77. številka. Ljubljana, sredo 6. aprila. XIV. leto, 1881 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dur, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti projeman za a v h t r o ■ o ge r s k e dežele /a celo leto l»i «1., za pol W>ta --1., 7» četrt leta 4 «1. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 glcL, za četrt leta ."• gld, 80 kr., za en mesec 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e \ e 1 e toliko več, kolikor pošti.ina iznaša. Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. BO kr., po pošt i prejeman za četrt leta ;j gold, — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiBka, 5 kr., ca se dvakrat, in I kr., če s«- trikrat uli večkrat tlaka, Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v I.jiddjai i \ Prano Kolnmnovj hiši gledališka itolbft", Oprav ništvo, na'katero naj se hiHKOvolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne sf\:iri, je \ r Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiii. V pojašnjenje. „Slovenski Narod" v 74. listu prinaša Članek: „Končna beseda o aferi vitez Veste-neekovej", v katerem se postopanje slovenskih poslancev v državnem zboru tako čudno opisuje, da ne morem molčati, temuč sem prisiljen odgovoriti nekaj besedij, ne v obrambo, ker nam take nij treba, ampak v pojašnjenje. Slovenski poslanci imajo ne še le od denes, ampak od 1. 1848 in 1861 naprej jeden in isti program in ta se glasi: Popolna praktična izvršitev narodne ravnopravnosti za Slovence, — tedaj uvede nje slovenskega jezika v šole in urade. Za ta program so se borili naši predniki in se borimo mi, dokler ne bode izvržen po vseh postavnih sredstvih. V prvem direktnem državnem zboru nas je bilo 9 slovenskih poslancev in stranka v zboru, katerej smo se pridružili, v manjšini. V vseh šestih letih, od 1 1873 do 1879, smo »tali v opozociji do tačasne vlade, govorili in govorili, a dosegli nijsmo ničesar. L. 1879 pod Taaffejevo vlado se nam je posrečilo, da smo zmagali pri volitvah v okrajih, kjer bi nikoli ne bili pod nam nasprotno vlado, in — bodimo resnični in pravični — zahvaliti se imamo nepristranskemu postopanju vlade pri teh volitvah, da nas je zdaj 14 slovenskih poslancev v zboru. V prvej sesiji 1. 1879/80 pa je v zboru bila še taka negotova večina avtonomistične stranke, da smo se pri vsaceni glasovanji bali propada in smo res pri glasovanji za dispozic;jski fond ostali v manjšini. Tačas se je bilo bat', da odstopi vlada in bo stara nemško-liberalna klika, ki nam je v 20 letih svojega vladanja neizmerno škodo napravila, zopet vladno oblast v roke dobila. Še le v tej sesiji je avtonomistična stranka tako okrepila se, da ima vselej gotovo večino. Slovenski poslanci so pri svojem vstopu v zbor pridružili se Hohenvvartovemu klubu in avtonomističnej večini ter sklenili podpirati Taaffejevo vlado, ker od nje pričakujejo izvršitve svojega starega narodnega programa. Avtonomistična veČina je lan« sprejela dve znani resoluciji zarad uvedenja slovenskega učnega jezika v preparandije in srednje šole in s tem dala podlogo daljnemu postopanju slovenskih poslancev. Ta uspeh slovenskih poslancev nij tako majhen, kakor se morda misli, ker dozdaj resolucije še nij so od vlade izvršene. Poprej so se slovenskim terjatvam v državnem zboru le posmehovali in celo pod ministerstvom Hohen-■wartovim je državni zbor z veliko večino ovrgel nasvet dr. Coste. Lani se je prvikrat našla prijazna nam večina in prvikrat so našle naše zahteve prijazen odmev v zbornici. Oospod naučni minister je vsled teh resolucij meseca maja 1. 18S0 poklical znanega slovenskega profesorja (g. Šumana) in mu naročil izdelati natančni načrt, kako bi se dale izvršiti one resolucije. Gospod profesor je več mesecev pisal na dotičnem memorandumu, kajti treba je bilo menda povpraševati in posvetovati se z druzimi kolegi, da se je kaj temeljitega spričalo in da so se dejanske razmere spravile v soglasje z idealnimi željami. Memorandum je bil lani menda o poletnem času oddan g. ministru in pohvalno sprejet. Uže poprej so pa tudi deželni šolski sveti za Kranjsko in Štajersko bili vprašani, ki so se pa, kar glede njihove sedanje sestave nij bilo drugače pričakovati, izrekli za status quo. Meseca decembra leta 1880 se je začelo spet zborovanje. Kmalu potem sta poslanca dr. Tonkli in Nabergoj gospodu ministru grofu Taaffeju izročila prvi memorandum zarad šolskih razmer na Goriškem, drugi memorandum društva „Edinost" v Trstu. Ker je g. dr. Vi-tezič uže I. 1879 v posebnoj spomenici opisal