GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna , . K 4-— poluletna . . „ 2‘— četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. „ 0-10 St. 43. V Ljubljani, dne 22. septembra 1911. Leto VI. Naši socialni demokrati pod nemško komando. V zadnjem članku smo povedali nekaj splošnih vzrokov, ki jih imajo češki socialni demokrat j e za svojo ločitev od nemških. Danes dodajemo tri posebne, ki .se .nam zde tako važni, da nanje prav s povdarkom opozarjamo svoje somišljenike, in jih odločno prosimo, naj poskrbe, da se ta reč po vseh društvih obravnava ,pri sestankih in shodih. 1. Avstrijska socialna demokracija je o»d leta 1897 pravzaprav že ločena po narodnostih. Vsak narod ima .svoj zvršilni odbor, ki si ga izvoli pri svojem shodu, kateri ima biti vsaj vsako drugo leto. V.si zvršilni odbori skupaj so pa zastopstvo vse sočialno-demokratične stranke v naši državi. Tako se je odločilo po strakinem splošnem shodu leta 1897, kjer se je tudi sklenilo, naj bo vsako drugo leto tak splošen shod, h kateremu naj vsak izmed 72 volivnih okrajev takratne pete kurije pošlje po dva izastop-niika. Vrh tega so imele še socialnodemo-kratične strokovne organizacije svoje posebne skupne shode za celo državo. Zadnji splošni strankin shod je bil leta 1905 koncem spomladi, zadnji splošni strokovni shod pa meseca novembra ravno tistega leta. že takrat se je pokazalo, da Čehi ne vzdrže več .pod neznosno nemško komando in vsi avstrijski nemški voditelji v stranki dobro vedo, da bi se pri shodu saimo do grdega skregali in še bolj razbili. Zato ga tudi ne sklicujejo. Taka stranka, ki še svojega shoda ne more imeti, ne zasluži imena stranke, še manj ipa ima pravico hoteti komandirati druge in z viška soditi o njih. Kadar bo kje kak socialni demokrat stresal svojo imenitnost in govoril o moči socialne demokracije, mu le povejmo, naj najprej pokažejo vsaj toliko svoje moči, da bodo sami sedli lahko skupaj, k skupnemu shodu hrez strahu, da se ne stepejo. V strankinem zastopstvu imajo Nemci i glasove, Čehi 3, Poljaki 2, Rusini, LaJhi in Jugoslovani pa po 1 glas. Vseh glasov je torej 1~. Nemci imajo torej le tretjino. Češki sodrugi nam jasno povedo, kako je vkljub temu mogoče, da Nemci komandirajo. Vzrok je edino ta, ker je denar za strankino vodstvo šel samo iz nemških iin iz češki U, žepov; vse druge socialnodemokraticne organizacij e dobivajo stalne podpore z Dunaja; naša — slovenska — je pri ponižnem beračenju v tem oziru seveda prva. Kadarkoli kaj rabijo, se obrnejo na Nemce, oziroma nemške jude, in zato gredo slepo za njimi. Ko bi slovanski zastopniki v zastopstvu avstrijske socialne demokracije le količkaj skupaj držali, bi bili že ukrotili nemško nasilstvo, ali pravzaprav imeli bi zdaj to lepo sliko, da bi bili nemški socialni demokratje to naredili, kar so >zdaj češki. Nemški bi .se bili ločili in nenemški bi bili združeni. To bi bilo za splošno politiko, pa tudi za delavsko reč mnogo boljše, nego je češika ločitev, ker bi se v državnem zboru vendarle prej zlomila nemška nadvlada, nego .se bo, dokler jo podpirajo s svojo pokorno zvezo z nemškimi socialnimi demokrati nenemški sodrugi. Izkušnja je pokazala, da so nemški socialni demokratje samo toliko časa za edinost v stranki, dokler imajo oni komando. Na Češkem in na Moravi, kjer so Čehi v večini, nečejo nemški sodrugi nič slišati o tem, da bi se udali češki večini. ' 2. Strokovna organizacija je bila pri socialnih demokratih izprva krajevna; kasneje so se krajevne združile v deželne in nazadnje v državne. Nemci niso mogli v njih neomejeno gospodariti, ker so imele posaan-ne organizacije precej pravic. To se je pa kmalu izpreobrnilo. Nemški sodrugi so namreč osnovali strokovna društva za celo državo s sedežem na Dunaju in vse posam-ne organizacije so postale samo podružnice centrale, ki so bile s tem na konju. Za vse strokovne organizacije se j!e |pa post a Vi/a zopet na Dunaju strokovna komisija. Ivo bi bilo vodstvo dobro, bi bilo tako prav. Češki sodrugi pa pravijo o gospodarstvu v strokovnih centralah v svojem glasilu tako-le: »Nemški sodrugi so svoj jarem tako napeli, da je češkim sodrugom kmalu jelo zmanjkovati sape. Nemški sodrugi so jim iztrgali vsak sold in so ga nesli na Dunaj, nastavljali so najnesposobnejlše ljudi in tako so pritiskali na češke sodruge, da so se ti začeli upirati. iPri bojih za boljšo plačo v če-iških deželah so delali kakor mačeha v ko- rist Dunajn in Nemcev.