ELIDA / MILO
CVETIC
posebno blago in učinkovito čudovitega vonja
fronte 'po kitajskih lankilj. Zmrcvarjeni in zdrobljeni so obležali japonski vojaki, pod kitajskimi Umki, toda cilj junaštva je bil dosežen, tanki s posadkami vred so bili uničeni in razdejani.
Kakor bajka se čujejo takšna poročila, ki jih beremo v zadnjem času v
^g^taex:»arrgi!igaMBHiigaa3saBBSJ!
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni, oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.109
.JUTRA
Pra vf iicno i&maš Swo
junaštvih, nes kakor bajka dvomno je precej kov, ki so si jili v
so primeri iz stare grške in rimske zgodovine, ki pričajo o neverjetnih junaštvih, ki nam zvenijo da-ali pravljica. Ne-faniazije in dodal-svojem patriotizmu prevneii zgodovinopisci privoščlii na račun teh bolj ali manj znanih ter ovekovečenih junaštev. Kakor pravljica nam zvenijo tudi junaštva, o katerih piše svetovno časopisje ob seda-11 ji kitajsko japonsi vojni.
Kitajec in Japonec prezirala smrt. Ta življenjska filozofija je osnovni temelj, ki omogoča junaštva, ki pa niso pravljičnega značaja, ampak realna dejstva. Naš evropski svet sc je na primer začudeno povpraševal, kako je mogoče razumeti edinstveno junaštvo »živih torpedov11, ki grmijo proti so-' vraŽnim ladjam, da jih poškodujejo ali j Potope. Borci, ki predstavljajo sestavni del teh „živih torpedov'', so že vnaprej j zapisani smrti. Toda med Kitajci in ■faponci je nešteto junakov, ki se naravnost pehajo za to, da postanejo deležni slave junaške smrti za domovino. O Kitajcih je znano, da operirajo v borbi proti japonski mornarici s la-kozvanimi „samomorilnimi čolni ', ki nosijo svoje- potnike v neizogibno smrt. Svetovno časopisje pa se v za-: dnjem času peča z nekaterimi značil-j liimi primeri japonskega junaštva in I dostojanstvenega prezira smrti.
Od pričetka sovražnosti pa do danes J so zasedli Japonci površino okoli 500 lisoč kvadratnih kilometrov. To je približno obseg nemške države. V petih Severnokitajskih pokrajinah živi okoli 70 milijonov Kitajcev. Z zavojevanjem petih severnih provinc Kitajske je japonski vojni cilj zaenkrat že dosežen. Borbe okoli Šanghaja, kjer nudijo Kitajci Japoncem nepričakovan, junaški odpor, so kakor pravijo, samo manj Znatnega pomena in imajo samo la namen, da izsilijo od kitajske osrednje vlade priznanje osamosvojitve severnih pokrajin, seveda pod japonskim vplivom. Baš radi lega so sedaj pospe-! šene vojne akcije proti Nankingu. | Ravno radi tega pa ima osrednja ki-! tajska vlada v načrtu preselitev svo- ’ lega sedeža v Čangšo ali pa v Lojang. j Značilno pa je, da računajo v kitaj-1, skih krogih, da se to ne bo zgodilo j Pred pomladjo 1938. Dollej pa naj bi! se zadržal japonski prodor p roli Nankingu. Ti japonski vojni sklepi pa ne gredo samo na račun vojnotehnične j Premoči, boljšega orožja in sposobnejšega vodstva, ampak so v ozadju ludi nedvomno moralne kvalitete japonskega vojaštva, o čemer pričajo nekateri; zanitmivi primeri.	!
Časopisje prinaša namreč dnevno za) evropske pojme nenavadne ler edinstvene primere palriotičnega mišljenja, k* navdaja japonsko vojsko. Tako se ■j(,‘ dal 29letni letalski častnik Kaoru vijita pred odhodom na severno kitaj-! sko fronto, ločili od svoje žene, s ka-i o je živel komaj eno leto v zakonu. ('n bi lahko bila zopel svobodna, če hi kakor je za golovo pričakoval, Ki-ll,jci sestrelili. Dejansko je mladi letalski častnik kmalu zaiem padel, njegova mali pa je izjavila ob smrti sina 1‘dinca: ..Njegova duša se koplje sedaj V opojnosti sreče".
^acjaljiiji primer heroično požrlvo-'alnega'domoljubja je pokazalo K) Japoncev v starosti GO do 70 lel. ki so v1-.javili na bojišče. Izjavili so, da ho-el? v takozvano ,,skupino smrti" in B'1 napadli skupno pasli za domovino.;
sličen način so padli le.lu 1932 pri; , orba|i v Šanghaju trije vojaki, ki so (.:Vl'šili juriš na sovražnika na ia na-fif1 ’ da so prodirali proti sovražni Jv0l)ti z dolgini bambusovim deblom, ■Robljenim z dinamitom, sk l :ivno pa se je vrglo več japon-Cl' Vojakov s polnimi rokami ročnih Cij'nal Pred kitajske tanke, da prepredi0 na ta način prebitje japonske
Roosevelt: ni lamstva, da se na	v volno!
WASHINGTON, 6. sept. Državni tajnik za zunanje zadeve H u 1 1 je z ozirom na sinočnji Rooseveltov čikaški govor dejal, da je treba prezidentova izvajanja vsestransko odobravati. Govoril je v Hullovem imenu, ko je pojasnjeval stališče Združenih držav ameriških do aktualnih mednarodnih vprašanj, ziasti glede ohranitve miru. Ta Rooseveltov govor je najvažnejši, kar jih je imel. Ta govor pomeni, da bodo Združene države ameriške odslej podprle vsa prizadevanja za ohranitev svetovnega miru. Domnevajo, da je hotel Roosevelt s svftjim govorom spodbuditi Društvo narodov k temu, da uveljavi ukrepe proti napadalcem in da bodo USA te ukrepe podprle. Pozornost je zbudil tudi pasus, v katerem je Roosevelt dejal: »Odločili smo biti daleč od vojne, vendar pa nimamo jamstva, da se ne zapletemo v grozovite učinke vojne in pa vojno nevarnost.
facpte IMteš&ftdska oteUima eodi
šfU&tt&Se
LONDON, 6. oktobra. »Daily Tele-graph« poroča, da je bila v Berlinu aretirana poljska grofica Wielopolska in sicer radi špionaže. Odpremili so jo v zapor v Moabit. V kratkem pride pred
»ljudsko sodišče«. Zatrjujejo, da je bila v službi Francije. Poljski poslanik Lipsky je v zadevi interveniral, vendar še ni znano, s kakšnim rezultatom.
tkuss&$m$eu sm Bmm u Šumiji?
LONDON, 6. oktobra. »Daily Tele-grapli« poroča, da je prispel z neko prostovoljsko letalsko eskadrilo v Španijo tudi Mussolinijev sin Bruno, ki hoče služiti kot letalec skupno z znanim pilotom Bi-.
seom. Ko se je dopisnik hotel na merodajnem mestu informirati, kako je s to zadevo, so mu odgovorili, da ne morejo dati rcikakšne informacije o pokretu prostovoljskih formacij.
(fojjmok	p&Mmif Minski -
MtmrSm fttevmme	fššisiim®
LONDON, 6. oktobra. Rimski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da je ponudil Mussolini mesto abesinskega podkralja vojvodi Aosta, bratrancu kralja Viktorja Emanuela. Kot bodoči guverner Addis Abebe se imenuje dosedanji generalni tajnik fašistične stranke Starace. Sedanji
podkrali maršal Graziani še vedno trni na posledicah znanega bombnega atentata v Addis Abebi in so mu priporočali zdravniki oopoln mir. Po mnenju nekaterih fašističnih krogov bo Mussolini sam prevzel vodstvo glavnega tajništva fašistične stranke
£š@M &k»lšee i*
H
VVASHINOTON, 6. oktobra. V smislu pravkar sestavljene statistike zakladnega urada traia še vedno dotok inozemskega kapitala v Združene države artie-
PAR1Z, 6. oktobra. Radi deževja zadnjih dni je reka Salat mečno narasla in prestopila bregove. Številne naselbine so pod vodo, Številni rnosti so bili poruše-
SSSI
riške. Ta dotok kapitala in zlata se je od prvega četrletja do drugega četrtletja 1. 1937 skoro podvojil in sicer od 323 na 621 milijonov dolarjev.
ni. Škoda znaša več milijonov frankov. Promet v poplavljenih predetih je popolnoma prekinjen.
svetovnem časopisju. Ta heroična po-žrlvovahiosl izpričuje veličastno ljubezen do domovine in naroda, ki si jo lahko jemljemo za zgled in ki jo moramo občudovati brez ozira na simpatije, s katerimi spremljamo lok vojnih dogodkov na Dalnjem vzhodu.
