oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI xxvin.—LETO xxvm. ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds cleveland, OHIO, wednesday (sreda). DECEMBER 26, 1945 • Roosevelt ime- delegatom '^^ženih narodov ŠTEVILKA (NUMBER) 297 '%INGTON, 20. decern- Včeraj je predsednik ® imenoval Mrs. Eleanor vdovo po pokojnem ^(liku Rooseveltu, delega-^d. držav pri organizaciji narodov. ^^li delegatje, ki so bili Jani in od kongresa takoj so bivši državni tajnik Stettinius, demokratski ^ Thomas Connally iz Te-senator Arthur Vander-Michigana. 'hijeni trije so bili delega-držav na prvem zboro-,Združenih narodov v San Mrs. Roosevelt je za-•^esto, katero je v San zavzemala kolegijska '^Ijica Virginia Gilders- Roosevelt se je nahajala glavnem stanu Ameri-odbora za jugoslovanski katerem je sprejela Pfedsedništvo, ko je do-J^st, da jo je predsednik imenoval v delegacijo Gih narodov. v bolnišnici ^^očil 15 smrti •TPORD, Conn., 25. de-'—V neki mali bolnišni-,5°coj vsled pokvarjene "'le napeljave pri taožič-•"svescu nastal požar, v-je izgubilo življenje 15 11 KATEREGA OTROKA BOŠ PRESKRBEL TI? Pod gornjim naslovom priobča Jjuhljans](i dnevnik "Slovenski poročevalec" z dne 12. septembra sledeče: "Oglej si razstavo v palači Bate! 445 slik naših otrok je tam. Otrok, katerih očetje so padli v partizanih, katerih starši so pomrli v internaciji, otrok sirot, ki jih moramo preskrbeti. "Bodi otrokov varuh! Plačaj zanj oskrbnino!" V petek 28. decembra bo v to svrho v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju prirejen "Baby Shower" Vsa slovenska, oziroma jugoslovanska javnost je prijazno vabljena, da se gotovo udeleži na omenjeni dan označene prireditve. Samo simpatije do revnega in pomoči potrebnega ljudstva v Jugoslaviji so brez pomena. Čas je, da se izkažemo dejansko! Pridite vsi, ki se zavedale svoje dolžnosti do svojcev v Jugoslaviji! TRUMAN JE BOŽIČNI DAN PREBIL NA SVOJEM DOMU V INDEPENDENCE INDEPENDENCE, Mo., 25. decembra. — Predsednik Truman je navzlic slabemu in nevarnemu vremenu z letalom dospel iz Washingtona in božični dan prebil na svojem domu. Takoj po izstopu iz letala se je podal v Grandview, Mo., kjer biva njegova 93-Ietna mati, potem pa se je s soprogo in hčerjo, ki sta že pred par dnevi zapustili Washington, odpeljal na svoj dom v tem malem mestu. Na božični večer so pevci cerkve, h kateri spada Trumanova družina, pred predsednikovim domom prepevali božične pesmi. file. 'j6ino nekega kuhinjskega So bili vsi mrtvi bolni-■g tega je nad 20 oseb opekline, ki so v več slu-^®sne. Med opečenimi je članov požarne bram- mesta je prihitelo 200 liscev, ki so sredi naj-'5 mraza bili na delu do ' predno so pogasili po- Koliko vojne odškodnine bo dobila Jugoslavija PARIZ (O. N. A.)—Med velikimi silami bo prejela poleg Rusije največje reparacije iz Nemčije Velika Britanija, dočipi bo med manjšimi državami Jugoslaviji prisojen največji delež. ^ernberški obravnavi BERG. — (O.N.A.)— •jem ameriških tožilcev a splošna želja, da se .obravnava čim prej za-^edalje bolj jasno posta-/iiRogi izmed njih sma-je njihov posel že kon-j'^Ofavno se je obravnava (^^ičela. , ^ja želja vseh udeležen-bi čim prej utekla svo-^ornosti. Odkar se je za-obravnava j)red pri-•^esecem dni, je izgubil ^' štab že precej svojega oni, ki so se vrnili ^edinjene države, ali ki da odidejo nazaj, da je njihova dolžnost Ameriškemu poročeval-2elo neprijetno to povelj izjavlja korespondent d mislim, da je potreb- To je v kratkih besedah jedro zaključkov zavezniške repara-cijske konference, ki se je sestajala za zaprtimi durmi v Parizu tekom zadnjih šestih tednov. Zavezniški narodi so priznali, da sta poleg Rusije ti dve deželi, Velika Britanija in Jugoslavija, največ trpeli v vojni in da je bil obenem njun doprinos k-vojnemu naporu sorazmerno največji. 18 zavezniških narodov zastopanih na konferenci Omenjena konferenca je imela nalogo, da izdela predloge za razdelitev reparacije, katere bo morala plačati Nemčija. Na njej se je zbralo 18 zavezniških narodov—brez Poljske in Rusije, katerih reparacijskim zahtevam je bilo zadoščeno v potsdamski konferenci. Dosežen je bil tudi popolen sporazum, ki bo baje v kratkem predložen zavezniški kontrolni komisiji v Berlinu, ki ima odločilno besedo v vprašanju tega, koliko reparacij Nemčija sploh more plačati. Po mnenju zavezniških opazovalcev je sporazum v takem težkem vprašanju zelo velik uspeh. Pri delitvi se bodo upoštevale potrebe raznih narodov Ustanovljena bo medzavezni-ška komisija, ki bo dobila nalog, da razdeli po posebnem sistemu vse dobave, katere bo kontrolni svet v Berlinu odobril za plača-nje reparacij. Vprašanje razdelitve je urejeno tako, da bodo mogli vsi narodi dobiti po možnosti one predmete industrijske opreme, ki so jim najbolj potrebni. Tudi zaplenjeno nemško zlato bo baje razdeljeno po istem sistemu ,tako da bodo vse dežele dobile nazaj vsaj del tega, kar so Nemci zaplenili. Nemška do-broimetja, ki se nahajajo v nevtralnih deželah, bodo zahtevana nazaj, in bo predana v roke kontrolnega sveta v Berlinu, dodeljena istemu fondu, v katerem se nahaja nemško zlato. od vlaka ^lorez, star 40 let, 2530 Avi t>h e., je bil najden ubit Nickel Plate železni-J^ini E. 37 St. Domneva L oil zadet od lokomotive, 1tam na tistem dvo-|i^'®2niške vagone. Mož je ravno tam, kot na-'%vec. RUSIJA BO MENDA UPOSTAVILA DIPLOMATSKE ODNOŠAJE S ŠVICO ŽENEVA. (O.N.A.) — Dobro informirani krogi