€e§ar Karel sv. Oeetn. Waš Ijudomili vladar odgovarja na miroTno pism« sv. Očeta In se izreka za trajen in časten mlr. Naš c^sar Karel se je zopet izrekel ža mir. — Dne 20. septembra je odgovoril sv. OCetu Benediktu XV. na njegovo zadnje mirovno pismo. Cesarjevo pismo je polno milobe in očetovske vdanosti naprair poglavarju sv. katoliške cerkve. Cesar Karel pravi Že v prvem stavku svojega pisma, da je 7 dolžne spoštljjivostjo in globoko glnjen vzel na znan.'e papežev mlroTni korak. V celem odgovoru ni ne enega stavka, iz katerega bi zvenela kaka ošabnost in hotenje po nadaljevanju vojske. Cesar se ob koncu pisma celo imenuje naipokornejšega sina sv. OCeta. Tako blago in vzvišeno Cuti in misli naš mladi vla<iar. Mlru, trajnega tn častnega mlru si želi cesar Karel, miru, ki bi prinesel narodom zopetno srečo ?n blagostanje. Ker se je tudi nemški cesar Viljem omehčal in se ne izreka več za brezobzirno nadaljevanje vojske — vsaj tako je posneti iz odgovora njegove vlade sv. Oftetu d»e 20. septenjbra — je upati, da se bodo tudi naši sovražniki bolj ugodno izjavili o miru. Glavna smer mirovnih odgovorov cesarja Karla in nemške vlade je: obe državi sta resno pripravljeni stopiti v mirovna pogajanja na podlagi predlogov. ki jih je stavil sv. O6e. V bodoče se pri sporih naj Izločl sila orožj[a in na njeno mesto naj stopi m»6 pravloe, omejl s» ¦naj oboreževanje, morje se naj proglasi za last ^seh narodov, v spornih vprašanjin naj razsoja stalno razsodlšče. 0 odstopu zasedenega ozemlja, o vojni odškodnini in drugih podrobnostih glede mirovnih predlogov odgovora ne omenjala. Vse to se bo razpravljalo na dolgo in široko pri mir<miih pogajanjih. Mi smo pokazali dobro voljo za rair. sedaj jo Se naj pokažejo sovražniki. Lastnoro^no pismo oesarja Karla, ki ga j« naŠ zunanji minist&r dne 20. septembra izročil papeževemu ouneiju na Dunaju, se glasi: S v. D 8 e! Z dolžno spoštljivostjo in globoko ginjeni smo vzeli na znaoje novi korat, katerega je v izpolnjevanju od Bo^a. "Vam izrofiene svete slnžbe podvzela Vaša Svetost pri nas in pri vladarjih drugih vojskujoCiii se držav s plemenitim namen o m. da bi privedli dosporazumljenja in do m i r u težko preizkušena ljudstva. S hvaležnim srcem sprejmem ta opetovani dar očetovske skrbi, ki ete jo Vi, bv. OCe, brez razlike vselej doprinaš^ali Visein narodom ter iz dna svoje duše pozdrav- Ijamo ginljiv opomin, katerega je Vaša Svetost iz^olila nakloniti vladarn vojskujočih se narodov. Za doba te grozote polne vojske smo vsikdar obra5ali svoje oči do Vaše Svetosti kot do one najvišje osebe, ki stoji vsled svoje nad vsem zemeljskim zvišene naloge visoko nad vsemi vojskujočimi se narodi in ki, nedlostopna zavsako vplivanj e, zamore najti pot, ki bi mogla dovesti do uresnicenja naše lastne želje zadosego trajnega in za vse dele Sastnega niru. Odkar smo zasedli prestol naših prednikov, popolnoma se zavedajofi odlgovornosti, ki ]o nosimo prerl Bogom in človeštvom za izrofeeno nam usodo avstro-ogrske monarhije, nismo nikoli izgubili izpred oči visoki cilj, da zopet v najkrajšem 6asu nudimo svojim narodom blagoslov miru. Kmaln po nastopu vlade nam je bila dana prilika, da napravimo korak, o katerem je že naš zvišeni prednik, rajni cesar in kralj Franc Jožef I., razmišljeval in pripravljal do fiastnega in trajnega miru. To željo smo izrazili v prestolnem govoru ])ovodom otvoritve avstrijskega držs.vnega zbora in naglaSali, da si želimo miru, ki bi osvobodil od srda in hrepenenja po mašSevalnosti nadaljno življenj* ljudsttv, miru, ki bi jih za cele rodove obvaroval pr»d uporabo oborožene