Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.

J
r
L
Velja
za celo leto 4- krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroskili Slovencev
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXXI._________________________
Kdo pri nas ne sme postati župnik ?
Koroški Slovenci in posebno slovenska duhovščina je nestrpno pričakovala, oziroma še pričakuje imenovanja treh župnikov, in sicer za Borovlje, Kotmaroves in Sent Jurij v Ziljski dolini. Nad pol leta so Borovlje, ki štejejo 3000 duš, brez pravega dušnega pastirja; gosp. kaplan Starc, ki je ravnokar izstopil iz bogoslovja, mora sam dositi težko breme pastirovanja v Borovljah. — Deželna vlada odlaša in odlaša in di je sile, ki bi trpečemu ljudstvu pripo-diogla do pravega dušnega pastirja. Vse tri župnije so pod patronatom verskega zaklada, in deželni predsednik imenuje na Predlog knezoškofijskega ordinarijata žup-dika. Od nekdaj je navada, da deželni predsednik imenuje onega, ki ga knezoškof kot da prvem mestu predlaga. Izredni slučaji So, ako deželni predsednik nasprotuje ordi-darijatu; potem pa pusti dunajsko vlado pdločiti. Državni poslanec Grafenauer je interpeliral deželnega predsednika, češ, kakšne razloge ima proti kanoniku Dobrovcu, proti provizorju Arnušu in proti župniku Dragasniku. Danes pa, ko je imenovanje župnikov za Kotmarovas in Št. Jurij že izvršeno in pričakujejo Borovljam prav nestrpno imenovanje boroveljskega župnika, nas zanima odgovor deželnega predsednika barona Heina našemu poslancu Grafenauerju. — Glasi se takole: Prav nič drugega nimam kot to, da se ti duhovniki diešajo v politiko. Zakaj vendar politizi-Uijo? Duhovniki ne morejo molčati na to: ^jti, nad 120 patronatov ima deželna vlada
Koroškem, in gorjé! ako bo sodila vlada duhovnike po političnem delovanju. Pri-vatni patroni so to itak že delali. Zato mora slovenska duhovščina jasno povedati, k j e se je ona politike naučila.
Celovec, 24. svečana 1912.
V sv. pismu (apost. dejanje XXI, 39) be- . remo o sv. Pavlu: »Jaz sem »p ol i t e s«, dr- ! žavljan!« — S temi besedami se je rešil judov, ki so ga hoteli kar na cesti raztrgati! Zavedal se je svojih pravic kot rimski državljan. Sv. Pavel je torej politiziral, zato bi sv. Pavel, ko bi zdaj živel, ne prišel nitivBorovlje, niti v Šent Jur. Menda pač nismo v slabi družbi, ako se bratimo s svetim Pavlom. Pa tako daleč nazaj ni treba poseči. Kaj je politika in kdo je politik? Politik je tisti človek, ki se zanima v prvi vrsti za državne zadeve, ki se zanima za državo, za ustavo, za postavodajo. Politik je nadalje v posebni meri oni, ki na druge v teh vprašanjih vpliva, kar se dogaja po shodih ali časnikih. Pravi politik pa je šele oni, ki je dejansko deležen javne oblasti; poslanci, politične oblasti itd. V Avstriji je politiziral do leta 1860. v prvi vrsti presvitli cesar sam, a 20. oktobra 1860 je izdal sloviti diplom, s katerim je dal ljudstvu pravico voliti poslance, ki bi potem s cesarjem politizirali. Bilo je to veliko zaupanje cesarja do svojih narodov in dolžnost narodov je, najboljše može na Dunaj pošiljati. Cesar je namreč prisiljen tako politiko delati, kot jo hočejo poslanci ljudstva. Ti poslanci na Dunaju pa ne govorijo samo o cestah in železnicah, o živinoreji in o kmetijstvu, ampak govorijo o šoli, o veronauku v šoli, o ločitvi zakona, o sežiganju mrličev, itd. Govorimo kratko in jasno: V parla-, mentu se danes odločuje tudi usoda katoliške cerkve v Avstriji! Iz francoskega parlamenta vendar je tudi izšla postava o ločitve cerkve in države; politično vprašanje je torej obenem tudi versko in nravno. Nadalje je treba misliti, da država sicer skrbi neposredno za telo človeka, torej za posvetno srečo ljudi, ampak vsa njena skrb mora biti tako urejena, da ne nasprotuje večni sreči človeka! — Za dušo pa skrbi v prvi vrsti katoliška cerkev. Kakor sta pa duša in telo v človeku samo ena oseba, ne
Št. 8.
pa dve, tako se morate država in cerkev posvetovati in skupno delovati. Ravno zato sme tudi papež o državi govoriti, dà, trdimo celo, da je pravzaprav papež prvi katoliški politik. Leon XIII. je v svoji okrožnici »Immortale Dei« z dne 1. listopada 1885 o državi veliko govoril. V okrožnici francoskim katoličanom leta 1892. je papež Leon XIII. dajal Francozom načelne nasvete glede ločitve Cerkve in države. Ne motimo se pa, ako razumemo to besedo: »politični duhovniki«, ki jo je rabil deželni predsednik na-pram poslancu Grafenauerju, v širšem pomenu celega javnega delovanja: delovanja v izobraževalnih društvih, zidanje narodnih domov, sodelovanje pri občinskih volitvah, z eno besedo: vse takoimenovano socialno delovanje; kajti vse socialno delovanje vendar meri na to, da se dvigne družba, ne posameznik, da se dvigne v prvi vrsti največja družba, to je država!
Zopet imamo Leona XIII. na svoji strani; dà, v tem oziru je pa Leon XIII. naravnost hud, neizprosen! »Pojte iz zakristije; pojte med ljudstvo; postavite krščanska ljudska društva proti socialistiškim!« »Od vas (duhovnikov!!!) je odvisno, ali bode demokracija krščanska ali socialistiška.« — Dà, Leon XIII. je socialni papež, ter je cel svet s svojimi tremi okrožnicami o socialnem vprašanju očaral. Po duhu Leona XIII. je pa celo socialno delovanje samo sredstvo, da država ostane krščanska, torej je on politik prve vrste. Ko bi torej Leon XIII., ki je bil župnik celega sveta, kompetiral za Borovlje, bi ga baron Hein ne mogel imenovati, kvečjemu bi Leon XIII. mogel postati prvi kanonik v Gospa Sveti.
Čudno se bo zdelo baronu Heinu stališče, ki ga zavzema Pij X., sedanji papež. Leta 1905., 11. junija, je izdal sv. oče encikliko »II fermo proposito«. Pravi namreč: »Predvsem naj škof pospešuje take naprave, ki imajo za smoter organizirati ljudstvo zoper navale socializma in ki ga rešijo ob-
Podlistek.
Tine in Barigeljc.
je Barigeljc v laško-turški vojni doživel.
(Dalje.)
No, ta usode-polni tirolski cmok, ki je pregnal Kočevarje kakor zajce iz zelnika, če jim s puško dobro jutro voščiš, napravil je ravnotako, kakor bi dregnil v sršenovo fbezdo. Tisti Turki in Arabci, ki so še malo casa prej ležali pred Lahi na trebuhu in Jim ponujali najboljše cigare, kakor šuster-in drama-cigarete, naj finejšo' vrsto, si sploh sčlovek na cigaretah želeti j^ore, in smo si vsi mislili, sapa napeta, ^Ako so se hitro naučili Turki kozjih molitve, so postali naenkrat drugačni, pokazali .° nam naenkrat svoje roge, še bolj pa svoje jdv© meče. Kakor lezejo spomladi mravlje mravljinjaka, tako so se zbirali Turčini A vseh ulic, in mislil sem si, tu se nekaj !jha, a ne polenta in tudi ne repičen moč-ki sem ga toliko rad jedel, to bo pa sedaj Diga pela. Lahoni, ki so sedeli deloma sre-1 trga, deloma ob morju in na barkah in lepali svojo polento in pisali vsak domu, 3 so vtaknili že celo Afriko v Žakelj, ali a PeB ono vojaško pesem:
AT me boš kaj rada imela,
Ko bom nosil suknjo belo . . ., si pač niso mislili, kako hitro se v Afriki veter suče.
Naenkrat je nastal strašen krik, kakor bi pritisnil sto starih bab na veliki palec in naenkrat so bili obdani Lahoni od Tur-činov, ki so vihteli že krive meče nad laškimi bersagli] eri.
Allah, il Allah, bil je divji klic, kar sem si tolmačil, alo, zdaj se pa dajmo; hura, so zavpili Lahoni, jaz pa sem se spomnil vojnega krika iz svoje domovine ter zakričal: Aufbiks, Leitersberg, nakar se hitro ogiasi neki Turčin: Biks ga gor, v znamenje, da se naj pridemo skušat, če nas preveč hrbet srbi.
Nekaj časa so se gledali Turki in Labi kakor mladi petelini ali pa šolarji ob južnem zimskem vremenu s kepami v rokah, dokler ne pade prva osodepolna kepa in tako je tudi neki Turk pošegetal nekega bersaglijera po bedrih s svojo sabljo, a ta ga je, zvest svoji navadi, krepko brsnil s kopitom puške v hrbet, da je videl Mohameda namalanega na solncu in se prevrgel kakor Žakelj v jarek. To pa je bilo znamenje za boj. Zabliskali so se meči, začelo se je žvenketanje, udarjanje, pokanje, sekanje, grom in prah in bilo je naenkrat vse v megli kakor v jesenskem času na ljubljanskem barju. Turki so poskušali, ali so dobro nabrusili svoje sablje, Lahi pa so tudi bili radodarni z zažiganjem smodnika. Bilo je mesarsko klanje, tekla je kri, da bi gnala mlinske kamne tri, bil je krik, bil je vik,
turške ženske so se jokale in bridko stokale, Turki so mahali, Lahi pa nič odnehali; letelo je vse vprek, in ko je Lahom zmanjkalo smodnika, segli so po polenti, ki je bila ravno frišno pečena, jo stiskavali v kepe in začeli kepati uboge Turke, da so bili rumeni od nog do glave kakor solnčna roža. Mož za možem je padal, tu od Lahov, tam od Turkov, bilo je kakor na kakšnem žc-gnanju, če se fantje pošteno stepo za korajžo; vedno manj vojakov je bilo, ginevali so kakor kafra; že so padli turški častniki, že tudi laški, nazadnje sta ostala še samo laški general Ganeva in turški paša Kara Mustafa. In zaletela sta se še ta drug proti drugemu kakor dva mlada kozla, vsak z bridkim mečem v roki kakor nekdaj Martin Krpan in Brdavs na polju poleg Dunaja, da bi si prestrigla življenja nit, a turški paša, ki je bil od Žitarca pijan in ves omamljen, je zgrešil ravnotežje in se zaletel namesto v Ganeva mimo njega, ravno za cimper-manski las oddaljen naravnost v kup cestnega prahu, kakor bi ga cestar nalašč prej tja postavil.
To je bil pač prizor za olimpske bogove, kako se je zakadil turški paša s sabljo in turbanom v ta kup, zakadilo se je, kakor bi začel Vezuv bljuvati in ni bilo nič drugega videti, kakor pašatova štebala, ki so še dolgo časa mahala po zraku, dokler se le ni general Ganeva usmilil ubogega siromaka, ga potegnil iz praha in ga ošvrkal s sabljo. Gledala sta se, kakor bi jima kura kruh pojedla, nato sta se malo kremžila, a nato nasmejala, segla si v roke in paša
enem gospodarskega in moralnega ter religioznega propada«. V Podljubelju bo torej presvitli knezoškof pospeševal delavsko društvo, v Velikovcu katoliško izobraževalno društvo, na Kostanjah Marijino družbo in izobraževalno društvo, to se pravi: pospeševal bo delo treh duhovnikov, ki so ravno kompetirali za omenjene fare! Al,i bi torej naš ljubljeni presveti oče Pij X. dobili milost v Heinovih očeh, ali bi, ko bi bili samo skromen Slovenec na Koroškem, dobili Borovlje? Kaj mislite, baron Hein?