razmere v Istri, je vlada v rokah imela vsa potrebna razjasnila in dobro vedela, kaj želimo Slovenci. Zato slovenskim poslancem nij bilo treba kake nove spomenice vladi izročiti, ampak oni se zdaj vedno na resolucije in spomenice sklicujejo. Ko v budgetnem odseku g. naučni minister nij ugodno odgovoril na vprašanje, kaljo je izvršil slovenske resolucije, so slovenski poslanci sklenili, vlado resno opominjati, naj ne odlaša dalje s praktično izpeljavo narodne ravnopravnosti, ker samo na ta pogoj Slovencem mogoče vlado še dalje podpirati. V tem so se zgodile znane razsodbe graške in tržaške deželne nadsodnije in najvišjega sodišča, ki so po pravici vzburile ves slovenski narod. Slovenski poslanci so precej zbrali se in g. vitez Scbneid je konci piral interpelacijo, ki je gotovo stvarno ttiko dobro utemeljena, da je povsod napravila močan vtis, ker je dokazala, v kacem protiv j i so one razsodbe z naravnimi in postavnimi pravicami slovenskega naroda. V seji 1. aprila t. 1. je g. minister Pra žak odgovoril in meni se vidi, da nasproti sednijskim razsodbam, proti katerim nij priziva, skoraj nij mogel več povedati. Ukazal bode sodnijam, da se imajo ravnati po mini-sterijalnih naredbah iz 1. 1862, 186G in 18G7, morda tudi kaj več. Vsekako pa se bodemo trudili slovenski poslanci, da ne ostane pri teh naredbah, ampak da se jezikovo vprašanje za nas postavno reši. Če tedaj ne bodo pomagali ukazi, potem se nastopi po mojem mnenji edina prava pot postavne rešitve. A pri tem je pomisliti, da je treba za tako postavo zborove večine, da mora tedaj poprej dogovorjena biti ne samo v klubu desnega centra, ampak tudi v češkem in poljskem. In razmere v teh deželah so drugačne, kakor pri nas, tedaj se boje nasledkov, če se dr,je postava za neke dežele, da bi se morala enaka tudi za Češko in Gališko skleniti. Pa upamo, da se bodo dali ti pomisleki odpraviti in du dobimo mi Slovenci neobhodno potrebne narodnostne postave. Tako tedaj denes stvari stoje. Slovenski poslanci so jeden del velike avtonomistične stranke, 14 mej 180, tedaj še deseti del ne in na to se ne sme pozabiti, kadar so sodi delovanje in uspehi slovenskih poslancev. Re< je, da slovenski poslanci so potrebni k većioi, kajti 8e denes glasuje vseh 14 z nemškimi liberalci in proti svojim sedanjim tovarišo-n in vladi, pa imajo liberalci večino in celi sedanji sistem lehko pade. Gotovo pa tudi to nij, ker bi vlada morda uže v zdanjem /boru našla v levem centru toliko svojih, da bi še na prej imela večina, ali pa lehko zbor razpusti in če pri volitvah odločno proti nam na noge stopi, potem ne vem, če bi več slovenskih pog slancev se vrnilo v zbor, kakor smo jih šteli pod Auerspergom. Tak od pad od starih zaveznikov, s katerimi ves čas skupaj delamo, skupa i trpimo in navadno dozdaj tudi skupaj malo dosežemo (glej Čehe in nemške konservativce!) je takšen čin, v katerega bi jaz nikdar ne privolil in saj za svojo osobo bi se raji odpovedal mandatu, nego da bi svoj meč obrnil proti starim zvestim prijateljem našega, Češkega in poljskega kluba in pomagal našim najhujšim protivnikom do zmage in oblasti. — Priznam, da je teško potrpeti, nikomur ttvj«*, ko meni in snloh slovenskim poslancem. A v veiikej političnej akciji, katera se zdaj vrši v Avstriji, morajo manjši deli pripomagati, da se podere skupni sovražnik, potem se vsa druga vprašanja lahko in naglo rešijo. Kdo si je upal še 1. 1878 misliti, da bo kedaj naša stranka imela v državnem zboru većino? Nikdo. In zdaj jo imamo. Naši nasprotniki pa so razbiti, nejedini mej soboj in celo v starej birokratske) trdnjavi, v gospodskej zbornici, se stolni majajo in ostajajo Schmerlingi v manjšini. Kdo si je na Kranjskem 1. 1878 še upal misliti, da 1. 1881 ne bo več g. vit. Kalten-eggerja v deželi in tudi ne g. vit. Vestenecka. Ravno opazka v navedenem članku „Slovenskega Naroda" v tej aferi me je napotila do tega pisma. Očita se namreč slovenskim poslancem, da se oni zagrizejo v kako osobno vprašanje in da potem, če jim g. grof Taaffe položi jednega birokrata na klavni stol, gredo zadovoljni iz ministerskega salona, se tedaj ne "brigajo za prineipijalna, ampak pred vsem za osobna vprašanja. Temu nasproti moram odločno izjaviti, da slovenska delegacija, kakor cel otu, se nikdar nij brigala za personalna vprašanja in nikdar nij zahtevala ii a sta v 1 j e n j e ali odstavljenje tega ali onega uradnika. Ona ima samo eno terjatev do vlade, ta je: izvršitev našega narodnega programa; to zahteva z vso odločnostjo in se v tem ne da motiti