uist izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TEST, ulica Montecchi 6711 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TEST, trg Duc.i degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMIJKriSTIČSIE PARTIJE S.T.O. Nadaljujmo v vsakem primeru borbo za uveljavitev določb mirovne pogodbe! OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 40 (313) TRST - SOBOTA, 2. OKTOBRA 1954 CENA 20 LIR TITO ŽANJE “SADOVE“ SVOJEGA SRAMOTNEGA IZDAJSTVA IN PODLEGA KAPITULANSTVA jSporazum o razkosanju je praktično že sklenjen na podlagi jugoslovanskega kompromisnega predloga Med Titovo in Scelbovo vlado je bilo glede tržaškega Vprašanja doseženo popolno soglasje. Podpis in objavo sporazuma je pričakovati v nekaj dneh, to je v teku tega tedna ali vsaj prihodnji teden. To so vesti, ki jih od srede dalje .širijo listi in agencije v vseh štirih prestolnicah, vvashing-tonu, Londonu, Beogradu in Rimu. sprotju z vsemi drupmi prro-čili — nobene finančne dajatve za to, da je sprejela Mur- V Bologni, j e že pripravljena divizija “Trieste", da zasede Trst in cono A - Glavne določbe dogovora: 1. Italiji Tenki rtič 2. Jugoslaviji nobenih predpravic v luki, 3. Slovencem še manj pravic kot doslej - Bodoča oblast Od Murphyjevega obiska v Beogradu in Rimu so se vse bolj širile novice o skorajšnji dosegi sporazuma tudi glede °nih točk, ki so bile dotlej Sporne. Predvsem je šlo za Vprašanje nove razmejitve. Rimska vlada nikakor ni hotela sprejeti Titovih predlogov, naj bi nova razmejitvena èrta priznala Jugoslaviji pas ozemlja v Miljskih hribih, od £! Elerjev do Tenkega rtiča. A-Oleriškemu podtajniku Mur-Bhyju pa je uspelo, kot smo i'jže v našem listu poročali, prisiliti Tita, da je popustil tudi jni v tej zahtevi ter pristal na kompromisno črto, ki bo tekla med Debelim in Tenkim bičem. RIM TR1UMF1RA Takoj po Titovi kapitulaciji je nastalo v Rimu optimistično razpoloženje, ki je dobivalo svojega izraza v številnih vesteh, izhajajočih iz Vladnih krogov in objavljenih V dnevnem časopisju. Vendar G'! ie bilo še vse le poluradno, dokler ni v torek dal svoje b-jave podpredsednik italijanske vlade Saragat. On je novinarjem rekel, da je sporazum med Jugoslavijo in Italijo dosežen, čeprav še nismo v vojih prvotnih zahtev. Za to v/l^tnnevo bi govorilo zlasti pi-7>je «New York Times», da V'. Ugosiavija ni dobila — v na- BRUTE mi smo prodmiii BARANTANJE ZA TRST JE DOVRŠENO. ČAKA LE SE PODPISA ŠTIRIH VLAD. DOGOVOR JE BIL NAPRAVLJEN NA PODLAGI TITOVIH PREDLOGOV. NJEGOVE DOLOČBE SO TAKO ZA NAS TRŽAČANE KOT TUDI ZA JUGOSLAVIJO MNOGO SLABŠE KOT JE BIL DIKTAT 8. OKTOBRA. Teritorij Pod Murphyjevim pritiskom in na ljubo Scelbi, da okrepi njegov omajani položaj zaradi škandala Montesi, je Tito kapituliral v vprašanju razmejitve. S tem je omogočil premaknitev mej Italije od Štivana do nove črte južno Lazareta. 80.000 Slovencev pride pod italijansko qblast. Narodne pravice Tržaški Slovenci bomo imeli še manj pravic kot doslej. Razen šol in pravice zasebno govoriti v svojem jeziku skoro ne bomo imeli druge pravice. Italijanščina bo izključni uradni jezik, o dvojezičnosti ni govora; le na deželi nam bodo milostno dovolili kako drobtino. Gospodarstvo Jugoslavija ne bo imela v tržaški luki nobenih privilegijev, niti svojega predstavnika, kot določa mirovna pogodba. Isto velja za vse zaledne države in podpisnice mirtivne pogodbe. S tem bo težko prizadeto predvsem tržaško, pa ludi jugoslovansko gospodarstvo, ker bo izmenjava preko Trsta padla na najnižjo mero. Zaradi tega se bo sedanja težka kriza še poostrila in bo postala trajna. Najbolj bodo to občutili delovni ljudje, posebno pa še mi Slovenci. Brezposelnost, beda, izseljevanje v tujino — to so perspektive, ki nam jih je odprl Tito s svojim nizkotnim izdajstvom! Tržaški Slovenci bomo odslej le še z največjim studom izgovarjali njegovo ime, ki bo ostalo v zgodovini kot simbol najbolj nizkotnega narodnega izdajstva. Slovenci, ne pozabimo: Prodal nas je Tito! temveč bo imela iste pravice kot vse ostale zainteresirane države... Promet v pristanišču bi se ravnal v glavnem po določbah mirovne pogodbe, ki je ne morejo spremeniti, z razliko, da bi luko upravljala I-talija sama brez drugih, v mirovni pogodbi upravičenih držav. Jugoslavija se je odpovedala soudeležbi pri upravi naše luke samo zato, da bi preprečila udeležbo v upravi luke Sovjetski zvezi, Češki in Poljski. S tem je kajpak napravila največjo škodo, jugoslovanskemu gospodarstvu, da o tržaškem sploh ne govorimo. NARODNE PRAVICE V vprašanju narodnih manjšin je določeno, da bo raba slovenskega jezika v coni A o-mejena le na domačo rabo in v pretežno slovenskih krajih še za kakšne manj važne listine poleg italijanščine, ki bo ostal izključni uradni jezik vse cone. «Giornale di Trieste» izrecno poudarja, da o kakšni dvojezičnosti, to je o pravici slovenščine kot drugega uradnega jezika, kot to določa mirovna pogodba, ni niti govora. Priznava se pravica do šole v materinem jeziku. Pa še o teh borih pravicah pravi demokri-stjanski list, da bo imelo veliko veljavo «načelo vzajemnosti». Ker pa poznamo titovske metode do narodnih manjšin, prav tako pa šovinizem tukajšnjih oblastnikov, si Slovenci ne moremo obetati mnogo. Nadaljnja določba se tiče narodnih manjšin, ki bi po razmejitvi padle pod tujo državo. Vsi ti bodo imeli pravico, da v teku 12 mesecev op-tirajo za drugo državo ter se preselijo. Smeli bodo odnesti s seboj odn. prodati vse svoje premoženje. BODOČA OBLAST Kakor poroča neki tukajšnji list, bo od ponedeljka v pripravljenosti divizija «Trieste» ki je sedaj v. Bologni, da pride v 'Trst ter nadomesti dosedanje okupacijske čete. Njen poveljnik bo nadomestil gen. Wintertona v njegovih funkcijah ter bo, kot domnevajo, še nadalje neposredno odgovoren za svoje upravljanje Varnostnemu svetu. V kratkem času pa mu bo dodeljen s strani italijanske vlade visoki komisar, ki pa bo odgovarjal edino le Rimu. Za to divizijo pa bodo — po vesteh iz Rima — prišli tudi ostali rodovi vojske, predvsem karabinjerji, ki so baje že pripravljeni na Goriškem, da vkorakajo v Trst; kasneje pa bomo dobili tudi letalske in mornariške edinice. Ni znano, kako bodo opravičili prisotnost vojaških edinic pred Varnostnim svetom. Se težje pa bo to Titu, ki se je lani ši-rokouìtil, da ne bo nikdar dopustil, da bi en sam italijanski vojak stopil na STO. Po nekaterih vesteh, katerih verodostojnost pa ni mogoče ugotoviti, bi pa v coni A., to je na podeželju, še vedno o-stale dosedanje angleške in a-meriške čete. «Corriere di Trieste» je celo prinesel iz Rima nepotrjeno vest, da bo tržaška luka dana v uporabo atlantski vojaški zvezi (NATO). Te vesti so nadvse resne. Toda Tržačani ne bomo. klonili, temveč bomo še naprej, naj pride do česar koli, vztrajali na svoji zahtevi po uveljavitvi mirovne pogodbe in ustanovitvi Svobodnega ozemlja. Posebno še, ker mirovna pogod- -a in v njej napisane pravice ne bodo izgubile svoje veljave in bodo še naprej deležne zaščite Sovjetske zveze in vsega demokratičnega tabora miru. Laburisti za sestanek ZSSR, Anglije in ZDA LONDON — Na kongresu laburistov je Attlee zahteval sprejem Ljudske Republike Kitajske v OZN, povrnitev Formoze Kitajski in sklicanje konference med voditelji ZSSR, ZiDA in Vel. Britanije, ki naj s pogajanji uredijo vsa sporna vprašanja. Zadnji pred-je kongres soglasno odobril, kot je odobril tudi posebno resolucijo za sestanek voditeljev velesil, ki naj razpravljajo o prepovedi atoskih orožij, znižanju oborožitve in o-krepiti kolektivne varnosti Pri glasovanju o nemški o-borožitvi je 3 milijone laburistov glasovalo proti kakršni koli obliki oborožitve Nemčije. V Izvršni odbor je bilo od 7 «političnih» članov izvoljenih 5 pripadnikov Bevanove-ga levega krila stranke. Tito je pod pritiskom ljudstva pristal na normalizacijo odnosov Delovno ljudstvo bratskih narodov Jugoslavije in delovno ljudstvo našega Ozemlja ima pravico presojati na podlagi dejstev in lastnih izkušenj izjave, ki jih je dal predsednik jugoslovanske vlade 16. septembra t. I. na O-strožnem. Predvsem se v svojem govoru Tito ni dotaknil «rešitve» tržaškega vprašanja, ker je stališče beograjskih oblastnikov in njihovo mešetarjenje s Svobodnim tražaškim ozemljem v teh letih doseglo višek izmišljenih «rešitev», ki so si v popolnem protislovju. S tem so se sami popolnoma razgalili pred lastnim ljudstvom in pred celim svetom, ker so pristali na tako «rešitev», ki nasprotuje interesom jugoslovanskih narodov in tukajšnjega slovenskega življa in vsega delovnega ljudstva, ker ta rešitev, na katero je pristala jugoslovanska vlada, podpira interese imperialističnih vojnih pustolovcev in služi Dullesovi reakcionarni politiki. In vendar so si titovci še do včeraj upali nesramno trditi, kot so trdili leta in leta, da je Vida-li in Komunistična partija STO, ki prodaja Trst Italiji. V «Primorskem dnevniku» 29. 9. 54 se sami razkrinkujejo. Naj navedemo kaj pišejo: «Ni dvoma, poudarjajo v Beogradu, da so razgovori prišli v zaključno fazo in da manjka samo pristanek italijanske vlade». Torej manjka samo pristanek italijanske vlade, ker je Titova vlada že pristala, je že podpisala, je že prodala Trst Italiji, namesto da bi beograjski oblastniki podpirali izpolnitev mirovne pogodbe v korist jugoslovanskim narodom in delovnemu ljudstvu našega U> zemlja. SENC A MO NT ES IJ E V E NAD Y1 M i N A LOM Italija mora dobiti vlado ljudskega zaupanja Togliatti je v odločnem govoru prikazal Scelbovo odgovornost za škandalozne afere zadnjih lei Spričo predvidenega, skorajš-,esa zaključka barantanja vlada litovskem glavnem štabu v ul. 1sgero Manna konkurzno raz-01°ženje. Drugo za drugo lik" 'Hirajo svoje fantomske orga-'zncije. 