« Zato se je začela strokovna organizacija trgati. Najprej so izstopili češki čr e vi j ar ji iz dunajske centrale; za njimi drugi. Mi nismo poklicani,- da bi učili naše socialne demokrate. To smo pa vedeli in vemo po izpričevalu čeških sodrugov še mnogo bolj, da dunajiske centrale z delavskimi soldi, zbranimi v stanovske namene, ne gospodarijo v delavsko, marveč v svojo korist. Naši delavci pa obenem vedo, da se pri nas res nesebično in požrtvovalno dela zanje. 3. Najznačilnejši je ta-le očitek, ki ga javno meče »iPr&vo Lidu« nemškim sodrugom v obraz: »Nemški sodrugi so o č i v i d n o s svojo dunajsko .zmago sprejeli gotove narodne obveznosti, katerih 'zvrševanje bi jim branilo vzdržati tesnejšo zvezo s češkimi sodrugi.« Zato Nemci niso več hoteli letos skuipnega so-cialnodemokratičnega kluba v državni zbornici. O svojem boju pravijo Čehi: »Naš boj ni nič druzega, nego obramba proti nemških sodrugov želji po gospodstvu, boj proti njihovi narodni prenapetosti, ki nas hoče siliti, da bi jim mi pomagali vzdržavati nadvlado in narodne predpravice Nemcev v Avstriji na stroške naroda enakih pravic, češkega naroda.« ■To je bilo vpitja, ko so združeni judovski liberailci in socialni demokratje na Dunaju premagali krščanske socialce. Iz ust najodločnejših socialnih demokratov čuje-mo tukaj, kaj pomenja ta zmaga. Nemški socialni demokratje so zavezani odzdaj še bolj braniti nemštvo in njegove krivice v naši državi in torej še bolj, nego doslej, onemogočiti, da bi državni zbor prišel do rednega dela. Zdaj jim je strgana krinka z obraza. Delavske koristi so zanje obrabljena cunja, ki j'o zavihte samo takrat, kadar jim je treba preslepiti javno mnenje. Ko so šli ljubljanski socialni demokratje liberalca volit ob ožjih volitvah, so jim bile delavske koristi tako malo mar, kalkor dunajskim ob njihovi podpori najhujiših delavskih nasprotnikov. Slovanski socialni demokratje so hlapci nemških in izato so po sodbi čeških sodrugov tudi oni plačani dninarji, ki I. A. Nabrežan: Rana’ (Konec.) »Vstopili smo se v bojno vrsto in krenili na bobnov glas na bojišče. Potoma me Janez pogleda z milim očesom, kot bi slovo jernal od mene ter mi krepko stisne desnico, .gorili smo se celi dan brez preneha-nJa in ko smo se pozno zvečer vračali v undbe, pogrešali smo tristo tovarišev; vsi so padli zadeti od sovražnih krogelj ali so po morali ukloniti vrat ostremu meču. if^anezom sva se ^irat)ro bojevala celi dan. Kjer je bila najhujša gnječa, povsod sva bila zraven in sekala Špancem globoke rane; med zadnjimi sva se vračala z bojišča utrujena in onemogla, toda popolnoma obvarovana pred sovražnikovo krogljo in njegovim mečem. »V mraku je potihnil ves bojni hrup in šum. Mirno smo krenili proti utrdbam., da se odpočijemo od prevelikega napora. Tu poči naenkrat iz jarka, ki so ležali v njem mrtveci in oni, ki so v težkih mukah šele pričakovali poslednje usode, in — Janez se zvrne v prah: krogija ga je zadela sredi srca in rdeča, gorka kri se mu je curkoma vlila iz globoke rane. »Po gospoda, po gospoda!« šepetal je obupno ranjenec, zvijajoč se na tleh v najhujših mukah in trepetajoč pred večno kaznijo. »Pa oh, gospoda, saj veste, ,kaj so z njimi naredili: nekaj so jih umorili, druge so pregnali iz dežele; kar jih je še ostalo, morali so se skrivati pred nasilnimi rogo-vileži. »Dve ali tri minute kasneje je bil Janez — mrlič. Vse bi žrtvoval, če bi bil mogel priti do duhovna, ali ne samo jaz, prepričan sem, da ga je zaželel še marsikdo drugi. Kako tudi ne, v tem času občne skrbi, tuge in bolesti--------- Kmalu nato smo premagali sovražnika ter se vračali s hrupnim veseljem čez mejo proti domu. Pozabili smo na vse prestane napore in nevarnosti in z njimi obenem tudi na zločine, ki smo jih tuintam izvršili. Pozabljivost in nevarnost, to dela vojaka. — Pa ker je Španec pozabil maščevati miojo krivico in se je le nad mojima tovarišema osvetlil, vračal sem se tudi jaz z veseljem in ponosom proti zaželjenemu domu. »Bilo je lepega večera, ko smo ravno korakali čez mejo. Kraj je bil popolnoma pomirjen, zato smo se udali brezskrbni zadovoljnosti in razkošju. Pa glej! naenkrat se čuje glasen pok, da sami nismo vedeli, kako in odkod, drobna krogija prižvižgater se zasadi v mojo nogo ravno nad kolenom. Takoj so mi skrbno zavezali rano. »Mušji pik, seržan, nič drugega,« me tolaži major; »nič ne bodite radi tega v skrbeh! Tri, štiri dni v bolnišnico in potem boste šli peš na svoj dom.« »Peš, major?« »He, še tekli boste, če se vam bo kaj mudilo k domačim.