Poilulna, plaA&na v gotovini. Leto LXIVM št. $4 Ljabljana, sobota 7. marca 1931 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje 1b praznike. — Inserati do 30 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO PODRUŽNICE. „, , „ & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—. većJJ tnseraU peUt ijttrijana. Knaflieva alte* ftt. 5 MARIBOR, Grajski trg St- 8.----------------CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 19a vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« LJUBLJANA, luuuijeva ouca su o NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. -. « velja mesecno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vraćajo. Telefon St. 3122, 3123. 3124, 3125 tn 3126. Račun pri poštnem Cekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. KATASTROFA NA DUNAVU Med Beogradom in Pančevotn sta snoči trčila skupaj parnika „Zagreb" in „Franchet d4 Espereyu — Oba parnika sta se potopila, vec ljudi ponesrečilo Beograd, 7. marca. Snoči se je na Dunavu pripetila katastrofalna nesreća. Potniški parnik »Zagreb«, ki je vzdrževal promet med Beogradom in Pančevom, je ob 11.50 trčil na Dunavu v parnik »Franchet de Esperey«, ki je istočasno vozil iz Pančeva proti Beogradu. Sunek je bil tako silen, da se je parnik »Zagreb« takoj potopil in mole samo njegovi dimniki iz vode. Katastrofa je zahtevala tuđi več človeških žrtev. Po eni verziji pogrešajo štiri obese, po drugi pa dvanajst- Kapitan parnika »Zagreb« je Dalmatinec Milan Batalo, komandant parnika »Franchet de Esperey<* pa Peter Kanović. Beograd, 7. marca. Nesreča, ki je do-letela snoči parnika »Zagreb« in »Fran-chet d' Esperev«, se je pripetila med pan-čevskim mostom in Pančevom v blizini obale, ko je plul parnik »Zagreb« iz Beograda proti Pančevu pod poveljstvom kapitan a Milana Batala, dočim je parnik >Franchet d' Esperey plul iz Pančeva v nasprotni smeri proti Beogradu pod poveljstvom kapitana Petra Kanonića. Nesreča se je pripetila po čudnem naključju, ker je bila noč razmeroma svetla in ni bilo na Dunavu niti najmanj-še megle. Obe ladji sta bili polni potni-kov. Parnik »Zagreb« se je s svojim nosom zaletel parniku »Franchet d' Espe-rey« v bok s silno močjo. Poveljnik parnika >Franchet d' Esperev« je imel toliko prisotnosti duha, da je takoj zauka-2al, naj odpluje parnik s polno paro k obali, kjer je nasedel na plitvino. Iz vode gleda samo prednji del parnika, dočim sta srednji in zadnji del popolnoma pod vodo. Pripisati je samo prisebnosti kapitana Petra Kanonića, da se parnik ni popolnoma potopil, ker je na mestu ne-sreče Dunav precej globok. Preiskava doslej še ni mogla točno ugotoviti, koliko žrtev je zahtevala katastrofa. V kolikor so mogli doslej ugotoviti, manjkajo štirje potniki in sicer 3 ženske in 1 moški, domnevajo pa, da je morda še več žrtev, ker je med potniki nastala silna panika, ko sta parnika trčila skupaj. Mnogi potniki so poskakali v vodo ter se resili s plavanjem, ni pa iz-ključeno, da ni tuđi kdo izmed teh utonil. »Parnik »Zagreb« je poškodovan na prednjem delu ter je tuđi nasedel na plitvino na obali. Ko so zvedeli danes za nesrećo, je bila takoj sestavljena komisija najviš-jih predstavnikov prometnih oblasti, ki je na mestu nesreće uvedla preiskavo, da dožene krivdo. Med ponesrečenimi potniki sta dve kmetici, ki sta šle na trg iz Višnjice ter sta se vračali domov iz Pančeva v Beograd. Moški utopljenec je krznar neke druge lađje, ki se je vračal domov na dopust. Kakor rečeno, se je nesreča pripetila po zelo Čudnem naključju, ker rta bila oba kapitana na svojih mestih in megle sploh ni bilo. Beograd, 7. marca. Parnik »Zagreb« je zavozil v parnik »Pranchet d' Eape-rey« s svojim prednjim đelom v prostore II. razreda. Moški, ki so ga potegnili iz Dunava je ladijski krmar Sretović ki se je snoči vračal na dopust v Pančevo ter je sporočil iz neke vaši v Vojvodini ženi in otrokom naj ga zveŽer pričakujejo. Ražen njega je našel pri nesreći smrt tuđi neki orožnik ki je spremljal štiri aretirance in ki so se istotako smrtno ponesrečili. Po zadnjih vesteh so med po-nesreČenimi tuđi dve Slovenki in dve de-lavki. Mislijo da je žrtev Se več. Ob 10. zjutraj je na mesto nesreče odpotovala komisija v kateri so generalni direktor celokupnega prometa, direktor rečne plovbe in trije drugi visji uradnikL Preganjanje slovenske duhovšcine v Italiji Italijanski tisk zanikuje, da bi papož posredova] pri {talijanski vladi v korist slovenske duhovšcine Trst, 7.marca. »Popolo di Trieste« priobčuje brzojavko iz Rima, v kateri se ogorčeno zavračajo razne ugotovitve zagrebških »Novosti« o preganjanju slovanske duhovšcine v Italiji. Brzojavka pravi med drugim: »Kakor poro-čajo iz Beograda, se list »Novosti« ob-Širno bavi z zadnjo pastirsko poslanico zagrebškega nadškofa Bauerja ter ugo-tavlja, da se je pregan janje slovenske in hrvatske duhovšcine v Italiji začelo Še pred nastapom fašizma in da je pa-pež Benedikt XV. posredova! tozadevno pri italijanski vladi. Njegovo j>osredo-vanje pa je bilo brezuspešno. Iz te intervencije sklepa list, da bi sedaj ponovno posredovanje papeža imelo uspeh, ker so sedaj odnošaji med cerkvijo in italijansko državo urejeni s pogodbo. Na žalost pa se bojujeta cerkev in fa-šizem med seboj kot dve neenaki sili, ker je fašizem skoro popolnoma uničil papežovo moč. Jasno pa je, da fašistov-sko početje proti slovenskim duhovnikom resno ograža interese cerkve in že to je zadosten povod, da bi papež v tem pogledu vplival na Mussollnija. K temu dostavlja »Popolo di Trieste«, da trdrtev o nekakem posredovanju papeža Benedikta XV. pri italijanski vladi v korist položaja tujerodnega življa ni resnična. Papež Benedikt XV. je dobro vedel, kje so meje njegove oblasti in ni nikoli posredoval v tako delikatni politični zadevi. Takisto je ne-resnična trditev o posredovanju seda-njega papeža pri fašistovski vladi. Ob rojstnem dnevu Masaryka Beograd, 7. marca. Danes bo v Beogradu in v vsej Jugoslaviji svečano proslavljen 81. rojstni dan velikega prijatelja našega naroda in šefa bratske češkoslovaSke republike T. G. Masarvka. Načelnik ministrstva za socijalno politiko dr. Ljubomir Hofma-nović bo imel ob 19.20 v beograjskem radiju predavanje o življenju T. G. Masarvka. V Narodnem gledališču bo svečana predstava »Rusalke«, ki jo bo tuđi preoa-šala beograjska radijska postaja, jutri dne 8. t. m. pa bo imel češkoslovaški poslanik na našem dvoru v radiju govor o spominih na Masarvka. Uspeh pevskega zbora UJU v Beogradu in Novem Sadu Beograd, 7. marca. Vsi današnji listi zelo laskavo poročajo o uspelem koncertu UJU v Beogradu ia se izražajo ▼ su» perlarivih. Današnja »Politika« prinaSa iz* pod peresa Miloja Milojevića, znanega glasbenega kritika, zelo pohvalno oceno in pravi med drugim, da hnajo med vse* mi Jugosloveni Slovenci naj več talenta za zborovsko pesem. Slovenci i-majo tuđi največ odličnih pevskih zborov. »Jugoslo« venski glasnik« naglaša, da je zbor UJU organiziran po vzorcu učiteljskih zborov Prage, Moravske im sploh zborov čeških učiteljev. Oba lista povdarjata visoko mu* zikalnost učiteljev in učiteljic, ki so iz raznih krajev Slovenije. »Politika« nagla* ša, da je zbor glasbeno telo akustične av» toritete. Samo avtoriteta zbora lahko zrno* re pesroi. kakor je Osterčeva »O suhi mu* bi«. Zbor je naturalističen in prefinjeno artističen v isti mah, poln lirike, poln 6b-čutja itd. Slične laskave ocene prinašajo tuđi drugi beograj-ski listi. Novi Sad, 7. marca, Na svoji pevski turneji se je ustavilo pevsko društvo UJU včeraj v Novem Sadu, kamor je prispelo po koncertu v Beogradu. Na kolodvoru so priredili Slovencem prisrčen sprejem. Kon* cert je sijajno uspd m prinašajo vsi no* vosadaki listi zelo ugodne kritike o njem. Po koncertu v Novem Sadu so učrtelji po* tovali na Rumunsko, kjer prirede pod po kroviteljsrvom Nj. VeL kraljice Marije več boncertov. Gani beg o „pripravah" za vpad v Albanijo Odgovor Gani bega na očitke kalijanskih listov, da pripravlja vpad v A2bani}o Zagreb, 7. marca. Ker se v posled-njem času širijo v zvezi z atentatom na kralja Ahmed bega Zogu glasovi, da je sokriv in udeležen pri tem atentatu tuđi Gani beg, je obiskal dopisnik zagrebških >Novosti< Gani bega, ki se mudi trenutno v Beogradu in ga prosil za izjavo o tej stvari. Gani beg je dejal: Težko mi je govoriti o neresnih in neresničnih stva-reh, ki izhajajo ćelo iz onih krogov, ki poznajo pravo stanje stvari. Italijanski tisk je na čelu z >Giornale d' Italia« še vedno razburjen nad nekim mojim pripravljanjem za vpad v Albanijo V mojih gostih vidi revolu-cijonarje, čeprav je znano, da se zbira-jo pri meni bogataši in reveži, ki jim je moja hiša vedno odprta in ki nima-jo ničesar skupnega s kakšnim pripravljanjem za vpad v Albanijo. In-spiratorji tega tujega tiska morajo dobro vedeti, da je to točno. Glede očitka njegove sokrivde pri atentatu je Gani beg dejal: Ti očitki so tako neresni, da ne smatram niti za potiebno niti za dostojno odgovar-jati na nje. V Bukarešti živi neki Mu-stafa Kruje, ki piše v albanskem listu >Sqipnia e Re< prav po fašističnem načinu, da se pripravlja Gani beg za vpad v Albanijo. Mustafa Kruje apelira na patrijotizem albanskega naroda, naj ostane miren Ce pa govori Mustafa Kruje o patrijotizmu naroda, je to največja žalitev, ker je Kruje >pusto- lovec«, s katerim se Gani beg ne more spuščati v polemiko. Mustafa Kruje je ob koncu 1. 1919 propagiral v Ljusni, naj se podredi albanski narod tujemu protektoratu, češ, da je nesposoben za samostojno življenje. S takim člove-kom se Gani beg ne more spuščati v polemiko. Gani begovi ljudje so se borili zoper Turke in zoper take Albance, kakršen je Mustafa Kruje, v 1. 1912 in 1914, Mustafa Kruje pa je skupno 8 Hasan begom Prištincem čestital Mus-soliniju k italijanskemu paktu, ki je spravil albanski narod v vazalno in protektorsko odvisnost prav tako, kakor je to propagiral 1. 1919 Mustafa Kruje v Liušni. Dunaj, 7. marca. Dunajski listi poročajo, da bo albanski kralj Ahmerd Zogu v najkrajSem času zapustil Dunaj. Razsodba v osijeski železnlčarski aferi Beocrađ, 7. marca. Včera^ je bfta v državnem svetu izrečena sodba v w>^j oeijeSki železnlčarski aferi. Obtožeoci so bili kaznovani z znižanjem prejendcov to z enoletno uetavltvijo napredovanja v državni službi. Otvoritev zračnega prometa Sušak, 7. marca. V sporazumu jugoslavenske družbe za Bračni promet z av-strijsko družbo bo 1. aprila otvorjen zra-61A promet na progi Beograd—Zagreb— Gradec—Dunaj, đočim se 20. aprila otvori zračna proga Praga—Brao—Bratislava— Zagreb-HShtfiilr Direktna železnišlta zveza med Poljsko in Jadranom Beograd, 7. marca. Iz Varšave poročajo, da stopi novi vozni red mednarodnih vlakov 15. maja v veljavo. Iatoćasno bo uvedena direktna zelezniaka zveza med Poljsko bi Jadranom. Ali «te te ^^^ocenl na LOVLJENJE Di SVET^t Katastrofalen potres na jugu Balkana Ponoći so v južnih krajih države imeli moćan potres, čegar epicenter je bil v bfižhii solunskega zaliva Beograd, 5. maTca. SenzinogTafski zavod je ob 10. dopoldne izdaj nafiledkijd komuni* ke: Nocoj ob 1. uri 17 minut 42 sekund so zabeležili seizmografi na Tajšmajdanu katastrpfalen potres v oddaljenosti 530 km južnovzhodno od Beograda Maksimum je M ob 1. uri 18 minut 35 sekund. ko je gibanje doseglo 180 mikroroov. Potres je bil jakosti 8. stopmje tea" je v Valandovu, Strumici, Gjevgjeldji, Džemajsld kapiji, V&rdarskem Ne^>vtinu in v Kavaldjalu poškodoval tnno* go hiš. Potres je prekinil tu