5. t. m. so svečano po-°bali svojo nebogljeno «par-Jo>>, ki je že »itak pred leti iz-l'ina naravne smrti kakor ve-drugih titovskih organiza-J- «Držala» se je edino še tako-aha. «oj», ker je titovcem slu-|p" za razpihovanje narodno-ns mržnje. ^°nčno pa je u nedeljo tudi ’N odbila zadnja ura. Formalno ' sicer še niso razpustili na ne-9Jslci seji glavnega odbora, to-’ ‘z Stokovega poročila dovolj tSr>o izhaja, da bo odslej ob-Jnla le še «formalno» do nje-■ izrecnega razpusta. Goro-I 0 potrebi postavitve «socia-„lenega gibanja» v Trstu, je ig I: «Ko pa bo to gibanje ust-ijen°, šele potem se bo posta-0 vprašanje še nadaljnjega IZoeilmvziiii likvidacija formalnega obstajanja Osvobodilne fronte.» Tako so torej titovci praktično likvidirali vse svoje organizacije. Kajti razen «of» ni delovala prav nobena. Tako na pr. sam Stoka priznava v svojem poročilu neobstoj titovske 3IAU in nemočnost njene obnovitve z besedami: «...Te množice so že tvorile veliko socialistično gibanje, ki je nosilo pečat slovansko-italijan-skega bratstva. Danes ne g’e ra obnovo stare organizacije...» Frav tako ni več govora o vseh drugih organizacijah, mladinski, ženski, partizanski itd., ki že leta ne dajejo od sebe znakov življenja. Ud vsega tržaškega titovstva ostaja na svojem mestu le še ena organizacija, o kateri pa iz razumljivih razlogov nočejo nikdar javno govoriti, čeprav je bila in je dejansko edina aktivna ter duša vsega njihovega političnega gibanja in delovanja. V to organizacijo, ki jo sami nazivajo tudi Nadpartijo, so vključeni vsi aktivni, pa tudi bivši plačani titovski funkcionarji, ki danes uživajo svojo «zasluženo» «pokojnino» kot novopečeni trgovci, prevozniki, kramarji in podobni navidez neškodljivi državljani. Gre torej za pravcati konkurz, ne samo organizacijski, marveč tudi politični in ideološki konkurz vsega dosedanjega titovskega «gibanja» v Trstu. Toda titovcem ni žal, če razpuste vse svoje dosedanje javne organizacije, saj o-stane še vedno «Nadpartija», ki bo vodila njihovo nadaljnjo politiko skladno s položajem, ki so ga pomagali ustvariti, in po direktivah, ki bodo še nadalje pri- :ajale od raznih «sivih eminenc». Mnogo težja pa bo politična in ideološka preusmeritev titovskih «množic», sestoječih iz njihovih aktivnih in upokojenih «funkcionarjev», ki so bili dosedaj vzgojeni v steklem šovinizmu proti italijanskemu ljudstvu. Z njihovo dosedanjo ultranacionalistično miselnostjo bo pač težko «ustvarjanje široke socialistične fronte, ki pa bo morala imeti v svojem programu mirno in bratsko sožitje med tukaj živečimi italijanskimi in slovenskimi množicami», za katero se poteguje dosedanji nacionalistični «kapo» Stoka. Toda končno bo tudi v tem primeru — kot vselej doslej — previa dala pri njihovih funkcionarjih «praktična» stran tega problema, to je vprašanje njihove eksistence, za katero so po- klicni kimovci že doslej menjali vse barve tega sveta. Tem bolj, ker njihova «Nadpartija» ne trpi ugovorov in je vsak upor nevaren. To dokazuje tudi nedeljska «diskusija» v ul. R. Manna, ki je dejansko samo izvleček Stokovega govora in je pokazala, da ne gre le za politični in organizacijski konkurz, temveč tudi — in predvsem — za moralni konkurz titovstva. Največje nade za ustvaritev «socialistične fronte» stavlja Stoka na pripadnike indipendenti-stičnega gibanja, kf se bodo po izvedbi Titovega izdajstva nad njihovimi težnjami znašli v slepi ulici. Toda osel gre le enkrat na led! Danes so tudi indipendentisti, Italijani in Slovenci, sprevideli, da je Tito glavni krivec nesreče tržaškega ljudstva, in prav gotovo ne bodo več sledili varljivim obljubam svojih voditeljev, ki so bili in ostanejo orodje v rokah 1beograjskih političnih žonglerjev. Kot je bilo predvideti, je i-talijanska vlada v soboto prejela v senatu zaupnico s samo osem glasov večine. Za vlado so glasovali predstavniki vlad-nin strank, dočim so komunisti in socialisti ter desničarske stranke glasovali proti vladi. Niti en senator iz vladnih stranke ni našel poguma. da bi obsodil ali vsaj kritiziral delovanje Scelbe in njegovih ministrov, niti da bi zahteval, naj se končno razčisti ozračje in vnese v italijansko parlamentarno življenje malo več poštenosti. V teku debate je med drugimi posegel tudi tovariš Ottavio Pastore, ki je zahteval odstop iScelbe ter ga obtožil soodgovornosti pri vseh škandalih. ki so zadnja leta prišli na dan posebno pa pri znani zadevi bandita Giuliana, o katerem je tedanji notranji minister Scelba izjavil, da je bil ubit v boju, dočim je pozneje sodna razprava dokazala, da ga je v snu umoril Pi-.ciotta. Slednji je bil pozneje v zaporu zastrupljen očividno zato, da ne bi preveč govoril in odkril vse umazano ozadje tajnih zvez med sicilskimi banditi in določenimi vladnimi krogi, ki so jih najeli za borbo proti delovnem ljudstvu in njegovim strankam. Po zaključeni razpravi je spregovoril Scelba, ki se je pa spretno izognil odgovorom na težke obtožbe opozicije z izvorom, da je v teku sodna preiskava, ki mu ne dovoljuje preveč obširno govoriti o vsej zadevi Montesi. Nihče ni bil še obsojen in dokler se to ne zgodi, je treba vse obtožence smatrati za nedolžne: tako predvideva tudi ustava. Svoj govor je zaključil z običajnim napadom na komuniste, češ da je vse to njihovo delo, ker komunizem stremi za tem, da zruši demokratičen režim in vzpostavi diktaturo. Na koncu je še ostro napadel ves tisk, ki se pridružuje vsej tej kampanji in s tem pomaga komunistom, namesto da Bi podpiral vlado. Seveda je Scelba odbil tudi zahtevano . parlamentarno preiskavo, ki da jo bo mogoče izvesti le po zaključenem sodnem postopku. V torek se je začela razprava v italijanski poslanski zbornici in zanjo je vladalo še večje zanimanje kot za senatno. Prvi govornik, ki je dvignil' svoj obtožujoči prst na kompromitirane demokristjanske voditelje, je bil socialistični prvak tov. Nenni. On je v svojem ostrem govoru ožigosal vlado korupcije in škandalov, ki se poslužuje policije za preganjanje delovnega ljudstva, za izgone iz ljudskih domov in za prepoved zborovanj in manifestacij, pri čemer se opira na fašistične zakone in prezira določbe republiške ustave. Z druge strani ji pa ta ista policija služi za prikrivanje zločinov in vseh vrst hudodelstev. Zahteval je parlamentarno preiskavo in odstop Scelbe. V sredo je pa govoril voditelj italijanskih komunistov tov. Togliatti, ki je v svojem obširnem in jasnem govoru porušil vso slabotno obrambo Scelbove vlade in pobil obtožbe proti komunistom, ki jih obtožujejo nekorektnosti in vmešavanja v zadeve sodstva. Naštel je vse napake, ki jih je zagrešila vlada, predvsem s tem, da je preprečila bivšemu zunanjemu ministru Piccioiii-ju, da se pravočasno odstrani. Na vse načine je skušala prikriti škandal, zaradi česar se je vedno bolj pogrezala v sramoto. Vlada, demokristjanska stranka in stranke, ki jo pod- pirajo. so odgovorne'za ozra čje korupcije in degeneracije, ki vlada v vrhovih. To stanje je posledica dolgoletnega delo vanja vladajoče stranke, ki je imela vedno le cilj absolutnega gospodstva. S tem je prišlo do režima policijske samovolje in politične korupcije. Da bi se to popravilo je po trebno likvidirati sedanje stanje in ponovno ustvariti stike med zdravimi silami dežele in velikimi ljudskimi silami, ki sledijo demokratičnim strankam. Na koncu je tov. Togliatti izrazil prepričanje, da bo končno le zmagalo poštenje, ki ga ljudstvo zahteva. V četrtek se je Scelbova vlada rešila pred razpustom le z malimi glasovi večine. Scelba je v svojem govoru previdno zamolčal vse politične in moralne odgovornosti klerikalne vlade in usmeril svoje puščice le proti komunistom. seje puli raztopin Kot smo zadnjič poročali, je dr. Pogassi poslal podžupanu inž. Visintinu pismo, v katerem v imenu komunistične skupine zahteva nujno sklicanje občinskega sveta, ki naj bi zavzel svoje siali šče proti neposredni nevarnosti razkosanja. Na to pismo je tov. Pogassi prejel sledeči odgovor: Velecenjeni gospod odv. dr. Pogassi, obč. svel. Občinski odbor je na svoj: zadnji seji vzel v pretres zahtevo, ki ste jo v imenu komunistične občinske skupine predložili glede nujnega sklicanja občinskega sveta, da bi se izrazil o usodi našega mesta, o-stale cone in cone B STO. Po pazljivi preučitvi je odbor odločil, da ne bo sklical občinskega sveta, ker je imel ta že ponovno priliko izraziti v tem pogledu svoje mišljenje z resolucijami, ki so bile izglasovane z velikansko večino. S spoštovanjem Visintin Ral ondo, 1. r., podžupan Z onemogočenjem sklicanja občinskega sveta vladajoči krogi samo še ponovno dokazujejo, da se popolnoma strinjajo z nesramno kupčijo na račun Tržačanov. To je najjasnejši dokaz, da jim ni bilo nikdar mar naših koristi, in da nočejo slišati niti glasu o-nih, ki so jih izvolili na odgovorna mesta. S tem so grobo kršili zaupanje občanov, ki bodo o tem v bodočnosti vodili račun. Obenem pa so s tem napravili največjo uslugo titovcem in njihovemu predstavniku dr. Deklevi, ki so se tako izognili neusmiljeni obsodbi zaradi njihove verolomnosti in podlega izdajstva nad usodo tržaških Slovencev. Ču En Laj za mirno šožitje med narodi PEKING — V Ljudski republiki Kitajski so se v četrtek začele proslave «1. oktobra». Ob otvoritvi proslav je Cu En Laj v svojem govoru poudaril voljo Kitajske, da ohrani mirne odnose z vsemi deželami sveta in izrazil željo mirnega sožitja z ZDA, ki so doslej pokazovale odkrito sovražnost do kitajskega ljudstva. V svojem govor« se Titu ni bilo mogoče izogniti perečega notranjega gospodarskega vprašanja, da primanjkuje žita in da so prisiljeni uvažati ga iz Združenih držav Amerike pod zelo težkimi pogoji. Delovno ljudstvo Jugoslavije dobro pozna te pogoje enostranskega trgovanja z ZDA, ki je privedlo do ogromnega deficita v zunanji plačilni bilanci; že do lanskega leta je znašal skupno 730 milijonov dolarjev. Zato Ijo moralo delovno ljudstvo letos plačati 25 milijard 600 milijonov dinarjev dolgov. Življenjski interesi jugoslovanskih narodov zahtevajo obnovitve najširših gospodarskih stikov s Sovjetsko zvezo in deželami ljudske demokracije. Pod pritiskom in zahtevo jugoslovanskega ljudstva