« »Osem dni kasneje so se pokazali v rani črvi. Zdravnik se je temu čudil, a jaz nič. Izžgal mi je rano: črvi so mrgoleli na vse strani, nato pa se še pomnožili. Začel mi je rano mazati z različnim oljem, začel mi jo je izrezavati, uporabljal je vso svojo umetnost, a vse zaman: črvi so ostali trdovratni. »Dvajset let je sedaj že tega, odkar delam pokoro. Vedno prosim Boga za srčnost in zdravje; če mi pa tega ne nakloni, ima pač stokrat prav. Brez tega zla namreč bi bil ostal gotovo malopridnež vse svoje dni, vzdržujejo v svojo lastno škodo in sramoto nemško nadvlado in narodne predpravice Nemcev, ki nas vse davi in mori. Krvava nedelja na Dunaju. Zadnjo nedeljo so se odigrali na Dunaju krvavi in obžalovanja vredni dogodki. Dunajski socialni demokratje .so priredili velikansko demonstracijo, katere se je udeležilo blizu sto tisoč delavcev, katera se je pa krvavo končala. Po končanem shodu, ki se je vršil pred dunajsko mestno hišo, so se razšle več tisočev broječe tolpe .in začele razsajati in razbijati po dunajskih ulicah. Spravili .so se izgredniki na vladna poslopja, na muzeje, na šole, na kavarne, na trgovine, podirali so cestne svetilke, razbijali okna in šipe, vlomili v kavarne, zmetali stole na ceste, vlomili v trgovine, odnašali dragocenosti, podrli in zažgali več tramvajskih vozov, zmetali iz šol klopi, šolsko orodje, metali na policijo in vojaštvo kamenje in zgradili na ulicah utrdbe (barikade), za katerimi so se branili proti vojaštvu. .Skratka zadnjo nedeljo je zavladala na Dunaju vstaja; na eni strani tolpe socialnih demokratov, ki 'so vpile, razbijale, na drugi strani cela vojska dunajske policije in vojaštva z nasajenimi bajoneti in nabitimi puškami, cele gruče ogrskih huzarjev in dragonerjev, ki so razganjali poulične demonstrante in branili last dunajskih meščanov. In konec teh kravalov? En mrtev delavec, dva se borita s .smrtjo, okoli sto ranjenih delavcev, vojakov in policistov in nekaj tisočev kron škode. Kdo je izgrede provzročil? Dunajska socialna demokracija, ki že nekaj mesecev sem delavstvo neprestano hujska po svojih listih in svojih vodteljih in ga draži k nasilnostim, pripovedujoč delavcu, da se bo na ta način draginja odpravila. Kakšno stališče zavzemamo mi proti tem kravalom? (Mi smo bili vedno za dostojne demonstracije, v katerih pokaže delavstvo svojo moč in svojo voljo tudi na zunaj pred svetom. Včasih so take manifestacije delavskih stanov naravnost potrebne, posebno takrat, ko so vsi klici, vsa beda, vsi dokazi nasproti oblastem in tistim, ki bi lahko pomagali, zaman. Takrat je treba, da primarširajo stotisoči in se oglasijo. Odločno pa obsojamo krvave kravale, ki puste na ulici krvava in razmesarjena mrtva telesa. Zadnji kravali so bili delo socialne demokracije in zato se drži njihovih rok prelita kri dunajskega proletariata. Na ta način se ne bo zboljšalo delavsko stanje niti odpravila draginja. Imeli smo v Evropi že veliko prekucij, revolucij ali še vse so se za delavstvo žalostno končale. Vzemimo revolucijo leta 1790 ali 1870 v Parizu ali pa zadnji štraj.k na Angleškem; ali niso privedle te revolucije do največje bede, do najstrašnejše draginje, do lakote? Ali niso ljudje v teh revolucijah lakote umirali in bili primorani miši in podgane loviti, da so si življenje ohranili? Kdor misli z revolucijo, s prevratom draginjske razmere odpraviti, ta je zblaznel! a sedaj delam pokoro in zraven opravljam še dobra dela: vedno propovedujem, ali bolje rečeno, razkladam drugim svoje dogodke; rana in črvi, to so pač žive priče za resničnost mojih besed. — Vedno pravim: Še je nekdo tam gori nad nami, ki vedno na nas gleda ter nas presoja. In pri nikakršnem vesoljnem potopu ne rabim iskati dokazov kot propovednik v svojih slabih govorih: vedno nosim s seboj žive priče resničnim besedam; tako se izpovedujem svojim poslušalcem ter jih spreobračam, a le s svojo dogodbo. /»Drugo dobro, ki izvira iz mojega zla, je tudi to, da že tu v življenju opravim polovico ali mogoče tudi še tri četrtine časnih kazni, mesto v vicah. Devica pa bo gotovo imela sočutje s svojim nekdanjim moriv-cem ter se ga bo usmilila. Pa naj tudi celi bataljoni črvov navali na mojo rano, nekega dne vendar najdem to svojo nogo zdravo in vso prenovljeno. Že sedaj se veselim tega trenotka ter kar poskakujem od radosti, če na to pomislim. »In kdaj boste mogli v resnici poskočiti s to bolno nogo?« »Gotovo prav kmalu.« '»In kje vendar, seržan?« »V raju.