Spremembe v naših občinah
V smislu zadevnega ukaza se izvršijo v strukturi naših občin med drugim sledeče spojitve, razdružitve in pregrupaci-je občin:
V srezu Maribor, levi breg: L Iz občine Sv. Lenart v Slov. gor. se izloči kraj Sv. Trojica v Slov. gor. in del kraja Spodnji Porčič (hišna št. 1—25, 17, 18— 41, 44 do 47, 56 do 57 in 59 do 65) ter priključi občini Senarska, 2. Iz občine Senarska se izloči del kraja Gornji Porčič (hišne št. 25 do 29, 71 do 78, 80 do 91 in 112) in priključi občini Št. Lenart v Slov. gor. 3. Iz občine Goličina se izločijo' kraji Radehova, Setarova, Zamaškova, Lormanje, Spodnji 2erjavec in Gor. 2er-javec, del kraja Zg. Goličina (hišna št. 67) jn oni del kraja Varda, ki spada v občino Goličino (hišna št. 1—7). Izločeno ozemlje se prikluči občini Št. Lenart v Sl. gor. 4. Iz občine Korena se izločijo kraji Selce, Draže, Rogoznica, črrnlje-šak ter del kraja Dolge njive (hišne št. 1—23), izločeno ozemlje pa se priključi občine Goličina. 5. Iz občine Sv. Jurij v Sl gor. se izloči del kraja Partinje (hišna št. 96 do 134) in del kraja Jurovski dol (hišna št. 58 in 67) izločeno ozemlje pa se priključi občini Sv. Lenart v Slov. gor. 6. Iz občine Sv. Ana v Slov. gor. se izloči del kraja Žiče (hiš. štev. 1—3) in se priključi občini Sv. Lenart ter del kraja Gor. Ročica do 31, 34, 37, 47 do 51, 55, oo in ov; m se priključi občini Sv. Benedikt v Slov. gor. 7. Ime občine Št. Lenart v Slov. g. se spremeni v Sv. Lenart v Slov. gor. 8. Jme občine Senarska se spremeni v Sv. Trojico v Slov. gor. 9. Ime občine Goličina se spremeni v Sv. Rupert v Sl. gor., sedež te občine pa se prenese iz Sv. Lenarta v Slov. gor. k Sv. Rupert v Slov. gor.
V srezu Maribor — desni bree: L Izločijo se; a) Iz občine Slov. Bistrica -okolica kraji Laporje, Žabjek, Levič, Raz gor in Videž ter del kraja Cigonce (št. 28, 30 do 32), naselje gornji Log (hišne številke 36 do 38), b) iz občine Poljčane kraji Vrhole, Skočno, Hošnica, Gornja Brežnica, Dolnji vrh, c) iz občine Pragersko kraja Drumlažno in Jelšovec. Iz izločenega ozemlja se ustanovi nova občina Laporje s sedežem istotam. 2. Ostali del občine Slov. Bistrica- okolica in cela občina Slov. Bistrica - mesto se združita v novo občino Pragersko in priključi občini Sp. Polskava. 4. Ime občine Pragersko se spremeni v Črešnjevec.
V ptujskem srezu: l. Občina lium se ukii»e. Od njenega ozemlja se priključi: a) občini Središče: del kraja Gor. Salo vci (hišne št. 20, 29, 33 do 52 in 57 do 64), b) občini Sv. Miklavž — del kraja Zg. Salo vci (hišne št. 30 do 32 m 53 do 56). c. občini Ormož: ves ostali del (cela občina Hum razen kraja Zg. Salovci). 2. Iz občine Svetinje se izloči naslednje oz.: a) kraj Litmerk in Rošens-ki vrh ter del kraja Libanjski vrh (hiš. št. 1 do 10), ki se priključijo občini Ormož, b) kraja Runci in Stanovo, ki se priključita občini Velika Nedelja: c) del kraja Pavlovski vrh (hišne št. 57 do 60), ki se priključi občini Sv. Miklavž. 3. Iz občine Kog se izloči kraj Godeninci (hišne št. 1—41) in se priključi občini Središče. 4. Iz občirse Sv. Tomaž pri Ormožu se izloči kraj Litmerk in del kraja Bratonečice (hišne Št. 9—1 L), ki se priključita občini Osluševci. 5. Ime občine Osluševci se spremeni v Sv. Lenart pri Veliki Nedelji.
V srezu Murska Sobota; jz občine Bodonci se izloči kraj Radovci in priklju či občini Gor. Lendava. 3. Iz občine Stankovo se izloči kraj Krosci in priključi občini Per.toča. 3. U občine Gor. Leu-
Seeioiki otamak
podaljšanje bolno-podporiie dobe. Med zelo važne zavarovančeve pravice v našem bolniškem zavarovanju spada hranarina. Po §-u 45. zzd pripada hranarina (denarna podpora) zavarovancu za ves čas bolezni, a največ za 26 tednov. Lahko pa SUZOR dovoli podaljšanje te bolno-podporne dobe še za nadaljnjili 26 tednov (§ 46. zzd). Tozadevni predpisi so bdi s sklepom ravnateljstva SUZOR-j a spremenjeni v pogledu pogojev, pod katerimi je zavarovancem in bolniškim blagajnam dovoljeno to podaljšanje. To spremembo je minister socialne politike s svojo rešitvijo z dne 5. marca t. 1. tudi potrdil. Po sedaj veljavnih predpisih sme jo torej to podaljšanje bolno-podporne dobe dovoljevati le one bolniške blagajne ki izpolnmjejo vsaj enega izmed predpisanih pogojev. Te pogoje izpolnjujeta sedaj pri nas bolniška blagajna TBPD in ljubljanski Okrožni ura^. Za podaljšanje pa morejo zaprositi le oni zavarovanci, ki so bili v zadnjih petih letih vsaj tri leta zavarovani, od tega vsaj tri mesece neprekinjeno pred obolenjem. Ti predpisi so zelo važni zlasti za one nameščence, ki so člami bolniških blagajn za primer bolezni in člani ljubljanskega Pokojninskega zavoda za primer onemoglosti. Hranarina je zelo izdatna denarna dajatev našega bolniškeg zavarovanja in za zavarovance zelo koristna. Neg led e na to pa je tak nameščenec dolžan točno postopati po teh predpisih, zlasti tedaj, ako namerava nato zaprositi za priznanje onemoglostne rente pri Pokojninskem zavodu. Po predpisu §-a 11. pok. zakona namreč ta zavod ne izplačuje rentnih obrokov za ono dobo, za katero bi imel prosilec pravico na hranarino pri bolniški
I stanovske
Obrnemo siMsSvo dravogealskega m® branika sianomkih
V	soboto, dne 2. oktobra je zborovalo učiteljstvo obmejnega dravograjskega sreza v marenberški šoli. Udeležba članstva je bila izredno velika. Zborovanje je vodil in otvoril agilni predsednik Rudolf Golob, ki je uvodoma pozdravil nove člane, sreskega šolskega nadzornika Petra Močnika ter zastopnika sreskega načelstva g. Šego, Nadalje je v lepo zasnovanem govoru obrazložil članstvu delo in težnje učiteljske stanovske organizacije. Povdarjal je posebno, da je treba ločiti prosveto od politike in dvigniti naše šolstvo na ono stopnjo, ki je narodu, kakor je jugoslovenski, nujno potrebna. Nadalje je pedal situacijsko poročilo, ki je vsebovalo znane zahteve organizacije, to je učiteljsko stalnost, avtomatično napredovanje, ukinitev deinega celibata itd.