je bil Tito prisiljen upoštevati prizadevanja miroljubne politike Sovjetske zveze, pristati na normalizacijo odnosov s deželami socialističnega tabora, pristati na formiranje komisij za odstranitev obmejnih incidentov in drugo. Toda Tito je podčrtal, da ne bo mogla normalizacija odnosov do SZ in ljudskih demokracij spremeniti jugoslovanskih od nosov do zahodnih držav. S tem je podčrtal, da ostanejo njegovi odnosi do zahoda nespremenjeni. Mi vemo, da Tito ni uspel preslepiti v teh letih jugoslovansko delovno ljudstvo s svojo antlso-vjetsko propagando o takozvani «napadalni» politiki SZ in drugimi klevetami. Ljudstvo je prisililo vlado na normalizacijo. In vendar titovci ne nehajo z absurdno protisovjetsko in protikomunistično propagando «o polomu agresivne sovjetske politike». Pripravljenost Sovjetske zveze, da normalizira medsebojne odnose in vzpostavi gospodarsko sodelovanje z vsemi državami ne glede na njihovo politično in ekonomsko ureditev, je vsakomur znana. Zato naj se titovci prepričajo, da klevetniška politika proti Sovjetski zvezi in naprednemu gibanju a svetu ne vodi na pravilno pot in ne odgovarja interesom lastnega naroda ter ne u-spe preslepiti zdrave razsodnosti delovnega ljudstva. Po zaslugi dosledne miroljubne politike SZ, dežel demokratičnega tabora, po zaslugi vseh miroljubnih sil sveta, so bili doseženi ogromni uspehi v pogledu miru in normalizacije odnosov med državami. MARIJA BERNETIC Nad 3000 žrtev tajfuna na Japonskem TOKIO — Na Japonskem je divjal strašen tajfun, ki je zahteval preko 3.000 človeških žrtev. Na stotine ladij je bilo potopljenih, porušenih 213.676 hiš in 79 mostov in poplavljenih 40 tisoč akrov obdelovalne zemlje. Bes poraženih V živo smo zaa-l.i s svojo analizo liparskega programa. Najvarnejši dokaz nam je besen odgovor v «Demokraciji», ki v svoji onemogli togoti ne ve, kaj bi odgovorila. Predvsem se skuša ubraniti naših očitkov, da «izvršuje ukaze, ki prihajajo iz VVashingtona in Londona». Toda že pri tem ,nima pisec srečne roke. Niti enega argumenta ne more navesti, ki bi vsaj nekoliko o-majal našo trditev, ki jo potrjuje vse pisanje tega lističa. Kako naj LLparsko glasilo na primer opra-viči redno objavljanje izmišljenih «dogodivščin» izza «železne zavese», ki n al «kuj e jo policijskim romanom in ki jih fabricirajo v dobro znanih ameriških in angleških špijonažnih centrih Evrope? Kdo vam pošilja te članke, ko pa jih vendar ne razširja nobena časopisna agencija? Se večjo «smolo» — beri nespretnost — pa ima «nadebudni» pisunček, ko skuša iz obrambe priti v protinapad. Od nas zahteva ta novinarski začetnik dokazov, da to ni res, kar piše «Demokracija». Res, lepa logika! Ce te kdo obrekuje, mu moraš ti najprej dokazati, da to, kar on natolcuje, ni res; potem šele lahko pričakuješ, da bo on prenehal s klevetami in lažmi. To je preizkušena praksa maccarthy- zrna. Toda. ne domišljujte si, da bodo ljudje, ki mislijo z lastnimi možgani, nasedali vašim «demokratičnim» metodam politične borbe ali celo verjeli v Spigoli-skih centrih fabriciranim pravljicam. Na vaša tri «vprašanja», ki so pa v resnici tri serije najizbra-nejših -psovk iz poslednje izdaje maocarthystičnega leksikona, bi sicer lahko odgovorili z enim sami-m NE, toda nočemo vam dati tega zadoščenja, ker bi si sicer domišljali, da je mogoče vzeti nizkotno zmerjanje kot podlago za politično polemiko. Kot je naravno, je srboriti pisun v svoji veliki «svobodnjaški» ihti končno padel v svoj lastni močnik. Prepričati skuša svoje bralce o osnovni «dogmi» protikomunističnega križarstva, češ da komunizem ne more uspevati brez akcijske pomoči NKVD. Res, pomilovanja je vredna vaša nespretnost, da pišete o stvari, u katerih lažnivosti govore vsem Tržačanom znana dejstva. Vprašamo vas samo, koliko članov NKVD je bilo v Trstu v času občinskih volitev, ko smo komunisti zbrali 40.000 glasov, dočim ste jih liparski «demokrati» kljub naklonjenosti javne in tajnih policij v Trstu dobili komaj 3.000. NEOMAJNO POVEZANA V TABOR MIRU IN SOCIALIZMA LR Kitajska praznuje pet let svojega obstoja iz katere je izšlo ..nad en mi-1 nih vrtov» za 150.000 kvadrat-lijon stvarnih predlogov, je nih metrov. Ze v letošnjem sedaj tudi parlament soglasno letu pa hočejo delavci kovin-potrdil novo ustavo. Po dolo- skega gradbenega podjetja v čbah te moderne ustave je ^Decinu, ki izdeluje konstrukcije MAO CE TUNG Prvi oktober 1949 — dan proglasitve Ljudske republike Kitajske — je brez dvoma poleg zmage Velike oktobrske revolucije v Rusiji največji dogodek novejše zgodovine človeštva. Tedaj se je veliki kitajski narod, ki šteje nad 600 milijonov ljudi, osvobodil iz stoletnega jarma fevdalizma in iz kolonialnega suženjstva. Predno je minilo leto je bila osvobojena vsa kitajska celina izpod korumpiranega in tujim imperialistom prodanega Cangkajškovega režima, kmalu nato se je kljub spletkam pohlepnih tujcev prostovoljno priključil tudi Tibet svoji matični državi. Izven sklopa svobodne domovine je ostal samo še otok Tajvan (Formoza), kjer ob podpori ameriške vojne mornarice Cangkajšek še lahko nadaljuje svoje izdajalsko in provokatorsko delovanje. Toda tudi ta otok bo kmalu o-svobojen, za kar so porok sve- loge petroleja in raznih rudnin, ki doslej še sploh niso bile izkoriščane. Veliko . pomoč nudi mladi ljudski republiki pri izgradnji njene industrije Sovjetska zveza, ki je poslala veliko število modernih strojev, celotne tovarne, tisoče inženirjev in specialistov na podlagi pogodbe o prijateljstvu in pomoči, ki je bila podpisana lani. Industrijska proizvodnja leta 1953 .je bila za 34% višja od leta 1952 ter za 160% od one v letu 1949. ' Znamenite uspehe je dosegla mlada Kitajska tudi na drugih področjih. Tako je bilo do začetka 1954 popravljenih 42.500 km rečnih nasipov, poglobljenih 6000 km rečnih strug in s tem odvrnjena nevarnost katastrofalnih poplav, ki so pod starim režimom vsako leto prizadevale najplodnejše kitajske pokrajine. Zgra> jena so bila tri velika umetna jezera, 7 velikih jezov, okrog LR Kitajska država ljudske demokracije, vodena po delavskem razredu in temelječa na zavezništvu delavcev in kmetov. Vsa oblast pripada ljudstvu, ki je zastopano po svojem parlamentu in krajevnih ljudskih skupščinah. Na svojem zasedanju je prvi parlament izbral velikega voditelja kitajskega ljudstva Mao Ce Tunga za predsednika republike, herojskega vojskovodjo osvobodilne vojne Cu Te-ha pa za podpredsednika. Na Mao Ce Tungov predlog je končno ljudska skupščina potrdila imenovanje Cu En Laja za predsednika vlade. S tem je bilo kronano petletno obdobje neprestanih u-spehov nove Kitajske na njeni svetli poti v socializem,. Zaman so bila vsa prizadevanja svetovne reakcije, da bi zanetile razdor ali vsaj zasejale nezaupanje med njo in ostalim socialističnim svetom s Sovjetsko zvezo na čelu. Bolj trdno kot kdaj je danes neomajno prijateljstvo med vsemi demokratičnimi državami, ki navzlic vsem oviram nevzdržno stopajo k svetlemu cilju — ustvaritvi novega sveta, kjer ne bo vojne, izkoriščanja in sovraštva. za te umetne vrtove, zgraditi 55.090 kvadratnih metrov takih steklenih palač. Podjetje poleg železne in steklene konstrukcije palače montira tudi parno ogrevanje in vse druge potrebne naprave. Plan za prvo polovico 1954 so dečinski delavci izvedli stoodstotno. ZA RAZVOJ GRADBENE INDUSTRIJE V ZSSR CK KP Sovjetske zveze in ministrski svet sta objavila te dni resolucijo, ki obvezuje zadevna ministrstva in ustanove, da pospešijo proizvodnjo vnaprej izdelanih železo-betonskih konstrukcij in stavbnih elementov. V ta namen je potrebno razširiti obstoječa podjetja in zgraditi nova. V dveh letih bo po izdelanem načrtu začelo obratovati 402 tovarni in 200 podjetij za izdelovanje stavbnih elementov. Za popularizacijo proizvajalnih metod ter dvig stroko- vne sposobnosti delovnih ljudi gradbene industrije bodo prihodnje leto organizirali v raznih pokrajinah SZ vzorno gradnjo raznih .industrijskih in kmetijskih zgradb, stanovanjskih hiš, prosvetnih domov in javnih zgradb iz vnaprej izdelanih e’ementov. Poskrbeli bodo nadalje za proizvodnjo cementa, ki se hitro strjuje, ker uporaba takega cementa pospešuje proizvodnjo. NOVE ZASEJANE POVRŠINE V ZSSR Na ledini, ki je bila in bo še zorana na podlagi sklepa CiK KP :SZ in sovjetske vlade so bile letos oz. bodo posejane v prihodnjih dveh letih naslednje površine: v letu 1954 3,6 milijonov ha, kar odgovarja površini cele Nizozemske, v letu 1955 bodo posejali z žitaricami 15 milijonov ha, kar odgovarja površini Grčije, dočim bodo v letu 1956 posejali nadaljnjih 30 milijonov ha, kar odgovarja celotni površini Italije. Naroči se na «Delo»! V kampanji za demokratičen tisk ie razen širjenja naših listov, nabiranja denarnih prispevkov in organiziranja krajevnih praznikov tiska važna naloga tudi pridobivanje novih naročnikov za «DELO». Postati stalen naročnik «DELA» — to naj bo o-snovna naloga vsakega slovenskega tovariša in simpatizerja. Vsak tovariš naj si v tej kampanji našega tiska stalno prizadeva in potrudi, da pridobi vsaj po enega naročnika za «DELO». S tem bo prispe. val za finančno utrditev našega lista. Ne smemo pozabiti, da je naročnina poleg pro-stovoljnih prispevkov najboljša in izdatna finančna pomoč bralca, ki o-mogoča redno izhajanje «DELA». Naročnina za «DELU» znaša: mesečna 80 lir, trimesečna 260 lir, sestine, sečna 520 lir, letna LOOP lir. Naročite se lahko kadar koli! PRIJATELJI, TOVARIŠI! CE ŽELITE PREJE. MATI «DELO» NA DOM, POSTANITE NAROČNIKI! PO ARETACIJI MONTAGNE IN PICC10N1JA Burna zasliševanja^ aretiranih in Polita^ Prva zasliševanja v Regina Coeli - Bivši rinrski kvestor štiri ure pred preiskovalnim sodnikom - Analiza rdečih madežev na blazini avtomobila - Družina Montesi še vedno zagonetka Razvoj dogodkov okrog zadeve Montesi kaže, da preiskovalni sodnik dr. Raffaele Sepe, ki ima že od marca meseca v rokah vso zadevo, noče izgubljati časa. Ze naslednji dan