185. številka. Ljubljana, sredo 14. avguste« XI. iHo, 1878. SLOVENSKI NAROD. lzliHJ.t vsak ibm itvMiuHi (».».ciuijS-. •-. itm wi fio praaiuoih, -«r velja po polti projeman as a v a tr o - ogu r s k e dosele ta culo l»to Iti gld., ta pol leta h gl., za čoirt iola 4 gld. — Za LJubljano bres pošiljanja nt dom h celo leto 13 gld., za eetrt leta 8 g Id. 30 kr, aa en mosec 1 kM 10 kr. 7a pošiljanj« i% dom ho računa tO kr. as mesec, PO H . .? eetrt letr — Za tujo delete toliko vec, kolikor poitnina iznaša. — Zi gospodo u A i t«I j e na IjiuUUili iolah in za dijake velja znllioi cena in sicer T-% Lfnbljano %M bati* lcia 2 gld. 50 kr., po polti projeman ca fiotrt leta 3 gld. — Za oznanila so pladiee od nethistopne potit-vrste 6 kr., če ae oananilu enkrat tiska, 5 kr.. ee ae dvakrat in 4 kr. de te tri- ali veekrat tiska. Dopisi naj so izvole frank i ruti. - Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljnbliani v Frane Kolmanovej nisi i*. 3 „giedaliska stotim". Opr av ti II tv o, na katero naj se blagovolijo pošiljati narofinino, reklamacijo, oznanila, t. j. ad niniatrativno rooi, }o v „Narodni ti; harni" v Kolmaitove} hiši. Iz Bosne in Hercegovine. Dunaj 12. avgusta. Sedmi vojni oddelek jo včeraj zasedel Travnik, postavil tam poljski telegraf in naredil popolno zvezo z Banjaluku. V Vračar-Vakufu in v Jajcu leži 7 oficirjev in 160 mož ranjenih iz bojev 5« in 7. avg. pri imenovanih krajih. Dalje se poroča oticijalno: 13. vojni oddelek poroča iz glavnega stana v Ž ep-cali 10. avg., da so turski uporniki, ki so bili tepeni pri Zepčah, ubcgnili v Sarajevo. 7. vojni oddelek jo 8. avgusta pretepel severo-zapadno od Jajca 5000 vsta-šev, mej temi so bili trije bataljoni redne turške vojske, po deveturnem boji in jih v beg zapodil. Turkov je mnogo ujetih, 3 kanoni in 3 zastave priplenjene. Mrtev je lejtenant Svoboda 10. lovskega bataljona in več mož. Ranjenih je 6 oficirjev in 140 mož. Dne 11. avgusta se je dalje marširalo. (i lavni stan se je v Zenico preložil. „Pol. Corr," poroča iz Knina: Tudi v Liv nu so fanatični Moliameuanci bili vzdignili se, in umorili turškega vojaškega poveljnika. Turska vojska se je združila z mohaincdanskiiui vstaši in sla z njimi skupaj v Skoplje, ko so prej več kristi-janov v ječo vrgli bili. Kakor je iz zemljevida razvidno, markirajo zdaj naši vojaki na dveh trtah hitro naprej proti Sarajevu, in so zdaj uže Črez polovico pota prešli, ter menda glavne težave premagali. Verjetno je, da se botlo do 17. v planjavi pred glavnim mestom Rosne zbrali in 18. avgusta — na Blovesen dan za habsburg-sko hišo — Sarajevo napali ter vzeli. Izguba v „deveturnej krvavej bitvi" 7. av gusta znaia tedaj 7 oficirjev in 100 vojakov. To je mnogo, a vendar ne toliko, kakor 80 naši /li proroki ugibali in raznašali, kar s tisoči okolo sebe metaje. Kmetom slovenskim mariborskega volilnega okraja. Iz Maribora 11. avg. [Izv. dop.j II. Dejal sem v „Sloveuskem Narodu" od petka, 9. avgusta, da hočemo Slovenci priti notri v našo hišo, kjer zdaj mi domačini ne sedimo, ampak drugi ljudje, ter da smo za Čeli v tiste zbore, katere je naš cesar ustvaril za to, da ljudstva svoje može vanje pošiljajo, tudi svoje ljudi pošiljati. Ti možje so v teh zborih, kjer bo jim usta nijso smela mašiti, kakor se maš« našim novinarjem, ki izven teh zborov nad ljudmi, ki se Široko v hiši naši vedejo, včasi godrnjamo. To je te kuratorjo naše zelo jezilo in zmislili bo si, kako bi se teh naših „kudih jezikov" iznebili, da pri prihodnjih volitvah za to skrbe, da se ti ne volijo več v te zbore. — Tu v slovenskoj mariborskoj okolici se jim je posebno dobro zdelo, da naše ljudi pri volitvah v deželni in državni zbor strani spra- Ms tek« Lužički Srbi. Da z^morejo tudi mali narodi svoje življenje gojiti in obraniti, in Hieer kljubu vsem stiskovnnjein iu pri uajnopovoljnejših okoliščinah, nuni prelepo spričujejo Lužički Srbi v nemškej državi. Te dni je prinesel Češki „Obran" članek o teh Srbih, katerega hočem tuli jaz tu podati. Akopram smo mi Slovenci v primeri t Luiitklmi Srbi skoro velik narod, vendar hi no bilo odveć, to si jih vzitinemo v izgled. Qs bomo le čakali, da bi drugi /a nas Storili, kar jc na-u svetu dolžnoBt, uum ne bo Zflinogel uibče pomagati, če bi tudi hotel. Ko bi imeli mi le malu dobre voljo in le nekoliko požrtvovalnosti za obrni blagor, kmalu bi bile našo razmero voselejše. Kadar kaj pišem, gotovo mi pride vsaki at na misel uuša strašanska letargija v narodnoj stvari. Zdi se mi, da se ta malomarnost nikakor ne manjša, ampak celo raslo, in to zadnji tas, ko bi uus vendar vsu moralo navduševati. A pustimo to in rajši poglejmo, kako da se drugod trudijo v tem osiru. Ozemlje, na katerem stanujejo zdanji