Sledil je obširen in skrbno sestavljen referat učitelja Kolarja Viika s Sv. Treh Kraljev o temi: »Strnjeni pouk na eno-
blagajni po predpisih zzd. Zato je v interesu vsakega takega nameščenca, da najpreje izČ"pa pravico do hranarine v celoti in da zaprosi tudi za njeno izplačevanje tudi za nadaljnjih 26 tednov, ako je izpolnil pogoje. Šele potem, ko je to pravico izčrpal, ali prejel od bolniške blagajne odklonitveni odlok, naj vloži nameščenec prošnjo za rento pri Pokojninskem zavodu. S tem se bo izognil vsem neprilikam ki bi jih imel pri Pokojninskem zavodu zaradi ugotovitve, od kdaj mu pritiče onernoglostna renta.
razredniei«. Učitelj Kolar je pokazal mnogo slik ter načrtov, kako je razdeljeno delo na enorazrednici in kako je iz-j vesti strnjenost pouka na šolah, ki se v našem srezu nahajajo ob meji. Za izvajanja je bil nagrajen z burnim aplavzom.
J Upravitelj g. Kcgelnik iz Mute je poklal izčrpno poročilo o glavni skupšscini v 'Skopjju, ki je pokazala, kako velika je 'stanovska zavest učiteljstva, i Poročilo funkcionarjev so bila soglasno sprejeta. Pri slučajnostih so se obravnavale razne stanovske šolske in organizacijske zadeve, nakar je predsednik zaključil letošnje prvo zborovanje, ki je pokazalo, da predstavlja obmejno učiteljstvo dravograjskega sreza strnjeno fronto kulturnih, prosvetnih in nacionalnih delavcev,' katerim je cilj dvig izobrazbenega nivoja našega naroda, posebna pa dvig naše vasi.	—ar.
Nekaj vendarle pametno. Avstrijska
vlada je nedavno objavila okrožnico, v kateri izključuje od javnih delfin dobav vsa tista podjetja, ki kršijo zakonske predpise o plačilu za nadurno delo svojih uslužbencev, kakor tudi ona podjetja, ki uvajajo nadurno delo, namesto da bi nastavili nove delovne meči.
Namci'.'stisku gibanje v Drr.vski dolini. Pred dnevi se je ustanovila v Rušah nova, samostojna nameščenska organizacija za nameščence, ki gravitirajo na območje Rnš, Fale in Bistrice ob Dravi. Na ustanovnem pbč ..m zboru je bil izvoljen za predsednika inž. Knez iz Ruš.
ButUmrn Mdmke
Roditeljski lisi št. 2: Pravkar je izšla druga številka »Roditeljskega lista«, poljudno vzgojeslovnega glasila za starse, ki ga izdaja Pedagoška centrala v Mariboru. Kakor prva številka tega prepotret nega glasila, tako vsebuje tudi druga s-I v okusni opremi tuk. Podravske tiskarne pestro in aktualno vsebino, v katero nas uvaja znani, ugledni • vzgojitelj _ Mirko I Vauda z uvodnim prispevkom »Šušmar-j stvo v domači vzgoji«, ki ga zaključuje s I pozivom, da bodi »Roditeljski list« roditeljem zanesljiv vodnik in svetovalec pri | vseh vzgojnih težavah. Donesek k spolni ; vzgoji naše mladine predstavlja razprava Angele Vode pod naslovom »Ko pride ' otrok v leta nerodna«. V članku se pov-darja, da je zelo napačno če se nevednost istoveti z nedolžnostjo in da je treba vsa . objasnjevanja spolnih problemov vršiti ! individualno, to je pri vsakem učencu ali učenki posebej. Sledita prispevka Zvon-. ka Ermenca »Listi iz tajnega otroškega ; dnevnika« in Gustava Šiliha »Materinska potrpežljivost«. O pomoči pri vzgojnih težavah, črpajoč iz prakse vzgojnega svetovalca, piše Franjo Martinc. O tem, kaJ rodi uspehe in kaj neuspehe v šoli razpravlja vseučiliški profesor dr. Karl Oz-vald. Sledijo »Misli očeta ob nakupu šolskih knjig«, ki se zaključujejo z ugotovitvijo, da jo današnji študij, zelo draga reč. Alfonz Kopriva piše o potrebi, da naučimo otroka varčnosti. Bogato vsebino zaključujejo poučne rubrike »Vzgojni nasveti«, »Zdravstveni nasveti«, »Knjfžfli kotiček«, »Kako naj se deca oblači« s člankom Jele Levstikove o skrbi za p£-rilo ter »Roditeljski pokret« s člankom V. čopiča o društvu »Šola in dom«.
-dava se izloči kraj Trtkova in priključi občini Gor. Slaveča. 4. Iz občine Gornji Petrovci se izloči kraj Čeženci in priključi občini Šalovci. 5. Iz občine Gor. Slaveča se izloči kraj Dol. Slaveča in priključi Gornji Lendavi, 6. iz občine Mačkovci se izloči kraj Otovci in priključi občini Gor. Leftdava. 7. Iz občine Puconci se Izločijo kraji Bokrači, Dolina m Salamonci, ki se priključijo občini, Mačkovci ter kraj Bolana, ki se priključi občini Kupšmci. 8. Občina Strukovci se u kilte. Od njenega ozemlja se priključijo kraii Pužarci, Stari Besrovci in Strukovci občini Bodonci, kraj Lemerje pa občini Puconci. 9. Iz občine Šalovci se izloči kraj Peskovci in in priključi občini G. Petrovci, 10. Občina Tešanovci se ukine. Od njenega ozemlja se priključijo kraji Mlajtinci, Moravcu in Tešanovci občini Markljanci, kraj Vučja gomila pa občini Prosenjakovci. 11. Ime občine Gor. L^n-dava se spremeni v Grad. 12. Ime občine Gor. Slaveča se spremeni v Kuzma. 13. Ime občine Prosenjakovci se spre meni v Selo v Prekmurju.
V konjiškem srezu: 1. Občini Slov. Konjice in Konjice-okolica se spojita v novo občino Slov. Konjice s sedežem v Slov. Konjicah. 2. Iz občine Tepanje se izločita cela katastrska občina Perovec in katastrska občina Tepanje (razen hiš. štev. 31—43 kraja Tepanje) in se priključita občini Slov. Konjice. 3. Ime občine Tacanje se spremeni v Prihova, sedež te občine pa se prenese iz Tepanj v Prihovo.
V dravograjskem srezu:	1.	Iz občine
Mežica se izloči južni del katast. občine Podpeca, iz občine Prevalje pa južni del kat. občine Uršlja gora. Izločeni ozemlji se priključita občini Črna. Ti dve občini sta razmerjem napram občinama Mežica in Prevalje z naslednjo mejno črto; od državne meje na Riški gori, mejni kamen 356-XIX. proti vzhodu ob meji posestev Trs, Jesenik, Junšer, Marhold, Osojnik, Šumah ob podaljšku Uševega grabna proti severu do kote 1231, od tu »roti jugovzhodu po grebenu do kote 1127, dalje do kmetije Opretan po grabnu oroti kmetiji Godec, južno na koto 1153,
od tu po grabnu pd gozdni poti (parcelna št 1032 do stika parcel št. 391, 388, 1032 katast. občine Uršlja gora) od tu vzhodno po grebenu na koto 16% (vrli Uršje gore), po grebenu čez koto 1042 ob okr. meii do sedanje občinske meje v *neri proti Sv. Vidu. 2. Iz občine Prevalje se izloči del kraja Volinjak (hišne št. 3 do 9, 11 do 13) in se priključi občini Mežica. 3. Iz občine Guštanj se izloči del kraja Tolsti vrh (hišne št. 14—18, 63, 81, 96) in se priključi občini Dravograd. 4. Iz občine Vuhred se izloči del kraja Planina (hišne št. 1 do 6, 11) in del kraja Sv. Anton (hišne št. 1, 2, 6, 10) ter se priključita občini Vuzenica. 5. Iz občine Brezno se izloči cela katast. občina Brezno in katast. občina Javilik (deli naselkovKošt št. 25, Spodnji Kampoš št. 30, Zgornji Kampoš št. 31. Lišenk št. 32, Sarman, št. 33, Štvain št. 34, Arnejše št. 36 in se priključita občini Remšnik. 6. Ime občine Brezno se spremeni v Kaplo, sedež te občine pa prenese iz Brezna v Kaplo.