po senzacionalni aretaciji Giampiera Piccionija in lažnega markiza Uga Montagne je dr. Sepe zasliševal v zaporu Re ;ina Cceli oba aretiranca. Kako sta se obtoženca branila pred celo vrsto vprašanj, ki jima jih je v teku zaslišanja stavil preiskovalni sodnik, se. veda ni mogoče točno dognati, ker je pač uradna tajnost. Vsekakor pa izgleda, da sta oba obtoženca zanikala vsako krivdo pri smrti nesrečne Vilme. Piccioni je baje navedel celo vrsto prič v svojo obrambo, predvsem seveda zdravnika, ki naj bi mu usodne dni zdravil vnetje grla. Naslednji dan, to je v četrtek prejšnjega tedna je preiskovalni sodnik zopet zaslišal Montagne. Zaslišanje je trajalo dobri dve uri. Ni izključeno, da je dal namišljeni markiz tokrat dr. Sepeju ze’o važne OB OTVORITVI ŠOLSKEGA LETA V JUGOSLAVIJI Po miaMimm sveto CENENA NAPELJAVA ELEKTRIKE OBRTNIKOM Madžarska vlada nudi obrtnikom vsestransko pomoč. V nanovo elektrificiranih vaseh napeljujejo vaškim obrtnikom elektriko v njihove delavnice in stanovanja z velikim popustom. Stroški za napeljavo V enem izmed neštetih delavskih krožkov čane izjave prvega ministra I 500 zapornic in nad 1500 na- Cu En Laja ter odločnost kitajskega naroda, očistiti domačo zemljo vsiljivih tujcev in njihovih domačih hlapcev. Pet let po proglasitvi narodne neodvisnosti je en sair dolg niz znamenitih uspehov Z dosledno izvedeno agrarne reformo je bilo razdeljene med kmete in poljske delavce nad 50 milijonov hektarov zemlje (površina dveh Jugoslaviji, odvzete veleposestnikom in narodnim izdajalcem. S tem je bil likvidiran fevdalizem in se je začela doba nezadržnega dviganja dotlej strahovito zaostalega kmetijstva. Postopno uvajanje modernih poljedelskih strojev in novega načina skupnega ob delovanja zemlje je omogočilo ne samo odvrniti od kitajskega ljudstva kronično lakoto, ki je pomorila marsikatero leto milijone človeških bitij, marveč je Kitajska že lani — prvič v svoji novejši zgodovini — začela izvažati žito. Ze ob četrti obletnici osvoboditve je bilo 43% kitajskih kmečkih družin vključenih v številne organizacije za kolektivno delo; v 14.000 kmečkih obdelovalnih zadrugah je pred letom dni delalo nad 280.000 družin, letos spomladi pa je bilo na Kitajskem že 95.000 kmečkih zadrug. Velikanski napredek zaznamuje tudi kitajska industrija. Dočim je pred osvoboditvijo Vrednost industrijske proizvodnje predstavljala komaj 10% vrednosti celokupne narodne proizvodnje, pa je že leta 1952 dosegla 28% celotne vrednosti, čeprav se je v tem obdobju znatno dvignila tudi kmetijska proizvodnja. Vrednost industrijske moderne proizvodnje je bila 1952 leta 2,6 krat večja kot 1949. Se večji Vzgon je doživela industrija —-kakor tudi vse ostale gospodarske panoge — z uvedbo prvega petletnega plana začetkom leta 1953. V tem letu je začelo obratovati 130 novih velikih industrijskih kompleksov. Ograjenih je bilo silovito veliko število stanovanjskih hiš, bolnišnic, šol, zdravilišč, gledališč, kulturnih domov itd. Lani je stopilo v o-brat tudi mnogo velikih podjetij premogovne, petrolejske in električne industrije. Številna geološka raziskovanja so v istem letu ugotovila, da ima Kitajska v zemlji velike za- makalnih naprav. Zgrajenih in popravljenih je bilo tisoče kilometrov železnic in cest. Pomisliti je treba, da je te izredne uspehe dosegla LR Kitajska navzlic neprestanim grožnjam in provokacijam a-me riških imperialistov in Cangkajška, kljub triletni grozoviti vojni v Koreji, kjer so kitajski prostovoljci doprinesli zelo velik delež tako v človeških kot v gmotnih žrtvah. Pri vseh velikih izdatkih za izgradnjo industrije, poslopij, modernizacijo poljedelstva in kljub velikim žrtvam korejske vojne je vlada že v prvem letu petletnega načrta večkrat znižala cene potrošnemu blagu, obenem pa zvišala plače. Na ta način se je kupna moč prebivalstva povečala za o-krog 2(1% v teku enega samega leta. Nova, ljudska oblast si je s svojimi radikalnimi reformami pridobila ljubezen in zaupanje vsega kitajskega ljudstva, ki zaradi tega z veliko vnemo sodeluje pri velikih načrtih socialistične graditve. Spričo tega je bilo mogoče v komaj petih letih po zrušenju starega sistema doseči tako velike uspehe na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Prav ti uspehi so omogočili po petih letih nov velik korak na poti k socializmu. Prav te dni se je zaključilo zasedanje prvega parlamenta, ki pomeni začetek novega obdobja kitajskega naroda. Po vseljudski diskusiji, katere se je u-deležilo v dveh mesecih nad 150 milijonov državljanov in elektrike znašajo skupno le 150 forintov^ Na ta način bo omogočeno, da bodo obrtnikom pri delu pomagali električni stroji. Da boste videli, kako majhni so stroški napeljave elektrike, pripominjamo, da je v Madžarski mogoče za 150 forintov kupiti dve moški srajci ali pa žensko letno o-bleko. TUDI POZIMI BO V CSR DOVOLJ ZELENJAVE Ze danes so v mnogih krajih Češkoslovaške ogromni stekleni vrtovi v obliki hangarja, kjer vse leto goje zelenjavo. To so pravi velikani, kjer je mogoče na površini do 1000 kvadratnih metrov obdelovati zemljo s konjsko. vprego in celo s traktorji. Povečini so to občinska podjetja v bližini velikih mest in državna posestva, na katerih sade zelenjavo 6 do 8-krat v letu. V treh letih se bo po načrtu povečala površina teh «stekle- Letos obstajajo še slabše možnosti za uspešno učenje V Sloveniji veliko pomanjkanje šolskih prostorov - Obupne razmere v Ljubljani - V tolminskem okraju šolske knjižnice brez knjig - Pomanjkanje štipendij za revne dijake Novo šolsko leto se je začelo, Kakšne možnosti za u-spešno učenje bo imela naša učeča se mladina v nastopajočem šolskem letu? Izredno slabe, še slabše kot v lanskem šolskem letu. «Decentralizacija» šolskega sistema se ka-ttslrofalno odraža na vsem šolstvu. Pomanjkanje šolskih zgradb, pomanjkanje najosnovnejših materialnih predpogojev pouka, naglo padanje kakovosti pouka — takšne so glavne karakteristike današnjega jugoslovanskega šolstva. Naj spregovorijo podatki! V Sloveniji vlada veliko pomanjkanje ustreznih šolskih prostorov. Pouk se, zlasti na Primorskem, vrši v privatnih zgradbah, celo v šupah in kleteh. Obstoječe šoiske zgradbe ne ustrezajo niti osnovnim pedagoškim zahtevam niti zdravstvenim in higienskim. Kot pišejo «Naši razgledi», 90 odst. šolskih zgradb v Sloveniji ne odgovarja svoji svrhr. V Ljubljani zaradi nezdravih šolskih prostorov 51,5 odst. šolskih o-trok ne vidi več normalno. Zaradi slgbe šolske opreme (klopi itd.) ima 28,6 odst. otrok fizične deformitele, 85 odst. vseh ljubljanskih otrok pa ima kri z vrednostjo, ki je nižja od povprečne hemoglobinske. Za šole niso zagotovljeni niti učbeniki, niti učni pripomočki. V tolminskem okraju imajo šolske «knjižnice» povprečno 10-12 knjig. Kakšni bodo učni uspehi v šolah s takšnim «bogastvom» knjig, si ni težko predstavljati. Zemljevidi, kakor tudi priprave za fizične in kemične poskuse so v osnovnih šolah in tudi v mnogih srednjih šolah prava redkost. Tudi na ljubljanski univerzi je akuten problem pomanjkanje odgovarjajočih prosto- rov in učilnic. Predavanja se vršijo v večjih izmenah v prepolnih in nehigijenskih učilnicah. Elekrofakulteta tehniške visoke šole v Ljubljani, ki ima 560 slušateljev, razpolaga z eno edino predavalnico, primerno Za predavanje iz elektrotehnike, zgrajeno v 1921. L, katera lahko sprejme 36 slušateljev. Elektrofakulteta ima isti 1'otometrični laboratorij, iste delavce in knjižnice kot pred 33 leti. Ljubljanski študentje elektrotehnike opravljajo praktične vaje na strojih iz leta I960., ki imajo izključno muzejsko vrednost. Sistem štipendiranja izriva študente delavskega in kmečkega porekla iz srednjih in visokih šol. Danes dobiva v Jugoslaviji štipendijo le vsaki deseti študent. Nič ni čudnega potem, da število delovnih in kmečkih študentov bliskovito pada, da je danes v jugoslovanskih srednjih in visokih šolah le 8 odst. delavskih sinov in hčera. Kaj podvzemajo oblasti, da bi izboljšale to težko stanje na področju šolstva? Organizacijo diskusije, komisije, časopisne ankete o problemih šolskega sistema, o potrebi šolske reforme itd. Ob koncu junija je bila v Beogradu konferenca prosvetnih funkcionarjev, ki je «pretresala» ukrepe o uvajanju obveznega 8 letnega šolanja v Jugoslaviji. Kaj morejo biti govorance o 8 letnem pouku, ko v zaostalejših pokrajinah v Jugoslaviji ni zagotovljeno niti 50 odst. otrok štiriletno šolanje, drugega kot čisto navadna demagogija?! Značilno je, da na tem posvetovanju niso razpravljali o tem tako dovesti obstoječe šolske zgradbe v znosno stanje, ka- ko graditi najpotrebnejše šole, kako zagotoviti materialne predpogoje pouka, kako omogočiti obiskovanje šole vsem šoloobveznim otrokom. Vse kaže, da so takšni problemi za režimske šolnike «prenizki». In vendar po rešitvi teh najosnovnejših vprašanj naravnost vpije več kot žalostno stanje našega šolstva. TONE DOLENC o uro za delavca sedem pa za kapitaliste Po uradnih podatkih so delavci iz železarne na Jesenicah ustvarili lansko leto 8 milijard 21 milijonov dinarjev dohodka. Od tega je šlo za plačni fond (tu so vštete tudi mastne plače in razne nagrade za višje nameščence) 925 milijonov dinarjev. Ce prištejemo še 110 milijonov, ki naj bi bili — kot pravi uradna statistika — uporabljeni v korist jeseniškega delavstva, dobimo naslednjo podobo: ena osmina delavcem, sedem osmin pa za akumulacijo, razne fonde, s katerimi se krijejo oboroževalni stroški, plačujejo se novi in sto let stari dol-govi inozemskim kapitalistom in iz katerih teče tudi v pis-krčke, ki jih imajo pristavljene domači magnati. Ali z drugimi besedami: eno uro in še manj dela jeseniški delavec za sebe in svojo družino, sedem ur pa za kapitaliste in njihove vojne priprave Treba je vsekakor reči: delavsko samoupravljanje pa tako...! Izjave, ki bi utegnile spraviti v škripce še druge osebnosti iz visokih, če ne ce’o najvišjih političnih krogov demokristjanov. Znano je