trdijo, da so v teku poganjaja za vpostav-Ijenje diplomatičnih odnošajev med Sovjetsko unijo in Švico. Znano je, da je Švica že ponovno poskusila obnoviti te zveze, toda brezuspešno, ker je Kremlin vsakokrat zavrnil švicarske ponudbe. Iz istih virov prihaja vest, da namerava Rusija odpoklicati svoje okupacijske sile iz Avstrije in Madžarske v teku prvih 6 mesecev leta 1946, ter pustiti na Dunaju in v Budimpešti le neznatne oddelke, češ da so Rusi spoznali, da komunistična politika v teh dveh deželah nima nobenega smisla, vsled česar se je odločila, da ne bo več skušala vplivati na notranje razmere v teh dpželah. Velika pričakovanja Jack & Heinlz družbe Na božični priredbi Jack & Heintz družbe je naznanil William S. Jack, da se bo za leto 1946 razdelilo polovico čistega dobička te družbe med delavce ob prihodnjem božiču kot bonus Družba obeta uposliti v letu 1946 do 20,000 delavcev. Družba ima v načrtu izdelovati do 1,500 avtomobilskih motorjev dnevno. Dalje imajo naročilo za izgo-toviti dva milijona in pol električnih motorjev in milijon in pol refrigerator kompresorjev. Avtomobilski motor imajo sedaj v preizkušnjo pri tej firmi. Novi grobovi anton bruss Poročali smo že, da je umrl Anton Bruss, star 61 let, stanujoč na 6210 Superior Ave. Pokojni' je bil doma iz vasi Lipje planina pri Rakeku, odkoder je prišel v Cleveland pred 43 leti. Žena Frances je umrla pred letom dni. Tukaj zapušča five hčeri Mrs. Mary Toner in Mrs. Christine Mishaga, ter dva sinova nadporočnika Edwarda in P. O. 1/c Williama, v staremu kraju pa mater Marijo in brata Franka. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 10. uri zjutraj iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. * # $ frank gomba.ch Po kratki in mučni bolezni je preminil na svojem domu na 19315 Pawnee Ave., kjer je živel zadnjih 29 let, dobro poznani Frank Gombach, star 75 let. Doma je bil iz Zgornjega Vre-ma na Primorskem, kjer zapušča dve sestri Marijo Bajt in Antonijo Pire ter več sorodnikov. Tukaj je bival 41 let in je bil na starostni pokojnini pri NYC železnici. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes, rojeno Stanonik, stara 68 let, doma iz Horjula, ter šest otrok: Mrs. Slaba v Chicago, Mrs. Caroline Stanonik, Mrs. Frances Devecki, Alex, Mrs. Irene Schroeder v Los Angeles, Cal., in Mrs. Agnes Witfield, sestro Mrs. Uršulo Longo V južni Ameriki, in devet vnukov in vnukipj ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek ob 9:30 uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na Lakeview pokopališče. * * * john simcic V ponedeljek ob 9:30 uri zvečer je umrl John Simčič, samski, stanujoč pri svoji edini sestri Mrs. Katarina Turek, 20440 Fuller Ave. Pokojni je bil 57 let star ter je bil zadnje čase slabotnega zdravja. Pogreb oskrbuje A. Grd in a in sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. * * * pogreb Pogreb Corneliusa T. Dobson se bo vršil v četrtek ob 8:30 uri zjutraj iz Golub pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St., ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. Byrnes izraža zadovoljstvo z uspehi konference velikih treh Kratice vesti francija bo priznala titovo jugoslavijo PARIZ, 24. decembra. — Francoska vlada je sklenila priznati federativno republiko Jugoslavije, toda datum formalnega priznanja ni bil objavljen. * * * finska sklenii^, da nocionalizira banke LONDON, 24. decembra. — Radio iz Helsinkija je danes javil, da je finski parlament sprejel zakon za podržavljanje vseh finskih bank. * * • avstrija predložila zahtevo za berchtesgaden DUNAJ, 24. decembra. — Avstrijski zunanji minister Kari Gruber je danes izjavil, da bo Avstrija zahtevala, da se ji izroči majhen pas nemškega kraja z Berchtesgadenom, kjer je imel Hitler svojo privatno rezidenco. * * v božični puran v angliji $2.50 za funt LONDON, 24. decembra. — Božični purani so se danes na črnem trgu prodajali po $2.50 za funt. Na odprtem trgu so bili purani taka redkost, da ga je bilo mogoče kupiti le polovico. Cena grozdju je bila $3 za sveženj, asparagusu pa $12.30 za sveženj. kongresnik se je zadušil s plinom WASHINGTON, 25. decembra. — Demokratski kongres-nik Joseph Wilson iz North Caroline, star 44 let, je bil danes najden mrtev v svoji sot)i, zadušen od plina. Mrliški oglednik je odločil, da je Wilson izvršil samomor, in sicer menda radi slabega zdravja. Konferenca 21 narodov bo 1. maja začela sestavljati mirovne pogodbe z Italijo in drugimi satelitskimi narodi nacijske Nemčije MOSKVA, 25. decembra—Iz avtoritativnih virov je bilo danes javljeno, da je državni tajnik James F. Byrnes jako zadovoljen z uspehi, ki so bili doseženi na konferenci zunanjih ministrov velike trojice. Kar Byrnesa posebno veseli,* je dejstvo, da je konferenca prišla do konkretnega sporazuma glede več kontroverznih vprašanj. Isti zanesljivi in dobro poučeni viri izjavljajo, da so uspehi konference mnogo večji kot pa je upal in pričakoval Byrnes, ko je zapustil Washington. Procedura za sklep mirovnih pogodb določena Danes se je konferenca zunanjih ministrov iznova sestala na seji v palači Spiridonovka. Višek je konferenca, ki je bila od vsega začetka izredno pri srčna, dosegla, ko je bilo na bo spoznali, da je konferenca sposobna priti do dejanskih zaključkov. Kakor se poroča, se sporazum za sklepanje mirovnih pogodb z Italijo in drugimi sateliti nacijske Nemčije v splošnem ne razlikujejo veliko od načrta, katerega je Byrnes