  • in. Ti trgovci so oddali torej v treh me- secih za 1,069.978.53 Din «vU dp kredit već, kakor običajno. Ce se je moglo prvotno trditi, da je ta kriza zadaana, je dobila potsneje težji značaj. Državne geleznice so zmanjsale dobavo v rudnikih TPD, ki so glavni rudnik! pri nas, za mesecno 25.000 ton. To pomeni, da bo moralo odpasti stalno meeečno 36.000 Sihtov ali 1350 delavcev. Stalež delavstva TPD se je v resnici temu primerno znižal. Dočim je bilo 21. julija 1929 še 7822 delavcev, jih je bilo lani 2. juni ja le 6728. In Se se obetajo nove redukcije, četudi je v naših rudnikih ne-kaka naravna fluktuacija in se dajo izvesti redukcije delavcev delotna s tem, da se novi delavci ne sprejemajo, se take velike redukcije vendar ne dajo izvesti brez od-pusćanja delavcev v masah. će hočemo, da se take krize ne bođo već ponavljale, je treba sto riti vse, da bo odjem v rudnikih stalnejši in da se izlocTfo vse nepotrebne fluktuacije. Važno ie tuđa vprašanje, v koliko sta znednarođna. in naša rudarska kriza v medsebojni vzroeni zvezi, odnosno v koliko more konkurirati ioozemaki premog našemu na domaćih tržifitth. Inozemski premog je na licu mesta sicer znatno ce-nej&l od našega, peć pa je vozarina, ki se ji pridruži Se carina, tako visoka, da nam konkurenca inozemslkega premoga v spiošnem ni neverna. Najnevarnejši konkurenti oetaaejo za bližnjo Vojvodino samo sosedni madžarski rudniki in pa oni premogx>vniki, ki morejo prevažati premog po Oonavi ali po morju. Angleški premog lahko konkurira v Dalmaciji. V zadnjem času ponujajo po izredno T^^lrih cenah v Beogradu tuđi ruski premog1 iz Ukrajine. Vendar pa je prav nevarni konkurent našemu premogu le visoko kvalitetni premog, kl se uvaža v industrijske svrhe po nižji tarifi. S tem premogom more naš konkurirati le pri sselo umerjenih cenah. Težak položaj zasebnih nameščencev V porocilu Delavske zbornice za Slovenijo so tuđi skrbno zbrani in pregledno razvračeni podatki o plačan zasebnih nameščencev v Sloveniji. Vseh zasebnih na-meSčencev v Sloveniji je 6.697. Razdeljeni so takole: Pri denarnih zarodih jih je 1148. v rudarski industriji 659, v železni in kovinski industriji 416, v električni industriji 129, v gradbeni industriji 304, v steklarski industriji 52, v tesni industriji 529, v kemlcm industriji 278, v živilski industriji 282, v tekstilni industriji 275, v oblači Ini industriji 150, v usnjarski industriji 153, v papirniSki industriji 101, v grafični industriji 177, v trgovini, obrti in splošni industriji 1242. v odvetniških in notarskih pisarnah 331 ter koneno pri ob-činskih upravan, socialnem zavarovanju in cerkvenih javnih pisarnah 471. Kako so zasebni namesčenci v Sloveniji plaćani, je razvidno iz posebne tabele, v kateri so nameščenci razdeljeni po obra-tih in letnih prejemkih. Od 150 do 6000 Din na leto ima 90 nameščencev, od 6001 do 8640 Din 157, od 8641 do 12.000 Din 545, od 12.001 do 17.230 Din 886, od 17.231 do 20.400 Din S18, od 20.401 do 27.000 Din 1400, od 27.001 do 30.000 Din 501, od 30.001 do 33.000 Din 358, od 33.001 do 36.000 Din 370. od 36.001 do 39.000 Din 257, nad 39.000 Din pa 1325. Tabela nam priča, da gznotni položaj zasebnih nameščencev v Sloveniji ni posebno ugoden. Presenetljivo veliko je število zasebnih nameščencev z mesecno plaćo 1000 do 1500 Din. To je tem žalostnejši pojav, ker gre v mnogih primerih za družmske očete, ki s tako pičlimi dohodki pač ne morejo vzdrzevati sebe in družine, poleg tega pa noeiti se kulturnih bremen, ki jim jih na-laga njihov stan. Pomisliti moramo nam-reč, da so poleg državnih uradnikov baš zasebni namećčenci tišti, ki morajo kupovati knjige, naročati časnike, poiniti kon-certne dvorane tn gledalište, poeecati razne kulturne prtreditve itd. Naravnoet čuditi se moramo, da v taMh razmerah kulturno življenje Se bolj ne peda. Od vseh zasebnih nameščencev v Sloveniji jih je komaj dobra petina, ki imajo nad 39.000 Din lettdh, torej nad 3250 Din mesecnih dohodfcov. A to je v sedanjih razmerah že življenskt minimum, ki bi ga moral imeti vsaj vsak družinsici oče, če že ne samec. Veliki dogodki tedna 0 kuharski razstavi In aferi, kl ni polomijada, ker se ni dogodila v »idžjih plasteh« L,nibljana. 7. raarea. O njih se je, kajpada. že govorilo — na dolgo in Široko, kakor je pac naneelo. O dogodkih namreč. Kajti dogodki so prav za prav surovina. iz katere se izdeluje, kuje duševna hrana za ljudi. Sirovine pa ne uporabi vsak enako; nekateri m je sredstvo za kovanje senzacij (in denarja, kaj pa mislite), drugim je dobrodošla prilika za udejstvovanje jezične goreonosti. tret-jim predmet njihove najgloblje ljubezni (ki tako vehementno izbruhne ob velikih dneh: hura! živo!...), nekateri seveda ob dogodkih pobrenkajo na razglase ne strune sporne đevice — morale, skratki, dogodki so resnična sirovina, kapital. Priznati se pa mora. da so last vseh, vsak jih sme uporabi jati; in je zanimivo vedeti — če verjamete ali ne — kako gledajo nanje tišti, ki lažejo najbolj iskreno, ali, ki so toliko nespametni, da ljubijo resnico tak-5no kot je, a ne takšno, kakrsna nam je všeč zaradi preljubih interesov. No, sedaj pa je tuđi baš takšera čas, ko ljudje lahko žrtvu je jo ćelo vse noči za >bale«, dni pa za zavistne polemike o interesni morali ter čMSČenju žolča — sedaj torej, pravimo. je čas, da se zamislimo v življenje od smešne strani ter da se spomnimo, da so prav za prav vse njegove strani smešne. Preden pa zaGnemo mlatiti slamo — vseeoo, prazno ali polno — se ne moremo otresti bridke misM o neki asgodovinski resnici. Njega dni, namreČ, so se ljuđje uveljavljali v nekoliko drugačnih poklicih kot dandanee. ESden ten je še v modernih časih zavidanja vreden. Stvar je takšna: nekdaj so smeli dvorni norci govoriti resnico nekaznovano, dodm da-ndanes ni več tega pokliča — norcev pa nič koliko — ter srne vsak norec n^kaznovano lagati. To je razlika! Po tem se bo ravnalo pero, lagalo bo na dolgo in široko, a resnici na ljubo.. In v slavo nefedanjih dvornib. norcev. Pribiti je 5e treba, da so dandanes dvorni norci sila potrebni. Samo, da ni menđa nl-hče dovolj talentiran za ta vzvišeni poklič. Tuđi to morajo dragi Čitatelji upoštevati. Torej, kaj se je zgodilo v tem tednu? Mnogo, mnogo . .. Najprej: kuharska raz-stava. Omenimo jo seveda pohvalno. O aranžmaju se pa prav za prav ne spodobi govoriti in drugih detajllh, ne o govoran-cah, napitnicah, pojeđinah, obeudovanju — kajti to je domena ©trdkovnjakov, to-vrstnih umetnikov in onih, kl jim vetleva hvaležnost. In govorilo se je tako, da so se ljudem v dovoljni meri cedile sline. Toda razjeda nam pravične srce sila važeai činitelj. Samo pomislite, govorilo se je pred to razstavo, potem o njeni priređitvi itd., najvažnejše se je pa opustilo: nihče ni zinil besedice o uspehu, sadovih, rezultatu razstave. Malomarnost, zaspanost ali vrag si ga veđl kaj nas je otasedlo, že-lodčni krči nas menda nišo prijeli. Takšne prireditve, imajo vendar svoj namen, zato pa je treba tuđi poredati, kako se je ob-neslo. še evangelij pravi — po sadovih jih boete spoznali. Upamo, da morajo na vsak način takšne razstave z nebeskim svojim blagrom vred obroditi najlkrasnejše, plo-dovite sadove. Skromnost pa adaj nikakor ni na mestu, ker prav lanko zapelje za-vistneže in Škodoželjneže — jezike imajo dovolj namazane z otoilnimi sdinami — pa bodo dejali, da se Je razstava skazila, ali bolj učeno, da je fijasko naravnost stra-šanski. In ugled vsega rodu ter >prizade-tih krogov« vsekakor zavisi že od moral-nega uspeha ta'ksne prireditve. Bolj se pa za to zadevo ne smemo gnoti, ker nas vodi jo le nesebični nagibi, ki bodo najforž itak nagrajeni s primermim moralnim ogorčenjem in viteškim! klofutami. Toda za resnico je treba trpeti, naj je še tako žalostna. Se mnogo večji dogodek je neka afera, ki pa zanima, odnosno jih je zanimala, naravnost rečemo — gospode »od foha*. Omeniti nam je samo afere v splošnem. Nekaj časa — že dolgo — so afere spale. Z njimi je očividno tako kot z nalezljivo boleznijo. Izbruhnejo kar naenkrat, pre-tresejo »kroge« podvzamejo se »varnost-ne merec in vsi »boliiiki«, ali tišti, ki se čutijo bolne, si takoj preskrbe zdravnlke ter se »povlečejo iz javnosti«, če je le mo-goče, osumljenih se pa izogibajo njih znanci, otresajo se jih na vse kriplje . . . Zanimive so pa še bolj neznatne »malenkosti«. Predvsem že pojm afera sam na sebi. Saj veino, če ga takorekoč .>po-lomi« kdo iz »nižjih plast i«, se tej polo-mijadi nikdar ne pravi afera. Grešnika kratkomalo zapro, g-ovori se o moralni po-kvarjenosti, o dedni obremenjenosti, cinizmu, sadizmu, perverznosti in lopovšči- nah. Pri aferah pa ima stvar povsem dru-gacno lice. gre.šnik m greš'ilK niKdav, k\rčjemti le žrtev intrig, zior.nih podti-kanj, nt; azumfvanja iljudjt ne vedc; ce-rvli njegovih [>ožrtvovalnih pudvigo\ . . .», skiatka. v afe;t» ?j tapiet^:ie veiru le »velike živine* '_er io prer^šanje ri:.if.Iži-tev. odnosno »oarba /.& pravico« trpljenje za pravično stvar, mućeniši vo, ki sj po-zneje Šteje mučenikom« meci /posebne zasluge^. Zakaj so pri nas afere tako cinlgo-spale, gotovo ni brez vzioka. Xajbrž .-o ljudje doFlej pravično ccerijevaii poirlvo-valne podvige*, zdaj jih je pa zmoiil kaK-šen viag. saj vćasih je že nepre^pana noč odločilna za revolucijo, sploh pa. glavno je, da imamo zdaj afere, kaj nas briga, ee jih nismo imeli prej! Prali pa lahko dvignejo Ludi drugi da-godki, ne samo afere, ki se od arer iv.zli-kujejo v bistvu. Afere namreč ljudi imc-nitno zabavajo, se pravi, vzbujajo nekak-Sno ug-odje .nudijo ljudem posebne užitke, dočim nekateri dog^odki učinkujejo na-sprotno. Ne more se pa nikakor reČi. ua to velja za vse ljudi brez izjemo. Saj ve-mo, da so afere mnogokrat ^miične' — za nekatere ljudi, ševe. Tako torej; ljudje se na različne načine zabavajo v tednu. dolgočasijo, klofutajo in komentirajo dnevne dogodke — no, če se pa že toliko ljudi in na tako različne načine spozabi. tedaj se ne srne šteti v zlo niti to postno razmišljanje. Vseh do-godkov se ševe ne moremo dotakniti, zaradi njih neštevilnosti, predvsem pa zaradi preljubega zdravja, slcer bi bll zrak vendar pregost. .. Izobraževalno delo novomeškega Sokola Novomeško sokolsko društvo je prrd leti ustanovilo prosvetni odsek, ki je takoj spočetka začel z marljivim delovanjean na prosvetneim polju. Priredil je nebroj poučnih m zaaiimivih preda van j, nekatt;ra tuđi s skioptičnimi slikami, ki so bila vsa dobro obiakana. Za stvarna izvajanja pre-davateljev je bilo občanstvo hvaležno. Kako tudd ne, saj se na ta način širi sokolska misel, kakor tuđi duševno obzorje ljudi, prosvetnemu delu pa je s tem odprto najplodonosnejše polje. Zadnje predavanje je imel br. Anton Mervič, ravnatelj mešč. sole, ki je pro-daval o rivaliteti obeh bregov Adrije. VzneSen in Živahein govor brata predava-telja, ki je prevzel hvaležno nalogo, da je nas povede! s svojim poučnim in zanimi-vim predavanjem v čaše, ko so se narodi jeli zanimati za Jadransko morje, njih tekmovanje za premoć in vlogo, ki jo igra đanes iz politično-gospodarskih vidikov, so sprejeli številni posluSalci z odobravanjem. MoTJstrsko je prikazal celotni zgxxio-vinski razvoj boje\r za Jadransko morje. Prav lepo je pojasnil, ka*ko važno vlogro igra đanes Jadransko morje za na3 Jugo-slovene. Poudai"jal je. da smo vredni in t.u-di upravičeni braniti, ohraniti in dvig-ati bogastvo, ki ga. nam nudi naše ljubljeno morje. Prepričali smo se, da je predava-telj dober poznavalec naše Adrije in pre-Žet iskrene domovinske ljubezni za naš jug. želimo, da bi nas br. Mervič še več-krat iznenadil s slično snovjo, kakor je bila ta in narn pojasni! tako zanimiva in pereca vprašanja. Jutri bo predaval dr. Stane Rape iz Ljubljane o vzrokih letalskih nesreč; predavanje bodo pojaanjevale skioptične slike. Pii vsem drugeni delu, ki ga pripravlja društvo, je sedaj ustanovilo tuđi lut-kovno gledališče, ki je imelo svojo prvo predstavo v Sokolskem domu ob nabito polni dvorani naših malčkcv in odraslih. Otvoritveni gxivor je imel prof. g. Janko Krajec kot načelnik lutkovneg-a odsek a. ki je pojasnil občinstvu poetaiiek, razvoj in pomen tega g-ledali^ča, nakar se je pričela željno pričakovana predstava vRazbojnik Marosvr. Predstava sama je bila tehnieno dobro izpeljana in je napravila na občin-atvo dober vtis. Igro je režirala učiteljica gdč. J. Ahačič s sodelovanjem našega mar-ljivega učiteljstva, ki je želo za svoje po-žrtvovalno delo zasluženo pohvalo. Oder-sko scenerijo je napravil slikar g. Valen-tič, lutke, ki so domač fabrikat, je izde'al g. F. Kobal, oder pa je v ta namen priredil mizarski mojster iz Broda g. Kosir. Za prihodnjo predstavo ^Kralj L,ovrin< vlada že sedaj veliko zanimanje, ker nastopi 25 lutk. Gledališcu, kakor tuđi njegovomu vodstvu želimo Se mnogo uspehov. v šoii. — Kako to, da smrdiš po tobaku, Janezek? — Papa rne je poljubi!. — Sai tvoj papa no kadi. — On ne. pač pa njegova tajnica. angleSkega in feškega sukna! BOGATA IZBIRA1 A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Nezgoda tenorista Banovca Nas tenorist Svetozar Banovec v Auu-riki nima sreče. Komaj je prestal težkc operacijo slepiča, že ga je doletela nova nezgoda. Na izletu z avtomobilom se je Jaž-je ponesrečil. V nedeljo 15. februarja je peljal Slovenec Majdie iz Newyorka, ki se je udeležil Ba-novCevega koncerta v Foreat City, pevea po koncertu v 26 milj oddaljeno meeto Scran-ton, kjer je hotel Banovec na vlak, da bi se odpeljal v Cleveland. Zaradi snega in deSja je bila cesta med Forest City In Scrantonom zelo spolzka, poleg tega je pa Se začelo zmrzovati. Tri milje pred Scran tonom je Majdiču na maleni klancu odpove-dala zavora, avtomobil je začel na vso moc drveti, se parkrat zasukal in se z vso silo saletel v brzojavni drog. Avto se je popolnoma razbil. Banovca Je pa vrglo v steklena vrata, ki so se razbila. Drobci sipe so ga ranili po vseDi obrazu, docim je ostal Majdič nepoškodovan Vsepa krvavega so Banovca prepelja'li k bližnjemu zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoć*. nato so ga pa prepeljali v bolnico v Scran-ton, kjer so mu rane izprali in zašili. Po operaciji je zapustil bolnico in odpotoval v Cleveland. Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, dp popijete pol čaSe naravne »Franz Jose'o-ve« gren<3ce. Po sođbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova«-vođa radi srigurnega učinka pri prijemi uporabi. »Franz Josefova« »ren^ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spe-cerijskih trgovinah. Plesni turnir za prvenstvo Slovenije Đrevi se bo borilo v Kazmi najmanj 10 parov za plesno prvenstvo Ljubljana. 7. marca. Sicer snio v postnem času in je zoper eerkvene postave, 5e se človek vdaja rata-nju in veseljačenju. toda Ljubljančani so pregrešni in si ne puste kratiti veselja. 40 dni posta in zapeenjakarstva je maloe pre-vec. Tako si mislijo oni, ki pojdejo drevi kar na dve plesni priređitvi. Prva je valčkov ples na Taboru, kjer se zbere staro in mlado, druga je pa plesni turnir za prvenstvo Slovenije. Ta bo v Ka-zini in priredi ga sam naš plesni mojster gosp. Jenko. Plesni tumirji se vrše tuđi po drugih mesti ta, kjer imajo radi družabnl ples in kjer goje ples Že kot sport. Dnižab-m ples je v Ljubljani baš po zaslugi gosp. Jenka in druerih naših plesnih mojstrov na visku. Ljubljana je v tem pogledu prva med vsem i mesti v državi. 0 tem priča jo vsakoletni plesni tumirji za prvenstvo Slovenije, ki smo jih imeli že sedem, docim }ib prirejajo v Zagrebu in Beogradu zelo redko. Za današnji plesni turnir vlada v Ljubljani precejšnje zanimanje. Prijavilo se je mnogo tekmovalcev iz Ljubljane, Kranja in Kamnika. plesalci pa pridejo tud i iz Celja in še ćelo iz Maribora. Iz Ljubljane je prijavljenih 6, iz Kamnika 3, \% Kranja 4 in iz Maribora en par. Moj9ter Jenko je pova-bil tuđi Gradčane in Zagrebžane. Kakor znano, se je naš plesni par g. Seunig in sospa Stojković pred dvema meeecema udeležil v Gradcu mednarodnega pleanega tur-nirja. kjer se je kljub izredno nudi konkurenti profesionalnih tekmovalcev prav dobro odrezal Gradcani 9O takrat obljubili, da se udeleže ljubljanskoga pleenega tur-oirja: ni torej izklju-čeoo, da ree pridejo. tekmovanje se bo vršilo v treh »kupl- nah. Skupina A je najlažja in izvaja samo valoek, akupina B pa foxtrot, tango in an-grleški v#lček. Najtežje pleše bo izvajala skupina C, ki bo seveda tuđi najbolje kvalificirana. Tekmovalci tretje skupine bođo plesali quicqusteep, tango, angleski val5ek in slow-fox. Kdor si pribori prvenstvo v te] skupini, si s tem pribori tuđi naslov prvaka Slovenije. Vrhovno vodstvo turnirja in ves aranž-ma prireditve je v rokah mojatra Jenka. Tekmovalne pare bosta presodili in ocenili dve razsodišči. Eno je ocenjevalno razsodi-šče plesnih stropovnjakov in mojstrov, med kateri mi so gg. Trost, Košiček, Cerne In Jelocnik. iz Zagreba pa prispe plesni učitelj g. Keglović. Z njim prispe delegat za-grebškega amaterskega plesnega kluba, ki pa bo dan vrhovnega razeodiš^a. V vrhov-nem razsodi§5u, ld bo presojalo plesalce v prvi vrsti z estetskega vidika, bodo profesor in slikar Vavpotifc, mž. Laurič, đr. Lunaček. inž. Hibl in en novinar. Za plesno prvenstvo Slovenije 8e potegu jeta ga. Stojković m g. Seunig, ki sta tuđi letoe pridno trenirala in se temeljito pripravila za borbo. Seveda pa imata hudo konkureneo v mlađem plesneni naraščaju Zelo dobre plesake imajo tuđi v Kamniku in K ran ju tako, da se bodo morali Ljub-ljančani res potruditi, če bodo hoteli odne-sti prvenstvo. Tuđi drugi Ljubljanfani ao pridno trenirali in vse kaže, da bo borba za prvenstvo huda- Drevi bomo torej rideli rerifo modernih plesov in pokazalo 9e bo. Se Je Ljubljana v plesnem oziro Še vedno prva. Nafmanj 10 parov se bo borilo za prvenstvo. Omenimo naj še, da je čisti dobiček te prtreditve namenjen si pomakom. Koncert Pavle Lovšetove Pevsko umetnost g. Pavle Lovšeto-▼ e pozna pač vsakdo, dasi v zadnjih časih le redko nastopa in je dala slovo tuđi operi, v kateri je delovala vec let z vell-fcnni, nepozabniroi uspehi. Kot Hubadova nadebudna učenka je začela svojo pevako pot v Matičnem zboru, na veMkih koncer-tih kot odlična solistinja, dalje mterpre-tinja posebno otrofikih in dekUŠkih pesmi na samostojnih in drugih koncertih, na. turneji po Jugoslaviji z blagopokojno go-•po Dano Golievo-Koblarjevo. Kreirala je v operi nešteto vk>g, po slovesu od opere je šla pogumno propagirat našo pesem ćelo med rojake v Ameriko, nato je naato-pala v Radiu. udejstvovala se kot pevaka pedagoginja. na snočnjem samostojnem koncertu pa je nastopila v dražbi s svojo bčerko g. Majdo, kot kažejo vsa znamenja vredno naslednlco pevske umetnice-matere. Ga. LovSetova je visoko glazbeno eaobrazena pevka z zvočnim srebrno častim glasom, ki naStu-đira izvajane skladbe z redOco vestncMstjo in natančnostjo, s paadjivostjo na lepoto fraze, breshibno vo-kaUzacijo, pog-lobitvijo v giasbese detajle, ki omogoča poleg izvrstne pevske tehnike samobitno prednasanje. — Dočfcn je bila ga. LovSetova vedno vneta propagatorlca skrvenakega in jugostovenekega ^' mospev-sfce^ra repertoarja — pela je adasi; Lajovi-ca, Deva, Adamiča in Pavčiča, pa tadi dru^e — je apored včerajšnjega koncerta Imel mednarodno glasbeno podobo. Materijal so nudili: Smetana, ćajkovakij, Novak, Leroux, Kienzl, Mane, GlJšre, Schu-bert, Verdi, Thomas, Procdi, Hamiltoo, Blech in Curran. Spored brez linije, toda pester, ki je nudil koncertantki dovolj prilike za vse naćtete odlike njene umetno-sta. Posebno pozornost hvaležne, z aplavzi upravičeno radođarne pubHke, kl je doce-la napomila dvorano Filharmonije, pa so vzbudili nastopi gdč. Majde Lovšetove, ki je s svojim gibkim, otoseSnim glaskom s kar teffldmi kolorativnimi pesmimi takoj osvojila srca vseh poslusalcev. Na koncertu, ki ni trajal predolgo, je vlog-o klavir-skega spremljevalca z aiano spretnostjo odigTal konservatorist g. Marjan Llpov-šek, pri Lerouxjevi »Noc na Niki« pa se je z vijolinsfcim partom uspesno uveljavil koneervatorist g. Leon P f e i f e r. Pokia dvorana, po vsaki točki dolgotrajna odobravanja so dokaz, da je bil koncert ge. Lcvfietove in njene hcerke Ljubljani iek> dobrododel in morda todi izraz Želje, da priljubljena umetnica stopi iz rezerve: da se pojavi zopet na opernem in pogosteje nastopi tuđi na koncertnem odru. — Za boljBe rasumevanje podanih skladb je koncertna poslovalndca dala tiskati be-sedila, ki jih je imel v raki skoro vsak po-setnifc. Čemu ta beoedila, če so pa med vsako točko tonfilma navajeni sluge ugas-nlti luci, da teksta ni bilo mogoce brati? Za drugič: ah luč, ali pa tekstov ni potreba. Tajtaetvenoat teme v Filharmoniji pa prepustite vnetinf obiskovalcem kina! Z. P. ■li Trajna ondulacija! Originalni „Ruso" ondulor! Izpopolnjene aparatne peče in ne škoduje lasem. FR. WILDMANN česaini salon za dame iu gospode LJUBLJANA Napoleonov trg vi3 a ^ris Napo-leonovega spomenika. Stev. 54 >SLOVENSKI NAROD<, dne 7. marca 1931 Stran S (Preandent %Masary/e ftcis shnhol Ljubljana, 7. marca. Enamosemdeset let je starost, viso-km »tarost, ki v njej razumemo one= moglost in slovo od življenja — prezid dent Masarvk je pa tako globoko v zgodovini svojega naroda in vsega čio* ha ter hrepenenje človeštva po miru, stoji pred nami. O njem nikdo ne po* misli, da je bil kdaj mlad in nikdar še ni nikdo občutil, da je preživel že to* liko let, zakaj samo njegovo delo je njegova oseba in že samo ime Masarvk je kakor nonument, ki vidi nazaj in gleda v bodočnost. Tak monument je, da ga imenujemo lahko čudež, saj je že danes nesmrten in večen. Deputacija našega vseučilišča mu na ta slavnostni dan izroči diolomo častnega doktorata. Tuđi ta akt je sim* bol, saj priča, da tuđi nas veže oseba Masarvka z življenjem vsega člove-štva. Njegove ideje so nis dvignile na visoki podij sveta, da so nas zagledali drugi narodi. Njegova močna roka je pomagala razbiti verige, ki so nas oklepale stoletja, in njegov duh nam je vnel srca, da se ne bojimo novih ve-kov in dob. Masarvk je tišti plamen, ki gori pred nami in nam nebogljenim vodi korak za korakom k napredku, njegova beseda nas uči popolnosti in njegova pohvala nas potr ju je v zaupas nju v nas same. Njegovih 81 let nam pa glasno kliče, da je delo in edino le delo, če je združeno z Ijubeznijo, vir večne mladosti in nepremagljivih sil. Ime Masarvk ni minljiv program, Mas saryk je svetovni nazor, ki se je v de* setletjih izkristalizirat v glavi, ki je ču* tila utrip vsega sveta. Ta svetovni na* zor se pretaka po žilah velikega prezU dent a Masarvka kakor vroča kri in ni smelost, če trdimo, da je Masarvko* vo srce, srce moderne dobe in da utrip tega srca kakor mogočno kladivo od* meva skozi vekove. Radujemo se, da smo tej kovačnici zgodovine človeštva tako blizu in sreč* ni smo, da prezidentu Masarvku naš narod kakor brat lahko čestita z naj= večjo sooštljivostjo in Ijubeznijo. — Slava Masarvku! v«.— * ci ter laKo visoko v spoštovanju našega časa, da je postal simbol, ki se ga minljivost več dotakniti ne more. Samo Masaryk kot nosilec idej, kot poosebljeno stremljenje sodobnega duu Po kuharski razstavi Obisfcovalcev je bik) okrog 7000 — Kaj vse je bilo razstavljeno bjttblj&na, 7. marca. Kar ne moreino pozabiti dobrot kuharske umetnosti, spomniti se pa moramo tuđi še najlepaib dogodkov, ki gotovo ostanejo obiskovalcem še dolgo v spominu. Da, aranžirati znajo naše bele kape kakor malokdo. Ze sama otvoritev z belimi kuharji na em in crninii natakarji na drugi strani, f-astna dame, ki sta jim izročila ?opke predsednl-ka Babineka" nadebudni sinko in heerka, laskava pohvala in bodrilne besede podba-ua dr Pirkmajerja. tišti slavnostni sprevoJ I'Od prekrižanimi kuhalnicami, animirana zakuska, ki »o pri njej stregli svojim gostom odbomiki sami, parada ob oOletnici radodarne firme Bollaffio, prekrasen spre-jem častne dame gospe dr. Kramerjeve, kl je samo zaradi razstave prihitela iz Prage v Ljubljano in prinesla prirediteljem tuđi pozdrave svojega soprojza gosp. poslanika, pozdravne brzojavke pokrovitelja bana sr. dr. Marušiča in ministrstva ter drugih o-i-ličnih osebnosti, zahvala Ni. Vel. kralja, obisk občudujocih množic in Še mnogo drugih momentov priča, da je bilo s kuharsko razstavo vse zadovoljno in zna ceniti nj^n pomen. Najodličnejši dostojanstveniku ćelo generali in visoki oficirji po se drage volje od zvali prijaznemu vabilu, le zastopnlki Zveze gostilničarskih zadrug in ljubljanske gostilničarske zadruge nišo utegnili priti... Razstavo je obi skalo v treb Slonc in >Union*r, so se odlikovala, postavile so se tuđi naše manj-še gostrlne. Tako je g. Macek pokazal prijazno, prav Šaljivo dekorirano gostilniško sobo in tako obloženo mizo, da naj bi ga zla-sti posnemali gostilničarji, ki računajo na obisk tujcev. Posebno smotreno Je bil izbran servis, dekoriran z nageljčki. Vse prijazno, domaće in dobro kakor pri Mačku tu tujci bodo zadovoljni. Karei Keršič iz šiske je razstavil stvari, ki bi se z njimi zadovolji! tuđi gurman, vajen najvecjih hotelov — torej tuđi presenečenje, ki opravičuje naj-boljše nade za tujski promet Kdor je pa videl Krušaceve prvovrstne mojstrovine, bo gotovo rad zavil v Zeleno jamo v to tako vabljivo gostilno. G. Leon PogaČnik iz Kolodvorske ulice je aranžiral lovsko sobo ta kavarno z najboljšimi izdelki kuhinje in s celo zbirko iz kleti, kakor si boljše ne mo-retno želeti. To je namreč najbolj važno za tujski promet, da tuđi male gostilne zado- volje tujca, saj ne moremo v vsako vas postaviti grand - hotela. To naj vedno poudar-jajo tuđi v gospodinjskih šolah, ki je svoja izvrstna ter skozi in skozi moderna dela [etos na razstavi pokazala Krekova gospo-linjska šola. Tišti sijajni ulitek iz gnjati mora premagati srce najbolj mrzlemu ženinu! Večkrat tuđi pozabimo, da Ijudje raje jedo sladkarije, kakor mislimo, in zlasti Srbi, prav