po Ve.steneckovib ali dragih aferah. Za personalna vprašanja se pač brigajo posamezni poslanci, da ustrezajo željam in potrebam svojih okrrjev, a nobenemu poslancu nij prišlo na misel, zarad kake uradniške osobe angažirati celo slovensko delegacijo ali kako glasovanje odvisno storiti od kacega personalnega vprašanja. Sicer pa moram reći, da osobnosti nij so bre/. vse imenitnosti, kajti najboljša postava nič ne basni, če so izvršilni org;\ni slabi in s ttrav slabimi zastarelimi postavami se da dobro arlministrovati, če so uradniki pravični in marljivi, kakor nam kaže Angleška. Zato bi želeti bi'o, da se take spremembe gode v uradništvu, ki bi odstranile sedanjemu političnemu sistemu in narodnostim protivne elemente in na njih mesto postavile nepristranske nam prijazne. Žalibože, da izbera nij prevelika. Dvajset let vladajoči sistem si je izrejal tudi svoje organe in teb naenkrat odpraviti nij mogoče. V teku nekaj let pa se bo tudi v tem oziru gotovo dosti spremenilo, m trditi smemo, da se je uže na Kranjskem. „Slovenski Narod'1 v omenjenem članku se ve da trdi, da bi g. vitez Vesteneck pod vsako vlado moral odpravljen biti, da celo počasneje se je tu zgodilo kakor pod Lasserjem. Jaz tega no verujem! Ko bi se bilo kaj tacega pod Lasserjem zgodilo, bi 1. sodniiska preiskava nifie-sar ne bila konstatirala in v 2. pa bi bil župan obsojen zavolj obrekovanja. Mar se nijso godila taka nasilstva? — Nikar naj se ne govori tuko bahasto, kakor da bi prestavljen je gg. viteza Kaltenneggerja in Vestenecka, ki pa se je godilo iz lastne vladne inicijative brez vsacega uplivauja slovenske delegacije, bilo Bo« si ved' kaka malenkostna stvar. stiti birokratske pomisleke ter pošteno izvesti narodno ravnopravnost ali pa popustiti svoj ministerski sede?: V to silijo slovenski poslanci dan za dnem in bodo v budgetnej debati dovolj jasno povedali svoje mnenje o dozdanjem postopanji g. učnega ministra. Slišim ricer, da je g. minister ukazal, da se ima na Ij u b 1 j a n s k c m učiteljišči še za tri predmete (matematiko, geografijo in natoroznanstvo) slovenski učni jezik uvesti, pa niti za srednje šole, niti za mariborsko učiteljišče se ničesar nij zgodilo. Da končam! Slovenski poslanci so si BVesti velike odgovornosti, katero jim je naložilo zaupanje slovenskih volilcev, pa svesti so si tudi nemale odgovornosti, katero imajo kakor člani cele avtonomične večine. Pri vsem delovanji jim je prva skrb, pridobiti svojemu narodu njegove pravice, a druga nemanjša skrb, obraniti in utrditi zborovo večino ter tako položiti ono trdno podlogo, na katerej se bode postavilo stanovitno poslopje narodnega napredka. Dunaj 2. aprila 1881. Dr. .1. Vošnjak. To pojasnilo gospodu dr. Vošnjaka objavimo z veliko radostjo. (lotovo ga bodo vsi Slovenci z jednako radostjo pozdravljali. Naša volja nij bila slovenske poslance „čudno opisati". Konstatirati pa smo morali, da se je za-isti program, za katerega se naši poslanci uže 20 let sem bojujejo, to je za popolno praktično izvršitev narodne ravnopravnosti mej Slovenci, tedaj za vvedenje slovenskega jeziku v šole in urade, ravni) pod T atiejevo vlado prav malo še storilo. Da se slovenske vloge zame-tavati smeje samo zavoljo tega, ker so pisane v slovenskem jeziku, to je tako nasilstvo, kakor ga pod sovražno vlado doživeli nijsmo. Sploh pa odkritosrčna beseda nikdar škodovati ne more! In upamo da tudi v tem siučaji ne bode. — Polili c u i razg I ed. M Ot 1*41 II 9<» «l«ki«*I>. V L j ubijani 5. aprila. V včerajdnjej seji državnega zbora so liberalci st;ivili do ministerstva interpelacijo zarad Pi-a^akovo^a odgovora n> interpelaciji slovenskih poslancev Schnelda in Tonklija, v katerej naglašajo, da Imajo sodnije pravico od-• ločevati o veljavnosti niinisterskih naredeb in Ida je to, če hoče ministerstvo gledati, da se izvršujejo njegove naredbe, žaljenje državnih osnovnih postav, ki v nevarnost stavlja samo-. stalnost sodnikov. Liberalci vprašajo minister-se protivi slovenskim terjatvam. To stvo v Bvojej interpelaciji, kaj je justično mi Inisterstvo storilo, ker hoče glede na znani V istem listu, v Katerem se nam poslancem očita, da se damo utolažiti s kako biro-kratično žrtvo, se nam oponaša, da še Slovenca za inšpektorja na Kranjskem nijsmoi mogli pridobiti. Splošna želja je bila, da se g, Zindlerju odvzame nadzorništvo na Kranj- | Bkem, ker 8e je zgodilo. Minister pa je na njegovo mesto imeno- i val najstarejšega mej kompetenti. držeč se ansienetete. Jaz ne poznam g. Stnoleja, a jaz se tudi ne