predložil na londonski konferenci. Današnja Nemčija šteje 65,250,000 prebivalcev NEW YORK. (O.N.A.) — Glasom nekega poročila angleškega radia je pokazalo zadnje štetje izvedeno v Nemčiji, in sicer od pokrajine do pokrajine, da se nahaja na nemškem ozemlju 65,250,000 ljudi. Število prebivalstva v britanskem sektorju je bilo navedeno kot 22,-000,000, vključno britanskega dela Berlina, tako da je angleška okupacijska zona najbolj gosto naseljena. Omenjena številka ne upošteva Nemcev, ki se še vedno nahajajo v sudetskih deželah ali v onem delu bivše Nemčije, ki se nahaja pod poljsko oblastjo. pobiranje asesmenta Nocoj se bo pobiralo društveni asesment v Slovenskem don^u na Holmes Ave. Člane društev, ki tu zborujejo, se opozarja, da to upoštevajo. sin pride na pogreb Cpl. Frank Zore je včeraj br-zojavil staršem iz, Atterbury, Ind^ da je na potu domov. Pred par dnevi mu je oče umrl, kar pa mu še ni znano ter ne ve, da bo baš dospel na očetov pogreb, ki se vrši v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Na Pacifiku je služil tri leta in pol. občni zbor citalnice; v nedeljo 30. decembra se vrši občni zbor Slovenske narodne čitalnice v njenih prostorih, 6417 St. Clair Ave. Pričetek ob 2. uri popoldne. Člani, odborniki in društveni zastopniki so vabil Ijeni, da se polnoštevilno udeleže j tega občnega zbora, kjer se bo I razpravljalo, kako poživiti aktivnost najstarejše slovenske kulturne ustanove v Clevelandu. Pred sejo se vrši pregled raču-; nov in so nadzorniki prošeni, da 1 pridejo malo preje. žični večer objavljeno uradno naznanilo, da so ameriški državni tajnik Byrnes in britski zunanji minister Bevin in sovjetski zunanji komisar Molotov izdelali kompromisen sporazum za sestavo mirovnih pogodb z evropskimi narodi, ki so bili v vojni v zavezništvu z Nemčijo, in da bo v ta namen 1. maja ža-čela konferenca 21 zavezniških narodov. Na omenjeni konferenci se bodo sestavile mirovne pogodbe z Italijo, Bolgarijo, Ogrsko, Romunijo in Finsko. Stalin pogostil zunanje ministre na božični večer Byrnes je bil tisti, ki je su-gestiral, da se vest o doseženem sporazumu naznani svetu za božič, in Molotov in Bevin sta na idejo z veseljem pristala. Na božični večer so bili zuna-n j i ministri s svojim spremstvom gostje generalisima Stalina v Kremi ju. Na slavnostnem banketu je bilo izrečenih 15 različnih napitnic, in kakor se poroča, se je Stalin posebno zabaval z zdravljicami, katere je predlagal državni tajnik Byrnes. Stalin je med drugim in med splošno veselostjo predlagal "atomsko zdravljico", toda kaj je bilo besedilo te zdravljice, ni bilo poročano. Poučeni viri pravijo, da se Rusiji do sedanj ni dalo nikakih informacij glede atomske bombe, pač pa se poroča, da je konferenca razpravljala o programu za svetovno kontrolo atomske energije, ki so ga izdelale Amerika, Anglija in Kanada. Vtis obstoji, da bo konferenca v četrtek objavila uradni ko-munikej, v katerem bo podano poročilo o nadaljnih zaključkih predstavnikov velike trojice. Byrnes ni pričakoval specifičnih zaključkov Kakor znano, je bil tajnik Byrnes pred odhodom v Moskvo mnenja, da konferenca ne more storiti več kot na splošno pre-tresti razna pereča vprašanja, da pa ni pričakoval kakih specifičnih sporazumov. Ko pa so se trije možje sestali, so kmalu Na podlagi tega sporazuma bodo pri sestavi mirovne pogodbe z Italijo delale skupno Amerika, Britanija in Francija, pogodbe z Romunijo, Bolgarijo bodo izdelale Amerika, Britanija in Rusija, medtem ko bosta Rusija in Britanija sami izdelali mirovno pogodbo s Finsko. s sestavo osnutkov pogodb Se bo pričelo takoj Pooblaščenci zunanjih ministrov bodo takoj začeli v Londonu z delom za sklic mirovne konference 21 zavezniških narodov. Ko bo pripravljalno delo za-vršeno, se' bo najkasneje do 1. maja Sestala mirovna konferenca, na kateri bodo imele svoje delegate velika petorica, britski dominiji, Indija, Belgija, Ho-landska, Norveška, Češkoslovaška, Poljska, Grčija, Jugoslavija, Belorusija, Ukrajina, Etiopija in Brazilija. Nasi fantje-vojaki Na dopust za božične praznike sta prišla brata Pfc. Frank in Pvt. Stanley Ceperlo. Frank služi pri armadi že dve leti in 11 mesecev, od katerih je osem mesecev prebil preko morja. Stanley pa služi že nad tri leta. Prijatelji ju lahko obiščejo na domu matere Mrs. Pauline Ceperlo, 1400 E. 53 St. * Trije sinovi družine Mr. in Mrs. Frank Sever na 1391 E. 45 St., ki so služili Strica Sama, so se srečno in zdravi vrnili domov. Vsi trije so bili častno odpuščeni, v veliko veselje staršev, ki so trdno verovali, da se bodo sinovi vsi srečno vrnili. Žalostna novica Za božič smo prejeli žalostno sporočilo od Mrs. Cirile Gor-janc-Bussey iz East Meadow, Long Island, N. Y., da je v bolnišnici dne 2. novembra umrl radi srčne hibe njen mož Mr. Bussey, ki je bil delj Časa bolan. Poleg žene zapušča tudi hčer Lorie, ki sedaj pohaja New-York Institute of Dietetics Inc. Mrs. Bussey je sestra pokojnega Edvina Primoshicha, ki se je ponesrečil v avtomobilski koliziji leta 1929 in bil na mestu ubit. Prizadetim izrekamo naše globoko sožalje. STRAN 2 Enakopravnost i'ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays 26. aecemBra, 1943 SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); For One Year—(Za celo leto) ____________________________________________________ For Half Year—(Za pol leta)______________________________________________________ For 3 Months—(Za 3 mesece) ______________________________________________________ .