tako moški kakor dame, ter sploh o moderni prehrani poučeni Ijudje konsumirajo zelo mnogo moenatih in slad-kih jedil Kakor nam je dokazala slaščiČar-na Voltmann, ki je bila vsa njena razstava resnična mojstrovina slasčičarske umetno-eti, je sedanii lastnik g. Košak vreden n.i-plednik renomirane firme, pa tuđi slašči-carna Galle iz Gosposke ulice je razstavila tako odlične slašeice, da se nam ni treba bati kritike najbolj razvajt-nih gostov, prav-tako nam pa tuđi ni treba veČ importirati 5ajnega peciva in keksa, odkar imamo ain-bicijozno firmo Pauer. Za gostilniško obrt je pa silno važen tuđi servis in izbiro imamo ogromno, saj pri Agnoli dobimo prave umetnine najslavnejših mark iri tuđi naj-bolj praktično namizno in kuhinjsko opremo. Ta agilna firma ima sploh izložbena okna. ki si jih Ijudje ogledujejo kakor razstave umetnostne obrti. To za nas dober okus vzgojno stran firme moramo še pose-bej podcrtati. In pa brez rožic ne srne biti niti gostilna niti soba nikdar! Samo kratka konstatacija: firma Korzika je z najokus-nejšo dekoracijo miz in vse razstave, rJasti pa s prekrasnim cvetličnim parterjem, ki Je bi'lo v njem blizu 700 tuli pa nov 7 vrst raznih barv, očarala vsakega gledalca, saj Je bila ta skupina pravi otok estetske naslade. Prireditelji razstave so z uspehom nad vse zadovoljni, predvseni so pa hvaležni vseni obiskovalci za priznanje, da so pokazali res nekaj lepega in potrebnega. Z Ble-da imajo vabilo, naj razstavijo tam, iz Beograda jim pa piJejo kolegi iz Kuharskega društva, da morajo prihodnje leto prirediti v Ljubljani razstavo, ki se jo udeleže vsi kubarji države. In najbolj je vesel predsednik g. BabL-nek, zato pa ne srne biti hud, če raztrobimo družinsko tajnost, da je prav danes srečal Abrahama. Res, natanko 7. marca 1881 je bil rojen na Dunaju, izučil se za slaŠČičarja v slavni dvorni slaščičarni Demel in Kohl-marktu, za kuharja pa v hotelu >Stidbahn* na Semmeringu. Kdor namreč hoče postati kuhinjski šef, mora biti mojster obeh strok. Pri slovitem predsedniku Zveze avstrijskih hotelirjev Hammerandu na Dunaju je služ-boval, v hotolu >Imperial-: v Dubrovniku, v Cannes v hotelu »Dolordi:, s 26 leti je bil pa že šef v hotelu >Siidbahn< na Semnie-ringu in poveljeval 42 belim kapam štiri leta, nato je deloval v Trstu v Corso Vec-ehia, iz Gradeža je pa moral v vojno, kjer je kuhal Boroeviću. Po prevratu je jubilant prevzel z g. Vladimirjem Šaplo hote! Mal-ner, nato je bi v >Zvezdic, sedaj ga imamo p« že dolgo v >Unionuc. L. 1915. je iz Na-rodnega doma vzel g. Keržišniku hčerko Milko, ki ga je osrečila z Miciko, Emilom in Anico, tremi krepkimi Sokoli, sploh Dxi-najčan Babinek ima popolnoma slovensko družino in tuđi ostane naš. Najbolj ga veseli, če nas more seznaniti z napredkom kuharske umetnosti in ima na tem polju tuđi največje zasluge, ki bodo rodile najlep-še uspehe v korist vse naše domovine. Zato mu ob petdesetletnici hvaležnega srca čestitamo in želimo še mnouo zdravih let uspešnega dela! Planini nalogi OUZD Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpoSilja te dni plačilne naloge za januar 1931. Ker je s 1. januarjem 1931 stopila v veljavo nova uvrstitvena naredba ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, po kateri so vsi obrati in posli preuvrščeni v nove nevamostne razrede. Plačilni nalogi imajo txi vrste pečatov z začetno besedo »Obvestilo< in >Opombas. Plačilni nalogi s pečatom »odlok« in ^opom-ba< veljajo hkrati kot uvrstitveni odloki. Za take obrate urad ne bo izđajal posebnih uvrstitvenih odlokov; pritožbe proti tak'ra obvestilom o uvrstitvi je vlagati v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga. Za one obrate, ki imajo na januarskem plačilnem nalogu pečat »obvestilo«, bo Osrednji urad za zavarovanje delavcev izdal poseben uvt-stitveni odlok, proti kateremu bo sele mo-goče vložiti pritožbo v roku 15 dni. Bistvene spremembe nove nevamostne tabele so v tem, da je za vse pisarne dolo-čen oni nevarnostni cxlstotek, v katerega je uvrsčen glavni obrat, da je najnižji ae-varnostni odstotek 4 in da se je zvišal srednji nevarnostni odstotek XII. razreda od 59 na 60, XIII. razreda od 73 na 75 in XIV. razreda od 87 na 90. Ako so nove uvrstitve v skladu z novo usvrstitveno naredbo, je naravno, da pritožbe proti preuvrstitvi nišo utemeljene. OUZD. Naši arhitekti na razstavi v Beogradu Arhitekt Gj. Boškovič piše v beograj-ekem dnevniku: Na mnogih d«*ih Lju»bljaiiskega kluba arhitektov se čutij*> moćni sledovi trad cio* natoosti. Na maogostevilnih fotogralijah notranjosti, ki jih je razstavil Josip Costa« peraria, vie konvpromJ«c, a često tu<5 nelogičnosti. Fatur, Kos in Platner imAJo nekaj jako smelih p^idjzkusov, m«d katerimi je treba zlasti oddeliti študi>o trgoveke z^radibe r odlično uravnoreSenanl • m«aamri, j«vtk> 2gradbo na Jeseuicah fci pnhratoo poslopjc v Ljubljani. Zanimrve 6O jim todi šolc za Ruše hi Hrvatski dom v Osijeku z nekMc* roni morda pa-etiramo r«apot«enjeninKi nufc* sami. Reroiscence na romdKnflka «tii se čutijo v močni meri na sicer mirndh n>a»ah hato* liske ceiricve na Kraiso od Ltid. Katna. Stro« ga mu je tudji resiterv dečke in deJcližke sole, a hotei na Kredaijci (?) ▼ mareićem epa* minja na stereotipne refiStve v»eh mcčnA planinskih botetov. Rado Kregar, ki se je v reguUci>i Now ga mesta zgubil v problemu iBhamsaaa^ jo izložil tuđi dva tipa zairimmh vil, dolaoih za serijo iz Maribora. Ražen m.orda nekam siromašno obdefc* nih Bač\'ic pri Splitu poinaša Jože Meaar ruda tri fotografije ne posebno okusne wv trainjosti. Vladimir Mušič je dsložii dobio ce«eoo vrlo Kalin in dve djnjgi daleč ispod te, lafcor tuđi veliko kasamo« za stanovanja v Ljubljani. Kakpr ▼ vidri ▼ Trbov4)aJi, tako v mao» goštevilnih izgledah notraTrjosti, pofc*z«ijet« Omahen in Serajnik, ako ne praktičnog«, duha, vsekakor v vsakero »tucaju težnjo po ori-ginalnosti. Mala zgradba za eno rodibino Ivsi Spin* čiča je brez dvoma rešena dobro, kakpr tuđi zeanljedelska (?) hraminioa v Ljubljani. Vladimir Šubic razstavlja kondno nekaf razfcčnih projefctov, i.zmed karterih niti eden ne prestopa meje povprećnih korrrpronoisniih. rešenj. Notraoijost mu je že daleko moćnej* še rešena. Vestibul in velika drvorana dedav« skega oV*ma v Ljubljani za res očarjata z enostavnost>o lkrij m z mJTnostjo crj© veHk uapeh svoijega kon* certa, prar posebno pa še v morakiem ariru, Spreiem v Beogradu je bil krasen. Gpd« ba, dolg špaiir šolske dbce, uorteljstvo, predstavo ki beogr. pev. zborov, glasbeniki itd- Nastaniđd sano se v DijaSkem domu, hramiK se v učit. domu. Porpoldne koncert ▼ imiverzatetni dvorasoi za. šofafcp mladino. Prireditev do vrha natUčeoa. Dak> se ni skoro dihati. Uspeh odttiien. Ehugi dan smo bili v deputaciji sprejeti pri predaednaku vl^de g. Živkoviou. Pol ure se je prijaamo razgovarjal z nami, bod čudovito to£no in* formiran o naših glazbenih prilikah, se za^ nčmal za naša glasbena vptrašanja, se čudil poganra nasrh '*zldtov globoko v Framcrjo, Mariborčajjov io uoiteljstva v Beograd, se zaoimaJ za težkoce pri pev. vajah učiteljcr, se odločno za-eanil pri m(>}n izjavi, da peti letnik naših uekeđjisč v programu nima glasbe, saj tu certu navzoča publika druge sorte, priča* kujoč od pevcev zabave in ne resoih, umet* niskih izvajanj. Izrvrstno je prošel Lajovic, Ravnik, solisrka Mezetova je zlasti užgala z dvema veselima solospevopui Stritofa. Morala je zopet in zopet na oder. Krepko se je u vel ja vil ženski zbor z Lajovičevimi »Žabami«, vrhunec aplavza je doeegel moj »Potrkani ples«, morali so ga ponavljati. Stalcer * Slavenski je užgal s svojim »Ptiček veli«, Mokranjac s jJCazarjem, Papanaopu* lo s »Svatov6kin>i«, s kratka, ves koncert je bil izredno veHk in silno močan aplošen uspeh. Pevvki zbor, dirigent, solistica, kom« poništi itd. smo zmagali na ceK crti, vse časti ta, vse je izredno znamenito razpolo* ženo: dvor, mirmtri, elitna publika, glas* beniki, zlasti pa naši rojafci. V»e je vztra* jalo do konca žn aklamiraio prireditelje, bil je to pravcati praznik ki ne kaie druge* ga, kot pridružiti se aploSnomu priznanju tudd ooirn, ki so spočetka skeptično gle* dali na naš pevski izlet. Po koncertu veli* ko, res kraljevsko da rilo Nj. Vel. kraljice, nabita »Srbija«, vesele zdravice in napi* vanja. Prepričan sem, da sprejmejo naš zbor rudi vsa ostala mesta z enakim na* vduSenjem. Drugi dan smo se ob sneg obe* tajočem vremenu zjutraj ob pol 8. postavili na kolodvoru. — Službeno iz sekcije ZNS. Delegirajo se k tekmam c^ie 8. marca 1931 na igriSču Primorja: ob 14. SK. Jadran : ASK. PH* morje komb. — g. Šet'n« (rez. Peva4ek); ob 14.45 ASK. Primorje : Delavska tepre* zentanca Ljubljane — g. Pevaiek (rec. Se« trna). V ppnedeljek, dne 9 X. m. ob 20. uri se vrši v kaverni Evropa važen plenmi sestanek ljubljanskih 6hnor Sekcije. Ude« ležba na pknaraem sestanku je strogo obvezna. Sodniiki kandidati se obveicajo, da se bodo vr** teoretient podscveml sodntiki ispiti v torek, dne 10. t m, ob 20. uri ▼ posdbni sobi karam« Evropa. Prija* ve pod znanimi pogoji se mretemajo »sto* tafai do 20. t. m. Tajnik. 30 darovalccv krvi Kakor je bilo že v nađem pozivu rečeno, na« je prisilila potreba, da ustanovimo na oddelku vse za organizirano transfuzijo. Priznati moramo Ljubljancanom veliko prtpravljenoat in idealizam, kajti v kratkem času se je javilo 30 đarovalk in darovalcev krvi, ki so ob vsakem času pripravljeni pomagati bližnjemu. Po spolu rasdeijeno je 22 mo*kih in 8 ženak. Po stanu pa so zastopani na prvem mestu di-jald, potem uradniki, pa tuđi delavci in poljedelci so se odzvali vabilu. Po starosti pa je većina v tretjem đesetletju. Od začetka tega leta smo napravili tri transfuzije, ki so bile vse uapedne. Vsi tri-je slučaji so bfli kronična obolenja. Ne-sreč, ki ni zahtevale take pomoči, pa v tem razdobju ni bilo. Ideja transfuzije krvi je prastara in je že zastopana v mitih kuKurnih narođov starega vefca. Seveda ne kot pomoč v ne-srecah. Pri starih naj bi bilo to pomlaje-valno sredstvo, starci naj bi prejeii kri mladeoičev. Dali so se taki poizkusi vršili, ni znano. V srednjem veku je predlagal neki nemski zdravnik, naj bi se s krvjo korigirali temperamenti flegmatih s kole-rikom, melanaolih s sangvinikom. Da celo nesrecni zakoni naj bi se z izmenjavo krvi i«ki»«« Tuđi v tej dobi menda ni prišlo do poizkusov. Sele v začetku nove dobe so začeti na Angletkem poizkuse na živalih ter tam tuđi na ljudeh. Začetkom 19. stoletja je namreč neki angieđki porodničar rešil s transfuzijo krvi življenje mladi materi. Led je bil prebit. Seveda je sledilo več tragičnih izidov radi nepoznavanja lastno-sti krvnih skupin. Ob koncu 19. stoletja se je z odkritjem krvnih skupin in z njihovo praktično uporabo začela prava doba transfuzije, ki ji je pretekla svetovna vojna pripomogla do popotne zraage. Pri nas je prva za^fiii s transfuzijo ženska bolnica z prav lepimi uspehi. Raz-mere pa so prisilile tuđi kirurgični odde-lek do tega koraka m do ođtocitve, da se 1% OTgaoisacijo transfozi je dobi lek, ki bo retn življenje marsikateri žrtvi nesreč, ki bi bfla atcer izguMjena, V pomoč pa da bo tuđi drugim bolnikom, ki jim more po sedanjih vidikih koristiti. S tem bi zaključili nadaljnje prijave, upamo pa, da se bo tuđi drugič odzvalo tako lepo število za pomoč bližnjemu pripravljenih. Dr. Bajc !z gledališke pisarne DRAMA Drevi ob 20. uri vprizori ljubljansika drama izvrstno veseloigro Trije vaski svet: niki v običajni zasedli, le pekovskega moj* stra Bavdka igra mesto obolelega gospoda Smrkolja gospod Murgelj. Predstava je to* ven abonmana, cene znižane, ljudske. Finžgarjeva narodna igra Divji lovec se vprizori v ljubljanski drami v nedeljo dne 8. t. m. popoldne ob 15. uri pri ljud* skih cenah. Zasedba »ta kakor pri premi* jeri. Režija prof. Sestova. Gospoda Glembajevi. Hrvatska iz* virna drama, katero je postavil naš dram* ski ansambel z naj več jim uspehom na naš oder, bo ponovljena v nedeljo 8. t. m. zve* cer ob 20. uri. Glavne vloge igrajo: ga Nablocka, ga Šaričeva ter gg. Levar, Kralj, Daneš, Železnik in Skrbkišek. Režija je dr. Gavellova. Za »Glembajeve« veljajo zni* žane, ljudske cene. Abonetje reda A imajo v ponedeljek 9. t. m. zvečer za svoj abonrma v drami Divjega lovca. OPERA Drevi se ponovi melodijozna Milio* ckerjeva opereta Dijak prosjak z g. Go* stičem v nas-lovni partiji. Zasedba kot pri premijeri. Dirigent g. Neffat, režiser gosp. Povhe. Predstava za abonente reda