namreč, da šte.e Montagna v teh krogih ; e!o vrsto visokih in zelo vplivnih prijateljev, katerim bo težko odpustil, da so ga v usodnih trenutkih pustili na cedilu. V netek zjutraj pa je bil zaslišan bivši rimski kvestor dr. Saverio Polito. Njegovo zas’išeyanje je trajalo skoro štiri ure. Kakor znano, se je Polito le za las izognil aretaciji. Zahvaliti se ima samo vi. šoki starosti in bolezni. Dočim je mladi Piccioni obdolžen nenamernega umora MonteSi-jeve, sta Montagna in Polito obdolžena, da sta pomagala Piccioniju izogniti se sodni preiskavi o smrti Montesijeve. Vse zgleda, da je bilo Stiriamo zasliševanje bivšega kve-storja, ki je postal iz visokega funkcionarja obtoženec, zelo misarja rimske kvesture drj pre. Magliozzija in Morlacchija, kOpčii 19 •bi se ; tvezi sta imela v rokah prvo preb skavo o vzrokih smrti Monte; sijeve. Pri tem bo moral raz' čistiti tudi, kako in po čigatti c vem nalogu je prišlo do ne, stičn nadnega in skrivnostnega iz- ,m 2 ginotja nekaterih kosov peri jaja la, ki jih je takoj po najdbi |]tvon trupla vzela v varstvo poli -0 SJ cija. iajo obl; ia b: Rus Dosa v ka Razen tega bodo te dni kli- « cane na odgovor številne prhsti če, ki so se v teku preiskavi javljale in dajale najrazličnef še in večkrat precej fantastične verzije o smrti Montesije. ve. Zgleda, ba bodo obdolžen8 krivega pričanja. Te dni je prišla na dan šl .. druga okoliščina, ki bo gotovu 3' služila preiskovalnemu sodniku. Izs'edili so nekje v Genovi črni avtomobil, ki je bil svojčaš baje last Montagne. V avtu so našli sivo blazino, na kateri je vidnih nekaj rdečkastih madežev. Preiskovalni burno. V gotovih trenutkih so sodnik je dal nalog izvedencu, številni žurnalisti, ki so ne- j prof. Macaggiju, da ugotovi. Tako je bilo najdeno truplo Wilrne Montesi Torvajanica na obrežju strpno čakali pred sodno pa-. ali so to madeži človeške krvt lačo, slišali povzdignjeni glas Ce bo odgovor izvedenca pozi-bivšega kvestorja. Seveda ni | tiven, bo moral nadalje razi' niti o tem zaslišanju prodrla na dan nobena vest. Zaenkrat ostanejo le ugibanja in domneve o izpovedih zvitega lisjaka. Nadaljnji razvoj afere b pokazal, ali je bivši kve. štor prišel na dan z novimi imeni oseb, ki so soodgovorne, da je šla prva preiskava o zagonetni smrti v docela napačno smer in da je bila nato enostavno spravljena v arhiv. V zvezi s tem se govori, da bi moralo pač priti do soočbe med Politom in bivšim načelnikom policije Pavonejem. V svojem nadaljnjem delu bo dr. Sepe zaslišal tudi ko- VESTI IZ JUGOSLAVIJE VELIKE IZGUBE V SOCIALNEM ZAVAROVANJU Preteklega leta je zavoa za sociamo zavarovanje v Biha ču zaključil svoje delovanje s 6,197.742 din izgube. Republiški odbor je sprejel nase 2 mi iijona za kritje primanjkija ja, ostalo pa bi moral pora vnati okrajni ljudski odbor Toda okrajni ljudski odbor ni ma nikakršnih sredstev in je vprašanje dolgo ostalo odprto Čeprav je letos zavod varče val, je kljub temu dosegel prvih 6 mesecih že nad 5 milijonov din primanjkljaja. Tako delovanje zavoda ustvarja nezadovoljstvo pri zavarovancih, katerim je zdravljenje in oskrba pomanjkljiva. Takšno stanje pa ni samo v Bihaču, kjer je bil na 4430 zavarovancev primanjkljaj nad 6 milijonov, v Bjelinji je na 4163 zavarovancev primanjkljaj zna- šal 31 milijonov, v Bosanski Krupi na 22.31 zavarovancev Ko začenjamo s pripravami za naš III. Kongres se moramo zavedati, da gleda tržaška mladina na mlade komuniste z zaupanjem, pričakuje našo besedo in napotilo za izhod iz tragičnih razmer, v katerih je prisiljena živeti, delati in študirati, da si odpre pot v življenje in bodočnost. Med brezposelnimi je kar 8760 mladincev in mladink, od teh je 6359, ki iščejo prvo zaposlitev, dočim je dve tretjini tržaških podjetij brez vajen- PRIPRAVE NA III. KONGRES Z.K.M. Upoznajte mladino z njenimi problemi munistom ob strani z nasveti, navodili ter jim nuditi podpo. ro, da bo imel njihov kongres čim boljši uspeh. Postavljena je avtomatična zapora Hungce za regulacijo jezera cev. Petdeset odstotkov vajencev ladjedelnice Sv. Marka je suspendiranih; mladi delavci so izpostavljeni načloveškemu izkoriščanju. Študentje imajo vedno večje težkoče za nadaljevanje študijev, število mladih zakoncev brez stanovanja stalno narašča. Od 11 tisoč prošenj za stanovanja, jih je 25 odst. pred. loženih od mladih zakoncev. Preučevati, poznavati, izslediti probleme ki zaskrbljajo mladince in mladinke okraja, vasi, tovarne, šole; navezati stike z njimi, sestaviti skupno njihove zahteve, prepričati jih, da je pot, ki vede do uresničitve teh zahtev v enotni borbi, organizirati in voditi to borbo — to je prva naloga mladinske sekcije v pripravah za kongres. Naš kongres bo obravnaval gornje probleme in zahteve, ki bodo osrednja točka njegovega dela in bo predložil vsej tržaški mladini program bor- be za dosego pravice do dela in boljših življenjskih pogojev. Davide Pescatori * * * ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA K.P. S.T.O. O KONGRESU KOMUNISTIČNE MLADINE Na zasedanju, ki je bilo v soboto, je CK KP razpravljal o stanju tržaške mladine in doprinosu, ki ga mora dati par. tija za III. kongres ZKM, sklican za 13. in 14. novembra t.l. Po glavnem poročilu tov. Pescatorija so posegli v diskusijo številni tovariši, ki so razčlenili poedine točke poročila ter dali konkreten doprinos za izvajanje mladinske politike partije. CK je nakazal, kot glavno nalogo za vsak partijski organ in vsakega člana, da dajo vsn svojo podporo in pomoč v pripravah za mladinski kongres, Sekcije in celice morajo po- * * * MLADINSKE SEKCIJE SE ŽE PRIPRAVLJAJO Nekatere mladinske sekcije so že začele sestavljati svoje načrte, ki nam kažejo vrsto dobrih in koristnih pobud v pripravah na III. kongres. Tako imamo mladince pri Sv. Ani, ki gotovo niso izgubljali dragocenega časa. Sekcija ZiKM je že sestavila program delovanja, s katerim bo upo-znala potom posebnega pisma mladino okraja. Predvsem je na vrsti pojačanje borb v korist brezposelnih. Kar se pa tiče športnega udejstvovanja, bodo sestavili nogometno četo, ki se bo udeležila turnirja za «pokal III. kongresa». Tudi mladinke bodo sestavile svojo četo za odbojko. V načrtu je nadalje prirejanje teden, skih mladinskih družabnih večerov ter kolesarska dirka. Mladina na Kolonkovcu je na zadnjem sestanku obširno razpravljala o bodočem športnem in prosvetnem delovanju ter pripravila svoj načrt. V kratkem bodo marljivi mladinci organizirali lep izlet k je- magati pri preučevanju pogo- j zeru Cavazzo ter takoj nato jev, v katerih živi tržaška-1 turnir «namiznega nogometa» mladina ter biti mladim kor jj za mladino okraja. 11 milijonov primanjkljaja, v Tesliču na 4000 zavarovancev 20 milijonov, v Derventi na 2710 zavarovancev 15 milijonov primanjkljaja itd. Da bi se nekako ublažilo stanje, v katerem se nahajajo zavodi za socialno skrbstvo, je Okrajni odbor Bihač sprejel določbo, naj bi vn obrtniški delavci plačevali zvišani davek za 5% v znesek na socialno zavarovanje, to se pravi, da bo obrtništvo plačevalo skupaj 50% socialnega doprinosa, čeprav se obrtniki nahajajo v zelo težkem stanju. («Oslobodjenje» 2.8.54) MILIJON GOSPODARSKE ŠKODE V podjetju «Remont» v Slovenskih Goricah je bil direktor Martin Križan, ki je uvajal v podjetju diktaturo: bil je neomejen gospodar. Delavski svet in upravni odbor se sploh nista sestajala. Med prebivalstvom pa se je govorilo, da se dogajajo v podjetju nepravilnosti. Pri pregledu v podjetju, ko so govorice že postale javne, je komisija ugotovila za približno 600.000 dinarjev poneverb, ki jih je povzročil večinom upravnik Križan, ki je opravljal tudi blagajniške posle. («Slovenski poročevalec» 3.8.54) SISTEM STROKOVNEGA USPOSABLJANJA Vprašanje strokovnega usposabljanja delavcev je stalen aktuelen problem, ki je zlasti v metalurgiji stopil zadnje čase v ospredje. Vzrok temu je neurejeno stanje pri dviganju strokovnosti metalurškega kadra skupno s pomanjkljivim sistemom strokovnega usposabljanja. Danes ugotavljamo, da podjetja zanemarjajo industrijske šole in da ne spre e-majo novih učencev zaradi tega, ker pravijo, da jih imajo preveč. Posledica tega je, da je število učencev in šol vedno manjše. Podatki za vso državo dajejo naslednjo sliko: LR Srbija, junij 1951: 29.027 učencev, junij 1953: 17.2-64 u-čencev, zmanjšanje: 11.763 u-čencev. LR Hrvatska: 17.708 učencev, 1-1.444 učencev, zmanjšanje: 6.264 učencev. LR. Slovenija: 9.592 učencev, 8.149 učencev, zmanjšanje: 1.443 učencev. LR Bosna in Her. 13.379 u-čencev, 8.691 učencev, zmanjšanje: 4.788 učencev. LR Makedonija: 3.702 učenca, 2.537 učencev, zmanjšanje: 1.165 učencev. LR Črna Gora : J .327 učencev, 1.160 učencev, zmanjšanje: 167 učencev. («Ljubljanski dnevnik» 4.8.54) PRIMANJKUJE 30 UČITELJEV niso se \ n nai \tt. -i mnt *pizo ho c vsa ; bi ' nas kdo, ki je ‘tani t li dc la di 'amo je, d vase ■ede nek; 'rimi em z Iti, c 3Vo 'enee 1 vol t se ;fatk< ko 5( >h. i vzeli Lene in 'fašis tunis kav i Vodit na ( vaške hene Just skati ali je to kri iste grup6' v katero spada kri Montesijeve. Precej komentarjev je vzbf d ila te dni. v javnosti ves1, -, da se družina Montesi ne na- *s‘i st merava prijaviti kot zasebn' one udc'czcncc izroii —obdolženim^ ^ M< Piccioniju in Montagni. SestrUNii j pokojnice je celo izjavila, da®Ističn smatra oba za nedolžna. Stali'. Diso še"e Montesijevih ne more sic6'We bi vzbujati velikega začudenj3? po c posebno če pomislimo na nji' - Zal hovo izredno rezerviranost fpde, — rekli bi — tudi dvoumnoS1- Men ki je prišla že večkrat do pj se raza od prvih časov po smr'1 rera in do danes. pno, ----- K k e Nin; Povečanje mednarodne f6ec Zaradi premajhnega števila učiteljev, je v okraju Grada-čac poučevalo v 40 šolah samo 73 učiteljev. V 17 šolah je poučeval le po en učitelj vse razrede. Ob koncu letošnjega leta so nekateri učitelji podali ostavko, tako sedaj Svet za pro.veto tega okraja razpolaga le s -60 uč.telji, kar pomeni, da primanjkuje še 30 učiteljev. V kolikor se ne bo število učiteljev zvišalo, bo stanje v tem pogledu mnogo slabše, kot je bilo doslej. («Oslobodjenje» 3.8.54) trgovine s kavo Celotni svetovni izvoz zel6' ne kave v letu 1953 je doseg6! 