t St, 95 V Vrst M. Posamezna HtfNki M cent Lamik KLVm bhajt, Izviemfi pondeljek, vsa Asiikeg« it 20, L nadstropje pisma se ne sprejemajo, rokoj %nton Gerbec. — Lastnik znala za mesec L 7.—, 3 m Za inozemstvo meseCno 4 lire v< vo: ulica ar. FnačJ^ olfH.'- K. -i i L i . -u O rfaO A* fift —> ihn« In uprave it 11-97« UlNOST Posamezne Številke v Trstu fn okolic! po 20 cent — Oglasi se raCunaJo f Brokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanic« ta vabita po L 1.—, cglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se poHljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 2Q, L nadstropje, — Telefon uredaižtva In uprava 11-57. Dokument nesvobode In neknlture „Bose Menschen haben keine Lieder", — pravi nemški pesnik. Kjer prepevajo; niso slabi ljudje. Te sodbe nemškega veleuma menda ne poznajo oblastniki v Postojni. Ali pa ne poznajo našega ljudstva. Prvo bi kazalo na pomankljivost v splošni naobrazbi, drugo pa na še hujše zlo: na pomankanje sposobnosti za pametno in pravično postopanje z ljudstvom. Je sicer neka vrst pesmi, o kateri pravijo, da je — grda. To je „politična pesem.* Seveda se ne misli pri tem na pesnitev v vezani besedi in lepo vglasbeno, ampak se označba z besedo „pesem" rabi le v prispodobi. Gospodje v Postojni pa so uporabili to sodbo po svoje in za praktično potrebo svojega — modrega upravnega poslovanja. Njim se ne gabi le politična pesem, kjer ni na pravem mestu, marveč jim vsaka naša in tudi najnedolžnejša ljubavna pesem neljubo zveni na ušesa, ker vidijo v nji — politiko!! V tem zmislu jim je vsaka naša pesem „grda* in grdo početje zagreša vsakdo, ki to pesem neguje in ljubi. Zato so naložili okrajnemu šolskemu svetu v Postojni, da je razposlal učiteljstvu okraja okrožnico, s katero prepoveduje učiteljem poučevanje v petju v pevskih zborih, ker to da škoduje njihovemu ugledu in časti njihove službe. In tako okrožnico smo doživeli v tej deželi, ki se ponaša, da je najliberalnejša država na svetu in zibel evropske kulture. V tej najliberalnejši in najkuiturnejši državi se učitelju, ki naj bo vzgojevalec mladine in vsega naroda, krati na eni strani osebna svoboda, na drugi pa v veliki meri izdatno sredstvo za vršenje te njegove vzvišene naloge izven šole. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so vsi kulturni narodi uvedli petje v šole kot najuspešnejše vzgojno sredstvo. „Istarska Riječ", ki se tudi bavi s tisto nesrečno postojnsko okrožnico, pravi umestno; če velja to v šoli, gotovo velja tudi za učiteljevo vzgojno delo izven šole! To je: med ljudstvom, med naraščajem, ki je prišel iz šole, lakorekoč iz njegovih rok. Delovanje učiteljev v društvih je v resnici nadaljevalna šola za odraslo mladino. Učitelj kot pevovodja da škoduje svojemu ugledu in časti svoje službe — pravi okrožnica. To ni res, marveč je nasprotno resnica. Ugled učitelja med ljudstvom le porašča, če z izgledi in dostojanstvenim nastopanjem vzgojno vpliva tudi izven šole. 5 svojo trditvijo v omenjeni okrožnici so se oblastniki v Postojni enostavno odcepili od naziranja in prakse v vseh kulturnih narodih. Pevska društva, ki uspešno vršijo svojo nalogo, uživajo po vsem kulturnem svetu največji ugled. Ona okrožnica pa hoče uverjati, da oni, ki vodi to veliko vzgojno kulturno delo, škoduje ugledu svoje osebe, svojega stanu in morda tudi veliki nalogi šole!! Koliko nelogičnosti in nezmisla je v taki trditvi! f Ljudje, ki si upajo izrekati take trditve, postavljajo na glavo vse temeljne resnice kulturnega življenja in snovanja. Kar velja za vse kulturne narode, velja še posebno tudi za naš slovenski narod. Tudi med tem našim ljudstvom je ravno pesem poleg šole izvršila razmeroma ogromno svoto vzgojnega In kulturnega dela. In to tem bolj, ker naše ljudstvo neizmerno ljubi svojo pesem. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da ima v naši Julijski Krajini malone vsaka vas svoj pevski zbor. Vsaka pevska prireditev je pravi praznik za vse ljudstvo. V veselih časih daje pesem izraza njegovemu duševnemu razpoloženju, v žalostnih časih pa mu je tolažnica in bodrilka. Pesem je spremljevalka vsega njegovega življenja in tolmačica njegovih čustev. To našo pesem, to eminentno vzgojno sredstvo bi hoteli ubiti s pretvezo, da sodelovanje učitelja pri gojitvi petja škoduje njegovemu ugledu. Udušlti bi hoteli duševno življenje našega ljudstva! To je resnica, to je pravi namen takih prepovedi. „Ugled" učitelja je le prazna pretveza. Kakor je tudi prazna pretveza podtikanje, da je naša pesem le kulisa, za katero se izvaja protidržavna propaganda. Mari nimajo gospodje svoje komisarje in orožnike, vsa sredstva, da morejo nadzirati delovanje društev, poseči vmes, če bi se res poizkušalo kaj nedopustnega ter tudi pevovodjo prijeti za vrat ? t O, če bi hotel učitelj gojiti petje, ki bi naše ljudstvo demoraliziralo narodno in politično, potem bi mu dajali še nagrade, smel bi nastopati tudi v vsaki beznici, in nič ne bi govorili, da to škoduje njegovemu ugledu in časti njegove službe! Taka — politika ne bi bila pesem, ki bi jim neprijetno zvenela na ušesa. Postojnska prepoved se vredno pridružuje drugim metodam sistema, ki hoče na vsak način potisnili naše ljudstvo na koleno. Je to dokument politične nesvobode in nekulture! Toda gospodje v Postojni in kje drugje naj si zapomnijo, da so s to okrožnico le pridružili še eno pogreško k že tolikim drugim. Kjer radi prepevajo, niso slabi ljudje. Naše ljudstvo je dobro. Ravno zato ga take nezmiselne in zlohotne prepovedi morejo le ozlovoljiti do globine duše. Če je gospodom v Postojni ta namen — dosegli so ga. italiia Ukrepi ministrskega sveta — Rok za dosego italijanskega državljanstva podaljšan za prebivalce novih pokrajin — Raztegnitev preliminarnih določb k civilnemu zakoniku • na nove pokrajine RIM, 20. Včeraj cb 15 se je sestal ministrski svet pod Mussolinijevim predsedni-štvern. Minister Cavazzoni' ni bil prisoten. Ob začetku seje je Mussolini poročal o notranjem položaju s posebnim ozrrom na popolarske 6Lane vlade, Na predsednikov Dre d log je ministrski svet odobril načrt za :i?r>k - zakon, ki določa 21. april, obletnico : uiovitve Rima, za praznik dela in ki spravlja praznovanje 1. maja, tako da se bodo morali vsi dogovori med industrijalci in delavci z ozirom na praznovanje 1. maja udejstviti na dan 21. aprila. Sledilo je temu imenovanje 6 novih senatorjev, med temi Antona Grosstcha iz Reke, cdv. Antona Taccanija iz Šplita in prof. Antena Cip-pica iz Trogira. Sprejet je bil tudi predlog za znižanje veznine na vseh vlakih za one vojne poHabljence;i ki se bedo {udeležili dne 24. maja potovanja na Kras. Minister Giuriati je nato poročal o likvidaciji premoženj podanikov bivših sovražnih držav ter predlagal, da bi se premoženja, proti kojih likvidaciji ni bil uložen priziv, oziroma je bil ta priziv zavrnjen, realizirala v dobro udruženju bivših bojevnikov, medtem ko bi v sporih radi ostalih premoženj razsojala komčnoveljavn.G posebna! komisija, ki bi bila imenovana na mesto sedai-njega odbora za ureditev gospodarskih odnosa je v z ozirom na mirovne pogodbe. Ministrski svet je to poročilo vzel na znanje in odobril tozadevne predloge. Na; Mussciinijev predlog je bil odobren načrt cdloka za revizije} seznamov osebja pri železnicah, občinskih upravah in javnih dobrodelnih ustanovah v svrho skrčenja števila uslužbencev in njihovega izenačenja z ozirom na upokojitev z drugimi državnimi nameščenci. V istem roku dveh mesecev bodo morale cmenjene uprave odpustiti vse nameščence, ki so na pesku-šnji; kakor tudi druge že preizkušene, taktf da bo ostalo v slubži tolika uslužbencev, kolikor jih predvidievajo tozadevne nove določbe. Odpuščeni nameščenci bodo (imeli pravico do pokojnine ali odpravnine, ki fim gre po zakonu ter bodo prejeli odi njihove predpostavljene uprave še odškodnino, ki se bo gibala med dvakratno redsedn,lk Mussolini je sprejel v avd£jenco v palači Chigi g. Giuliettaja, zastopnik« mornarske zveze. Ministrski predsednik« je izjavil, da je primerno, da se odloži vsaka razprava o izpremembi pravilnika za oeofeje plovbnih družb do konca gospodarske krize, ki vlada v državi. Osobje podpiranih družb, ki bi ostalo vslad skrči t vc plovbnih prog brez dela, bo dobilo primerno odškodnino določeno sporazumno s komisarjem za trgovsko mornarico*. Italijanska delegacija odpotovala t Lansanao RIM, 20. Nocoj bo odpotovala italijanska delegacija v Lausanno na mirovno konferenco s Turčijo. Italijanski delegaciji predseduje kom. Montagne. Člani delegacije so kom. Nogara, kom. Quariglia in cav. Galli. Italijanska trgovska bilanca za 1. 1923 RIM, 20. Finančno ministrstvo objavlja te-le statistične podatke glede trgovskega prometa med Italijo iii inozemstvom januarja 1923: Uvozilo se je za 1058 miljonov blaga, torej za 259.5 miljonov manj nego januarja 1. 1922. Izvozilo se je za 788.5 miljonov blaga, torej za 168.7 miijonov več nego lani v istem mesecu. V splošnem kaže naša trgovska bilanca za mesec^januar t. 1. izboljšanje za kakih 428 miljonov v primeri z lanjskim januarjem. Ta prirastek je znaten, če se upošteva, da se tiče samo enega meseca in da odpada večinoma na izvoženo blago. Na zmanjšanje uvažanja so vplivali posebno ti-le pridielki, glede katerih je v oklepajih naznačena svota, za katero se je zmanjšal uvoz v primeri z januarjem leta 1922: Žito (136.7 miljonov), meso (23 milj.), surov tobak (21.2 olje im mast, živi- na in živila (20.1 milj.) ribe (14.2 milj.), semena (13.9 milj.), les (13.8 milj ), svila (13.6 milj.), koruza (9.5 milj.), anorganski kemični pridelki (5.8 milj.). Povečalo se je uvažanje sirovega bombaža, volne, železa itd. Na zvišanje eksportiranega blaga so vplivali ti-le proizvodi, glede katerih je v oklepajih označena svota, za katero se je izvažanje zvišalo v primeri z januarjem 1. 