Pa čemu v Rim hoditi po dokaze? Ostanimo na Koroškem! Leta 1896. je izdal prejšnji prevzvišeni knez in škof dr. Kahn pastirski list. Veste o čem ?0 pravi, pravcati politiki, o volitvah! Oči in ušesa odprite: pastirski list je lepo razdeljen. II. poglavje:	važnost volitve.
III. poglavje: dolžnost voliti. IV. poglavje: koga naj se voli in kako naj se voli. — Veste, kaj stoji tam zapisano? »Stroga dolžnost vesti je volitev za prihodnji deželni zbor.« Torej ako kdo zanemarja to dolžnost, je grešil! ! — Smemo torej mi duhovniki, katerim velja beseda Kristusova: »Onim, katerim bodete grehe odpustili, so odpuščeni,« govoriti o volitvah? Ali ne sme sodnik govoriti o postavah, o prestopkih, o zločinih? Očividno sta si baron Hein in prevzvišeni knezoškof Kahn načeloma navzkriž! Torej tudi bivši knezoškof dr. Kahn bi bil kot glavni politik koroške duhovščine po mnenju barona Heina nesposoben za Borovlje, za Št. Vid itd., pripustil bi ga pa kot drugega kanonika v Gospa Sveti, toda brez penzijona.
Kdo pa je pravzaprav naši vladi po želji? — Čakajmo še nekoliko! Pošteni smo bili vedno! Udani smo vladarju in katoliški Cerkvi. — Ampak mi ne veljamo nič! — Dobro! — Pomnite naše besede: Pride v človeško telo nekaj slabega, se začne gnojiti! Ranam, ki se gnojijo na telesu človeške družbe, pravimo »korupcija«. Zdravnik, ki se več ne izpozna, ko se gre za življenje in smrt, vzame nož in reže in trga, da se izteče gnoj ! — Ako ne pomaga nobena stvar več, bomo operirali! Trgali bomo, rezali bomo, neusmiljeno, brez pomisleka! Mislili bomo samo na lastno rešitev, ne pa na bolečine drugih; ker bolelo bo, vendar ne nas, ampak druge!
Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani.
pravi, dobro smo se dali; hvala Žitarcu, da sem bil pijan, drugače bi bil šel tja, kjer bi ne bilo treba več muh loviti; a glej, ostala sva sama, nimava več vojakov, pobrativa se. In šla sta nazaj v grad, pila črno kavo, ki so jo zopet frišno skuhali še enkrat tako močno in pisala vsak svojemu kralju, oziroma sultanu, da naj jima pošljeta hitro »frišnih« soldatov, da se moreta dalje vojskovati. Nazadnje sta spila še en liter Ljutomerčana iz leta osmega in nato šla spat in tako smrčala, da so se na gradu tresli dimniki in so prišli v Ljubljani vsi aparati za merjenje moči potresa v takšen nemir, da so učenjaki rekli, da se je moralo najmanj pol Afrike pogrezniti v morje.
In tako je nastal začasni mir v laško-turški vojski.
Toda dragi Tine, Ti se boš gotovo vprašal: Toda Barigeljc, kako pa si se kaj ti »avscajhnal«?
Boljše bi bilo, dragi Tine, da bi o tem molčal in ravno zdaj me je cuknilo, kakor bi oba eno stvar mislila in rekel sem si, če se pošteno ne zlažem, potem se boš Ti še bolj o meni, kako sem jaz pred Turki peté ubiral.
Da Ti tedaj povem, ko so prišli Turki iz vseh strani gledat, kako kacelmaherjem diši polenta brez sira in omake, tedaj sem si natihem mislil: Barigeljc, bil si šleva, da je ni večje na svetu, ko si zapustil Franco, sedaj naredi testament, sedaj pride čas, ko ti turški hlačon zravna kosti, da jih ne bo treba več vlačiti v Evropo. E, pa sem si mislil, korajža velja, hitro še krepek poži-
Duevne novice in dopisi.
Poročena sta bila dne 17. svečana na Viču pri Ljubljani g. dr. Rok Jesenko, odvetniški kandidat v Celovcu, z gdč. Makso Permé. Bilo srečno!
Ks. Meškovo dramatično delo na češkem gledališču. Dne 14. svečana so uprizorili na Hankovem gledališču v Kraljevem dvoru nad Labo Meškovo dramatično igro v treh slikah »Na smrt obsojeni«, koje snov je povzeta iz narodnih bojev koroških Slovencev. Igro je prevedel na češko Fr. Zlatnik.	,
Letošnji glavni nabori bodo morali biti preloženi. Zato je ukrenilo korno povelj-ništvo v Gradcu v sporazumu s c. in kr. vojnim ministrstvom, da morajo stalne naborne komisije uradovati v sušcu 5., 12., 20. in 27. in v aprilu 3., 12., 20. in 27. Delovanje stalne naborne komisije, ki uraduje v tekočem letu od začetka glavnega nabora, ni omejeno samo za ponabore, ampak se ji od-kazujejo tudi od političnih oblasti osebe na njihovo prošnjo.
Umrl je v Dobu pri Grabštanju bivši grabštanjski župan Štefan Tavšic. Bil je župan grabštanjske občine od leta 1890 do 1909. N. v m. p.!
Po raznih ljudskih šolah v Celovcu in okolici je šolska oblast uvedla čisto nove vrste pouk. Otroci si morajo kupiti glino in iz nje narejajo razne oblike, kakor gobe, hruške itd. Svoj čas so nam stariši tako packarijo prepovedali, da ne bi se onesnažili, sedanji svet je pa bolj moder in modem.
Slovenščina na kolodvoru v Celovcu.
Pred par dnevi sem čital v »Slovencu«, da je rekel postajenačelnik v Št. Lovrencu nad Mariborom uradniku, ki ni hotel dati listka na slovensko zahtevo: »Geben Sie dem Pas-sagier die Fahrkarte, die er wiinscht. Das Verzeichnis der slovenischen und deutschen Stationsnamen hangt ja da«. Iz tega sledi, in dopisnik to tudi omenja, da je poslal inšpektorat železniške direkcije vsem postajam od Maribora do Celovca seznamek postajnih imen v nemškem in slovenskem jeziku z naročilom, da se mora listek izročiti potnikom tudi na,'slovensko zahtevo. Zadnja številka »Mira« pa zopet poroča, da fantje niso dobili v Bistrici v Rožu listkov na slovensko zahtevo. In ravnotako ne neki gospod na celovškem kolodvoru, in sicer v nedeljo, 11. t. m. — Tukaj je torej kriva samo predrznost službujočega uradnika. Komur se že zgodi taka krivica, naj se takoj pritoži naravnost na železniško ministrstvo in naj natanko navede kraj in čas, kdaj se mu je to zgodilo, da bo mogla direkcija zoper dotičnega uradnika postopati. Gotovo pa naj tudi naznani pričo, če je bila ka-
rek iz brinovske flaše in tih zdihljaj za Franco, pa sem se postavil za veliko kame-nito soho in gledal, kdaj me pride vprašat kakšen Turk, kako mi je ime in ali imam kaj korajže. Ti si boš seveda natihem mislil, da so se mogoče meni tresle moje hlače; o ne, dragi Tine, niso se, saj se pa tudi niso mogle, ker sem se tako pritiskal k sohi, kakor bi bil k njej primrznil. Pa šent, sem si mislil, vendar ne bo treba, da bi tudi jaz začel vihteti bridki meč, a ko so Lahi padali kakor muhe, videl sem, da hočejo Turki tudi Barigeljčeve kosti prerešetati in spustili so se name kakor čebele na med; najprej eden, in takoj sem se prepričal, da to ne bo dobro. Klobase nabasane, sem si mislil, Turk me hoče nekje pošegetati, kjer ga nič ne srbi. A tako hitro se nisem hotel udati, kajti z vzdihom »O Franca!« zagrabim od nekega Laha bridki meč in zamahnem po turški glavi, in rečem Ti, še nikoli bi ne sfrčala turška glava tako gladko po tleh kakor ravno sedaj, a Turk je bil majhen in se je hitro pripognil in jaz sem zadel s svojim mečem namesto turško glavo v kamenito soho, da se je meč razletel na dvajset kosov. Prisušena smola, sem si mislil, tu ima škrat svoje komedije poleg, a Turk se je tudi tako ustrašil, ko je čutil, da ga smrt voha, da se je prevrgel vznak in pomolil vse štiri od sebe. Tedaj pa je tudi meni zrasel pogum, hitro zgrabim leskovo palico, ki jo je pustil nek Kočevar prej tukaj, primem Turka za pete in si pripravim njegov mehkejši del telesa v pravo lego, namočim si še enkrat prej roke in začnem
tera. — Obenem pa se mora celi slučaj natanko popisati in poslati na uredništvo »Mira«, ki bo vse nadaljne korake oskrbelo. — Omeniti moram, da sem 12. t. m. v Celovcu brez vsake ovire dobil listek v Sinčo vas na slovensko zahtevo. — J. D., župnik.
Kdor želi 400.000 frankov zadeti, ta naj čita današnji inserat »Srečke v korist Slovenski Straži«.
Pozor zoper goljufe! Po celovški okolici in morda tudi drugod sleparijo agenti, ki sprejemajo naročila za povečanje fotografij in napol-emajl lepotičje. Agenti obljubijo, da jim pošlje tvrdka take reči čisto zastonj, zahtevajo le, da naroče okvir, in ponujajo broše, manšetne gumbe itd. proti majhnemu naplačjlu, ne povedo pa, da je treba več doplačati. Svarimo zoper take agente, ki so že marsikoga osleparili. Če kdo kaj rabi, naj raje kupi doma ali naroči pri kaki solidni tvrdki!
Tatinska služkinja. Terezi Plave, ženi mesarja Plavca je bilo ukradenih 200 K in par čevljev. Osumljena je bila služkinja Marija Pirker, ki je skušala tatvino utajiti, pa so ukradene reči našli pri njej.
Pretepanje otrok do krvi — štrajk šolarjev v Selah. Iz Sel nam poročajo: Otroci slovenskega razreda so začeli v ponedeljek, 19. svečana, štrajkati in ne zahajajo več v šolo. Vzrok je ta, ker učitelj na tej šoli do krvavega pretepa. V slovenskem razredu je nad 100 otrok, v nemškem pa le 19. S pre-tepavanjem otrok do krvi bi učitelj Milonig rad spravil otroke iz slovenskega v nemški razred. Minoli teden je Kralhoferjevega tako pretepal, da mu je privrela kri iz nosa in ust in je še drugi dan krvavel. Šolska oblast nam je poslala nemškutarskega su-roveža, slovenski učitelji pa se morajo potikati po nemških krajih. Teh razmer ljudstvo ne bo več prenašalo! Konec mora biti enkrat šolskim škandalom na Koroškem! Tudi ljudstvo ima pravico govoriti, če se gre za šolsko mladino, ne samo nemškonacionalna trmoglavost šolskih oblasti. Zahtevamo disciplinarno preiskavo učitelja Milonika in za našo šolo slovenske g a učitelja, ki ne bo naših otrok do krvi pretepaval, ampak bo imel zanje srce. (»Mir« je šolsko oblast o šolskih razmerah v Selah že opozoril, pa šolska oblast je za slovenske pritožbe vedno gluha. Op. ured.)
Spodnji Dravberg. (Proč od Rima) je šel asistent tukajšnje železnične postaje Friderik Riegler, rojen v Meidlingu pri Dunaju.
Velikovec. Umrl je na pustni torek tukajšnji pekarski mojster J. Buh. Dočakal je 80 let. Pogreb se je vršil zadnji četrtek ob veliki udeležbi meščanov in okoličanov. N. p. v m.!
nato mazati Turka z leskovim oljem s takšno prisrčnostjo, da bi se sam obračal, če bi mu jaz pustil. Mazal sem ga, tako mazal, kakor nekdaj mene mati, če sem prinesel domu strgane hlače, če sem se spustil s sosedovimi fanti v boj. Allah il Allah klical je Turk, jaz pa, ala, zdaj pa le. In bil bi mu z leskovico pravil še dolgo povest, kdaj je bil Barigeljc v Afriki, a strla se mi je, in tudi Turk se mi je že smilil, posebno njegove hlače, ki so bile že vse razcefrane, kakor bi se celo leto po grmovju drsal. In tako sem Turka izpustil, on pa je šel kakor dim proti puščavi, tipajoč se vedno zadaj, ali se ga še pritiska Barigeljčeva leskova palica.
