257. številka. Ljubljana, v četrtek 8, novembra 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman aa avstro-ogrske dežele za vse leto 2B K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden meseo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h. Se ee dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvold trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga 8t. 12. Upravnlštvu naj jse blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v •lrednifitvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniatvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Bosanske železnice. Kadar potujejo dunajski ministri v Budimpešto, takrat spreletava avstrijske narode strah, da se jim bo zopet puščalo... Tudi te dni so dunajski ministri potovali v madjarsko stolno mesto, in sedaj se narodom oficiozno naznanja, da je avstrijska vlada v zadevi bosanskih železnic kapitulirala pred madjarsko požrešnostjo in velevažen gospodarski interes cele Cis-litvanske neizmerno oškodovala. Že celih trideset let zahteva cela cis-litvanska trgovina in industrija, da naj se ustvari direktna železniška zveza z Dalmacijo in že četrt stoletja deluje na to, da bi se napravila zveza mej Dunajem in Sarajevom, a vse to prizadevanje je bilo doslej zaman. Madjari tega ne pripuste, in ker so Madjari le dotlej patriotični in lojalni, dokler se zgodi vse po njihovi volji, v tem ko so Cislitvanci pravi osli v potrpežljivosti, se tudi vse tako zgodi, kakor zahtevajo Madjari. Okupaciji Bosne in Hercegovine so se Madjari z divjo silo upirali, odkar pa je izvršena, smatrajo ti deželi za svojo domeno. Gosp. Kalfav upravlja ti deželi popolnoma po intencijah madjarske politike, ki veleva, da morajo vsa pota v Bosno voditi čez Ogrsko, in da sme Cislitvanska samo plačevati 65% vseh izdatkov, sicer pa ne sme imeti od okupiranih dežela niti najmanjše koristi. In temu je re3 tako. Vse železnice so zgrajene tako, da slažijo samo Madjarski. Dalmacija, kamor je šla pred okupacijo vsa trgovina iz B33ne in iz Hercegovine, je odtrgana od teh dežel in je gospodarsko propadla; Dalmacija ima krasne pristane, za mornarstvo izborno usposobljeno prebivalstvo, pa hira, hira in nazaduje, kakor morda nobena druga dežela v celi Evropi. S Jaj je zopet prišlo vprašanje o bosanskih železnicah na dnevni red. Provzro-čile so to politične razmere. Odkar so raz-kralja Milana spodili iz Srbije in je mej Bolgarsko in Rumunijo nehalo nasprotje, sili vojna uprava na to, da se zgradi atra-tegična železnica od Sarajeva v aandšak Novi Pazar, od koder bi se podaljšala do turške železnice, ki vodi v Solun. Madjari so bili takoj zavzeti za to, da se ta železnica zgradi, zahtevali so samo, da se mora zgraditi tudi proga Šamac-Doboj. Ta zahteva je umljiva. Če se namreč zgradita Šamac-Doboj in Sarajevo - Mitrovica, se ustvari nova proga svetovnega pomena, ki bo direktno vezala Budimpešto s Solunom, tako da mora vsa orientska trgovina preiti v madjarske roke in bo Cislitvanska popolnoma v stran potisnjena. Dunajska vlada je nasproti temu zahtevala, da se mora zgraditi proga Splet-Bugojno, da dobi Dalmacija direktno zvezo s Sarajevim, in da se mora zgraditi direktna zveza mej Dalmacijo in Banjaluko. Na podaljšanje dolenjskih železnic od Straže do Karle ves, na zvezo od naših državnih železnic z Bosno dunajska vlada še mislila ni. Železnico Čez Ture in Karavanke hoče pač zidati, ni jej pa prišlo na misel, kako kolosalnega gospodarskega pomena bi bilo, če bi ta želez • niča imela podaljšanje v Bosno in doli do Solona. Madjari so se skromnim zahtevam dunajske vlade z nečuveno brezobzirnostjo uprli. Unel se je pravi boj, in vse je kazalo, da nastane kriza. Zdaj so dunajski ministri potovali v Budimpešto. Narodi avstrijski so se tresli kakor vselej, kadar gredo avstrijski ministri v Pešto, in tresli so se vsi pravici, zakaj dunajska vlada je kapitulirala pred Madjari in jim vrgla v nenasitno žrelo najvažnejše gospodarske interese naše državne polovice. Oficijozen komunike naznanja, da se je v Pesti mej obema vladama doseglo popolno porazumljenje. Sklenilo se je, da je tekom treh let na bosanske deželne stroške zgraditi progo iz Sarajevo do turške meje v sandžaku Novi Pazar ter stransko progo do srbske meje, kateri progi zahteva vojna uprava. Kadar se ti progi zgradita popolnoma, se zajedno poskrbi za zvezo bosanskih železnic z ogrskim in s cialitvanskim železniškim omrežjem namreč za zgradbo proge v šumac, ki bo vezala Pešto s Solunom, in za zgradbo proge v Splet, način finanai-ranja pa se določi kasneje. Klavrnejšega kompromisa že ni možno doseči. Tisti Korber, ki vedno stresa cele košare fraz o potrebi narodnogospodarskega napredka, o potrebi povzdigniti trgovino in industrije, je podpisal kompromis, ki pomeni žrtvovanje cislitvanskih narodnogospodarskih interesov na korist Madjarom. Korber, ki pri tej velevažni priliki zgradbe proge od Straže do Karlovca še omenil ni, je tudi popolnoma odnehal od zahteve, da se zgradi zveza mej Dalmacijo in Banjaluko. Ta zveza bi bila najvažnejša, za to najkrajšo bi bila vlada morali iti v boj, od te bi ne bila smela odnehati na noben način in za nobeno ceno in prav tej se je do cela odrekla. ZVeza Splet-Bugojno bo, če tudi je jako važna, vendar največ samo lokalnega po-mbua, sicer pa iz vladnega jako skrivnostno in brez dvoma namenoma nejasno stiliziranega komunikeja ni razvideti,češe ta proga ne ostane na papirju, če nam sklenjeni kompromis glede te proge ne da samo obljubo na bodočnost. Res, čuditi se je, da se ministrski predsednik Korber sploh upa s takim kompromisom na dan. Madjarom se zgradi direktna zveza od Peste v Solun, Cislitvanska pa se pritisne v stran in povrh naj Se plača 65% odstotkov vseh stroškov za progo Šamac-Sara-jevo, s k a t e r o s e c i s I i t v a n s k a trgovina silno oškodi. V Budimnešti sklenjeni kompromis v zadevi bosanskih železnic je pravi atentat na gospodarske interese ne samo Dalmacije, nego sploh cele Cislitvanske. in zakrivil ga je tisti dr. Korber, ki dan na dan trobenta, da ae morajo narodna vprašanja podrediti gospodarskim interesom. Korberjeva kapitulacija pred Madjari sve-doči, kako se v nas vlade igrajo z gospodarskimi interesi, katerih se sploh spominjajo le tedaj, kadar se hočejo ob njih rešiti iz kake politične zadrege, svedoči pa, kako prokletstvo za gospodarstvo cislitvanskih narodov je sedanje državno-pravno razmerje mej Cislitvansko in Ogrsko. _ Državnozborske volitve. Dr. šusteršič — na dan. Kandidat za V. kurijo dr. Ivan Šu-steršišič naj se vender prikaže iz svojega brloga na beli dan! Stopi naj pred volilce in naj razvije svoj program. Radovedni smo zlasti slovenski trgovci na ta program Mnogo trgovcev. * S Štajerskega 7 oktobra. Zaradi kandidata v peti kuriji se ža pridno prepiramo. Temu prepiru bili bi se prav lahko izognili. Namesto, da so gospodje na shodu zaupniKcv v Celju puata vili viteza Berksa kandidatom za skupino kmetskih občin, naj bi bili v četrti kuriji sprejeli kot kandidata dekana Žičkarja. Svet se vpraša, za kaj se je postavil graščak Berks; za kandidata kmetom, mol kateri nima za slovenskega kmeta prav nikake zasluge, kateri dosihdob ni hotel ali si ni upal priti med slovenske kmete volilce, pa ne dobi nobenega odgovora. Gospodje, kateri Berksa vsiljujejo in priporočajo, molče v svojih nagibih trdovratno. In vendar so ti nagibi dobro znani, če tudi gospodje v Celju drugače mislijo. Gosp. Žičkar izrazil je sam željo, da bi raji v četrti kuriji kandidiral. To se na shodu v Celju ni uvaževalo, ampak se je LISTEK. Dragi pes. Ruski spisal Anton Čehov. Poročnik Dubov, ne več mlad vojak, in prostovoljec Knaps sta sedela skupaj ter pila. — Prekrasen pes! — je govoril Dubov, kazoč Knap3U svojo psico Miiko. — Izvanreden pes! Samo gobec poglejte! Koliko je samo gobec vreden! Da bi človek naletel na ljubitelja takih psov, da mi samo za gobec dvesto rubljev! Ne verujete ? E potem pa ne razumete ničesar . . . — Razumem, toda . . . — To je setter, čistokrvni, angleški setter! Zasleduje, da je kar čudež, a čut... vonj! Moj Bog, kako voha! Li veste, koliko sem dal zanjo, ko je bila še mladica? Sto rubljev. Diven pes ! Potepuhek, Milka! Ga-dek, Milka! Pojdi semkaj, pojdi sem . . . psičica, draga moja .. . Dubov je potegnil k sebi Milko ter jo poljubil mej ušesi. V očeh so se mu pojavile solze. — Nikomur te ne dam . . . lepotica moja . . . tolovajček jedini. Ali me ljubiš, Milka? Ljubiš? ... — No, ali mi ne greš stran! je nakrat zaupil poročnik. — Blatne šape ima, in se ravno na obleko spenja. Da, Knapse, poldrug stotak sem dal za mladico! Pa je bilo tudi vredna! Samo za jedno mi je žal: časa nimam za lov! Pes brez dela propada, izgublja svoj talent . . . Zato ga hočem