Avstrijski vojaški begunec v Mare«* bergu. Na Pernicah se je predal našim obmejnim oblastem avstrijski vojaški begunec, ki je pribežal v našo državo, Tu ga jc vodnik granične trupe zaslišal in ga poslal v Slovenjgradec. Begunec je izpovedal zanimive reči, ki so dogajajo v Avstriji. Bil je v Deutsch-landsbergu kot podnarednik in tudi včlanjen pri socijalnih demokratih, ki so pripravljali splošen upor. Vendar pa so za njih namene izvedele oblasti in aretirale glavne krivce, ostali p« so dobili nalog, da dezertirajo. Tako je od njegove cete dezertiralo 25 podoficirjev in vojakov.	^
Krčma.
Gost: »Gospa krčmarica, ta pečenka Pa smrdi!«
Krčmarica: »Kaj ne, da! Meni se je tudi tako zdek>!« -
V letovišču.
A.: »Do;bro si se popravil v letovišču. Ali se še ne čutiš dovolj krepkega, da W se vrnil domov k ženi?«
B.: »Ne, tako krepkega se pa še n® •čutim!«
f JOSIP ŠINKO :
Moji spomini
(Sttčtee iz slovenskih narodnih borb pred in med vojno).
> *
Za Janežičem šmo dobili ravnatetja Krfimmerja, trdega Nemca, a biago dušo; Dasi slovenščine ni bil vešč, mu je ugajala slovenska govorica, zlasti pa petje. Ko je bila na zavodu pevska ura (peli smo pod učiteljem Miklošičem samo slovenske pesmi!), je sedel celo uro pri nas in poslušal petje. Za 1. maja 1869 je doloeil izlet v Vurberk s pogojem, da bomo peli pri Sv. Petru pri maši, za katero je naprosil častnega kanonika Gla-serja, Miklošičevo skladbo, kar smo rade volje privolili. Z zavito zastavo, katero smo po daljšem posvetovanju kupili (belo-zeleno s prilepljenimi črkami »živio!«), smo korakali proti Sv. Petru, kjer je kanonik Glaser maševal, mi pa smo peli. Zastave nismo upali razviti, da bi z napisom ne žalili naših nemških učiteljev. Po maši nas je č. g. kanonik povabil vse k zajutrku v fa-rovž, kjer sc mu je naš ravnatelj za uslugo zahvalil, mi pa smo po govoru zapeli »Slovensko deželo«. Blagega starčka je pesem tako ganila, da so mu solze tekle. Odgovoril je ravnatelju v nemščini, potem se pa obrnil k nam In v ognjevitih besedah kazal pota, po katerih naj hodi slovenski učitelj, da bo njegovo delo v dobro mladini in narodu. Naglašal je, da je z novo šolsko postavo duhovnikom šola sicer odvzeta, pa to ni me slabega, ker bo država lažje več za procvit šolstva storila, sai razpolaga s sredstvi, mladina se bo več naučila m naš narod bo bolj žilav v obrambi svojih pravic, cenil
bo svoj jezik in vero svojih dedov. Poslovili smo se od častitljivega starčka, ki nas je spremljal (šolarji pa so šli ob strani!) do bližnjega hribčka, kjer pešpot kraj Drave proti jugu v Vurberk zavije, pohitel je s šolsko deco na hribček in z njimi nam v slovo »Po jezeru« zapel. Bili smo globoko ginjeni, še celo naši nemški učitelji so z nami vred burno vpili »živio!« in mahali s klobuki, mi pa smo razvili svoio skromno zastavico ter pe-vajoč slovenske pesmi korakali dalje. V Vurberku smo se dobro imeli, govorili in peli smo samo slovenski, ne da bi nas učitelji grdo gledali. Še obed so nam plačali.
*
Tisto leto je bil slovenski tabor na Vižmarjih. Prihranili smo si nekaj grošev in prosili smo ’ ravnatelja, da nam dovoli udeležbo. »Rad bi vam dovolil,« je dejal, »a ne smem, ker če se dozna, da vam udeležbo na političnih shodih dovolim, imam takoj disciplinsko preiskavo na vratu.« •
*
V	juliju 1. 1869. nas je 14 maturiralo, potem pa smo se razkropili na vse štiri vetrove. Izmučen in bolan sem prišel po maturi domov. Bili smo vsi bolehavi, ker smo morali prebaviti vso učno tvarino, katero je predpisal novi šolski zakon. Devet ur smo sedeli vsak dan
v	šoli, le nedeljske popoldneve smo imeli proste.
*
Dasiravno slab, sem vendarle pohitel v avgustu na slovenski tabor v Ormožu. Med govorniki sem občudoval župnika Božidara Raiča. Z gromkim glasom je pozival udeležence k prisegi, da bodo vselej zvesto branili pravice svojega naroda in da se nikdar ne bodo odtujili majki Slavi. Mos?oeno mu je iz mnogotisočglave množice zadonelo v odgovor: Prisegamo!
LEPOTE IN TEŽAVE UČITELJSKEGA STANU. »Mastna« začetna plača. — Pregrešna lipa na šolskem vrtu. — Početki slovenske učiteljske organizacije.
»Zagrizeni Slovenec« in Izpit iz slovenščine.
Sedaj je bilo treba misliti na službo. Nadučitelj Rauscfil me je nagovarjal, naj prosim za Ormož. Odgovoril sem mu, da bi imel kot Slovenec v takrat nemškem Ormožu sitnosti, zato ne grem tja. Pač pa sem pr°s!j k Sv. Miklavžu pri Ormožu, katero mesto sem nastopi' z dekretom od 19. decembra 1869 dne 7. januarja 1870. Dasi je bila že nova šolska postava v veljavi, vendar plače še niso bile določene in so veljale še stare. On , občine Sv. Miklavž sem dobil zagotovilo, da bom dobi od všolanih občin na leto 30 (reci trideset) goldinarjev.
V	originalu se je dopis glasil:
Certifikat womit gemeindeamtlich bestatigt \vird, daft der hiesigc Unterlehrer Josef Schinko an jalirlichem Gehalt vorn Schullehrer Nichts und nur von den Geineinden dei Pfarre 30 fl o. W. wortlich dreiftig Gulden b. W. be-zieht. Gemeindeamt St. Nikolai, am 25. I. 1870.
Anton Jerebitsch m. P> Gemeindevorsteher.O
i) Objavljam ta dokument v originalu, v nemscini, kakor je bil Šinku izročen, da današnje generacije vi i)^» kako suženjsko so se župani popolnoma slovenski o čin v tistih časih posluževali nemščine v svojem ura vanju, pisali svoja in druga imena spakedrano po ne ško itd. Saj le tako moremo razumeti, odkot po . mestih še danes toliko -schitzev, -schitschev, -tschev itd.	(Dalj£»/
V M a ribo r u, <3ne 6. X. 1937.
■■MRE’.'1	r ;	•	■	■■	.. -
Kimavec — vinotok
Kimavec je napravil svojo bilanco, ki je končno čitljiva iz njegovega naziva, ki Pove- o njegovem bistvu in značaju. Kaj naj pričakujemo od kimanja, ki ni ptičje, niti mišje? Vendar pa moramo-, če smo objektivni — kar je danes redkost — priznati prav njemu, da ;e v njem posrečena in odlična prispodcdoba našega javnega, pred vsem političnega življenja: ne bdi, ne spi. Vendar pa postopna leže glava v — spanje.
Na vse, kar nam je naklonil ta šega vi mesec, smo se ob njegovi odhod,lic; le oddahnili, v nadi, da nam njegov naslednik prinese kaj več dobrot, -kakor lahke sodimo po prvih dneh njegovega kraljevanja, ki nas meščane izvabljajo v prvo jesensko razkošje pestrih barv, našemu gorniku pa se vsaj deloma obdolžijo za skisane kimavce. Vendar pa se, navajen obljub, ki nikoli ne postanejo meso, ne ndaja prevelikemu zaupanju.