A pri tem bi tudi meni skoraj slaba pela, kajti Turkom prav nič ni ugajalo to temeljito prerešetavanje širokih hlač ubogega Turka; naenkrat stoji drugi Turčin pred menoj in zavihti svoj meč nad mojo precej trdo butico in mislil sem si, Barigeljc, če je tvoja glava dovolj trda, tedaj drži, če pa ne, pa umakni, in rajši sem se umaknil, zagrabil hitro kos ostale polente in jo zagnal Turčinu v odprta usta, da je padel vsled te velike gostoljubnosti na tla, kakor je bil dolg in širok. To priliko pa sem porabil tudi jaz in začel sem metati svoje petè proti morju, da sem se s stopali zadaj za ušesi šegetal. Tukaj je bila ravno pripravljena ladja, ki bi se imela peljati po frišno zalogo laških vojakov, skočil sem tedaj kakor žaba v morje in plaval do nje, kjer sem zamahnil še enkrat Afriki v slovo, potem pase odguncal proti Evropi.
(Dalje sledi.)
Boka »Volksrata« pri imenovanja žup-^ka za Borovlje. Naknadno smo izvedeli, da je deželna vlada v resnici imenovala č. g. Franca Holeca kot župnika v Borovljah in ostentativno in brez vsakega pravega povoda prezrla kompetenta na prvem mestu £• Dobrovca. — En krik se bo razlegal po celi deželi. Slovenski duhovščini se bo zadala rana, ki bo krvavela ,hudo krvavela! — V Borovlje na meščansko šolo je prišel g. Thoman, dasiravno je deželni šolski svet izkazal za boroveljske šole v sloviti tabeli z dne 18. decembra leta 1910 69% slovenskih in 31 % nemških otrok!!! Zdaj pa zmaga tudi pri nastavljenju župnika nemški »Volksrat«. — Te igre bo pač moralo biti konec! — Prevzvišeni knez in škof pač blenda spozna, koliko je koroška deželna vlada vredna. Pa naj slovensko ljudstvo tudi izve, zakaj ni g. kanonik Dobrovc, ampak g. Franc H o 1 e c imenovan za župnika. Zgodilo se je to v interesu cerkvenega miru — takoizjavljajo. — Jasno je kot beli dan, daknezinškofinordi-narijat ne more dopuščati, da bi g. Franc Holec nastopil. — Gosp. župnika Franca Holeca pa javno prosimo, naj takoj resignira! — Javne oblasti, o katerih vendar pričakujemo, da ne bodo dobrega ljudstva tirali v obup, naj storijo svojo dolžnost. Za danes zadostuj !
Razglednice »Ziljska narodna noša« je založila Slovenska kršč. socialna zveza za Koroško, kjer se tudi dobijo za 8 vin. izvod. Društva in prodajalci jih dobijo 100 kom. za 5 K ali 50 kom. za 3 K.
Bolniško podporno društvo za slovanske visokošolce v Gradcu. Še pred nekoliko *eti je bil slovanski dijak v Gradcu sam sebi Prepuščen; nihče se ni brigal zanj v slučaju bolezni, nihče mu ni pomagal. Leta 1896. se je ustanovilo v Gradcu bolniško podporno društvo za slovanske visokošolce, ki je pod nadzorstvom akademičnega senata graškega vseučilišča. Po pravilih tega društva zdravijo društveni zdravniki člane brezplačno, zdravila jim pa plača društvo. V bolnišnici imajo v II. razredu za dva tedna vso^ oskrbo, ako morajo ostati dalj časa, plačajo samo 3 K na dan mesto 7 K. Denarne razmere ne dopuščajo, da bi moglo društvo v tem oziru vselej primerno podpirati visokošolce, zato prosimo vse one, ki jim je do zdravja in napredka slovanskega dijaka v Gradcu, da nam z denarno podporo Priskočijo na pomoč. Darovi, naj se pošiljajo naslov: Kranken-Unterstutzungs-Verein 'dgvischer Hochschùler in Graz, Universitàt. p Prosimo i druge časnike, da ponatisnejo poziv. — G. Čremošnik, t. č. blagajnik; Prof. dr. M. Murko, podpredsednik.
Spodnji Dravberg. (Spoznani samomorilec.) Dne 23. jan. je jutranji PJak povozil mladega človeka, ki je bil sam v smrt. Tedaj se ni moglo dognati, kdo da je. Pokopali so ga v Št. Janu. Zdaj se je Pa podlagi fotografije, ki jo je napravil g. Ppstajenačelnik in iz obleke spoznalo, da je 'Pl samomorilec dne 19. nov. 1888 v Dravljah, °bčine Tinje rojeni Miha V e r a č n i k, tja Pristojen. Bil je tugovski pomočnik v Ce-Iovcu, odkoder je izginil dne 22. jan. t. 1.
Velikovec. (D r u ž b i n s k i večer) se m zadnji pustni torek kljub skrajno slabemu vremenu prav dobro obnesel. Igra »Go-sPa Kordula« je splošno ugajala. Šaljivi Prizor, ki sta ga vprizorila dva mladeniča, m povzročil mnogo smeha. Naravnost iz-joren pa je bil šaljiv govor (Cv. Stornik); m ko smo zagledali med govorom prvi vlak zhodne železnice (Ostbahn), ni bilo smeha P0 konca ne kraja. Nad vse komičen je bil Prizor »Pri francoskem brivcu«. Po prire-ditvi so nas zabavali naši vrli tamburaši. Jamški neslani pustni list je pisal, da ,bo Priredil »Narodni - Dum - Birt« »Michel-Pbend«. Michelabende radi prepustimo Prenapetim nemškim nacionalcem; mi pa e radi pošteno in poceni razveseljujemo.
. Prevalje. Prireditev našega delavskega v/Pštva je tudi letos nudila vsem, M so i mii na pustno nedeljo k Šteklju, marsi-gfttero veselo urico. Č. g. župnik Riepl so vorili o delavskem vprašanju; navedli so j Pp* nekatere vzroke, ki so krivi, da se de-Vcu slabo godi. Ne kmet, temveč nesrečno VzZnlerie med delodajalci in delavci je po-p ročilo današnjo bedo delavskega stanu, kazali so tudi socialne demokrate, »tako-ane prijatelje človeštva,« kakq na eni
strani vpijejo proti kmetom, na drugi strani se pa bratijo s tistimi, proti katerim bi morali biti in delati vsaj po svojih načelih. Nato so vprizorili naši fantje šaljivi igri: »Nemški ne znajo« in »Ne kliči vraga«. Da so igralci izvrstno rešili svoje vloge, je pokazalo priznanje občinstva, posebno dobro pa so se postavile gospodični Micka in Kristina Močivnik. Gotovo nikomur ni bilo žal, da je prišel; našel je gotovo dobro in pošteno zabavo.
Št. Štefan na Žili. Hranilnica in posojilnica za Št. Štefan na Žili, reg. zadruga z neomejenim poroštvom je imela dne 18. svečana svoj XVII. letni občni zbor, ki se je vršil v navzočnosti lepega števila zadružnikov. Staroletni načelnik g. Boštijan Hebein je otvoril zborovanje, pozdravil došle ter je naprosil domačega župnika g. Ant. Pelucira, da naj v imenu odbora poroča o delovanju v preteklem letu. Iz župnikovega poročjla smo slišali sledeče podatke: Hranilnica je imela lani 553.079 K 15 vin. prometa. Nanovo se je vložilo 132.804 K 76 vin., vzdignili so ljudje 111.909 K 44 vin.; nanovo je zadruga posodila 28.240 K; dolžniki so vrnili 14.580 kron; čistega dobička je bilo 2.994 K 66 vin., kateri se po sklepu občnega zbora pridene ves rezervnemu fondu, ki znaša začetkom leta: 24.609 K 50 vin. Dolžniki dolžujejo zadrugi 163.058 K; vloge pa znašajo s kapita-liziranimi obrestmi skupaj 535.280 K 40 vin. Iz navedenih številk se vidi, da hranilnica v Št. Štefanu na Žili — hvala Bogu — napreduje očividno vsako leto. Prebralo se je tudi poročilo »Zadružne zveze v Ljubljani« o izvršeni obligatorični reviziji, kakor tudi poročilo o izvršeni superreviziji, ki jo je napravil velesp. gospod ljubljanski revizor Kramarčič 25. in 26. novembra lanskega leta, kateri v svojem poročilu na »Zadružno zvezo v Ljubljani« konštatira, da Hranilnica in posojilnica v Št. Štefanu na Žili v svojem poslovanju deluje naravnost vzorno in zavoljo svojega obsežnega delovanja spada med prve posojilnice na. Koroškem. Z veseljem in zadovoljstvom so poslušali zadružniki zanimive številke, gledali morje rdečih številk v prilogah računskega zaključka in bilance in ko je končal poročevalec z besedami: Zadruga, kakor vidite iz dvojne revizije, stoji na poštenih, trdnih nogah ter ima že tudi skoraj 25.000 kron lastnega denarja — je občni zbor poročilo soglasno odobril. Nato se je stari odbor nanovo izvolil in istemu tudi zaupanje in zahvala izrekla. Pač želja je bila vseh, da bi tudi v prihodnjič zadruga z božjo pomočjo napredovala v blagor slovenskega vernega ljudstva!!
Glinje (Političen shod.) Dne 11. t. m. se je vršil pri Cingelcu na Trati dobro obiskan shod, ki ga je sklicalo naše katol. pol. in gosp. društvo za Slovence. Zapazili smo pa tudi obiskovalce iz Borovelj, Pod-gore, Kožentavre in Struge in celo iz daljnega Slov. Plajberga je prihitel vrli župan V. Lansegger. G. poslanec Grafenauer nam je poročal o svojem delovanju in o delovanju jugoslovanskega kluba v državnem zboru, zlasti pa o draginji in o njenih vzrokih in o starostnem zavarovanju. Govor g. poslanca je vse vidno zadovoljil, kar je pričalo pritrjevanje med govorom in živahno ploskanje, ko je končal. K sklepu je gospod Urek iz Borovelj vprašal g. poslanca v zadevi kroja ondotnega Sokola, kar je gospod poslanec pojasnil. Glede suše je omenil, da od ministrstva dovoljeni denar še ni prišel, a da je vse potrebno ukrenil, da se denar čimpreje izplača. G. Turk je povdarjal, da naj g. poslanec ne izpusti izpred oči pašnih zadev, češ, da bodo kmetje poleti mogli pasti, da se bo saj nekoliko manj čutila suša. G. poslancu se je izrekla iskrena zahvala za dosedanje delovanje in soglasna zaupnica.
Šmarjefa nad Pliberkom. (Dvojna mer a.) Naša Avstrija ima postavo, katera pravi, da imamo vsi državljani enake pravice in enake dolžnosti. Da imamo dolžnosti do države kakor vsi drugi, dobro občutimo, kajti plačevati moramo državi vojake in izpolniti, kar nam ukažejo državne oblasti, ali pravic pa le nimamo tistih, katere nam po postavi gredo. Zdi se nam, da imajo in uživajo pravice in dobrote države le Nemci, Slovenci pa moramo pustiti, da nam teptajo v blato ne samo po postavi, temveč po božji in človeški naravi zajamčene pravice. To se
vidi pri naši šoli. Imamo na Šmarjeti šolo, ki je utrakvistična šola, to je taka šola, ki je pravzaprav protipostavna. Saj nam je znano, da je najvišje sodišče na Dunaju razsodilo že v več slučajih, kakor za Št. Danijel, Strojno in Vogrče, da so te šole, ki so tudi take ko naša, protizakonite, in če so te, potem je tudi naša. Zato proč s takšno šolo! Mi hočemo šolo, v kateri se bo poučevalo v slovenskem učnem jeziku, kajti le tako se bodo mogli otroci kaj naučiti; hočemo pa tudi, da se poučuje nemščina, pa ta mora biti neobvezen učni predmet, ne pa jezik, v katerem se poučuje, ker to je nemogoče, da bi se poučevalo v tujem jeziku, katerega se je treba šele prej naučiti, kakor kaj drugega. Le Nemce se more v nemškem jeziku poučevati, Slovence pa ne, ker ga ne znajo že od doma. Hočemo pa tudi, da bo poučeval naše otroke učitelj, ki zna slovensko, ki ima izpite iz slovenskega jezika. Naš učitelj pa nima nobenega izpita za slovenski jezik. Lepa stvar je ta! Deželni šolski svet, gospod Benda, Socher itd., ali mislite, da je za nas vse dobro? Poglejte malo okoli sebe! Ali sme človek biti sodnik, zdravnik, duhovnik itd., če nima za to predpisanih izpitov, ali ni postave pri nas, po kateri se kaznuje vsak, ki izvršuje kako delo, za katero mora imeti sposobnost in izpit, ki ga pa nima. Ali res mislite, gospodje, ki ste v prvi vrsti poklicani, da spoštujete postave, da smete pri nas vse postave v blato teptati? Mi hočemo in zahtevamo, da se bo v naši šoli poučevalo v slovenskem jeziku in tudi nemški jezik naj se poučuje za tiste, ki bodo hoteli; hočemo pa tudi, da bo naše otroke poučeval učitelj, ki bo znal dobro slovensko, ki bo imel izpit za pouk v slovenskem jeziku, kratko, mi hočemo imeti vse pravice, ki jih imajo Nemci ali pa Lahi. Saj moramo zato izpolnovati tudi vse dolžnosti, ki jih imamo kot državljani.