$7.00 .. 4.00 .. 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki); For One Year—(Za celo leto) _________________________________________________1..... For Half Year—(Za pol leta) _______________________________________________________________ 4.50 For 3, Months—(Za 3 mesece) ____________________________________________________________ 2.75 ..$8.00 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); For One Year—(Za celo leto) __________________________________________ For Half Year—(Za pol leta) ___________________________________ ..$9.00 .. 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. Donald Bell (O. N. A.): STRAH PRED ATOMSKO BOMBO Pravijo, da je Molotov o priliki nekega banketa v Londonu dejal, da ameriški zunanji minister Byrnes vedno žuga s svojo atomsko bombo, kadarkoli hoče biti v pravem na konferenci. Toda zdaj v Moskvi se nahaja atomska bomba prav na mizi konference, kar bo morda doprineslo k temu, da bo kot orožje bolj mogočna obenem pa vendar manj nevarna. Na tej konferenci namreč ne bodo več vsi govorili le o prijateljstvu in slogi in na tihem mislili na atomsko bombo. A kaj je smisel teh razgovorov? Ali nameravamo razo-deti Rusom to atomsko skrivnost? Ali morda,prenehati izdelovanje atomskega orožja, dokler ne bo organizacija ze-dinjenih narodov našla pot za učinkovito kontrolo? Navzlic vsemu prazneYnu govorjenju tega nikakor ne nameravamo storiti. Amerika stoji še vedno na stališču zaključkov ame-riško-britansko-kanadske konference, ki zahteva, da se ustanovi posebna komisija pri organizaciji narodov, kateri bo poverjena skrb, da izdela predloge za nadzorstvo in kontrolo atomskega orožja. Vse dotlej ne bomo niti nehali izdelovati bombe niti izdali svojega industrijskega znanja. A kaj torej nameravamo predlagati? Naš končni, cilj je, da se postavi uporabo atomskega orožja izven zakona. Mi tudi nočemo predati atomskih bomb mednarodni organizaciji, ker hočemo ohraniti v svojih rokah vse prednosti, katere nam daje dejstvo, da smo na tem polju prehiteli druge narode. Carter zedinjenih narodov zahteva od nas, da ne smemo napasti nobenega drugega naroda, in da ne smemo nastopiti s silo brez privoljenja varnostnega odbora organizacije narodov. * To je le legalna omejitev, o kateri so vsi Amerikanci prepričani, da jo bomo upoštevali, ker je del naših mednarodnih obvez. Toda to zaupanje v našo mednarodno poštenost je tudi edina stvar, katero moremo nuditi v Moskvi svojim partnerjem na konferenci. Vsakdo se bo radi tega vprašal, kaj smemo upati, da bo konferenca dosegla. Izgledi niso tako popolnoma negativni, kot je videti na prvi pogled. Naš namen, jasno začrtan, je, da izgine atomska bomba iz mednarodnih razprav kot predmet večnih skrbi. Rusi nam bodo najbrže verjeli, da je ne nameravamo izkoriščati kar naprej kot diploma-tično orožje, tako, da se bo razpravljalo o vsem, ko da je ni. Na ta način bi atomska bomba zares izginila nekam v okrilje odbora organizacije zedinjenih narodov, kateremu je poverjena. Naše stališče v tej zadevi seveda ni popolnoma nesebično. Odpovedujemo se koristi atomskega orožja—toda to delamo že v času, ko je vsakomur znano, da bodo vse velesile prej ali slej razpolagale s svojim lastnim atomskim orožjem. Ako bi hoteli izkoristiti svojo sedanjo prednost prav do zadnjega, bi moral priti trenotek, ko bi imeli vsi partnerji mednarodnih konferenc vsak svojo atomsko bombo v žepu—tako da bi bilo precej težko razpravljati o ustvarjanju trajnega miru. Zato je danes ena naših največ-' jih skrbi, kako preprečiti nevarnost, da bi prihajale atomske grožnje z vseh strani. Dozdaj Sovjetska unija še ni zahtevala ničesar v pogledu atomskega orožja. Na dan obletnice ruske revolucije je dejal Molotov, da bo Sovjetska unija tudi razvila svoje vire atomske energije—in še mnogo drugih stvari. O tem naznanilu ne bo nihče rekel, da je prazen bluf. Skoro vsi naši znanstveniki so prepričani, da obstoje velike možnosti za to, da bo Rusija izdelovala svojo lastno atomsko energijo- Naše zunanje ministrstvo je vsekakor mnenja, da velja verjeti Molotovim besedam. V začetku so se tresli vsi drugi narodi pred grožnjo atomskega orožja. Zdaj smo mi na vrsti. Konferenca v Moskvi bi mogla doseči ta veliki uspeh, da bi ozdravila to mednarodno diplomatično bolezen, kar bi šele omogočilo izmiritev mednarodnih odnošajev—ako namreč zares verjamemo, da bodo nekega dni vse velike sile razpolagale z atomskim orožjem. Sovjetska unija seveda ne bo ničesar izgubila, ako se pridruži atomski komisiji organizacije zedinjenih narodov. Pisma iz starega kraja če belogarde ne bi bilo, bi bila še Cerknica cela Priobčenih je bilo že nekaj pisem iz okolice Cerknice, današnje pismo pa bolj v podrobnosti pojasnjuje dogodke, ki so se odigrali in radi katerih je bila Cerknica požgana. Tisti, ki niso klonili dvojih glav, ko jih je tuji sovražnik s pomočjo domače belogarde preganjal, sedaj po končanem gorju, hodijo prav ponosno, a domobranske družine hodijo pa prav potrte. Tako piše mlado dekle, ki se ni dalo zapeljati, pač pa se je s svojo materjo in sestro ter bratom, z vsemi štirimi borilo in doprineslo svoj delež k zlati svobodi. Mrs. Ana Samson, 6218 St.