spominam, da bi v tem času. kar sem v Ljubljani bil, njegovo ime slišal imenovati mej političnimi agitatorji. In če nij tako naroden kakor si mi želimo, vendar ne smemo pozabiti, da kot vodja ljubljanske gimnazije on nij odpravil slovenskih paralelk, katere so se pod ministrom Jirečkom ustanovile, kar bi pri Stremavru gotovo bil lehko dosegel in se s tacimi nasveti se prikupil tačasnej vladi. Vodja Krop v Kranji je tcmošnjo gimnazijo v tem času bil popolnem ponemčil. Sicer pa je g. Smolej uradnik sedanje vlade in se bo moral ravnati po vladnih ukazih. Žalibože, da g. učni minister ne stori odločnih korakov, da. izvrši naše resolucije. Pa tudi on se bode končno moral udati in popu odlok najvišjega Bodišča zoper slovenski jezik veljavo dobiti Bvoji mu najvišjemu nadzorstvu administrativnim potom in ali ima justično mi-nisterstvo pravico v tej zadevi administrativno postopati in siliti sodnije, da se ravnajo po iz danih ministersHh naredbah? Jezikovni odMek je soboto razpravljal VVurmbraudov predlog, naj bi se nemški jezik proglasil državnim jezikom, (irof Taaffe dvomi, je li zdaj pravi čas za tak zakon, preje bi se razne narodnosti in stranke morale sporazumeti. To se pa do denes še nij zgodilo. On vpraša, kaj misli grof "VVurmbrand pod „dr žavnim jezikom". Ali je to uradni jezik? Tega ima določevati eks"kutiva. Ali je jezik državnega /.bora V Tam se itak vse nemški govori Ali naj S(> nemški jezik kot državni jezik vpelje v deželne zbore V Kje bi pa bilo to mogoče izvesti? — Grof VVurmbrand priznava kot de žeine jezike samo nemški, češki in poljski slovenski, rusinski in rumunski jezik nijso deželni jeziki, to so samo idijomi, zato tudi ne morejo biti ravnopravni, kajti ravnopravnost se more uvesti samo mei jednakimi veličinami. Tem i d: j omom pr ivo (ftj VVurmbrand samo narodne ljudske šol«'. Henrik grof C lam pravi, da je nemogoče doiočiti. naj uradnije in oblast-nije se strankami občujejo samo nemški Slovenski poslanec dr. Tonkli odločno stopi nasproti trditvam VVurmbrandovim o slovenskem jeziku in natanko dokaže važnost tega v več kronovinah dejanski deželnega jezika. Odločno je zoper to, da bi se nemški jezik pridržal kot državni jezik, ker se po celem Primorskem, Kranjskem in Koroškem pridržati sam na sebi ne da Potreba je, da vlada izda za višje deielne sodnije okrožje grafiko in tržaško jednako jezikovno naredbo, kakeršuo je izdala za Češko in Moravsko. Dr. Tonkli izraža upanje, da bode vlada delala na lo, da se najvišjega sodišča upiranje odpravi. Evzebij Črkavskv pravi, da Wiirmbrindov predlog ne namerava nič druzega nego da se postavno vpelje zopet ono tlačenje in zatiranje narodov, ki je preje vladom. Grof II o h en w ar t konstatira važnost slovenskega jezika, v katerem se je uže pred sto leti pri kranjskih sounijah u r a d o v a 1 o kot v p o s t a v n o p r i z n a n e m deželnem jeziku. — Uausner izjavlja, da VVurmbranduv predlog hoče samo to, da b' se nemile! jezik nad vse druge ž njim jednakopravne povzdignil, Dunajski nemški liberalci so se pričeli sami mej saboj grizti. Te dni je fortšritlerski klub hotel zoper finančnega ministra demon3trovati s tem, d? bi bil za svojega predsednika izvolil Rechbauera. A to se nij popolnem posrečilo, kajti prijatelji ILcbbaurovi so ga mogli sp.-aviti samo na podpredsedniški stol. Zdaj je nastal velik hrup v klubu; jud Neuw;rth je zahteval, da1 se volitev ovrže in da -e še enkrat voli. T<» je pa dunajskega poslanca Schoflela zopet tako zgrabilo, da je Neuvvirtha zavrnil z besedo i nesramno! Na to so pričeli jeden drugemu zabavljati, na dvoboj se klicati, mnogi so žima.li, da izstopij < u kluba itd. Ali ker imajo gospoda jeden tako debelo kožo kakor drugi, teško d i bi to imelo še ke.ke posledice. Schoilel pa je vendar '/.stopil iz kluba. — % ia*nf< tlids%ave« V Pelerinirg-u sta bila zasačena in prijeti« oni nihilist, ki je podkopal sadno ulico, Kobezev in tovariš Itusakovega, študent Tulkov. ^ -tuiii»kc»j meji; ob jednem se poroča, da je bila cela francoska afriška ekspedicija pod polkovnikom Flatterom umorjena Orm bi imela preiskavati, kako bi 86 dala izpeljati železnica skozi Saharo do Senegala. Kumiri stanujejo severnozapadno v Tunisu ter so uže večkrat prihajala ropat na francosko ozemlje La Calle, posebno v svinčene rudnike Kef-um-Tebuli. Tuniski bej jih uobenkrat nij kaznoval in zato so dobili še več poguma. Zadnji Četrtek so vpadli zopet na francosko ozemlje a so zadeli kmalu sku- paj s francoskimi vojaki pod generalom For gemolom. Po enajst ur trajajočem boji so Francozje odbili Kumire, s katerimi se je združile še šest družin rodov. Francoske novine zahtevajo, naj francoska vlada energično postopa v tej stvari in naj zasede ono tuni-sko ozemlje, od koder prihajejo ti roparski rodovi. To namerava francoska vlada baje res izvršiti, kar je uže tudi naznanila tuniskemu beju. I>0( IISL 0«1 Cerknice 4. aprila. [Izv. dop.j (Ven na prosto v vesele domače družbe!) Lepe večere preživi sicer človek v zimskem e.