Libuče. (Nemčurski učitelj in živinorejski tečaj.) Živinorejski tečaj v Libučah se je obnesel v popolno po-voljnost vseh obiskovalcev tečaja. Tečaj je trajal dva dneva; vsi predavatelji so nam podali v dobrih poljudnih predavanjih dokaj novih misli in izvrstnih nasvetov, ki bodo, ako se udejstvijo, prav veliko koristili našemu gospodarstvu. — Nerazumljivo pa nam je, da je nek nemškutarski učitelj, ki se štuli, da nosi najnaprednejši napredek na svojem vratu in ki je imel čast posetiti s svojo navzočnostjo tečaj, pokazal svojo patentirano »bildungo« z mrmranjem in neumnimi dovtipi med izvrstnim predavanjem gosp. Poljanca, in se obnašal kakor se ravno more le nemčurski ljudskošolski učitelj obnašati. Ta človek, ki je prinesel svoje pijane možgane menda iz Kranjske, bi boljši vtis napravil, ako bi popolnoma mirno sedel in nekoliko bolje hladil svojo ne-ugašeno žejo, ali pa sedel mirno doma v rožici v kaki gostilni in tam podajal svoje zakotne modrosti. Če je tudi v šoli tako moder in natovorjen, potem moremo le časti-tati napredku šolske vzgoje in se veseliti, da nam slavni deželni šolski svet daje lake učitelje. Slovenci, vzdramite se in zahtevajte povsod slovenske učitelje, ki bodo poučevali vaše otroke, kakor zapoveduje postava, v ljubezni do slovenskega naroda.
Šmarjeta pri Velikovcu. Sladki čas »ve-zelc« je minul. Pri nas letos ni storil hudega. Samo dva para je spravil v zakonski jarem, tako Ožbeja Schneiderja z Uršo Dreier in Jožefa Lužnik s Cecilijo Šuler. Pravijo, da je po drugod huje rogovilil, tako n. pr. v Hodišah, kjer je g. administrator menda že mislil prositi za podaljšanje predpusta, da bi ložje mogel ustreči vsem oglašenim. Tudi mu je primanjkovalo papirja za oklice. No, o pravem času se je še zaklenilo. Naj se pa tudi še meni, ki me vse vkup to nič ne briga! — Gospod urednik, al' Vam či hude, de niste fajmošter na dežel'? Ak je tol takle ob pustu na dežel! V meste pa — pust cev let.
Vogrče. Vogrjani imamo, kakor malo-kje, lepo ravno obširno polje, ki je še dovolj pridno obdelujemo, pravega uspeha pa le ni, ker manjka gnoja. — Naši hlevi so dovolj obširni, v večini obokani, toda tam, kjer zahteva zemljišče deset glav živine, stoji en par, kvečemu dva para repov. Ali bi ne bilo umestno zasejati nekoliko več njiv z deteljo in travo, da si pomnožimo število živine? Zakaj s tem pridobimo gnoja! — Voda, še
celo zlata voda nam izvira v brezštevilnih vrelcih, tudi zasebnih, seveda slabih, vodovodov se ne manjka; pri vsem pa je težko dobiti prostor, kjer bi se v naglici, recimo za časa požara, dobilo par mevter (škafov) poštene vode, torej tudi napajalnikov in prostorov za pranje ni. Ali bi ne bilo umestno misliti na skupni vodovod, ki bi lahko tudi za silo proti požaru sam deloval, in bi nas po prispevku državne in deželne podpore zelo malo stal. — V obsegu naše vasi imamo svojo župnijo, cerkev in župnišče, po sedemnajstletnem moledovanju tudi zdaj svojega župnika; toda cerkvi teče starost blizu štiri in pol stolet, postala je pretesna, župnišče enako staro zahteva temeljito popravo, župnik pa v svoji, edino rabljivi sobici premišlja, kje naj bi z delom pričel, kako v svojem duhovskem delokrogu sedemnajstletni plevel izruval; vse to pa v dvomu, če bo imel pri svojih podložnih dovolj opore.
—	Tudi »izobraževalno društvo« obstoji že nekaj let pri nas. To društvo je nam, enako kakor voda ribi, potrebno; koliko pa nas je, da bi se za društvo oziroma namen društva resno brigali? Res da je nekaj zelo pridnih fantov in deklet, ki so pri prireditvah gledaliških iger kakor tudi v petju zelo vztrajni, v čitanju knjig marljivi, koliko je pa za vsako izobrazbo sposobnih talentov, ki se za društvo v svojo škodo ne marajo zavzemati!
—	Nekaj zelo običajnega pa že par let v Vogrčah ni bilo, namreč plesa. To je znamenje, da se je naši mladini ples, po katerem pride le pogostni prazen žep, glavobol, trudne noge, razpor, prepiri, tepež, pot do kazenskih sodišč in zapor, že zadostno pri-studil. Tako je prav, tako naj tudi ostane!
Suha (Rdeči petelin) se je prikazal dne 14. t. m. ob 7. uri zvečer na gospodarskem poslopju graščaku in veleposestniku pl. g. Opolzer ter je bliskoma vpepelil celo veliko zalogo sena in slame. Vsi gospodarski stroji so vsled pomanjkanja vode uničeni. Domača brizgalnica, stoječa na svislih, je s poljedelskim orodjem najprva pogorela. Ljudstva se je navrelo od vseh strani, a niso mogli gasiti, ker vode tukaj primanjkuje. Živina je bila vsa rešena in morala celo usodno noč prebiti na vrtu v snegu; pet konjev so spravili k sosedom v hleve, kateri so napolnjeni z lastno živino, da od gorečega hleva niso mogli 35 goved za prvi hip sprejeti. — Nepopisen strah se je polastil sosedov, ker nevarnost je bila, da zgori cela vas s cerkvijo vred; sreča v nesreči je bila, da ni bilo posebno hudega vetra, ker iskre so švigale kakor utrjnki zvezd, in smreke graščakovega gozda so bile videti kakor bi se bile prikazale na njih velikanske kresnice. Kako je tak ogenj nastal, se marsikaj ugiba, kaj gotovega se pa ne vé. Zavarovan je bil ta hlev za samo 10 tisoč kron in mrva za pet tisoč kron; preraču-njena škoda znaša pa 44 tisoč kron. Prizadetemu gosp. graščaku in njegovi gospé naše globoko sočutje!
Šmarjeta pri Velikovcu. Lansko leto je šmarješki g. župnik rajal doma, ker je imel imenitne »ohceti«, letos je šel pa v Celovec »na bal», ker doma »či'ej«. Tako so si izmislili nekateri pustjaki, medtem ko je upal župnik, da bo prignal iz tombole krščanskosocialne zveze živo svinjo domov. Dobra bi bila, sevé, pa kaj, kadar ni sreče. Še rep je ušel v drugi žep. Naj gre!
Libuče. (Naše šole.) V libuški občini imamo tri šole in sicer dve enorazredni v Šmarjeti in v Tunelu, eno dvorazredno v Zgornjih Libučah. Vse tri so utrakvistične ali dvojezične. Takih šol se je nahajalo v Avstriji svoje čase veliko število, toda krčilo se je vedno bolj, in sedaj imamo samo še na Koroškem, ki je najbolj »deutsch-fortschrittlich« dežela, še celo vrsto takih klavnic za slovenske otroke. Po celi Avstriji so odpravili to pošast, le na Koroškem je nočejo, ker je za nemške naprednjake najbolj primerno sredstvo za pone-umnevanje slovenske mladine. Tudi na Koroškem so že spoznali po nekaterih krajih starši, v kakšne mesnice so pošiljali svoje otroke in so zahtevali in dosegli na najvišjih mestih svoje pravice, da se namreč šole uravnajo tako, da bodo odgovarjale človeški pameti. Dolgo pa že čakamo, da se vzdrami tudi libuška občina in zahteva po vzoru št. danijelske, da se vse tri šole v njeni občini preustrojijo tako, da se bo poučevalo v slovenskem jeziku. Nemščina naj
ostane prost učni predmet. V šolah se je treba učiti tudi drugega, ne samo nemščine, kakor se dela sedaj. Samo nemščine se še ni nihče do sitega najedel. Poglejmo na Kranjsko ali Čehe, Poljake, Ogre, Lahe itd., vsi ti nikjer nimajo takih šol, pa živijo ravno tako, časih celo bolje, ko Nemci sami. Posebno Čehi naj so nam vzgled! Oni so tudi najbolj narodni in zavedni, pa vendar nimajo ne ene take šole, kakor Slovenci na Koroškem. Torej Slovenci libuške občine, vzdramimo se vendar!
Črna. (Rdeči n a u k : v e r a je zasebna ,s t v a r.) Če rdeči apostoli iz; Trbovelj mislijo naše več ali manj še dobro delavstvo farbati, da niso nasprotniki vere in da jim je vera čisto privatna stvar, naj vendar ne bodo tako neumni, da že sedaj razširjajo po Črni spise kot je L. Wahrmun-dova brošura: »Katoliško svetovno nazira-nje in svobodna znanost«. Le pomislite, če bode bral kak pošten delavec to knjižico, bi še znal vaši organizaciji hrbet pokazati. Potem pa, če zgubite bolj brihtne pristaše, vam ostane le še vaš »cedra klub«, ki pa ne rabi zborovanj, ampak le vsako prvo nedeljo v mesecu »en bal«, da se bolj prežene draginja. Ljudje se že sploh povprašujejo, kako je mogoče, da tukaj ne poseže vmes oblast, ki na drugih krajih že prepoveduje igre zaradi draginje. Prepričanje vseh dobromisle-čih v Črni je: Bal na vsako prvo nedeljo v mesecu, je le na korist dotičnemu izvoljenemu gostilničarju in je najboljši lim za »so-cije«. Ko bi bili sociji količkaj pošteni v svojem delu, bi morali svojim pristašem reči: Pustimo sedaj, ko je vse tako drago, mesečne bale, da ostane kaj za živež, pa tega nočejo, kajti potem gre vse narazen. Draginjo bo le rešil konzum!
Št. Danijel in Vogrče nam bodita vzgled! Posnemajmo pa, tudi brate Čehe! Ako se bomo v ljudskih šolah izobraževali na podlagi maternega jezika, kakor se to godi pri vseh narodih, ako bodemo imeli učitelje, ki nas bodo vzgajali v ljubezni do naroda, h kateremu pripadamo — kakor prav jasno zahteva državni ljudskošolski zakon — potem se začnejo za nas boljši, srečnejši časi. Lažje se bomo poučili v vsem, kar nam je potrebno za življenje, izginili bodo hujskači nemčurji, pri nobenih volitvah ne bo več narodnih prepirov in imeli bodemo priložnost, obrniti svoje moči drugam in v miru z združenimi močmi bodemo dosegli večje blagostanje in mirnejše bivanje v naši domovini. Zato na noge, občani, zahtevajmo šole s slovenskim učnim jezikom in storimo enkrat konec svetovno-znani pedagogiki modrijanov koroškega deželnega šolskega sveta!