Sicer pa je sedaj že prepozno, ker se ie gornik že odločil: pripravil kadi, sode, brente in vse, kar treba za najbolj cenjeno letino iz trsja. Bilo kakorkoli: ugodno a'li me, dober ali slab pridelek, a v gorici so pravkar doma dobra volja, pesem, razigranost. Čim lepši dnevi, tem večje sva-tovauje, tem bolj odmeva iz sosednje, ^ier stopnjuje smeh brhkih Slovenjgpri-čank, Haložank do svečane razkošnosti. Od gospodarja in gospodinje do trgačev, vsi sj privoščijo izbrane dovtipe, primerne trgatveni slavnosti. In gospodar šteje brente v napeti želji, da bi mu jih nanosili čim več in bi njih število doseglo vsaj °no iz lanskega ali kakega drugega leta, ko mu je dal trs srednjo letino.
Vinograd da kar more in sorazmerno skupnim prispevkom zemlje, neba in gornikovega truda. Dvojen je njegov račun: Riblje se med količino in kakovostjo. Količino? Le tu in tam bodo prikimale glave in bo gornik dejal: »Saj še nekaj je.« Slabe skušnje ima o minulem mesecu, ki rop je krlial pridelek na količini in kakovosti.	\
Na kakovost gledamo bolj mi konzu-tnenti ko 011. Ni to njegva krivda, raz-tnere mu to narekuje. Trg, cene mu niso že dolgo let sem naklonjene. On pravi: »Kakovost — saj razumem. A kdo mi jo Pošteno plača?! Kakovost je pretežno za kupca 'in odličen kavelj ja profitarstvo. Jaz in pivci imamo kaj tnalo od tega.«
V teh njegovih besedah je težka obtožba obstoječih gospodarskih prilik, ki ga potiskajo v napačno in tržnim zahtevam protivno postopanje. Je vedno in Povsod tako, da nedostatek rodi nedo-statek.
A s sokom v varnih sodih začne nova skrb — ključ njegovih težkih prizadevanj »n investicij: cena.
■Navajen je že da zdrkne cena prej nazdol kakor obratno. Zato noče biti v *em svetlogleden. 15, 20, 25 odstotkov Kor ali dol so uteži, ki občutno posegajo v njegovo gospodarsko življenje. Dinar mu je vsak dan dražji, ker skromno m-Sraja -njegove žulje.
Kljub vsemu ostane gornik le gornik; telet z vso vinsko opremo, njegova sončna gorica in še prej njegova duševnost Ca ženejo v trs. In ko odvije tipke klo-Dotičve, se z novo vero ozre čez -otrpli les:
»Pa drugo leto še — in bo mogoče boljše.«
Taki so zakoni življenja na tej zemlji, taka naša kri, njena tradicija in njen ^Jačaj.
Mariborski »Večernik« Jutra
Stran 3.
Kaj pravi inž. Večerjevšč k zastruptjenfu z gobami
Rome vesli
Kraljica Marija je kumovala hčerki Posestniku 'vana Kosija iz Svetinj pri Ormožu. Njen zastopnik je bil poveljnik ^tuja major Mariču.
Novi min'stri beograjske vlade so vče-rai prevzeli svoje posle.
53.000 učiteljev stavka na Poljskem in ^‘cer v znak protesta proti razpustu uči-e‘iske zveze, ki so ji očitali sodelovanje s komunisti.
Nočno lekarniško službo imata ta te-e" Minaiikova in Remsova lekarna.
S»e deževno, večinoma oblačno, teni-
j?eratura malo izprcmcnjcna. Tako pravi ^baj^ka vremenska napoved.
Vršilec dolžnosti mestnega tržnega nad zornika inž. M. V e č e r j e v i č je z ozirom na slučaj zastrupitve z gobami v Dajnkovih barakah, podal sledeče poročilo. »Gobe, ki tih je zaplenila policija pri Kmetič Mariji in drugih v Dajnkovi ulici po prijavi zastrupljenja, sem pregledal ter ugotovil, da so med gobami goloba-nje, jurčki, lisičke, sivke in pa gobe »Tri-cacloma pestmdatum«. Morebiti, da je to
variatlv vrste »Nevutaiium«. Gobe te vrste so tudi nestrupene, pač pa so gobe vseh teh vrst, če so stare, lahko deloma strupene. Radi tega je treba pri načinu pripravljanja paziti in sicer jih je treba prekuhati ali pa popariti s kropom ter odcediti, nato pa izprati. Zastrupljenci so na to očividno pozabili ali pa niso bili o tem poučeni, radi česar je prišlo do lažje zastrupitve.«
Iz meščanske šolske službe. V višjo položajno skupino so napredovali: Viktor Rode, Maribor, Marija Lorber, Maribor, Emilija Lorber, Maribor, Anka Ažman, Maribor, Ana Kotnik, Siovenjgra-dec, Marija Gorišek, Slov. Bistrica, Julijana Šušteršič, Ljutomer, Pavla Šonc, Maribor, Josip Rudež, Maribor in Marjeta Klopčič, Maribor.
Mrtvaški sprevod: ena oseba. V mrtva šnici na mestnem pok. na Pobrežju seje včeraj popoldne vršila sodna obdukcija trupla 45 letnega viničarja Alojzija Hladnika iz Košakov, ki je kakor smo že poročali. postal žrtev krvavega pretepa. Sodna komisija, v kateri sta bila sodni zdravnik dr. J srečko in preiskovalni sodnik dr. Travner je pri obdukciji ugotovila, da je pokojni Hladnik zadobil z nekim topim predmetom, najbrže kolom, več udarcev na desno čelnic-o. Udarci so bili prizadjani z veliko silo -od spredaj ali desne strani, tako da je bila zdrobljena lobanjska kost, kar je povzročilo krvne podplutbe in izliv krvi in je smrt nastopila radi otrpnjenja možganov. Poškodbe so bile absolutno smrtnonosne in bi 'bila tudi sicerš-na takojšnja zdravniška pomoč, zaman. Nadalje je sodna komisija ugotovila, da je bil pokojni Hladnik pred smrtjo davljen, kar dokazujejo krvne podplutbe na vratu. Po sodni obdukciji so Hladnika, ki zapušča ženo in dva ne preskrbljena otroka pokopali na mestnem pokopališču na Pobrežju. Za krsto je stopala samo Hladnikova žena in so Hladnikovo truplo položili v grob brez cerkvenega obreda. Josipa Danka, ki je povzročil Hladnikovo smrt, so včeraj prepe-liali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča.
ZDRAVNIK DR. RUDOLF LOVREC
zopet ordlnira Strossmajerjeva 8
KINO.
Kino »Union«. Krasna drama »Osamljena žena« Ana Sten. Najnovejši tednik — Masarykov pogreb.
vrhu je v gospodarskem poslopju župnišča izbruhni! ogenj, ki se je z bliskovito naglico razširil na vse poslopje. Takoj so prihiteli na pomoč vaščani in gasilci, ki so z združenimi močmi požar pogasili ter obvarovali župnikovo stanovanje, da ni postalo žrtev požara. Škoda, ki jo je povzročil ogenj, znaša okoli 23.000 Dih. — Kako je požar nastal, se ne ve. Orožniki so uvedli obširno preiskavo, da se zadeva razčisti.
Napredovanje našega turističnega prometa iz Nemčije. Tujskoprometria zveza sPUTNIK« v Mariboru je prejela od pristojnega ministrstva obvestilo, da je bil v okviru nemško-jugoslovanskih trgov, pogajanj v Dubrovniku dosežen sporazum glede povišanja mesečne kvote za potrebe nemških turistov pri potovanjih v Jugoslavijo. Nemčija bo začenši s 1. okt. t. 1. v ta namen likvidirala mesečno RMk 700.000.— namesto dosedanjih 400.000 RMk. To povišanje bo brezdvomno v veliki meri koristilo tudi tujskemu prometu v bivši mariborski oblasti, saj so nemški turisti že v pretekli sezoni pokazali veliko zanimanje za naša zdravilišča in letovišča, vpoŠtevati pa moramo tudi koristi živahnega tranzitnega prometa.
