poduradnika in obč. svetnika
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo nam tako obilno izkazano sočutje in častno spremstvo na zadnji poti.
Posebno ::ahvalo izrekamo čč. duhovščini, veleč. gosp. dr. Dtmeter Bleivveiss-Trsteniškemu za njegovo bkrb ob bolezni pokojnika, veleč. g. nadkomisarju G. Stedrvu, g. nad-oficiialu Potokarju in cenj. osobju teh. oddelka, si. obč. svetu z veleč, g. podžupanom dr. Tavčarjem na čelu, blag. g. ravnatelju Štruklju ter gg. poštnim uradnikom in uslužbencem, si. društvu voj. certifika-tistov, gg. magistratnim uradnikom in uslužbencem, darovateljem krasnih vencev ter vsem, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku.
Žalujoči ostali.
Poslovodja
za trgovino z noiaaiaz »Uf az, lolakraro, apeoori|o, iolazai-
olafou trn aeieimismi pridelki za pofrmlao trfovtao v Savimaki dotfai
g: Učenke
2254
na stanovanje in hrano.
Klavir in vrt oa razpolago. Streli*ka milom itav.
mknn
GODI
no
mesarski modi.
ki je vajen vsega dela, tudi sekanja
se i .i če.
Prednost imajo starejši, ali vsaj vojaščine prosti. — Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 1990
3sce se za dobra idočo restavracijo
v zelo prometnem mestu 2196
Najbolje fmmoiponodwratoJ nudttvrdtka M
ANT-TOMEC
izvoziukna A v Humpoku^
I   Pristno francosko2m
semensko oldo
oferira po jaalailji dnevni ceni
Vilj. Sttinherz v tjubljani.
Frafla aa ia praata reka lapa
Pogoji zelo ugodo i, na zalite vanje se uredijo tudi spalne sobe. Zraven zel 3 lep in velik senčnat vrt, kegljišče in veselična dvorana. Dotičnik mora znati slovensko. Prevzeti je restavracijo s 1. avgustom. — Natančna pojasnila daje
Umu Bajielj ▼ Ljubljani, Marija Terezijo coata itev. 11 (Kelizoi)
ustmeno ali pismeno.
Vrtni koncert
se vrši
v soboto, dne 2. t. m.
v 2257
hotelu pri Seidlu
(hotel Juini kolodvor).
Za»te'{ ob 8. min   Vstopnina prosti
Abiturijent
dober filolog, iUa za Mi poclt-
■ia iBStrakcijO. Poučuje tudi slovensko in nemško stenografijo in gre tudi na deželo. — Ponudbe pod šifro 99AMtari j M t* na upravn. »Slov. Naroda«. 2253
M
popolno nadomestilo za jabolka in hruške za izdelovanje in izboljšanje mošta razpošilja proti povzetju
[. F. WM # \mi Kar) Mi
Gradec,       "     Murplatz 10.
Cenike in navodilo na zahtevo zastonj! — Pazite na c. kr. orla moje tvrdke! 2160
Prijazne ponudbe na upravnistvo
PO
Najini papir za leveofe mi
12 vinarjev za dvojni list
TAN0LEF00T
Engros:   JOSIP TAUSSIG,   Dunaj XX I.
ije 2 Ir.
brezovo vodo za lase
neprekosljivo v učinkovanju na
past las.
Steklenica K 250 in K 2.—. Dobiva  se v vseh lekarnicah, parfumerijah, drogerijah in če-
salnicah. TvorniSka zaloga:  IH. Hoffrnaitn k Co., Decin na Labi.
Samo 6 dni!
Francoske prekononke
Edina najkrajša črta v Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine anar- samo
ED. SMARDA
oblastveno   potrjeno potovalno pisarna
Ljubljana« Dunajska cesta štev. 18
v sovi niši
9402
obstoječa iz tvek stanovanj, z najmodernejšim   komfonom   urejena, s krasnim vTtSBn in na lepem prostoru v LJmMjaal.
Kje, pove upravn. »SI. Naroda«.
Ovčarski pes
(ikaiaka MMM) z ovratnikom brez znamke . 2245
se je zatekel.