Lužički Srbi — piše „()bčanu — je deloma na Saksonskem (v okraji Budišinskem), in deloma na Piuskeiu (krajina liraudouburgska, okraj Frankfurtski, in v & lezi ji okraj Lehnički). Lužički Srbi so oklopljcni z morjem nemškega življa in njih ozemlje je od Slovanstva v obče skoro popolno odločeno. Njih junaško bojevanje /a olminjcuje od dragih očetov podedovanega jeziku, ta boj, ki ga bojuje to perišče neustrašenih čestilcev svojega jeziku proti tiso čeri m napadom in Btiukovanjem užo mnoga leta, nam podaja v svojem teku krasen izgled plemenito ljubezni do svojega naroda, iu lep dokaz životne moči slovanskega plemena, s po Sredstvom katero se more pri vnetem sodelovanji zvestih rodoljubov vzbuditi, in pri stalnem življenji obdržati mul narod tudi tam, kjer ga je neprijateljska sila v žrtev svoje narodne intolerantnosti mislita skoro popolno v grob potlačiti. V narodnem oziru morajo Lužički Srbi prenašati mnogo trpkostij. Svo j joga lastnega jeziku, tega vcacemu narodu, vijo. Tam v savinskej dolini si nijso nič več kaj upali, ker tamošnje gore sin neki nič šale ne razume; on je neki prav grob z ljudmi Uuratorjeve družine. Ali tu okolo Maribora mislijo ti tuji ljudje boljše barantati. Oni računajo na to, da je mariborski meatjan jeden tistih mestja-nov, ki pošteno tujcu v slovenskej svo jej domovini služi, in ta bo pomagal; oni mislijo, da je na deželi uže dosti nemškutarskih po* sestnikov, ki so Slovenca izrili, in močno mislijo, da je iz naše okolice Slovenec, ker tu pa tam tudi nemški govori, uže čisto iznever-jen in odtujen svojemu domačemu slovenskemu ognjišču, /raven Hi mislijo, da so zadnja leta Slovence v našej okolici do dobrega ožulila, in pravijo, da bode ta lačna zadolžena slovenska para morala voliti, kakor bode neniškutarski usiljevani kurator žvižgal. In ker vedo, da je Slovenec bolj ponižen, kakor je Bogu ljubo, in da Še zmirom klobuk rad pod pazduho nosi, če s kakovim nemškim „gospodom" govori, in ta Slovenec „gospoda" tudi tam prav ponižno posluša, kjer ta mož nema nič opravka in nič besede, ampak kjer svoj posel sleče in kakor navaden človek okolo hodi. Stranka, ki neče, da Slovenec v lastnej hiši pride za mizo, je tedaj i/tuhtala, da bode dobro tacega „gospoda" za poslanca v deželni zboi postaviti, ker ta bode suknjo z zvezdami oblekel, in Slovenec bode klobuk pred tem kandidatom snel, in prav v tistem strahu, kakor je nekdaj kakega oskrbnika robote in desetine pogledaval, bode prišel v Maribor, in s vsacemu človeku v svobodno rabo danega zaklada, ne sinejo rabiti svobodno v svobodne] domovini. Neprijatelji delujejo na popolno uničenje LuŽičkih Srbov, in ti se morajo ž njimi vedno bojevati za lastno domaČe ognjišče. Od pradavnih časov stanujejo v Lužici Slovani, imevši dolgo časa samostalno celoto. Pozneje je pripadala ta mala krajina zdaj Ilru-uiborskemu, zdaj Češkoj. Leta 15JO jo prešla k Avstriji, potem (1085. leta) k Saksonskej, iu končno je bila razdeljena mej Pruskem in Saksonskem (l. 1815). Tako se nahaja še zdaj in se doli na gornjo Lužico (saksonsko) in ■ spodnjo (prusko). Tekom uepokojn h stoletij je bila Lužica zuplavljena /. nemštvom. Deues • imamo Lužičkih Srbov nekaj nad 200.000 duš.*) In to perišee ljudij deluje od l. 1830 sem z znatnim vspeliom v v/bujo svoje skoro uže i izumrle narodnosti, povzdiguje lastno litera- , turo, in napreduje v obče s časom. Prvi zua- i t noji poskusi domače pismenosti v Lužici ne • segajo dalje, nego do druge polovice 17. sto-i letja. Kazna pritiskovanja od gospodujočega *) Jordan jih je Stol 1. 1842 samo 150.000. , Prevoditelj. klobukom pod pazduho bode glasove svoje oddal g. Seederju, katerega nemškutarji za kandidata za deželni zbor za naš volilni okraj postavljajo. Zraven raf unijo ti ljudje tako : g. Seeder je po svojej službi tak mož. da časopisi slovenski ne smejo dosti zoper njega pisati, ter ljudem povedati, da je ta g. Sveder kot „politični" človek ravno tako sposoben za aloven- Lani v tem Času bo bile volitve za de-1udanosti ljudstva na Češkem, katera čutila želni zbor na Kranjskem. Kuratorji slovenskih |.