prodati. Kupit'- ga, Knapse ! Hvaležni mi bodete vse svoje življenje. Ako imate le malo denarja, in ako ga hočete, popustim polovico . . . Vzemite ga za petdeset. Udarite! — Ne, golobček ... — je vzdahnil Knaps — Če bi bila vaša Milka moškega spola, kupil bi jo morda, a tako . .. — Milka ni moškega spola? — se začudi poročnik. — Knapse, kaj vam je? Milka ni moškega . . . spola ? Ha, ha! Kaj pa je potem po vašem mnenju? Psica? Ha, ha! ... Krasen dečko! Še psa ne razlikuje od psice ! — Govorite mi, kakor da sem slep ali pa otrok ... se je razjezil Knaps. — Kajpada je psica! — Prosim vas, morda še porečete, da sem jaz gospa! Ah, Knapse, Knapse! Saj ste vendar dovršili tehniko. Deset psov poseka ... a vi, da ni moškega spola > Ha, ha! — Oprostite, Mihajl Ivanovič" toda vi ... vi me smatrate naravnost budalom . . . To je razžaljenje! . . . — No, ni potrebno, vrag vas vzemi! Pa ne kupujte! . . . Vam res ne more človek ničesar vbiti v glavo. Morda hočete tudi reči, da to ni rep, marveč noga ... Ni potrebno ! Hotel sem vam storiti samo uslugo. Vahraraejev, konjaka? Sloga je prinesel Se konjaka. Prija- telja sta si natočila vsak pol čašice ter se zamislila. Prešlo je v molku pol ure. — Pa da bi bila tudi ženskega spola ... je prekinil poročnik tihoto, gledaje čmerno v butiljko, — Krasna je! Za vas je še bolje. Izkoti vam mladičev, in vsak mladič vam prinese četrt stotaka . . . Vsakdo ga bode rad kupil od vas. Ne vem, zakaj vam tako ugajajo psi. Psice so tiso-krat boljše. Ženski spol je hvaležnejši in zvestejši. Nn, ako se že tako bojite ženskega spola, pa prosim, vzemite jo za petindvajset. — Ne, golobček . . . Niti kopejke ne dam. Predvsem ne potrebujem psa, in drugič tudi nimam denarja — To bi mi bili morali takoj povedati. Milka, pojdi sem ! Sluga je prinesel kajgan (jed iz jajec). Prijatelja sta segla po njej ter molče izpraznila kožico. — Dober dečko ste, Knapse, častit... je rekel poročnik, brisaje si ustnice. — Žal mi je, da jo tako pustim, toda vrag jo vzemi! .. . Veste kaj ? Vzemite psico zastonj ! — A kam naj jo denem, golobček moj? — je rekel Knaps ter vzdahnil. — Kdo naj se pri meni bavi ž njo? — No, saj ni treba, ni potreba . . . zlodej vas vzemi! če nočete, pa ni treba . .. Ako pa hočete ? Odločite se! Knaps je ustal, se razkoračil ter segel po čepici. — čas je, z B;gom! ... — je reke' zevaj e. — Pa počakajte, spremiti vas hočem. Dubov in Knaps sta se ogrnila tet šla na ulico. Prvih sto korakov sta stopala molče. — Ali ne veste, komu bi mogel dati psico? — je začel poročnik. — Li nimate vi takih znancev? Psica je, videli ste, lepa, plemenita, toda . . . jaz je ne po^ trebujem. — Ne vem, dragi . . . Kje pa imam jaz znance ? Do Knapsovega stanovanja nista iz-pregovorila prijatelja niti besedice več Šele ko je Knaps stisnil poročniku roko in odprl vrata, je Dubov zakašljal ter vprašal nekam neodločno: — Ali ne veste, li jemljejo tukajšnji konjederci tudi pse? — Menda jemljejo. Za gotovo ne morem trditi. — Pošljem jo jutri z Vahramejevim tja . . . Vrag ž njo! Naj jo denejo iz kože. Gnusno pse! Grdoba! Ne samo, da mi je začela onečejati sobo, včeraj mi je požrla v kuhinji še vse meso, mrcina! . . . Naj bi že bilo, če bi bila dobre pasmine, ali vrag vedi, to je zmes domačega psa in svinje. Lahko noč! — Z Bogom! —■ je rekel Knaps. Vrata so se zalaputnila, in poročnik je ostal sam. _ g. Žičkar nakazal, naj gre moledovat za mandat v Ptujski, njemu tuj okraj. Ko bi se bilo z drugim kandidatom tako ravnalo izjavil bi bil takoj, da opusti kandidiranje. Ali mož sam ni čutil razžalitve, ali nje ni smel čutiti, o tem nočemo ugibati. Ako bi se bil na shodu v Celju postavil vitez Berks pod kap, kakor se je postavil dekan Žičkar, bil bi vsakdo, ki razmere pozna in stavi stvar nad osebo, priznal, da je to bilo edino pametno in pravo. Ako bi se bil za črtrto kurijo postavil kandidatom dekan Žičkar, bi se bila njegova želja izpolnila, kmetom volilcem bi se bilo s to kandidaturo vsaj nekaj bolje ustreglo, nego se njim je ustreglo z uno viteza Berksa, katerega narodnost je tako temna, kakor njegova zasluga za slovenstvo. Ako bi se bil v četrti kuriji za kandidata sprejel dekan Žičkar, nastopil bi bil v peti kuriji lahko kandidat Hribar, zabranil bi se bil prepir, dekanu Žičkarju pa blamaža, čeS, da ni dober za celjske femetske volilce, ampak k večjemu za one ptujskega okraja. To so posledice osebne politike na škodo stvarne. Proč s kandidaturo viteza Berksa ! W Kjjjtibtjgtni* 8 novembra Cerkveni želodec. Med vsemi strankami, ki se v parlamentu in v volilnem boju najbolj potezajo za to, da bi državni zbor dovolil vladi vse zakone in zahteve, vse davke in doklade. ki so jedino vladne služabnice, so klerikalne in krščansko-sccialne stranke prve. Klerikalcem in krščanskim socialistom je namreč največ na tem, da jim vlada ne me$a poslov, nego da v miru delajo za svojo malho in zbirajo dobiček. Klerikalci so med najbogatejšimi in najmogočnejšimi posestniki, zato pa se trudijo najbolj, da ostane v državi vse lepo pri starem, ter da so narodi čim dalje neumne molzne krave. Koliko bogastva so si cerkve že nagrabile in kako jaderno jim bogastvo narašča, je razvidno iz teh le številk: 1. 1880 je premogla katoliška cerkev 274 milijonov, 1. 1890 že 333 miliionnv. L 189R pa 398 milijonov goldinarjev, ali 796 milijonov kron. Premoženje cerkve je torej od leta 1890—1895 narastlo za 65 milijonov, tako je možno dane3 računiti vsaj 866 miljo-nov kron. Ali se je potem čuditi, da ima klerikalizem toliko moč? In ali ni potem naravno, da treba največje sloge, vztrajnosti in požrtvovalnosti proti tako silnemu nasprotniku? Cerkveni denar se namreč ne porablja le za čast božjo, nego večinoma samo za politični boj, za obrambo reakcicr narstva in pospeševanje narodovega pone-umljenja! Korupcija v berolinski policiji. Nemški naši nacionalci so iznova jako potrti. V središču ljubljene države, v cesarskem Berolinu so prišli na sled korupciji, ki osvetljuje z bengalično lučjo velikonem-Ške razmere, ter radikalno ometa znano frazo, da je Nemčija dežela „der Gottes-furcht und froramen Sitte". Šele nedavno se je razkril velik Škandal, ki se je tikal nemške vlade, katera je beračila pri največjih tovarnah za denar, katerega je potem rabila za podkupovanje listov in politikov. Že takrat se je naglašalo, da mora biti korupcija na Nemškem v najlepšem cvetu, ako jo podpira in neguje celo vlada. Da se listi niao motili, dokazuje najnovejši slučaj, ki se je razkril med obravnavo proti milionarju Sternbergu, ki je tožen radi zlorabe mladoletnih deklic Ta milionar je bil v prijateljski zvezi s policijskim ravnateljem pl. Meerscheidt Hiillessenom ter ga je celo zalagal z velikimi svotami, ne da bi bil zanje zahteval pobotnic. Ko se je razkrilo škandalozno počenjanje Sternberga, je bilo seveda vse pošteno misleče občinstvo prepričano, da stori policija vse, da se Stern-berg kaznuje, in da se kaznujejo njegovi sokrivci. Ali čudno, glavna priča je pobegnila s pomočjo Sternberga v Ameriko, in Sternberg je bil celo glede dveh glavnih krivd oproščen. Nova obravnava pa je dognala, da je policijski ravnatelj v imenu Sternberga ponujal redarju, ki je bil tudi proti obtožencu, veliko svoto in celo — vilo! — ako izpremeni svoje pričevanje na korist Sternberga Pred sodiščem so se primerili skrajno sramotni prizori, in policijski ravnatelj je bil končno odstavljen. Nemška korupcija je torej zašla celo v policijske kroge! Vojna na Kitajskem. Listi poročajo, da so Nemci tekom dobrega meseca ob reki Peiho poatrelili 500 Kitajcev. Nemci postopajo nečuveno bru talno ter so resnično poslušni povelju svo jega cesarja, ki jim je velel: „Ne dajajte nikakega pardona!" Grozo vitost Nemcev je tolika, da je moral celo neki angleški častnik javno protestirati. Nemci streljajo namreč tuli nedolžne ter smatrajo streljanje na ljudi za neko zabavo. V Pekinu je baje zopet stari red. Trgovina in obrt delujeta dalje. Zavezne Čete bi rade preprečile, da bi se mogel kitajski dvor umakniti iz Singana še dalje proti severju. Zato so dospele iste po ovinkih preko Paotinga. Angleški listi poročajo, da je razen princa Tuana pobegnil tudi general Tungfuhaiang. A tudi Yunglu, ki je bil med voditelji boksarjev, noče priti v Singanfu, ker se boji za svoj vrat. Mirovna pogajanja se nadaljujejo, a uspeha niso dosegla še nobenega, kajti sklepe poslanikov morajo pregledati in potrditi šele posamezne vlade, kar je jako dolgotrajno. Vojna v Južni Afriki. Angleški oddelki, ki so se hoteli že vkrcati na transportne ladje, ki bi jih pre peljale zopet domov, so dobili povelje, da se naj ne vkrcajo, nego počakajo, ker se jim bode treba bržčas iznova vrniti na bojišče. To je nov dokaz, da vojne še dolgo ne bo konec, in da