B. V nedeljo zvečer se ponovi opera Luiza z gospo Zlato Gjumgjenac*Gavella v naslovni partiji Opera je v-sled lepe me* lodijozne glasbe, verjetne vsebine, a pred* vsem zaradi prvovrstnega izvedbe dosegla pri premijeri prav časten uspeh. Zasedba: sHkar Julien * g. Gostič, oče * g. Primožič, mari • gdčna Španova, ponočnjak * g San* cio, razposnjene šivilje predstavljajo dame Poličeva, Ribičeva. Kogejeva. Jermanova, Ramšakova. Dirigent ravnatelj Polič. reži« ser dr. Gavella. Predstava je izven abon» mana. po znižanih cenah. Prihodnji teden goetuje pri nas v operi »Glumači« in »Cavalleria ništica na« znani če5Vi tenorist Masak, ki nastopa te Hni t veUkim nttnt&tom v ««areb&ki oj>eri. Koledar. Danes: Sobota, 7. marca 1931, kato«-čani: Tomo, pravogavni: 32. febmana, Jelen. Jutri: Nbdelia, 8. marca 1931, katolic\*-ni: Ivan, pravoslavni: 23. februari a. Bodin. Današnle prireditve. Drama: Trije vaški svetniki. Opera: Diiak prosjak Đ. Ktno Matica: E>: 1 ak prosjak. Kino LjnMjanski Dvor: Onstran živ-'jenja. Kino Ideal: Zaročerrica Arizon«. Proslava ro]stnesa dne predsednika Alasaryka v Delavski zbornici ob 20. ValČkov večer na Taboru. Plesni turnir za prvenstvo Slovenije v Kazini. Predavani« v društvu Soča. Predava dr. Evan Lan 0 kralju Matjažti In kraftevi-Ču MaTku. Priređtve ▼ nedeflo. Drama: Divi i lovec ob 15., Glerrtbaje-vi ob 20. Opera: Dfijak prosjak B. Kino Matica: D5jak prosjak. Kino Ideal: Zaročenka Arizone. • Kino Ljnbljansfci dvor: OnstraSLOVEN8in NAROĐc, fa* 7. inarea 1931 Stev 54 — Državni fctrokovmi isEptt adravnikov. Komisija za polaganje đržavnega stro-kovnega izpita za zdravnike pri kr. hatrnki upravi v Zagrebu razgiada: Strokovni iz-pit zdravrakov za prehod iz pripravijalne v pomožno skupino na teritoriju savske, dravske, vrbaske in primorske banovine se bo vršil g. aprila 6b 8. zjutraj v doli na-rodnega zdravja v Zagrebu. Pravico do ispita dobi uradnik po dveletni pripravnički službi. Uradnik, ki med trileitno prl-pravniško službo ne napravi tega izpita ali se zanj ne prijavi, izgubi službo. Prijave, taksirane z Din 25.—, je treba poslati komisiji dc 3. aprila. — Komisija za ocenjevanje prometnih urađnikov. Prometni minister je imenoval komisijo za ocenjevanje prometnih urađnikov. Predsednik komisije je načelnik splošneg-a oddelka Svetolik Gajić, člana Sef reklamaeijskega odseka v generalni direkciji Stajan Jovanović ter 5ef prometne službe Stevan Trifunović, namestnika pa šef strojnega oddelka Miian Jojić in šef administrativnega odseka dr. Ivan Kavčnik. — Pravilnik o ustroju vojske in mornarice. Vojni minister je izdal pravilnik o ustroju vojske in mornarice, ki je »topil vceraj v veljavo. — Odlični gostje v Splitu. Na krst par« ntka Kraljica Marija« ao prispeli v Split mnogi odlični goatje, med njimi ministra dr. Diinković in Stevan Hadžić ter maršal dvora Dimitrijević in admiral Wicker-hausei. — Zahvala poljskih profe«orjev. Dru-Stvo srednješolskih prjfesorjev v Gornji šleziji se iskreno zahvaljuje vsem organi-zacijani in poedincem v nadi državi, ki ao omogočili udeležencem ekskurzije poljskih profesorjev iz Zgornje šlezije tako prijet-no bivanje v Jugoslaviji. Med drugim se zahvaljuje Profesorsikemu društvu ter Poljsko-jugoslovenskemu društvu v Ljubljani. -^ ^vstrtfafcim državtfanom. Pr«ieii smo: Po avsirijskem zveznem zakonu od 20. decembra 1938.. št. 355, čien V. točka 4.. so v inozemstvu živeći avstrijski državljani dolžni naznanitt izpremembe v družaiskem stan i u j>risto jnemu avstnjskemu obiastvu. Taka naznanila posipa konzulat za natanč-no upravljanje domovinskega zapiska domaćemu voditelju matice. Zato je potrebno da prejme konzulat vedno iz vime rtetinc proti vrnitvi (na primer rojstni aJi krstnf ftst mrtvaški Hst, poročai list itd). Prosimo torej vse avstrtjske avezne državljane v Dravski banovini, pri katerih so se pritne-rile izpremembe v družinsketn stanju, da te s primermmi priiogami naznanfjo av-s-trijskermi konzulatu v Ljubljani. — Ustanovna skupigina sokolske čete v Št. Jakobu ob Savi bo jutri ob 15. v sa* U>n*i brata Ivana Pečnikarja. Brate in se* stre «z Ljubljane, ki se udeleže ustanovne skupštine, opo zar jamo, da voz4 avtobus Ob 14. in 15. s Krekovega trga v Št. Jakob! — Zdravo! — Nalezljive botezni v dravski banovini. Od 15. do 21. februarja je bilo v dravski banovini 13 primerov tifuznih bolezni, 45 Skrlatinke, 64 ospie, 76 davice, 14 šena, 1 nalezljivega vnetja možganov in 1 otroc-niSke vročice. — Tri nezgode. Rozalija Lentar stara 69 let iz Ljubljane, je včerai popoldne na CHinajski cesti 25 doma na dvorišču padla in si zlomHa !evo nogo. — Karei Vtlar 47 letni delavec iy Vaš pri Medvodah m zaposlen v tovarni stolov šmetcer ie zašei včerai z desno ro-ko med cirkularko, ki mu je odrezala tri prste- — Srečka Kneza 6 letnega tapetuikovega sina z Rovice, je včerai popoldne pes nekega posestnika ne-varno ugriznil v lice. Vse tri ponesrečen-oe so prepeliaU v bolnico. — Tragedija ugledne zagrebške rodbine. V Zagrebu so našli včerai dopolđne za-strupljeno vso rodbino trgovca Nikole Spitzerja. Moža, ženo in otroka so morali prepeljati v bolnico, kjer so zdravniki ugo-tovili zastrupljenje z veronalom Stanje veeh treh je zek> kritično. Vzrok tragedije ie obupen emotni položaj. — Epilog afere Reichherzer. Lani so prišli pri železniški blagajni v Osijeku na sled velikim poneverbam. Ko so opazili pri-minjkljaj, se je glavni blagajnik Reichner-zer ustreiil. Zaradi pomanjkanja kontrole in pregledovanja proračunov ter površnosti v službi je bilo v zvezi s to afero obtoženih ve€ urađnikov. Vferaj se je v Beogradu t&-ključil senzacijonalni proces proti obtože-nim uracmikom. Obsojeni *o bili Cvijetnić Milan, upokojeni šef odseka za knjigovodstvo zaradi površne kontrole dela io raču-nov z znižanjem pokojnine za 20 % sa eno leto; Rud. Milač. vodja skupine za pregled ra£uDov v Osijeku zaradi nezadoetne kontrole s pismenim ukorom Ui ukinitvijo napredovanja ter po višanja place za leto dnl; Soklič Ivan. revizor zagrebške blagajne z odvzetjem rednih doklad u 10 % za leto dni; Antonu Stjepančiču se sniža pokoj ni na za 20 % za dobo 5 let; Simo Dokanoviću se zjuža pokojnina za 20% za dobo 3 let; Josipu Stednerju pa doklade za 20% za 2 leti, dočim je prejel Matija St i peti ć pismen ukor. Jajnine — Dražba lovov. 7. aprila ob 15. se bodo oddajati v hotelu Kasino na Zgor-njesn Jezerakem v zakup na javni dražbi občin&ki lov v katastrski občini Z&or. Je-aerako in deloma Sp. Jeeersko, samola-9tec lov obcine Jezerske »Pod Kodno«, kat. obć. Zgor. JezerAo m samolastni ribarski okraj občine JezersKo v reki Kokri od >Anzelaaove žag-e« navzgor do »Koeove-g-a čerac in v potokih Jezernica, Mlindlca, Tralovc ter Motevc, prva dva za dobo 5 let. zadnji pa za dobo 10 let. Draioeni po-goji so na vpogled v občinski pisarni na Jezerekem, na dan dražbe pa tuđi v pro-•torih, kjer se bo dražba vršila. — Nabava trsja. Pomoćnik bana %. dr. Plrkmajer je razposlal tote okrožnico o nabavi trsia: Vsem vinogradmkom, ki j>f> rretHiiejo trsje za obnovo vinogradov, pri-poročam. da nabavilo prvenstveno ra ba-novinskih trsnic ter od privatnih trsmčar« iev. ki im^jn za iz vrše vani e trsničarstva dovoljenje od miniistrstva za kmetijstvo. Pred nabavo trsi a si nai vinogradniki pre-skrbiio od pristoinega sreskega kmetijske-ga referenta potrdilo, katere ameriške pod-iigt sn pniJcladne za njihovo zamHišče. Z orirom na čim dalje večjo vinsko krizo T>riporočam vinogradnikom, da dobro preračunaj o. da-le se i im obnova vinograda, ki zahteva danes velika denarna sredstva, splnh izplača. Zlasti odsvetujem obnavljati vinograde v dobrih zemljah in v taikih po-rožaiih. ki se dado bo!j rentabilno izkori-st:ti s kako drugo kirituro, kl zahteva mana investicijskega kapitala. V interesu obsto-?a našega celokupnega vinogradništva se KRhteva, da se sadilo samo kvalitete tako vinske kakor tuđi namizne sorte, katere edine tmaio bodoonost. Pri nabavi trsia od privatmih trsničarjev naj vinogradniki za-htevajo pismeno potrdiio od njih, da ie trsje prvorazredik) tako glede naročene sorte in podlage. — Opozorilo železnlikim vpokoienceni. Direkcija državnih želczrac raifflaša: Po nalogu generalne direkoile državnih želez-n;c prenena 15. t. m. veRavnost dosedanjih ideoih Vn listno ličrnh legntiamcii vpokoje-nih odn sno provizaioniran1* žeJezniSkih uslužbencev. vdov in sirot. Zato si mora-io do tega dne vsi vipokoiencL vdove in sirote nemudoma ivaro&ti nove rumene le-gftnmcije potom najbližim žetesnišknh stani c vpokojenčevega stanovanja, kger dobe vs;» nrtrebna navodila. — Ssmrtna kosa. Včerad je umri v Ljubljani posiovodja tvrdke g. Franc Plećko. S pokojnim izgubi ugledna tvrdka zanesIMvo moč, rodt>ma pa skrbnega, do-brega nčeia. Pogreb bo jutri ob 15.30 iz-pred mrtvašnice sptoSne bolntce. Blag mu spomin! Tež>ko prizajdeti rodbini iskreno sočairi e! — Vreme. Vremeneka napoved nravi, da bo večinoma oblaftno in neatanovitao vreme. Tuđi včeraj je bilo po veeh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znadala v Splitu 8, v SKkofriju 4t v Zagrebu 2, v Mariboru 1.8, v Beogradu 1, v Sarajevu 0.3, v Ljubljani 0.2. Davi je ka-zal barometar ▼ Ljubljani 752.4 mm, tem* poroftura J9 znate —2.4» Danes premlera ob 4*9 7« in 9* uri Jutri (v nedeljo) ob 3^ 5*» 7* in 9» ori ^ Popularna AOlId^cfirjeva operetu Elitni Kino Matica DIJAK PROS3AK Vse vloge so XB8eđene i naj- boljfilmim očmi, in atoer: Simon: H. HEINZ 3OLL- MANN, komorni pevec v Berlinu Laura: JABMDLA NOVOT- NA, primadona dri. opere v Berlina Jan: FRITZ SCHUI.TZ J e £ a r: HERMANN PICIL\ Bronialava: TBUUS V. AALTEN Poleg tega kraaen dopolnilni »pored s prvovTstnim Paramountovim zvoenim tednikom in novo zabavno >Michy midko«. Telefos 2134 — Zaatrapljraie 9 kakaaun vinom? V eomborski bolnici je te dni umrla za\onet-ne smrti trgovčeva žena Ana Fliegelmann. Preteklo sobolo je doma skuhala liter vina, ki sta ga popila s sinom. Obenia je postalo slabo hi šo ju morali takoj prepeljati v bolnico. Dočim so dečku zdravniki redili življenje, je njegova mati zastrupljenju podlegla. Zdravniki 90 ugotoviH, da je FliegeU mannova vinu prioiešala razna selidča tu eno je moralo biti strupeno. ZOBOZDHAVNIK M» V. dr. Tone Fnrlan ie odprl v NOVEM MESTU ordinacijo. ORDINIRA OD 8. DO 12. DOPOLĐNE in OD 2. DO 5. URE POPOLDNE. Iz Ljubljane Pozdrav našim pevcem Po presledku dveh let se Jutri, dne 8. marca zopet zbero naše vrle pevske družine na prvo redno skupščino Hu: badove župe JPS, da polože pregled svojega dela in uspehov. Popoldne pa nastopi na koncertnem odru v veliki Unionski dvorani 13 pevskih zborov, ki bodo izvajali umetne in narodne pesmi naših jugoslovenskih skladate? Ijev. Nedeljski pevski praznik bo plod neumornega truda in idealno nesebič* ne požrtvovalnosti našega pevsko nas darjenega naroda, trudaljubnih pevos vodi} in zavednih pevcev in pevk. Javnost naj s svojim številnim obU skom nagradi kulturne napore naših pevskih družin, ki so jim moralno umetniški uspehi in naklonjenost ob-činstva edino zadoščenje. Idealnim pe= vovodjem, pevcem in pevkam pa kliče Ljubljana svoj iskreni in topli pozdrav/ —4i Pojasnilo k članku »Pri Pa vi] Lov-šetovi« Ko sem prevzel upravniške posle pri Ntarodnem geldalisču, sem pismeno po-vabil gospo Lovšetovo na sodelovanje pri naš operi. Gospu Lovšetova je moje po-vabUo ođiočno CKikkmUa. — Oton Žu-p&noič. —lj Noveg» snega smo dobili čez noč toliko, da je dobilo tuđi mesto zopet zimsko lice, čeprav smo že v času, ko se za-čenja oglašati pomlad. Tako drobnega snega, kakor je zapadel čez noć, smo va-jeni samo sredi zime. Veliko veselje je napravila nova .spežna odeja smučarjem in sankacem, ki se je pa najbrž ne bodo dol-go veselili, ker bo saejg gotovo kmalu skopnel. Dopolđne je skoraj nepretrgoma anežilo, toda snežinke so bile že debelejde in mokre. —U Sočaai hi prikMleUi društva »Soče« > -do rueii danes v soboto dne 7. t. m. v salonu pri »i^evu« zooet prilSto stišati za-ruimtvo in podučno predavanje našega pi-satelja in prol. dr. Ivaaa Laha. ki bo go-voril o ideolociB *ašesa naroda pod naslovom t Kratf Matiai in kna«evič Marko«. Sočane m prijatelje vabimo, da se polno-števikio udeJežffj« lepeza predavanja. Za-kem stedflo recitacije m petje pevskesa z^bora »Graftk««. Vstop vsetn prosi 142-n Dajnine —U Umrli so v Uabllani: V časa od 28. iebruarja do 6. inarca: Grilc Helena, roj. Podbevšek, 71 let zasebnica. Krakovska ul. 29. Cernivec Marija, poj meseca, bči strojevodje drž. zel., Podlimbarskesa ul-40. Nanrin Anton. 