|e pokazavalo oh priliki dohoda cesarjeviča Kranjcev so tedaj tudi tako računih, kakor zdaj računijo v Mariboru. V črnomeljskem okraju, mej belimi Kranjci postavili so Seeder ju podobnega moža, g-. Mah kota, za kandidata. Tam so mislili: g. Mahkot mora zmagati, ker ta mož „nij sovražnik" slovenskega liuditva, baje, da je sin sloven-ke matere, in na plasu skega poslanca, kakor mačku za Btražo pri I ji oelo. da »za Slovenci nekoliko skrbi". Zv maslu, ali volk za pastirja, ali kozel za vrtnarja. Oui mislijo, da bodo njegovi podložni pri prvotnih volitvah uže tako delali, da bodo taki možje za volilne može izvolili Be, ki se dajo, kakor hitro bodo Seederjeve zvezde zagledali, v kozji rog pognati. Ti naši kuratorji tudi mislijo, da bode g. Seeder svojo „ veljavo" ven nad učitelje poslal, da bode ta učitelje dresiral, in ti učitelji pa da bodo vas kmete prav mehke napravili, in če še tako ne pojdo, bodo gg. (irili, g. Korber in drugi prav sladko z volilci govorili, in Slovencu se neki strašno dobro zdi, če kakov Grill, ali Korber, tak „gospod" tako lepo b kmetom govori. G. Seederju so dodali g. Seidla za so-kandidata za naš okraj, češ, ta mož je dozdaj slovenske volilce mariborskega volilnega okraja v kompaniji s prijateljem g. Brandstetterjem, ki bo zaradi tega, ker je prehitro hotel obo gateti in je nekaj ljudem pezo žepa olajšal, v ječi kesa, spravil do tega, da bo ga za po slanca volili. Zdaj bi rad v drugo voljen bil, ta Seidl. Imenoval se je ta isti g. Seidl vsak dan pri Drandstetterjevej obravnavi. Ali jako močan in trdokožen je bil, ta Seidl, ta „mož izmuznil Be je. Ta nemški mož mora »neumnemu Slovencu", tako raSunijo naši uemšku tarski kuratorji, zelo velika glava bb zdeti, in pametne ljudi je treba v deželni zbor poslati. Da Seidl nij prijatelj slovenskega ljudstva, da to ljudstvo, kakor je on dolg in širok, ne ljubi, to ne dene nič, tudi nič, da je neopravičen menjice podpisaval, da je Brandstetter-jev dober prijatelj, — nemška „glava" je, — pa je, in Slovenec mu bo dal glasove. Seidl je penzijoniran oficir, ali oficir je, kot tak ne sme menjic podpisavati, a on jih je za več tisoč goldinarjev, vedoč, da nekaj dela, kar ne sme po postavil radi tega imajo leca moža beli Kranici prav „radi". Ali ko ie bil ta mož komandiran. da Re belim Kranjcem za poslanca v dež. zbor ponudi, rekli 80 trdi tamošnji kmetje: Vse lepo, Česti mo te kot Mah kot a v tvoje j službi, naše fare si fant, nij-u sovražnik, kakor se kažeš, našega ljudstva: ali glej, ljubi, ti si „politični" človek in imaš necega gospodarja nad Boboj, moraš govoriti, kakor ti gospodar hoče, drugače prideš ob kruhek in lačen nijsi rad, — Bog ti grehe odpusti — vbogal boš, in če se nemškutarskim „kuratorjem" ne bode zdelo, nam kak kos naše prošnje privoliti, ne boš se smel za ta kos, za nas potegniti, ampak glasoval boš za suhi kruh in vodo. Mi te imamo radi, tako bo ti nbogi, a pošteni beli Kranjci, ti možje rekli, pred katerimi mora vsak pošten slovenski človek klobuk z glave sneti, — ali za poslanca v deželni zbor, kjer gre za to, ali pridemo mi Slovenci v lastoej hiši za svojo mizo, ali bode še naprej nemškutar tam sedel, — za tega poslanca te ne bomo volili. In pustili so ti ubogi ali vrli beli Kranjci Seederju po dobnega kandidata g. Mahkot a na cedilu. Na zdravje možje beli Kranjci l — kmetje mariborske okolice bodo 12. septembra 1.1. vam srčne pozdrave poslali in g. Seederja in prijatelja Brandstetterjevega, g. Seidla pu stili na cedilu, ker kakor vi, mislijo tudi ti naši slovenski, kmetje in menijo, da so prednje straže proti kuratorjevej vojski, prednje straže ne smejo biti kilavci in bojazljivci, za čast Slovenca gre boj, in pošteno morata Seeder i u Seidl Strbuaknlti v lužo! Politični razgled. V Ljubljani 13. avgusta Ce*«»* Be v pismu do ministra kneza Auersperga zahvaljuje za dokaze vernosti in Rudolfa v Prago Na JHffIHiffBgHi so bile včerai orve in so denes druge volitve. V Sisku in Belo-varu Rta vladne narodne stranke kandidata, Kotur in ban Mažuranić bila enoglasno voliena. Ta prvi zadetek kaže, da bode vladna narodna stranka tudi po teh volitvah tako močna, kot je bila dozdaj. Nar<>dna opozicija nij bila organizirana dovolj, da bi mogla znatne vspehe imeti. (tnoi'rk'Ft volitev ie dozdaj znanih 347, mej temi ie219 vladnih, f>8 sjedinjene opozicij«, 47 skrainih levičniakov. 12 je dvjakov. H ožjih volitev. V Reki je bil minister Tisza voljen. V li mil o države. Naravno je, da Srhifn postavlja na Drini opazujoče vojne oddelke, ker se ima bati, da od Avstrijcev tepena muhamedanska sodrga ne udari črez srbsko mojo in v Srbiji pleni. Iz (žrociie se poroča, da je te dni 400 Čerkesov prišlo v Preveso. GrSki minister je za to vložil pri tur^kej vladi protest, da se GerVeal pošiljajo mej grško prebivalstvo. /f#»f/lf»JW Usti še zmirom hudo kriti-kuiejo obsedenje C i p ra. „DailyNews" dokazujejo, da ne bode posest tega otoka imela prav nobene koristi za Anglijo v slučaji, Če Rusija hitro začne voJRko. — Lord Beacons-field je zbolel. — Tudi Vodja liberalcev John Bricht je zelo bolan. — Parlament Re bode najbrž v soboto odložil. Na 7V#»#ft i na dalie iznadaio ožje volitve za liberalce neugodno. Tudi v Mainzu so propali. — Tudi lord Ralisburv se je v svojem zadnjem govoru iz Nemcev norca delal, da imajo 12 —13 strank v