34.3 milijone vreč (po U' funtov) in je s tem preseg6* izvoz v letu 1952 za 2 milijoD3 vreč in izvoz v letu 1951 zS 2.6 milijona vreč; je pa tud1 za 23 odst. večji kot je pred' vojno povprečje 1935-39 s 27-8 mi.ijona vrečami. Severnoameriški izvoz se j? v letu 1953 povečal za 275.0^ vreč na 5 milijonov vreč. P°* večal se je izvoz iz Mehi*® Hondurasa, Salvadorja in K0-starike, kar je izravnalo Pa' dec izvoza iz drugih dežel. Izvoz Južne Amerike se )e povečal na 23.3 milijona vre v glavnem zaradi porasta Prl' delka v Kolumbiji, Venezuel1 in nekaterih drugih manjš1® deželah. Brazilsi izvoz je pr0!’ letu 1952 padel za 260.000 vreC; Afriški izvoz leta 1953 milijona vreč) je približa0 enak kot v prejšnjem letu. ZA VSAKOGAR NEKAJ- k STRAST IGRE ; "N. *|! sa j i*4ìv Ml liti igralec, ki ni hotel zgrešiti niti ene žoge * * * ZAKAJ SE JE HOTEL LOČITI SE mlad Američan gre k svojemu odvetniku ter mu pravi: «Rad bi se ločil od žene». «Iz kakšnih .razlogov?» — ga vpraša odvetnik. «Ker sem pač poročen». — je bil odgovor klienta. * * * PRIŽGALA GA JE «KJE pa je radijski 'aparat?» — -vpraša -mož svojo ženo. «Tam!» «Kje, vendar? Jaz ga ne vidim». «No, tam, v peči. Ali mi nisi rekel n a-j prižgem radio?» — mu ravnodušno odgovori žena. * * * ZADOVOLJEN JE BIL «SEDAJ bo-m vprašal očeta za roko tvoje sestre. Ali si zadovoljen?» — vpraša mladenič ma- lega bratca svoje bodoče za^ čenike. h «Z moje strani nimam nitesi probi» — odgovori deček. «M% sestra itak rabi roke samo zV' da me klofuta». DRUGAČNI UDARCI > «ZAKAJ se pa hočeš ločiti ” svojega moža?» j «Saj sem prisiljena. Dokler J» zame bilo njegovo srce, je L-vse v naj lepšem redu. Toda 3 daj bijejo roke». * * * MODERNA STANOVANJCU «ALI slišiš kako se trese? tovo je potres». ;g «Kaj še. Gospodinja, ki starih gornjem nadstrmnin ie s11 v gornjem nadstropju je oreh». * * * da BO IMEL MIR «GOSPOD doktor, še pred fili P t ÌTT"1 Ì IY1 i ra 11 f o 1 r.f n -rv-i i » setiini minutami ste mi v6 nai iztegnem jezik, toda še v1 čakam, da ga pogledate» 6>ž P‘itoži pacientka zdravniku- e1i) «Ze v redu, gospa. Hotel samo imeti mir, ko pišem- recev OBA ISTO POT r|- «Ali si slišala, kaj se je■ jjr pelilo včeraj zvečer naši PL?>’ teljici Irmi in njenemu m°* ??? jaji' k «Óna je hotela iti v gl®0 šče, mož pa v kino». «Kam pa sta šla končno.» «V bolnišnico». * * * r,«z(J K DRUGEMU ZDRAVN^,, «ZDRAVNIK mi ie pr-etiP joda morami v -gore. Kam. corei šla? V Avstrijo ali 6 — pravi žena možu. <\r2&^ «K drugemu zdravniku, u ji hladno odgovori mo v kzuu '•ant; - C 'ara Ntu; ‘teše Wo: >a . - Ve S i *-0, J . dri ‘Vico: , čete Htu J to ‘°čki: ‘°čko so; N. H. ^ n« 1 Pal eDajs S/o '*to l* S hi . •'te § edij InU i ° b sS, > 1 rans adi Ni - b n Na| N 'ienski tovariši, s katerimi se v teh dneh razgovarja- 0 nam povedali veliko epi-o katerih bi bilo treba ti. Gotovo pa je, da bi mnogo bolje povezati vse ipizode v strnjeno in pre bo celoto, iz katere bi iz Vsa zgodovina tistih časov bi bilo potrebno, da b' našem uredništvu oglasi’ tdo, ki zna kaj povedati ki je preživel kaj hudega bani fašistov. ta način bi lahko li do celotne slike fašisti, »a divjanja na Opčinah in !amo na Opčinah; kaj li vaje, da se govori o vseh na-Vaseh in o našem mestu lede Opčin naj še omeni-nekaj dejstev. Tovariši, s bimi smo vodili razgovore em zadnjem času, so nam >H, da so začeli dajati ri-'vo olje antifašistom in eencem po državnozbor- 1 volitvah iz leta 19.21. Kn-'t se spominjajo, so fašist’ 'fatkem času dali pit: olje ko 50 ljudem samo na Opiti. Prav posebno so faši-Vzeli na piko vse tiste naj. Cenejše elemente, ki so ve- in povsod tvorili jedro 'fašističnega gibanja, t. j. luniste. kav posebno so fašisti pazili Roditelje Komunistične parna Opčinah ter na nekate-Vaške fante, ki so bili naj-iV benejši. Eden izmed teh je Just Možina, katerega so a-bsti stalno zasledovali, da bi ■D**, onemogočili kretanje po ti9*'. Možina je bil istočasno lVr)ii razboritosti pravi strah ds lsHčne škvadre, tako da se liso nikoli upali napasti, ia bil v družbi drugih nje-ia< ’ podobnih openskih fan-j'- Zato so mu organizirali ede, prav posebno ponoči. ■Jen izmed takih napadov ‘j se je vršil 1924. Nekega ;era je pek Nanut zaprosil kino, naj ga pospremi do-'v, ker so mu fašisti grozili klinami. Ko sta prišla v 'lec za šolo (v sedanji ul. e-el el is i ITALIJANSKO 8 NOGOMETNO PRVENSTVO Multati nedeljskih tekem: ^ tlsnta - Torino 2-0, Bolo-Catania 4-2, Fiorentina-vara 1-0, Inter . Spal 1-0, !cntus - Lazio 4-2, Napoli-ltlese 3-1, Roma - Genoa 2-1, ''Moria - Milan 0.3, Trie-^ - Pro Patria 1-0, Legna-Verona 3.1, Messina -‘bza 1-0, Modena - Arstaran-k’0, Padova - Pavia 2-1. 0 drugem kolu imamo tole ‘Vico; 4 točke imajo nasled-čete: Milan, Inter, Roma, >entus, Bologna, Fiorenti-, J točke: Atalanta, Napoli, ‘°čki: Samporia, Triestina; ;,°čko: Spal, Genoaj brez , so; Catania, Novara, Pro 'tla, Torino, Lazio, Udi- 'e. Ricreatorio) sta zagledala fašistično škvadro, ki je očitno čakala. Zaradi položaja, v katerem sta se nahajala, se nista mogla izogniti napadu. Fašisti so takoj navalili naju, prav posebno pa so se začeli znašati nad Možino, ki pa jim je odgovarjal s pestmi, nogami in z vso svojo veliko močjo. V določenem trenutku je Natu tu uspe’o pobegniti, tako da so se fašisti začeli še besnele vsajati nad Možino in ga pretepali s pendreki, žilavka-mi in drugim orodjem, ki so ga ime!i seboj. Možina se je klub temu uspešno branil in e jih otresel, tako da je lahko pobegnil pred njimi. Dva dni so ga fašisti iskali in neko hoč so prišli končno v hišo, kjer je stanova!. Tam so začeli v veliki temi, ker ni bilo luči, razmetavati vse v njegovi sobi. Možina pa je bi! prav v sobi. ležal je na postelji. Zbujen zaradi trušča, se ni ganil s svojega mesta in, ko so fašisti odšli po luč. je urno skočil v neko veliko skrinjo, ki jo je bil pripravi! za take primere. Fašisti pa, ko so se vrnili v sobo, so naš'i posteljo še toplo, njegove obleke, njega pa ne. Ni jim prišlo na um, da bi pogledali v skri. njo. Takrat bi ga bili prav gotovo ubili, če bi ga bili našli. Drugi večji napad na tega tovariša se je vršil leta 1928 po zaprtju bara, ki je bil tam, kjer je sedanja openska lekarna. 'Možina in nekateri njegovi prijatelji so se že pripravljali domov, ko je prišla skupina fašistov in začela vzklikati: «Glej ščave!» Možina je takoj stopil k njim in jih začel spraševati, kdo je izustil psovko. Nekaj časa so fašisti molčali kot strahopetci, nato se je nekdo na ponovna vprašanja oglasil. Tedaj je Možina planil nanje. Začel se je pretep, fašisti pa so se kaj kmalu razbežali na vse strani. Toda, preden so jo odkurili, je nekdo od njih potegnil nož in zabodel Možino v rebra. Kljub rani je -Možina tekel za tistim, ki ga je bil ranil, ga u!el in ga pošteno pretepel. V tistem pa sta pritekla karabinjerski maresciallo in vodja fašistične škvadre Federici, ki se je zakadil v Možino. Toda tudi on jo je izkupil. Možina se je rešil. Drugega dne so prišli ponj karabinjerji in ga odvedli v vojašnico, od tam k zdravniku, ki je rekel, da se mora zdraviti 14 dni. Po zdravniškem pregledu je moral zopet v vojašnico, kjer ga je spraševal maresciallo karabinjerjev vpričo Federicija. Zadeva se je tako iztekla, da so ostali fašisti nekaznovani, a tudi 'Možino so kljub vsemu morali spustiti. Leta 1922. se je prav tak- šen napad izvršil nad tov. Rudijem Vilhelmom, ki je srečal fašiste pri Fabčiču na Opčinah in se jim hotel izogniti z begom. Fašisti so stekli, za njim in ga začeli obmetavati s kamenjem. Eden izmed teh kamnov ga je zadel v glavo. Tedaj pa je Vilhelm ki je bil prišel na repentabrsko cesto, začel tudi on s kamenjem in jih prisilil kljub njihovi številni premoči na sramoten beg. Vse te tri epizode nam dokazujejo, kakšni veliki strahopetci so bili fašisti. Čutili so se močne le v trenutku, ko so imeli v rokah orožje, ko jih je bilo deset proti enemu, ko so bili gotovi, da imajo opraviti s človekom, ki jim ne bo mogel kljubovati. Ko pa so na- šli ljudi, ki so jim znali vračati milo za drago, tedaj sc jo vedno odkurili kot polita ščeneta in so se nato posluževali «legalnih oblasti». To so le epizode, to so le drobtinice iz vse zgodovine protifašistične borbe pri nas. Toda tudi te epizode, tudi te drobtinice dokazujejo, da ni naše ljudstvo nikoli klonilo pred fašisti in da je vedno delalo za njihov polom, ki je končno prišel, ko je ves svet zagrabil za orožje in pometel s temi izvržki človeške družbe. Te epizode naj nam vii. vajo novega poguma v borbi proti vsakemu -poskusu obnove fašizma, ker vemo, da bi bil nov fašizem še hujši od starega. Za mir in bratstvo ■ Mladina je v prvih vrstah pri graditvi nove Kitajske Z zboljšanji so mladi delavci prihranili državi 1.522 milijard jenov - Nagel razvoj šolstva Kitajska mladina navdušeno pozdravlja inozemske delegate ob zaključku zasedanja glavnega sveta Svetovne zveze demokratične miaiine v Pekingu V ZNAMENJU BARANTANJA IN OB AMERIŠKI PODPORI da bi gospodarsko uničili Trsi Načrt predvideva gradnjo kanala za pristajanje ladij in druge luške naprave Pripravljalna dela so se že pričela - Sedaj modernizirajo cesto proti Ljubljani, zgraditi pa nameravajo tudi 20 km dolg železniški odcep na progo Divača-Pulj že mnogo mesecev je minilo, odkar se je prvič pojavila v dnevnem časopisju vest o nameravani gradnji novega pristanišča v Kopru odn. na obali cone B Svobodnega ozemlja. Sprva je izgledala ta vest le kot eden Izmed tolikih manevrov beograjske vlade za izsiljenje čimboljših pogojev pri pogajanjih za razkosanje STO, toda nadaljnja dejstva so pokazala, da gre za resen načrt, ki ga nameravajo tudi izvesti. In ne samo to. Dottm so prejšnji Titovi predlogi v zvezi z razdelitvijo Ozemlja — kot so bili «etnična linija», kondominij, internacionalizacija tržaškega mesta in luke, koridor med Skednjem in Zavljami, prepustitev šestega pomola Jugoslaviji in drugi — onemogočali sklenitev dogovora o razkosanju, ker se je Italija vsem tem predlogom uprla, pa je ta novi predlog glede, gradnje novega pristanišča naletel v italijanskih vladnih krogih na ugoden odmev. Tržaško javno mnenje je že samo iz tega razloga — ne glede na njegove gospodarske posledice — sprejelo ta načrt zelo ne- nedeljskem srečanju s 1 Patrio na domačih tleh, ehajstorica Triestine, kljub Slovenci! ^e!o“ je vaš list. '*to je potrebno, * ga širite in filèno podpirate. th: j, zmagi z 1:0 razočarala tr-športnike na celi črti, ^dinega gola je prišlo — , ? bi rekli — bolj po na-"ÌU kot pa zaradi lepe igre ,'činov. Sploh pa je bila s skozi oba polčasa obo-J ansko zelo revna in to nepreciznosti, neodlo- > - in počasnosti igralcev, n' nekaj izjem, kot Secchi j etagna. -,| tri bodo naslednje tekme; Hi ?na - Napoli, Catania -ki* e> Genoa . Spal, Lazio -k Stilla, Milan - Atalanta, ara - Juventus, Pro Fatria- Roma, Torino - Inter, Triestina - Sampdoria. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Nedeljski rezultati I. zvezne lige so naslednji: -Lokomotiva -Radnički 2-0, Zagreb - Železničar 2-1. DROBNE ŠPORTNE VESTI MOSKVA — V prisotnosti 90.000 gledalcev se je odigrala v nedeljo na stadionu Dinamo nogometna tekma med reprezentancama Sovjetske zveze in Madžarske, ki se je končala z izenačenim rezultatom 1:1 (1:0). Gol za SZ je zabil že v prvi minuti Saljnikov. V drugem polčasu je za Madžarsko izenačil Kocsis . Moštvi sta igrali v naslednji postavi: Sovjetska zveza: Jašin, Ti-čenko, Bašaškin, Vojnov, Se-dov (Kuznecov), Neto, Tatu-šin, Gogoberidze, Simoman, Saljnikov, Iljin. Madžarska: Groszic, Lorant, Buzanski, Kotas, Bosnik, Lan-tos, Fenvesi, Puskas, Hideg-teuti (Toth), Kocsis, Sudai. Sodil je Anglež Ellis. * * * BUDIMPEŠTA — Na Ljud. jkem stadionu sta se v nedeljo pomerili B reprezentanci Sovjetske zveze in Madžarske. Sovjetska enajsterica je izšla zmagovita z visokim rezultatom 3:0 (1:0). Gledalcev je bilo približno 80.000. Tekmo je sodil Italijan Orlandini. * * * BRUSELJ — V nedeljo je nogometna reprezentanca Belgije nepričakovano porazila enajsterico Nemčije z rezultatom 2:0 (1:0). Poraz je bil tembolj nepričakovan, ker je Nemčija odnesla na zadnjem tekmovanju za svetovno prvenstvo, po zmagi nad Mad. žarsko naslov prvaka. Tokrat pa je doživela Nemčija prvi precej težak poraz s stran-i zelo povprečne čete, ki se v prvenstvenih tekmah ni utegnila plasirati niti v četrtfinale. Nedeljski poraz je pač potrditev splošnega mnenja, da je bil naslov prvaka za Nemčijo zelo malo zaslužen. BEOGRAD — V nedeljo sta se srečali na beograjskem stadionu boksarski reprezentanci Jugoslavije in Italije. Jugoslovanski boksarji so porazili italijansko reprezentanco z rezultatom 15:5. * * * SAARBROOKE-N — Jugo. slovanska nogometna reprezentanca je v nedeljo zmagala nad enajsterico Posarja z rezultatom 5:1 (1:1). Za Jugoslavijo so zabili gole: Vukas 3, Bobek 1, Veselinovič 1. Jugoslavija je igrala v naslednji postavi: Beara, Zekovič, Stan. kovic, Spajič, -Horvat, Boškov, Lipošinovič, (Petrovič), Veselinovič, Vukas,. Bobek, Dvor-nič (Jocič). prijazno; saj predstavlja dejansko ključ do njihove nesreče — do razdelitve STO. Načrt sam predvideva, kolikor je bilo mogoče doslej priti do verodostojnih vesti, gradnjo velikega kanala nekje med Koprom in Ankaranom. Znano je namreč, da je vsa obala cone B silno plitva in zato ni primerna za gradnjo obrežnih naprav za pristajanje večjih ladij. Gradnja takšrtega pristanišča bi zahtevala spričo tega poglobitev velikega dela zaliva in vse obale, namenjene luškim napravam, poleg gradnje več dolgih valolomov. To pa bi pomenilo poleg astronomskih stroškov tudi veliko zamudo časa, morda 15 do 20 let. Toda Titova vlada nima časa za izvedbo takšnih načrtov, ker ni verjetno, da bi hotela delati za svojo naslednico. Poleg tega pa spričo že itak prehudih bremen za oboroževanje nima na razpolago potrebnih lastnih finančnih sredstev; prav tako pa tudi njeni sedanji podporniki v Ameriki nočejo investirati stotin miljard v podjetje, ki bi začelo donašati obresti šele čez kaki dve desetletji, ko vedo, da jih oni ne bodo mogli več uživati. Prav tako bi bila rešitev z gradnjo dolgih pomolov, ki bi segali globoko v morje, mnogo težje izvedljiva in mnogo dražja. Zato preostaja kot edini stvarni izhod gradnja širokega kanala za pristajanje ladij, ki bi segal globoko v kopno in ob katerem bi zgradili potrebne luške naprave, žerjave, skladišča, silose, železniške tire in drugo. Za to rešitev govori tudi značaj obrežne kopnine v Koprskem zalivu. Zemlja je tu ravna in le malo dvignjena nad morsko gladino, poleg tega pa je sestavljena iz na-plavinskih slojev, katerih izkop ne bi delal nobenih preglavic. Do tega kanala z morebitnimi stranskimi kanali ali bazeni bi vodila železniška proga in dovozne ceste, ki naj bi vezali pristanišče z zaledjem. Gradnja železnice ne bi predstavljala prevelik težav niti izrednih stroškov, saj bi bil potreben le okrog 20 km dolg odcep od proge Herpe-Ije-Pulj. Se manjši problem bi bila cesta, katero bi bilo treba samo razširiti in modernizirati. Okrog vprašanja graditve luke tiiovski voditelji v coni B že dolgo mobilizirajo javno mnenje, o njej se govori na množičnih sestankih in predavanjih. Zadnje čase pa so to zadevo vrgli tudi že v širšo javnost potom časopisja, najprej s kratkimi vestmi in namigovanji v krajevnih listih; sedaj pa je titovski list «Gospodarstvo», po katerem je povzel «Primorski», «uradno» obvestil tudi tržaško javnost. Ud besed pa so prešit tudi k dejanjem. Ze pred časom je bila v Kopru cela vrsta inženirjev m geometrov, ki so merili in trasl-rali — kot pravijo v Kopru — za pristanišče in železnico. «Slovenski poročevalec» od ponedeljka pa poroča, da grade in bo že letos končan odsek ceste Rižana-Crni kal, dočim so že pripravljeni načrti za odseka Črni kal-Di-vača in Divača-Senožeče. S tem bo Ljubljana povezana po moderni, 126,5 km dolgi, deloma betonski, deloma asfaltni cesti z morjem. V istem članku pa piše tudi, da «bo potrebno zgraditi eca 20 km dolgo železniško progo od Kopra do postaje Podgorje na Progi Pulj-Divača», za kar pa ne postavlja termina. Iz tega je razvidno, da beograjska vlada z vso gotovostjo računa na razdelitev STO in se zato pripravlja na dokončno zasedbo cone B. Jasno pa postaja tudi, zakaj je Tito pristal na razkosanje, kljub temu da je za Jugoslavijo skrajno neugodno z vseh vidikov, zlasti še iz gospodarskega in narodnostnega. Z ameriškim denarjem bo lahko v doglednem času 6 do S let zgradil v Kopru moderno pristanišče, ki bi skupno z Reko lahko prevzela večji del dosedanjega prometa tržaške luke. V celoti lahko odvzame ves promet z Jugoslavijo in tudi z Madžarsko, ki je vezana na jugoslovanski tranzit. A tudi velik del prometa z Avstrijo in Češkoslovaško, ki ju veže s Trstom le dolga in malo zmogljiva enotirna proga preko Trbiža, lahko odvrne od našega pristanišča. In to ne le z navadno konkurenco ugodnejših tarif, marveč tudi nasilno, z uvedbo prohibitivnih tranzitnih železniških tarif na vse prevoze iz ali za Trst preko Jugoslavije. Da imajo v resnici takšne namene, nas pouči že citirani članek v «Gospodarstvu», kjer stoji med drugim: «Silne so tržaške pristaniške naprave in mogočna tržaška industrija, a lahko kmalu obnemorejo, ako jim nespametna politika dokončno odseka odvodnice in dovod-nice iz zaledja, za katero so bile zgrajene». Ce je jugoslovanskim oblastnikom glavni namen zadušiti naše mesto, uničiti njegovo pristanišče, pa tudi italijanski vodilni krogi nimajo z nami nič boljših namenov. Ze iz dejstva, da so pristali na takšne pogoje, ki pomenijo za Trst smrtno obsodbo, je jasno, da jih Trst kot pristanišče ne briga prav nič; kvečjemu v toliko, da uničijo staro konkurenco Benetkam in Genovi. To dokazuje tudi vsa njihova politika od 1918 do danes, ko so nam odvzeli skoro vse ladje in pomorske linije, prenesli sedeže paroplovnih, ladjedelntških, industrijskih bančnih in zavarovalnih družb v Italijo in nas tako dobesedno oropali vsega imetja, ki smo ga Tržačani zbrali v teku stoletij. Vse to je samo še en argument več, zakaj smo Tržačani proti razkosanju in za ustanovitev Svodobnega ozemlja, ki nam edino lahko povrne delo in blaginjo. A. M. B. Nova tovarna sladkorja v Nazaretu TEL AVIV — V Nazaretu v državi Izrael gradijo novo tovarno sladkorja, ki bo opremljena z nemškimi in ameriškimi stroji. Tovarna bo stala 3 milijone dolarjev. Med krajevno sladkorno sezono, ki traja 80 dni, bo nova tovarna izdelala 10.920 ton sladkorja^ v ostalem času pa bo predelovala sladkorno peso iz drugih dežel. V starodavnem Pekingu, kjer je v dneh od 9. do 15. avgusta zasedal glavni svet Svetovne zveze demokratične mladine, so se zbrali mladinski predstavniki 69 držav. V duhu pravega razumevanja in solidarnosti so iznašali svoje misli Američani poleg črncev, Francozi poleg Vietnamcev, komunisti poleg katoličanov, musli. mani poleg hindujcev, vsi v najlepši slogi, prežeti samo z mislijo, kako utrditi mir in zagotoviti boljšo bodočnost človeštvu. Vzorna poročila in izčrpna razpravljanja so prikazala gigantsko borbo mladine kolonialnih dežel za narodno neodvisnost, velikanski doprinos mladega rodu pri ustvarjanju vedno lepšega življenja v socialističnih deželah. Pristop nadaljnjih 13 mladinskih organizacij v Svetovno zvezo, ki sedaj šteje 85 milijonov pri. padnikov, dokazuje pravilnost njene poti za dobrobit in varno bodočnost mlade generacije. Z velikim navdušenjem so vsi prisotni sprejeli sklep, da bo Svetovni mladinski festival julija 1955 v Varšavi, ki je simbol odpora proti nacizmu. Za - nas je imelo zasedanje SEDIM dvojno važnost. Dalo nam je namreč tudi priliko spoznati junaško kitajsko mladino, ki skupno s svojim narodom vlaga