Botorlavas. (Bali, občinstvo in občina.) Pero mi sili v roko, da napišem par besed, da izprevidi slovensko ljudstvo in da se sploh javnosti pokaže, s kakšnimi nameni da se pri nas kar zaporedoma v vsaki samotni vasi, vsaki stranski gostilni prirejajo takozvani »bali«. Akoravno je pustni čas, čas veselja, mora vendar vsak trezno misleč človek grajati delo gostilničarjev, ki po večini na komando nemškona-cionalnih poveljnikov napravljajo različne »bale«, kojih glavni namen je, ljudstvo pokvariti in da obenem težko prisluženi denar zapravlja. Marsikateri hlapec ali delavec je celo leto varčeval z denarjem, ki bi ga rabil za svojo družino, da bi jo preskrbel s potrebnim živežem in drugim. Žalibog pa pridejo te nenasitljive pijavke in jim izpulijo zadnji vinar iz njih žepa. Radi tega pa nastaja vedno več ubožcev, ki pridejo na občino. Posebno bi pri tem naši občini polagali na srce, da bi kolikor mogoče preprečila pretečo nevarnost in nesrečo in naj bi si dohodkov poiskala kje drugod in ne ravno pri licencah različnih »balov«. Dragi bralec, ko vidiš, kako pogubno in nesrečno ^je veselje, ki ti ga usiljujejo naši nasprotniki, z namenom, da bi skrčili število prijateljev in pristašev slovenske organizacije, obrni jim hrbet in pogumno stopi v naše vrste, v katoliško slovensko izobraževalno društvo, ki nam daje mnogo poštenega in koristnega razveseljevanja.
Lovanke. (R a z n o.) Dragi »Mirovi« bralci, sprejmite tudi iz naše vasi par skromnih novic. Imamo malo cerkvico, posvečeno sv. Janezu in Pavlu, z dvema stranskima oltarjema, ki sta posvečena sv. Barbari in sv. Alešu; na zidu za velikim ol-
tarjem imamo krasno naslikano podobo sv. Janeza in Pavla, ki jo je naslikal še protestant Kolb. Nad prižnico se vidi imenitna starodavna slika sv. Aleša. Cerkev je že stara 223 let, zato je pa že precej zlezla v zemljo, da vodi vhod navzdol. V stolpu visita dva lična stara zvonova, eden je star 90 let in drugi 140 let. Vsak zvon ima štiri lepe slike. Velikega je vlil Vincenc Goldner, drugega pa Matija Kreuz, zvonarja v Celovcu. Hudobni jeziki pravijo, da ismo Lovan-čani skutjaki. Mislimo, da nas s tem imenom ne bode nihče več zbadal, ker od predlanskega leta sem že prodajamo vse mleko v tovarno v Doberlovas, ker je to boljše kakor skuto tlačit.
Dobrlavas. (S m r t.) V noči dne 1. t. m. je zmrznil škocijanski hlapec Miha P o 11 -n ik. Vzrok žganjepitje. Koliko človeških žrtev ima ta strup na svoji kosmati vesti! Kdaj bo prišel oni čas, da bo ljudstvo spregledalo njegove strašne posledice? Koliko gorja, koliko bede je že povzročil, koliko kmetij uničil, koliko prepira in razprtij v družinah napravil, koliko pobojev in umorov, kratko rečeno žganje, sploh alkohol je izvir vsega zla. V nedeljo, dne 4. t. m., smo pokopali Šacovega hlapca v Dobrlivasi Valentina Valenti. Bil je priden in zvest hlapec, služil je nad dvajset let pri enem gospodarju in je bil zato pred par leti pohvaljen in odlikovan od koroške kmetijske družbe s srebrno kolajno. Kako je bil priljubljen, pokazal je njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko ljudstva. Zadnjo nedeljo popoldne pa je bil ob velikanski udeležbi faranov pokopan Anton P e k e c p. d. Gražar v Goselnovasi. Bil je dober gospodar in krščanski naroden mož. Bodi gospod vsem trem mil sodnik!
Sv. Križ nad črnečami. Postni sho-d i.) Kakor običajno, bodo postne petke shodi pri Sv. Križu. Vsak petek je več sv. maš, križev pot, ob 10. uri pridiga, slovesno opravilo. Pridiguje se letos o skrivnostih žalostnega rožnega venca po gg.: mil. gosp. prošt Isop; župniki: Mojžišček, Sigi, Lom, Rozman, Jurko. Pobožni romarja iz Koroške in Štajerske — prijazno povabljeni!
Podljubelj. (Predpustna vese-1 i c a.) Naš delavski dom že dolgo ni gledal toliko občinstva, kakor minolo nedeljo, ko se je predstavljala igra »Padar«. Motiv je povzet iz življenja priprostega ljudstva, ki je nekdaj imelo veliko zaupanje do tako-zvanih »padarjev« ter iskalo pri njih zdravniške pomoči. Naš »padar« je znal zdraviti tudi »srčne bolezni«. Srečo je imel celo pri zdravljenju prazne vere v čarovnice; samo kmet »Žlebnjak« je ostal trdovraten ter nam h koncu naznanil, da le še ostane pri svoji stari veri v čarovnice. Hvala igralcem za zopetni izborni nastop, kakor tudi pevcem in boroveljskim tamburašem, ki so nas po končani igri še dolgo kratkočasili!
Črešnje pri Vrbi. Zborovanje, ki ga je priredilo izobraževalno društvo na Kosta-njah na pustno nedeljo, se je proti vsemu pričakovanju sijajno obneslo. Isto društvo je zborovalo tudi že 7. januarja t. 1. v naši vasi pri Kobanu; govorila sta domači župnik o kartelih in trustih, č. g. administrator Ž e 1 iz Dvora pa nas je vzpodbujal k združevanju v društvih, v katerih naj se potem skupno trudi posebno kmetski stan, da si izboljša svoj položaj. Da je to zborovanje poslušalce zanimalo, pokazala je zadnja nedelja, ko je nas povabil odbor izobraževalnega društva zopet v našo vas; kajti ne da bi prišli semkaj samo navadni poslušalci, pozdraviti smo imeli čast goste poslušalce iz vzhodne in južne okolice. In ko si jih vprašal po zborovanju, kako so zadovoljni, slišal si splošno pohvalo. Zakaj tudi ne? Saj smo imeli med seboj kot govornika g. dr. Rožiča, predsednika krš.-soc. zveze, ki je s svojim govorom pokazal, da ima kot sin iz slovenske kmetske hiše srce za kmetski stan, kojega zgodovino nam je v kratkih potezah naslikal; poslušalci, ki so s skrajno pazljivostjo sledili izbornemu g. ljudskemu govorniku, so se lahko prepričali, da bode ostal kmetski stan, ki je bil podlaga dobro urejenim državam že v časih pred Kristusom, podlaga sreče tudi sedanjim državam-Naslikal nam je g. govornik tudi rane, na katerih boleha kmetski stan v današnjih dneh; treba je zdravnika, in v to je poklicana v prvi vrsti državna uprava, če hoče ohraniti si podlago dobro urejenega držav-
frega življenja. Gorje državi, če se bo dala °slepiti od kapitalističnih slojev in pri tem Pozabila na kmeta trpina! Treba pa je tudi Poseči po samopomoči, ki obstaja v zadruž-frištvu; s pozivom, naj se kmetje začnejo za isto bolj zanimati, je zaključil gospod govornik svoje predavanje, ki mu je sledilo odobravanje celo od poslušalcev, ki niso frašega političnega naziranja. G. dr. Rožiču kličemo: Na svidenje! — Ker je bila pustna fredelja, se je poskrbelo tudi za zabavo, in sicer so Hovčani izvrstno uprizorili burko »Trije ptički«, v odmorih pa sta nas kratkočasila pevska zbora iz Jezerc in iz Logevasi, katerim naj bode tem potom izrečena prisrčna zahvala za njihov trud. Dasiravno so bili zbrani ljudje iz raznih krajev naše okolice, vendar je vladal naravnost vzoren red brez vsakega prepira in vsakega motenja; s tem se je pa tudi pokazalo, kje doma prava izobrazba.
Podgrad pri Medgorjah. (Pogreb.) Dne 5. t. m. popoldne je tu umrl na jetiki Dlaž Šubernik, p. d. Nogradnik, cerkovnik (od leta 1894., torej 17 let), občinski sel (skoraj 7 let), oženjen, oče štirih še ne oskrbljenih otrok, star šele komaj 37 let. Pokopan je bil dne 7. t. m. Domači č. g. dušni pastir so irneli na grobu ganljivo nagrobnico. Naj Počiva v miru!
Kazaze pri Dobrlivasi. (Zadnji veliki sneg) je tudi pri nas skoraj zahteval med šolsko mladino dve žrtvi. Ko so šli y soboto po Svečnici učenci v gosto padajočem snegu domov, sta zašla dva šolarja — brata Viktor in Franc Košutnik — s pota in žfrŠla v globoki sneg, kjer so jima začele že Pegati moči in bi gotovo obtičala v snegu in jfrm zmrznila, ako bi ne bili čuli ljudje v bližnji vasi njiju klice na pomoč in ju ne bi rešili iz snega. Mlajši med njima je že sko-fraj obnemogel. In kaj je vzrok tej nezgodi? Dogum mladih junakov! Kajti g. učitelj in drugi so ju še svarili, naj ne gresta domov id j[ima prigovarjali, naj bi ostala črez noč v vasi, a zaupala sta preveč v svoje moči in Zato bi se bila kmalu ponesrečila. Ne ceni svojih moči črez mero in ne podajaj se v nevarnost, da v nji ne pogineš! — Fanta sta zdaj zopet zdrava
Tolstivrh—Cuštanj. Naša živinorejska zadruga, katera se je šele pred kratkim Ustanovila, že prav pridno deluje. Letošnjo ^irno je že priredila več podučnih predavanj lb gospodarskih zborovanj, katerih se tu-^frjšnji kmetje prav pridno udeležujejo. Vsa ,framenja kažejo, da se bodo tukajšnji 5frletje zdramili ter začeli prav krepko debati za povzdigo kmečkega stanu in zbolj-^frfrje sedanjega slabega položaja. V prvi frsti je treba še več zanimanja in razume-Hhja za tako kmečko organizacijo, kakor j® Živinorejska zadruga, ker je izobrazba za frfrieta dandanes ravnotako potrebna, kakor jfrfr druge stanove. Sedanji zimski čas je za frke stvari najbolj ugoden, zato živinorejca zadruga za Tolstivrh in okolico priredi ; Ponedeljek in torek, dne 26. in 27. febru-afrja, kmetijski tečaj v gostilni Tolstovrške ‘ latine v Tolstemvrhu pri g. Andr. Osetu, fra katerega pridejo govorit in predavat •ajboljši slovenski kmečki govorniki iz Vehovca, Celovca in Ljubljane. Začetek v Ponedeljek ob 8. uri zjutraj. Kmetje, pridite Sl> da slišite veliko podučljivega in korist-frega. _ Odbor.
p .Sveinavas. (Unterholtungsobent.)
fr* Ko-schùtzu (Schtitz radi ustreljenih _ kozlov«) bi imela biti v soboto pred pustno fr del j o veselica. Mene je vleklo tja, ker je [fr ha tiskanem sporedu »zaherlin« in sem J1 radoveden, kako in koga bodo z njim ^.frollali. Tam šele sem izvedel, da je bila [.frSefrca namenjena samo »ftir die bòsrn«, ^ So dobili vabila štiri dni prej, med tem (U,.s° nas tedaj vabili, ki so izpregle-jV'i, da z učitelji in učiteljskimi frajlicami hiorejo zasesti miz. In res, »die bosrn« so p efrali tako čudno postrani na nas, mi smo jA gledali spoštljivo nanje. Tako nam je iJfrhl dolgčas. Posebno jaz si nisem upal Ustiti kljuke pri durih, ker sem mislil, fra zfr&j fr° za-čelo pokati in »die bosrn« S|C .frhfro s tistim hudobnim zaherlinom fra.°Z* vrata spodili. Nekdo mi je zašepetal - hho: To je napovedana Pepčkova »nova
teki
politika«. Drugi pa, ki znajo bolj nemški, so rekli, da se ne gre za nečedni zaherlin, ampak »di Zacherlan« se imenuje nemško pevsko društvo v naši vasi, ki ga vodi nad- ali podučitelj Lučovnik iz Št. Janža. In na sporedu je nova koračnica tega društva, ki se glasi tudi »di Zacherlan«. No, nàstop naših zaherlnov se je prav klaverno obnesel, tako da je bil ta Unterholtungsobent pravi Un-terholtungsauweh. Kako bo prihodnjič, bom že še poročal. Besede njihove koračnice pa se menda glasijo:
Di Zacherlan, dò,
Geh, Pepček, geh, geh!