1922.' Bombažni izdelki (52.4 milj.), svila in izdelki iz svile (26,6 milj.), klobuki (22.1 milj.), oljčno* olje (17 milj.), sveže in konservirano meso (9 milj.), konoplja (8.5 milj.), usnje (6.2 milj.), izdelki iz kono-pelj (5.3 milj.), mramor (5 milj.), maslo in sir (4.8 milj.), jajca (3.8 milj.), vino in likerji (3,3 milj.). Brazilija ne kupuje podmorskih čolnov RIM, 20. Tukajšnje poslaništvo zanika vest nekaterih ameriških listov, da je bilo pri neki newyorški družbi naročenih nekolika podmornakov za brazilsko mornarica za svoto 10 miljonov dolarjev. Prihad poljskih novinarjev t Rim RIM, 20. Danes je prispela delegacija poljskih novinarjev, ki so prišli vrniti obisk italijanskim novinarjem. Na postaji so jih sprejeli poljski poslanik v Rimu g. Zaleski, legacijski svetnik g. Loret, senator Barzi-lai, predsednik novinarske zveze, gr, uff. Amedeo Giannini, načelnik tiskovnega urada v ministrstvu vnanjili stvari in zastopništvo italijanskih novinarjev. Neresnične Testi o izgredih in revoluciji na Romunskem RIM, 20. Romunsko poslaništvo zanika senzacionalne vesti nekaterih listov o izgredih na Romunskem. Več inozemskih listov se je dalo zapeljati od' sovražnikov Romunske. Objavljali so povsem fantastične vesti o nekaki revoluciji na Romunskem. V državi vlada ne samo popoln red, temveč je zbornica izvršila zelo važno zakonodajno delo. Odobrila je novo1 ustavo, ne da bi pri tem opozicija prekoračila meje zakona. Tudi razburjenost zaradi ži-Vdovskega vprašanje se je polegla. Nič 1 torej ne upravičuje predvidevanja in pesimistična sklepanja teh listov, ki bi se zelo lahko bolj točno informirali. Nekateri rimski listi so tudi objavili vesti o preganjanju katoliške cerkve in drugih verskih organizacij na Romunskem. Tudi te povsem izmišljene vesti tvorijo! del obrekovalne prou pagande proti Romunski Dijaki na univerzi v Parmi proti predavanjem on. Graziadeija PARMA« 20. Redni profesor na tukajšnji juridični fakulteti in socialistični poslanec Graziadei ni že več časa predaval, ker so bilai znana1 nasprotstva med njim m faši-stovskimi dijaki Vsled odloka* naučnega ministra je pa hotel včeraj Graziadei zopet pričeti s svojimi predavanji, a ga je dija-štvo izžvižgalo, vsled česar je moral takoj zaoustiti univerzo. Izjave socialista Modigtianija o lašistovski zmagi v Italiji PARIZ, 20. Italijanski socialistični poslanec Modfgliani je imel pogovor s poročevalcem lista < Excelsior» o fašizmu. Ko so fašisti prišli na vlast — je izjavil Modi-gliani — je bil vsak odpor zastonj. Ni bilo druge, nego pustiti faišizmu, naj se razvija in naj gre po svoji parabolični krivulji. Modigltani je pojasnil zmago fašizma, poudarjajoč, da ga je podpirala buržoazija z^ vsemi svojimi močmi iz strabu pred socializmom. Fašizem je bil v resnici rešitelj buržoazije in kapitalizma. Na drugi strani se je postavila socialistična; organizacija v Italiji na noge na preveč lakeh način; ni imela globokih korenin, zato je umrla ravno taka lahko, kakor se je rodila. Sedlaj je socialistična, organizacija stisnjena na neznatno mero. Delavske organizacije so prešle s silo ali pa prostovoljno v fašistov-ske vrste. Dokler v Italiji ne pride do novega delavskega sindikatnega gibanja, se ne bo moglo narediti z* delavski sloj prav nič. Jugoslavija Položaj ▼ radikalskesi klubu, — Demokrati o koaliciji z radikali. BELGRAD, 20. Politična debata demokratskega kluba je bila dalje osredotočena tudi na vprašanje, kakšno obliko imej kolicija z radikali, ali naj se obnovi poslovno parlamentarna koalicija z gotovim programom, ali naj se ustvari koalicija, ki bi imela izvesti nove volitve. Od strani nekaterih poslancev so se čuli ugovori proti obnovi koalicije, naglašujoč strankarske in državne razloge, ki govore proii tej zvezi. Splošno pa se je mogjo konstatirati, da vlada v kliubu tendeca, iz državnih interesov obnoviti koalicijo pod gotovimi pogoji in garancijami. Pristaši te struje imajo v klubu močno zaslombo. Klub pa tudi zahteva da da radikalna stranka demokratom častno satisfikacijo za vse ene čine in žaljenja, ki so bila naperjena od strani radikalov proti stranki tekom volitev. Sodeč po dosedanjih dogodkih, je položaj v radikalnem klubu še nejasen in neopredeljen. V klubu vladajo gotove struje, ki žele sestavo homogene vlade, in struje, ki žele ali koalicijo z demokrati ali pa sporazum z ostalimi parlamentarnimi skupinami. Dosedaj v radikalnem klubu ni bilo še načeir.e politične debate. Na zahtevo mnogih, nanovoizvoljenih poslancev, po večini kmetov-seliakov, ,je moralo vodstvo parlamentarnega kluba sklicati plenarno sejo. Ti poslanci, ki so prišli prvič v narodno skupščino, so zelo številni in so naglašali: «Naš narod nas je izvolil, da pridemo v parlament, da tam delamo za blagor države in naroda, ne pa da tu sedimo brezposelnih Ti poslanci so zahtevali, da se morajo seje vršiti vsak dan. Plenarno selo je otvoril Marko Gjuričič, in Šef stranke g. Pašić je podal klubu v zelo kratkih črtah sliko o parlamentarnem položaju, pripominjajoč, da ne more o vsem še dati po jasnil, da mora molčati, ker bo itak tekom dveh ali treh dni postalo marsikaj popolnoma jasno in čisto in se situaci;a razbistri. Razvila se je kratka debata. Večina poslan cev je naglašala absolutno nujno potrebo, da se najde izhodišče iz krize in da se omogoči parlamentarno delo. Nekateri govorniki pa so bili tudi proti koaliciji z demokrati. V glavnem ,je klub razmotri val možnost rešitve krize- Tekom te debate je radikalni poslanec Mlade-nović sprožil vprašanje obnove koalicije z demokrati. G. Pašić ga je zavrnil, da o tem se ne more razpravljati, ker ta točka ni na dnevnem redu. Vprašanje rešitve krize ni več v rokah radikalne stranke, marveč v rokah krone, zaradi česar je dobro, da se debata prekine dotlej, dokler krona ne bo zaprosila za mišljenje radikalne stranke ali njej poverila sestavo vlade. Osebno njegovo mišljenje je, da se koalicije z demokrati ni treba bati. V parlamentarnem in državnm interesu pa je, da se kriza čimprej reši, ker država potrebuje budget. Pašić je končno izjavil: «Mi nočemo gaziti ustave,- Kakor hitro bi jo gazili ali rušili; bi morali to tudi drugim priznati.» Ko je Pašić končal, ]e bila seja radikalnega kluba zaključena. Džemijet podpira radikale. BELGRAD, 20. Tudi ostali parlamentarni klubi so se tekom zadniib dni posvetovali o parlamentarni krizi ter v bistvu razmotrivali svojo nadaljno taktiko. Skupina turških poslancev iz Južne Srbije, džemijet, je imela včeraj sestanek ter po kratki debati objavila z ozirom na razne nasprotujoče si vesti o njeni parlamentarni taktiki tale komunike: Skupina muslimanskih poslancev iz Južne Srbije ,je sklenila sodelovati z radikalno stranko, jo v vsakem oziru podpirati ter pri tej priliki odločno dfemantira vse druge nasprotne vesti, ki so neresnične in izmišljene. Kraljev pozdrav vojakom II. polka BELGRAD, 19, O priliki včerajšnje krstne slave 2. polka, je imel kralj na vojake sledeči pomembni nagovor: « Junaki! Treba je, da se vedno spominjate in imate pred očmi zgodovino preteklosti svojega polka in svodih predhodnikov v tem polku, ki so znatno pomogli k temu, da imamo danes edinstveno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vaša dolžnost je, da to edinstvo -države, za katero so vaši predniki toliko trpelif branite. Poln vere sem, da boste na moj tozadevni poziv krepko branili domovino in njeno edinstvo, če bo treba in da ne boste zaostajali za svojimi predniki, kar se tiče domoljubja ia hrabrosti. - - Živeli!* Čehoslovaška Ogrske laži PRAGA', 20. Pred nekoliko dnevi je og rska brzojavna agentura razširila v inozemstvu vest o napadih čehoslovaških finančnih stražnikov na og ,rsko ozemlje. Po strogi preiskavi izvršeni od čehoslova-ških oblastev se je izkazala ta vest kot neresnična; dogodki so se odigrali na sledeč način: Dne 10. aprila t. 1. proti večeru sta se napotila čehoslova£ka< finančna stražnika Jan Sedlaček in Alojz Berka, da obhodita čectoslovaškci - og rsko mejo pri Perinu. Okrog 23 ure sta srečala gručo ljudi in ko sta zaklicala «stoj!», se je omenjena gruča razvila v bojno vrsto in začela streljati na finančna stražnika. Berka je tekel na pomoč in ko je ta dospela, ni mogla najti Sedi a čeka. Drugi dan je javil ogerski poročnik Izabo policiji v Košicah, da se nahaja. na ogerskem ozemlju truplo čeho-slovaškega finančnega stražnika. Truplo je bilo identificirano za Sedlačka in sodna komisija je ugotovila, da ima 19 ran zadanih z bodalom. Kakor so izpovedali finančni organi in orožniki, je bil Sedlaček živ odpeljan na cgerskor ozemlje ter tam umorjen. To dokazuje ogled' na licu mesita. Sodna komisija je našla na meslu, kjer se je streljalo neizstreljen zaiboij, ki ga je nto1-goče izgubila ~ska četa, ko je izpraznila Sedlačekovo puško, toda nikjer ni bilo najti sledu krvi. Na meshii kjer je bila og rska bojna: črta sta se našla dva prazna zaboja. — Dine 12. aprila je bila čeho-slovaška fina-čna četa zopet napadena s streljanjem, ko se je nahajala 130 korakov oddaljena od meje. Papirnat denar na Čehoslovaškem PRAGA, 20. Dne 7. aprila je bilo v prometu 8.847 miljoncv papirnatega denarja, kar pomeni za 2.024 manj nego dovoljujejo tozadevni zakoni, ki upoštevajo reserve, j Zlata reserva iznaša 842 miljonov, rese rva v tujih devizah pa 876 miljcac/ čehcclo-vaških kron. Nasproti preteklemu- tednu se je kroženje papirnatega denarja zmanjšalo za 81 miljonov; zlata reserva pa je narasla z 10 miljonov, a reserva v tujih devizah zu 213 miijonov čehcslcvaških kron. PoSjska Memelski mestni svet protestira proti litovski vladi VARŠAVA, 20. Poljski brzojavni urad javlja, da so litovska cblastva zaplenila mem elske liste, ki i o objav ili prolest me-melskega mestnega sveta proti kršitvi političnih pravic s strani litovske vlade. Proslava 4-letnice osvoboditve Viins VILNA, 20. Štiriletnica osvoboditve Vilne je bila svečano praznevana. Proslavi so prisostvovali maršal Pilsudski, general Zeligovski, minister Tarovski In številna oblastva* Novi vpadi grških tolp na bolgarsko ozemlje SOFIJA, 20. Bolgarska- brzojavna agencija javlja: Neka grška tolpa, sestavljena od 30 ljudi, je vdrla v noči od 16. t. m. na bolgarsko ozemlje in napadla vas Havazly ter zajela enega narednika in 2 orožnika, sta bila ubita. Bolgarska vlada je poverila (bolgarskemu poslaništvu v Atenah nalogo, dia opozori grško vlado na številne vpade grških tolp in da zahteva, naj grška vlada ukrene stroge ukrepe, dla se tako ohranijo dobri odnošaji med cbema državama.