Smrtna kosa. V Strosmajerjevi 26 je preminila v častitljivi starosti 85 let zasebnica Babič Alojzija. Žalujočim naše iskreno sočutje!
Zadnji čas je, da je prijavite za Putni-kov avtokarski izlet v Mariazell od 9.— 10. oktobra. Vožnja, vizum Din 200.—.
Staribnr ima svoj prvi sestanek v četrtek dne 7. oktobra 1937 ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Vse člane in prijatelje vljudno vabimo, da se polnoštevilno udeležijo tega sestanka. Pogovorili se bomo o programu iza zimsko sezono.
Odlično domačo umetnico FaniBrand-ievo borno imeli priliko poslušati na žalnem koncertu v spomin blago pok. kralja Aleksandra, Iti bo v petek ob 20. uri v frančiškanski cerkvi.
Uradniška menza v Mariboru, Orožnova lt vabi vljudno državne in samoupravne uslužbenec k obilnemu obisku. Prostori menze so na novo urejeni, in se nudi okusna in zadostna domača hrama^ pri zmernih cenah. Celodnevnim mesečnim abonentom se priznava popust pri cenah.
PESNICA VABI! Gasilska četa na Pesnici priredi v nedeljo 10. t. m. veliko gasilsko tombolo s prekrasnimi dobitki. Začetek tombole ob 13.30. Po tomboli veliko ljudsko slavje.
Za avtokarski izlet v Graz od 9. do 10. oktobra je še nekaj sedežev na razpolago. Cena Din 110. Prijave in informacije pri Putniku.
Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ, prediva za ročna dela v Mariboru, pivovarna Union, bela dvorana, odprto od 5. oktobra do vključno petka 8. oktobra 1937. Dnevno od 10. do 18. ure nepretrgoma. Se ne nrodaja!
V lepe Slovenske gorice Vas popelje »Putnik« v nedeljo 10. oktobra. Vožnja s kosilom na Kapeli le Din 75. Prijavite se Čimprej.
P° 21 letih se je vrnil iz ruskega ujetništva v Maribor 48 letni Adam Brane-
zdravniki trudijo, da ga ohranijo pri živ-lžak iz Slavonske Požege, ki je prišel le-Ijenju.	•	ta 1916 v rusko ujetništvo, kjer se je po-
Zupnišče gori! Pri Sv, Duhu na Ostrem rodil in mu je komaj pred tedni 1 uspelo,
Iz učiteljske službe. V višjo položajno skupino so napredovali: Anton Kosj, Beltinci, Ivan Pepelnik, Sv. Marko nižje Ptuja. Marija Torkar, Tišina, Janko Žur-man. Pristava, Josip Babič, Melenci, Vera Ferlugova, Marija Snežna, Lidija Miklavec, Makole, Viktor Bajde,	Siatina-
Radenci, Štefanija Skok, Sv.	Marjeta,
Marija Gabrovšek, Razvanje,	Julijana
Pintar, Sv. Kunigunda, Marija Prah, Vur-berg, Friderik Ravbar, Sv. Rupert, Angela Sekirnik, Oplptnica, Milan Vrtačnik, Sv. Duh, Franc Ankele,	Senovo,
Magdalena Kramar, Sv. Jakob, Natalija Vrtačnik, Dobrova.
Zveza kulturnih društev v Mariboru poziva včlanjena društva iz Maribora in bližnje okolice, da se polnoštevilno udeležijo v nedeljo dne 10. tm. ob pol enajsti uri v Narodnem domu manifestacijskega zborovanja povodom obletnice koroškega plebiscita.
Trbovellski slavčki so nam sinoči v polni unionski dvorani prijetno in l?oo odneli izčrpen koncertni program, o katerem objavimo daljše strokovno poročilo v eni prihodniih številk.
Čehoslovaški vojn- minister general Mahitik se :c z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom peljal skozi Maribor. Na kolodvoru so ga pozdravili predstavniki tukajšnjih oblastev ter nacionalnih organizacij.
Amputirali so mu nogo. Težko ponesrečenemu železničarju Podlesku Alojzu, o čegar nezgodi poročamo na drugem mestu, so radi večkratnega preloma kosti morali odrezati desno nogo, ker bi sicer sledilo zastrupljenje krvi. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno in se
1» CdSv.!
To bo pa nasa jedilnica
V
i, oh, moj^pedpažnik//]^
Nič zato, gospa soseda, v pralnici imam redstvo, ki pomaga/
Kaj pravi modra teta nato : " „ praliuct je dob tla seveda kos
Kajti to
SCHICHTOVEGN MILA JELEN
vse zopet snrinebtato! *
Članstvu mariborskih sokolskih društev
Meddruštveni odbor opozarja vse članstvo mariborskih sokolskih društev na sledeče prireditve, ki bodo koncem tega
le j na:
1. v petek zvečer dne 8. oktobra ob 30. uri žalnh koncert v spomin N j. Vel. blagopok. kralja Aldks. I. Ujodinitelja pevskega društva »Jadran« v frančiškanski cerkvi, katerega naj se Sokolstvo udeleži v čim večjem številu.
2. Obvezna za vse članstvo pa je KOMEMORACIJA za blagopok. kraljem Aleksandrom 1, Ujedmiteijem dne 9. oktobra ob 20. uri v Narodnem domu in
3. Obletnica koroškega plebiscita v nedeljo dne 10. oktobra ob pol 11. uri v Narodnem domu.
Dolžnost vsakega Sokola je, da se teh prireditev udeleži ter manifestira s svojo navzočnostjo za nedeljivost in nedotakljivost jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva. Bratje Sokoli in sestre Sokolice, pokažite svojo disciplino! — Zdravo!
da se je lahko z ženo in 6 otroci vrnil v svojo domovino.
Lepo uspel večer. V soboto 2. t. m. je bil v Narodnem domu večer obeh tuk. Cirilmctodovih podružnic s petstrim spo redom, vinsko trgatvijo, srečolovom in drugimi točkami. Prireditev je odlično uspela in je .>0 nov no potrdila, J. a je narodnoobrambna misel v našem obmejnem Mariboru živa in čvrsta. Mal položi dar, domu na oltar!
V Trst in Gorico, dvodnevni izlet s Putnikovim avtokarom od 17. do 18. oktobra. Prilika je tu. vožnja, vizum in ; cela oskrba le Din 475. Informacije in pri-Ijave pri »Patoik&« A&arjbor, Celje, Ptuj.
Stran '4.
Mariborski »Večerni k« Jutra
Katedm g&sda&isie
Sreda, 6. oktobra ob 20. uri:	»Marija
^ Stuart«. Premiera.
Četrtek, 7. oktobra ob 20. uri: »Revizor«.
Red B.
Vojaški kapelnik gospod Jiranek bo sodeloval v gledališču. Radi letošnjega razširjenja glasbenega delokroga se je gledališka up ava pogodila z novim vojaškim kapelnikom za sodelovanje v gledališču. Gospod Jiranek je tudi drugod že deloval v gledališčih, tako zlasti v Pragi, Beogradu in Banja Luki.
Opozarjamo na nocojšnjo premiero v gledališču! Vprizori se znana Schillerjeva tragedija »Marija Stuart. Bloki veljajo.
fastuukteske Mežke
Draginja narašča povsod. Statistični urad v Haagu je proučil višino življen-skili stroškov v posameznih državah ter prišel do zaključka, da je draginja 1» vsem svetu narasla. Ce vzamemo živ-Ijenske stroške v letu 1914. kot 100, po-tf-m so znašali življenski stroški:
19.36	1937
v Nizopemski	132	139
v Švici	130	137
v Angliji	147	:Z5
v Nemčiji	124	126
v Madžarski	92	102
V	Avstriji	105	105
v Češkoslovaški	104	104
la statistika sicer ni popolna, vendar pa dokazuje, da draginja raste.