jednej državi, da nemajo prave organizacije, in duha za svobodo. Dopisi. Is Gorice 10. avgusta [Izv. dop.] Neki ljudje bo nas Slovence zmirom le kot interesantno ljudstviee šteli, ki je prezanimivo da bi se kdo dosti ž njim pečal; nijso si mnogo las z nami belili, privoščili so nsm jerobstvo Nemca ter Laha, češ, ta dva sta ut-i polnoletna — omikana, ta dva naj učita teg-i — Slovenca vsak po svoje, kakor jima drago, mi pa bomo skrbeli, da m jok Slovenca in izdiho-vanje po prostem zraku ne bo Blišalo. Skrbelo se je prelepo za-to. Lahu bo dovolili vse v slovenskih deželah; protežirali so ga nasproti Slovencu. Vse kar je moglo Lahu pota ogla- življa, in razne nepogode so bile uzrok, da se Lužičani o svojem času nijso poprijeli duševnega dela, in tako branili svoj jezik, nravi in narodne običaje pred prodirajočim nemštvotn. Stoprav v prvej polovici 17. stoletja je pri Lužički h Srbih hipoma vzšla danica narodne svitlobe. V domačem jeziku so se začele izdajati molitvene in druge knjige. Do 1. 1700 je imela lužička pismenost komaj 50 del, leta 1800 jih je imela črez 200, kar je gotovo nasledek neutrudljivega delovanja. Z jedno roko se je delalo za narodno zavest, z drugo pa v obrambo. S tem, da je bil 1. 1815 del Lužice prideljen k Pruskej, se je (narodnemu razvoju Lužičkih Srbov zadala velika rana. Narodni prvaki, ki so se poprej zavzemali za narodno stvar, so se zarad neblagih razmer zdrževali svojega delu ; duševna plodovitost je upadala in nastopala je mlačnost. Lužički učenjaki so zapustili svoj jezik in pisali — nemški. Ljudstvo je spadalo pod dve upravi, in bilo tako razdrobljeno na dva dela, in to je zelo podpiralo germanizacijo, katerej so se duri v narodno življenje odprle na stežaj. Tako je ginil ves narodni duh v Lužici in nasilstveni germanizatorji so gledali s škodoželjnim po-mirjenjem na novi eal svojih kulturonosnlh prizadevanj. Vendar njih radost nij imela biti popolna. Ljudstvo Se nij narodno zamrlo — ono je le spalo in treba je bilo satno mogočnega glasu, ki bi i/, spanja budil na novo življenje. In tak bo je dosti kmalu ozval. Nastopil je Hrabro alav Lubenski, duhovnik v Budišinu (j 1855), prvi buditelj narodne zavesti po žalostnej dobi narodnega spanja. Ustanovil je prvi časnik v lužičko-srbskem narečji z imenom „Tydženska Novvinu" in leta 1847 „Srbsko Matico". Ta mož je dosti pisal sam, podpirali bo ga pa tudi drugi. Prost Gorni je ustanovil „Luži-čana", ki s prospehom budi pri zapuščenem ljudstvu spoštovanje in ljubezen do lastnega roda; povzbudil je uže mnoge čvrste moči za narodno delovanje in zagotovil literaturi daljni razvoj. Kazen tega imajo Lužički Srbi 7 vedno-stnih društev, 4 javne knjižnice, 7 tiskaren, gimnaziji v Budišinu in v Grlici, dva seminarja, jedno versko in okrog 120 elementarnih šol. Nij treba pristavljati, da vpljiva ta napre- dek blagodejno na vse prebivalstvo male pokrajine. V teku 20 let se je povzdignila omika, nravnost in s tem tudi blagostanje narodovo tako, da Lužico tisti, ki jo je videl pred 20 leti, denes komai spozna. Lužički Beljak seje odrekel piti, dela pridno, ima lastno prepričanje in dežela cvete. Germanizačna propaganda še do zdaj nij prenehala in so gnjezdi zlasti v elementarnih Šolah. Šolski nadzorniki skušajo izvrševati z veliko gorečnostjo le-ta s o sta v moderne nemške odgoje. Srbske šolske knjige so mečejo v kot in nadomestujejo jih nemške. Tako se godi zlasti v spod njej Lužici. Kljubu vsem tem krivicam in nasilstvom, je ljudstvo vendar goreče udano maternemu jeziku, čegar lep dokaz nam dajo roditelji takih otrok, ki se v šoli ne morejo svoje materinščine naučiti. Oni nadomestujejo s privatnim podučavanjem svojim detetom to, česar jim v tem oz.iru odtegujejo mačuhine šole. Nek zimtelj srbdnh razmer pripoveduje to le: Za slovansko srce je neizmerno radostno biti priča ginljivega prizora skromne, sicer vendar tem gorečnejše ljubezui do naroda , ko utrujeni kmetovalec zvečer ua mesto, da bi privoščil •diti v trgovstvu, storilo se je; vse, kar je Slovenca odstranjevalo od njega, storilo se je tudi. Sistema je terjala, da se dosti laških kolonij mej južne Slovence spravi, ki potem Slovenstvo lahko izpodrivajo iz dednih svojih mest. Prevažno je jadransko morje in prelahko tam živi premožen ljud, da bi se njegovo obrežje slovanskemu rodu prepustilo. In lepo se je pisarilo o lepem prijateljstvu Nemca in Italijana. In lepo bodilo je v klasje to nemško i tuli jansko prijateljstvo ; in da nij več v tem se zgodilo, krivda je bolj žilava narava naših južnih Slovencev in tnenj ekspanziven značaj Italijanov. Trst, Gorica dobili sti po javnih zavodih laški značaj. Tu je po mnenju avst. kul-turonoscev kultiviralo Be. Cela kultura