*, Clair Ave., je prejela pismo od svoje sestre Marije Lončar iz Cerknice št. 89, Ljubljansko okrožje, iz katerega preveva duh zdrave mladine, ki ni hotela biti izdajalka svojega naroda, pač pa so se postavili v bran za domovino in bili so to zavedni Slovenci in Slovenke. Druga sestra Francka, je pa dodala pismo za brata Johna Loncharja. Obe dekleti sta se mučili po lagerjih in malo je manjkalo, da nista umrli radi vsega hudega, kar ste morali prestati. Pismi sta bili pisani 28. avgusta 1945 ter slediti: "Draga sestra! "Zelo nas je iznenadilo Tvoje pismo, za katerega najlepša hva-la. Prejeli smo ga 26. avgusta. "Za Ivanko gotovo že veš, da se je poročila. Za Jožeta ne vemo že od junija, 1944. šel je kot prostovoljec v partizane 29. junija 1942, kakor hitro zo začeli Italijani pošiljati naše zavedne ljudi v internacije. Seveda po priporočili! domačih izdajalcih, za kar smo tudi veliko več pretrpeli, kakor pa od okupatorja. "Ne moreš si misliti, koliko strahu smo užili. Po cele noči nisem zatisnila očesa, sem kar naprej poslušala, kdaj nas pridejo iskat in odpeljejo Bog ve kam, hišo pa nam za žgejo, ker so tolikokrat grozili, ker je šel Jože z doma. "Res, prišli so Italijani sredi noči, naju z Mary vzeli, doma pa vse premetali, in' kar je bilo Jožatovih stvari, vse pobrali. lu nazaj v zapor. To se ni zgodilo, dokler so bili Italijani. Pač pa se je zgodilo, ko so zasedli Nemci, z tako zvano belogardo ali domobranci. Po italijanski kapitulaciji so zasedli Cerknico partizani, na Rakeku je bilo pa nekaj Nemcev. Ponovno je bilo vse izdano, da imamo partizane. Pridrveli so Nemci in zažgali Cerknico. Zgorelo je kakih 80 hiš z gospodarskimi poslopji. Kar je od kasarne pa do Cingla, je ostalo še vse, celo na Peščen-ku. Tisti dan je padlo 28 partizanov okoli Cerknice. Po tem dogodku, čez par dni, se nas je zbralo šest deklet, pa smo pobirale mrtve partizane in vozile na pokopališče. Zaradi tega smo se morale zagovarjati pri Nemcih. "Ponovno so prišli domobranci 24. oktobra 1944 in vzeli sestro Mary, jaz pa sem se skrila; lovili so me en mesec, pa me tudi ne bi bili dobili, če ne bi mamo zaprli namesto mene. Nato sem se šla javit s težkim srcem. Mamo so izpustili, mene pa zaprli. Bila sem v Ljubljani pet mesecev in pol do osvoboditve. Nisem mogla biti izdajalka svojega naroda, bila sem le zavedna Slovenka! "Veliko več pa so pretrpeli naši partizani, ker je šlo prav vse nanje. Padlo jih je dosti. Samo do mosta Ti jih napišem, to so; Zimcova France in Jakob, Koprivč Ludvik, šentkov Janez, Bečajev France, Zazermanova France in Lojz, Brinarjeva Viko in Jože, Brinarjeva z Vrbe dva, Vrbč Ivo, Klobočarjev Janez in še več drugih iz Cerknice. To je bilo 27. avgusta 1942. Po- ^ . brali so tudi 11 drugih in žen. Moške pa so kar naprej pobirali skoro vsako noč, tako, da jih je bilo iz Cerknice zaprtih okoli 100 moških, žensk pa že sta prišla ravno pri življenju iz Nemčije. "Zdaj Ti pa še malo popišem od Jožeta. Ko so bili še Italija- 15 vseh skupaj. Bili smo razte- i ni v Cerknici, je bil dvakrat do- peni v vseh taboriščih. Ženske smo bile povečini na otoku Ra-bu. Tam je bil eden najhujših taborišč pod Italijanom, za kar je dobil ime otok Smrti. "Tam smo bile skoro štiri mesece. Stanovali smo kar pod šotori, izpostavljene vsakemu vremenu. Večkrat smo bile mokre ma. Prišel je ponoči in šel takoj nazaj v gozd. Po italijanski kapitulaciji pa dvakrat po en dan. Bil je hraber borec, nič več tisti, ko sem ba videla zadnjič. Bil je resen kakor kaki mož. Imeli so ga vsi radi; bil je komandir čete. Po kapitulaciji so ga kmalu vjeli Nemci, kot miši. Burja nam je šotore! nekje pri Kočevju in odpeljali v razkopala, itd. Hrana je bila Trst. Ko bi ga bili dobili domo-obupna; tako, da po štirih me-: branci, da bi ga poznali, bi ži-secih sem se kar opotekala od vega rezali, potem pa še zakla-slabosti. Vode nismo imeli niti, li, kakor so na stotine drugih, za piti ne, nikar še da bi se'Na čelo so jim (domobranci) umila ali oprala, druge ne, ka- [ vrezali zvezdo, na prsa pa srp i kor iz grabna prav umazane, j in kladivo. Pomisli, in to žive-Polne uši! Bilo nas je 14,000. j mu partizanu. To so bili pravi Proti koncu jih je umrlo vsak, rabelji. dan tudi po 100. Večinoma pa j "V Trstu so ga Nemci silili, moški in otroci. j na i gre v domobrance, a on je "Potem so nas odpeljali v odklonil. Rekel je, da gre raje Gonars, to je 40 kilometrov na- j v Nemčijo, kakor pa k domo-; prej od Gorice. Tam je bilo ma- brancem. Nato so ga odpeljali , lo bolje, smo bile v barakah, j v Nemčijo. Od tam je pisal pet-j Vodo smo imele; hrana pa je krat, dokler niso Rusi zavzeli I bila ista. A pisale smo lahko do-! dotične kraje od njega. Bil je v I mov. Potem nama je začela ma-1 Minsku. Jaz sem kar sigurna, ! rna pošiljati pakete. Tam smo | da mora biti v Rusiji. Dali smo bile štiri mesece. Nato so nas! tudi na Rdeči križ, kje da je. ženske dali domov. Moške pa I Oh, kako srečne bi bile, da bi obdržali do kapitulacije. j se vrnil, ko si je tako želel biti "Kakor hitro sem prišla do- svoboden. Ker, svoboda je zla-mov, so mi že začeli groziti do- j ta, svoboda je vse! Dosedaj ni-mači izdajalci, da bom šla kma-1 sem vedela, kaj je svoboda, a v Dobila morda ne bo vseh onih podatkov, katerih si želi, toda jasno je, da tudi zdaj nima nobene možnosti, da nas prisili v to, da ji ugodimo. Mnogo pa utegne Rusija pridobiti, ako postane razmerje velikih treh zopet dobro in prijateljsko. teh štirih letih sem spoznala, kaj je svoboda. "Zdaj imamo vse drugačno življenje. Nič več ni tistega strahu, kdaj Te bodo zaprli ali celo ubili. V enem letu