__' Anglija Angleški protestanti proti obisku kralja pri papežu LONDON, 20. Na vprašanje o stališču-vlade napram gibanju protestantov, ki i o preiti tenuu, da bi kralj o priliki svojega potovanja v Rim posetil tudi papaža, je Bcnar Law v doljnji zbornici odgovoril, dia se bo kralj z ozirom na velika število katoličanov v Aingliji poklonil tudi papežu, kci pojile v Rim, kakor je to dvakrat storil kralj Edvard VII. Nemčija Brezupno finančno stanje Nemčije Francoski minister Delasteyrie smatra zmago Francije« Belgije in Italije za gotovo PARIZ, 20. Listi objavljajo te-le Izjave ministra Delasteyrija, ki se je vrnil iz ruhrske kotline: Francoski dohodki cd izvoznih pristojbin v dobri valuti, ki so bili v začetku zelo majhni, sc se zvišali z ozi-rc*n na vredlnost franka dne 9. aprila v tem-le razmerju: Od 7. do 20. februarja za 2640 frankov; od1 20. dzi 28. febru irja 94.016 frankov; od 1. do 10. marca 213.638 frankov; od 10. do 20. marca 204.385 frankov; od 20. doi 31. marca 432.338 frankov. Glede finančnega stanja v Nemčiji je minister poudarjal, da je strašno. Nemčija je potrosila v drugi dekadi marca 1,559.537 miljonov mark, v tretji 862.023 miljonov mark, troški za drugo dekado pa so pokriti le za 101 miljardo mark, za tretjo pa le za kakih 50%. Delasteyrie je izjavil, da je znašal nemški tekoči dolg dne 1. januarja 1,611.048 miljonov papirnatih mark, dne 31. marca pa se je zvišal na 6,601.142 miljonov. Minister je tudi omenil, da razpis posojila v zlatu ni imel nikakega uspeha« medtem ko so postali nemški troški za gospodarje IL JEDINOST* V Trstu, dne 21. aprila 1923. rudnikov, delavce m železničarje v rahrski kotlini naravnost vratolomni. Nemčija ne bo mogla trajno nadaljevati te politike — je zaklfućil minister — in katastrofa je gotova; Francija, Belgija in Italija pa so na vsak način odločene zmagati, kakor so zmagale 1. 1918. Minister Letroquer s svc*je strani je izjavil agenorji «Havas», da je bilo žei v 29 rudnikih organizirano potrebno za kopanje premoga, in da se bo v ruhrski kotlini v kratkem izkopalo po 12.000 ton premoga na leto kakor 1. 1922. Premog se bo odvažal po Renu in po železnici. Doslej je zagotovi je n-oi prevažanje potrebnega žtfta in DIcmm I« fzlilo na zagrebškega mogotca, a kljub rllVTIO U IUgy>WllWB temu gre politika preko vsega tega na dnev- premoga, prevažanje vojaštva m premoga na račun odškodnin, vožnja mednarodtaih vlakov, prevažanje potnikov in blaga. Vkljub nemški grožnji z zaporom za vsa kega Nemca, ki bi se vozil v zavezniških vlakih, je bilo na postaji v Essenu izdanih ta teden že 232 voznih listkov, dočim jih je bilo izdanih pretekli teden le 60. Ameriške ladje pod upravo «United States Sleeping Board» izvzete od ekstraterL torialnosti BERLIN, 20. Ameriški poslanik v Berlinu je sporočil ministrstvu vnanjih stvari, da se vlada Zedinjenih držav odreka pravici do ekstrateritcrialncsti^jJčdA^bi«**!!!* ladij, ki jih upravlja « United States Slee-ping Bo ar d,> in ki rabijo za trgovski; promet. Zedinjene dir zave? se podvrgavajo za te ladje jurisdikciji držav, v katerih vodah se nahajajo te ladje. nemškega državnega zbora BERLIN, 20. «Vossische Zeitung* pravi, da so dnevi, v katerih se je'vršila zadnja razprava o vnanji politiki v državnem zboru, slavni. Govorniki si niso s svojimi govori nikakor skušali pridobiti simpatij ljudskih množic, temveč so se zavedali važnosti svojih izjav. Wolfova agencija pravi, da sodba lista -Vossischc Zeatung» odgovarja splošnemu v tisku. Poudarja se, da so vsi govorniki ostali v svojih govorih na višini, izražajoč zvesto v vseh odločilnih točkah mnenje nemškega naroda, ki je sicer pripravljen na pozitiven sporazum, a je obenem odločen nadaljevati brez strahu dosedanjo pot in pc is tavi t i svoj neomajni odpor proti vsaki nemogoči ali ponižuječi zahtevi. Zastopniki nemškega naroda so se povsem strinjali glede cilja, ki se mora doseči in so prepustili s popolnim zaupanjem vladi izbiro sredstev za dosego tega cilja. Kakor 5e ni d'vignil neben glss, ki bi bil zahteval popustitev predi politiko nasilstva, tako se tudi ni dvignil neben glas, ki bi bil zahteval, naj se odbije sila s silo. Vstaja brezposelnega ćelav, v Mahlhcima PARIZ, 20. Listi javljajo iz Muhlieima: Večja množica brezposelnih delavcev je zasedla en del mesia in preprečila vsak promet. Policija jih je skušala razgnati, ioda ni se ji posrečilo. Več oseb je bilo ranjenih. ' V Essenu so sc brezposelni delavci zabarikadirali v predmestju in^ pričakujejo sklep nemške vlade glede njihove prošnje no zvišanju podpore zat brezposelne. V Ljubljani, dne 19. aprila 1928. i trenutku, ko pišemo te vrstice, je naša notranja politična kriza na višku. Pretekli teden so sl vršile več dni znane zagrebške konference med revizijonističnlm blokom (Radić-Korošec-Spaho) in radikalci, ki so se zaključile s tem, da "je IjS podpisan med obema taborama točno formuliran predspo-razum. Besedilo tega važnega dokumenta je ostalo strogo tajno in je vse tozadevno pisanje različnih časopisov zgolj samo ugibanje. Iz popolnoma zanesljivega vira pa vem, da predvideva ta predsporazum homogeno radikaJšftfc ~?lado, ki naj bi počasi vzpostavila stanje, "ki je bilo pred sprejetjem vidovdanske ustave ter sklenila z blokom končni sporazum in izdelala že načrt nove ustave. Revizijonistični blok bi ostal med tem formalno sicer še ▼ opoziciji, vendar pa na straži, da bi kak enoten nastop ostale parlamentarne opozicije ne mogel zrušiti te homogene radikalske vlade. Ko bi izvršila radikalska vlada naznačeni program, bi vstopil revizijonistični blok tudi formalno v vlado, izvedel volitve v novo konstituanto, nato pa revidiral fistavo. To je torej v bistvu vsebina zagrebškega dogovora, vse^tTrugo Je le kombinacija. Gre sedaj pred vsem zato, ali pritrdi tudi plenum radikalskega kluba temu predsporazumu, ki sta ga sklenila v Zagrebu njegov predsednik in njegov tajnik. Tozadevna zborovanja radikalskega kluba so se začela preteklo soboto in-ni padla doslej še nobena odločitev, razen da je izrazil klub Pašiču popolno zaupanje. Jasno je le toliko, da obstojita v klubu dve skupini, ena ki je proti sporazumu in ki bi bila za obnovitev radikalsko-demokratske koalicije, druga pa ki zagovarja sporazum. Prvi načeluje justični minister Laza Marković, drugi pa Ljuba Jova-nović, doč'm je Pašićevo stališče širši javnosti še neznano, gotovo pa je, da bo izrekel končno odločitev on in da bo stal potem klub kompaktno za njim. Ker je bil za pretekli ponedeljek sklican parlament, je podala v nedeljo dosedanja vlada seveda ostavko. Prvo zasedanje se je omejilo zalo le na volitev začasnega predsednika, nakar je prečital ta takoj Pašičev dopis o demisiji njegovega kabineta in zasedanja so bila odgodena do sestave nove vlade. Volitev se je izvršila, kakor je bilo pričakovati. Radikal dr. Peleš je dobil blizu 130 glasov.(radikalskih; nemških in džeini-jetovskih), demokrat dr. Pečic 47 demokratskih, spahovec dr. Hrasnica pa 40 glasov (Koroščeve in Spahove skupine), dočim ostali „kandidatje" seveda niso prihajali v poštev. Po odgoditvi parlamentarnih sej se je pričel boj za sestavo nove vlade. Demokratje, ki so postajali spričo radikalsko-revizijoni-stičnih konferenc v Zagrebu pretekli teden vedno bolj nervozni, so prišli sedaj zopet do poguma in gelajo z vso paro za razbitje zagrebških dogovorov, dočim se drže radikali v hladni rezerviranosti. Krona do tega trenutka še ni poverila sestave nove vlade nobenemu, pač pa kliče k sebi po parlamentarnem običaju načelnike posameznih ni red, kakor tirjajo realne azmere. Vse je le mirno tehtanje moči in kamor bo potegnila za enkrat tehtnica, fla se usmeri tndi politiCni kurz, zato bi bilo kakršnokoli prerokovanje nesmiselno. V naši domači slovenski politiki je najbolj zanimiv proces trajnega razpadanja socialističnih strank. L. 1919 se je tedanja »Jugoslov. socialno - demokratična stranka" vprav epidemično širila, tako da je tudi v deželni vladi v veliki meri soodločevala. Kmalu je pa nasial med radikalno strujo iz nezadovoljstva proti preoportuni politiki Ant. Kristana hud odpor, ki se je končal s tem, da se je formiralo levo krilo v samostojno komunistično stranko pod vodstvom dr. Lemeža, Žorge, Fabjančiča in Klemen-čiča. Pri volitvah za konstituanto so dobili socialisti skoro 30.000 glasov, komunisti pa nad 16.000, torej oboji skupaj do malega eno tretjino vseh oddanih glasov (29o/o) in 12 poslancev. Kmalu se je pa začel proces razkrajanja. Iz socialistične stranke je odšla najprej ve« Čina inteligence, dočim je razgnala komuniste najprej obznana, nato pa zakon o zaščiti države. Kmalu nato se je razklala socialistična stranka v dve skupini, eni je načeloval poslanec Iv. Bemot, urednik .Na-preja", dragi pa Iv. Kocmur, ravnatelj ljubljanske bolniške blagajne. Lansko jesen se je odcepilo mariborsko delavstvo pod vodstvom poslanca R. Golouba, meseca fe- bruarja ae je izločila izostanka dr. Koru-nova skupina, sedaj se je pa začelo puntati še celjsko delavstvo. Pied volitvami se je po neštetih konferencah posrečilo skovati takozvano »Socialistično stranko delavnega ljudstva4*, katere glavna parola je bila .enotna fronta-. Združili so se v njej komunisti, Kocmurjevi socialisti in mariborski golouhovci, dočim je ostalo kakih pet, šest skupin še nadalje »samostojnih". Koftiaj so se pa volitve končale z nepričakovano katastrofalnim porazom za socialiste vseh smeri, se je pa tudi „enotna fronta- razletela zopet na celo vrsto drobcev, izmed katerih s£ je organiziral le en del nekdanjih komunistov v novo komunistično »Neodvisno delavsko stranko" pod vodstvom Žorge in dr. Lemeža, ostali so pa razpršeni na vse vetrove. Prenehala sta tudi tista „Zarja" in „Delavske novice*1. Tako je danes n. pr. ljubljanski župan dr. Perič v žalostni situaciji, da nima za seboj nobene organizacije in nobenega glasila. Edino, kar je prebolelo te težke krize, so bile gospodarske organizacije in deloma strokovne organizacije, vendar je pa tudi število teh padlo od 28.000 na bdrih 12.000. Tako je danes socialistično delavsko gibanje po vsej državi popolnoma na tleh in v političnem življenju niti v poštev več ne prihaja. Izmed 72 delavskih poslancev (komunistov, socialistov in nar. socialistov) sta si rešila svoje mandate sedaj komaj dva Vojvodinca še, vse ostalo je propadlo. In tudi prav nobenega upanja ni da bi se moglo socialistično gibanje v do gledni bodočnosti iznova konsolidirati. P. ST. DNEVNE VESTI i. . - ; "" u""rTr," TY/ni strank, da se pouči najprej o političnem Kakor javljajo ,z Berhna. je dobila Wol-1J™^ Kakor^oskj 2e'vse križe, bo tudi tova agencija to 1c sporočilo o dogodkih v P^ SSS>m MuhUheimU: V Muhlheimu na Ruh™jo dobU , komunisti, sindikalisti m zlociiici zasedli - - notranjost mesta in zabarikadirala mestna vrata. Občinski dem je pod ognjem vsta-šev, ki so« oplenili crožarnice. Duisburški prefekt je posla! v Muhlheun policijska ojatenja.___ Turčija 25 miljonov turških lir za ministrstvo za državno brambo ANGORA, 20. Velika narodna skupščina je giasGvala za kredit 25 miljoaov turških Kr državnobrambnemu ministrstvu. Minister za državno brambo je pri tem izjavil, d'a. se mc-ra turška vojska, zavarovati proti morebitnim nesrečam, ko obstoja še vedno ;vojna nevarnost. Avstrija Seipel odpotoval v Ženevo v DUNAJ, 20. Kancclar Seipel in zunanji "minister Griinberger sta odpotovala včeraj v Ženevo, da bosta prisostvovala sejam odseka Zveze narodov za obnovo Avstrije. Pri tem, izražajo Esti skrb, da so mogoče nastala nova nasprotstva v vprašanju reži-tve Avstrije iz sedanje zadrege. «Neue Freie Presse» meni, da gre tu za različna naziranja pri imenovanju inozemskega izvedenca pri avstrijski državni banki. Mezdno gibanje v Avstriji DUNAJ, 20. V Gornji in Dolnji Avstriji, aa Koroškem in na Štajerskem se je vršilo po iniciativi komunistične stranke 12 zborovanj, na katerih se je zahtevalo 15% zvišanje mezd in zvišanje podpor brezposelnim sorazmerno zvišanju cen. Na Dunaju se je zbralo pred mestno hišo nekoliko tisoč brezposelnih delavcev, ki so šli v sprevodu proti sredini mesta, kjer jilr je razgnala policija. Tudi Švedska se pripravita na,-.i obrambo Sestava meščanske vlade pod predsedni-štvom Krugerja STOCKHOLM, 20. Kroger je sestavil koalicijsko vlado meščanskih strank. He-dorstiene je prevzel ministrstvo vnanjih stvari, Boskov ministrstvo financ, WoMin pa ministrstvo za) trgovino. Nova vlada je bila že zaprisežena. Ministrski predsednik je prečital zbornici vladno fejavo, ki pravi, da smatra vlada vprašanje državne obrambe za najbolj važno. Vlada namerava ustanoviti obrambno organizacijo, ki naj popolnoma izkoristi obstoječa sredstva in o. Brantisg ie odjpotoval v Ženevo* Mandat za se nedvomno zopet Pašić, ta se bo nekaj dni pogajal na vse strani, nato pa vrnil mandat, da ga dobi Davidovič. Ko bo naznanil ta kroni svoj neuspeh, ga dobi ponovno Pašić in tedaj se bo odločilo. Če skuje Pašić ponovno ra-dikalske-demokratsko koalicijo, bo to znak, da je odložil sporazum s slovensko-hrvatskim-muslimanskim revizijonističnim blokom za dogledno dobo z dnevnega reda in vidov-danska ustava se izvede, če se pa odloči za samoradikalsko vlado, bo pa to v smislu zgorajšnjili izvajanj znak, da se je odločil stooiti na pot zagrebškega predsporazuma. V kakih desetih dnevih bomo torej precej na jasnem, kako se bo v dogledni bodočnosti vladalo. Jasno je, da vlada glede na te dalekosežne odložitve, ki bodo padle v prihodnjih dnevih, v vseh političnih krogih največja nervoznost. Za kulisami se spletkari in izvajajo pritiski, časopisje pa vodi najbolj divjo kampanjo in prinaša vsah dan nove, izmišljene ali pa primerno prikrojene in napihnjene senzacije, na katere pa ne more dati seveda poznavalec razmer prav ničesar, saj časopisje morda redkokje tako malo vpliva na potek dogodkov, kot baš pri nas. Bel-grajsko časopisjo se n. pr. že več dni bavi z zadnjo Radičevo skupšKno v Zagrebu ter z govorom, ki ga je imel ob tej priliki ta nekronani .hrvatski kralj!" Vsi listi soglašajo s tem, da je po tem govoru vsak sporazum nemogoč, dočim mu poznavalec razmer ne bo pripisoval prevelike važnosti. Kriza se bo pletla in tudi razpletla med štirimi stenami, na smer bodo pa vplivale zgolj realne razmere in strankarske koristi ne glede na želje in pisarije časopisov ter na govore namenjene masam. Pri nas je bilo tako doslej in bo očividno še dolgo poslej, kajti časopis nima pri nas niti od daleč one moči, kot pa v romanskih ali anglosaških deželah. V vsej državi imamo komaj tri, štiri liste, po katerih pisavi bi se dalo sklepati s kolikor toliko sigurnostjo. Ti listi pa se drže zelo rezervirano. Če bi presojal članek situacijo po pisavi ostalih belgrajskih ali pa zagrebških listov, bi moral sploh obupati nad kakršnokoli rešitvijo krize, v kateri se nedvoumno nahajamo. Belgrajski listi bljujejo grom in žveplo na Zagreb, zagrebški pa na Bdgrad, psujejo se obojestransko najvodilnejše osebnosti, dočim se med tem obojestranski parlamenterji nemoteno razgovarjajo in pogajajo. Sentimentalna čustva igrajo pri nas kaj malo vlogo, vse je hladen račun. Kolikokrat je 2e Radič prisegal na vse svetnike, da se s kakim Pašičem sploh ne bo razgo- Č1TATEUEM. Radi današnjega državnega praznika in z njim združenega praznika dela bo morala jutrišnja številka našega lista odpastl. — Prihodnja številka „Edinosti" Izide torej še le v torek ob navadni uri. Državni praznik. Kakor smo že naznanili v prejšnjih številkak našega lista, je danes v soboto 21. aprila državni praznik po vsej Italiji, ki je posvečen proslavi obletnice ustanovitve Rima, obenem pa tudi delavski praznik, ki stopi v smislu tozadevnega sklepa ministrskega sveta v vsakem oziru na mesto prvega majnika. Kakor znano, so skoraj vse zavezniške države povzdignile po koncu vojne praznik prvega maja s posebnimi zakoni na čast zapovedanega državnega praznika. S tem ukrepom so hotele posamezne vlade vzeti temu običajnemu proletarskemu prazniku njegovo več ali manj revolucionarno obeležje. Z omenjenim sklepom ministrskega sveta je ta praznik v Italiji odpravljen, oziroma prenesen na dan 21. aprila. Z letošnjo proslavo "21. aprile pa bodo združene tudi velike državne svečanosti. Za danes je namreč določen prvi splošni pregled novoustanovljene fašistovske milicije za državno varnost. Tozadevne parade se bodo vršile po vsej Italiji ob udeležbi vojaštva, oblastev, šol, zavodov in raznih društev. V Trstu se bo vršila ta svečanost .na trgu Unita, kjer bo poveljnik tukajšnjega armadnega zbora v spremstvu tržaškega prefekta in poveljnika fašistovske milicije ogledal oddelke vojaštva in narodne milicije, ki bodo tamkaj razvrščeni. Ogled oddelkov se začne ob 15. uri. Po končanem ogledu s strani poveljnika armadnega zbora se bo vršila prisega milicije za državno varnost, a po prisegi bodo vse čete defilirale. V ta namen se zberejo posamezni oddelki dolz obrežja Nazario Sauro s čelom v vršim vogla hotela „Savoia", odkoder bodo defilirali proti obrežju „3. novembra-. Po defiliranju se vrnejo vse čete v svoje kasarne, razen ene čete 12., ene 151. in ene 158. pespol-ka in 58. legije državne milicije, ki se zberejo na pomolu Audace, da izkažejo obla-stvom čast. Ko bo to opravljeno, odkora- kajo ti oddelki z godbo na čelu črez trg it«,'t* cimri Paren Vittorio Emanuele Unita, skozi Corso Vittorio tmanueie III, ulico Dante in ul. Ottobre v Oberda-novo kasarno. Na dvorišču Oberdanove kasarne se potem 58. legija državne milicije loči od drugih oddelkov, da odkoraka v svojo vojašnico v ul. Fernera. Narodna poslanica. Enajst let je temu (i5/aprila 1912), kar je kuezoškof Celestin v Tridentu izdal pastirsko pismo, v katerem je izvajal med drugim: „Raznarodovanje dežele ni le kršenje naravne pravice, ampak je tudi nisprotno pozitivnemu pravu, ker tako postopanje izredno otežuje krščansko vzgojo mladine. Ze poganski filozof Aristotel je imenoval jezik „Organum disciplinae" (Sredstvo za pouk). Materin jezik je neizogibno sredstvo, če se hoče govoriti srcu. Tisti, ki mu je poverjena skrb za versko-nravstveno bodočnost prihodnjih rodov, ne more bit! brezbrlien napram poizkusom raznarodovanja. Nič manjša pa ni odgovornost starišev v tako važni stvari. Zato je tudi njim v dolžnost, da materin Jezik varujejo in gojijo! Noben razlog jih ne more odvezali od te dolžnosti, naložene jim od naravnega m potrjene od Kristovega zakona. Na drugi strani pa je prav, da se otroci po prvi vzgoji (v ljudski šoli) učijo tudi drugih jezikov, kjer je to potrebno. Toda, to se mora goditi na način, da ne trpi nobene Škode prvi pouk (v ljudski šoli), ki so mori začeti ta dovršiti v materinem jeziku. Stvari, o katerih govorimo tu, zahtevata pravo mišljenje in krščanska vest. Tem hujše Je, da moramo tu ugotoviti, da marsikateri naši sopiemenjaki kažejo v tem pogledu neznansko nevednost, da jih naravnost ni mogoče razumeti. Iz tega razloga imajo lahko delo rovarji, ki izrabljajo to nevednost, msmijo interesi ter Zlorabljajo mišljenje prebivalstva za svoje krive cilje ! Ta izvajanja imajo tudi danes vso aktualno pomembnost. Kakor da so bila zapisana za čase, ki jih sedaj preživljamo. Posebno pa naj bi si jih vzeli k srcu