seveda obstoji po večjem v tem, da srednji stan laški govori, v drugem se ta pač malo ali nič ne odlikuje od slovanskega srednjega stanu, reče se celo lahko, daje naš človek Brednjega stanu dosti omikanejši od lahonskega ali laškega. In to izgojeno nadvladanje in premoč ita-ljanskega življa v Trstu in Gorici se včasih vspenja in roge pokazuje in prav odkrito izreka, daje Bito avstrijskih dobrot, ter da teži tje v naročje italijansko matere. — Doživeli smo, kar Bmo Slovenci zmirom ponavljali, da italijanski živelj v Avstriji ne misli pošteno. Nijso nas gori na Dunaji poslušati hoteli; zavračali so nas, da to jeza v nas govori. In ko se je tu pa tam pokazalo, da Lah v naših deže'ah vence v Italijo pošilja ter z vsem juž nim Bvojim ognjem z jedinjene j Italiji napiva, zeleč si časa, ko bode tudi Trst in Gorico ž njo zjedinil, tudi tedaj se nič nij mnenje na Dunaji o teh Italijanih spremenilo; reklo so je, da mnenje par „prenapetežev" no more biti merodajno. Ti „prenapeteži" pa so raali ko gobe iz tal, in ko je vročina v juliju leta 1878 malo vpljivala na krv južnih teh ljudij, oglaševali so se na vseh straneh, da jim je Avstrija deveta briga. V Italiji tabor za tabo rom, izjavljajoč se za zjedinjenje, telegrami iz Trsta, Gorice, gorki pozdravi iz teh mest ta boritom, in nij jeden tabor v Trstu in Gorici po Lahih osnovan, ki bi se nasprotno, to je avstrijsko izjavil! — Kaj še hočete več? Ali fie čakate, da bo v Trstu in Gorici še vese lejše ta želja po zjedinjenju z Italijo hodila na dan? Leta 18f>G se je transparentno pokazalo, kako Italija o Avstriji misli; — to ae pri nas nij videlo. Pač, nekaj začne deska s čela na ših Nemcev padati, nekaj uvidavajo in to je, da se ideje ne dajo zatreti, in boje se zdaj za Trst, misleči, da Be Italijani ne bodo dali spreoberniti in da v bodoče jedenkrat ta ideja o naših Italijanih mogočno vsplamti in tedaj bo težavno brzdati te ljudi. Uičunijo zdaj na južne Slovane in pravijo, da nij toliko Italijanov ; tolažijo se, da bo zvesta avst. para — Slovan uže svoje storil, ter nož italijanskega brava" odbil 1 Nekaj naj dalje mislijo ! Italijan jerob slovanskega ljudstva na obrežji Adrije bo sč svojo močjo čedalje več si iz Slovanov renegatov stvaril, poitaljančenje bo napredovalo. In koliko bo borni Slovan kos v tehtnico nasproti Lahu vreči, če mu nij dano, da pride sam do moči na lastnej svojej zemlji! Neki državniki ne vidijo, da so ideje mogočnejše, nego bajoneti, in oni ne vidijo, da je ta ideja nemške države zjedinila, ter Elsass-Lotringijo vzela, oni ne vidijo, da v Italiji in v naših Italijanih ta ideja zdaj krv segreva. Pri nas so ne vidi, da je Slovan naravni steber Avstrije, ki ven gledati ne more, ker je teritorijalno, na Avstrijo navezan, ki bi se zbog tega ojačiti moral, da bi jednok v stanu bil, trdo soseda na tla vreči, ki ogenj pod avst. domačo streho nosi. Ah, kako veselje je to, če statistika pove, da se npr. germanizacija po slov. mestih in trgih vedno širi, kako se v roke ploska, če Be izve, da Italijan vedno več zemlje prido biva, kako zadostenje to, če se izve, da Če bom germanizacija v slov. hišo leze, in da se nemški element tudi doli na Hrvatskem širi! Iz IJiit4»iii4»rii 12. avg. [Izv. dop.] (Dijaška beseda.) Zopet smo imeli ljuto merski Slovenci dva vesela dneva, nemškutarji pa nekaj kislih obrazov. Povod temu so dali narodni dijaki mariborski, osobito gimnazijalci. Došli so bili v soboto in nedeljo v precejšnjem številu (blizu 40) k nam. Uže v soboto zvečer so prepevali po trgu lepe slov- *ke peani, v nedeljo popoludne so imeli slovesen vhod s svojo zastavo, a zvečer je bila v Čitalnici njih beseda, ki se je v lepo okinčmej dvorani pri mnogobrojnom občinstvu v veliko zadovoljstvo navzočim, in v čast dijaštvu izvršila. Neizmerno dober vtis po učinili na nas dobro ubrani pevski zbori, izvrstni čveterospevi. Prav dobro je govoril nagovor osmošolee g. Dečko, dober vtis je učinil šaljiv govor g. Babnika, Zato je konec besede tajnik čitalnico čisto prav storil, da se je gg. dijakom za napravljeno besedo v imenu vseh domoljubov zahvalil. Sledilo je potem le petje, bile bo napitnice na dijake, na predsednika čitalnice, g. dr. Mravlja kn, na trgovca g. Zemljica, katera sta posebno dijake podpirala, in na vse domoljube. Domače stvari. — (Požar na Vrhniki.) V ponedeljek se je vnelo ob 2 popoludne blizu hiše g. La-nasija na Vrhniki, in hitro je nastal strašen požar. Pravijo, da so ogenj zanetili berači. V kratkem času je bilo mnogo poslopij v ognji. Ž'ipan g. Jelovšek je brž telegraftral ljubljanskoj prostovolnej požarnej straži prošnjo naj pride na pomoč. Ta se je takoj odpeljala z dvema novima brizgalnicama in 28 mož na Vrhniko, ter