nisem desetkrat spala doma. Večkrat sem bila primorana, da sem skočila skozi okno in bežala. Na Rakeku so stali domobranci in hodili v Cerknico pobirat ljudi; seveda, če so jih dobili doma. Ali pa so kradli; vse jim je prav prišlo. Celo otroka nisi videla na cesti, kadar so prišli, vse se jih je balo. Sedaj je pa končano vsega tega gorja. A domobranske družine hodijo pa prav potrte in skesane. Mi pa prav ponosno ! "Ljubeče Te pozdravljamo vsi Tvoja sestra "Marija." Pismo od sestre Francke je pa kakor sledi: "Dragi brat! "Tudi jaz Ti napišem par vrstic ter Ti opišem malo moje življenje. V preteklih štirih letih sem veliko prestala. Če bi morala to še enkrat preživeti, zdi se mi, da bi raje umrla. Koliko strahu sem preživela, pred-no sem šla v internacijo. Kako sem živela tiste dni; spala nisem skoro nič, kar poslušala sem; zdaj bodo začeli razbijat po vratih in nas odpeljali kdo ve kam, ker so najpryo grozili Pe-ščenku, da bodo vse požgali, nas pa odpeljali. "No, in res se je uresničilo, da so naju odpeljali, a požgali niso. Prišli so Italijani ob četrti uri zjutraj, kot po kakšne razbojnike. Obkolili so hišo, naredili preiskavo, pobrali vse Jo-žetove stvari, a naju pa vzeli. A to'pa vse po zaslugi domačih izdajalcev. Potem so nas odpeljali na Rab. Tam se je šele začelo trpljenje, vidno smo hujšali. Po štirih mesecih sem se kar opletala in gotovo bi tudi tam ostala, če nas ne bi odpeljali v Gonars. Tam smo bile vsaj toliko na boljšem, da smo bile v barakah, dočim smo bile na Ra-bu v šotorih, izpostavljene vsakemu vremenu in brez vode, po cel teden se niti umila nisem a ne iz zanikrnosti. "V Gonarsu je bilo pa toliko Taolje, da smo dobivale pakete od doma. Hrana je bila pa ista kar naprej; voda z sedmimi makaroni. Prišlo je tudi tega konec. šle smo domov, a takoj po par dneh, mi je že gospa šerko zagrozila, da bom šla kmalu nazaj. Nisem šla, dokler so bili Italijani, šla sem pa, ko je do-mobranstvo zavladalo z Nemci., Mary so en mesec prej dobili kakor mene, ker sem se skrivala pred njimi, pa me tudi ne bi dobili, če ne bi bili zaprli mame za en dan. Potem sem si pa mislila, če ima mama trpeti zaradi mene, se pa rajši jaz -javim, če sem Ž3 kaj zakrivila. Res, mamo so izpustili, mene pa zaprli. To j3 bilo 24. novembra, 1944. "Nisem se jezila nad okupatorjem, ampak nad domačimi izdajalci, ko so toliko gorja povsod naredili, če belegarde ne bi bilo, bi bila še Cerknica ce-I la, in marsikateri bi se vrnil do-I mov, ko ga sedaj krije zemlja i doma ali pa Bog ve kje v Nemčiji. "Kar so naši partizani pretrpeli, to se ne da popisati. Naš Jože, mlad fant, star 17 let, a se ie boril kot kakšen izkušen vojak. Radi so ga imeli vsi, kar ,se je tudi izkazalo, ob kapitula-Jciji je bil komandir čete. On js I bolj skrbel za vojake, kakor za I sebe, zato so ga tudi Nemci zajeli, ko je hotel obvestiti parti-' zane, da se približujejo Nemci, Potem so ga odpeljali v Trst, tam so ga silili, naj gre v domobrance, a on je odklonil. Odgovoril jim je, da gre rajši v Nemčijo, kakor v domobrance. Od- peljali so ga in upam, da mora biti v Rusiji. "Za enkrat naj bo zadosti, pa ustmeno kaj več. Oprosti moii pisavi. "Te prav lepo pozdravlja Tvoja sestrica "Francka Lončar." MESTNE NOVTCE Brat in sestra okradena za prihranke Louise Pringle, bolničarka v mestni bolnišnici in njen brat Elijah D. Pringle sta bila sinoči okradena na njunem domu, 2320 E. 82 St., za vsoto $4,400, katero vsoto sta vdignila iz neke banke z namenom, da drugi teden kupita lastni dom. Ta denar sta prihranila v zadnjih sedmih letih. * # # Do sedaj 101 prometnih žrtev Kot poročajo, je do sedaj v tekočem letu v Clevelandu izgu-' bilo življenje v prometnih nesrečah 101 oseb; lansko leto ob tem času jih je bilo samo 87. Sinoči je umrl v Deaconess bolnišnici Thomas G. Spurrier, star 56 let, 3562 W. 32 St., ko je bil zadet od avtomobila še 10. oktobra in je sedaj za posledicami umrl. * * * Ognjegasec umrl ob polnoč-niči v cerkvi Thomas M. Reddy, star 50 let, 3705 W. 138 St., mestni ognjegasec zadnjih 26 let, je šel na božični večer k polnočnici v cerkev na 13400 Lorain Ave., kjer ga je zadela kap. Prepeljan je bil v St. John's bolnišnico, kjer je bil proglašen za mrtvega. « • « Roparji odnesli denar in čevlje Trije roparji, oboroženi z noži, so ustrahovali Morris Berna, trgovca s čevlji na 2529 E. 55 St., mu vzeli $16 in devet parov čevljev. Poleg tega so mu vzeli iz registra tudi dva indijska novca, katere je prinesel njegov 24-letni sin iz Indije, kjer je bil z ameriško armado. * » * Novi slovenski izdelki— konjički Pred božičnimi dnevi smo videli na razložbi v oknu pri Ko-zan Shoe Repair na St. Clairju krasnega konjička, rjavca, mon-tiranega na gugalniku, katere izdeluje naš rojak, vsem poznani Anton Eppich, 6833 Bayliss Ave. Konjiček je res lepo delo in smo gotovi, da vsi tisti, ki ste katerega naročili svojim sinovom, so istega zelo veseli. Mr. Eppichu pa čestitamo na uspešnem izdelovanju istih, kar je njegov "hobby"' ob tem času. v * * Deževni božični dan V ponedeljek zvečer je začel padati dež, ki je poledenel ceste in pločnike, da je bilo skrajno nevarno voziti in hoditi, ker je bilo vse ledeno. Toda dež je vztrajal naprej in padal celi božični dan in tako razstopil obilico snega in ledu. Sicer je še dosti snega povsod, vendar se ga je doberšen del stopilo. Toplomer je včeraj kazal okrog 40 stopinj nad ničlo. Vremenski prerok napoveduje hladneje