so se prav v zadnjem Času obrnile razmere za Angleže prav slabo. Buri, ki so se že udali Angležem ter odložili svoje orožje, so iznova pobegnili s portugalskega ozemlja ter stopili zopet v bojne vrste onih svojih tovarišev, ki še niso obupali, nego hočejo nadaljevati boj do zadnjega diha. Res je, da se Buri ne nameravajo postaviti več Angležem z veliko vojsko nasproti, kajti za to jih je že muogo premalo. Zemlja Transvaala m Oranja krije tisoče padlih burskih junakov, na otokih Ceylon in sv. Helena pa je baje tudi okoli 15 000 burskih ujetnikov. Vendar pa je še več tisoč Burov pod puško. Vodijo jih Dewet, Botha, Steijn, Delarey i. dr, ki nočejo odnehati ter vsak dan napadajo Angleže, podirajo železnice in mostove ter zaplenjajo sovražniku cele vlake in skladišča živil in streljiva. Angleži so izgubili že veliko armado mož, a število ubitih in ranjencev se množi dan za dnem z grozno naglico. Angleži skušajo napraviti vojni konec z največjo brezobzirnostjo in z uprav divjaško neusmiljenostjo. Požigajo. rušijo in more, kakor so divjali včasih Huni. Razen tega pa skušajo republiki docela iztrebiti Burov ter jih pošiljajo v velikem številu v pregnanstvo. Vzlic vsemu temu pa se je obrnilo Burom v zadnjem času na bolje, in prezident Krüger ima na svojem potovanju v Evropo zopet več nade, da se mu vendarle še posreči doseči, da se anektacija Trans vaala in Oranja ne bo priznala, nego da dobe Buri končno več svobode, kakor jim jo hočejo dati danes Angleži. Dopisi. Iz Ljubljane, 6. novembra. Že od nekdaj so vzeli socialni demokrati vedo in znanstvo vseh strok v zakup. Torej ni čudo, če v polemiki vedno predbacivajo svojemu nasprotniku konfuznost, neumnost in ne-vedo, poleg tega se pa vsem stvarnim napadom skušajo z jezuitsko logiko ogniti. Če jim predbacivaš, da v stranki posamezne osebe nosijo zvonec, da v stranki vlada največji terorizem, tedaj ti odgovore, da le v krščansko-socialnih uredništvih govore o .voditeljih" socialne demokracije, da je organizacija tako urejena, da je vsako »vladanje" v stranki nemogoče. Mi bi bili veseli, če bi v stranki bilo le vladanje, mesto najstrožjega absolutizma posameznih avto-kratičnih oseb. Ali ni terorizem, če deželni volilni odbor predlaga tri kandidate, centralni odbor prečrta vse tri ter prisili kasneje — seveda s .predlogom"—deželni volilni odbor, da pripozna kandidatom g. Kopača, za katerega v deželnem volilnem odboru nikdo glasoval ni. Ali ni terorizem, če strankarsko vodstvo požrtvovalnega dr. Berstla ubije s tem, ker je v Neunkirchenu postal vsled svojega specialnega stališča napram strankinim korifejam nevaren, da se pošlje bivšega državnozborskega poslanca Schrammela v Neunkirchen s stalno plačo od strankinega vodstva, da deluje proti dr. Berstlu ter prevzame uredništvo .Neunkir-chener Zeitung", koji list je preje uredoval dr. Berstl? Ali ni terorizem, če socialni demokrati v Požunu na Ogrskem, ker niso zadovoljni s strankinim vodstvom, ustanove nov list, vsled katerega takoj strankino vodstvo dopošlje vsem socialno-demokra-tičnim listom okrožnico, da naj se omenje nemu listu ne dopošiljajo strankarski čas niki v zamenjavo. To našim socialnim demokratom, kojim sije dunajsko solnce, ni terorizem, ne absolutizem, Če celo vladanje ne. — Na naš dopis z dne 23. oktobra, v katerem trdimo, da so ljudje le produkt razmer, da jim ne prisojamo nobenih zaslug v razvoju človeške družbe, da nema ramo osebnega kulta, kojega nam socialno-demokratična stranka usiljuje na vseh vogalih, da napravi .kšeft", na ta dopis je socialno demokratični jezuit na široko trdil, da so Kri8t, Kopernik, Gutenberg, Morse, Edison, Resel in Marks produkti razmer, ali po zakonu logike so oni, posledice, postali zopet vzroki novim posledicam, in tako to gre naprej ad infinitum. Priznati moramo hote ali nehote: socialno-demokrat-ski žumaliati so so morali učiti kazuistike v kacem jezuitskem kolegiju. Če so po ao-cialno-demokratičnih nazorih Marks, Eagela, Lassale, Liebknecht itd. le produkti razmer, in če so po zakonu logike, posledice, postali zopet vzroki novim posledicam, čemu se vsiljujejo njih podobe za drag denar proletarcem, čemu se je pri Liebknech-tovem pogrebu priredila velikanska parada, koje navadno socialno demokratje pri njihovih nasprotnikih smešijo. .Arbeiter Ztg." ima za udeležnike tacih parad zelo delikaten izraz — .mob". — Socialno • demokratični jezuit ne ve ali pa noče vedeti, da je na Angleškem in v Ameriki splošno volilno pravo, da so na Angleškem in v Ameriki jako pičli socialno demokratični glasovi, da v vsaki volilni borbi ostanejo socialni demokrati v velikanski manjšini, kljub temu so pa gospodarske zveze delavcev še najboljše na Angleškem in v Ameriki. V New Sud Walesu je postavno upeljan osem-urni delavnik, je preskrbljenj6 za starost za vsacega delavca, ki je 20 let v koloniji, dasi tam ni socialnih demokratov. Naobratno pa sedi precej lepo številce socialnih demokratov v nemškem državnem zboru, a kljub temu je gospodarski položaj delavcev skoraj tako žalosten kakor pri na3. Ali so tudi v omenjenih državah vrgli pclitičarji mrežo čez glavo delavcem, kjer je njih gospodarski položaj boljši kakor pri nas, dasi ne volijo v zastope ne redečih ne črnih krvosesov? Mislimo da ne. Mrežo čez glavo nam hočejo vreči vodje, da bi sebi pridobili dobro plačane sedeže v zbornici, nas pa pitali s papirnatimi predlogi in resolucijami ob suhem kruhu, vodi in močniku. Če bi hoteli vpri-zoriti takšno volilno borbo proti njim, kakršno je vprizorila .Arbeiter-Zeitung" proti svojim političnim nasprotnikom na Dunaju, Mittermayerju, Gregorigu, Schneiderju itd., našli bi toliko masla na glavah socialno-demokratičnih kandidatov, da ga najgor-kejše solnce v mesecu juliju ne stopi. Ali nam se takšen boj dozdeva prenizek, pre-ostuden, taka sredstva preumazana, kakor-šnih se poslužuje socialno demokratična stranka — nje vodje proti svojim nasprotnikom. Mi hočemo dokazati brez osebnega boja, da je socialno-demokratična stranka gnjila v svojih temeljih vsled vodij, da je izgubila vsako pravico, da se še v prihodnje nazivlje delavsko ali proletarako. Mi se osebnega boja ne bojimo, ali socialnim demokratom — njih vodjem povemo odprto, naj pazijo, da jim buržoazijski, špisarski in psevdo-anarhističnl dopisi ne bodo obležali v želodcu. Neodvisni delavci. Dnevne vesti, V L j u b 1 j a n i 8. novembra. — Osebne vesti. Naučno ministrstvo je učitelju na tukajšnji obrtni šoli kiparju gosp. Alojziju Ganglu dovolilo dopust do 15. septembra 1901. v svrho, da izdela model za Valvazorjev spomenik, ki se na državne stroške postavi v Ljubljani. — ..Rodoljub" izhajal bo začenši s tem tednom kot tednik in sicer bo izhajal vsako soboto. Naročnina se do konca leta nič ne zviSa. BNarodna tiskarna" si je s tem naložila veliko žrtev in sme torej pač pričakovati, da bodo tudi somišljeniki po deželi storili kar mogoče, da pridobe listu čim več naročnikov. Za-jedno opozarjamo, da je izšel .Volilni katekizem za slovenske kmetske volilce" v posebnem natisu. Ta broSurica je kaj pripravno sredstvo za agitacijo, na kar posebno opozarjamo somišljenike. 100 komadov te brošurice velja s poštnino vred samo pet kron. Naj bi jih rodoljubi skupno naročili, da jih razdele med volilce, a to se mora hitro zgoditi. — ..Shod" prirede* župani sodnega okraja kranjskega na veliki letni semenj .sv. Martina", dne 12. t. m. v Kranju v društvenih prostorih .Slovenskega bralnega društva" ob 1. uri popoludne. K temu shodu se uljudno vabijo tudi župani cele Gorenjske, Posvetovali se bodo o bodočem državnem poslancu. — (Ker jim menda g. Pogačnik ne. ugaja). — ..Podpiranje" domače umetnosti. .Slovenec" hujska neprestano proti slovenskemu umetniškemu društvu. Ne motimo se, ako trdimo, da izvira to njegovo sovraštvo odtod, ker se je društvo takoj pri svojem rojstvu postavilo na odločno nevtralno, nestrankarsko in le na izključno umetniško stališče. .Slovenec" pa je hotel, da bodi sestavljen odbor iz samih znanih farških podrepnikov, skoraj samih obrtnikov, in da ne smejo biti v društvu razen odločno klerikalnih kimovcev nobeni umet niki, ki so po svojem privatnem prepričanju morda liberalnega mišljenja! Ker pa so se zjedinili v društvu vsi oni, ki delajo za resnični prospeh domače umetnosti vseh strok (torej tudi glasbeniki, literatje in dramatični umetniki), grozi .Slovenec" zopet in zopet, da slikarji ne dobe nobene „pod pore" več, ako odbor umetniškega društva" ne izjavi, da se ne strinja z neko našo uredniško notico .Slovenec" se vede torej, kakor b:. bil glasilo vseh slovenskih .mecenov' domače umetnosti in širokouati se, kakor bi živeli naši umetniki jedino le od klerikalnih grošev. Nam 3e zdi tako groženje in bahanje nizko in ostudno. A delajo