« Drugič dela socialna demokracija nepošteno, ker draginjo samo izrablja in niti od daleč ne misli na to, da bi draginjo odpravila. Ali ne povdarjajo1 socialni demokrat j e dan na dan, da je glavna stvar za nje, da je delavstvo nezadovoljeno. Kajti dokler je delavstvo nezadovoljno, pravijo, bo v našem taboru. ! In kdaj je človek bolj) nezadovoljen kakor takrat, kadar je lačen! Socialna demokracija hoče z draginjo samo delavce v svoj tabor uloviti; zato tudi ne ve, s čim bi draginjo odpravila, ampak samo hujska proti drugim političnim strankam, češ, te so krive, da je draginja tako velika. Na ta način hoče drugim strankam njih pristaše odtrgati in jih nase navezati. Ko bi bilo socialni demokraciji res kaj na tem, da se draginja izboljša, pa bi zadnjič krščanske socialce v zbornico volila, ne pa judovske kapitaliste, ki jim draginja žepe polni in milijone dona-ša. Krščanski sociale® imajo .sftokrat več smisla in srca za delavske koristi, kakor jih pa imajo judovski milijonarji. Tretjič socialna demokracija laže. /So-drugi vpijejo, da so draginje krive kmečke stranke in da je draginja samo v Avstriji. In vendar ve vsak pameten človek, da je draginja po celem svetu, po vseh državah, tudi tam, kjer socialni demokrat j e na ministrskih stolcih isede. Draginja je na Angleškem, na Francoskem, na Nemškem, povsod in marsikje še hujša kakor pri nas. Kdo je pa tam. draginje kriv, recimo na Angleškem, •kjer so meje za vsa živila odprte in ni nobena carina nanje naložena? Naravnost zločinstvo je, če se poudarja, da so kmetje /krivi draginje. Ali niso kmetje ravno taki reveži kakor so delavci. Kdor pozna razdrapane kmečke bajte in tisto pest zemlje, katero imajo, kdor pozna njih skromno življenje in njih trdo in težko delo od zgodnje zore do trdega mraka, kdor ve za tistih par /soldov, s katerimi si mora naš kmet svojo družino preživeti, ta bo z ogorčeno dušo obsodil krivico, ki jo dela socialna demokracija avstrijskemu kmetu.' Socialna demokracija se pa tudi hinavsko obnaša. Nič druzega ne vidi kakor draginjo mesa in vendar meso ni oddaleč tako drago postalo kakor so druge potrebščine. Sladkor, moka, sočivje, premog, špirit, petrolej, obleka, obuvalo, kurjava, ali ni v primeri še veliko dražje kakor meso, ali delavec ne občuti tega veliko bolj kakor draginje mesa? Ampak socialni demokratje dobro vedo, zakaj samo kmeta zaradi mesa prijemajo in zakaj puste druge stvari pri miru. Druge stvari draže tovarnarji karte-liisti in pred temi imajo sodrugi rešpekt. Zakaj? Zato ker jim pomagajo kapitalisti pri volitvah socialno-demokralške poslance v parlament voditi. Brez kapitalistov in njihove pomoči bi socialni demokratje najmanj 40 poslancev manj na Dunaju imeli. Da torej 40 poslancev več na Dunaju komod živi, na tem je socialni demokraciji veliko več kakor na draginji. In zato si tudi ne upajo tis/te prijeti in proti tistim nastopiti, ki res draginjo delajo. Kdor pa tako dela, ta ni delavski prijatelj. Kdor se upira zakonom proti milijonarjem in /smatra za glavno nalogo boj proti krščanskim poslancem, ta se dela norca iz delavca in draginje. In slednjič socialna, demokracija delavstvo /slepi. Beda, siromaštvo, zlo na svetu je zmeraj bilo, je in bo zmerom. Kakor se ne da smrt in bolezen s sveta spraviti, tako se ne da tudi beda popolnoma s sveta pregnati. To je dota (človeškega življenja. »Beveže,« pravi evangelij, »bo/ste zmeraj okoli sebe imeli.« Lakota je trla stare Egipčane, Babilonce, Asirce, divjala je po stari rimski državi in stegnila roko tja na vzhod, v Indijo in na Kitajsko, kjer milijoni lakote umirajo. Lakota se je prikradla tudi med nas in kolje staro in mlado. Boj za obstanek na zemlji, boj za vsakdanji kruh je star •kakor svet sam in ga ni šele socialna demokracija začela in ga tudi ne bo končala. Seveda nočemo s tem reči, da položimo mirno svoje roke ob stran in glejmo, kako množice bledih in izstradanih lic hirajo in proti grobu stopajo. Naša dolžno/st je z obemi rokami pomagati organizirati, skrbeti za delavstvo z dobrimi zakoni, s preskrbo dela, sebi odtrgati in delavcu dati, gospodarske razmere zboljšati, človeško družbo preosnovati, lakomnost, pohlep po denarju, skopost, oderuštvo preganjati z vsemi sredstvi in revežem bedo lajšati. To je pravo socialno delo, ne pa delavstvo re-volucionirati in jim paradiž obetati, ki ga na svetu nikdar ne bo, ker ga biti ne more. Lahko vse cerkve poderete, lahko vse duhovnike pobesite, lahko vse kralje podavite, ali bede ne bodete odpravili in paradiža ne boste ustvarili! I Saj ni čuda, če vlada draginja na svetu. Preprosto, skromno življenje na zunaj gine, vse hoče hoditi v baržunu in svili, vse hlepi po užitkih, po nasladah, od zabave do zabave, od preprostih ljudij do’ bogatašev v mestnih palačah! Čudno bi le bilo, ko bi ob takih razmerah draginja ne nastala! Edina rešitev iz te gospodarske in /duševne mizerije ostane — krščanstvo. Krščansko življenje nas na eni strani uči samoodpovedi, zatajevanja, skromnosti, tihe zadovoljivosti, na drugi strani pa vliva ljubezni do bede, do sotrpinov, do delavca, do reveža. Pravica in ljubezen to /sta dve sili, ki moreta svet zboljšati. In ti dve /sili sta doma samo v krščanski /družbi in v krščanskem srcu. Zato je pa socialna demokracija največji sovražnik delavskih stanov, čeravno na videz in za kratek čas za delavstvo dela. Kdor pa globlje vidi, mora priti do prepričanja, da bo konec socialne demokracije strašna zmeda in še hujša beda, kakor je ta, v kateri mi živimo. Človek brez krščanstva — postane bestija! To nas uči dunajska krvava nedelja! Ljubljanska krščansko socialna organizacija. Cvetličen dan. V soboto popoldne in v nedeljo dopoldne bodo prodajale liberalne gospodične in študenti po ljubljanskih ulicah cvetlice. Poroča se nam, da trosijo nekateri okrog neresnične vesti, da bo čisti dobiček iz prodaje cvetlic namenjen dijaškim podpornim društvom v Gradcu, na Dunaju in v Pragi. Nek liberalec je celo farbal ljudi, da bo to za ljubljanske reveže. Zato v pojasnilo povemo, da bo dobiček od prodaje cvetlic dobilo društvo »Radogoj«' v Ljubljani, ki je pa liberalno in tudi podpira samo liberalne študente, pa /še izmed teh le tiste, ki so pristaši najzagrizenejše liberalne klike. Seveda naše delavstvo ne bo dajalo grošev za liberalne študente, ki so imeli za delavce samo preziranje in psovke. Nad 200 ljudij je pri »Divjem lovcu« v nedeljo odšlo izpred »Ljudskega doma«, ker niso dobili več vstopnice za premijero »Divjega lovca«. Zato se na splošno željo ponavlja to nedeljo, 24. septembra, ob pol 8. uri »Divji lovec«. Kdor hoče biti gotov, da dobi lep in dober prostor, ki ga bo sam izbral, naj' gre v Katoliško bukvarno, kjer se dobe od danes naprej vsak dan od 8. do 12. in 2. do 7. vstopnice v predprodaji. S tem, da sc kupi karte preje, se zabrani silen naval pri blagajni zvečer. Ker je izpadla premijera prav lepo in je bilo vse občinstvo ž njo prav zadovoljno, je pričakovati obilo udeležbe tudi v nedeljo. Vsem, ki so morali oditi v nedeljo brez vstopnice domov, je dana s tem prilika, da si ogledajo krasno igro drugič. — Dne 1. oktobra se igra krasna ljudska igra v štirih dejanjih »Pred porotniki«. Oceno o »Divjem lovcu« objavimo prihodnjič. i Blaž Potočnikova čitalnica v št. Vidu nad Ljubljano vabi na javno telovadbo, ki jo priredi telovadni odsek Orel v nedeljo, 24. septembra 1911 na travniku g. Lorenca Škofa nasproti Cebava. — Spored: Ob 1. uri sprejem došlih društev pred dvorano pri Cebav«. Ob 2. uri služba božja. Ob 3. uri javna telovadba. Po javni telovadbi prosta zabava, petje, šaljiva pošta itd. Pri telovadbi in med prosto zabavo igra slavna orlovska godba iz Kamnika. Paviljoni, abstinenčna gostilna, turška kavarna itd. — Vstopnina 30 vin. za osebo; Orli v kroju so vstopnino prosti. — V slučaju neugodnega vremena se telovadba preloži na 1. oktober 1911. Somišljenice in somišljeniki! Pohitimo v nedeljo v Št. Vid v obilnem številu, saj ne bomo šli med tuje ljudi, pač pa med sestre in brate, ki so za vsako našo /stvar zelo vneti. Za okrepčilo bo preskrbljeno. Na svidenje v nedeljo v Št. Vidu! Med brati in sestrami. Iz Tržiča. Naši mokrači /se zopet oglašajo v »Zarji« in grizejo okoli sebe. Jezi jih najbolj nesreča, ki je zadela njihovega ljubljenca, katerega so izključili radi predolgega jezika iz strokovnega društva. Še par rdečih petelinov bi bilo dobro izbacniti in. potem bi imeli mir. O draginji ti rdečkarji sedaj molče. Povedati bi morali, da so judovski tovarnarji, s katerimi so se nemški socialisti pri zadm/jih vMitvah združili in ki podpirajo tudi kranjske mokrače, vse podražili po volitvah: premog, sladkor, molko. A o teh se ne upajo pisati, že vedo zakaj. Mi delavci pa, ki pazno beremo časopise, vedno bolj spoznavamo, kako goljufa in slepi socialna demokracija svoje zapeljane backe. Proč od te bande! Javornik. Dne 24. septembra ob 4. uri popoldne vsi na shod, ki ga priredi »Gorenj,-sko krščansko-socialno delavsko politično društvo« pri Vodičarju. Dnevni red: Občinske volitve. — Delaistvo, kmetje in obrtniki, zanimajte se za te volitve, ki so pred durmi! Od Vas je odvisno, da bo občina v pravih rokah. Nasprotniki delajo, zato tudi mi stojimo pripravljeni! Na svidenje pri Vodičarju! Sava. Jeseniški socialni demokrati so brali take stvari v njih cajtengah, kar ni nobeden ne videl, ne slišal. Strašansko jih je zbodlo, ko je I. delavsko k on »umno društvo ©tvorilo nove prostore, dalo jih blagosloviti in priredilo