Uradni tečaji za oktober. Minister za finance je odredil za oktober te ur..dne tečaje: 1 napoleondor din 298.50, 1 zlata turša lira 33r.70, 1 angleški funt 238,
1 ameriški dolar 43.25, 1 kanadski dolar 43. 1 nemška marka 13.50, 1 zlot 8.15,
1 avstrijski šiling 8.40,	1	belga	7.25,
l pepgo 8.60, 1 braziljski milreis 2.65,
I egiptovski funt 240, 1 urugvajski pezos 23, 1 argentinski pezos 13, I čilski pezos 1.35. 1 turška papirnata lira 34.75. 100 albanskih frankov 1410, 100 francoskih 170, 100 švicarskih frankov 1000,	100
italijanskih lir 226, 100 nizozemskih gold'. 2390, 100 bolgarskih levov 45, 100 romunskih lejev 32, 100 danskih kron 955, 100 švedskih kron 1100, 100 norveških kron 1075, 100 pezet 250, 100 drahem 39, 100 češkoslovaških kron 151, 100 finskih mark £4.50, 100 letonskih lat 810.
Stabilizacija francoskega franka. Po vesteh iz Pariza namerava francoska vlada stabilizirati francoski frank, in sicer na podlagi 150 frankov na 1 funt. Pri tej pariteti znaša devalvacija francoskega franka od lanskega oktobra 50%.
Sklepi jugoslovensko nemškega gospodarskega odbora v Dubrovniku. Kakor smo že poročali, se je dne 29. septembra, t. 1. končalo četrto zasedanje stalnega ju-goslo vensko - nemškega gospodarskega gospodarskega odbora. O rezultatih je predsednik ministrskega sveta dr. Stoja-dinovič podal daljšo izjavo, v kateri pra-
vi	med drugim: V svrho preprečenja nadaljnjega nesoglasja v plačilnem prometu smo se z Nemci dogovorili, naj se v bodoče vplačila v Berlinu ravnajo po vplačilih v Beogradu ali z drugimi besedami, da se naj naš izvoz v Nemčijo ravna po našem uvozu iz Nemčije. V ta
namen bodo v Nemčiji izdali za uvoz našega blaga le toliko deviznih dovoljenj, kolikor jih dopušča stanje našega uvoza. Da se jugoslovanski izvoz ne bi razvil enostranski, naj se med glavnimi, skupinami naših izvoznih proizvodov, kamor spadajo žitarice in živalski proizvodi, les in surovine ohrani naravnejši odnošaj, ki bo upošteval koristi obeh držav. Za izvoz našega lesa v Nemčijo smo to pot dosegla ugodnejše pogoje, ki prinašajo v ta izvoz večjo stabilnost in točnost. Prav tako smo uredili izvoz raznih sirovin, kar bo prav tako pospešilo ravnovesje našega izvoza. Doseglo se je nadalje povečanje kvote od 500.000 na 700.CC0 mark mesečno nemškim turistom, kar bo nedvomno pospešilo turistični promet na našem Jadranu.
omasuLssrj
Sokolski dramski odsek je otvoril v nedeljo gledališko sezono na Pobrežju s komedijo »Vražji Rudi« in stopil s tem v deveto leto svojega uspešnega prosvetnega delovanja. Občinstvo je nagradilo igralce z vsem priznanjem. Naslovno vlogo je odigral br. Karel Fric, ki je isjro tudi zrežiral in ki je vražjega Rudija res po »važje« podal. Njegova neprisiljena igra je vsem ugajala in je v glavnem njegova zasluga, da je igra uspela. V igri in mimiki ga ni dosegla s. Ljuba Kmetova kot njegova žena Lucija, pač pa je bila v izgovorjavi in vokalizaciji sigurna. — Vlogo barona Traunsteina je v izglaje-nem nastopu obvladal br. Tone Mihelač, vlogo njegove neveste baronesc pa s. Milena Milkovičeva. ki je dokazala, da se zna uživeti tudi v vlogo ljubimke. Prav po vojaško je izdelala svoj lik s. Milena Lukežičeva, kot polkovnica Strambach. ki je čeprav prvič na odru, prijetno preše netila. Ustavljen, prevdaren in soliden je bil nastop br. Ludvika Mikeliča, v vlogi ministerijalnega svetnika. Iznenadil je nastop mladega br. Josipa Milkoviča, ki je karakterno vlogo Mišarja pravilno razumel in podal. Posrečen ljubavni par sta bila s. Ida Grmekova in br. Ivan Grželj, enako prepričevalno se je uveljavila s. Ceh Iva kot miss Thrud. Nehvaležno vlo go priliznjenega uradnika je reši! br. Ivo Klemenčič, dočirn so v ostalih vlogah nastopili br. Polenčič Lado, Vekjet, Balaša, Bizjakova in Bizjak ter svoje naloge zadovoljivo izpeljali. Gledališka dvorana je bila nabito polna in so mnogi morali oditi, ker niso dobili sedežev. — Vo.
Kaj je z regulacijo pobreškega obrežja? Vsa zadnja leta razdira Drava ob malo večji vodi obrežje, ga ruši in odnaša, tako da so nekatere parcele tako zdecimi-rane. da jih bo treba črtati iz katastra, ker kmalu ne bodo več obstojale. Na ta način dela Drava veliko škodo našim kmetovalcem. Tudi ob priliki zadnjega de že v ja je narastla reka ponekod odtrgala po več metrov polja. Zlu bo treba storiti konec in je skrajni čas, da se začne s sistematično regulacijo vsega obrežja. — Uprava občine je ob priliki volitev posebno naglasila potrebo regulacije in je tudi obljubila, da bo takoj pristopila k izvajanju svojega programa. Ssdaj je čas, da se obljube izpolnijo.
Darujte za azilni sklad PTLl
Nova vozni red
Odhodi vlakov iz Maribora, Ljublia-ia odn. Zagreb: 2.50 brzi, Trst, Lj., Beograd, Sušak Split. 5.05 potn. Ljubljana, Zagreb. 9.20 potn. Ljubljana, Postojna Zagr. 13.58 brzi, Trst, Lj., Zagr., Sušak, Split.
14.15 potniški Ljubljana, Postojna, Trst. 18.02 potn. Ljubljana, Zagreb, Beograd. 21.40 potn. Zidani most, Ljubljana. —• Čakovec in M. Sobota: 5.32 potn. Murska S. Kotoriba. 8.37 potn. Čakovec. 11.12 potn. Murska SoLota, Kotoriba. 17.00 potn. M. Sob. Kotoriba. 21.40 potn. Čakovec, Kotoriba. — Koroško 4.05 potn. Ruše. 5.41
j Prevalje, Velenje, Celovec. 13.20 potn. Prevalje, Velenje, Celovec. 14.32 potn. Brezno-Ribnica. 18.48 potn. Prevalje, Celovec. — Št. Ilj in Avstrija: 3.13 brzi Dunaj, Berlin, Varšava. 7.05 brzi Št. Ilj, Dunaj, 10.00 potn. Št. Ilj, Dunaj, 13.05 potn. St. Ilj. Dunaj, 16.30 b Dunaj, Praga, 18.1?i mešani Št. Ilj (samo ob delavnikih), 20.30 potn. Št. Ilj, Dunaj.. — Prihodi vlakov v Maribor: 2.53 brzi Trst, Lj., Beogr.. Sp., Sušak. 6.36 potn. Ljubljana. 9.18 potn. Lj., Zagreb. 11.48 potn. Postoj., Ljublj., Zagr., Beogr. 16.09 brzi Split, Sušak, Zagr.. Trst. 17.22 potn. Postojna, Ljubljana, Zagreb.
22.15 potn. Ljubljana. Zagreb. 6.36 potn. Čakovec, Kotoriba, 8.32 potn. Kotoriba, Mur. Sobota, 14.21 potn. Čakovec. 18.33 potn. Kotoriba, Murska Sob. 21.56 potn. Kotoriba, Mur. Sobota. — 5.00 potn. Ruše. 7.30 potn. Prevalje. 12.26 potn. Celovec, Prev., Velenje. Ifi.52 potn. Brezno-Ribnica, 20.37 potn. Celovec, Prev.. Vel. — 2.30 brzi Berlin, Varšava, Dunaj. 7.36 mešani Št. Ilj (samo ob delavnikih) 8.22 potn. Dunaj, Št. Ilj, 12.14 potn. Miirzzu-
V	Mariboru, dne 6. X.
schlag, Dunaj. Št. lij. 12.34 brzi Praga. Du naj. 17.42 potn. Dunaj. Št. lij. 21.26 potn. Dimai. Št. Ilj.