Tvoja nova politika Bodi kramp pa motika.
Imate bolečine ? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol ? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poizkusite vendar bolečine utehajoči, zdravilni in krepčajoči Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za poizkušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko).
Slovenci, Me Jf z leriranjei!
Politične vesti.
f Zunanji minister grof Aehrenthal.
Neverjetna se je zdela vest o obolelosti ministra zunanjih zadev grofa Aehrenthala in so jo nekateri smatrali le kot izmišljeno vest, ki naj bi pomagala na lep način spraviti grofa Aehrenthala s političnega pozo-rišča in bi se tako poravnala nasprotstva vsled odstopa bivšega šefa avstrijskega generalnega štaba Konrada pl. Hòtzendorfa. In vendar se je izkazala vest o ministrovi bolezni kot resnična. Grof Aehrenthal je obolel prav resno in podlegel bolezni 17. svečana proti desetim ponoči. Morda so pospešili njegovo prezgodnjo smrt zadnji konflikti grofa Aehrenthala v zadevi odstopa pl. Hòtzendorfa. Saj je podal cesarju svojo demisijo, ki je pa Njega Veličanstvo ni sprejelo prej nego šele tik pred ministrovo smrtjo, ko na kako ozdravljenje ministra ni bilo misliti. O diplom a tiski spretnosti in uspehih grofa Aehrenthala pišejo povodom njegove smrti celo slovenski listi, več nego je res in je treba. Res je, da je bil grof Aehrenthal dober diplomat, da so se po njegovem vplivu razmere med Avstrijo in Rusijo zboljšale in so postali odnošaji med Avstrijo in Rumenijo prisrčni; ravnotako je pa tudi res, da je bil grof Aehrenthal v jugoslovanski politiki ravnotako nesrečen in je imel za važnost Jugoslovanov v avstrijski politiki ravnotako malo zmisla, kakor njegovi predniki. Morda je imel kake boljše načrte z ozirom na Jugoslovane kakor njegovi predniki, toda v zunanji politiki grofa Aehrenthala o tem ni bilo nič opaziti. V Avstriji je tok notranje politike zelo odvisen od zunanje politike, ki na notranje razmere celo bolj vpliva kakor je prav, toda o kakem vplivu grofa Aehrenthala na notranjo politiko v prilog Jugoslovanov nikdar ni bilo niti najmanj opaziti! To je treba pribiti! Res je Aehrenthal izvedel priklopljenje Bosne in Hercegovine leta 1908., toda drugo vprašanje je, kako je ta načrt izvedel! V tedanjih razmerah bi bil izvedel to tudi vsak drug minister, in nikakor ni treba misliti, da je bil ta čin zgolj kaka osebna zasluga zunanjega ministra! Grof Aehrenthal je za Bosno, ki je bila vsled berolinske pogodbe avstroogrska posest, ki ni bila izključno mohamedansko ozemlje in v kateri je Av-stro-Ogrska opravila tridesetletno kulturno delo, žrtvoval pravice monarhije v Sand-žak—Novembazarju. Avstro-Ogrsko je pustil plačati v turško državno blagajno 55 milijonov, žrtvoval je pogodbene pravice države v črnogorskih vodah, pustil je kot nadaljno »odškodnino« vre<$i iz Levante celo vrsto avstrijskih poštnih uradov, trpeti je moral cele mesece dolg bojkot in velike stroške za vojne priprave, in vse to bi državi še ne bilo ohranilo od strani Italije miru, če bi ne bil nastal potres v Mesini. V tisti politiki, katera pomeni življenski interes Slovencev,
se z ozirom na znani rek »de mortuis nil nisi bene« sme marsikaj zamolčati, a hvaliti, kar je graje vredno, se nikdar ne sme!
Naslednik grofa Aehrenthala je grof Leopold Berchtold, ogrski magnat in bivši poslanik na Ruskem, baje dober po-znavatelj ruskih razmer.
Laško - turška vojna.
Bojni položaj v Tripolitaniji se ni nič izpremenil. Iz Benghazija poročajo, da je 17. t. m. bataljon 4. pešpolka, ki je manevriral v varstvu laških topov, napadlo 200 Arabcev. Lahi so napad odbili. Arabci sploh Lahe neprestano in zelo spretno napadajo v manjših oddelkih in jim ne dajo miru. Lahi prav nič ne prodirajo, ampak se samo branijo.
Demonstracije Hrvatov.
V Pragi so priredili tamošnji hrvatski visokošolci vsled postopanja hrvatske vlade demonstracijo, ki se je je udeležila velika množica ljudstva. Pred muzejem je dijaštvo zažgalo mažarsko zastavo. Prišlo je do spopada s policijo, ki je več dijakov aretirala. Tudi v Sarajevu v Bosni so Hrvati napravili demonstracije proti Ogrski. Ko je policija hotela demonstrante razkropiti, so se spopadli. Prišlo je več strelov proti policajem, ki so jih obmetavali s kamenjem. Policija je potegnila sablje. Neki stražnik je bil s kamnom hudo ranjen, en dijak pa ustreljen iz revolverja. Aretiranih je mnogo oseb.
Deželni zbor koroški
bo zaključen najbrž šele prihodnji teden v sredo ali četrtek.
MOJA STARA
izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo Steckenpferd-lili j no mlečnato milo od tvrdke Berg-mann & Go. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod.
Deželni zbor koroški.
2 2. seja dne 14. februarja.
Zimska kmetijska šola.
Med drugim sklene deželni zbor, da po končanem sedanjem tečaju razpusti zimsko kmetijsko šolo v Brežah, kupi za Spodnje Koroško posestvo za kmetijsko šolo in šolo v Velikovcu premesti tja in tam kakor tudi v Litzlhofu priredi kurze za kmečka dekleta (seveda za slovenska dekleta v nerazumljivi blaženi nemščini) in za Spodnje Koroško nastavi sposobnega potovalnega učitelja (da bo hujskal kakor Schumy).
Zavarovalnica za konje.
Deželni zbor je sklenil ustanoviti zavarovalnico za konje in je v ta namen dovolil 5000 kron.
Debata o orožništvu.
Poslanec Grafenauer utemeljuje svoj predlog, da se agende prenešenega delokroga izročijo c. kr. orožništvu. Govornik želi, da se vsaj en del odvzame preveč obremenjenim občinam. Deželni odbor naj stori tozadevne korake pri deželni vladi. Nekatera dela prenešenega delokroga itak spadajo v delokrog orožništva, orožniki pa imajo v nekaterih krajih po Koroškem časa dovolj za to, odvzame se jim pa naj zato nepotrebno delo. Tako so n. pr. nekateri orožniški nadzorniki celo odredili, da se morajo orožniki po vojašnicah vaditi puškinih prijemov, kar orožniki vsled dolgoletne vojaške službe mogoče boljše razumejo kakor nadzorniki.
Baron Franc pl. A i c h e 1 b u r g se je jezil nad poslancem Eichom, da je podpisal predlog poslanca Grafenauerja. Predlog od-kažejo pravnemu odseku.
2 3. seja dne 15. februarja. Uravnava hudournikov v Kanalski dolini.
Deželni odbor predloži zakonski načrt za uravnavo hudournikov v Kanalski dolini, ki je proračunjena na 820.000 K. Dežela prispeva s 30 %, država s 70 %. Med deželne prispevke se prišteva prispevek interesentov z 11 % in občin Trbiž, Žabnice, Ukve, Naborjet, Lipljavas in Pontabelj s 4%. Predlog je bil odkazan stavbnemu odseku.
k	-------;	želodec imamo in nimamo več bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-
Po izkušnji Vam svetujemo, da jih poskusite; one odpravijo zapečenost in pospešujejo prebavo. 6 škatel franko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko).
Cesia iz Vovber na Djekše.
Občinsko cesto iz Vovber na Djekše uvrsti deželni zbor v kategorijo provizorično subvencioniranih občinskih cest. Deželnemu odboru je naročil stopiti v zvezo z deželno komisijo za agrarične operacije, da se pot iz Vovber v Knežo trasira in popravi kot planinska pot za živino.
Za planinski muzej v Celovcu se dovoli vsakoletni prispevek v znesku 100 K.
Zgradba doma za slepce.
Deželni zbor odobri poročilo in predlog deželnega odbora glede zgradbe doma za slepce. Društvu za oskrbovanje slepcev se dovoli letno podporo v znesku 2000 K.
Zoper meščanske šole.