shod o ■ zadružništvu. Govornik je bil iz Ljubljane, a tega niso videli. Pač pa g. župnika, da je baje imel glavni govor, ko je le nekaj besedi izpre-igovoril. Seveda,ti ljudje, ki vse narobe vidijo in slišijo,so ga slišali, kako je agitiral za konsum. Seveda so slišali tudi Čebulja govoriti, kako je napadal njih konsum in socialne demokrate, ko razun ene napitnice zidarskemu mojstru g. Regovcu sploh ni nič govoril. Potem bi pa ti ljudje radi v javnost spravili, da smo mi zoper zadružništvo. Ker oni zmeraj vpijejo, koliko imajo članov in koliko j|e posestnikov, jih mi pri tem ne zavidamo. Le to vam rečemo: mi smo delali za zadružništvo, ko Še socialni demokratje v tem sanjali niso. (Mi ne rečemo, koliko imamo članov v I. delavskem konsumnem društvu, toliko jih je, da so se mogli zidati novi prostori in to vas peče. iše bolj pa blagoslov, katerega se socialni demokrati silno boje. Ni res? To pa vedo možje v našem konsumnem društvu: naj se trudi človek, kakor hoče, če ni božjega blagoslova, je ves trud zaman. Ko pa socialni demotkrati vsako pošteno stvar napadajo, zato ismo mi dolžni ostati zvesti; našej stvari lin pogumno iti naprej v svojo in sodelavcev korist. Idrfija. V našo idrijsko okolico je bil prišel nas obiskat g. poslanec Gostinčar. Imel je'shode v Kanomlji, na Gorah, v Beli in v Idriji. Najbolj zanimiv shod je bil v Idriji, ki se je vršil dne 7. septembra ob pol deveti uri pri g. Didiču. Prvi je govoril naš poslanec, med njegovim govorom pride 'kakih 150 socialistov z županom na čelu. Med .govorom se je čulo nekoliko mrmranja od strani rdečkarjev, toda posebnega ni bilo, iker jih je župan imel na vrvici. Ko je končal naš poslanec svoje poročilo, se takoj oglasi S- župan Štravs, ki kritizira delovanje parlamenta in poslance S. L. S., hvali pa so-cialnademokraške poslance, češ, da le oni ' *J.° !Pr°ti draginji in da je glavni vzrok nn'l 1 Coln*na- zato pa proč s colnino. G. 1 s anec Gostinčar ga prav krepko zavrne, nato povzame besedo še župan Štravs, 'češ, ' l sc Pr °ti kartelom ne da nič napraviti, Ker se ne da natančno poizvedeti, koliko ■eden blaga naroči in koliko ga pa proda, kajti jsedaj je že v navadi, da vsak pove manjše število, kakor je v resnici pri kupčiji. Nato ga g-, dekan zavrne. Štravs trdi, da bo draginja odpravljena takrat, kadar bo ulica govorila; nazadnje pravi, da naj se da nezaupnica današnjemu parlamentu, iz-^zemši socialistom. G. katehet pravi, da je Štravs istih želja Ikakor srno mi in je gosp. Poslancu izrekel željo, da kadar pride zopet £ Ham, da bo sporočal zopet kaj veselega. Se bi lahko marsikaj povedali g. Štravsu, Pa se ni izplačalo, ker on trdi le to, kar mu »Zarja« narekuje, ne to, kar je v resnici jabko mogoče. Ko se je Ivan Kavčič zahvalil- poslancu in Hrvaško-slovenskemu klubu izrekel zaupnico, kar so pokazali vsi naši z dviganjem rok, se je shod zaključil. Na adreso c. kr. državne železnice v ■Ljubljani. Prav po tairško skrbi naša železniška uprava za občinstvo, ki se vozi v III. lazredu. Sicer ne vemo, ali je to zapoved u [trave, ali svojeglaVnpst sprevodnikov. Po-‘ ,si Privoščijo delavstvo, ki se vozi - ecer^po g-orenjski progi, kjer jih zapode aSP S \ Z aa sh 'natTačeni kakor i u, kljub temu, da so spredaj popolnoma vprašamo, ali je delavčev denar drugačen (kakor bogatinov? Po mojem mnenju je bolj žuljevim in poštenim potom pridobljen. Eno vprašanje še upravi. Kakor znano, ni dovoljeno stati zunaj na ploščah, a delavstvo stoji, ker nima kam sesti. V kupeju za nekadilce je, če se ne motim, 20 sedežev, a dostikrat nas je notri stlačenih 30, seveda stojimo. Ravno tako je v drugih kupejih. — Delavec. ' Vsi člani Prometne zveze dolenjske proge se vabijo na društveni shod in 'ustanovitev plačilnice Šmarje, ki bode v nedeljo, dne 1. oktobra, ob 3. uri popoldne pri g. Janiču v Šmarji po § 2. Zborov, zak. Vsi člani Prometne zveze in prijatelji se uljud-no vabite k obilni udeležbi. — Vodstvo Prometne zveze. i Naznanilo članom Prometne zveze. Za mesec oktober bode plačati 12 smrtnih slučajev po 5 vin., skupno 60 vin., udnina 70 v., skupno torej 1 K 30 vin. — Imena umrlih članov se objavijo v prihodnji številki. Iz Ljubljane, dolenjski kolodvor. Tu vladajo neznosne razmere, da takih še ni bilo, odkar je tu postaja. Ni tistega reda, ki bi moral vladati. Določeno je 18 K za čiščenje; nekdo pa vzdržuje za ta denar služkinjo, da mu svinje pita, delavci naj pa čistijo in po vrtu delajo, tistega pa, kar bi morali narediti, pa ne morejo izvršiti. Imamo tudi pralno kuhinjo, v kateri se kuha piča njegovim puj setom. Prosimo, naj