nekateri domači umetniki za cerkve, ni zaslužka nikakor smatrati kot .podporo", nego le kot plačilo za pošteno delo. In plačilo je bilo doslej sramotno majhno in jedva toliko, da se je umetnikom za silo poplačal njihov trud. Kako slabo plačujejo naši klerikalci, o tem bi mogli povedati slovenski umetniki žalostne slučaje! Ako se čutijo naši klerikalci res še Slovence, je njihova prokleta dolžnost, dajati delo našim umetnikom.' Dolžnost vsakega Slovenca, torej tudi gospode okoli .Slovenca", je, naročati slikarska in kiparska dela samo pri domačih umetnikih, in žalostno je, ako groze" sedaj .Sloven -čevci", da bodo hodili poslej raje k zidom in protestantom, rajši k Nemcem in Madjarom, kakor k onim d mačinom, ki so z umetniško razstavo sijajno dokazali, da res nekaj znajo ! Sicer pa prosimo .Slovenca", naj nam našteje vsaj par slučajev, ko so dobili domači umetniki, ki so členi umetniškega društva, pri njem in pri klerikalcih res kakšno .podporo"! Potem bomo mogli govoriti vsaj jasnejše. Zadnji čas je namreč, da se spravi s sveta laž, da so klerikalci res kaj storili na korist domače umetnosti! — Izdajica svoje dežele je kaplan g Alojzij Kokalj v Sv. Jurju na Taboru. Kokalj agitira zoper g. Hribarja, ker je ta — Kranjec; g. Kokalj je tudi Kranjec, in sicer Gorenjec. Študiral je v Ljubljani ter prišel po osmi šoli na mariborsko bcgo slovje. Zapustil je Ljubljano, no . . ker ... povedali bodemo, ko uresniči .Slov. Gospodar" svoje grožnje. Potem bomo tudi nekdanjega poeta Kokalja pokazali v pravi luči. — Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko. Odkar obstoji to društvo, je tisto klerikalno rogoviljenje pri konsumnih društvih in .kmetijskih zadrugah" zadnji čas naenkrat utihnilo; če se pa pogleda pri teh klerikalnih šotorih za stene, se pa opazi tudi še marsikak izdatnejši uspeh na korist tega društva. Pa je tudi res, da je bila ustanovitev tega društva, že nujna potreba, in nič manj nujna organizacija napredno mislečih trgovcev. Da bode pa društvo razen stanovskih koristi varovalo v bližajočem se političnem rogoviljenju kranjskih klerikalcev tudi politične pravice svojih članov in se za te kar moč bojevalo, se ume samo po sebi, zategadelj naj se napredno misleče trgovstvo svojega društva trdno oklepa in skrbi da bo na Številu kar moč raslo. Časi so resni; tista omahljivost, strahopetost in stanovska nezavest niso primerne za moža-trgovca ki OčgST Dalj« v prilogi. Tfctt Priloga »Slovenskemu Narodu11 št. 257, dn6 8. novembra 1900. hoče nastopati kot tak pred javnostjo. Klerikalni terorizem, s katerim so klerikalni pandurji pritiskali na napredne trgovce, samovoljno uporabljali zakon zoper nedeljski počitek itd. — je že msrsikje uničen, njegovemu finančnemu operiranju je za petami že polom, — državnozbor-ske volitve ga bodo pa do — nazega slekla. Možje trgovci, v društvu je vaše varno zavetje! Kakor hitro se oglasi še nekaj več članov, bo odbor skrbel, da se tudi druge točke — v pravilih prično izvrševati. — Stoletnica Prešernovega rojstva. Odbor za napravo spomenika našemu velikemu pesniku Francetu Prešernu je sklenil v svoji poslednji seji, pozvati načelnike ljubljanskih narodnih društev na dogovor, kako bi se dostojno praznovala stoletnica pesnikovega rojstva dne 2. dec. letos, ker se odboru ni posrečilo za ta dan pripraviti odkritja spomenika, kar bi bilo seveda najpripravnejše slavje. Da torej odbor zve mnenja načelnikov onih narodnih društev, ki bi utegnila sodelovati pri nameravanem praznovanju pesnikove stoletnice, sklical je podpredsednik imenovanega odbora g. prof. Rajko Perušek namesto obolelega predsednika g. župana Hribarja načelnike narodnih društev, da blagovolijo prisostvovati v petek dne 9. novembra ob šestih zvečer v veliki dvorani mestne hiše sestanku in razgovoru, kako naj se pro slavi stoletnica. — Z Notranjskega se nam piše: Po naših krajih hodi okoli znani kaplan ,dr. Bezeljak". Izogiblje se pa svojih kole gov (in sploh f*»rovžev), češ, da ga oni preganjajo. Omenjeno bodi tudi, da po gostil nah jč in pije, a ne plača nič. — Zelo umestno bi bilo, ako bi se višji pred stoj niki kaj za tega .reveža" pobrigali, zlasti ker jim dela še na druge načine zelo veliko nečast, toda sedaj ni časa za take stvari, brigati se morajo bolj za volitve. — Iz Št. Petra pod Sv. goro na Štajerskem se nam piše: Hvala Bogu, da smo se jih rešili. Misijonarji so nas cel teden mučili. Blaženi Št. Peter, zdaj si za en korak bližji nebes. To so vam bile pri dige in spovedi! Vse se je sukalo le okoli — spolnega življenja. Neizkušena mladina je kar trumoma drla v cerkev, ko se je izvedelo kako .pikantno" propovedujejo .gospodi". Ali pa ni morda interesantno za mlado deklino, če ji — vzvišena mazi-Ijena oseba pripoveduje, kaj je mož, kaj mož ima in kako se je treba tega, .kar ima", ogibati. .Mož ima hudiča", bil je refrain. Dotični misijonar je .gotovo čital" tisto Boccacciievo povest o nekem puščav-niku, ki je hudiča pošiljal v pekel. In pri spovedi še le, kako radovedni so bili ti maziljenci! Vse so hoteli vedeti, celo če je fcedo že s svojo sestro grešil; posebno pa jih je zanimalo izvedeti, na .kake viže" se da grešiti. Ne vem, če se je njih radovednosti zadostilo, a to vem, da so ti .Božji namestniki" vzbudili v nedolžni mladini grešno radovednost in ji v srca vcepili hudega duha. Zdaj hodijo dekleta potuhnjena okrog in — premišljujejo o prej jim neznanih grehih. Ali ni tako .mi-sijoniranje. brezvestno pohujšanje? Ali je hiša božja za to tu, da se v njej svinjarije uganjajo s spolnimi grehi? Ljubi Bog, še en Sodoma in Gomora, a ne na nas, ampak na takšne Tvoje .nasled nike", ki spoved zlorabljajo za svoj — pohot! — Občinski zastop puljski in njega župan dr. Rizzi sta dobila moralno pljusko. Vsled utoka hrvatske stranke je namreč c. kr. namestništvo naložilo, da mora občina puljska vnovič iztožiti volilne liste. Torej niti toli hvaljene zveze dr. Rizzia ga niso mogle to pot rešiti te blamaže in mora ugrizniti v grenko jabolko, »Naša Sloga" pravi, da jim je to moralni udarec o teh volitvah, a da jih bo še več. — Pevsko društvo „Slavec" priredi v nedeljo dne 11. novembra t. 1. .Martinov večer" s sodelovanjem slavne meščanske godbe. Vspored: 1. Parma: .Mladi vojaki", koračnica. 2. J. pl. Zaje: .Graničari", ouver tora. 3. J. Pavčič: .Pred bojem", zbor. 4. Staral: .Potpuri jugoslovanskih pesmi". 5. J. Bartl: .Spomladni klic", zbor s tenor-8olo g. J. Lumbar. 6. Kral: .Lepa Valen-čanka". 7. Gerbič": „Tak si lepa", zbor. 8. Moniuzko: Mazur iz opere .Halka". 9. Solo-nastop .Martinovih gosij". 10. Plea. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo. Častiti podporniki prosti. Posebna vabila se ne razpošljejo. K mno-gobrojni udeležbi vabi odbor. — Slovensko planinsko društvo je imelo sinoči v .Nar. domu" svoj prvi društveni večer v letošnji zimski sezoni. Udeležba je bila prav mnogobrojna, in so ude-ležniki z velikim zanimanjem sledili inte-resantnemu poročilu g profesorja Orožna o njegovem izletu na severno slovensko jezikovno mejo. — Pevsko društvo ..Ljubljana" priredi, kakor že objavljeno, v nedeljo, dne 11. t. m., svoj .Martinov večer" v prosto rih hotela .Štrukelj" z raznovrstnim vzpo-redom brez vstopnine. Vabila se ne razpošiljajo. Društvo priredi svojim p. n. podpornim členom in prijateljem društva tudi letos plesno šolo. Poučevalo se bode mej drugim .češka Beseda", .Les Lanciers" in drugi plesi. Pričetek pouka v nedeljo, 18 t. m., v spodnjih kavarnarskih prostorih .Narodnega doma". Pismene pri jave sprejema odbor društva do 16. t m. — Nesreča. Iz Rajhenburga se nam piše 7. t m. Danes zjutraj je povozil osobni vlak štev. 502 blizu naše postaje Antonijo Mirt, delavčevo ženo iz Rožnega, občina Blanca. Hoteč iti po vodo k bližnji čuvajnici, prekoračila je železnično progo samovoljno na prepovedanem kraju. Bila je gosta megla in nesrečnica najbrže ni niti videla, niti slišala bližajočega se vlaka, če-gar parostroj jo je podrl ter vlekel kacih 8 metrov daleč. Odtrgalo jej je desno roko in levo nogo. Bila je pri priči mrtva. Mrliča so prenesli v tukajšnjo mrtvašnico. — Letošnja vinska letina je bila v nekaterih krajih prav dobra; pridelalo se je mnogo in dobrega vina. Po Vipavskem se govori, da take letine, kar se množine tiče, ni bilo od leta 1873., glede kvalitete pa od leta 1883. Posamezni mošti so imeli 17 do 26°/0 sladkorja. Pa tudi po Dolenjskem so bili ponekod prav zadovoljni s trgatvijo, osobito v krajih, kjer imajo pravilno urejene in skrbno obdelovane nove nasade, in kjer so pridno škropili in žveplali. Tudi na Štajerskem je letos vinska letina prav ugodna, slabša pa je bila na Krasu in v Primorju. Trgovina z vinom bode torej brez dvojbe prav živahna, in se bode vsled tega menda tudi zmanjšal uvoz laškega vina. — Slovensko akademično društvo ,,Slovenija na Dunaji priredi dne 10. novembre t. 1. svoj II. redni občni zbor. Vspored: 1. predavanje tov. cand. iur. Antona Božiča o .sedanjem gospodarskem toku v Avstriji". 