40 let zidar, FrančiSkaiu ska ul. Caokole Marjana, roj. 2un 51 let, delavka v prvovarni, Celovjka c 22, Đoršt-nar Neža, bivša tov. delavka, 81 let, Sv. Petra c. 17. V Hubiianskfti boinišnicah so umrli: Lončar Marija, 8 let, bčt posestnika, Dvor pri St. Vidu nad Li ubijano. Sr-đonar Ana, 46 let, zasebnica, Moste pri LiubKani. Golobič Pranja, roj TomSič, 53 let, Žena vratarla, Kolodvorska ul. 39. Mi-tevžifi Ivana 45 tet, bt§arica, Fodžaga pri Lužarjih. Knez tkarinfca, 1 leto. hči posest-n*a, Šwjer pri Dobrovi. Kočevar Hisabe-ta, 20 tei, sluSkinja, Mirti in dom. Pavlin Franc, 14 let, sin posestnika, Preserje. Km-§trm Ivan, 74 let, inspektor dr. žeJ. v p. Jesenice. Peldstem Pavla, roj. Smolo*, 45 let, žena strojnega stavoa. Raspotna ni. 8. Afttadč PranČISka, 37 Ie«, žena posestnika, Lu&a po$ta, Dobraič. Petrač Aiojrij, sni posestn*a, 16 mesecev, Podkoren 64. Stimaj Katarina, 44 let, žena žetezničaria, ttrastnic čuvajoioa. KeiŽar Janez, 70 let, užitkar, Zg. Sortca 7. Turk Alojzij, sin posestnika, 3 leta, Sp. Vodale pri Tržiču. Pentek Franca, 44 let, dtrinarica, Otovoi 15. —Izredne preporodove ptesne vaie se radi ptesnega turmirja za prvenstvo dravske banovine drevi ne bo. Vrti pa se jutri zvečer s to*frim začetkom v Areni Nar. dome- Na to izprernembo opo zar jamo in vadimo k obilni adeležbi. —Ij Pevkam in pevcem Li. Zvona! Ju-tri, 8. marca t 1. ob poldesetih dopolđne vsi v Umonu! Predsednik. —\\ Pevsktn zborom, ta nastofnjo jutri popoldne na koncertu v Unionu! Pevke m pevci ljuMjanskib zborov naj odloie svojo garderobo v običajnih koncertnih sarde-robah, kjer nai io po koncertu vzamejo ven izvenljuUjanski zbori tmajo garderobo v prosto nh za odrom, gg. pevovodie pa v umetniški sobi, desno od odra. Vsi pevoi ir> pevke moraje meti društvene znaket si dovoftien brecplačan vslop v dvorano in * stranške prostore. Vsi gg. pe-vovodše aastopajodili društcv i*aj bodo točno ob tn četrt na 3. na. kratek doot«-nek zaradi nastonov in reda zbrani v umetniškfl so*bi. Vsi zbori se morajo navo-dilom rdfteUem brezpogojno pokoriti. Po-nirvljanie pesmi, kljub tnorebitnun moč-nwn aoJavzom — absolutno m dopustilo. Uprava Hubadove župe JPS. —U Kdor aa vse zsodai ne skida snega s hodnika, gori v Šiški, pod Cjolovcem ali prav pod Rožnikom, ga že obišče stroga oblast z opomlnom in kaznujo, Ie sredi me&ta, kier je promet največji, morajo na večih kraoth Ijudje gaziti sneg na oel*em. I\>sebno za male učenke otroških vrtcev in prvih razredov osnovnih šol je zdravo, če pridejo z vodo v oevljih v solo. Naj boli dosledno pa predpis o spra vijanju snega ignorira Aiojz;iieviš6e, ki se snega za zidom svojega krasnega vrta v Stre liski ulici sptoh še ni dotakmlo vso zimo. Tuđi sosed AJojzajevišča prota Mestnemu domu redko vidi, kako ab njegovem zidu ljudje aazijo na ceJem a^ skačejo čez globoke ložo. Sioer je pa tudš na drugih krajih centra mesta še dosti privUigiranega sne-fa in brozse. —I] Ćastno dvorno damo gospo Tav-carlevo kot dvetetoo punčko, tuđi sospo Lovšetovo, ki nam je smoći s svojo Maj do tako sladko prepevala. polno drugih javnih delavk in sedanji naš drobiž z vseh vetrov domovine imamo naslikane v zadnji šte-vilki lepe ženske revije »Žena m Dom«. Cjospodična Ksenija Pnmkova ie i-mela to-rej že kot bebica slikarski talent, saj na fotografi'ji vidimo, da se ie dala sHkati kot ttsri RaiaeJ angelček s Sikstinske Madone. Med sedanjtnt otročki bodo pa naročniki našH polno najliubkejših znancev in tuđi mladi steber naše drame Gorčev Mati ja je vmes, kakopak. kakor se slavnernu može-ku spoa so z njo nasto-pili Že rudi dm-god. Općinstvo ie bilo z igro povsod ztlo zado-\x4ino. Turafloi društva »Vodnik« na našem odru še nišo nikdar nastopHi, zato naj nahče ne zarnudi prilike, da si ogleda vprizoritev. — Odbor. 138-n —Q Poftcovnlk »$vec« še iutrl dopolđne ob 11- *vi dop. v ktau »Dv*or«. Opozarjanio oenj. občinstvo, da bo predvaiala ZKD sloviti češki necijonaini ftlm 0 legijonariih i« njtti ddovanju v Rusagi med boljševiškim prevratom še jwtri 00 11. upi dopoidne ne-p rok ft eno zadrcjikrat. —Lj Oražm«v« proslava pri Ljubljan* akem Sokolu. Ob deset!etnici smrti dr. Ivana Orasni, I. staroste jugo^ovanekega sokolskoga Se vaza, prirede prosvetni odsek Linbljanskega Sokola 11. t. m. ob 20. uh v Nanpdnem domu spotminsko predavanje. Predaval bo st irosta br. Bogumil Kajnelj. DoUnost članstva je, da ee udcle*i te pro* sl«ve ▼ Gimv&čjttn Steviiu. Hkratu se ofc-veSča članstvo, da bo bo koncem tega me* seca pre&avol univerzitetm docent brat dr. Nikoiaj Preobraženski o Dostojevsketn ▼ pipslavo 50»letD/»ce njegove smrti. V mese* ou aprilu teg* leta pa je najavljen kot pre« davatelj znani sokolski deta-vec brat poU kovnik Ljubo Nov ako vič. —I) Fraocosfci institut v Ljnbliani vabi ćlane in pnjatdj-e na društveni sestanek in predavanje, ki bo v sredo 11. t. m. ob 31. v Na rod n em domu. Gospa Jerasova bo nredavak o provensalski književnosti. —0 Undska onlveraa ia obrtnJSke va-lence. Zveza obrtnih za drug v Ljubljani priredi v ponedeijek, dne 9. mare« 1931 0I1 pol 7. uri svečer v veHki dvorani Mest-ne«a doma v LjubUani, Krekov trg, XV. vajen&ko predavanje. — Predava preč. g-R PranČHek Ačko OPM v LjubHani o temi: »l^zmerje čtoveka do Bosa«. Vstop-nma ie prosta. — Vatiftjeni so twfi obrtni-§toi moistri in p*xnočrrPka. —H Samartta«*! tečaj RK. V četrtek dne 5. marca se ie vrSl prvi informativni sestanek nddežencev nižjega samaritaii-skeca tečaja krajevnega odbora Rdcčega Križa v Ljubljani v dvorani Mestnega doma. Prvhodnje redno predavanje bo v torek 10. t m. ob 19. uri istofcam Vsi, ki so se že prHavUi in ki se iele prijaviti, se vabilo k predavani«. —Q Sodobni ttnetnostai nazor. Jutri, v nedefjo ob pol 11. nri dopoidne bo preda-vai v tami Matici g. prof. France Vodna o »Sodobnem umetnostnem naaoru«. Predavanje je brez vstopnine. K obUfii udelež-ba vabi cenieno obeanstvo — S(av4st»čni klub društva sVuSateHev lik>zofeke fakuke-*dno opeko, da prizMci k tovarnn ie en trakt. Svet za temelj je že izkopan. Z zidanjem se prične, ko nastane milejše vreme. —lj MJIko Caperla obsojen pokojno na S meeeoes Razprava proti absodviranemu juristu Mmoo ČJoperli je trajala včeraj od 10. dopoidne s opoldanskim odmorom do 6. zvećer. Ototoženec je bil oboojen na 3 meeece »trogega zapora in na 600 Din globe, toda pogojno za 2 leti. —Q OMnl zbor Splo&nega ton. drafttva se preloži zaradi nujne odsotnoad pred-sednlce ge. Fr. Tavčarjerve na petek 13. marca. —1$ Dva piralcti&aa tečaja. Prtpravijal-ni goapođinjsiri odsek Splošnega ženskega društva v Ljubljani priredi dva kuharska tečaja: enega za začetnice, drugega pa za pripravljanje posebnih jedil, kl se i zbero dogovorno z ođeležertkaml. Poranfcjh spremeorto ▼ pravo n5ikikx>. M.o6n.i iolva zbvanih deldet po rtadalrm izobrazba so vidno teraža v irrodni poizomosti pri poru kn po pripovedjovanjo g tuftkeljice. Vod« srvo si >e oskrbeto novih proetorov za je. zSkovnri pook in Srvalnica, da ohT^ni pri* jazno sbajališče svojemu prvotnemu nanie* nu. Skižkiaja (gpspodinjskA pamočnicA) ;o človek pokliča, ki Hrbi po izvršenem delu odidiha. Steddti moramo njeno energijo, zato £ ne ssnemo odveeti \-sch prostih t» za pouk, ki pomeni duševni napor Vod« stvo poeeliskih tedajev je zat*> odredilo, da se vrše tečaja, ki zaposlik> uceni&o calo po« po4<%>e, 1« vsako drugo nedelja. Uok ure oofti teč&jev, ki «e vrše vsako nedeljo in pttaonik eo pa nastavljene tako, tla se ogU&rjo dekleta laUcp pred ali po pouku v shajali&ou, kjer imajo svojo zakavo Toda todi žabava bo arejeaa v duh-u današnjega časa. Vodstvo se truda, 4a pridobi za »ha. iatišče prvovrsten radioaparat. WL K. —lj V vtdnoet gospodin jakim pomoćni« ettn (fidužkunjam). Vodstvo pripriivljaln b poseiskih tečajev t Prečni otići št. 2, spre-* jema Se nad^je prijave za pauk v nexxi# 9čmi, sWjvon3ČJw, šivanju, račimstvu m ku« han ju med tednom vsako dopoidne, ob ne, deftjah in praznrkih popoldme od pol štrih do pol sedmih. V vsak tečaj se bo sprejelo satno dodočeno števtto u£enk. da bo red pri pouku in veĆji napredek. M . K 14<>-a —lj Tečaj za izobrazbo polirjev žeiezo-betonske sfroke, Tećaj za izi^braaho polir* jev, ki so zaposleni v železobetonski strn-ki bo otvorjen s prvim pred Jvanjem, ki s© vrši v četrtek, dne 12. t. m. ob 7. im zve* Čer na Tehnrski srednji §oli v »obi št. 5 (pritličje). Vabrm vee, k] so se pri-gtas:!: v tečaj, da se prvega predavanja sigurno udeležbe. Event. vpis «luš iteljev, ki se še naso pri glasili, je Še mpgoč pri gori nave»de« nem prvem predavanju. Univ. prof. dt, ing. Mifoslav Kasal. —lj »Pajek s križem« veseloigra v treh dejanjih se ponavlja v nedeljo 8. marca na Šentjakobskem odra. Veseloigra je do* sqgla povsod velik uspeh. Komika je na višku. Vs« vloge so v rok ah n"*.jtv*!>5;h Sentjakobskih igralcev. Vetopnice 60 v predprodaji v trgovini gosp Miloša Kar-ničnjta na Starem trgu. Vablieni. Dajnine —lj Občni zbor organizacije absolventav Gradbene rokodelske Sole v Ljubljani bo 19. t. m. ob 9. v Delavski zbornici (Mi* ktosičeva cesta), v vestibulu dvorane. \'abi Ijeni elani in učenci Gradbene rok. sole'. —lj Lutkovo gledališče na Taboru po* npvi jutri 8. t. m, ob 15. uri narodno igro »Martm Krpaš«, ki je pri premijeri vse = stran&ko dobro uapela. Lutkovni (xisek igra še ta me-sec v Ljubljani, nakar poide n« gostovanje v Radovljico, Rogaško Sla* tino, Ttžič, Kamnik in Velike Laš-če, <\i seznani tuđi te fcmje s tem- uspoŽMim vedstpom miadooake vzgpje. Manufaktura NAdA IZBIRA — . a NASA BEKI.AMA Jkjl/M-r^ * -*» ono« ■a kito cea« k«t sa gafri«a. Ljubljana, Aleksandrova oest* 8. Postile mmml Zaktevm|U poteika! Stev č4 >8LOV£N8KI NAROK dne 7. marca 1951 Stran 5 Rentgenova slika fantoma Misterijozna zagonetka v laboratoriju atnertskega psihijatra V laboratoriju čikaškega zdrav nika Ralpha Struwea. ki je med ameriškimi zdravuiki splošno znan, so se godile te dni čudne reći. Najprej moramo omeni-ti. da je presenetil dr. Struwe špiriti-siićno društvo v Cikagu s trditvijo, da se mu je posrećilo napraviti rentgenovo sliko fantoma, ki jo je tuđi pokazal. Med zdravnikovimi bolnicami je bila tutii 63-letna žena čikaskega trgovca Adcla Morrisonova. Mučila jo je težka tuberkuloza in zadnje čaše je bila vedno v smrtneni strahu. Njen mož je nanireč pred meseci nenadoma umri. Gospa je trdila, da se ji je po smrti često prikazal in da se ne more iznebiti misli, da bo morala tuđi ona kmalu umreti. Strahovi in duhovi so jo vedno bolj mučili, dokler ni končno mislila, da jo fantom sploh neprestano spremlja. Trdila je, da ji sledi možev duh korak za korakom, da £a razločno vidi in da ji često šepece na uho besede, ki jih ražen nje živa duša ne sliši. Poklicali so tuđi psihijatra, ki je pa ugotovil samo težko nevrasienijo. Zdravstveno stanje Morrisonove je zahtcvaU> rentgeniziranje njenih plju£. To je opravil dr. Struwe v svojem laboratoriju. Lahko si pa mislimo psihi-jatrovo presenečenje, ko fotografija ni kazala samo pljtic, temveč tuđi sliko človeške lobanje, ki z rentgenovo fotografijo samo ni bila v nobeni zvezi. Zdravnik sam je veroval v čudovito na-ključjć iu ker mu zagonetka ni dala miru, je sklenil še trikrat rentgenizirati iMorrisonovo. In vse tri slike so pokazale isto cloveško lobanjo, kakor prva. Temu se ji; pa pnlri:žila n ;va zagonetka. Kmalu po rentgeniziranju je Morrisonova izjavila, tla se ji je med rentgeniziranjem njenih pljuč zopet pri-kazal mož in ji dejal, da se je njena zadnja ura približala. Nesrečna žena, ki ji dr. Struwe seveda ni povedal, da se vidi na sliki njenih pljuč človeska lo-banja, je bila v prepričanju o uapovedi zadnji; ure tako razbuđena, da so jo zdravniki komaj za silo pomirili. Cez tri dni so se pa izpohiile besede, ki jih je baje izrekel duh trgovci Morrisona. Njegova žena je težki boiezni podlegla. Fotografije, ki kažejo poleg predmeta normalne rentgenove slike še mrtvaško glavo,, so v rokah dr. Stru-\vea: mož sicer ne veruje v spiritizem, vendar pa mora priznati, da gre za zagonetko, ki se ne da pojasniti. Rentgenove fotografije fantomov so napravili že često v Angliji. A me riki in Franciji. Posebne slike, na katerih se vidijo po-leg glavne postave še čudne stranske postave, so delo fotografa Mossa, ki je postal na tem polju zelo popularan. V mnogih primerih so spoznali fotografirani Ijudje v ten posta vah svoje umrle sorodnrke. V vseh teh primerih je pa