se napravi zopet red, kakršen je bil prej. Za danes dovolj. Plačilnioa Prometne zveze v Gorjah pri Bledu priredi v nedeljo, dne 24. septembra t. 1. javen shod krščansko mislečih železničarjev dopoldne ob 11. uri v cerkveni dvorani. Na shodu bodeta govorila deželni poslanec Piber in zastopnik (Prometne zveze iz Ljubljane. Ker bode shod velevažnega pomena, zato se vabite vsi tovariši železničarji, da se udeležite tega zborovanja v obilnem številu. Vsaka podružnica in plačilnica, osobito na progi Jesenice-Gorica naj odpošlje svoje zastopnike v obilnem številu. Na shodu se bode razpravljalo o važnih rečeh posebno sedaj v tem resnem 'časiu. — Vabimo vse tovariše in prijateljte železničarjev, da se shoda gotovo' udeležijo in naj pripeljejo seboj tudi svoje žene! — Torej v nedeljo, dne 24. septembra, na svidenje na shodu v Gorjah, postaja Bled! Okno v svet. Krščanska strokovna društva v Nemčiji so tudi 1.1911. lepo napredovala in sicer na celi črti. Kljub temu poizkušajo gotovo ljudje, kakršne dobimo tudi pri nas, umalovaževali delo krščanske strokovne organizacije. Koliko pomenja njih bevskanje, nam pa kažejo sledeče številke: Leto Stovilo k rajnih društev Število članov koncem leta Letni dohodki v markah Letni stroški v markah Premoženje v markah 1900 387 76.744 255.186 156.421 8.330 1901 910 84.497 395.367 209.533 197.592 1932 977 84.667 466.910 328.456 325.086 1903 1196 91.440 678.252 552.447 455.970 1994 1660 118.917 884,517 711.640 610.374 1905 2333 191.690 2,443.122 2,150.511 1,249.408 1906 3048 260.040 3,378.833 2,709.260 2,370.885 1907 3245 284.649 4,311,595 3,193.978 3,487.735 1908 3212 260.767 4,394.745 3,55:>. 124 5,513.409 1909 3856 280.061 4,612.920 3,843.504 5,365.338 1910 4119 316.115 4,490.000 4,916.000 6,113.710 Podpore so znašale 1. 1910.: n) Podpore stavkujočim............... 1,239.500 Mk. h) Bolniške bodpore ...... 634.496 „ c) Mrtvaške podpore.................... 205.013 „ d) Potne podpore in podpore brez- selnim.............................. 163.4ot „ e) pravno varstvo..................... 149.756 „ f) druge podpore....................... 31.576 „ Skupaj 19C0 skupaj 2,393,775 Mk. 1,703.483 „ Torej 1910 več 690.392 Mk. Tudi letos, 1. 1911., število članov lepo napreduje. V prvih petih mesecih je namreč pristopilo že letos 25.000 novih članov! Skupščina S. K. S. Z. ,V nedeljo je imela S. K. S. Z. v Ljubljani svoj slavnostni dan. Otvoril ise je slovesno »Ljudski dom«. Blagoslovil ga je. vlč. gosp. kanonik Šiška. Popoldne je pa imela S. Iv. S: Z. svojo letno skupščino, na kateri je poročal tudi deželni odbornik dr. Ivan Zajec o Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Izvajal je med drugim: V Št. Jakobu v Rožu je skupščina S. K. S. Z. na dr. Krekov predlog sklonila, da naj se ustanavljajo po vseh Zvezanih društvih razni odseki, med njimi tudi delavski. Posledica te skupščine je bila, da sta se ustanovili Slovenska Straža in Jugoslovanska Strokovna Zveza. Ustanovno občno zborovanje J. S. Z. je bilo 19. septembra 1909, delovati je pa pričela s 1. januarjem 1911. Najmočnejša je J. S. Z. do zdaj na Kranjskem in na Goriškem, dve skupini sta na Štajerskem, na Koroškem upamo, da se kmalu s pomočjo koroške S. K. S. Z. tudi udomačimo. Skupine in plačilnice J. S. Z. so se ustanavljale .takole: , Gortje, Javornik, Kamnik, |Kapifenberg, Litija, Ljubljana, Loški {Potok, Miren, Nada, Pazniki prisilne delavnice, Predilnica, Rokodelski dom, ,Sava-Jesenice, Selo, Sorica, Šturje, Tobačna tovarna, Vrhnika, Katoliška tiskarna, Prekupčevalci, Gorica, Tržič, Podgora, Št. Andrež, Vrtojba, Skale-Velenje, Mitničarji, Železniki, Pletilnica, Šmartno pri Kranju, Selce, Sorica II., Trgovski so-trudniki, Sv. Tomaž pri Šturijah. Ogromno delo — ki ga mora izvrševati — 2045 vlog letos. Podpore izplačujemo silno veliko. Kljub temu znaša kontokorent pri Zadružni Zvezi 11.918 K. Velika opora J. S, Z. sta Zadružna Zveza in Slovenska Straža. Med večjimi akcijami omenjam štrajk v predilnici in socialen tečaj, ki se je izvršil ob velikem navdušenju udeležnikov s pomočjo deželnega odbora kranjskega. Sedaj smo na delu, da se osnujejo okrožja. Delo je težavno — ker nimamo delavcev — ali pa so v nekaterih krajih zelo malodušni. Za izšolane člane moramo skrbeti — pri tem naj pomagajo Katol. izobraževalna društva. Namen je ohraniti delavstvo krščanski kulturi in ga moralno in gmotno ščititi. Teren je obširen: \ 1. Industrialno delavstvo. 