2. čitanje zapisnika. 3. Čitanje zapisnika br. društva .Triglava". 4. poročilo odborovo. 5. slučajnosti. Do vsporeda prosta zabava. Lokal: .Budčjo-vicka pivnice", IX Alserstrasse 59. Začetek ob 1 28. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! — Posojilnica v Ribnici. Meseca oktobra 1.1. vložilo je 127 strank 44786 K 81 v, vzdignilo 113 strank 31078 K 75 v. posojila pa se je izplačalo 20 strankam 20130 K 62 v. Promet za mesec oktober iznaša 117329 K 61 v. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Te kom meseca oktobra pričeli so v Ljubjani izvrševati obrt in sicer: Ženka Dejakova, Wolfove ulice štev. 12. gostilničarski in krčmarski obrt: Albin Bayer, Slomškove ulice štev. 13, sodarski obrt; Anton Va-lenti, sv. Petre cesta, trgovino z vinom na debelo; Herman Kranz, Poljanska cesta štev. 15, izdelovanje mila in sveč; Ivan Pua, Kolodvorske ulice štev. 24, kavarnar-ski obrt; Frančiška Brajer, sv. Martina cesta št. 16, trgovino s špecirijskim blagom; Ferdinand Fabing, sv. Petra cesta štev. 9, izdelovanje glasovirov in orgelj; Anton Klanšek, Rimska cesta štev. 14, čevljarski obrt; Terezija Starbek, Bohoričeve ulice štev. 16, prodajo živil. — Od-glasili, oziroma faktično opustili pa so obit: „Vipavska vinarska zadruga", Turjaški trg. štev. 8, krčmarski obrt; Avgust Winkler, oziroma njegova zapuščina, izdelovanje mila in sveč; Jurija Auerja dediči, Wolfove ulice štev. 12, gostilniški in krčmarski obrt: Barbara Uranič, Cesta na loko, branjarijo; Amalija Praunseisova, Opekarska cesta, zakup gostilničarskega in krčmarskega obrta. — Mestna kopel. Od 28. oktobra do 4. novembra letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 417 kopelij, in sicer za moške 368 (prsnih 250, kadnih 118), za ženske 49 (prsnih 0, kadnih 40). — Izpred sodišča. Fijakar Fr. Čeme ml, ki je pred tedni na Dunajski cesti neusmiljeno pretepaval svojega konja in se tudi lotil nžitninskega paznika Galeta, je bil včeraj pri c. kr. deželnem sodišču obsojen na jeden mesec ječe. — Trpinčenje živali. Posestnik J. St. v Trnovem je včeraj popoludne v Špitalskih ulicah pretepaval svojega konja z bičem, ker ni mogel izpeljati. Policaj mu je ustavil trpinčenje živali. — Kolo je zgubil včeraj popoludne Tomišeljski beneficijat, ki se je peljal domov. Voz se je prevrnil in beneficijat se je nekoliko poškodoval. — Dve Krakovčanki sta se včeraj zvečer v Kladeznih ulicah prepirali in pso vali tako na glas, da se je na ulici nabralo polno občinstva, ki je z veseljem gledalo bojeviti Krakovčanki in jima ploskalo. — Skupaj sta trčila včeraj v Križev-niških ulicah neka mlekarica s svojim vozičkom in neki prodajalec premoga s svojim vozom. Mlekarica je padla na tla, a se k sreči ni poškodovala. — Psa ukradel je 131etni deček J. B. iz Šiške trgovcu Ernestu Hiengu na Dunajski cesti. — Kamen je zagnal v glavo šolski učeneo A Habič šolskemu učencu Francetu Cerarju včeraj popoludne na Bleiweisovi cesti, ko sta šla iz nemške šole na Vrtači. Cerar ima na glavi dve rani. — Na kolodvoru je bil danes opoludne prijet Ciril Plesničar, ki je delal v Goisaeru na Zgornjem Avstrijskem, in je pri odhodu ukradel nekemu delavcu 110 kron Ker so za njim brzojavili, je bil tukaj pri dohodu ustavljen in aretiran. — Izseljevanje v Ameriko se je na jesen zopet pričelo. Dokler so bile v Ameriki volitve, je bilo število izseljencev majhno, sedaj pa gre že vedno več ljudi v Ameriko. Veliko škode bode imel .Severno-nemški Lloyd" v Bremenu, ker se je tamkaj pojavila kuga, in se bodejo izseljenci sedaj tega mesta izogibali. Tudi s Kranjskega so popred izseljenci navadno šli čez Bremen, sedaj bodejo pa šli čez Havre in Antverpe s parobrodi francoske parob rodne družbe ali pa s parobrodi .Red-Star Line". — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28. oktobra do 3. novembra kaže, da je bilo novorojencev 24 (= 35 64 °/0o), mrtvorojenca 2, umrlih 22 (=32 67°/,o)) mej njimi jih je umrlo za jetiko 2, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 18. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=27 2%), iz zavodov 9 (=40 9°/0). Za mfekcioznimi boleznimi so obolele, in sicer za tifuzom 2, za vratico 2, za trachomom 1 oseba. — Slovensko gledališče. Režiser včerajšnje predstave, g Deyl nam naznanja, da ni njegova krivica, ako ni igra zaradi eksaktnega igranja popolnoma uspela, ker ni mogoče, da bi on naučil uloge igralcem na pamet. * Usmiljen brat — anarhist. Iz Kra-kova poročajo, da se je primerila 4. t. m. v bolnišnici usmiljenih bratov eksplozija. Povzročil jo je neki Damian Borvsko, ki je absolviral duhovniško semenišče v Pfemislu ter potem stopil med usmiljene brate v samostanu Dobromil, potem v red usmiljenih bratov v Krakovem. Borvsko se je nedavno spri s svojim predstojnikom ter sklenil, da požene vso bolnišnico z bolniki in usmiljenimi brati vred v zrak. Kupil je smodnika ter ga v steklenici vrgel v zakurjeno peč. Nastala je med silnim pokom velika eksplozija, ki je napravila mnogo škode ter seveda hudo prestrašila bolnike. Borysko je nato slekel svojo samostansko obleko in šel v posvetni obleki na policijo. * Evropska kultura med Kitajoi. .Corriere della Sera" poroča strašne posameznosti, kako so se vedle evropske Čete v boju na Kitajskem. Zlasti v Tungčanu so se primerile nečuvene grozovitosti. Meščani so ostali večinoma doma ter so prostovoljno odprli mestna vrata. Ko so prišli evropski vojaki, so stali Kitajci pred svojimi hišami ter dajali vojakom jedila in pijače. Barbari bi bili te meščane pustili na miru, evropski vojaki pa so streljali nanje, da so ležali po ulicah celi kupi trupel. Ljudje so na to bežali, a Evropejci so jih preganjali kakor divjačino. Ko so mesto oropali ter odnesli iz hiš vse, kar se je odnesti dalo, so odSli. A prišlo je drugo vojaštvo, ter mesto požgalo do tal iz jeze, ker ni ostalo nič, kar bi se dalo pojesti ali popiti. In na gorečih razvalinah so se pekla človeška trupla. Tolpe psov so žrle človeško meso, skozi mesto tekoča reka pa je bila polna mrtvecev. Tudi po veliki reki Peiho so plavala trupla. Vojaštvo je postrelilo vse, kar je bilo živo! Več sto lačnih kmetov, ki so prišli k evropskemu vojaštvu prosit kruha, je bilo postreljenih. Po koruznih poljih leže mrtveci vsak korak. V neki hiši je našel dopisnik imenovanega ital. lista na postelji mrtvo žensko. Videti je bilo, da se je izvršil na njej naj-grši zločin. Na hišnem pragu pa je ležal njen ustreljen mož. Bržčas je hitel napadeni ženi na pomoč, a Evropejci so ga ustrelili. * Zakaj ni na mesecu ljudij ? Mlad francoski zdravnik je objavil tole črtico: V bolnišnico v Kolombu so prinesli ranjenega starca Bura. Zdravnik se je mnogo brigal za ranjenca ter se z njim rad raz-govarjal. Nekega dne mu je rekel: .Ali veste, da stanujejo tudi na mesecu ljudje?" — ..Nemogoče"", je odgovoril Bur. .Ali verujte mi", mu je trdil zdravnik; .kaj niste čitali, da imajo na pariški razstavi daljnogled, s katerim se vidi, kako se sprehajajo po mesecu ljudje?" — ,.Nemogoče"", je dejal Bur iznova; ..ako bi prebivali ljudje na mesecu, bi jih bili že davno pregnali Angleži"". * Beg z otoka Sv. Helene. Iz Sevilje javljajo: Josipu Novellisu, španskemu častniku, ki se je vojskoval v vrstah Burov proti Angležem, in ki je bil pred Lady-smithom ujet, se je posrečilo pobegniti z otoka Sv. Helene, kamor dovažajo Angleži ujetnike. Kot izvrsten plavač se je nekega lepega dne vrgel v morje ter priplaval na oddaljeno ptčino. Tam ga je našla ribarska ladija ter ga rešila. Na srečo je plula mimo neka španska ladija, ki ga je sprejela na krov in pripeljala v domovino. Do-spevši v Seviljo, je odpotoval v Marseille, kjer počaka Krugerja ter mu pove, kako se godi njegovim rojakom na Sv. Heleni. * Rostandove gledališke tantijeme. .Aiglon" Elmunda Rostanda se je igral v letošnji sezčni v gledališču Sare Bernhard 234krat. Gledališka blagajna je prejela 2,477.123 frankov ali 2,378.038 kron. Ro-stand pa 237.800 kron. Še več mu je nesel .Cyrauo de Bergerac". Obe drami sta mu namreč zaslužili okoli pol milijona kron. * Čvetero umorov. V četrtek ponoči so bili v Deču, v Zemunskem okraju, umorjeni 2 2 le t ni kmet Raki d, njegova žena, mati in 21etno dete. Rakica so našli s sekiro ubitega v senjaku, babico z unukom na dvorišču, mlado mater pa v sobi. Morilci, ki še niso znani, so hišo oropali. * Pustolovec v ženski obleki. Neki mladenič je potoval v najelegantnejši obleki po večjih mestih Italije ter vznemirjal moštvo. Ko so ga v Aleksandriji zaprli, so našli v njegovem kovčgu 1000 