vsi tisti, ki tako radi govorijo, da se je „nacionalizem" — borba za etične narodne dobrine — preživel! Posebno pa naj si naši stariši zapomnijo besede knezoškofa Celestina! Ta pastirski list je tudi za nas prava narodna poslanica ! Človekoljubje — kje sl! ? Danijel Krt je bil skozi osemnajst let zaposleu v prosii luki kot delavec. Dne 1. marca 1.1. je padel v globino ladje, kake štiri metre in se je tako hudo poškodoval, da je moral v bolnišnico, kjer se je zdravil mesec dni. Toda še sedaj Čuti take bolečine v desni nogi in hrbtu, da je nesposoben za vsako delo. Je torej brez zaslužka in v največji bedi z ženo in štirimi otročiči. Krt je stanoval skozi 8 let v občinski delavski hiši št. 802 v Kjadinu! Pred osmimi dnevi pa je dobil obvestilo, da mora z mesta zapustiti stanovanje, ker — ni plačal stanarine. Prosil je upravitelja, naj nekoliko potrpi, ker ni še prejel od zavarovalnice proti nezgodam dotične odškodnine. Odgovor je bil: Če ne plačate v dveh dneh, morate iz stanovanja, dalje ne moremo čakati!! In Krt je moral iz stanovanja. Do včeraj je prenočeval v javnem prenočišču v ulici Pondares. Sedaj so ga tudi tam odslovili, ker ne more več plačevati prenočnine. Kam naj se obrne? Na cesti je — sam bolan, z ženo in štirimi otročiči? Koliko bo takih žalostnih slučajev odslej, ko vedno bolj narašča število onih, ki so brez dela in zaslužka! Vsi taki reveži gledajo s strahom v bodočnost. Ubogega Krta priporočamo usmiljenim srcem. Poslanec Aibanese pozval poslanca Bilcca-glio na dvoboj. Incident, ki ga je povzročil poslanec Albanese s svojim govorom v Puli na zborovanju zveze istrskih županov, ni še izčrpan. Poreška fašisto^ska sekcija je sprejela na svojem zadnjem sestanku resolucijo, v kateri ugotavlja, da ,je posl. Bilucaglia po svoji iniciativi* poslal ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri označa posl. Albanesa kot blaznega. Resolucija ugotavlja nadalje, da so razni zdravniki ugotovili, da je posl. Albanese pri čisti pameti in odgovoren za svoja dejanja. Vodstvo poreške fašistovske sckcije poziva pokrajinsko tajništvo stranke in posl. Biluca-glio, naj popravita krivico, storjeno posl. Al-banesu, katerega izjave je sicer poreški fašjo grajal prvi med vsemi. Poslanec Albanese je medtem pozval posl. Bilucaglio na dvoboj. Za svoja sekundanta je imenoval prof. Dra-ghicchia in g. Maria Vitesa oba iz Poreča. plese, predstave in koncerte, da eo le podpi rala «Solako družtvo». Omenimo «Odvado»-«čitalnico*, «lliri}0», «Parmo» in druga. Vse-Wj in povsod se je odzvala naša mladina, posebno pa se je treba javno zahvaliti naši ljub' ki gospici Almi Kette-jevi, kije s spremljeva njem na glasovirju dajala veselicam večjo privlačno silo. Stanje blagajne je sedaf povoljno, posebno če pomislimo na stroške, ki jih ima podružnica z vzdrževanjem šolske refekc.i>c in s prostori na bivši stari policiji. Rešila je blagajno velika pustna prireditev, ki je popolnoma uspela. Vsi dosedanji dobrotniki se prosijo, da ostanejo zvesti podružnici, ker ji bo le tako mogoče nadaljevati započeto človekoljubne delo. — Pregledovale«! računov sta pregledala račune in $ih našla v popolnem redu. Pred volitvami se je predsednik centralnega odbora g. dr. J. Abram zahvalil za izborno podružnično delovanje ter priporočal občnemu zboru, naj zopet izvoli one odbornike, ki so pretcklr leto tako uspešno delovali. Le odsotni naj. se nadomestijo z novimi. Nato je bil izvoljen.sledeči odbor: Šorn, Anton Sluga, Josip Durnis, Jakob Renko, Anton Škarabot, Just Maurič Jernej Kobol, Ivan Rauber, Rudolf Primožič Gregor Babič in Simon Škrinjar, — Voditelj g. Andrej Čok je prosil, naj bi se šolska reick-cija razširila na vso šolo, ker je potreba velika. Lakota je taka, da otroci hirajo in nc morejo zasledovati pouk. Bolezen se širi in le hitra in izdatna pomoč more rešiti naše malčke. G. Šorn je obljubil, da bo že s prihodnjim tednom moglo dobiti nekaj več otrok hrano in tudi mleko je obljubljeno. Vrtnarica gdčna Gregorič je poročala o povoljnih uspehih v otroškem vrtcu. Obenem je naprosila občinstvo, naj se udeleži otroške prireditve, ki se je vršila istega dne popoldne. Posamezni govorniki so dali nato razne nasvete in izrazili svoje želje posebno glede nabiranja za sklad, na kar je predsednik zaključil to dobro uspelo zborovanje, Otrošjka prireditev fe privabila popoldne toliko občinstva, da je bila dvorana «Del. kons društva« nabita. Otroci so lepo proizvajali posamezne točke sporeda, posebno so ugajali prizorčki in deklamacije. Videlo se je, da se gospica vrtnarica zelo trudi in da njen trud ni brezuspešen. Otroci so dobro disciplinirani, četudi jih je nad 60. Mcd^ posameznim^ točkami je 6virala gospica Aima Kette izbrane k-cmade. Po otroški prireditvi je zapel ruski umetnik Vatrav Šulgin nekaj rus,kili pesmi, kar je dalo celi prireditvi še večji pomen.^ K zaključku moramo omeniti, da jc podružnični odbor «Šolskega Društva« hotel va. vsak način dati celotno sliko svojega delovanja. Hotel je pokazali, da ima društvo zelo obširno polje za delo toliko z človekoljubnega, .Kolikor s kulturnega stališča. Podružnični ca-bor ne nabira samo darov za prehrano otrok, ampak skrbi tudi, da otroci pokažejo oočm-stvu, koliko so se naučili in to ravno ob priliki Na drugi strani pa so vsem .kulturnim društvom pri Sv. Jakobu, vsem umetnikom, glasbenikom in pevcem, pa tudi raznim drugim udruženjem vedno odprta vrata.in iim je trd. zagotovljen ljubezniv sprejem. Naj tudi iz občinstva nihče ne pusti društvenih odposlancev praznih rok, ako se pri njem zglasiio. V el tko uh je. že storilo svojo dolžnost, a mno^o ,:h J«* še, ki je niso in bi jo lahko. Narod sebi! varjal. in koliko kadi gnojnice 6C je tel naše soplemenjake i raznimi materijalnim! Občni zbor Šcftske£a društva, podružnice pri Sv. Jakobu t Trstu. V nedeljo 8. aprila t, 1. je prišlo v dvorano «Del. kons. društva» pri Sv. Jakobu mnogo zastopnikov šentjakobskih društev, učiteljstva, starišev ter mladine na redni občni zbor podružnice Šolskega Društva«. Poleg mnogo članov je prišlo tudi veliko mater in -očetov, za katerih otroke skrbi ta vrla podružnica v otroškem vrtcu in v šoli. Danes pri tej veliki brezposelnosti ia revščini vzdržuje podružnični odbor relekcijo v otroškem vrtcu, kjer dobivajo hrano ne samo gojenci in gofenke vrtca samega, ampak tudi veliko število šolskih otrok opoldne dobro ko-sflce. Predsednik g, Jos. Šorn, se je zahvalil za udeležbo, pozdravil navzočega predsednika centralnega odbora dr. Jos. Abrama, voditelja iole g. Andr. Čoka, predsednika šentivan-ske podružnice g. Ant. Podbrščeka in dr. ter se bivaležno spominjal raznih dobrotnikov: obrtnikov, »trgovcev z jestvinami in trgovcev e ogljem, društev in zasebnikov, ki z mnogimi darovi podpirajo otroško refekcijo. Nato je podal tajnik g. Jos, Durnik svoje poročilo in poročilo blagajnika g. Just« Mauriča: Iz teh poročil potnemljemo, da je bil podružnični odbor vztrajno in požrtvovalno na delu, da vsaj deloma r^prti nalogam, ki si jih je postavil. Odbor «e imel 12 rednih in 27 Jzrednih sej. Organiziral je mnogo veselic in nastopov, tako da ae ni društvena blagajna posušila, če tudi 3?yšit;e;?@ vesSi Od' Sv. Ivana, Podružnica Šolskega cVm štva ponovi v nedeljo 22. i. m. otroškr veselico, na kateri nastopijo gojenci otroškega vrtca. Spored je sledeči: 1. «Pod košato lipico:>, pesem. 2. «Šolskcmu društvu >, prizorček. 3. «Sv. Cirilu i-n Metodu >, deklamacija. 4. «Sv. Cirilu in Metodu», pe sera. 5. «Pridna Metka«, prizor. 6. «Vrni-tev v dcmovino», prizor. 7. «Po jezeru», pesem. 8. «Pot v nebesa», prizor. 9. «Otroci, v naravo*, prizor. 10. ^Sirota - ciganka», prizorček. 11. «Deklica. sem majhna«, prizorček. 12. «Pomladanska», pesem. 13. «Na planinali», prizor. 14. «Lahko noč■■>, prizorček. '15. fj£oz.d(ič:>f pesemv ' Ker mora podružnica šol društva skrbeli za refekcijo gojencev otroškega vrtca, smci prepričani, da bedo na našo veselico prišli poleg svetoivančanov tudi naši zavedni Lonjerci. Predstava se vrši v dvorani g. Pertota na Sovranišču - Sv. Ivan. Začetek ob 4'30 pop. Mal položi dar domu na altar. «DeIavsko podpornoi društvo» — bolniška blagajna, ul. Romagna 26, II., bo imelo svej redni letni občni zbor v nedeljo, 22. t. m., cb 9.30 dopoldne v svojih društvenih prostorih. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in računs kil. pregledovalcev, volitve novega odbora, razno. — K obilni udeležbi vabi cdbor. Srednješolsko društvo «Zora». Danes ob 16, uri redna odborova seja. Ob 17. in pol reden sestanek. — Odbor. „Žensko dobrodelno udruženja". Kadi državnega praznika se je morala zopet odložiti odborova seja, ki se je imela vršili danes popoldne. Seja se bo vršila prihodnjo soboto ob isti uri. Predsednik. - Iz tržaškega Miljonski tat. Dunajska policija je poslaJa vsem italijanskim kve&turam brzojavno okrožnico, v kateri zahteva aretacijo 20-letnega študenta Salomona Heunger-mann, rodom iz Poljske; mladenič je namreč obidiolžen tatvine v znesku 8 mdljonov avstrijskih kron, v škodo nekega dunajskega. trgovca. Pred sinoćnjim se je nekaterim policistom posrečilo zaslediti tata; bil je aretiran v ulici Ferriera ter odveden v zapor v ulici Cctroneo, odikoder ga bodo v kratkem prepeljali do meje ter ga izročili avstrijski varnostni oblasti. Roparski napad. 