vreme in svež sneg. * $ * Trije zgubili življenje v požaru Te dni je nastal požar v starem poslopju na 1911 St. Clair Ave., kjer so trije izgubili življenje in sicer 8 letni Rayrhond Phillips, učenec drugega razre da v St. Clair javni šoli, ki se ni upal skočiti skozi okno spodaj 20 čevljev globoko v sneg, dasi ga je mati prosila, naj to stori. Ravno tam sta zgorela tudi 69 letni Clifford Atkinson in 78 letni Charles Aldrich. Poslopje je imelo en sam vhod ali izhod, brez zunanjih varnostnih ^top-njic. Kljub temu je imelo mest- no licenco za oddajati v najeni opremljene sobe. • # • Pomanjkanje knjižničarje' Walter Brahm, državni knjižničar je izjavil te dni, da v žavi Ohio ob tem času resno pf manj kuje 273 knjižničarjev i drugih važnih izvedencev v stroki. Glasom njegove v Clevelandu potrebuje do knjižničarjev in 40 jih želijo na ti za armado. * * * Kazali jezik je nevarno Te dni se je Beverly lin, stara 6 let, 3207 Clinton igrala s tujim psom v doma dvorišču. Med igranjem ^ enkrat pokazala jezik in v tis momentu jo je pes ukriznil njega. Mati je morala takoj ko peljati v Fairview nisnico, pomoč. kjer so ji nudili Grasselli tovarna * mestu za odpravo The Grasseli Chemical to na, podružnica E. I- Nemours Co. na E. 34 St. Broadway je te dni ,5 da bo trosila okrog $300- . naprave, ki bodo odstrani ^ no okužen je tistega okraja- ^ bivalci okrog dotične že del j časa bojujejo z in so jo končno pripravi 1 ga, da zgradi naprave ^ tev smradu in strupenih P ^ ki jih razvija tovarna. Sos neprestano tožili, da jih P sij o v grlu, da razkrajaj® na hišah in uničujejo v^ naste predmete okrog I"®' ♦ ♦ ^ y božična pošta uspe®®® razdeljena Guy R .Lucas clevelaj^^^g glavni poštar poroča, da tošnja božična pošta za ir land ,bila skoraj istega j, 1 g kot lansko leto. Delo na šlo pa veliko bolje od se vrnili od vojakov bivsi P^ ji in zavzeli svoja mesta šti. Tudi izredni delavci Hi " P '■Vi letos veliko bolj uspesm lu, kot lansko leto. Zato ® g malega dostavilo vso N' toma do ponedeljka božični dan se pošte m Ijalo. * * * " rt Rabinec povoze" Ludwig Roeder, E, ^ munity templa, 9801 Euc ^ je bil najden nezavesten^^^^^gt jVloii" ila k ni ceste na Euclid Ave., templa. Prepeljan je bi ^gotc Sinai bolnišnico, kjer - ^ 1»^ vili, da ima zlomljen" \l Konec stavke opeka^®'^'^ Jjž delavcev V ponedeljek je bilo df i|^ no konec stavke opek^^ j lavcev pri Ohio Clay jgvci ® ''J j trajala sedem tednov. po^' iot sprejeli za sedaj '^^"gggca 3) V, sanje plače na uro in nija 1946 dobijo pa se wir^" Pasje licence % Okrajni avditor Jo " jjcc'''' gerle poroča, da so sedaj naprodaj v ne sodnije na Lakesi e ggpc blice za pse so po $1-^' |^i ce pa po $3.00. ,*^yiti '1 psa v hiši si mora na ^ gg 5' . licenco do 31. dec. Do ^ ^ .družnica" N, so st močno pobit po desni lesa in po glavi. Vozni a povozil, še niso našli- 5 centov. Delavci so v A. F. of L. org3' daj tudi v 15 pO' okraju. Vesti iz iivljerti^ eV ameriških — 18. Dunlo, Pa. — yoKl' ^gj bra is umrl ^0 Star je bil 66 l^t. 1" Brezjah, far a Novo mesto". ^ - - KUi'-. (^j-i s A % 4, '% čene hčere—Rose Micko, Frances 1 nove Tonyja, Ludwig^ ,j ii 4. bil ubit K liama, Carl pa je vaziji Francije, tudi brata Josephs Tukaj zap" Ml kl fiecembra, 1945 ENAKOPRAVNOST slovenski ameriški narodni svet 3935 W. 26th Street, Chicago 23, ni. Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršUa 2. in 3. sept. 1944 ' Cleveiandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir-•*Sa odbora: ČASTNI ČLANI: 'astni predsednik: LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J. "astna podpredsednica: MARIE FRISLAND, 1034 Dillingliam Avenue, Sheboygan, Wis. Častni član: DR. F. J. Kem, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. CLANI EKSEKUTIVE: ^edsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. '• podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave, Cleveland 3, O. podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois. Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, lU. "•asajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Pianikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, lU. clani. LEO JURJOVEC, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, lU. ANTON KRAPENC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, HI. LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ALBINA NOVAK, 6117 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. PRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, UL NADZORNI ODBOR: j^UlS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 n. Chicago St., Joliet, 111 OSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. 'OSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., EngleWood, N. J. SIRSI ODBOR: j^ton debevc, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. IPSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. %RESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. J^TON HORZEN, Route No. 4, Princeton, 111. ^THONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo. MATH KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa. ^ANK KLUNE, 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn. ^LENA KUSAR, 1936 So. Kcnilworth Ave., Berwyn, 111. ^ATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. •OHN KVARTICH, 411 Station St., Bridgeville, Pa. JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. ^uovik mutz, 364 Menahan St., Brooklyn, n. Y. ^TOINETTE SIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. •heresa speck, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. alkntine stroj, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. 