Od SMŽnf© d® dame
V	nekem pariškem penzionatu se šola zamorka, ki je izredno nadarjena in kaže veliko veselje do znanosti. Francoske sošolke, med katerimi je zelo priljubljena, jo kličejo Nincn. Zamorka ima seboj bogate izkušnje. Doma je iz P‘-'“ gozdov zapadli e Afrike. Nekoč so njeno rojstno vas n..padli divjaki sosednega plemena; njo so ujeli in prodali kot sužnjo. Bilo ji je 14 let, ko je prišla k nekemu plantažniku, kjer je morala delat: na polju. Najbrž bi bila še zdaj tam, da -ie ni odkrila Američanka Amy Hillersova na svojem potovanju po zapadni Afriki* Hillersova se je ustavila tudi pri dotic-nem plantažniku. kjer je mlada zamorki obrnila nase njeno pozornost. Američanka je hotela kupiti od plantažniku zamorski sužnjo, pa je bil. mož kaval-f in ji jo je podaril. Vzela jo je s seboj m poskrbela za njeno vzgojo. Zamorka se je zelo pridno in lahko učila. HillersoVa jo je poslala v francoski penzionat, «a se nauči francoščine, potem pa spremljala svojo dobrotnico po svet11 kot dama.	•
Poklon.
Stara koketna devica: »Pomislite. Sp' spod, ko sem imela deset let, sem zadel* v loteriji desettisoč dinarjev in jih nS' tožila v hranilnici.«
Gospod: »Tako! Zdaj ste pa gotovo že davno milijonarka!«
Razno
POKROMANJE, poniklovanje vsake vrste, dobro in poceni izvršuje »Ruda«, Maribor, Trstenjakova 5.	5454
STRIŽENJE 3.—
britje Din 2.— v Mlinski 8. 5460
Lepe, moderne
MODERCE
za zdrave in boine dame izgo tovlja hitro in do meri damski modni salon Klemschc. Maribor, Trg svobode 6-1II, desno.	5612
Zatekel se ie
BELI PSIČEK
Lastnik ga dobi pri Ivanu Ciglarju, Razvanje. 5611
ff uoSm
MOTORNO KOLO BSA
Pucll«, BM\V ali NSU 500— 700 ecm. malo rabljeno, kus pilil. Krčevina. Aleksandrova cesta 7, v špeceriji. 5609
Prodam
NAPRODAJ SPALNICA
moderna, iz mehkega lesa, kavkaški oreh. barvana Din 2350. Mizarstvo. Miklošiteva ul. 6.	5617
Soho odda
SOBO
opremljeno, mirno, svetlo z uporabo kopalnice oddam. — Naslov in pogoji v upravi. 5(508
$Jai?o»anie
SOBO IN KUHINJO
oddam v najem s 1 oktobrom mirni stranki brez otrok. — Vrbanova 22, ogled 2. do 3 ure popoldan.	  5624
Oddam v najem 1. novembra TRISOBNO STANOVANJE
1000 Din. Naslov v upravi »Večernika«.	5614
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, pritlično, s 1. novembrom oddam. Studenci. Ciril-Metodova 4.	5625
Stanovanje
IŠČEM STANOVANJE
(dve veliki in eno malo sobo, kopalnico ter pritikline) bodisi za 1. december, bodisi za katerikoli naslednji mesec. Ponudbe pod »Tri odrasle osebe« na upravo lista. 5607
BVO ALI TRISOBNO STANOVANJE
na levem bregu Drave stranka brez otrok. Pon ud®* na upravo »Veternika« P°“ »Sončno«	‘l>-
Službo doti^
PERFEKTNO PRODAJALKO
sprejmem takoj. L. Dl'J®” Aleksandrova c. 13.	'
IŠČEM VAJENKO
za žensko in moško dc!o. '
»Elegance«. Meljska 2	561“
SflMžfoo išie _
SLUŽBO
išče pridno, pošteno dekle, vešča kukanja in vseli liisntK del. Siomšekcva ul. 3-II-Tomšičevem drevoredu 5*11?
5314
kupi vsako množino
EiTi M
Dravska 15. Se!. 26-23
Blag®
za
eto&e vzorce
prinaša v bogati izbiri
Maribor, Gosposka ulica *
STENICE in drugi mrčes, ki vas nadleguje v v3
šib
stanovanjih uničuje
^esinsekcijsSti odd. Orožnova ul. 3/lf
Maribor
jamčimo za diskretnost in uspeh.	1128
C. M. S. prejco in svilo dobite v veliki izbiri pri C. Biidefeidtu 9 Gosposka ul*ca
Skrivnosti
88
TJrav,« je rekel in prikimal z glavo, »prav! Imenujem se Leon Gotije in bom od jutri stanoval v Tulomi.«
Mož z rdečimi lasmi ni več vpraševal, se v zahvalo priklonil, stopil z vlaka in izginil na postaji.
V. Skrivnostna ovratnica.
V	tem, ko so potniki naglo zapuščali kolodvor in hiteli proti mestu, se je maž z rdečimi lasmi preril do uradnikov in z vsiljivo sitnostjo dosegel, da je smel odo v skladišče, kamor so znosili prtljago.
»Glejte,« je govoril, ko je ogledoval za-voje in kovčege, »jaz imam samo dva
kovčega, ki sta mi pa oba potrebna in b: mi bilo zelo sitno, če bi ju izgubil. Kar je v zaboju, ni samo dragoceno, temveč se tudi lahko razbije... in glejte ... če ne pogledam sam ...« je govoril in sc ustavil pred težkim zabojem.
»To je! To je!« je vzkliknil veselo.
Njegovo živahno oko se je trudilo, da prebere naslov, ki ga je nerodna roka okorno napisala na zaboj.
»Kako vam je ime?« je vprašal skladiščnik, ki ga je radi potnikove vsiljivosti minevala potrpežljivost.
»Jaz sem gospod Balkam.«
»Potem se motite.«
»Kako? Zakaj?«
»Zato, ker je ta zaboj naslovljen: Gospod Thomas, Fontenblo.«
Gospod Balkam se je sklonil nad zabo-
jem in bral.
»Saj res,« je dejal, »zmotil sem se... Premalo sem pazil, saj je oblika tega zaboja precej drugačna od mojega. Toda še nekaj vas moram prositi, če ...«
»Le hitro, gospod!« je nestrpno dejal skladiščnik.
Gospod Balkam je vzel iz denarnice novec za pet frankov in jih pomudil skladiščniku.
»Prijatelj,« je rekel, »nisem ‘bogat a ved 110 pošteno plačam vsako uslugo, ki se mi stori.«
»S čim vam lahko postrežem?« je vpra šal skladiščnik, ki ga je potolažila dobra napitnina.
»Ce končam hitro svoje opravke, bom še nocoj odpotoval. V tem slučaju bi rad ponoči hitro dobil prtljago, ki jo bom
pustil tu.«
»Gotovo vam bo na razpolago.«
»Saj spite v skladišču, ali ne?«
• »Stražiti moram tukaj ta teden.«
»Potem je pa vse v redu.«
»Ako me boste potrebovali, samo poti' kajte na okno.«
»Dobro ... Na svidenje tedaj in računajte na mojo hvaležnost.«
Gospod Balkam je odšel, paznik Pa jC začel urejevati prtljago, ki so jo priuesl z vlaka.
Sredi dela in mnogih opravkov, ki ,r!^ jih je dala njegova služba, je kmalu P°^ zabil na moža z rdečimi lasmi H1 ko ) prišel večer, že ni več mislil natu. .
Pripravil si je posteljo, uredil vse raa nočnih vlakov in legel, nekaj trenutko ^ nato pa je že trdno spal.	(Dalje-
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d..
»reastavmk ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.