je dospela tja ob 5. uri popoludne. Gasili so potem s pomočjo tamošnjih prebivalcev celo noč do 0. ure zjutraj. Kazen ljubljanskih dveh brizgalnic bilo jo še pet starih brizgalnic pri ognji. Pogorelo je 41 gospodarjev ali 58 poslopij. Škoda je velika, ker so imeli posestniki uže pridelke spravljene. Zavarovanih je veliko pri graškej vzajemnej, pa pri tržaškej Assecuratione adriatica, katero zastopa za kranjsko g. Perdan v Ljubljani. — (Naš domači polk,) kolikor ga nij v Bosni, imel jo priti iz Trsta v L:ub-ljano, kakor je bilo poročano. Kvartirniki so bili uže sem prišli, a so se zopet v Trst vrnili, ker je prišlo novo poveljo, da ostanejo Kuhnovci v Trstu, zavoljo tega, ker so drugi vojaki, ki so prišli iz severnih krajev, odšli preko Trsta precej v Dalmacijo. — (Delanje mostu črez Savo.) Po hrvatskih listih so prinesli tudi drugi Časopisi, da se bodo delali kmalu trije mostovi črez Savo, in Bicer pri Produ, Btarej Gradiški in pri Samcu, ter da je stavljenje tega podjetja prevzel ljubljanski podvzetnik. Poslednje valjda ne bode istina, nego je le zamenjava. Ko- odpočitka svojim udom, k Bebi sklicuje svojo deco in jej pripoveduje za letnega večera pri mesečnej svetlobi o Bvojih dedih, in jej stavi pred oči podobo za podobo iz narodne povest.-nice. V zimskih večerih jo pa vadi starikavi oče čitati in pisati v narodnem jeziku, in jej pripoveduje bajke in povesti, ki segajo celo do poganske dobe, in se vrte večjidel okrog spominskih domačih vrhov: Biolobog in Černa-bog, na katerih so duhovniki „rešilnim bogovom" prinašali daritve. V resnici prekrasni prizori, ki so nam mogočen porok, da Lu žičkih Srbov, katerih toliki napadi nasilstev in krivic nijso uničili, tudi nijedni sostavi in vratolomna germanizačna prizadevanja več ne ponemčijo. Na tako pripravljenej dedičnej na-rodnej njivi delujejo dalje Čvrste sile uoustra-šeno — in delo ima vspeh." — Tako „ObČan*. Koliko naukov je v teh vrsticah za nas Sloveuce. Omenim naj še ne kaj. Njih „Matica lužičko srbska v Budišinu" bi mogla biti zgled inarsikaterej drugej „Matici", riača se na leto 2 gld. 40 kr., in zato se dobiva zastonj tudi „matični" časuik. Lopo bi bilo, da bi bilo tudi kaj Slovencev mej njo nimi udi. Za Avstrijo je prvi poverjenik gosp. Fr. A. IJrbanek, knjigotržee v Pragi. Lužičko-srbskega jezika se, kakor vsakega slovanskega jezika, more Slovenec na učiti prav kmalu. Kedor pa zna poljsko ali Češko, se ga navadi uže v nekoliko dneh. Da se uekoliko razvidi, kakšen je lužičko-srbski jezik, hočem tu navesti začetek prekrasne pesni iz prvega letnika srbske „Jutničke", katerega imam baš pri rokah. Glasi se: Trat; dyrbl Berbaftvo savost&d, a Serbaku kliorow zmaluavad, k.t/, dntlio z rtio\voui zeleno te liory štej a tnziake. 1 >■'>].'. kuuiea tam na kamenju bo v 111 - h i k uobju ino Iremu a Bpreje is6rto aleborne do Sorbovv žnluiv ponOSO« Slavin. Sravnit.eljnyja ct'inologičeskija tablicy slav-janskih juzykov — drevne slavjanskago, rus-skugo, poljskugo, lužičko-serhskago, češskago, slovenskago, Berbskago i bolgarskago. Sost&vil F. V. Užiga. St. Petorburg, v tipografiji imp akad. nauk., 1878. V tej knjigi podaja pisatelj vsem Slova- nom prav praktično rokovodstvo naučiti se vsacega slovanskega jezika. Ta knjiga nij kako teoretično delo brez pozitivnih dat, ampak je osnovana na rezultatih učenih slovničnrjev: Vostokovega, Miklošiča, Buslajevega, Malec-kega, Pfuhla, Ilatale, Janežiča, Daničdča, Can-kovega, in tudi učenih leksikografov: Miklošiča, Umika Potockega, Pfuhla, Janežiča, Ka-radžiča, Lavrovskega in Bogorovoga. Občna pravila o izgovarjavi Blovanskih zvukov so napisana v sedmih slovanskih jezikih: po ruski, poljski, češki, slovenski, lužičko-srbski, srbski in bolgarski. Najbolj nam jo pa všeč, da je pustil pisatelj vsacemu jeziku svoje pravopisje in je nij zamenil po ruskej navadi s cirilico. Iz teh tablic se vsakdo kmalu lehko privadi temu ali onemu jeziku, tako, da more čitati in razumeti knjige ali časnike, naj se uže tiskajo v Peterburgu, Krakovem, Budišinu, Pragi, Ljubljani, Zagrebu ali Trnovem. Izdaja knjige je prav skrbno uravnana; velika oblika, tisk imperat. akad. nauk jo prav ličen. V pristavku so teksti i/, evangelija v vseh slovanskih jezikih. S—n. likor smo mi slišali, delali bodo mostove pijo-nirji sami, pač pa sta dala ves les ljubljanska gospoda Franc Hren in Luka Tavčar. V prvem oddelku se je vozilo 130 vagonov lesa iz Notranjskega na bosensko mejo, drugi in tretji oddelek pošiljatve pa je bil še večji. — (Umrl) je v Ljubljani Autoa C/.erny, 73 let stari cemcntirarni predstojnik. — (Tepež.) Na Studencu pri Ljubliani so se v nedeljo fantje stepli pri priliki izvoza neke nevestine bale. Več je ranjenih. — (S