'ohn m. stonich, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. ^ ^DREW VIDRICH, 706 Forest Ave,, Johnstown, Pa, ^ton zbasnik, a. f. u. Bldg., Ely, Minn. JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, lU. stran £ f^omožiia akcija med Slovenci napreduje (Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta) E)asiravno se zadnje čase ne vrši posebna kampanja za Tanje finančnih prispevkov v korist pomožne akcije (ra-j' vojnega posojila in Community War fonda take kam- Qui t Ocj. o Pirajoča društva in dobrodelni posamezniki vseeno '^^nili potrebe in pomanjkanja v stari domovini ter po-(3 raznih prireditev, shodov in kolekt nabrali in poslali ^a,nsov urad $8,505.68 od 1. novembra do 20. decembra. o fvi trije tedni v decembru so prinesli $5,043.30 v ta ple-namen. Skupni prispevki za pomožno akcijo, ki so poslani do dotičnega dne v naš urad, znašajo '10.7S9.43. IT Si e-f, rS ) Je niso imele uradnega značaja), so se naše podružnice. tem mestu bomo omenili lo 'iVečje vsote, ki so bile posla-moremo pa radi omejene- Prostora vključiti imena po- tO il U j '^znih darovalcev, ki so nam ^ poslana zaeno z denariem. 'aH • 1 ^(likom podružnic, društev ^fugih organizacij priporoča-sami sestavijo svoja po-j in jih odpošljejo listom zai 'občitev I V Manjša darila v skupni vsoti $97 so poslale tudi sledeče podružnice: št. 18, Sheboygan, št. 24, Virden, 111., št. 90, Kirkland Lake, Kanada, št. 91, Chisholm, Minil., št. 94, Hostetter, Pa., št. 96, Auburn, 111., in št. 97, Newark, N. J. Federacija SNPJ za Westmoreland County, Pa., je darovala $50 in enako vsoto tudi kro- št. 50 SNPJ, Clinton, Indiana, pa je prinesla čistega $98.05'. Društvo štev. 398 SNPJ, Brownsville, Pa., je darovalo iz društvene blagajne $25, na društveni veselici pa so darovali posamezniki $26, torej skupaj prejeto $51.00. Društvo štev. 240 SNPJ, Bent-leyville. Pa., se je spomnilo stare domovine z zneskom $20, pri štev. 356, Benld, 111., pa je bilo nabrano $38.00. Društvo št. 91 SNPJ, Johnstown, Pa., je darovalo $5, štev. 266 SNPJ, Muskegon Heights, Mich., $6, štev. 388 SNPJ, Pursglove, W. Va., pa $14. Hvalevredno bi bilo, da bi se na isti način pokazala še druga podporna društva bodisi pri SNPJ ali drugih podpornih organizacijah. Posamezniki, ki so poslali svoje prispevke naravnost v naš urad, so bili iz Chicaga sledeči: Minka Aleš $25.00, po $10 John Borše in Betty J. Sears (Sajo-vic); po $5 Louis Beniger in Leo in Alma Gratchner, z Berwynna, nr., Jacob Zupan, iz Hudsona, Wyo., John Pinter ter Jack Te-sovnik iz Roundupa, Mont. John Dekleva in Math Karnelj, Somerset, Colo., sta prispevala po $10 vsak. Prispevki od drugih posameznikov so znašali $4.25. Omenjeno naj bo še enkrat, da smo od postojanke štev. 4 JPO-SS, Sheboygan, Wis., prejeli znesek $1000 za takojšnjo pomoč Jugoslaviji. O tem smo sicer že poročali v novembru, toda so nekateri zainteresiranci poročilo prezrli. Vsem zgoraj omenjenim, kakor tudi posameznikom in organizacijam, ki so pomagali zbrati omenjene vsote, se na tem mestu prisrčno zahvaljujemo. Dasirav-no je to poročilo dokaz aktivnosti ameriških Slovencev za pomožno akcijo, vendar nabrane vsote niti rnalo ne zadostujejo veliki potrebi nesrečnih ljudi v stari domovini. Medtem ko nekateri neprestano žrtvujejo in prispevajo v ta fond ob vsaki priliki, je med nami še premnogo takih, ki kažejo le umetno so-čustvo in govorijo o veliki potrebi, osebno pa ne-storijo ničesar. Taka moralna podpora ne bo nasitila niti enega lačnega želodca niti ne oblekla enega golega telesa. Očividci, ki prihajajo iz Jugoslavije, pač ne širijo kake politične propagande, ko omenjajo, daje stanje naroda v domovini skrajno obupno, da so ljudje lačni in goli, da v gotovih krajih v daljavi 150 milj ni niti enega sela ali poslopja, da se člani družine skrivajo pred tujci, ker nimajo niti cunje, da bi se z njo pokrili svojo nagoto. Sedaj deli največ pomoči UNRRA, koje relif jugoslovan- V + • 1 1 . .I' vaia ^Žnipp ^ 'v,° žek štev. 10 SNPJ, Salem, Ohio.jskemu ljudstvu do konca tega ''^44 on '"T ' r" ^^'"^^vo štev. 476 iz Salema je meseca bo predstavljal ogromno . *4.00. ]Po podkd, (iMcnala Iz iDbeajne $25.00.1)n> vsob ' j' '■'^žnici štev jfori štev. 50, Denver, Colo. ' ^Uznica štev. 39 v Clevelan-k prispevala $500 in enaki ' podružnica štev. 48 v Col-^^^oodu ter Progresivne Slo-ij'ke. Podružnica štev. 33 v '^Seportu, Ohio, je poslala v skupni vsoti $323.25, W Johnstown, Pa., pa jI if '^0. Za Milwaukee je kredi-c vsota $258.23, kar pa ne il prispevkov, ki so bili ^ , ---------------o-.—---------I — PET STO MILIJONOV ' au štvo št. 237 SNPJ, Conneaut,'DOLARJEV vrednosti. V pnme- Ohio, je zbralo za relif no akcijo|ri s tem so naši prispevki kot SANSa $49, prireditev društva kapljica vode v morju. Vendar UNRRA Rebruilding Youth of Europe 1" iti >1, ^^'li na shodus dne 9. decem-((I «n Podružnica štev. 30 v Sha-Pa., je prispevala $100, ■ 12 v West Aliquippi pa ' ^.05 C ■ odbor podružnic L, V Cleveiandu je izročil vsoto $800, Centralni podružnic v Chicagu pa l' j^^Gdni rojak Joseph Janesh iiti if ®®lYvilla, Mo., Je pričel agi-oied ondotnimi rojaki in somišljeniki ter nabral Vsoto $211.00. Postojanka Fjj V Coverdalu, Pa., je prispela pomožno akcijo $100, J >