šio za normalne fotografije. Pri Morri-sonovi pa lahko okultna literatura prviČ zabeleži presenetljivo dejstvo, da je nastala misterijozna zagonetka pri rent-geniziranju. Kemal paša in Ženske Fna najvažnejših pridobitev revolucije v Turčiji je osvobojenje turske žene iz haremskega suženjstva. Kemal paša je lahko tuđi v tem pogledu ponosen na svoje delo. Starim Turkom se nikoli niti sanjalo ni, da bi mogla biti žena enakopravna z možem, kajti veljala je bolj za del pohištva, kakor pa za svo-bodno človeško bitje. V stari Turčiji bi se bili smejali človeku, če bi bil trdil, da bodo žene tekmovale z moškimi ćelo tam, kjer so imeli moški izkljiično pravico govoriti in odločati. Še pred dobrim letom so igrali po turskih gle-dališčih farso »Kaj se mora zgoditi, če je žena policistka« in Ijudje so se farsi pošteno nasmejali. Za tursko javnost je bila naravnost srnešna misel, da bi mogla postati čuvarica javnega reda ženska, ki je bila še nedavno zastrta od pete do glave. Toda najbolje se smeje, kdor se sme-je zadnji. Kemal paša je posetil nedavno žensko učiteljišče v Smirni in govori! je tuđi o ženski enakopravnosti. Iz-javil je. da ni daleč čas. ko bodo odstranjene vse krivice, ki jih je trpela turska žena. Ženskam bodo dosto-pni vsi poklici, ki so bili doslej domena moških. Turska vlada namerava organizirati v vseh večjih mestih med drugim tuđi te-čaje za izobrazbo policistk. Posledice simpatije Znana berlinska igralka Katne Dorsch se je zapletla v spor, ki ji je zelo neprijeten. Nekega dne se je pojavila pri nji princesa Rosenberg-Orsini in se ji ponudila, da napiše njen življe-njepis. Igralka njene ponudbe ni bila nič kaj vesela. Tuja dama se ji je zdela nekam čudna in nič kaj prav ji ni ver-jela, da je princesa. Toda dama se je zglasila še večkrat in končno je prosila igralko, naj jo sprejme k sebi, da bo-sta skupaj živeli. Zatrjevala ji je, da brez nje ne more živeti. Kathe Dorsch se je pozneje obrnila na kriminalno policijo s prošnjo, naj se zanima za do-zdevno princeso. Detektivi so kmalu ugotovili, da gre za navadno plebejko CUtnor Jacobsonovo iz Hamburga. Sele na pritisk policije je Jacobsonova obljubila, da ne bo več nadlegovala igralke. To se ye zgodilo pred dvema leto-ma. Pozneje je posegel v zadevo tuđi mož Jacobsonove. Pfeal je igralki, da je njegova žena Še vedno nekam čudno zaljubljena v njo in da se ji je po dveh letih telesno in duševno docela prilagodila. Zdaj jo je tako težko razlikovati od igralke, kakor je težko razlikovati njuno pisavo. Tuđi po pisavi se je Jacobsonova docela prilagodila igralki. Jacobsoti je poslal berlinski igralki več pišem svoje žene in igralka se je prepričala, da je pisava res ne-verjetno podobna njeni. Ker ni hotela obnoviti neprijetnega prijateljstva, je pisma sežgala. Mož Jacobsonove pa zahteva 500 mark odškodnine za se-žgana pisma, češ. da jih je izrecno za-bteval nazaj. Igralka je pa vložila tož-bo zaradi izsiljevanja. Obravnava bo zelo zanimiva, kajti pred sodnika sto-pita dve ženski, kl sta si baje podobni kakor dvojčki, za kar se knaia zahvaliti simpatiji, ki sicer ni bila medseboj-na, zato pa eni strani temmočnejša. Zola ni pisal članka „J'accuse"? Afera francoskega častnika Drevfu-sa, obtoženega in obsojenega zaradi do-zdevnega vohunstva v prid Nemčije, je bila največja afera preteklega stoletja. Nedavno je bila ta afera dramatizirana, prišla je na gledališki oder in v film. Sin slavnega Norvežaiia Bjornsterna Bjornsona je pa priobčil te dni v nor-veškem listu »Samteden« članek, v kate rem dokazuje, da francoski pisatelj Emil Zola ni avtor znamenitega članka y>.V accuse«, objavljenega v častniku »Aurore« in posegajočega v Dreyfu-sovo afero. Članek, v katerem je avtor javno branil Drevfusa, je pov-zročil nepopisno senzacijo; eni so ga odobravali, drugi pa obsojali. Bjorne Bjornson dokazuje, da Zola tega članka sploh ni pisah To odprto pismo je bilo bale napisano v uredništvu »Aurore« in predloženo stevnemu pisa-telju samo v podpis. Zola ga prvi hip ni hotel podpisati, če§, da njegov podpis ne bo zalegel toliko, da bi se javnost s člankom sprijaznila. Predlagal je, naj podpiše članek Fran9ois Coppee. Ko je pa Coppe podpis odklanil, se je Zola končno udal in članek pođpisal. Znameniti NoTvežan, od katerega je sin iz-vedel te podrobnosti, je nekoč izjavil, da ima zanj podpis enak pomen, kakor če bi bil Zola sam napisal manifest. V onih časih je pomenilo mnogo podpisati javni zagovor obsojenega Dreyfusa. Francoski listi pa pravijo, da je trdi- tev Bjorna Bjdrnsana absurdna. Objektivno rečeno, ne gre za to, kdo je manifest napisal, tem več za to, kdo je prevzel zanj odgovornost pred franco-skim javnim mnenjem, ki je bilo odločno proti Drevfusu. Odgovornost je pa prev-zel Zola. Na]manj$e armade Tuđi najmanjše državice imajo svoje armade. Na prvem mestu je treba ome-niti »armado« državice San Marino v Italiji. Ta samostojna državica ima 960 vojakov in 38 častnikov. To je edina med malimi evropskimi »armadami«, ki se je udeležila svetovne vojne in sicer na strani zavezniških držav. V mirnem Času služi ta »vojska« delortfci za dekoracijo, deloma pa opravlja varnostno službo. Mnogo manjša je »armada. samo-stojne kneževine Monako. Ta državica ima samo 82 vojakov in 3 častnike. Glavna naloga te silne »vojske« je iio-diti v kričečih uniformah po mestu, da Ijudje vidijo, da ima tuđi Monako vojake in sicer same lepe fante. Tretjo mi-niaturno armadico ima vatikanska država kot naimlajša na svetu. Papeže-va »armada« se deli v tri skupine: v prvi je takozvana plemiška garda, v kateri so sami visoki Kalijanski aristokrati. Namen te skupine je, da se za-dosti vroči želji mladih plemičev hodi-ti v lepi uniformi. V drugi skupini vatikanske države so Švicarski gardisti, 120 po številu, v tretji pa 53 mož papeževe častne telesne straže. Četrta miniaturna državica v Evropi je kneživina Lichtenstein, ki pa nima niti redne vojske, niti milice. To je torej edina državica na svetu, kjer je uresničen ideal pacifistov. Le škoda, da nobena veHka država noče posnemati v tem pogledu kneževine Lichtenstein. Še 14, začetkom 1. stoletja po Kristusu S, okrog leta SOO samo 5 in okrog leta 1200 komaj 3 m nad sed:inio gb-dino. V kameniti dobi so moleli iz mur-ja najvišji stokhohnski griči, sčasoma je pa voda padb. doline med Bakom in Miilarskim jezerom so postajale vedno ožje in plitkejše. Predno je pos.ala stakliolrnska dolina edrna vodna pol k Malarskega jezera, so lepo ncioredu-vala mnoga mesta na otokih in brezovih Malarskega jezera, pozneje je^ pa postal Stokholm edini ciij nomorščakov in njegovo pristanišne tranzitno srtdi-šče vsega zaledja. Izkopnine pričajo. da so Vikingi že okro* leta 400 spoznali trgovski in strategićni pomen Sto-khohna. Sedanji nacrt srarega stok-holmskega mesta je bil zasnovan o\ro£ leta 1200 in kmalu je prenese1 tuđi kralj svoj sedež v mogočno trdniavo, ki i»b-vlada vhod na Malarsko jezero. Takn je postal Stokholm švedska prestolica. Neđfljn. 8. marca. 9: Ingf. Jože černe: O poljedelst\oi; 9.30: Prenos cerkvene g"lasbe; 10: Versko predavanje; 10.20: Ferdo Jelene: Nauk o serviranju; 11: Radio orkester; 12: Ca3ovna na-poveđ, vesti, plošće; 15: Gdč. A. Lebar: I>e-kle — čuvarica ognja v templju; 15.30: Humoristično ćtivo, pisatelj MHčinski; 16: Radio orkester; 17: Ljudska igra; 20: Prenos iz narodnega gledališča v Beogradu: 22: Casovna napoved in poročila; 22.15: Ka\vai-jazz; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 9. imarca. 12.15: Plošče (mešan program); 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: KmeCka ohcetna godba: 18.30: Dr. A. 8a-jec: Italijanšćina; 19: Prof. Debeljak: Polj-ščina; 19.30: Zdravstvena ura; 20: Večer Radioorkestra; 22: Caaovna napoved in poroćila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 10. marca. 12.15: Plošče (pesmi, plesna glasba): 12.45: Dnevne veeti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Mladinska ura: Pevski zbor Meatne ženske realne gimnazije v Ljubljani poje narodne in domorodne pesmi, nato plošče; 18.30: Prof. Franc Pengov: Izlet na luno; 19: Dr. Reya: Vremenoslovje; 19.30: Dr. Grafenauer: NemSčina; 20: Mozartov večer: Uvodno besedo govori dr. Jos. Man-tuani, tri klavirske sonate izvaja Marjan Lipovšek, nato izvaja radioorkester: Ur-bach: Iz Mozartovega carstva; Mozart: Sonata f-dur I. stavek; Mozart: Zbor duhov-nov iz »Čarobne piščali«; 21: Koncert Radio orkestra; 22: Casovna napoved in poročila; 22.15: Hawai-jazz; 23: Napoved pro-gTama za naslednji dan. Kako je nastat Stokholm Dva odlična švedska učenjaka, prvi arheolog, drugi geolog, sta sistematično studirala najstarejšo zgodovino Stok-homa in prišla do zaključka, da je imelo mesto že v začetku 5. stoletja po Kristusu veliko število prebivalcev. V dobi Vinkingov se je Stokholm neprestano širil in v 12. stoletju je dosegel napredek vrhunec. V tem času se je že lahko vršil promet po kanalih iz Malarskega jezera in ves promet med Baltom in Malarskim jezerom je moral isti preko Stokholma. Tako je postal Stokholm najvažnejše sVedsko trgovsko mesto. Ob koncu kamenite dobe je bila vodna gladma v tem kraju 25 m višja kot je zdaj, sredi bronaste dobe samo Ali ste že naročiti nove zbirke „Tiskovne zadruge"? 72 C (i. Norris. Homait. — Zelo lepo, da ste prišli k meni, gospa Marsh: i/.redno ste prijazni in Iju-beznivi. Gutim, da sva prijateljici, draga moja — in kot prijateljici se bova pomenili o tej zadevi, da vidiva, če se da kaj storiti. Moj ubogi sinko je ves \z sebe in zaMeva. naj vam povem, da za-dene krivda na tem obžalovanja vred-nem nesporazumu samo naju. Ni mi treba govoriti na doteo in široko. Saj veste, da je blazno zaljubljen v vas in dokler ine ni dosegla fatalna vest, sem bila zelo srecna, da je tako. Zdaj ie seveda stvar drugačna. lohn mi je pravil, da dolžite njega in zdaj mu je zelo hu-do. Moral bi bil seveda obvestiti naju, vendar mu pa ne morem zameriti. Brata poznam dobro; vem, ka'ko je misHl. No-benih slabili namenov ni imel. Občuduje vas in pravil mi je, kako zelo ste trpeli. Draga Zelda. moje srce je polno sočutja z vami — lnido mi je, neizmerno hudo. Zelo rada bi vani pomagala. __ Zeldo je globoko ganilo sočutie, kakršnega še svoj živ dan ni bila de-ležna. Bila je tako ginjena, da ni mogla zadrže vati solz, ki so ji zalile oči. — Tuđi sinu bi rada pomagala, če bi mojila. — je nadaljevala gospa Hamey. Ozrla se je na Zeldo in jo prijela za roko. — Kaj ni nobenega izhoda? Zelda je zmajala z glavo. — Pripovedujte mi vendar o svojem zakonskem življenju, drago dete. Ste ga ljubili? — Ne, — je zašepetala Zelda. — Zakaj ste ga pa vzeli? — Ker sem bila lačna, — je odgovorila in komaj je izgovorila te besede, že se je zaničevala. Začela je pripovedovati plemeniti dami o Oeorgovi neprevidnosti, lahko-miselnosti in nezanesljivosti. Še predno je končala svoje pripovedovanje. je imela stara dama vse objokane oči. — Nazadnje sva se sprla, — je zaključila Zelda, — beseda je dala besedo in padli so očitki, preko katerih nisem mogla. Pobrala sem torej klobuk in ro-kavice in odšla. Potem je prišla bolezen — bila sem zelo težko bolna in prepe-Ijali so me v City bolnico. Od takrat nimam o njem nobene vesti. — In bi ga radi zopet videli? — je vprašala gospa Harney. ^ — Ne, pod nobenim pogojem. Ziveti hočem svoje lastno življenje. Biti ho-čem neodvisna, nikomur nočem odgo-varjati za svoja dejanja. Biti hočem jaz sama! Nikoli več nočem vide ti Georga. Sploh nočem nobenega moškega; z moškimi sem že opravila. John je edini, ki je bil vedno prijazen in dostojen z me-noj. — Ne pozabite na srce neke matere, — je dejala gospa Harney počasi. Zelda ni dobro razumela, pogledala jo je in opazila osuplost y njenih očeh; zdaj je bila ona tisjta, ki je iztegnila roko. — Moj sin ne more živeti brez vas, — je nadaljevala gospa Harney in skrb-no izbi rala svoje besede. — Se nikoH ni tako ... tako ... ljubil... nobenega boljšega izraza, ne najdem za to čustvo — in zdaj silno trpi. Mislim nanj in na njegovo srečo. Od kar je na svetu, ni-setn mislila na nič drugega. — Obmolk-nila je in pomislila, potem je pa dejala: — Saj se lahko od moža zakonito loči-te. do vendar veste ... Besede so vlsele v zraku. Ločiti se od Georga, imeti občutek, da nima nobene moči več nad njo, nobene pravice siliti iznova v njeno življenje m mučiti jo? O da. to bi bilo lepo; to bi bila prava sreća... Toda potem po ročiti se s Tomom? Saj to je mislila gospa