Finančni odsek je stavil sledeči predlog:
1. Deželni zbor ne odobri naprave dveh paralelnih razredov na deški meščanski in dveh paralelnih razredov na dekliški meščanski šoli v Celovcu in treh paralelnih razredov na deški meščanski šoli v Beljaku. 2. Začenši s šolskim letom 1912/1913 naj se število razredov na meščanskih šolah v Celovcu in Beljaku zniža na število pred šolskim letom 1908/1909. 3. Višji letniki meščanskih deških in dekliških šol naj se v Trgu, Borovljah, Velikovcu in Volšpergu združijo v po en razred. Poročevalec dr. Steinwender pravi: Meščanske šole so vsled paralelk postale slabše, ker je bil sprejet različen material. Zdi se, da je bila za paralelke odločivna potreba preskr-bovanja učiteljev in naziranje, da je šola za učitelje in ne za ljudstvo. V Beljaku baje otroci iz meščanskih šol ne morajo stopiti v nobeno obrt. Zato bi pravzaprav morali meščanske šole sploh odpraviti ! Višji letniki so v Borovljah in Velikovcu tako slabo obiskani, da bi jih lahko odpravili. Stanejo te šole zelo veliko, uspehov pa ni nobenih. Otroke moramo vzgojiti za obrt in poljedelstvo. Posl. Kapeller pravi: Učni načrt za meščanske šole ni nadaljevanje ljudske šole. Otroci iz teh šol ne znajo več delati. Meščanske šole niso dru-zega, kakor tovarna za pisarski proletariat. GroBbauer pravi, da postanejo otroci iz meščanskih šol lenuhi in ošabni, da méni že vsak meščanski šolar, da je doktor. P i c h 1 e r dolži učni načrt, ki da je kriv vsega tega zla. P o 11 n i g poudarja, da so bile meščanske šole ustanovljene, da bi podpirale meščanski in obrtni stan. Godi se pa ravno narobe. Povodom šolske enkete je obrtni nadzornik dognal, da sta bila izmed 1200 obrtnih učencev le dva, ki sta obiskovala meščansko šolo. Vzrok je res učni načrt, pa tudi vzgoja v teh šolah. V Beljaku je n. pr. na gimnaziji uvedel ravnatelj za dijake čepice, ravnatelj meščanske šole, Brugger, pa po tem zgledu tudi za meščanske šolarje, ki so se potem smatrali le še za dijake, ne pa za vajence. Glasoval bo za predlog, raje pa bi še za predlog za odpravo meščanskih šol sploh. Poslanec dr. vitez pl. M e t n i t z svari pred odpravo paralelk na meščanskih šolah. Ljudje v Borovljah in drugod so bili čisto iz sebe za meščanske šole in so nas prisilili, da smo jih ustanovili. Kam pa naj tudi damo otroke, ki ljudsko šolo že dovršijo z desetim ali enajstim letom? Ali naj bodo tri leta v petem razredu? Da otroci ne marajo k obrti, je kriva vzgoja staršev, ne pa šole. (Medklic: Narobe je res!) Vzrok, da so meščanske šole prenapolnjene, je tudi nejasna šolska postava, ki ne pove, je li meščanska šola obvezna šola ali ne. Nekateri jo smatrajo za obvezno šolo, in da mora torej vsak v to šolo. Poslanec E i c h (soc. dem.) ni povedal nič pametnega. Poslanec Grafenauer se pridruži mnenju poslanca dr. Steinwen-derja. Meščanske šole res niso tako urejene, da bi iz njih prihajal obrtniški in trgovski naraščaj. S praktičnega stališča se ne more pridružiti mnenju, da so ravno najboljši vajenci in pomočniki tisti, ki so obiskovali meščansko šolo. Kot obrtnik ima drugo izkušnjo in trdi, da vajenci, ki so bili v strokovnih šolah, niso najboljši učenci. V teh mladih ljudeh je mnogo »Einbildunge« (domišljavosti), pa malo »Ausbildunge« (strokovne izobrazbe). Praktični, porabni vajenci so le tam, kjer ljudje praktično živijo. Ne dvomi, da je teoretična izobrazba za obrt potrebna, toda po njegovem mnenju mora se najprej izvršiti praksa, potem je
šele teoretika kaj vredna. Govorilo se je ravnokar o dokončanju Ijudskošol-ske izobrazbe v desetem ali enajstem starostnem letu. Vpraša, kako je mogoče, da so v mestih z desetim letom dokončali ljudsko šolo, na deželi pa morajo ostati v njej do 14. leta? Ali ni v mestih ravno isti učni načrt kakor po deželi? Na deželi so bolj zdravi in telesno čvrstejši ljudje kakor v mestih in se iz njih rekrutirajo najboljši profesorji in uradniki. Po mestih živijo preveč mehkužno, niso praktični, tudi ne za obrt, ker se bojijo vsakega fizičnega dela. Posl. A n g e r e r hoče ravnatelja Brugger j a (svojega pristaša) opravičiti in se spré s Poltnigom, ki pa mu zabrusi v obraz, da Angerer laže, za kar dobi od dež. glavarja ukor. Vzrok, da meščanske šole ne dosegajo namena, so predvsem starši, ne učitelji ali šola. Brez denarja ni nič. Zato bi morali za šolo izdati še več denarja. (Mnogoštevilni klici ogorčenja.) Treba je pa tudi več prostosti za učitelje, več dela za otroke in več denarja za šole. Pri šoli ne smemo varčevati, ali pa ne bo nobenih uspehov. Posl. W a 1 c h e r konšta-tira, da je ta dan res prišel v zbornico nov duh. Nekateri nemški nacionalci so imeli vsaj enkrat korajžo potrkati na svoje prsi in reči: Mi sami smo grešili, sami smo vzrok. Danes smo slišali zastopati načela konservativcev, ki so pri nemških nacionalcih bili vedno razkričani kot nazadnjaki. Govoriti o novih davkih je lahko, posebno zahtevajo to lahko ljudje, ki plačujejo samo dohodninski davek, drugi pa mislijo drugače. Krivdo slabih uspehov na meščanskih šolah so nemški nacionalci topot zvalili na državni ljudskošolski zakon, ki ga je napravila nemškonapredna levica, 111 poslancev. Opozarja tudi, da je vitez pl. Metnitz s svojim izvajanjem priznal, da otrokom ni treba do 14. leta hoditi v šolo, če so že z desetim letom dosegli učni cilj. In vendar so se ravno nemški nacionalci od nekdaj branili proti skrajšanju šolske dobe, kar smo mi vedno zahtevali. Deželni predsednik H e i n je zagovarjal vlado in vladno stališče. Po sklepni besedi poročevalca dr. Steinwen-derja je bil predlog sprejet.
O drugih važnejših predlogih v deželnem zboru poročamo vsled pomanjkanja prostora drugič, omenimo naj le, da je združeni šolski in finančni odsek predložil zbornici zakonski načrt o povišanju učiteljskih plač in o deželnem šestmilijonskem posojilu.
Društveno gibanje.
Občni zbor Slovenske kršč. soc. zveze
za Koroško se vrši dne 24. marca v hotelu Trabesinger v Celovcu.
Seja Slovenske krščanske socialne zveze se vrši dne 6. marca ob 2. uri popoldne pri Trabesingerju v Celovcu. Vabljen je ožji in širši odbor!
Socialni kurz v Podravljah. Slovenska kršč. soc. zveza priredi v torek, dne 27. februarja 1912 enodnevni socialni kurz v Vo-špernikovi gostilni v Podravljah. Socialni kurz bo imel bolj poučni značaj. Vstop vsakemu dovoljen, posebno pa so vabljeni mladeniči. Začetek ob 8. uri zjutraj. Mladeniči, agitirajte za obilno udeležbo.
Bilčovs. Ustanovni shod izobraževalnega društva se vrši v nedeljo, 25. svečana ob 10. uri dopoldne v župnišču v Bilčovsu. Na shodu govori g. Smodej iz Celovca.
Kmetijska podružnica Blato priredi dne 25. februarja v Vogrčah svoj letni občni zbor ob 3. uri popoldne pri Škofu. Naročevala se bodo ob tej priliki umetna gnojila, sadna drevesca in druge potrebščine. K obilni udeležbi vabi odbor.
Velikovec. Poučna predavanja priredi naše društvo »Lipa« vsako postno nedeljo ob 3. uri popoldne v društveni sobi. Predavanja veljajo v prvi vrsti mladeničem iz mesta in okolice; smejo pa prihajati tudi drugi. V prvi vrsti se bomo ozirali na Orle ter se bo razlagala orlovska »Zlata knjiga«. Mladeniči udeležujte se v obilnem številu teh za vas zelo važnih in neobhodno potrebnih predavanj! — Odbor.
Št. Janž v Rožu. V nedeljo, dne 25. svečana uprizori »Katol. slov. izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico« pri Gašparju v Podsinjivasi ob 6. uri zvečer igro: »Sinovo
maščevanje«. Vstopnina kakor po navadi-K obilni udeležbi vabi odbor.
Črna. Dne 25. svečana 1912 ob pol 1. uri priredi tukajšnje »Kršč. soc. del. društvo« svoje mesečno zborovanje. Predaval bode č. g. kaplan o »francoski dobi med Slovenci.« Letos je ravno stoletnica tega za naš narod tako važnega dogodka. Pridite vsi, katere zanima naša zgodovina.
Cerkvene vesti.
Prezentirani so: č. g. dr. Anton P 1 a 11-n e r, župnik v Weitensfeldu na župnijo Rabi j; č. g. Janko Arnuš, provizor v Podljubelju, na župnijo Kotmaraves; č. g. Jožef Miklavčič, župnik v Gorjah, na župnijo Št. Jur ob Žili.
Bazpisani ste župniji : Š t. J u r i j na Strmcu (drugokrat) do 30. aprila t. 1. (patron grof Dietrichstein); Št. Kandolf do 30. aprila t. 1. (patron deželni vladar).
Postni pastirski list prevzvišenega gosp. knezoškofa s postnim redom se dobi v podobi zelo ročne brošurice v Mohorjevi tiskarni; cena 20 vin.
Sv. misijon se vrši v Globasnici od 25. svečana do 3. sušca. Poštena dekleta v Globasnici želijo pri tej priložnosti ustanovitev Marijine družbe.
Posvečevanje praznikov v graški nadškofiji. »Grazer Volksblatt« poroča, da je graški nadškof Schuster odredil, da ostane v graški nadškofiji glede na praznike za zdaj še pri starem in da naj se vsledtega prazniki tudi odslej praznujejo kakor do-sedaj.
Gospodarske stvari.
Jadranska banka v Trstu. Včeraj se je vršila bilančna seja upravnega sveta Jadranske banke. Čista bilanca pro 1911 izkazuje čistega dobička K 501.538-66 (proti prejšnjemu letu za K 151.996-74 več). Upravni svet je sklenil določiti občni zbor za dne 31. marca t. 1., kateremu se bode predlagalo, izplačati za leto 1911 6x/4%no dividendo t. j. K 25-— po delnici (lansko leto K 24-—) in . dotirati rezervne fonde z zneskom okroglih K 70.000; K 22.573'36 se bode preneslo na novi račun.
Bilanca za leto 1911 izkazuje sledeče stavke :	Aktiva:	gotovina v blagajni
K 337.276T8; menice: K 4,787.36097, vrednostni papirji K 691.98007, konzorcijalni posli: K 230.324-30, dolžniki K13,140.009-60, bančno poslopje :	K 254.875-17, inventar
K 55.778-96, skupaj K 19,497.605-26.
Pasiva:' delniška glavnica: K 6,000.000, rezervni fondi K 421.660-—, vloge: kron 4,390.242-02, , upniki K 7,878.363-09, transi-tivne obresti K 29.972-51, trate K 273.764-08, nedvignjena dividenda K 2064, čisti dobiček K 501.538-66, skupaj K 19,497.605-26.
Po dotacijah iz čistega dobička za leto 1911 bodo znašali rezervni fondi Jadranske banke K 490.000. Skupni promet v preteklem letu je znašal K 913,107.548-58 (proti prejšnjemu letu za K 156,647.650-94 več).
Hrvatska vjeresijska banka, katera se je, kakor znano z Jadransko banko fuzijo-nirala, bode bilancirala za leto 1911 še samostojno in bode predlagala svojemu občnemu zboru tudi izplačilo 6'l/i%ne dividende.
»Adria« delniška pivovarna v Trstu. Jadranska banka v Trstu in gospoda Peter in Jurij Liebman dobili so vladno dovoljenje za ustanovitev imenovane družbe, katera prevzame od leta 1820. eksistirajočo in sedaj moderno urejeno ekspertno pivovarno in sladovno v Senožečah. Delniška glavnica znaša K 1,000.000 — od katerih je z aportoro in potom privatne subskripcije že K 700.000 pokritih, ostalih K 300.000 bode izleženo te dni na javno subskripcijo.
Živinorejski tečaj živinorejske zadruge za Tolstivrh in okolico v gostilni Tolsto-vrške slatine pri g. And. Osetu v ponedeljek in torek, dne 26. in 27. februarja s sporedonU Prvi dan: dopoldne od 8. do 10. ure: Domači in umetni travniki; od 10. do 12. ure: Zadružni pašniki in obdelovanje istih; popoldne od 1. do 2. ure: Konjereja; od 2. do 3-ure: Pasme rodovnik; od 3. do 4. ure: Krm' Ijenje. — Drugi dan: dopoldne od 8. do 1°-ure: Reja telet; od 10. do 12. ure: Prašičereja in njih pasme; popoldne od 1. do 2. ure-Mlekarstvo, molža; od 2. do 3. ure: Pridelovanje sira; od 3. do 4. ure: Stavba hlevov io
gnojne jame; od 4. do 5. ure: Bikoreja. —-Potem sklep in gospodarski shod. — K tečaju imajo pristop vsi odrasli, to je možje in žene ter fantje in dekleta od 14. leta naprej. Kmetje, udeležite se polnoštevilno tečaja, pripeljite svoje sinove, hčere in gospodinje s seboj in vselej točno ob uri, da se vsled zakasnelosti posameznikov pouk ne bode krajšal in motil. Agitirajte pridno za tečaj, ker le v združenju kmetskega ljudstva je moč!
Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih Slovenske Straže"!
Književnost.
Amerika in Amerikanci. Spisal Jurij Trunk. V Celovcu 1912. Samozaložba. 1. zvezek. Str. 64. Gosp. župnik Trunk je začel izdajati spis »Amerika in Amerikanci«, ki izide v 12. zvezkih. Posamezni zvezek stane 1 K za Evropo in 30 centov za Ameriko. Kdor ne naroči naprej na vse zvezke, plača v Evropi 10 K, v Ameriki 3 dolarje. Naročnina se Pošilja na naslov: Jurij Trunk, Beljak, Kokoško. 1. zvezek je ilustriran in mu je pri-^ejan lepo izdelan zemljevid Združepih držav v Ameriki.
Gorenjska knjižica. 1. zvezek. Ponatis »Gorenjca«. V Kranju 1912. Izdaja, zalaga jP tiska Tiskovno društvo v Kranju. Cena vinarjev.