moških zaljubljenih pisem, več sto dragocenih prstanov, zapestnic in drugih zlatih nakitov. Dalje so našli okoli 40 pismenih ženitovanskih ponudeb, med temi sta se ponujala tudi dva poslanca in štirje — častniki! Moških fotografij so našli nad 400! Slepar se piše Rivolta. Izdajal se je po časopisih za bogato siroto ki išče moža. Tožen je radi ponarejanja uradnih listin in sleparstva. Vsi njegovi častilci bodo morali priti k obravnavi kot priče. Seveda ne bodo videli svoje .ljubice" več v krilih, nego v — hlačah. * Blazen zdravnik. Prebivalci okraja Pere Lachaise v Parizu so videli večkrat pse in mačke z odrezanimi ušesi. Nikdo pa ni vedel, kdo je tak neusmiljenež. Nekega dne pa je prišla na policijo ženska, ki je pravila, da jo je hotel nekdo umoriti. Do-tičnika so prijeli in pripeljali h komisarju. Tam pa je dotičnik pokazal nož in dejal komisarju: „Vi ste hudo bolni. OJrezati Vam moram ušesa, to je edino sredstvo, da ozdravite." In šel je nad komisarja. K sreči so bili poleg policijsti, ki so blazniku vzeli nož. Blaznik je na to povedal, da je zdravnik, in da zdravi bolne živali s tem, da jim poreže ušesa. Tudi nekemu oslu jih je odrezal Blaznika so odvedli v blaznico. Telefonska in brzojavna porodila. Dunaj 8. novembra. Kapitulacija Korberjevega ministrstva v zadevi bosanskih železnic je obudila občno ogorčenje zlasti v trgovskih in industrialnih krogih. Posebna srditost vlada na Češkem ■ - - ker je vsled peštanskega kompromisa češki trgovini in industriji pot v Bosno in v Solun popolnoma zaprt. .Narodni Listy" in „Politik" obsojajo sklenjeni kompromis kar najostreje in .Narodni Listy" naznanjajo, da bo mla dočeška stranka v parlamentu predlagala, naj se ministrski predsednik Korber in ministri Wittek, Bohm in Call odstavijo Dunaj 8. novembra. Češki poslanec dr. Kramaf se je moral danes podvreči težki operaciji, katero je srečno prestal. Praga 8. novembra. „Narodni L i sty" trde, da se skličejo dež. zbori na dan 27. novembra, in da bo njih zasedanje trajalo samo tri dni. Lvov 8. novembra. Dosedanji zastopnik lvovske pete kurije, K o z a k i e-w i e z neče več kandidirati in sicer radi oportnnistiškega stališča vodstva njegove stranke. Kozakiewiez, ki je siromak, se hoče izseliti v Ameriko. Rim 8. novembra. .Tribuna" poroča, da je kitajski cesar Kwangsu na potu v Pekin. Novi York 8. novembra. Vsled blaznih stav, kdo da zmaga pri volitvi prezidenta Združenih držav, se je šest oseb ustrelilo. Književnost. — „Život" mesečna smotra za književnost in umetnost, ima v knjigi II. zvezek V. tole vsebino: Slike: Rjb Auer: Prijateljice. Vlaho Bukovač: Portrait. M. Ct. Grnčic: Ribari. Tekst: Mil. Šenoa: Tone Granparola i Luka Gamburat. — Sergij P.: Iz „Dubrovačkih soneta". — Ivo C i p p i c o: Otrgnuti život. — Pierre Louys: Iz .Les chansons de Bilitis". Pre vela Nina Vavra. — Matica Hrvatska god. 1899. Prof. Milivoj Šrepel: Preporod u Italiji, napisao Vladimir Lunaček. — Branimir Livadi c: Iz najnovije hrvatske književnosti. Y lajal i: Moltatuli (Eduard Duwes Dekker). — Iz književnog i umjet-ničkog svijeta: Stari i mladi. Kazalište: Hrvatsko kazalište. — Književnost: Sudermann: Ivanjski krijes. Poezija i sa-vremeni pisci u Poljskoj. Umjetnost: Izložba družba hrvatskih um-jetnika. — Smotra. — Ta najmo dernejši in najelegantnejši hrvatski zbornik , ki prinaša tudi slovenske spise, je med našim čitajočim občinstvom vse premalo uvažen, zato ga iznova prav toplo priporočamo. .Život" prinaša naj-krasnejše, strogo umetniške ilustracije in najaktuvalnejšo ter najzanimivejšo vsebino. Izhaja v Zagrebu mesečno na štirih polah v velikem formatu ter stane na leto samo 16 kron. — „Prosvjeta". Ta lepo ilustrirani hrvatski polmesečnik za leposlovje in znanost ima v XXI broju tole vsebino: Lov-retic Gjena i Josip: Tri groba. Davila pl. Hinko: Težki dani. HistoriČka pripoviest. Badalic Hugo: Nekom nadri - učenjaku. Orzeszkova Eliza : Početak pripoviesti. Hirc Miroslav: Ni jednu rieč ni jedno slovo. Hirc Dragutin: Lisce pada. Prvi hrvatski katolički korjgres u Zagrebu. Barlo Janko: Kuga u Hrvatskoj od g. 1738.—1745. Dornis Jean: Pobratimi. Listak. Slike. Vinea F.: Jutarnij pozdrav. I. hrvatski katolički kongres. Rusi na kinezkom ratištu. Tientsin iza provale saveznika. Razor tvrdjave Taku. Sjeverna tvrdja razvaljena granatom s „11-tisa". Bengalska jahača pukovnija na de-vama. Devin most, preko kojega su prošli saveznici u Peking. Tientsin. Vrata prije bombardovanja. Tientsin. Vrata kinezkoga grada iza bombardovanja. Luka galveston-ska iza vihora. Katolička katedrala iza orkana u Galvestonu. f Dr. E. Albert. Bacte-rium pestiš. Umjetnički prilog. „Prosvjeto" vsakomur, zlasti pa bralnim društvom in čitalnicam toplo priporočamo. Poslano.*) Blagorodni gospej Mariji Pfeifer v Krškem. Milostljiva gospa! Nisem mislil govoriti o na Vas se na našajoči notici v št. 251 .Slov. Naroda", ter sem le želel, da se zadeva hitro pozabi. A s svojim popravkom v št. 254. ste me izvabili na odgovor. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Pred vsem moram povdarjati, da do Učne notice nisem pisal jaz, ter da nisem ž njo v najmanjši zvezi. O celi zadevi sem šele izvedel iz .Slov. Naroda". Notica me je jako neprijetno dirnila, in mi je bilo jako neljubo in nevšečno, to tembolj, ker sem mislil, da je cela stvar izmišljena in slab dovtip dotičnega dopisnika. Sedaj pa pridete s svojim popravkom in priznate, da ste nekaj govorili. In to kar priznate, da ste govorili, je popolnoma izmišljeno; kakšno mora torej tisto biti, o Čemur molčite?! Jaz sem namreč o Vašem soprogu vedno z vso tisto spoštliivostjo govoril, ka tera se mu mora dajati kot mnogoletnemu, in v gotovem ožim tudi zaslužnemu po slancu, ter nisem nikoli ničesar razžaljivega o njem niti mislil, še manj govoril. Gotovo Vam je znano, da so že pri zadnji državnozborski volitvi mnogi Zahte vali drugega kandidata; a jaz sem tedaj miril vse njegove nasprotnike. Tudi sedaj bi se mu ne bil postavil nobeden protikan didat, ako bi bil kandidiral na svojo roko. Delate mi torej krivico, ako namiga vate o načinu in oblikah, katerih se poslužujem pri agitaciji. Kakor Vam je znano, ne pridem niti iz Krškega. Vsa moja agitacija obstoji v tem, da priporočam Globoč-nika kmetom, kateri me pridejo vprašat za svet. Zadevo o umirovljenju Vašega soproga sem pa šele izvedel iz Vašega poslanega. Z rokoljubom Vam vdani dr. Tomaž Romih, župan. Krško, dne 7. novembra 1900. Poslano.*) Počasi vozite! Odposlanec združenih kavarniških gostov stopil je bil minolo soboto v dotiko z jednim karteliranih kavarnarjev in je po naročilu omenjenim kavarnarjem tem potom sporočil želje gostov, nudeč jim zajedno sledeče formulirani kompromis: 1.) Poleg podražene porcije naj se toči t bodoče i takozvana »Wiener Nuss" ali .lupina črne kave" za koncedirano ceno po 12 kr.: 2. ) glede na dalekosežno koncesijo le-te primeroma zelo visoke cene vplačajo kartelirani kavarnarji primeren prispevek v fond za siroto markerja in 3. ) oni odpravijo enkrat za vselej povsem nepotrebni novoletni koledar, dočim kavarniško osobje izrazi običajno novoletno voščilo samo z navadno vizitnico proti nagradi ene krone. Dotičnik vzel je kompromisno ponudbo odobruje na znanje ter je obljubil jo nemudoma sporočiti i svojim sodrugom. Dotična pogajanja vršila so se potem od sobote do torka; facit pa je bil naposled ta, da bi bili kartelirani kavarnarji pač hlastno radi oprijeli se samo „lupine", dočim so ..jedro1" kompromisa skušali nekako odrivati, češ. da bodo v napominani dobrodelni namen že tudi prispevali kasneje enkrat — bržkone o „Sv. Nikoli!". . . Kar se tiče prve točke, pripomniti je, da se n. pr. na Dunaju v boljših lokalih poleg kave po 1B—17 kr. toči tudi takozvana „nuss" po 10 do 12 kr. „Lupina" ali „nuss" je namreč za */• manjša skodelica. Tej manjši porciji odgovarjala bi torej cena 9 kr.; a te nizke, edino primerne cene nikdo niti zahteval ni, nego koncedirala se je a priori iz lastnega nagiba neprimerno višja cena 12 kr., kajti namen pri vsem tem je bil pač edino-le ta, da se tem načinom manifestira odločni odpor in trdna volja združenih kavarniških gostov. To bil je torej prikladni modus vivendi, vsled katerega bi bili izvestno imeli kavarnarji, markerji in pa gostje — vsak svoj krajcar ! Kar pa zadeva ostali dve točki, ne bomo o njih nadalje .zgubljali besedi, ker sta itak jasni ko beli dan. Jasno pa je tudi, da se tu ne gre za tisti preklicani krn ar, ampak za princip. Sleherii: trgovec ali obrtnik je opravičen ceno blagu določati, kakor mu baš najbolje prija. Prav tako je pa nasprotno tudi konsument opravičen, preudarjati in raziskovati, je-li zlasti kako izvenredno povišanje cen tudi res utemeljeno, ali ne — in stvar njegova je potem, da