41-letna. Marjeta Jac-chia, stanujoča v ulici Pendice di Seoi cola št. 507, se je pred sinoćnjim okoli 21 ure vračala proti svojemu domu. Ko je dospela že v bližino svojega stanovanja, ji je iz temnega kota stopil naproti neki neznanec, ji zastavni pot ter ji z grozečim glasom velel, naj mu izroči ročno torbico. Ženska je onemela strahu in ni sc upala črhniti --------------------. besedice. Ta hip je porabil neznanec ter ji se ft ugotovil koncem leta 1922 prmanjklja, ^^ rok torbico; nato je lopov ^ V'tUu ŽrkLkateH SentjaLteka dr^tv* V«a podružnici vedno kričati na pmoc. PritekU so ^kateri pa toko. Tudi sama na Ustno roko so prirejala i Hudje, med katerum je bil tusk nien ocet V Trstu, dne 21. afpila 1923 «EDD40ST> UL Ženska je močno krvav elai na levi roki Lopov ji je namreč pri iztrganju torbice Trrecej hude, ranil na dvefo prstih roke, v kateri je držaja torbico. Žen«fco so spremili na rešilno podajo, kjer ji je zdravmk obvezal rane. Nato se je podala ženska na k vest uro, kjer je naznanila dogodek. — V torbici se je nahajal poleg nekaterih nevažnih dokumentov, le neznaten znesek denarja. Policija išče predrznega roparja. Vesti x Gorliktsi Seja kraljeve komisije. V eredb popoldne se je zbrala v Vidmu kraljeva komisija za izredno upravo furlanske pokrajine. Navzočni so bili vsi člani razen odv. Pisen-tija, ki se je opravičil. Razen predmetov re&ie uprave so? se razpravljala nastopna vprašanja in sprejel* sledeči sklepi: Da bo zvezni kreditni zavod v Benetkah še nadalje dovoljeval predujme goriškemu hipotečnemui zavodk, je komisija sklenila sprejeti jamstvo in fidejusijo piokrajine za zneske, katere ho dovolil hipotečni zavod na račun vojne odškodnine doi 31. maga 1923. Če bo podaljšano izplačevanje predujmov, se temu primerno razteguje tudi jamstvo. . „ Komisija je sprejela, na znanje poročilo Porotno sodišie »e ofec-sBbni govori branileljev v procesu Braico. F red včerajšnjim ob 14.30 je bila otvorjena popoldanska razprava proti tolovajski tolpi Braico. Odv. Bologna, zagovornik obtoženca Gherdola, je nadaljeval svoj obrambni govor, ki ga jc začel tekom preapoldanske razprave.i —>~—~ .».; j ■„ Govornik je skušal prepričati porotnike, da | likvidacijskega kcmisar}a za_ goriško deze-niti pok. Braico sam ni mogel nameravati obo-; lo o moškem sirotiščtt v Oradiski in sKie-roženega napada pri belem dnevu, v središču: nila poveriti začasno vodstvo tega dobro-mesta. Ce so bili posamezni člani tolpe Braico delnega zavoda upravnemu svet« turtan-oboroženi, je jasno, de so to storili, da se bra- skega zavodia za vojne sirote v Kubignacco. jiilo v slučaju kakih presenečenj. Namen zlo- Sprejet je bil sklep, da- boi pokrajina pn-cincev je bil le, da ukradejo denar in ne, da spevala z eno tretjino m. strošlce, ki na-prclivaio kri Če je pok. Braico, prisiljen po stanejo vsled udeležbe Furlanije na vzor- Poslano*) PREKLIC. Podpisana preklicujem vse žalitve in obrekovanja, ki sem jih izrekla o g. Andreju Starešinovemu iz Lonjerja št. 119. 198 C«k Marija Prežetem, looler. •J Za članke pod tem naslovom odgovarja ured-ciitvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva. _____________izurjen tudi v izdelovanju finega peciva, išč«' dela. Ponudbe na naslov: Barštnar, Via delle Monacbe 13/m, Gorica. 569 KDOR želi kupiti hišico, hišo, posestvo, industrijsko podjetje v Ljubljani ali okolici, naj se obrne na veščega strokovnjaka, katerega naslov pove upravništvo. 508 okolščinah, šel preko svojih prvotnih namera vanj, n? morejo za to njegovo individualno de-ianje, odgovarjati ostr.li člani tolpe. Braicc, edini .Vrivec smrti dveh mladih življenj, si je s prostovoljno smrtjo prisodil hujšo kazen, nego jo predvidevajo naši zakoni. Drugi člani tolpe se ne smejo smatrati odgovorne za njegova de'anja in med temi pa najmanj .pohab-35enec Gherdol, ki je fizično nesposoben za slična nasilna dejanja. Zato se ne sme soditi Gherdola kot nasilnega roparja, ampak kot navadnega tata. Govornik je nato skušal dokazati porotnikom, da je ta njegova zahteva upravičena itudi z juridičnega stališča, ter zaključil svoj govor, zahtevajoč, naj porotniki zanikajo vprašanja glede umora in kvalificiranega ropa, ki jim bodo stavljena za obtoženca Gherdola. Po kratkem odmoru je predsednik dal besedo odv. Zennaru, zagovorniku zakonskih Rcss ter obtožencev GrotUna in Pecchiarja. Govornik je z vzhičenimi besedami opisal neizprosen boj z a obstanek, ki divja po vsem svetu. V tem boiu \e marsikateri človek onemogel zašel na kriva pola ter prišel tako v navzkrižje s človeško družbo, ki ga je izključila iz svoja srede. Človeku, enkrat obsojene čnem velesejmu v Milanu. Dovoljen je -bil prispevek v znesku 1000 L za leva sv. Marka v Graitfižki. Komisija je nadalje razpravljala o najbolj važnih vprašanih, ki so nastala vsled nove preuredbe nekdanje goriške dežele. V soglasju z komisarjem - likvidatorjem Nen-cetti-jem je določila modalitete za izročitev funkcij, katere je, prej vršil deželni odbor, ki pa po novem zakonu vsled državnega značaja prehajajo na državo. Prihodnja seja komisije se vrši v sredo dne 25. t. m. Amico BandelH. Na videmskem kongresu furlanskega, fašizma je politični komisar odv. Pisenti v svojem poročilu govoril tudi o tisku stranke. O slovenskem tisku sei je izrazil sledeče: Med; tujerodci razširja besedo domovine in fašizma tednik «Nova Doba», ki ga urejuje v Gorici amico Bandelli. Da je Bandelli tudi spisaieli, je pozabil omeniti. Strokovno gibanje iašizma. Voditelj fa-šislovskih strcfccvnih orgaoezacij v Furla-niji Pas ser ini, ki je do nedkvna deloval v Gorici, se je kaj bridko pritoževal nad Go- ŽIVNOSTENSKA BANKA . PODRUŽNICA v TRSTU Ha m niti il Saniii. — Ustsa jaiafc. Delailha (Uvolca in rez«rvnlMkU* K t SUM^MJ« !mSqetaMnvs8WKi9 rnmsifomi ■ ■ Uradna «re §•« ===== Mali oglasi DIDAKTIČNA ŠOLA (ulica Gatteri 10, L vogal Acquedotto). Vzgojevakia, resna, moralna. Racionelna metoda. Pospešen pouk malih skupin, 2 do 4 učencev. Pripravnica za izpite, maturo na tehnični šoli, gimnaziji, meščanskih šolah L t. d. Pouk v jezikih, računstvu, knjigovodstvu, slikanja, risanju. Pomoč pri predelovalcu šolskih predmetov. Veronauk . (fakultativno). Imena učiteljev jamčijo za U6peh. Nizka učnina. - 530 DVA KAMIONA: tritonski «Saurer» in pet-tonski «Fiat» se prodata. Natančneje pri Občem konsumnem društvu v Idriji. (522) DVOKOLESA, originalni šivalni stroji «Sin-ger» ter vse potrebščine se dobivajo tudi na obroke pri tvrdfei Ostovska, Opčine. 532 STANOVANJE s kavarno v Dutovljah pri postaji št. 130, se odda takoj v najem. 554 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro sisi Be ..... slleli Vita, via Madonnina 10, I. 32 PREPARATE za olepšale koše, za zobe, proti izpadanju las, neškodljive barve za lase ima lekarna v IL Bistrici. 29/4 Soda kristalizirana zajamčeno čista, bela centrifugalno sušena izvenredno izdatna raztopljiva in učinkovita. Izdelana po zadnjih tehničnih Izkustvih z modernimi napravami. ERGA KEMIČNO-TEHNIČKI ZAVOD Trst, Via Pier Luigi da Palestrfna štev. 2. 41.4 POROČNA SOBA, masivna, z velikimi ogledali, iz topolovega lesa 1400, bukova, svetla 1800, šesenova 2000. Druge sobe iz mahagonijevega lesa. Slavonsko delo. Tovarniške cene. Pošiljatve na deželo. Turk, Via S. Lazzaro 10. 544 HIŠA v Trnovem pri Ilir. Bistrici, s hlevom in zemljiščem, ob cesti, pripravna za trgovino ali krčmo, fce proda. Pojasnila daje Josip ŠirceLj, Trnovo št. 9._ 538 HIŠA z dvoriščem in vrtom, z lepim razgledom, se proda. Naslov pri upravništvu._570 HIŠA v Borštu, v lepi legi, s šestimi prostori, se ceno proda. Pojasnila: Kozina št. 10 ^^ -----'------- . ... Tičand v svojem porojčilu na videmskem mu. človeška družba ne oapusii več; prisiljen, J-cn!rfresu< hoditi da|ie Po »krivah potih. V tem proče- ^ Goriškem., je rekel, -se strokovno B« se vidi, da so cek> a gen a in giba^iz drugih mogoče še težjih razlo- cwe podpinovah nesreemite, ki so onemogli v t fi i JŽZ-A^^-Ar*™ r«},^ trdem bo;« za-obstanek, naj se udeležijo zlo- gov (kakor v' P^^^f^^^f^ činov. Vidimo Mosettiia, ki je znal, da se je'cira na mclo. Te ra^io^e sem navoiei v Razem udeležil ropa na tramvajske urade, kako jc pustil. Razma ncnadlegovanega ter mu tako omogočil udeležilev pri sledečem roparskem napadu. Vidimo zaupnika Meulo in Schwigela, kako sta v sporazumnih stikih z Razinom in ostalo družbo, delala načrte za razne nepoštene kupći'e s por.aiejenimi bankovci, kokain«, za nspade na banke itd. Govornik je opomnil, da ni omenil tega z namenom, da bi se obtožcnci Meula, Schwiegel in itfcseUig kaznovali, ampak zato, ker je prepričan, da je njihova odgovornost zelo dvomljiva. Na vsak način so oni moralno odgovorni. Sploh pa jc državni pravdnik sam rekel, da zaupniki pogostoma varajo policijo, izvršujoč ona sami zločine. Naj se ne hvalijo zaupniki policije, kakor so se hvalili v tem procesu; njim je pripisati krivda, da se je po napadu na tramvajske prostore, pripetil dogodek v ulici Danie. Njihova krivda je tudi, da so Brada-schia Palin in Grollan, moralno šibki mladeniči, toda nikakor zločinci, bili vrženi v prepad zločinstva. Ob 17.30 je bila razprava prekinjena. Včeraj zjutraj je odv. Zennaro nadaljeval roj obrambni govor. O obtožencu Grottanu spomenici predloženi zvezi strokovnih organizacij, ki mi je poverila nalogo izvršiti preiskavo. Pa ne samo to, ustvarilo se je tudi neko težkci nezaupno, ako ne naravnost sovražno ozračje napram našemu gibanju.