-su po razsvitljenih dvoranah na živahnih plesih in druzih veselicah. In vendar sploh nijsmo prav iz cele duše srečni mej tesnimi stenami, kamor nas prepodi ostra in osorna natura. — Kajti komaj izvabijo gorkeji solnčni žarki prve cvetlice iz prebujene zem lje, komaj zažvrgoli drobni škrjanček vrteč se v pomlajenem zraku, uže hitimo ven na prosto v oživljeno naravo: veselimo se, pojemo in v Logitci, Postojni itd. in skupno zaoriti glas našim izdajicam : Ja sam Slavjan dušom, te-lom . . . . R. Iz Tolmin;* 1. aprila. [Izv. dop.] V nemških listih in tudi v zadnjej številki „Slo-venskega Naroda^ je bilo čitati, da je tudi Tolmin imenoval barona Depretisa častnim občanom. Tolminci za to prav nič ne vemo in tudi glede velespoštovanega grofa Coroninija je le toliko res, da je občinsko svetovalstvo radostno podpisalo njemu namenjeno zaupnico. Dotično poročilo izvira gotovo iz roke kakega tukajšnjih posilinemeev in namerava morda pouzroi iti nekakov pritisk na tukajšnje občinsko svetovalstvo. Toda škoda za novce potrošene za telegrame, kajti naše sedanje občinsko svetovalstvo se ne da spraviti na lima-nice, ker so v njem možje samostalnega mišljenja! — Dotičnemu lažnjivemu poročevalcu pa naj bode za vselej povedano, da nema pravice vtikati se v notranje zadeve občinskega sveto-vriščemo ž njo vred! — In najlepše družbe valstvu, in ako te tako gorko želi baronu De-so v lepej prostoj naravi. Pameten človek, ki pretisu to čast, prepričan naj bode, da ostane pozna pravo vrednost življenja, nij rad sam. to za zdaj in morda za zmirom le „sein from-Celi teden si služi za-se in za ljube svoje ob!mer VVunseh4'. grenkem potu svojega obraza svoj vsakdanji S l*iv^e 31. marca. [Izv. dop.j Letos kruh in v nedeljo poišče si pametne, poštene je malo krajev po našej slovenskej domovini, ki bi se smeli ponašati z dobro letino; naj večji reveži smo pa letos mi Pivčanje. Po Pivki je letos tako slabo, da skoraj ni j sem v stanu popisati vseh nadlog in težav, ki nas tarejo. Revščina na vseli straneh. Ko so prejšnja leta pridelali boljši kmetje, podpirali so vsaj oni revneje; sedaj pa so vsi jednaki. Krompirja nemamo uže od božiča; fižol je na polji segnil; seno je pokončala lanska huda zima, da so korenike pomrlo, kolikor ga je pa še ostalo, je bilo pa tako. da vsi stari ljudje ne pam-tijo tako slabega sena. Pšenice in rži nijsmo naželi kakor druga leta. Glavni živež po Pivki je krompir. Ta nam je pa segnil, najboljši kmetje ga imajo le še za seme karih 10—20 polovnikov; sade ga pa navadno večji posestniki do 50 polovnikov. Kje bodemo sedaj vzeli seme V Bog se nas usmili, kaj še bode, pralno družbe, da se mej prijatelji, znanci duševno in telesno okrepi. V teh splošnih, javnih družbah naj postane mejsobojni privatni boj, naj zgine vsako osobno mrženje! Kadar se snuje kako društvo ali sklicuje kaka diužba ali sproži kakšno podjetje v imenu mojega naroda v imenu mojega okraja ali v imenu mojega trga, moje vosi pričam malo vsestranskega naobraženja, ako se pri vabilu izgovarjam: x pristopi, torej jaz ne, y se udeleži, torej jaz ne pridem. Kadar gre za narodno čast, za občno korist — ondukaj jeden za vse in vsi za jednega! No, v našem trgu in njega krasnej okolici ne moremo posebno tožiti zaradi tega. Kadar se kakšna stvar sproži v širnem pomenu, na nogah smo vsi, in to lepo složno ! Posebno bo to razmerje utrdilo in pospešilo naše čvrsto pevsko društvo. Živahno delovanje njegovo bo pravi kit za uspešno družabno življenje. — Naši pevci, katere sem uže večkrat pohvalno in v spodbudo drugim omenjal, sklenili so, da napravijo v nedeljah in praznikih po okolici na daleč in blizu pevske shode: se ve, da o tacih dnevih, kadar nas gleda nebo s prijaznim, jasnim očesom. „Denes tukaj, jutri tam" je njihovo gaslo! In letos smo se uže dvakrat mej njimi prav dobro imeli: prvikrat mahnili smo jo ob zelenej Slivnici v Martinjak k „Cesarju", pod to pošteno in gostoljubno slovensko streho in drugi pot veselili smo se prav lahkega srca in jasnega čela mej petjem in govorom pri naših Gasparijevih