Harney... Ne, s Tomom se ni hotela poročiti! Saj se sploh mogla ni! — Lahko premislite to stvar, — ji je prigovarjala gospa Harney prijazno. — Sodni svetnik Chesebrough je moj do-ber prijatelj — on vodi vse moje zade-ve; lahko bi pri priliki govorili z njim o tem. Zelda je dobila šopek rož od Toma. Priložena mu je bila samo vizitka brez običajnega pozdrava. Cez dva dni je pa prišlo pismo: »Ljuba gospa Marsh! Imate malo časa zame? Rad bi govoril z Vami o svoji drami, ki sem jo že omenil. Polagoma dobiva oblike in zelo sem radoveden, kaj porečete vi o nji. Smem priti v nedeljo popoldne po vas? Lahko bi pili potem z mojo materjo pri nas čaj. Moja mati se pridružuje mojim prisrčnim pozdravom. Vaš Tom Harney«. V odgovoru ni hotela ral ci njegove-ga imena, temveč samo priimek. To se ji je zdelo bolj pošteno. Odgovorila je, da jo razmere silijo odkloniti laskavo vabilo in da upa, da bosta z materjo to razumela in ji oprostila. Drugo jutro j£ slišala njegov glas za zaklenjenimi Johnovimi vrati. Bilo ji je mučno, da je v hiši. Njuno srečanje je bilo neizogibno. Zelda je pa nerada mislila na tega vztrajnega mladeniča. Hote ni še nikomur odrekla prijazne besede in bolelo jo je, da je povzročila toliko bridkosti. Nekega dne, ko je odprla vezna vrata, je stal pred hišo rn jo čakal. Bil je zelo potrt in otožen. Podoben je bil dečku, ki se mu je zgodila velika krivica; pogled nanj jo je ganil. Prijela ga je za roko. — Poidival — je dejala in ga od-vedla v bližnjo prazno kavarno. Sedla sta k mizi v kotu in Zelda je naročilu čaj, iz njegove doze je vzela cigareto, jo prižgala in potegnila dim vaše. — Torej, — je dejala slednjič, — povejte mi, kaj se je zgodilo. — Kaj je to potrebno? — se je nasmehnil otožno. — Glavo kvišku! — je odgovorila nestrpno. — Saj se svet še ni podrl. — Kaj se to pravi? — Da se sami delate bolnega, da žalostite svojo mater, mene na spravljate v mučen položaj. — Nikogar nočem žalostiti, milostiva gospa, in če sem vam le malo neprijeten, pojdem svojo pot. To je Zeldo razorožilo. KLAVIRSKI STOL. dobro ohranjen, kupim. Naslov pove uprava >Slovenakega Naroda«. 982 PEKAENO dobro idočo, že 40 let obstoje-čo, z velikim okolišem, oddam s stanovanjem vred v najem. Nemecs Jane«, lastnik hiše, Murska Sobota. 976 BRIVSKEGA POMOĆNIKA mlajšega, dobro izurjeneg*, s hrano in stanovanjem v biSi — sprejme Marko Vrca, brivec, Polzela, Savinjska dolina. 975 Wallet £xpres STARI TRG 19 naznanja cenj. gospodom, da-mam, da mu je mogoče potom najnovejšega universal likal-nega stroja garderobo v naj-krajiem čaou zllkatl. Obleke se kemično čistijo z najnovej-šimi aredstvl, ki blagu ne iko-dujejo. Iste se pošijejo in obrnejo. Obraćanje Din 300, lllttole Din 1S. Stranke na U-kanje lahk.» počakajo v posebni Ćakalnici. Po obleko se podije na dom. MeaeGnl abon-ma 4-kratno likanje In Čišćenje Din 100, samo likanje Din 60. 936 Potrti globoke žalosti naznanjamo pre-tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oce, stric in tast, gospod Franc Pleško? poslovodja tvrdke Naglas ine 6. t. m. po dolgem težkem trpljenju, previđen s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 8. marca 1931 ob Y> 4. uri popoldne izpred mrtvažnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 7. marca 1931. žalujoSi rodbini Pivk-More TVRDKA I. I. NAGLAS, tovarna pohiitva, naznanja, da je preminul njep dolgoletni sotnidnik in poslovodja, gospod Franc Pleško Pogreb bo v nedeljo, dne 8. marca 1931 ob Vfe 4. uri popoldne izpređ mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Neumornemu, zveetemu in spoštovanemu sodelavcu ohrani tvrdka trajen spomin, Vsemogočni naj mu pa nakloni mirni večni počitek. Ljubljana, 7. marca 1931. Obol na Ljubljana Mestni po-grebni uvod Mfjstni pogrebni saveni Stran 6 »SLOVENSKI NAHOD«. đne 7. marca 1951 ^ev 5* Dvokolesa. motor}!. Hvalni strofi otrofiki in igračni vozački, pneumatika, posamezni de-IL Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. .Jrilmna44 F.B.L. tovarna dvokotes in otroškib vozičkov, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA STEV 4 Specijalna delavnica tapetniških izdelkov sa notranjo opremo KAROL SITAR LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA ŠT. 12 (đvoritte) Poeeni in vendar najboljša ie SEVERJEVA OTOMANA ■« 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 550,— do 850.—, po tebiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Najboijši materijal! RUDOLF SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg št. 2. >%Ma1i o£fast< Ma odgovor tnamkoi - Na vpraianja br« mJUMMsthm m* UCENCA ali tekača sprejme Hinko St-mene, Ljubljana, Kongresni trg št- 8. 981 NA JBOLJSE VINO zavrčan, trgkogorčan, jeruza-lemflan, pekrčan — gostilna TomSič, Sv. Jakoba trg 963 GOSPODIČNA 36 let stara, želi znanstva • starejšim gospodom od 38 let dalje. Imam precejšnjo vsoto denarja. Cenj. dopise pod >Sre-6a 978« na upravo >Slovenske-£a Naroda«. DRVA, PREMOG, mizarski, stavbai les in ladij-8ka tla prodaja Ivan Bohinc, Ljubljana, Unbartova ulica 3. Naročila se aprejemajo tuđi v Židovski ulici l/L 32/L PRIHRANITE denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vade strehe, temeljne zidove, žetezne kostrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in napeljave iz cevi s svetovno priznaniml „CONCO" amerikanskimi azbestno nitka-stiml izolacijskim! prođuktL The Continental Products Co. Kncllđ, Obio U. S. A« RazpeČavanje za Jugoslavijo: Mirko Mannolja, Maribor, Cankarjeva ulica 26. Vsa dela s >Conco« preparati lzvršuje tvrdka PETER ŽITNIK, splofoo kleparstvo In instalacija strelovođov LJUBLJANA« Ambroiev trg: 9 Telefon St. 3146. 26/L» Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov. lov-ske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISE* nuškar. Ljoblfana Kongresni tr« Stev. o Tribuna dvoholo s .,Sachs" motorient posebno moćni, okvir ni-zek, moćnejša pnevmati-ka, motor v sredini montiran z dvojno predstavo In spojko, 1 H K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km Dobi se tuđi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka. ceniki franko. »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Kletar*. zadruga, Maribor, Cankarjeva 1 išče Jobro izvežbanega POTNIKA za prodajo lastnega izdelka v Savtnjski dolini in Kranjsko dezelo. 971 I. SLANO VIC SPLOŠNO KLJU6AVNIČARSTVO. Gajeva ulica štev. 2 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalna dela: delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz meden ine ali železno ponikljana. NEVESTINE OPREME najfinejše Ic najcenejše v veliki izbiri prekrasnih ▼aoroev mehanićno ometno in ročno veže Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Strukelj Cntlanje meter 25 par; »Breda« robei komad Din 2.—. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. ^KURIVO** LJUBLJANA, Dmmj. sfca cesta štev. 98 (na Balkanu) Telefon 34—34 PARCELO 5 minut od kolodvora, 20.000 đvadratnih m, veliko, pripravno za večjo tovarno, prodam. Cena Din 11.— sa ms. Poizve se v gostilni pri >Raku<, Dom-žale. 965 OPOZOKILO! Zopet se točijo najboljda vina! Cez ulico liter Din 10.—. VINOTO£, Bfestnl trp fttev. 13 (Grajska klet) VAJENCA sprejme Fran Gradišar, klepar in napeljevalec vodovoda, Ljubljana, Stari trg št. 11 a. Hrana in stanovanje lahko v hifii. 967| POSESTVO obstoječe iz hifie, kozolca, njive, travnika, lepega sadnega drevja in lepega gozda, odda-ljeno 5 minut od glavne ceste, za 20.000 Din proda Justlnek Pavel, Lanov graben, Jurklo-šter pri lAfikem, 974 PRAZNA SOBA krasna, v novi vili, se takoj odda. Kodeljevo, 31 (poleg Mla-dinskega doma). 984 KANARCKI HARZERJI odlikovandi fini pevci, napro-daj. Kodeljevo 31 (poleg Mla-dinskega doma). 983 Franc FUJAN, krovstvo Ljubljana, CMJevlca iter. 9, pri đoL kolodvoru, izvršuje vsakorrstna krovska dela in v to stroko spadajoča popravila. — Cene solidne. 941 STANOVANJE 2 sob, kabineta, kuhinje in pri-tiklin išče za avgust upokojen drž. uradnik. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod >Miren in pošten plačnik 973c HARMONIKE tsdtthi)em nove in sprejemam v oopravflo V86 glaabene tnotru- mente. — JANC, LJUBLJANA, »* _■—■■ - - _ a OBRTNIK vdovec želi spoznati starejSo gospodično ali vdovo i nekaj gotovine v svrho ženitve. Dopisi s polnim naslovom in sliko, kl se sigurno vrne pod »Resno-misleč 980« na upravo »Sloven-skega Naroda«. Diskrecija za-lamčena. Đeske. trame, letve raznih dimenzij sa stavbe, ograje in pođe — dobavi po najniz|i ceni Hiriiaut d+ z c x^ LJUBLJANA, Dmajska eeeta 46, UL 28—90, Mklošiceva oesta 6, teL 25—95 Klavirji _ planini Dalibor" (ČSR) ki ste jih videli na Velese jmu, so prvorazredni instrumenti oklopne konstrukcije, agrafi, 3 pedali (harfa), lahka precizna mehanika, elektr. sve-til jke, začasno Se za reklamno ceno Din 15.200.— na obroke od Din 400.— izključno le pri tvrđki Alfonz Brendk Ljubljana, Mestni trg štev. 3 (magistrat) Brezobrestna posojila za zidavo hiš, za naknp hiš m posestev, za prevzem hv-potek na hišah m posestvih daje svojim olanoni Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r.ž.zo.u t Ljubljani, VVoKova ulica 101. Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. — Za odgp*oc prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. m od 14. do t8. Od dobrega najboljše je le Gritzner « Adler šiTalni stroj in kolo Elegantna izvedba — najboljši materijal! Novosti Sivalni stroj kat damska pisalna miza Lc pri 'OS. PETELINC - LJUBLJANA TELEFON INTERURBAN 2913 Zmerne cene tndi na obroke 5- aiOlSTRiPNE BLAOAMM MAJNOVEJŠEOA MODEMA POSAMEZhE DtU ČJEAUVNE m KONTROLNE ZVFTKB VSEH VRST DOBITE PRj ŠELBNBUmOOVA UUCAd.TBL.Mm Bol@zni želodca, slabo prebavo nepravitno vrenje v želodcu urejuje F1GOL. FIGOL odpira stasi, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki les harni, po pošti pa razpošilja izdelovalec DR. SEMEs L1Ć, DUBROVNIK 2/60. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. KAUFORNUSKA LIMONSKA KUMARA je jako blagoelastna vrsta kumar, katere sadeži po obliki in barvi presenetjivo sličijo limoni. Kakor vsako drugo kumaro jo lahko vzgojite iz semena in na vsakem vrtu obilno obrodi. — 10 porcij semena Din 35.—, 1 porcija Din 4.—, 20 porcij prvovrstnega sočivnega semena Din 50.—, 20 porcij prekrasno barvanih vrtnih cvetlic Din 40.—. Glavni katalog o vrtnem semena s 194 slik&mi, preizknšenih žlahtnih vzgoj in novosti brezplacno. Pre-mnogo priznanj. Alfons Ziegler, Sasnenziicht, Erfttrt7^ Zaradi pozne sezone prodamo po reklamnih cenah 2000 KOMADOV DEŽNIH PLAŠČEV (PELERIN) zajamčeno nepremočljivih br. R. (samo 15 dkg težke iz umetne ruske celuloze, imitacija ribje kože) da se nalahno zložlti in nositi v žepu v škatlici, zelo pripravna za gospode, gospe in otroke. 1 komad s kapuco in fikatlico samo 48.— Din (2 komada 94.— Din). Nadalje iz impregni-ranega sukna (oljnega. bat ista) samo Ia vrsta v raznih barvah. 1 dežni plašč (pelerina) Din 150.—. PoSUja se franko ocarinjeno po povzetju. „Lineria - Export" PRAGA. Vmohr»dy, Gregrova 18 Neodgovarjajoce se lahko zamenja. Najbollši cgSKI blosoor Zafamćeno člstovolnene moške in damske blagove zadnjih novosti ia pomladno in letno sezl|o razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Niegrel - Imhof — Brno Palackćho tf. 12, Ceškoslovaška. INajvečja izbira. - Majnižje tvorničke cene. - fiajsolidncjia izvršitev vseh naroči). - Ma zahtevo vzorci zastonj in poštu me prosto. Ure JUNGHANS so vedno najboijše! t,Boxeru najnovejSt Junghansova budilka. MedoseSna oo kalvovostL PRI SVOJIH NAKUPIH DARIL ZAHTEVAJTE, PROSIM, SAMO are se namko „Zvezda". URE JUNGHANS SO NAPRODAJ VSTROKOVN1H TRGOV1NAH. Prometm zav^d za premoo IL1L Unbliana 9n»da)a p* oajngodneJSih cenab samo na tfebeio Prem og fmmm& ta moiemski ta domaflt turUvo \n *ndu*tnl«k« tvrto« Kovaški premog ^ Brikete Prometni zavod ta premogd.d. v Ljubljani MiklošlCeva cesta fttev. 15A Kreditni zavod za trgovino n industrijo LJUBLJANA. Prešernova nlica štev. 5O (v lastnem poslopin) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsako-vrstnib vrednostnib paplrjev, devlz in valut. borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menle ter aaka žila v tu- In inozemstvo sale - depo si to Itd. Itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon št. 2040, 2457. 2548 Tnternrhati 2706. 2806 rimjufr) JiMtfp ftffffunPHti mm Za »Macodno uiianoc Ffeaa Jcastitok* ■— Sa vftavo Ia tnttntri dal Usta« Otoa Cartatot^— VM v l^iilrtjant. HiriKO ŠIMENC uuBunnn