« Zato pa njegov naslednik dr. Lessi kaj pridno mntfži vrste fašistlovskih strokovnih organizacij. Te dna je zopet organiziral goriške hotelirje in gostilničarje, spravil je pod fašistovsko okrilje zvezo trafikantov, ukrotil je nemirne duhove v organizaciji uslužbencev tramvajev in vedno zamišlja nove načrte. Toda vse to njegovo na videz uspešno organiziranje je zrJano na slabem temelju, ker se člani ne organizirajo iz potrebe, iz zavesti, ampak le ped pritiskom sile. Čim odpade ta, se zruši cela zgradba. Kdo bo dobil 100 lir? Da počaste poroko kraljičine J-c^ande, so goriške gospe sklenile, da podarijo 100 lir oni ubogi deklici, ki se je prva rađala 9. t. m. ali tekom naslednjih 8 dni. Poskusi oranja s pomočjo električne sile. evoj oorauiuui s««"' ~ — -----y Og]^ ^ bodo v kratkem vršili poiz- je omenil, da se je ta udeležil le napada na j^. ^ g pomočjo električne sile. Ob-Iramvajske urade, radi tega ,e priporočal PC-.j- fcili go 6V0^0 ^le^ gcIU Fara, on. jotnikom, naj sicer pritrdijo na to vprašanje, j Acerb QJL de Capitani, d'Arzaga in od »katerega pa naj se odvzeme oMezevaina. ^ Grintav kvalifikacija «rop z oboroženo roko». Glede zakonskih Ross je govornik rekel, daj Jf* niso znali za zločin, ki ga je izvršil Braico,1 ker jim je ta povedal, da je bil ranjen v prete-; pu. Zalo je predlagal, naj sc ta obtoženca po-i polnoma oprostita vsake krivde, tako, da ne ostane na njunih oseba,b niti najman'ši sum. Dr, Zennaro je nato začel razpravljati o Pecchiarjevi krivdi. Rekel je, da ne razume, zakaj se državni pravdnik in oškodovana stranka tako zaganja proti Pecchiarjti. Stremi mogoče s tem oškodovana stranka, da doseže odikednino za škodo? Govornik je nato v dolgem govora opisal Pecchiarja kot poštenega moža, ki je skrbel za svojo družino, katerega je pa nesrečna usoda spravila v neprostovoljno zvezo z razbojniki, v katerih rokah je bil Pecchiar le nevedno orodje. Pecchiar je nedolžen in radi tega zahteva govornik, naj porotniki pritrdijo njegovo nedolžnost, zanikajoč vsa vprašanja, ki jim bodo stavljena glede tiregove .krivde. POSTELJE omare 220 nočne omarice 50, vzmeti žimnice., popolne sobe 850. Via Fon-deria št. 3...... . i 551 CAMIONS, različnih velikosti, se jem proti zmerni odškodnini. Via Giulia 49, telefon 19-80. dajo v na-M. Bizjak, 514 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v:a Giacintc G al lin a 2t (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, I. ^ SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, IL 45 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ier valčkov raznih velikosti lastnega izdelka._30 PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, via Molino a vento 5, III. _ (6) ORIENTALSKA metoda za odstranitev dlak z obraza in života. Samo za gospe. Madame Hanum H a lime, via Gepa 10, L 470 Poskusite ia prepričali je da so „PEKATETE" najboljše in ker se zelo nakuhajo tudi najcenejše testenine. PESNO SEME za KRMO, kakor tudi vsa ostala travniška, vrtna in cve* tlična semena, prvovrstna, garanti rana prodaja po konkurenčnih cenali tvrtko Sever i Komp. Trst - ulico Hachlavell! 13 - Trst SVOJO veliko zalogo moderno in solidno izdelanih stolov za domačo rabo, za društvene sobe, za gostilne in restavracije, kakor tudi lične zaklcpne' stole v poljubnih barvah za restavracijske vrte in dvorane priporoča k bližajoči se pomladni in poletni sezoni Josip Vadmi, izdelovalnica stolov z električnim pogonom v Postojni. Les je prvovrsten, delo solidno, konkurenčne cene. Podpirajte domačo industrijo! _572 DVE KRAVI e teletom, z obilnim mlekom, dobre in lepe pasme, na predaj. Ena vozna. Naslov pri upravništvu. _ 575 RADI ODHODA prodam mizarsko delavnico, pohištvo za spalna sobo in kuhinjo. Campo £>. Giacomo 8 573 IZOBRAŽEN gospod v zelo dobri poziciji, stanujoč v Postojni, jako prijetne zunanjosti, s stanovanjem in pohištvom, se želi seznaniti v svrho ženitv« z gospodično ali vdovo. Poklic in premoženje popolnoma postranska stvar. Neanonimne in le resne ponudbe pod •Postojna« na upravništvo._574 j hm pla M Eliji Culi«miti « g tt»"K „ U O KB n N Plazsa Cnvour i«. 9 naznanja tem potom slav. občinst^. da jc prejela zastopstvo najboljših in svetov, šivalnih stojev „PFfcF* - — - — • « "T< ' o m g Sg"®^ It - S a.- "lis" ^ o-K-S-1^ o fc O s ^ O o n 5/1 ,t| U- t Sfc- «*■ > g nl> a;-B.S «3 5 m 5 5««"« -Sije »f 5 .c ft CNOi ^ » e-2-^o i S p - 5 Sl S JjJ S«ii-K25SSoNwaCQ> Se loplo piiporota EHja Čuk, sodni izvedene^ Piana Cavoor štev. 9. USNJARNA v zelo prometnem kraju, odda-j Ijena eno uro od Maribora, z lepim, 9 oralov j obsegajočim posestvom, 27.5 m dolgo eno-1 nadstropno hišo, kletjo za usnjarijo, z bazeni, oementiranimi lcadmi. Popolnoma na novo' urejeno poslopje, velika stiskalnica, IV* orala vinograda, lep sadonosnik in travnik za tri glave živine, njiva in vrt, voda (tudi ob Suši) Vselitev in nadaljevanje obrti takoj mogoča;, Cena 300.000 dinarjev. Vknjižba lahko ostane. Posredovalci izključeni. Pojasnila se dobijo v Mariboru, Mlinska ulica št. 44. 14/9 Pohištvo ulico UcKne 25 Spalne sobe od L 1000.— naprej. Jedilne sobe od L 2.400.—, oprava za klube, sprejemnice, belo lakirane kuhfaje, železne postelje, sobe za eno osebo, ledenice, Obešalniki se prodajajo po resnično konkurenčnih cenab. Skladište: nBca Bđttie 25 j JADRANSKA BAUKA CENTRALA TRST " Delniška glavnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaf. Afillrani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene DOdružnlce: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: VALPARAISO: Frank Sakser Stala Bank Banco Yugoslavo da Chile IzvrSuie vse bančne posle. ^ PREJEMA VLOGE m MM Knjižice h on tekočI račun ter JIH obreslals po 3 u L Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogo]ili, ki jiH sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. _ Daja ¥ najem varnostna predala (saffes) = Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa dl Rlsparmio štev. 5 - Via s. Nicei6 Stav. 9 TetetM ». Iti), 1?M, »?§. Blasaina Mw ol Ul i® 12.38»«& do f. PODLISTEK WILKiE COLLINS: m Gospa v belem 59 IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE Oh, Marijana, to je preveč nrijetno, da bi bilo resnično! Prvo zvonjen'e k obedu naju je ločilo. Komaj je odzvonilo, sta se gospod Persival in grof vrnila 6 sprehoda. Slišale sve, kako je Hišni gospodar besnel proti služabniku, ker se je zakasnil z obedom za pet minut, njegov prijatelj pa je kakor ponavadi posredoval ter priporočal potrpežljivost zaradi spodobnosti in miru. Sicer pa se ni nocoj nič posebnega pripetilo. Toda v obnašanju gospoda Persivala sem zasledila gotove posebnosti, ki so me navdale s skrbjo za Ano Catherick in za morebitne uspehe, ki sem jih pričakovala od prihodnjega dne. , vn že dovolj dobro goepoda Perenrala in vem, da je tedaj najbolj zavraten in neva- ren, kadar se vljudno obnaša. Dolgi izprehod v prijateljevi dražbi je povzročil očividno iz-preznembo v njegovem vedenju, zlasti napram njegovi soprogi. V Lavrino veliko začudenje in moje presenečenje jo je nocoj imenoval z njenim krstnim imenom in sploh ji je izkazoval toliko majhnih obzirnosti, da najn |e to njegovo obnašanje spomnilo na one obsovra-žene čase preizkušnje v Limmeridge House. Nocoj smo re razšli pozneje kot sicer. Okoli polnoči je prekinilo tišino poletne noči otožno šumenje vetra v drevju. Vsi smo občutili takoj. da se je zrak ohladil, toda grof je bil edini, ki je zaznal naraščanje vetra. Ko mi je prižgal luč, je nenadoma obstal in vzdignil svareče roko. Ali slišite? je rekel, jutri imamo drugo vreme. * Dne 5. falija. — Včerajšnji dogodki so me opomnili,' naj bom prej ali slej pripravljena na najhujše. Današnji dan ni se minil in najhujše se je zgodilo. . , . Z Lavro sve dognale, kolikor se je dalo, natančno čas, ko se je Ana Catherick včeraj nahajala v Čolnarnici. Moglo je biti tedaj dve ia ooL Zatomi sv« se damrmU t Lavro mm sc ona tekom drugega zajtrka samo prikaže k mizi in naj pri prvi priložnosti takoj ven smukne. Jaz sem imela ostati pri mizi, da ne bi vzbudila kakega suma in priti za njo, kakor hitro mi bo mogoče. Na ta način bi bila ona pred poltretjo uro že v čolnarnici, če ne bi prišlo kaj vmes. Jaz pa bi utegnila biti tam še pred tremi v kakšnem varnem skrivališča v gozdu. Izprememba vremena, na katero nas je pripravil včerajšnja veter, je nastopila proti jutru. Ko sem vstala, je močno deževalo in ta dež je trajal do poldne, nakar so se oblaki raz vlekli, se je prikazala nebesna modrina in je solnce posijalo, obetajoč lep popoldan. Moja nestrpnost, da bi zvedela, kje sta prebila gospod Persival in grof jutro se ni nikakor polegla, posebno ne z o žirom na gospoda Per-sivala, ki nas je tako« po zajtrku zapustil ter šel ven vkljub dežju. Nič ni povedal, kam gre, ne kdaj se vrne. Videli smo ga, ko je hitel mimo okna zajtrkovalnice obut v visoke škornje in ogrnjen v dežni plašč. To je bilo vse. Grof je prebil jutro, mirno v hiši in sicer deloma v knjižnici, deloma v sprcjemnici, kjer je igral in 6i požvižgaval kratke pretrgane SMlodu* KaliAr im rAeln %» odločnostjo namenil kazati danes sentimentalno stran svojega značaja. . , Cas zajtrka je prišel, a gospod Persival se ni še vrniL Grof se je vsedel na prijateljevo mesto za mizo, a potrtim izrazom je pojedel velik kos paštete, ki jo je globoko močil v smetani. Nato nam je pričel razlagati vse une-nitnosti te spretnosti. .. . l t Sladkosnednost, je rekel s svojim najpohlev-netšim in najbolj nežnim glasom, je nedolžna slabost žensk in otrok. Veseli me, -da jih v tem posnemam, to je nova vez med vami m nami, cenjene dame. Lavra je vstala od mize po desetih minutah. Zelo me je vleklo, da bi ji sledila. Toda če bi bile obe hkratu odšle, bi to vzbudilo brez dvoma sum, in kar bi bilo še hujše, če bi Ana Catherick videla Lavro v spremstvu druge osebe, ki ji je tuja, bi si zaigrale njeno zaupanje in to bržkone za vselej. Čakala sem torej z veliko potrpežljivostjo, dokler ni prišel služabnik, da spravi mizo. Ko sem prišla iz sobe, nisem videla ne v hiši ne zunaj niti najmanjšega znamenja, ki bi kazalo, da se je gospod Persival vrnil. Ko sem prišla iz sobe je imel grof košček sladkorja v uefjki/v»l» h IcAiprpim* i*> nlpsa' rw> nlBđnv«w> telovniku zlobni kakadu, medtem ko je njegova žena, ki je sedela nasproti možu, opazovala ta prizor med grofom in ptičem s tako pozornostjo, kakor da ni tega še nikoli videla. Ko sem bila na porti k drevesnim nasadom, sem skrbno pazila, da me niso mogli videti skozi okno zajtrkovalnice. Nihče me ni videl in tudi sledil ni nikdo. Moja ura je kazala četrt pred tremi. Ko sem dospela do drevesnih nasadov, sem naglo pospešila korak toliko časa, da sem napravila pol pota. Nato se stopala počasneje in previdnejše dalje, toda nikogar nise.r. videla niti slišala nobenih glasov. Polagoma sem prispela tako daleč, da sem videla zadnjo stran čolnarnice, nakar sem se ustavila in poslušala, potem