na Rakeku. In vselej nas je bilo vkup trideset in toliko! Pozneje jo mislijo vre-zati, kakor se mi je pravilo, na Unec v Planino, v Postojno, Selšček, v „Belvc'er" k sv. Kočijami in Bog ve vse kam? Prav tako! Pri lastnem veselem življenji nadejam se tudi druzega vspeha: marsikatero zrno pade lehko za našo narodno reč po krajih, kjer je še ledina in osat. In mi sami se branimo s tem mlačnosti in letargiji! — In dalje pričakujem, da nam bo mogoče sem pa tja pri teh izletih, katere naj mero-dajni krogi vstrajno in primerno naznanujejo, bratovsko v roke seči našim pevskim sosedom roma predsednika Waserja! Iz Ptuja m e vložilo pri njej šest slovenskih vlog, a odbile so se vse, češ, da nijso pisane in der landes-iiblichen Geriehtssprache. No pa Ptujčanje so bistri ljudje in pomagati si vedo nrez vsake pritožbe na justičnega ministra. Jedno odbitih vlog dala je stranka na nemško preložiti, ter jo je potem skupno z a v t o r i z i r a n i m prevodom reproducirala okrajnej Ijutomer-skej sodniji. Okrajna ljutomerska sodnija pa je bi'a potem brez dvombe v velikoj zadregi, a končno je slovensko vlogo z avtori/iranim nemškim prevodom vendarle ugodno rešila! Slovenske vloge dovoljene so torej le tedaj, če se jim priloži legaliziran nemšk. prevod. Tako leta 1881 po Kristovem rojstvu, tedaj ko smo imeli Slovenci 14 poslancev v državnem zboru, in avtonomistično majoriteto na svojej strani! — (Razstava v red u ti.) Vsled lnnogo-Btranske lelje b« je z ozirom na dozdanje slabo vreme obrok razstavi podob o slavnostnem sprevodu dunajskem podaljšal in se bode ta razstava zaključila še le p r i li od n j o n e d e-Ijo ob dveh p o po lud ne. Do tja je odprta kakor doslej od 10. ure d o po I ud ne do 4. ure p o p o 1 u d n e , samo v četrtek bode videti le do dveh popoludne. Poslednji dan pa, t. j. v nedeljo se odpre uže ob 8. uri z j u tr a j. — (De s eda v čitalnici) zadnjo nedeljo je popolnem zadovoljila odlično zbrano občinstvo. Jako okusno iz šest točk sestavljen program besede se je izvrševal vrlo precizno. Čitalniški moški zbor je pel dva zbor* in priznati moramo, da dosti z večjim efektom, nego sicer, liospodičina Kobilca je igrala sočutno Chopinov „(Jrande valse brillante". Gospoda Klein in M-der sta pa čitulnUkemu obr.iustvu znana uže iz prejšnjih besed kot strokovnjaka vsak na svojem instrumentu. V gOBDOda K lema igranji u: goslih se je takrat čutil prav dobro dejen napiedek. Naposled se je igrala veseloigra „Ulaznica v prvem nadstropji". Kakor vsele,, kadar nastopi, tako je tud: v tej igri g. Kajzel skrbel, da se občinstvo nij dolgočasilo, ker igra sama na selu od početka res ne zasluži pridevka: veseloigra. Na odru smo v tej kaj pridelamo! Dragi rojaki! Prosimo vas, ki ; igri pozdravili tudi gospo I! a v n i k a r j e v o , več premorete, pomagajte nam; sila je velika, ki je, in tako tudi gospa V a) en t ova, svojo Gospod okrajni glavar bode gotovo ra dovolj no j vlogo prav dobro izvršila. V obče pa sta za-sprejemal še tako majhne darove in jih na i dovoljila občinstvo tudi gospoda D in S., namo pravem mestu oddajal. Zaslužka nič! Pri nas * zdelo se nam je, da je v čitalnici maski« ga nij druzega zaslužka, kakor z lesom in ogljem. Pa kaj bode potem, kadar gozd izse-čemo. Žalostno je videti naše kraje, ko svoje gole vrhe mole proti uebu. Da je tako, največ smo sami krivi. Nedavno nam je ponudila slavna c. kr. deželna vlada brezplačno nad 2 milijona gozdnih sadik. Občine in posamezniki podvizajmo se in zasadimo naše gole vrhe: sv. Trojico, Selilec, sv. Primoža, Osojuico in dalje vse griče do Šembij in od Koritnic nazaj do Paličja! Prvič koristimo s tem, da zabranimo silnej burji pot, drugič imamo v 20—30 letih lepe gozde. Nam bodo le malo koristili; a naši potomci imajo ves korist od njih. Ako ne delate sedaj za se, pa delajte vsaj za svoje otroke! Domače stvari. — (Lju tomerska okrajna sodnija in slovenski jezik.) Kdo da je v Ljutomeru okrajni sodnik, nam nij znano. Skrbeli pa bomo, da se to ime izve in ohrani prihodnosti! Ta sodnija in oziroma okrajni sodnik hoče prenemčiti se nadsodnijo graško in ozi- ranje z brado prav nepotrebno. (Iz Črnomlja) se nam poroča, da je g. Božidar Kuralt, c. k. sodnijski adjunkt v Črnomlji, umrl 8. aprila zjutraj ob 4. uri. Bodi mu zemljica lahka! — t D u ho venske spremembe v I a-Vantinskej škofiji.) Za župnike so prezentirani gg. kaplani: Jakob Lempelj m C JI i— mij"; Miha Plešnik za št. Pavel pri Priboldu, in Anton Lacko za Kapele pri Radgoni. — G. Valentin Tamše pride za kaplana