Kleka v Dalmaciji) piše sem vojak Ljubljančan, ki služi na ladiji „Curta-toneu, katera zdaj s torpedi brani morski dohod v Dalmacijo Turkom in Lahom: Ujeli smo blizu Kleka turškega ogledulia ali fipijona in ga imeli na ladiji „Curtatone". Tam je bil preiskovan, in našli bo, da je imel pod ramami dve jajci, v katerih je imel pero, črnilo in papir. Na papirji je imel vse natanko narisano, kako so položeni naši torpedi in nase mine. Dva dni je bil na ladiji, potem so ga odvedli v Dubrovnik, kjer mu gotovo zaslužena kazen ne izostane. — (V Soboti) pri slovenskih Prekniurcih je — kakor se nam iz tistih krajev piše — v ogerski državni zbor izvoljen vladni kandidat Berke; — polunarodni g. Aguatič pa je propadel, kar nij čuda, kajti vlada je baje 7000 gld. na nabiranje glasov porabila. — (K o j ansk a čitalnica) vabi na veselico, katera bo dne 15. avgusta 1878. Spored: 1. Dekalamacija. 2. Kavni pot, najboljši pot, vesela igra v 1 delu. 3. Volitev oabora. 4. Tombola. 5. Društvena zabava. Začetek ob 5\a. uri zvečer. Vstopnina za ude prosta, za neude 20 kr. Odbor. — (Novaknjiga)v bogoslovni stroki je ravno kar beli dan zagledala. Naslov ima „Svete (1) listne bukveu spisal dr. L. Klofut ar, Častni kanonik in profesor sv. pisma nove zaveze. Naslov se nam zdi nekamo čuden, da ne rečem bombasten. Ali je pa razlaganje listov dobro in kako, to presoditi drugim prepuštamo. Glede jezika pa resno izpoveuio, da je preveč okoren in kolikor mogoče moto-vilast. Latinizmov, germanizmov in drugih napak vse polno gomzi. Pisateljeva slovenščina je precej antikvirana. Nema nobene vitkosti in vnotoati, je tako hladna, skoro brezefektna, zato je pa toliko bolj skoz in skoz „guade" polna. Domnevamo, da nekateri duhovni gospodje grde nemške spake veselo poberajo, ko je narod odvrže. Rabi mu še gorensko lokalni » mesto »č, da tudi poluglasni e se u meje samo ob Bebi; it iu v piše poljubno, še J a nežičeve slovnice za svet ne praša, postavi ga, kakor kane; raje naj bi se bil držal tistega u — priporočila v „Novicak". Hvale vredno pa je, da piše dobra dela. Pri drugem natisu bode trebalo vsekako več pozornosti jeziku žrtvovati. Marsikomu bodo te bukve dobro služile, naj si jih omisli, kedor jih treba Da bo jako nebogato cerkveuo slovstvo nekoliko obogatile, jih se tega stališča radostni pozdravljamo iz zatorej dobro došle 1 Kakor prijatelji, branitelji in ruiritelji so šla naša vojna krdela v one dežele, katere so bile uže mnogo let pozorišče grozovitih bojev, vendar ne sprtjemljtjo se kakor ljubi gostje, temuč s smrtnim orožjem v roki jim stopa sovražno nasproti slepa razljučena strast. Uže krvave hudo ranjeni naši hrabri junaški vojaki, kateri imajo še poleg tega boriti se z mnogimi ovirami in težavami. SomeBtjani! lajšajte jim trpljenje, preskrbite jim okrepila! Posebno se obračamo do vas, blage gospe, do vaših milih src, ker dobro vemo, da se naša prošnja ne p res liši, kjer ona v ljubezni vladajo. Oj spominnjte se vseh onih bitij, ka tera doma za soprogom in očetom, za sinom ali bratom v skrbi in žalosti trepečejo, in zdaj za svoje ljubljence prosijo Doga! — Za radi teh vbožcev in zapuščencev pridite trpinom dejansko na pomoč. Kar tem storite, bode vam tisočkrat povrnilo njih b lug rov a nje. Brzo zatorej na delo, blage gospe, položite z nova, kakor ste že tolikokrat in rodov olj ne storile, tudi zdaj svoj dar na altar domovini! Vsled privoljenja slavnega deželnega prvo sedništva dne 11. t. m. št. 1514/Pr. za na-bero po kranjskej deželi, se spremljejo milodari, kakor šarpija (cufanje) obvezila, perilo, t. d. i. t. d. v družbinem magacinu v tu-kajšnem poslopji c. kr. deželne vlade (poizve se pri ondukajšnjem vratarju) z največjo hvaležnostjo, .ter se bodo potlej obrnili v svoj namen. — Tudi se bodo darovi, kateri bi se vsled objavljenega poziva avstrijskega patri-jotičnega društva na Dunaju le temu namenih, radovoljno sprejemali in njemu pošiljali. V Ljubljani 12. dne avgusta 1878. Ljubljanska družbu $0ŠJp$ za pomoč ranjenim in bolnim vojakom. Prebivalci Kranjski! Kakor uže mnogokrat, kadar je bilo treba lajšati nesrečo in bedo bojuikov, krvavečih za domovino, tako povzdiguje tudi v zdanjem po membnem trenotku družba gospij svoj glas, trkajoča ua blaga Brca Človekoljubov, in pro seča za one, kateri izvrševaje svojo dolžnost zastavljajo svoje zdravje in življenje. ven njegovega podpisa stoji tudi ime Gorča-kovega. Ratifikacija je v ruskem jeziku pisana; francosk njen prevod podpisal je samo Gorča-kov. Angleška ratifikacija je vezana prav priprosto v rudečem žametu, in je le od kraljice dne 27. julija, francoska je v plavem vezana, s podpisom presednika francoske republike dne 23. julija, iu italijanska ratifikacija vezana je v močnem beltm pergamentu, ua kateri je vtisnena slika sv. Jurija. Turška ratitikacija vezana je v rudeče-rujav žamet, ter je drugi iztis nemške ratifikacije in ima podpis: Berlin 29. julija, Frederic Gaillaume P° lmpal U'*1,, ter podpis grofa Otona Stolberg VVernigorode. I.l«fni<-ii ureilulMtvn: J. S—a v K. Jako nam ustrezate. —y—. Članek dober, tudi mi smo vašega mnenja, an državni pravdmk ne da govoriti o trm predmetu. Uiaarll ▼ Ijultljtaiil. 