sem šla dalje, dokler nisem prišla tik zadnje stene, tako da bi morala slišati glasove, če bi kdo notri govoril. Grobna tišina je vladala tu, blizu in daleč ni bilo ne čuti ne videti znamenja o kakšnem živem bitju. . r Ko sem previdno obšla najprej eno, potem drugo stran hišice, ne da bi kaj odkrila, sei* si upala k sprednji strani ter sem pogledal* notri. Hiša je bila prazna, flVUsJ. IV. C Trst«, One H. 1921. Zaprte trgovine, Danes bodo vsled držav- * tako da fe cnaSafo :ga praznika trgovine zaprte od 11 - 1., vplačanih! deležev: nega praznika trgovine zaprte - Smrtna kosa. V torek, dne 17. (t. m. so položili na goriškem pokopališču k večnemu počitku zemeljske ostanke dne 15. aprila umrlega Edvarda - Josipa Sfiligoj. Pokojnik je bil znan kot pošten človek in kot značajen narodnjak. Doma je bil iz Gabrij pod Šlovrencem v Brdih. Pred 20 leti se je preselil v Gorico, kjer se je pečal s trgovino s sadjem. Leta 1915. )e moral na Koroško fronto, kjer si je nalezel bolezen, ki ga je mučila skozi 5 let in mu povzročila prerano smrt. Poneverba. Bivši predsednik & Stavbene zadruge v Št, Ferjanu Ivan Bole se je moral zagovarjali pred kazenskim sodiščem, ker je poneveril zadrugi znesek 18.000 lir in zbežal s tisočaki v Jugoslavijo. Izgovarjal se je, da so mu v Grojm štirje neznanci v črnih srajcah ukradli listnico grozeč mu s smrtjo* Ker mu sodniki niso hoteli verjeti, je dobil 14 mesecev zapora. Društveni tečaj «Zveze prosvetnih društev«, ki se je imel vršiti v nedeljo, dne 15. t. m., a se je moral vsled neugodnega v remena prenesti, se bo vršil v nedeljo, dne 29. t. m. od 9- 13 ure v Gorici, v Trgovskem dcmu (via Petrarca« 1). Program tečaja: 1. Otvoritev, 2. Dr. Just Bačar: Pomen prosvetne organizacije. 3. Josip Pavlin: Uprava prosvetnih društev. 4. Rudolf Le-pušček: O petju in glasbi. 5. Viktor Kjuder: O dramatiki. 6. August Kozman: O telesni vzgoji. Pozivamo tem potom vsa društva, da j pošljejo kolikor mogoče veliko število svojih članov, predvsem društvenih upraviteljev na tečaj, ki je neprecenljive vredt-nosti za njihove funkcijonarje. — Tajništvo Z. P. D. v Gorici. Izredni rok izpitov zrelosti na srednjih šolah v Idriji. Ravnateljstvo idrijskega tehničnega zavoda javlja: „V smislu kr. dekreta z dne 3. decembra 1922, št. 1592, se bodo vršili v Idriji od 1.—10. maja t. 1. izpiti zrelosti samo za bivše in sedaj službujoče vojake. Pravilno opremljene prošnje je predložiti do 27. t. m. na ravnateljstvo kr. tehn. zavoda in liceja v Idriji. Redni izpiti zrelosti v poletnem zasedanju se bodo vršili zadnje dni junija in v začetku julija. O tem bodo kandidati po časopisih pravočasno obveščen!." Ajdovščina. Danes, ob 20. uri, prirede v dvorani g. Bratine v Ajdovščini gg. Ivo Ga-berščik, Anton Šubelj in Stane Melihar fconcetn I. 1922« Število vplačanih deležev 2319 v skupnem znesku 23.196 lir* Od 1. januarja 1922. do 31. decembra 1922. je « Z veza. izvršila 79 revizij. Denarni promet «Zveze» pa je znaial v 1. 1922, 14,772.404 lir in 9 stot. Iz poročila posnetalpemo Se slede&o sklepno besedo, ki označa splošno gospodarstveno politiko Zveze z ozirom na hudo krizo, ki jo v tem hipu preživlja vse naše zadružništvo: V splošnem se je držala Zadružna zveza pri svojem poslovanju in zastopanju koristi svojih članic načela nesebičnosti in požrtvovalnosti. Ona ni stala svojim članicam ob strani le z nasveti, ampak tudi z dejanskimi podporami, v kolikor so ji dovoljevala lastna sredstva. Zveza -je priredila tudi v minulem letu se-demtedenski zadružni tečaj, ki se ga je udeležilo 34 obiskovalcev iz vse Julijske Krajine. Tečaj je končal s prav dobrim uspehom in zopet pripomogel k pomnožitvi naših, zadružnih delavcev. V tem poslovnem letu je vpeljala Zveza tudi gospodarska predavanja po deželi. Kakor v preteklem tako je Zadružna zveza tudi v zadnjem poslovnem letu posvetila dosti časa in truda akciji za zamenjavo denarja na loženega- onstran me;e. Ni tu mesta, da bi podrobno navajali vse podvzete korake, zato bodi le omenjeno, da je Zveza v maju 1922. poslala v Rim deputacijo, ki je na vseh mero-dajnih mestih podrobno obrazložila zadevo in zahtevala zamenjavo. Tedanja vlada je bila v principu za zamenjavo, ali do izvršitve ni prišlo. Pri tem moramo posebej naglasiti, da so naši državni poslanci energično podpirali akcijo za zamenjavo, ali žalibog do danes se ta še ni izvedla. V začetku leta 1922. Je vlada objavila izvršilno naredbo h garancijskemu zakonu z dne 9. decembra 1920., glasom katerega ima država prevzeti jamstvo za izgubo žalibog nastalo vsled nezamenjave njihovega premoženja, ki je bilo naloženo v kronah in se ni izmenjalo po ključu 60%. Zveza £. Po igri prosta zabava in ples. Ker nudi igra obilo smeha, se pričakuje obilnega obiska, tem bolj ker je čisti dohodek namenjen za nabavo gledališkega materiala. Gospodarstvo - Poročilo in računski zaključek Zadružne ^veze v Trstu. Zadružna zveza v Trstu je ravnokar izdala računski zaključek in poročilo o svojem poslovanju v 1. 1922., ki »je njeno .drugo upravno leto. «Zveza» je bila ustanovljena 1. 1921. Vpis v zadružni register pri kr. trgovsko-pomorskem sodišču v Trstu se fe izvršil s sklepom od 16. marca 1921, a revizijska pravica je bila «Zvezi» priznana od generalnega civilnega komisarijata v Trstu z odlokom od 7. oktobra 1921 št. 5045/2386. Z denarnim poslovanjem je «Zveza» pričela 1. junija 1921. Iz poročila je nadalje razvidno, da fe v < Zvezi ► včlanjenih 127 zadrug, in sicer 85 denarnih, 32 konsumnih, 6 mlekarskih, 1 vino-rciska, 2 stanovanjski in 1 mlinarska zadruga. Krajevno in po kakovosti se delijo včlanjene zadruge na sledeči način: na Goriško odpade 12 denarnih in 5 konsumnih, skupaj na Goriškem 17 zadrug; na Istro 51 denarnih, 10 konsumnih, 2 mlekarski, 1 vinorejska, 1 mlinarska, skupaj v Istri 65 zadrug; na Notranjsko 16 denarnih, 3 konsumne, 4 mlekarske, 1 stanovanjska, skupaj na Notranjskem 24 zadrug; na Trst 6 denarnih, 14 konsumnih, 1 stanovanjska, skupaj v Trstu 21 zadrug. Od 85 kreditnih zadrug jih je 81 izkazalo v bilanci leta 1921. sledeče stanje: na Goriškem je imelo 12 denarnih zadrug 4084 članov in 6,319.466.81 lir prometa. 48 (od 51} istrskih zadrug je imelo 16.562 članov in za 17,749.613 lir 48 stot. prometa; 16 notranjskih zadrug je imelo 5905 članov in 21,571.594.44 lir prometa; končno 5 (od šestih) tržaških zadrug je imelo 9933 članov in 38,472.425.99 lir prometa. Skupaj vseh 81 (od85) zadrug 36.484 članov in za 34,113.100.72 lir prometa. Od 42 gospodarsko-produktivnih zadrug fe 37 izkazalo v bilanci 1. 1921. sledeče stanje: 5 zadrug na Goriškem s 585 člani je imelo 3,723.128.15 lir prometa; 13 zadrug v Istri z 2050 člani je imelo 4,540.127.17 lir prometa; 6 zadrug na Notranjskem s 1412 člani je imelo 2,466.500.41 lir prometa in 13 zadrug v Trstu in okolici s 4067 člani 7,992.659.28 lir prometa. Skupaj vseh 37 (od 42) zadrug: 8114 članov In 18,722.425.91 lir prometa. Kar se tiče deležev, izkazuje poročilo, da je bilo 1. 1921 vplačanih 2014 deležev v skupnem znesku 20.146 lir. V 1. 1922. je bilo vplačanih drugih 315 deležev v skupnem znesku 3150 lir, medtem ko je bilo v 1. 1922 dvignjenih le 10 deležev v skupnem znesku 100 lir, Ivan Robida. Spis je odlikoval s priznano tia-grado zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, Izdal višfi šolski svet. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 3 E»:n. Strani 45. —■ Knjižica podaja v obliki ogrske krone• avstrijske kron* . , češkoslovaške krone dinarji • . • . • t le j I • o • • « » • ( matice ...... < ćolirjt ........ . francoski franki švicarski franki . . • . . angleški funti papirnati • » • § • • » » t » t • • • • * 0.4250 0.4750 0.0283 0.03 G0.25.— »",0.50 20.30.— 20.50 9.25.— 9.75 0.0750 0.08 20.0750 20.1750 134—.—134.50 3 Gb.—.—869.— 93.93.— 94.10 ŽIVINSKI W KRAMARSKI Stalna likvidacija asa Ur 170.090 koles in potreben ¥sake vrste po tovarniških cenah kakor na primer : Platišča L 15.—, zračna čreva L 5.—, podstavki L 10.— itd. itd. Preprodajalci dobijo znatne popuste. Trst - Via Rossini št. 30, vrata 14 - Trst Razna usula NlMJSh tovarn. Velika izbera kopit. Gumijevi pomiki „Plrelli". Čistilo za čevlje „Brili" in „Ec!^ fift (194) V Jeišanah se bo vršil dne 28. aprila t. 1. Use po Zai najnižjih cenah. pstti m 49¥iaUdin@ (prej EMere) 49 Teh 41-38 KUPUJTE ZAHKL'oe tor«, Meia "trote pri tej dobro znani tvrdki Trst - Via Trento št. 8 - Trst Brzojavni naslov; Zauklfigli 167 Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben. Ml EflJSl WUii II POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za h»e, pisarne in gostilne. Brazkonkurenin« can* Trst — Viale XX. Settembre 35 — Trst (palača Eden) Telefon 34-34 Ms (87) Telefon 34-34 bls ! Ljubljanska kreditna k Podružnica v Trstu. Vogal via VaiMo 11 — Ufa 30 oitte 11 IzvrSuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodajaln kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje pT po 3 \ *lo sietto Vloge na tekoče račune po 41 Vozana vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. I °i 12 0 i i Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novlsad, Ptuj, Sarajevo, Split. Delnlika glavnica in rezerve: Dinarjev 33000 000.— Ivan MlheKK Trst — Via S. Ffa&cesco štev. 10 — Trst kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine kakor tudi stare nerabljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenah- (39 &VUARHKJI » MICOLICH TRt via HUM 32 M L' AriOStt) (prej Belverfere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala. Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Ceae nizke. Postrežba točna. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA SEZONA MAJ-SEPTEMBER. Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni. — Cene zmerne. — Pred sezono in po sezoni znatni popusti — Največja ugodnost. ■ ZAHTEVAJTE PROSPEKTE =============== 14,6 Ravnateljstvo zdravilišča.