na Dobovo, in g. Gregor Hraste! za kaplana v Pišoče. — Umrl je g. Štefan Unuk, župnik v pokoji. — (Grozno tepli) so se fantje na stezi iz Celja v Konjice, jednemu so z nožem trebuh razparali, da je drugi dan umrl. — (Iz Komna) se poroča: Dne 23. m. m. našli so v lastnej hiši mrtvega Antona Mlakovca. V hiši stanoval je sam, in ko se je 21. m. m. zvečer pijan vračal domov, pade] je neki po stopnicah in se ubil. Ra/,ne vesti. * (Potres. Dne 4. t. m. se javlja iz Carigrada : Včeraj je bil na otoku IIiosu hud potres; tri četrti mesta Hia se je porušilo, a koliko ljudi j je unesrećilo, to se še ne ve. * (Karel Weypreht) imenitni popotnik, ki je s tovariši našel pred leti tako imenovano Frane Jožefovo deželo daleč gori na severu, je umrl v 42. letu svoje starosti. — * (Bismark in pivo.) Ko se je v nemškem „rajhstagu" posvetovalo o davku na kuhanje piva, dejal je Bismark o žganji, da delovec brez njega ne more živeti, pivo pa stori človeka lenega in Nemec ž njim samo čai trati. Kdor pa ve, da Bismark sila veliko neokusnega belega piva na dan spije, mora se nehote vprašati, je li ono, kar je o pivu trdil, skusil sam na sebi? * (Trije zločinci ) Angleška vlada ima tri zarotnike na sumu, da so hoteli razstreliti palačo, kjer stanuje londonski lord-major. Baje da so vsi trije irski fenijci: Tomaž Monnev, O' Doneli in John Colman. Onemu izmej teh treh, ki bi vladi kaj stvarnega naznanil, samo da nij glavni zarotnik, obljubuje angleška vlada popolno pomiloščenje/ Umrli fto v M ubitimi: 1. aprila: Apolonija Crne, mesarskega pomoćuika hći, 14 mes., na sv. Petra cesti 8t. 37, za božjastjo. — Jožef KrajSek, delavec, zdaj kaznjenec, 32 let, v ulicah na grad št. 12, za jetiko. — Jožefa Koler, uradnika vdova, B4 let, na Cojzovej cesti št. 2, za pljučno mrtvico. — Franc Mavrin, delavec, .')0 let, v Hradecki-jevej vasi št. IG, za jetiko. 2. aprila: Antonija Anžič, mesarjeva hči, 21lt m., na Poljanskej cesti St. 25, za božjastjo. — Angela Kol-tavzar. brivčeva hči, 10 in., na Starem trgu št. 28. 3. aprila: Vineencij Grum, učitelj, 24 let, ustrelil se je v drevoredu v zvezdi. — Rudolf Klopčie, sin raznaSevalca časopisov, J2 loti, na Rimskej cesti Št. 20, za božjastjo. — Matija Setina, c. kr. državnega pravd-tiika namestnika hči, 8 let, na mestnem trgu št. 7, za otrpnenjom možganov. — Henrik Novak, bivši hišni posestnik, *il let, na Rimskej cesti št. IG, za sušico. V deželne) bolnici: 30. marca: Matija Jaklič, natakar, 34 let, za katarom. 31. marca: Marija Škofic, hi šina, 41 let. — Janez Karlovce, zasebnik, 81 let. 1. aprila: Tomaž Vode, gostnč, B6 let. — Marija Itizjak, gostija, .r>4 let. — Urša OurgB, duinarica, fil let, za oslabljenjem. — Neža Ramovš, posoja, f>2 1. Dunajska borza 5 aprila (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 7G -Id. 90 kr. Enotni drž. dolg v srebrn . . • 77 „ 10 n • 93 „ 90 n 1860 drž. posojilo . . . 131 , 75 n 811 „ Kreditne akcije...... . 296 „ 60 n • IH „ 50 — rt - « „ 28'/» n 53 35 n Služba okrajnega tajnika pri okrajnem zastopu na VranNkeni se odda z letnim plačilom 300 gld. av. v. in prostim stanovanjem, jednako toliko se po strani zasluži pri tukajšnjem gospodu beležniku. Prošnje z dokazi popolnega znanja v slovenskem in nemškem jeziku urado-vati naj se pošljejo do 20. aprila t. 1. okrajnemu odbora na Vranskom. Okrajni /asiop na Vranskem, dne 2. aprila 1881. -1) Načelnik : J oh. JIiinI. (1!>1 Ponudba. Tridesetletni samec, močne postave, treh jezikov zmožen, popolnoma praktično izurjen v vseh strokah kmetijstva, želi stopiti v službo pri kakem velikem posestniku kot oskrbnik ali pa uajerauik pod vsakimi pogoji. — Kdor želi o tem kaj več poizve-diti, naj e obrne na: W. W. poste restanto št. 2222 v Dutovljah pri Sežani. (193—1) Umetne (640—31) | zobe in zobovja postavlja po najnovejšem amorikanskem sistemu v zlatu, vuikanitu ali celuloidu brez bolečin. Plombira z zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin 8 prijetnim mamilom zobni zdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. Čast, komur čast! Bil sera hudo bolan ter bival v .