podraženje brez ugovora akceptira, ali pa tudi ne. Ko se je pred blizo 20 leti povišala carina kave, nikdo ni ugovarjal povišanju črne kave od 10 na 12 kr, kajti za to je bil vsaj na videz podan stvarni razlog, četudi v resnici menda niti V, oo kr. tistega poviška ni prišlo na porcijo kave. Danes pa za povišanje pravega stvarnega razloga pač ne dostaje, kajti kava sama na sebi je mnogo cenejša nego li kdaj poprej, plin je cenejši, nekolkovani časniki tudi niso dražji, edino „eikorija" če je — mogoče da — dražja . . . In če je v resnici dražja, pa naj se jo da — kakor predlagano — samo dve tretjini! Očividno se torej stvar nikakor ne suče okol u okroglega krajcarja, ampak gre se v prvi vrsti za tisto nerodno in žalečo ter naravnost izzivajočo obliko, s katero se je gostom v združenem inseratu skupno naznanilo podraženje — torej za obliko, kateri je že sami na sebi nžgan pečat „kartela" ! Še bolj karakterističen znak „kartela" je pa nadalje tudi mejsebojno določena visoka globa 200 kron, kateri globi bi zapadel oni, kdor bi od dogovorjenega podraženja utegnil le za las odnehati, kakor je naposled poseben kriterij „kartela" tudi tisto grdo grozeče vplivanje, s katerim se je osobito eden udeležencev naravnost moralično prisilil k pristopu! Pod katere §§. spada vse to, vpraša naj se pri ubogih ljubljanskih premogarjih, ki so občinstvu na Škodo podražili blago le toliko, kolikor ga je njim samim faktično podražila čifutska dobaviteljica — vpraša naj se pri teh revežih, ki s povišanjem cene svojim lastnim hlapcem niso od-jedli niti vinarja! S tem končamo ter le še izrecno povdarjaje pristavljamo: V kolikor bodo kartelirani kavarnarji ustrezali znanim željam združenih kavarniških gostov, v toliko bodo i poslednji upoštevali njih težnje — dotlej pa vstrajajo slej ko prej pri znani „kronski valuti"! Ad hoc-komite združenih kavarniških gostov. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon, (2181) Darila. Upravnlštvu nafiega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospici Julči Kraje in Marica Bonač 16 kron, nabrali pri veselem omizju ob priliki otvoritve novih gostilniških prostorov g. J. Strgulca v Begunjah pri Cirknici. — Živeli! Za Prešernov spomenik: Neimenovan gospod pošilja 5 K, na kljubovanje nekega gospoda, ki se je izrazil pri veselici 4 nov. t 1. v Begunjah pri Cerknici: „Za Prešernov spomenik ni treba več nabirati, saj bode itak tako lep, da mu na Kranjskem ne bodo para". Živio Prešern! — M. Zarnik iz fonda za sprejem zunanjih gostov 3 K. — Skupaj 8 K. — Živela! «¿0.000 kron je glavni dobitek invalidsko zahvalne loterije, ki se izplača z odtegnenimi 20% v gotovem rl« - ii, lekarju v Mkofjl l.oiil *e dobiva (321—7H) ustna voda m. novim aiitiMe]itlkom katero je sestavil zobozdravnik tli*. Hudo Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane 9 kroni, po poŠti •-?•«».» kroni. Umrli so v Ljubljani: Dne 5. novembra: Pavel Seunig, zasebnikov sin, 19 let, Igriške ulice št. 8, splošno otrpnjenje vsled božjasti. — Ludmila Stibernik, delavčeva hči, 2 mes., Velike čolnarske ulice št. 2, črevesni katar. V hiralnici: Dne 4. novembra: Terezija Sternad, šivilja, 63 let, sulica. Dne 5. novembra: Marija Grošelj, gostija, 63 let, kap. V dežel ni bolnici: Dne 2. novembra: Fran Grojzdek, gostač 82 let, ostarelost. B ' Dne 3. novembra: Marijana Cesar, gostija 75 let, ostarelost. J ' Meteorologi6no poročilo. VUina nad morjem »08 1 a. Sredajl realni tlak 7S60 mm. čas opazovanja Stanje barometra Nebo I S 7 19. zvečer 8 ¡7. zjutraj , j 2. popoL 736 6 738 0 739 0 10 3 si. jzahod jasno | a 9 2 si. svzhod oblačno » ITS si. ssvzh.; oblačno § Srednja včerajšnja temperatura 9 8°, normte: 5 6°. XD-u.2a.a.3sica. "borza dne 7 novembra 1900. 3knpni državni dolg v voiiih .... 9740 Skupni državni dolg v srebrn .... 97 15 \vstrijska zlata renta....... 114 65 avstrijska kronska renta 47, .... 98 55 Ogrska zlata renta 4L',„....... 114 80 Ogrska kronska renta 4°/c..... 90 35 Avatro-ogreke bančne delnice .... 1695"— Sroditne delnica......... 662"_ London vista.......... 240-65 VemSki drž. bankovc sa 100 mark , ! 117 65 mark............ 2353 20 frankov........... 19 20 italijanski bankovci......[ [ 90 89 0. kr. cekini..........( 11-38 30 Preobleke.Jfš Popravila. E • L Mikuscfi n tovarna dežnikov Ljubljana, Mestni trg. Kot učenka v kako prodajalno, bodisi v Ljubljani ali pa na deželi, želi vstopiti deklica iz dobre hi Se Ponudbe upravništvu „Slov. Naroda" pod ..učenka". (b96) Dovršen petošolec išče primerne službe, bodisi tudi v kaki odvetniški pisarni. ^Slovenskega (2303—1) Naslov pove upravniStvo Naroda". e celo I. nadstropje, s 5 sobami in pritikli nami, s kuhinjskim vrtom vred, odda se na Tržaški cesti proti letni najemnini 300 gld. Več pove M. Kune, Gospodske ulice žtev- 7-_(2292-1) J11 l'i^t vešč slovenske in nemSke stenografije, ižče službe. Ponudbe pod „N. N. 15" na upravniStvo „SIov. Naroda". (2280-2) Blagajničarka vsprejme se v valjičnem mlinu Vinko Majdič-a _v Kranji._(2293-1, Kranjske klobase iz samo prešičevega mesa, velike po 18 kr.. brez kosti po 90 kr. kig., suho meso in slanino po 70 kr. klg., ;» «»— čenko iz svežega prešičevega mesa | 91 kr. klg., nasoljena svaJhtsa. ^«-mr», ]: :ii po 17 kr., pošilja po poštnem povzetju (2232-3) Janko Ev. Sire v Kranji. Oragi rojaki! V izboljšanje Vašega počutja se Vam prav toplo priporoča, zjutraj in zvečer zavžiti samo eno čašico pristnega «1. kluuer-jeveffti „Triglav-a iz planinskih zelišč pripravljenega. Brez dvojbe je to najboljši domači pridelek, ki nadkriljuje vse inozemske Specijalitete v ukus" in učinku. (2023—ii, Odlikovan je z zlato Mvetlnjo v lBarlzu. Preskušali so ga: Prof. Dr. L. Russler, ravnatelj Dr. E. Meissl, prof. B. Knapitsch. Nečuveno!! 236 komadov za le 3 M. 50. 1 dražestna pozlačena ura z lepo verižico s 31etno garancijo, 1 čudovito lep nastavek za smotke, 1 f. lini žepni nožiček, 1 f. lini usnjati novčni portemono, 1 jako eleganten prstan z lmi-tiranimi biseri, 1 garnitura double-zlatih manšetnih in srnjčnih gumbov, vse s patentnim zaklopom, 1 dobro dišeče toaletno milo, krasno toaletno zrcalo z etuijem, 1 čudovito lep žepni tintnik, 1 elegantna beležna knjižica, 1 par i2 kom.) ženskih uhanov s simili-briljanti, jako dobro ponarejeni, 20 komadov za dopisovalne potrebe, in še 210 komadov raznih predmetov, v hiši neobhodno po-tr bnih, za priklado brezplačno; vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja mtiito S vi. 50. Dobiva se proti povzetju po Dunajski Grand-Filiale Aleks. Jungervvirth Krakovo. Poštno predalo K. 40. NB. Za neugajajoče se vrne denar i oderce ft 0 8 AH ■ ■VI najnovejše facone,: ; ITI" izdelek >- 40 V najboljši , _ — - pripore ča ;*; Alojzi) Porsche V ♦ Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. V r Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11 Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. po najnižlih «-«-< Cafe-Restarat Svicarija si usoja priporočati s tem najtopleje: vsak b»«"* b» jetrne, krvave in mesene klobase za peči doma Iztlelane. Ob jednem si usojam najuljudneje opozoriti na Bvoje izbrane vrste vin kakor posebno pristna čtaJerMlta, latrljan-wt»a in dalonJHka naravna vina, kot špecialiteto posebno priporočam nov, jako sladak in štajerski risling. llrzla in sorka Jedila Nt* dob«* on vsakem dnevnem »inu in tudi zveeer eelo zimo. Glede" kave in eokolade se bodem posebno potrudil nuditi najbolje. (2302) Na mnegobrojen obisk vabi najudaneje Fpic Novak restavrater. Potovalci in sprejemalec denarja z nekoliko janiščine se vsprejmejo za Kranjsko z gotovo pla< o in provizijo. Ponudbe pod ,,100" upravništvu „SIov. Naroda". (2282—2) Spretne, solidne potovalne uradnike (akviziteej za vse zavarovalne stroke vsprejstie proti \i*oUl proviziji, sšasoma tudi s stalno ]>l<•(• m zvečer. Prihod v Ljubljano ji-ž. kol. Proga iz Tridža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v a Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih vare v, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo7, Plzna, Bu-dejevic, Bolaograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri na dopoludne os ,bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih v aru v, Plzna, Budejevic, boluograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uii 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktoDru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 3..' m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz LjVcljane drž. kol. v Kamnik. Ob 1. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob G. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika Ob *>. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 qj dopoludne, ob *>. uri 10 m zvečer. lam Mi? \\ mi priporoča (2070—6) Karol Recknagel Mestni trg št, 24. čšmr Specialiteia: ¿Pristno štajersko surovo maslo * v • * * * * * za ca/ ima vedno uvexe Marol ePlaninšek g)ana¡sha cesta. (2295 1) Priporočilo. V gostilni i GoriÄlivi66 Florijanske ulice štev. 33 točijo se razna pristna 0 tt ft ii^r las in sicer bela in **r 111» po 3-1 kr., Tlaraalellu po 3« klin íflarwala po 80 kr. liter. Za mnogobrojen obisk se priporoča (2294-1) 5 i s tk Partlnleo po -40 kr. Josip T Hj U SE 1 J ^ gostilničar in hišni posestnik. V dosego načrtov in proračunov za novo hiralnico v Idriji razpiše se javen natečaj. Načrti naj od katerega se poäiljajo ti o se na zahtevanje Darila nastavila so se na 200 K, 150 K in 100 K. ^o. decembra t. 1. na mestno županstvo v Idriji, dobe tudi potrebna pojasnila in pripomočki. Pravico do tekmovanja imajo satno avstrijski državljani. Za presojo konkurenčnih izdelkov so veljavna določila avstrijskih inženerjev in arhitektov. 2299) z-vipstonLStTT-o -y Idriji dne 5. novembra 1900. Velika vojaško-invalidska Pojutrišnjem žrebanje! loterija v zlatu m srebru. Glavni dobitek v gotovem denarju 20°/0 manj. (2051—17) Invalidsko sx*o61kg a 1 krono priporočat -JB. «U. »IAY£:R -w lijnbljaiil. Ker se nočem v prihodnje s poljedelstvom baviti v toliki meri kakor do sedaj prodam TTC lepo veleposestvo blizu Ljubljane, tik železnice obsezajoče: 140 oralov arondiranih, obdelanih in dobro zagnojenih njiv in travnikov in zaraščenih gozdov, krasno gospodsko hišo z velikim sadnim vrtom, velike, za 50 glav živine zadostujoče hleve, nove svinjake in vsa druga gospodarska poslopja, konje, 36 glav lepe goveje živine, 20 prešičev najboljše pasme, pohištvo, vozove in drugo gospodarsko in poljedelsko orodje, vse v najboljšem stanu. Posestvo je zelo pripravno za veliko mlekarijo ali katerokoli industrijalno podjetje. Plačilni pogoji so zelo ugodni. Plačati je nekaj na račun, za drugo se čaka. Posredovalci so izključeni. Oziral se bodem samo na resne ponudbe. Natančne j i pogoji izvedo se pri meni. Z odličnim spoštovanjem ,22««-d posestnik v Ljubljani, Kolodvorske ulice. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva jSA^^-vaEoJlaa • vinotržca gosp. Alojzija Zajca v Šiški št. 152 ter bodeva točila le dobro znano pristno vino zgoraj imenovanega, kakor bodeva tudi Castitim gostom vedno lahko postregla z izvrstnimi icorkiiiil in mrzlimi Jedili. V nadi prav obilega poseta, zagotavljava najsolidnejo in vedno točno postrežbo, ter se najtopleje priporočava. (23oi-i) A. c£ M. Rus. Priporočam slavnemu občinstvu svojo veliko in bogato zalogo različne zlatnine in srebrnine, posebno priporočam prave fine švicarske žepne ure, srebrne, zlate in nikel-naste po jako nizkih cenah. IŠT Za vsako uro jamčim jedno leto. "SiJl Poleg tega priporočam fine zanesljive šivalne stroje iz najboljših in izkušenih tovarn s 51etnim jamstvom FRANC ČUDEN, urar v Ljubljani na rirflmnfnn Najboljši in najglasnejši iznajden VJI al I IUIUI I. glasbeni aparat, kateri svira popolnoma čisto in razločno osobito glasovir, petje in godbo. Izvrstna zabava za vsacega, priporočljivi so automatični posebno za gostilničarje in kavarnarje. (123—86) C1■»J« B5 gld. % antomatlonega 120 gld. # Interesenti se lahko prepričajo in ogledajo automat v moji prodajalnici. # Glavnem trgu štev. 25, nasproti rotovža. 07 »Ljubljanska, kreditna banka" v Ljubljani ££l»l*alsl*«-> ulice. 4t. 2. iTairap lia. prodaja vseli vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejsih pogojih. (1877—47) sojils. na vrednostne papirja pruti nizkim obrestim. Zavarovance proti kurzui izgubi. Proinese k vsein žrebanjem. Sjcrejeraa.ara.je d.ers.arxi.ila. vlog ua vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-konto s 4°'0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. ^jsfeorxa.jDt rnen;ic najknluntneje. Bcrzna ri.aro<511a. i Gostilna „pri Cenkarju . ristni prosekar ¡n bržanka Dobra stara D jflHP liter po 52 kr. — Istrijaiisko novo po 40 kr. H Vina po 36, 40, 48, 56 kr. liter. ™ \f^T Čez ulico liter 4 kr. ceneje. D? Vsako soboto in nedeljo |(|oll&SG jetrne, krvave, rižove, mesene frišne in preka- , jene iz najboljšega prešičevega mesa domačega izdelka! PriporoCa se s spoštovanjem Fr&IlC Slatnftr (2247—2) gowtilniear. >CO LODEN ca » i? « -— c c ©po ra ■ ■ 1 —lr«~i «■Um N« SUKNENEGA BLAGA > kvalitete za moške obleko (1888-16) IbTaJT7"eč:ja> zaloga ra.szra.egra Tolstg-a, za, ZIMSKE SUKNJE Orno in modro tkano hlug-o (Kammgarne), ševtot od 14 3.— naprej. ■Vzorci stiošksir prosti. Oddelelr za sufeno firme KASTNER & OHLER, GRADEC. Na najvišje povelje Njeg. f§? c. in kr. apost, Veličanstva. XXI. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena ima 18.122 dobitkov xr gotovem denarji v skupnem znesku 418.640 kron. <3-la,T7-23.I doloitels: znaša: 200.000 kron v gotovini. Za izplačanje jamči c. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanje »otle nepreklicno 13. decembra 1900. Srečka velja 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, I, Riemergasse 7, v Ioto-kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd./načrti igranja za kupovalce srečk brezplačno. Sm*««?!*:« posllflaf o poštnine prosto. (2252 -2) C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodnih uradov. Oddelek državnih leterij. Št. 36310. Razglas. (2291—2} Z ozirom na §. 25. zakona z dne 2 aprila 1873 (drž zak. St 41) in na pristavek k temu §, (zakon z dne 14. junija 1896 št. 169 drž. zak.) se javno naznanja, da so imeniki volilce v ljubljanskega mesta za razpisane obCne nove volitve za poslansko zbornico državnega zbora in sicer: 1.) imenik volilcev za volitev iz občnega vohlskega razreda in 2.) imenik volilcev za volitev poslanca deželnega stolnega mesta Ljubljane že sestavljeni in bodo razgrnjeni oil 7. do 14. t. in. v mestni dvorani na vpogled. Ugovore zoper te imenike vložiti je tukaj do zadnjega prej določenega dneva in je vsakemu ugovoru priložiti dokazila za trditve ugovorov, ako bi iste ne bile občno znane. Mestni magistrat m Ljubljani, dne 6 novembra 1900 Veliko izber galoš (2287—1) (nora pošiljat«* v), kakor tudi vse vrste zimskih rokavic priporoča po najnižJiSi cenah Ljubljana ft M>. Q „ Ljubljana Židovske ulice št. I. ™« raei^ife \m> mm 3.) pristava na Boričevem pri Novem mestu, obstoječa iz hiše, hlevov, poda kozolca, dveh letos s Tomaževo žlindro pognojenih travnikov, lepega, z najžlahtnejšim sadjem zasajenega vrta in njiv, v skupnem obsegu 22 oralov, eventualno tudi parce-lirano; od 56 oralov gozda prepustilo bi se kupcu le 2—4 orale; 2. ) 541 nad 100 let starih hrastov in 1624 doraslih smrek iz Boričevskih gozdov; 3. ) dvoje stavkišč z velikim sadnim vrtom v Novem mestu, v najbližji okolic; novega justičnega poslopja, okrajnega glavarstva in poštnega urada, ter 4) dvoje večjih njiv na takozvanem mestnem polju, od katerih bi bila ena tudi za stavbišče kake vile posebno pripravna, ker leži na holmu s krasnim razgledom proti iugu in proti Gorenjski, nad vilo g nadinženerja Valka, in kjer bo zgrajen tudi reservoir ca novomeški vodovod. Važno za špekulante! Občeznano je, da primanjkuje v Novem mestu primernih stavbišč, in sta v zadnjih dveh letih prodala dva neposredna soseda dvoje manjših stavbišč za 4000, oziroma 5000 goldinarjev. (2285—2 Dovoli se tudi plačilo na obroke. Natančneje izve se pri lastniku: Viktor Roliruiami-u v Ljubljani ^«\t» »A. »A. «NA/» «A" »A» «A» tA* »I» «A» rA» «X. «A» »A» »A. »A. »A. «A» »A» *V* Sw! *V* *V* *V* *V* .IV* *V* *V* *V* »V* «A* «1 Otvoritev nove restavracije. Zahvaljujoč se svojim dosedanjim čestitim gostom, ki so mi s svojim obiskom izkazovali zaupanje kot dolgoletnemu gostilničarju v Kopitarjevih ulicah, in ostalemu slavnemu občinstvu, naznanjam uljudno, da sem (2271—2) v nedeljo, dne 4. novembra otvoril svojo novo, izborno urejeno restavracijo na svojem lastnem posestvu v bivši Sevnikovi graščini (Rosenbuchel) pod Rožnikom. Zagotavljam, da mi bode, kakor doslej prva skrb postreči p. n. gostom z naj-fzbornejšim nepokvarjenim dolenjskim, štajerskim, črnim istrijanskim in goriškim vinom. Točil bodem sveže, najfinejše Koslerjevo, plzensko pivo, vzorno bom postregel z izborno črno in belo kavo, čajem, čokolado itd. ter s pristno domačo žgano pijačo. Vsestranskim zahtevam bode služila tudi moja izburno urejena kuhinja, ki bode postrezala z najukusnejšimi gorkimi in mrzlimi jedili. Zagotavljajoč točno in hitro postrežbo, prosim mnogobrojnega obiska ter bilježim z odličnim spoštovanjem Fra»c Čojiseli restavrater. H - M - pri nakupovanju j«5«n5l^ega in zim^ega blaga za obleke 5C priporočata Uzcrci po po|ti brezplačno. (2140—2) Č«$nil( § Iglavec SpitalsK« aliee. — Ljubljana. — Linaarjeue ulice. Ud»jmt*li iu odgovorni urednik: Josip No lli. T«aatnin» in tiak .Narodna Tiskarna".