sile. NaŠa skupna vlada ni nifiesar opušSala med tem časom, da n« bi podala opetovanih in živahnift izjav o nafii v«lji t«r o volji narodov avstro-ogrske monarhije, izjav, ki jih ]• mogal slišati celi svet, da se napravi konec krvjprelitju z mirom, kakorSnjega si p.riflo^i Vaša Svetost sdma. OsreSeni vsled misli, da so zasledovale n a Š e ž e 1 j e že od za*«tka i s t i smoter, ki ga Vaša Svetost oznaCuje danes kot enega in istega, smo temeljito razmotrivali stvarne in prakftfine izpodbude, katere smo nedavno sprejeli od Vaše Svetosti To razmotrivanje je dovedlo do sledefiega: V globoko vkoreninjenem preprifianju p o z dravljamo vodilno misel Vaše Svetosti ki stremi za tem, da bi bodoSi svetovni red p o d i zloSitvijo sile orožja temeljil na m o r a 1 i8ni sili pravice, na gospo3stvu mednarodn© pravifinosti in zakonitosti. Prežeti smo tudi upanja, da bi povzdiga žutaprav i 2 n o s t i Cloveštvo nravno prenovila. Pridružujemo se torej naziranj u Vaše Svelosti, da bi pogajanja vojskujočih se držav mogla In morala dovesti do sporazumljenja, fcakor je n.pr. ustanovitev! primerniK varšSin, da se oboroženje j na suhem, na vodi in v zraku istoftasno, vzajemno, in polagoma z n i ž a na določeno mero in da se pra- vnim potom morje, ki pripada vsem narbdom, oprosti gospodstva ali nadoblasti posameznih narodov in se za vse določi jednakomerna poraba. Popolnoma prepričani o mirpospešujoSem pomenu od Vaše Svetosti predlaganega sredstva, da se naj mednarodna sporna vprašanja podvržejo obligatoričnemu razsodišfiu, stao pripravljeni, da tudi o tem predlogu Vaše Svetosti stopimo v pogajanja. Ce bi se posreftilo, kar iz oelega srca Želimo priti do sporazumljenja med vojskujočimi se državavmi, sporazumljenja, ki bi uresničila te vzvišene misli in bi tako dala a v s t ro-ogrski monarhiji varSCino za njen neoviran nadaljni razvoj, potem ne bi bilo težko tudi druga, med vsjskujočimi se državami uravnave potrebna vpraŠanja zadovoljivo rešiti v duhu praTiSnosti in vzajemnih pogojev. Ce bi narodi v smislu predlogov Vaše Svetosti mirno stopili med seboj v pogajanja, potem bi se lahKO iz tega »azcvetel s t a 1 e n m i r; dpsegli bi lahko popolno svobodo gibanja na visokem m o r j u; o d v z e 1 a Jbi se jim lahko težka m aterijalna bremena in se odprli n o v i v i ri za njih blagostanje. Prežeti duha zmernosti in spravljiv o ls t i, vidimo v predlogih Vaše Svetosti primerne p o d 1 a g e za uvod v pogajanja, za dosego vsem praviinigu in stalnega miru in živo upano, da bi bili z enako mislijo prežeti tudi naši današnji sovražniki. V tem smislu prosimo Vsemogo^nega, naj blagoslovi pričeto mirovno delo Vaše Sv^tosti. Cast nam je beležiti Vaši Svetosti najpokorn»Jfii »in Karel 1. r* Papežu bosta te dtni odgovorili tudi Bolgarija in Turfiija. Tudi 6etverosporazumove države bodo v kratkem odgovorile sv. Ofietu. Ker sta Avstrija in Nemčija odgovorili v zelo spravljivem duhu, smemo pričakovati, "da bodo tudi naši sovražniki odnehali od svoje nestrpnčsti. Nekateri getverosporazumovi listi sicer pravijo, da prej ni nobenega govora o miru, dokler NemSija, katero smatrajo v sovražnih deželah za glavnega krivca sedanje vojske, ne bo ponižana. Vefiina angleSkih listov zahteva, da mora Nemčija odstopiti vse zasedene pokrajine in mora plačati vojno odškodnino. 0 Avstriji pišejo Cetverosporazumovi listi zelo prijazno in slavijo našoga Cfr sarja kot ljudomilega vladarja, s katerim se bo 9alo pogajati o mim. Po zaslugi sv. D6eta Benedikta XV^ in cesarja Karla se je kamen zopet zaCel močno valiti v dolino in upamo, da bomo prav kmaln prišli do miru^