Dobi se pri B. Helielj Orala« ika ulica itav. 8, I. nadatr.
tali aa kopiti
2255
PrihrOnitC osek dan
tšl
4-80 tla 24 kron, ako
zavživate ŽeloznatO
visa a Una lokarja Fieeoli-ja v Ljub-
ljanl z dnevnim izdatkom 18 vinarjev,
mesto kina železna tega vina, ki ne vsebuje več
železa, kot navadna
vina in kojega hi morali izpiti edan do pat litrov na dan, da bi
dovedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljiva.
1 stekl Piccolijevega zcieznatc^a vina 2 K. -Naročila  proti povzetju.
posestvo
ki stoji prav blizu farne cerkve in tik glavne ceste in kjer bi bila gostilna in trgovina, ali vsaj prilični prostori za to obrt Zemljišča je lahko več ali manj zraven. Posestvo naj prodajalec natanko opiše in tudi cena naj se pristavi.
Ponudbe sprejema Franc Peter*
nelf gostilničar, Gorenja Dobrava it 38, posta Gorenja vaa nad Škofjo Loka.
E
3 0 E
3
Christofov
učni zavod
se nahaja v hiši g. župana
Sodna ulica št. 2.
Vpisovanje
od 1. do 15. julija vsak dan od 12. do 3. ure popoldne. 2246
I ■ tšl ■ ■
C kr. avstrijske     (£|   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
WeB*f«vre*aa Odhod is LjaMJu« (]ai. ieL)
fOd zjutraj. Osebni Vlak v smeri: Trfič, leaenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
•»O zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Jan ž, Rudolfovo, Straža -Toplice, Kočevje, 912 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
l»40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, irsenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst.
1 aa popoldno. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Št. Jan ž, Straia-Toplice, Kočevje.
3*30 .opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
a*S5 zveoer. Osebni vlak v smeri: 1/žič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovee. Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vleissingen, Trbiž.
r*ao zvečer. Osebni viak v smeri: Grosuplje Št. Jan ž, Rudolf ovo, Kočevje.
10MO ponodl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica Trst, Celovec.
Odhod Is Ljabljana (državni kolodvor).
7 28 zjutraj: Osebrr viak v Kamnik. 205 popoldne: Mešanec v Kamnik. 7*35 zveoor: Aleša ec v Kamnik. II-    ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih.
v LJubljano Qa*M železnico).
7*00 zjutraj £ Osebni vlak iz Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidar, Prape, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Tržiča,
0"02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Rudolf ove ga, Grosuplja, St. Janža.
11*20 dopoldne: Osebni vlak ix Trbiža, Gorice. Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobrodaj Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka.
2*00 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. St. Janža.
a-j7 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča,
6'58 zvoder: Osebni vlak iz Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k.
8M5 ivečer: Osebni vlak iz Beljaka, Trbiia Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča.
0-07 zveoer: Osebni vlak iz Kočevja. Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št. Janža,
11*22 pono6l: Osebni vlak iz Trbiia, Celovca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic
Prihod v Ljabljaao (državne železnice),
0-40 zjutraj: Mešanec  iz Kamnika.
I0*09 do poide: Mešanec iz Kamnika.
0*IO zveoer: Mešanec iz Kamnika.
10 30 po noči: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih.
Časi prihoda in odhoda to navedeni v srednje evropejskem času.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta,
i zeni, lopnil
Anton šsrc
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 8
Mi mji zalip radi preselitve mil trsovine zmanjšati ii pneaia
pene. platno, ranle ii sploH ra v to stroko spadajoče predmete
po Izdatno znižanih cenah.
Licoo i. s.lid.0. fena izdelano perilo, je iz najtrpeiaejšega blaga in si ga laika vsak ogleda, ne da bi bil prisiljen kaj kupili. ——^—
1918
Anton S«
K obilnemu posetu vljudno vabi
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 8.
<¥SI»
E.Vff.18
lin ii rittf
linillsli (Mm
2038
Priporoča tovarna
v Ljubljani.
MM
nji ii
Dragotin Jurman _
gabijuu, Šclentaix«va rika št I.
3964
84
12
339728
307667966331