10. avgusta: Marija Urbančič, bČi kaznilničnega nadzornika, S mesecev, v Elizabetnej bolnici za otroke, vsled atrop je. 11. avgusta; Marija Matozel, hči hišnega po-estnika, IU mesecev, Florijanove ulice št. 13, vsled sušice. — Jožet Stepic, sin barvarja, 5 let, ua rim-skej cesti «t. 15, vsled mrdice. 'rujc-i. 12. avgusta: Evropa t Kraus iz Dunaja. — Tavani iz Trsta^ Pri Itlaliiui Biguet iz Trsta. — Presburger iz Dunaja. — Widman iz Trsta. — LIoflTer iz Gradca. — Koblor iz Gorice. — Gosleth iz Hrastnika. — Deutscb iz Dunaja. — Muck iz Gradca. Pri UavarHkciii dioru: Speranzon 12 Trata. — Pucher iz Radovljice. Dunajska bona 13 avgusta. (levimo telegrafiono porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 63 gld. 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 65 „65 Zlata renta......... 73 90 " 1860 drž. posojilo......111 ^ 50 Z Akcije narodno banko .... 8*24 _ — Kreditne akcije....... 263 „80 " London..........115 „ 70 „. Nap0' V...........9 n 27«/, „ (j. kr. cekini........5 „ fO Srebro.......... 100 90 J Državne marke.......57 „ 05 Razne vesti. * (Upor?) Magjarski listi „TIonB in ,,1'uggetlen Lapoku poročata, da so se v 69. ogerakeni polku grof JelačiČ vojaki uprli svojim predstojnikom, in da je bil vsak deseti za to ustreljen. — Dunajski listi pa ne verujejo tega, mi tudi ne še. * (Iz Bosne.) Fri onem oddelku, ki je šel zadnjič v Bosni od Maglaja proti Zepčaui ogledavat, pri katerej priliki je tudi 45 ogerskih vojakov padlo, bil je tudi nek uradnik, ki bi moral v Maglaj i nakupiti živeža za armado. Da bi boljšo kupčijo napravil, kazal je prodajalcem, da ima samo zlat denar pri sebi, iu da bode s tem vse plačal. Ko se je pa oni busarski oddelek proti Zepčani odpravil so mohumedanci tega uradnika napadli, ga umorili, in mu njegovih 20.000 gl. v zlatu vzeli. * (V zrak razletela) se je v Požuuu 10. t. m. fabrika za dinamit. Grom je bil velikansk. 5 ljudij je mrtvih, mnogo ranjenih; fabrika je popolnem razdejana. * (Isprave ratificiranega potrjenega berlinskega ugovora.) Itatiiiciram berlinski ugovor pisan je na pergamentu od telečje kože. Avstrijski je vezau v rudečem žametu s crno rumeumii trakovi od svile; na pokrovu ima lepo izdelanega zlatega avstrijskega dvoglavuega orla. Državni pecat, lzniej vseh najlepše pritisneu, od rudečega voska, je v teskein zlatom ovoji, na zlatem traku in tudi takem obrobku. llatdikucija, v latinskem jeziku, je od dne 20. julija, ter je na njej podpisan naš cesar, grof Angrassv in baron de 1'onl. Tudi ruska isprava je v rudečem ža metu, ter ima na pokrovu ruskega orla. Pečat od rudečega voska je v velikem zlatem ovoji, trak in obrobki so Breberni, zlato iu črno pre pleteni. Itatifikauijo podpisal je car Aleksan der v Carskem selu dne 15. (27.) julija; zra Naznanilo. V mojej izjavi radi razpufičenja tukajšnjo filijalo mojo trgovine se slikami od oljnatih barv, dno 10. t. m., so početkom sledečo besede: „vsied različnih neprijetnosti)." — Ker bi se pa te besedo lehko napačno razumele, primoran sem, jih naravnost preklicati, da se izognem vsakemu kakorsnemu uze tolmačenju. Ferdinand Rudi (257) * M»unnjcM. Pijančevanje, pud garancijo, tudi da bolnik za to ne ve, in da se zdravju ne škoduje, iznajdnik Tli. JCouutaslt^v izdelavec dišav v Berlinu, N. Bernauerstrasse Nr. 99. Vpljiv te iznajdbe je zdravstveni zbor pre-iskaval, in bo bolniki prod kr. sodnijami b prisego potrdili. Naj so tedaj naravnost pri meni naroči, in ne zmeni za ponarejevalce. Zabvalna pisma zastonj in franko. (Uf>5—1) Karel S. Till tryt>vxtvo k kiijii/iinti in juipirjcm, pod TrančO it. 2, zaloga vseh potrebnost ij Za urade In kupčijstvo; zaloga navadnega, pisemskega iu zavij alnoga papirja. Vse potrebnosti za inerjevco (inženirje), slikarje in risarju. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilno knjigo, l/.dcljujejo ho tudi mouograini na pisemski papir, visitae karte in pisemske zavitke. (158—G7) VVir iMiiplelilcu- gosuMtit. nls BestSS Und PreisvviirdiastPS Die Regenmantel, NVagoiitlecken (Plachcn), BclUinlagcn, Misioflr k. und k. K i ifr • .milil In i i im-,. Sr. Maj. Kriegsmarine, vieler I I umanitii t .unstalten etc. etc. (159—45) Izdateljj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 6868