2. Kmečki posli. Linde piše v »Die neue Zeit« članek, ki se peča s socialnodemokraško propagando med poljedelskimi delavci. Tam pravi, da je v Vzhodni (Prusiji organiziranega na tisoče poljedelskega delavstva. Delaja brez šuma in hruma, na tihem, potom koledarjev, brošur, časopisja in letakov. Seveda po socialnodemokraški maniri. Tudi pri nas se bo začela ta tiha kampanja. Okolica ljubljanska in industrialnih center bi bila pripravna torišča takemu gibanju, če bi držali roke križem mi sami. Sprejme se končno resolucija, ki poziva vsa Zvezina društva, naj' širijo idejo J. S. Z. med svojimi člani. iirjajie men nelavsti „Našo Moč“. @[1I1[1IS[1(1[1[S(S[1[1[1[S[1[S[I] i A. ŽIBERT i ■ — LJUBLJANA -- ■ | PREŠERNOVA ULICA [g PRIPOROČA SVOJO VELIKO g] i ZALOGO ČEVLJEV | | DOMAČEGA IZDELKA. | H iStti Najboljša, nnlsigurnejža priHKn za Sledenje! MpilIJMill Stanje is čez..... Lastna glavnica K 503.575*98. ljudska posojilnica resistr. zadrusa z neomejeno zavezo MiklaSičeva cesta 8 pritličje v lastni hiti nasproti hotela .Union* za franc, cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure pop. ter jih ^51/ O/ brez obrestuje “■F /O /fl kakega po ■ /^ /U odbitka> tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto« Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki; Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobl, posest, in trg., Breg priBorovn.; Karol KaUSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbom. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blag. .Ljudske posojil.*; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže“! Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin. F. MERSOL LJUBLJANA, Mestni trg št. 13. Trgovina zmodnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd. i Predtlskanje ln vezenje monogramov ln vsakovrstnih drugih risb. nrinnriTTTirTTiTiTinrriTrri Gričar 4 ITlejač Ljubljana Prešernima ulica št. 9 priporočata suojo najoečjo zalogo Izgotoolienih oblek za gospode, dečke in otroke. nouosti_________ o konfekciji za dame. Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti. POZOR! Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko »UNION ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri Fr. Čndnn urarju in trgovcu v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi. 7oo Uhani, prstani, briljanti. 1 Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah. Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“! Pozor slov, delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani ln priporočljivi domači manulakturai trgovini JANKO ČESNIK ** LJUBLJANA Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. ----- 0Š& ,>• i/" » C\v^ o° / Ljubljana Op Pre|I škofijo 19. Lelama „PBI 11110111“ Ml m. BOHINCA v Ljubljani, na M Bloiweisove in Rimshe ceste priporoča sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic l krono. Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni. Kapljice zoper želodčni krč« steklenica 40 vin., 6 steklenic 8 kroni 50 vin. Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin. „Sladln“ za otroke. Obliž za kurja očesa« bradavice in trdo kožo, mala škat-Ijica 50 vin., večja 1 K 20 vin. Odvajalne krogljice, škatljlca 30 vin. Poslpalnl prašek, proti ognjl-vanju otrok in proti potenja nog, škatljica 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 50 vin. Protinskl cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono. Ribje olje, steklenica l krono. Salicilni kolodlj za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin. Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 80 vin., 6 steklenic 1 krono. Tinktura za laae,steklenica 1 K. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K. Železnato vino, steklenica 8 kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin. Železnate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin. oaaooaaaaaaa^^ Dežnike in solnčnike domačega izdelka najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu Pred SHolijo St. 19. stari tr$ St. 4. Prešernova ulica st. 4. Popravila se izvršujejo točno in ceno. aacii^iaaaEaaiMacaiMacjaaai^iaaaaaaaaaataac > Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1 moj*e trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja. Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Stefan Nagy Edina In najkrajSa Črta o Hmerlko! Samo 6 dni! Samo 6 dni! HAVRE NEW-YORK francoska prekomorska družba Veljavne vožne liste (Šifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo ---------- ED. ŠMARDA -------------------- oblastveno potrjena potovalna p'sarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE* nasproti gostilne pri »FIGOVCU*. č&bini/ei m&riJco "Materi telijo 4%obrv. po ceni in jnenetsl/iv