Matica Slovenska je za minolo leto izdala sledeče knjige: Zbornik; 14. snopič slovenskih narodnih pesmi; dr. Mencingerja Izbrani spisi, 1. zvezek; Slovanski spomini In jubileji, 1. zv.; Letopis Matice Slovenske za leto 1911; Zabavna knjižnica; Knezova knjižnica, 18. zvezek.
Oratorij »Vnebovzetje preblažene Device Marije.« Okoli srede marca se bode v Ljubljani proizvajal prvi slovenski oratorij. Besedilo je spesnil po razpo-vedbi dr. Aleša Ušeničnika profesor dr. Mih. Opeka, uglasbil ga je pa preko slovenskih mej znani p. Hugolin S a 11 n e r, duhovnik iz reda sv. Frančiška in župnik ^ostrane župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani. — Priprave se vrše. Pelo bode °«oli 250 pevcev, katere bode spremljalo .iad 50 godbenikov na raznih godalih. Prodajanje bo za našo domačo kulturo naivnost zgodovinskega pomena.
p »Prakticka ročenska občanska«. Izdal p' Màzel, imejitelj inseratne pisarne v Pragi, l^rdinandova ul. 4. Cena koledarju 2 K.
w 20
cJlaAnaj Aicuscu.
AWjAjomeMtij
%sihwin&ypjKL/
fjùneaa/ MÀtamXtàa.
Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“!
Loterifske številke.
Praga, 14. februarja:	77	82	59	55	12
Gradec, 17. februarja :	15	71	60	11	69
Dunaj, 17. februarja:	34	29	60	48	25
Tržne cene v Celovcu
dne 15. svečana 1912 po uradnem razglasu:
			100 kg				80 litr.	
Blago			od		do		(biren)	
			K	V	K	V	K	V
Pšenica....								
Rž				20			22	3	12	38
Ječmen ....							—			
Ajda				23	—	24	20	11	90
Oves			.	19	50	21	14	7	9
Proso ....				—	—	—				
Pšeno ....			—	—	32	16				
Turščica . . .					—	—						
Leča				—	—	—						
Fižola rdeča . .			—	—	—						
Repica (krompir)	.	.	—	—	—		;	4		
Deteljno seme .	.	.	—	—	—	—	—	—
Seno, sladko . .			6	—	8	—					
„ kislo . .			4	50	6						
Slama ....			3	20	5	—				
Zelnate glave po 100 kos.			—	—	—	—	—		
Repa, ena vreča	• •		—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter			—	26	—	30		
Smetana, 1 „ . . Maslo (goveje)	i kg		2	60 80	1 3	20 20		
Sur. maslo (putar), 1			2	80	3	60		
Slanina (Špeh), po v. 1			2	20	2	30		
„	„	sur. 1			2	10	2	20		
Svinjska mast .	1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par . .			—	18	—	26		
Piščeta, 1 par .			2	80	3	60		
Race													
Kopuni, 1 par	.	.					—				
30 cm drva, trda, 1 m*			3	—	3	60		
30	„	„ mehka, 1 „			2	60	3	—		
	Počrez		100 kilogr.					
Živina			živa		zaklana			O
							1	cS
	od	do	od	do	od	do		2
	V; (kronah							hi
Konji				r : ■'					
Biki									
Voli, pitani . .	—		L_	—	—	—	—		
„ za vožnjo .	—;	—-						
Junci		—													
Krave ....											
Telice ....					' 									'			
Svinje, pitane . Praseta, plemena Ovce						148	160	53	53
Živinski sejm je bil zaradi kužnih bolezni zaprt.
Ne obsojajte
pred poizkusom. Če kašljate, poizkusite z zdravniško priporočenim, prijetno dišečim in naglo učinkujočim
Thymomel Scillae
in bodete zadovoljni.
Izvolite vprašati svojega zdravnika.
Steklenica K 2‘20. Po pošti franko proti predplačilu K 2'90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K 7-—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20*—.
Izdelovatelj in glavna zaloga
lekarna S. FtiGIli, e. kr. dvorni dobavitelj,
PRAGA-HI., ogel Nerudo ve ulice št. 203. Pozor na ime izdelka, Iz-delovatelja In varstveno znamko !
Dobiva se v večini lekarn, v Celovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt
Hranilnica in posojilnica v Šteli pri Beljaki
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vljudno naznanja, da se vrši
letni občni zbor
v nedeljo dne 3. marca 1.1. ob 3. uri popoldne pri Vovčarju v Štebnu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o ustanovnem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje bilance za leto 1911.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša ,
PROKOP SR0RK0VSKY IN SIN
v Humpolcu na češkem.
Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke.
Proda se
Hranilnica in posojilnica v Sinčivesi
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
naznanilo.
Odbor Hranilnice in posojilnice v Sinčivesi je v seji dne 28. prosinca 1912 sklenil, da se bodo hranilne vloge od 1. prosinca 1912 naprej obrestovale po
Poslužite se ugodnosti, posebno, ker je tam denar jako varno naložen.
Pečarskega in ion- k® m/mm®* m carskega MIÀOBSÀII
sprejme takoj Janez Češuti. Ilovlje, pošta Vetrinj pri Celovcu.
Sitili v korisi Jmcki H“. %
I Glavni dobitek turških srečk pri žre-I banju dne 1. aprila bo 400.000 frankov.
I Vsaka srečka mora biti izžrebana, najmanjši I dobitek znaša 230 kron. Turške srečke na me-I sečne obroke po 4 K 75 vin., še tri druge dobre I srečke zraven z glavnimi dobitki skupaj čez I 2 milijona kron vsako leto na mesečne obroke H po 6 K 25 vin. Pojasnila daje in naročila spre-S jema g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg štev. 19.
iz proste roke lepo posestvo z gostilniškim obrtom. Hiša ima 12 sob, 2 kuhinji. Proda se z vso hišno opravo, z živino ali brez živine, z gruntom ali brez grunta, kakor kdo želi. Hiša je poleg cementne tovarne, 10 minut od kolodvora, 20 minut od farne cerkve. Obenem se tudi zamenja s kako kmetijo. Več pove Jožef Jakelj, gostilna „Peričnik“, Mojstrana št. 92, železnična postaja Dovje, Kranjsko.
Že v prastarih časih
so pri skrnini, protinu, nevralgiji in ozeblinah rabili zdravniki nekatere sestavine, uporabljene sedaj v novi učinkujoči obl ki kot toplo priporočeno sredstvo, imenovano
Contrheuman.
Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje.
Poprašajte pri svojem zdravnika.
Mloviiliilj in Hlavnn zaloga 8. FBAGNER, lElilliJ,
c. kr. dvorni zalagatelj,
PRAGA-IIL, vogel Nerudove ulica štev. 203. 1 škatlica 1 krono.
Proti predplačilu K P50 dobi se 1 škatlico j o
lf	i/	tl	5*_ p- ^	\	i—1
"	„	»	9-- ,
BV Pozor na ime iz-delka, izdelovat el ja in varstveno znamko ! «ae
5 škatlic > n
io .	/<£
Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viki. Hauser, H. Gnit.
Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
Ciril in Metodove vžisnliee
ki so priznano najboljše.
Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.
vziece n 11 družbe sv. CirHa in Metoda. . Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani, j
S?!? posestvo
v Libčjivesi (Leibsdorf) št. 9 pri Celovcu, z novozidano hišo in nekaj oralov zemljišča, je takoj naprodaj za 6600 K. Na hiši lahko ostane 2400 K. Pojasnila daje lastnik.
IT,
1/ '
1/
mi
U
blneno
blago za ženske in sukno za moške obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna
R. Ekrsmeckš u £sSp It. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Zelo eeusrno
pustiti nepokrito celo 'najmanjšo rano, ker se ista lahko razširi v težko rano.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano
praško dottò mazilo
vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaoeljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica stane 70 v. Proti preplačilu K 3‘16 se pošljejo štiri pušice, za K 7*— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije.
Pozor na ime izdelka ter iz~
delovatelja, ceno in varstveno p,	ynloraa-
znamko. Pristno le po 70 vin. triavna zaioga-
B. FRAGNEB, t. in Er. Overili iMtel!
lekarna »Pri črnem orlu“
Proso, Molo slrtò vosol Move uie šl. 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu »Pri angelu«, P. Hauser, H. Gutt, Vikt. Hauser.
Lovske puške

Prva Borovsia orožnotoar-niška družila
Ceniki brezplačno In poštnine prosto.
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
družba z omej. zavezo
: v Borovljah na Koroškem.
OVES
(..Willkomm“).
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne uleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kg za en oral. — Podpisani pošilja 25 kg za 9 kron, 50 kg za 17 kron, 100 kg za 32 kron z vrečo vred. Vzorce po 5 kg s pošto franko proti 3 krone 50 vin. predplačila.
Benedikt Berti, grajščak, grad Golič
pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
M MovnjaE
Vam pove, da so
mm
"	: stabilen ali premalfv :
m poljedelski stroji
iz tovarne C. PROSCH, Celovec, imej. brata inž. Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu.
Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja!
Priložnostni nakup.
Ob Vrbskem jezeru pri Vrbi blizu Celovca, Koroško, je zaradi bolezni in visoke starosti takoj na prodaj iz proste roke ugodno ležeče dobro znano
KriStifsra palestre z gostilne
v Škofičah v najbližji bližini župne cerkve za 50.000 kron. Gostilna s stanovanjem, trgovina z mešanim blagom, trafika, zraven stoječa vila s 5 sobami, mesarija s stanovanjem, kovačnica, kašča zgoraj, močno zidano gospodarsko poslopje, obokani hlevi za 25 goved in konjev poleg strojnega obrata v celotnem obsegu ca. 42 oralov njiv, travnikov in gozda, s stavbnimi prostori z lepim razgledom po celem jezeru. Le resne ponudbe na naslov : Marjeta Kopajnik, Krištofovo posestvo št. 14, Škofiče, p. Vrba ob jezeru.

n
D
D
D
D
D
0
0
D
0
D
n
D
D
0
D
0
D

(Mirtih n. Mikiji vSeIbtn
je nanovo izšla knjiga:
□!=2E=3C3E=3E=at=IE
D 0 D □ D D D
n
D 0 D D
0 D 0 D D D
Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 6’—, za družnike K 4'40, po pošti franko K P— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9'20, za družnike K 6'80, po pošti franko K P— več.

Velikanski uspeh
ima vsaka krojačnica z imenitno, bogato sortirano in zelo priljubljeno
kolekcijo suknarnice
Lužny& Trlica
Brno.
Zahtevajte takoj pošiljatev kolekcije zastonj in franko.
Vse krojaške potrebščine!
Ostanki po posebno znižanih cenah!
Posestvo naprodaj !
Naprodaj je pd. Rieplovo posestvo v Šmarjeti pri Velikovcu z P35 ha travnikov, l‘24ha polja in 2'84 ha gozda za 15.000 K. Dobra postojanka za gostilno in prodajalno. — Natančnejše podatke daje župnik Janez Sporn v Hodišah pri Celovcu.

=W>w
švei id pomoč!
za tiste, ki trpijo
na težkem prebavljanju vsake vrste, gorečici, tvorbi kisline.
____ kisline,
zaprtju, bolečinah v želodcu in s tem v zvezi stoječih slabostih, nudijo že 50 let sem priznane pristne
Bradyjeve želodčne kapljice
prej Marijaceljske kapljice imenovane. Varujte se enako glasečih se ponaredb in popačb in pazite na stransko varstveno znamko s podoisom C. B dy. — Dobiva se v lekarnah. Pošiljatev v provinco po lekarnarju C. Brady, Dimaf, Fleischmarkt 2, 385. 5 steki, za K 5-30, 3 pcdvojne steki, za K5 60 franko.
Hotel Trabesinger o Celovcu
Ueiikouška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovca.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
pozimi zakurjeno.
kegljišče, senčnatem vrtu.
Za zabavo služi Poleti sediš na
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
M silit e dnorasiE za shode in oesdice.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
Denarne viene obrestiiemo no
on Dne vloge De fine vzfiifia.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
'Bfety-KÌpyfcA'V; ';-v '?&:•>
espirala v LiuniianL Mužnice v Splielii, Irslu, Sarajevu in Guni!
Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8‘— za komad. Tiske srečke s 4 o/o obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti ootovini po dnevnem Kurzn-
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. - Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.