Šent Pavlu v aevernej Ameriki, kjer imam svoje posestvo in kupčijo z raznim blagom. Celi dve leti sem se zdravil in obiskaval sem najboljše zdravnike blizu in đaleć tega dela sveta; ali moja bolezen je bila če ne vedno hujša, gotovo pa zmirom jednaka. Ko mi nij nikakor odleglo, sklenem iti v Evropo in tamkaj iskati pomoči in preljubega zdravja. Veliko MU obiskal zdravnikov in zdravniških profesorjev, mej temi tudi profesorja Kusmaura v Strassburgu in profesorja Tuheka na Dunaji. Svetovali so mi to in ono; večjidel so me po kopelih te in one kronovine. kakor v Karlsbad na Češkem in v prusko kopelišče Kh-ve gonili. Vse, kar so mi ukazali, sem storil vestno in natanko, pa bolezen uij nič- odlegla. Bil sem vedno slabeji; začel sem otekati in mislil sem, da nij več zame pomoči. Ko sem se uže dve leti tudi v 'Evropi brez vsega vspeha zdravil, mi je moj prijatelj svetoval, naj grem v Skoči j a n na D o len j sk o in naj se tamošnjemu zdravniku gospodu Pavln \ araunu izročim. In res v malo mesecih sem izgubil oteklino; dobil sem slast do jedi in zdaj lehko rečem, da sem popolnoma zdrav in da se morem zopet k svojej družini v Ameriko vrniti, ker se čutim prav krepkega. Imam tudi nekoliko žolčnih kamenov, katere sem sam dobil, ker mi jih je zdravnik gospod Varaun z njegovo umetno homeopatijo vedel odpraviti. Bolezen je bila konstatirana: Otrpnenje jeter in odpadanje žolčnih kamenov. Jaz torej očitno spoznam, da me je gospod Varaun ozdravil in rešil smrti. Zatov mu prav hvaležen očitno hvalo izrekam in kličem: Čast, komur čaBtl Skocijan na Dolenjskem, 27. marca 1881. (178—2) Matija Butala. Učenca Sprejmem takoj. (187—2) Jottlp C««»l»a, urar v Ljubljani. 20 panjev čebel, vsi z mlado matico od leta 1880, prav močni, z živaljo in dobro zarejo, so na prodaj konec meseca aprila po 20 kr. stari funt na vago, vaga s panjem vred. Kdor želi kaj panjev kupiti, oglasi so naj od 28. aprila do 0. maja v Postojni ali pa v Ljubljani pri (iea-4) Alojziju Dekle vi. 4. aprila: Pri Nlouu: Taussig, Seitinger z Dunaja. — Dejak iz Novega mesta. — Adler iz (iradca. Pri Muli«!: Salomon, Engel, Oser s Dunaja. — lhne ia Hrastnika. Pri avstri|ske£u ceearjii Avsenek iz Ljubljane. — Morois iz Grad.a. * Sni! bUSu talila* od zdravnika Morisona, prirejena v hritskem /dravstvonrm /.boru v Londonu, sloveča na Angleškem, Ruskem, Poljskem in po širnem svetu, pripoz.n;nia od mnogo zdravniških avtoritet in njih ztlravilska moč dokazana s tem, ker so uže na milijone ljudi j ozdravila, ter so nujgotovejše sredstvo, da se najde uzrok bolezni in imajo popolno zdravilsko moč. Prirejena so na tri načine: Dvakrat kot pile različne moči in uplivnosti, zaznamovana se št. 1 in št. 2, in enkrat kot zeliščni prah. Pile št. 1 so jako prijetno in nežno uplivajočc zdravilo, ki odločuje zlobne in hude sokove, a pile št. 2 te sokove odpravljajo z vodenimi, pekočimi in pokvarjenimi sokovi vred iz trupla. Zeliščni prah olajšuje odstranjevanje slabili sokov, onianjauje, hladi in gasi žejo ter dohrodejim upliva na dihanje, Te pile služijo izvrstno zopor neprebavljiv oni-, fe« človeku Jed ne zoper žolč in težave v /i >rili. zoper putiko in reviuallzem, zlateuieo, lrole/ui na j »iiah. zlato zilo9 bolečine v križi, sopar vse bolezni na kozi iti oeela itd. itd. .Morisonov sistem se naslanja na ta gluvni stavek: „Pokvarjena kri, glavni uzrok vsak ej bolezni".' Ako se rabijo ta zdravila, čisti ac kri in kri se prične z nova in živahneje pretakati po žilah. 1 par malih škatljic št. 1 in št. 2 veljata kuI. 1.60. I „ velikih „* „ „ „ „ „ „ „ ».bo. Dobivajo so v vseh boljših prodajidnicah. London, 1. februarja 1881. Za angleški zdravstveni zbor zaz. 33. Euston Road. (lf>7—2) Mazač, slikar napisov. in 1 a k i r a r. Adolf Eberl, l Ljubljana, Marijin trg, poleg frančiškanskega mosta. Zaloga oljnatih barv, laka in firneža. **KttXXKXK*KKttKKK*KKXttXXX Dediči KnrMNillovill nahajališč junt ra dozvolju-jojo si uozntinjuti uvojim p. u. kupcem, da ho vtled 11 . Hvujih posestvih obilno najdenega jantara cono po voliko- sti celo i(o SO i ■ t......nt. ■ % znižali. S i i-iiii hIh .i in i nizkimi conami upajo utomoljeno, a z ničvrednim in zdravju škodljivim ponarejenim blagom » nevarnost postavljeno imo naturile :.i jantara ohraniti. Cena zajamčenih od* nnp jantara izrezanih cevk za smotke, močnih, v elegantnih škatljicah. Cm. dolg prejo gl. zdaj samo A 12 10 S 8 7 20 ig 12 10 h t) -i.— 3.— i.so Cevke za cigarete, Cm. dolg prejo gl. 10 9 8 7 e is lu zdaj nanio gl. . S.— . :..»«> e........1.80 r.........150 Za i • r.■. 1 ■ t........ cone zavozujemn no tikozi itiri tedne Od dnova, ko io ta inierat pryič objavi, pridržujemo »i pa cono pozneje eventualno zvikaati. Naročila prosimo da io pošiljajo našemu zastopniku, gospodu W. HENN, IVI K H, (103-6) X.Eezirk, TD a,in.pf sts s e 1.2.. Pošilja se ali n pov/.otjem ali pa če ie rneaok pošlje. ■ P - o .7 izdatelj in urednik Makso Armi i: Lastniiu in tisk „Narodne tiskarne" 5044 13