vse svoje sile v graditev nove, socialistične Kitajske. Obiskati danes Kitajsko, ki jo poznamo samo po šolskih knjigah in časopisih, je vsekakor nadvse znamenit življenjski dogodek. Toliko bolj, ker' je za vedno izginila Cangkajškova Kitajska, kjer je imel mlad človek samo en pomèn, to je da se stara, kjer so prodajali revni starši še nedorasla dekleta za prgišče riža svojemu bogatemu gospodarju. Danes pa ta mladina pen-zaslUgi herojske borbe največjega naroda sveta pod vodstvom svoje Komunistične partije in legendarnega voditelja Mao Ce Tunga z zau. panjem stopa v bodočnost. Obiskal sem tovarne, šole, univerze, kmečke obdelovalne zadruge in povsod sem videl mladino stopati v prvih vrstah. V tvornici orodnih strojev v Šanghaju sem spoznal Tam Kvi Sena. ki je izvršil v 13 dneh delo, za katerega je bilo dotlej potrebnih 6 mesecev. Seznanil sem se z mia deničem Kan Sijem, ki je na podlagi sovjetske proizvodne metode izpolnil normo enega leta in 17 dni v rekordni dobi 6 mesecev. Videl sem mladega delavca Sun Sen Jina, ki je v dveh letih napravil kar 24 izboljšanj (novacij) na svoji stružnici. Takih mladincev dobite danes v Kitajski na tisoče in tisoče. Samo v lanskem letu so mladi delavci predložili kar 300.000 izboljšanj in racionali. zacij, od katerih jih je bilo sprejetih in izvedenih 270.000. S temi predlogi je država prihranila 1.522 milijard jenov, kar je vsekakor zelo lepa vsota. Tudi kmečka mladina, osvobojena iz stoletnega fevdalnega zatiranja, dela danes z velikim navdušenjem pri,ustanavljanju kmečkih obdelovalnih zadrug, pri gradnji namakalnih kanalov, pri zidanju šol, stanovanjskih hiš. Mladina je prva pri popularizaciji novih obdelovalnih metod v kmetijstvu. Mladina je tista, ki pod vodstvom Mladinske lige iz. vaja plemenito akcijo za odpravo nepismenosti in predsodkov, ki so plod tisočletnega zatiranja. V ta namen ustanavlja večerne šole, predavanja, tečaje itd. Po zaslugi te plemenite dejavnosti prodira kultura, znanje in resnica v najoddaljenejše pokrajine neizmerne dežele. Največji vtis pa je name na pravilo navdušenje, s katerim se danes mladi Kitajci posve- čajo šolanju in izobraževanju. Univerze, nižje in višje sred. nje šole, ki so bile do nedavna monopol malega števila bogatinov, so danes odprte vsej ukaželjni mladini. V kratki dobi petih let po osvoboditvi se je število študentov na visokih šolah zvišalo za 40 odst., na srednjih šolah je za 90 odst. več dijakov, dočim obiskuje osnovne šole letos kar 55,556.000 učencev. Spričo tako veličastnega porasta števila učeče se mladine je morala vlada nakazati velikanske vsote za gradnjo tisočev in tiso- čev novih šol, za razširitev in izpopolnitev univerz. Poleg teh šol pa ustanavljajo večer, ne šole in tečaje, katere danes obiskuje kar 23 milijonov delavcev in kmetov. Mladi delavci, kmetje in študenti danes delajo in se uče z velikim navdušenjem ia ljubeznijo ter s tem uresničujejo dolžnosti, ki jih je mladin' nakazal njen največji prijatelj Mao Ce Tung z besedami: «Ohranite si zdravje, učite se in delajte za dobro naše domovine!» Lucijan Ronceij iuv. Lucijan Ronceij je zastopal tržaško demokratično mladino na zasedanju SZDM v Pekingu ZA MASE KMETE Navodila za pravilno pripravljanje vina (Nadaljevanje in konec) 6. STISKANJE: Tropine stiskamo z namenom, da ločimo mošt od suhih tropin. To opravilo moramo izvršiti počasi. Mošt, pridobljen iz tropin, ki so še sladke, lahko pomešamo z ostalim moštom, medtem ko vino, pridobljeno iz tropin, ki so že alkoholične, moramo pustiti posebej, ločeno, ker to vino vsebuje mnogo tanina. Ako hočemo popraviti tudi to vino, ga spet postavimo vret skupaj z nestisnjenimi tropinami. 7. NAPRAVA PETJOTA: .Mala gospodarstva mnogokrat uporabljajo tropine za pripravo petjota ali domače pijače. Stisnjenim tropinam dodamo vode in STERICI-TRALA A in B po sledečem obrazcu: a) Ce rabimo grozdje: v vsakih 100 litrov mlačne vode, ki jo dodamo grozdju, razstopimo 100 gr STERICI-TRALA A, 15 gr STERICI-TRALA B in 25 gr navadne kuhinjske soli. b) Ako rabimo nestisnjene tropine: v 100 litrov mlačne vode, ki še dodamo tropinam, raztopimo STERICI-TRAL A 150 gr, STERICI-TR'AL B 13 gr. in 23 gr. navadne soli. c) Ako rabimo stisnjene tropine: v vsakih 100 litrov mlačne vode dodamo raztopino STERICITRAL A 200 gr, STERICITRAL B 10 in 20 gr navadne kuhinjske soli. Preden začne vrenje, dodamo petjotu zgoraj omenjene soli in praške, raztopljene v mali količini vode. Kvečjemu po 15 dneh moramo pretočiti v sode in nato pretočiti še proti koncu decembra in aprila. Petjot lahko rabimo le doma v družini, ker je po zakonu prepovedana vsaka kupčija s petjotom. 8. PRETAKANJE: Ce odvzamemo nekatere posebne primere, moramo pretočiti vino ali mošt čimprej in ne bolj kasno kot 15 dni potem, ko smo ga vlili v sode. To Ni se mogla pomiriti. Tudi zaspala ni Nekaj težkega, neizbrisni krivdi podobnega ji je leglo na dušo. Komaj se je zasvi-talo, je vstala in odšla po poti v dolino. Pol ure od hiše je našla ob stezi mlako sesedene krvi, pot je bila na tem mestu zelo razrita, izdajala je sledove obupne borbe. Krvava sled se je izgubila v gozdu. Micki je navalila vsa kri v srce. Zadušiti jo je hotelo. «Ne, ni mogoče», je spregovorila skoraj polglasno. To je bila v začetku samo boječa želja, ki je vedno bolj rastla. P'olagoma je narastla v neutemeljeno — prepričanje. «Ne, Emil je vse, samo morilec ni». S prvim jutranjim vlakom je odpotovala v mesto. Materi je rekla, da je Tončej pozabil doma legitimacijo, ki jo zelo rabi. Mora mu jo odnesti. Mati jo je dolgo gledala, hotela ji je nekaj reči, toda molčala je. «Zvečer se na vsak način vrni,, mnogo dela je, saj sama veš», je zaklicala za njo. Tončej se ni vrnil na svoje mestno stanovanje. Gospodinja je hotela Micko prisiliti, da je Tončejev-o dekle. Zatrjevanju, da ,e sestra, ni verjela. Tončej je odšel včeraj domov, zakaj bi ga torej danes iskala sestra na stanovanju. Ko je videla, kako je Micka po.bledela, ko je slišala, da Tončeja ni bilo, je pričela kimati z glavo in pomislila: «Ljubosumne zadeve». Micka se je samo obrnila in odšla, ne da bi se poslovila. Občutek krivde, ki ji je ležal na srcu, je postal težak kot svinčena gora. Doma je objela mater in z največjim naporom rekla: «Mama, s Tončejem se je zgodilo nekaj strašnega». Potem so se ji usule solze iz oči. Jokala je dolgo in krčevito. Solze ji niso olajšale občutka krivde, ob- Franček Majcen =bo po nojevsko izogibal resnici ter vztrajal pri izzivalnem titovskem stališču ogromni večini slovenskega tržaškega ljudstva nakljub. če pa hočejo titovski protiljudski elementi to priznati ali ne, je njihova stvar. Slovenska javnost si je o njih že ustvarila svojo sodbo ter jih bo končno tudi obsodila. Temu primerno je tudi naše stališče, ki je nedvomno stališče velike večine slovenskega delovnega ljudstva JUSTO KOŠUTA Begi iz Jugoslavije V uneh od 18. do 29. t. m. je pribežalo iz Jugoslavije sku pilo 45 beguncev in sicer 2o moških, .11 mladeničev in 1 žensk. Med begunci je tudi mlaua mati, ki je pobegnila čez mejo s 5-letnim otrokom. E-den izmed beguncev pa je prišel z rednimi dokumenti. Prejšnjo nedeljo sta pobegnila s čolnom iz Kopra mlada zakonca, ki sta bivala na Reki. V noči med nedeljo in ponedeljkom ju je zajel na morju vihar, ki je prevrnil čoln. Mlada begunca je šele v ponedeljek zvečer rešila v tržaških vodah posadka nekega ribiškega čolna. V nedeljo zvečer pa je pristal v miljskem portiču čoln, iz katerega je izstopil begunec srednjih let, ki je zaprosil policijo za politično zatočišče. rega mesta. 31-letni Emanuele Del Negro je -v trenutni duševn zmedenosti -pobil s sekiro svojo ženo Carmelo Di Paolo. Nato se je mož s škarjami in bri-vno britvijo porezal po trebuhu in zapestjih ter si končne zadal še s sekiro udarec po glavi. V veliki mlaki krvi ju je našla okrog 13. ure mali Del Negra, ki se je -nič hudega sluteč vrnila s sprehoda. Prestrašena je začela vpiti na pomoč in tako priklicala sosede. Slednji so obvestili policijo in Rdeči križ, ki je takoj prepeljal težko ranjena zakonca v bolnico. Prvotno je zgledalo, -da bosta oba podlegla težkim ranam na glavi. Vendar pa se je stanje obeh že naslednji dan nekoliko izboljšalo in zdravniki imajo vedno večje upanje, da bodo rešili tudi ženo, čeprav je njeno stanje še vedno resno. Moža je policija že zaslišala in premeščen je bil v podzemski oddelek bolnice, kjer se nahajajo aretiranci. Na zaslišanju je izpovedal, da je udaril ženo s sekiro potem-, ko se je z njo sprl. Druge podrobnosti žališ an j a še niso znane. Del Negro bo prišel pred porotno sodišče pod obtožbo poskusnega umora svoje žene. Pri tem je treba še 'pripomniti, da je bilo njegove obnašanje v zadnjem času precej zmedeno, kar je po vsej verjetnosti posledica skrbi, ki -mu jih ie povzročala daljša brez-posel post. Zakonca imata 4-letnega sinčka Gina, ki je sedaj v oskrbi stare matere, *** V ponedeljek se je težko ponesrečil na delu v kamnolomu pri Ricmanjih 44-letni Franc P-iz-zulin iz Drage 26. Ko je udaril s kladivom ipo pnevmatičnem svedru, m-u je priletel v oko kos železa, ki mu je povzročil težko rano. Prepeljali so ga v bolnico kjer so zdravniki ugotovili, da ima popolnoma razlito zenico in bo kot posledico izgubil vid na -anjenem očesu. *** V torek zvečer je na M-i-ra-marskem drevoredu avtobus do sm-rti povozil 73-letno Luiso Gian por. Bulini iz Boccaccio 12, ki je hotela v naglici prečkati cesto. Po preiskavi, ki jo je policija takoj uvedla na kraju nesreče, je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico. Takoj po nesreči je pritekel k že mrtvi -materi njen sin. ki ga je policijski agent previdno . ; 1 n zi ZVTYt 1 1 OPČINE Sobota, 2. akt.: «Prifrknj Juidy» (Judy la (picchiate1 Fintine. Nedelja, 3. okt.: «Tarzanov (La fuga di Tarzan). V film. -Ponedeljek. 4. okt.: se po n o v, Torek, 5. okt.: «Odurnež in 'j tiča» (Il brutto e la bt1 MGM -film. Sreda, 6. okt.: se ponovi. Četrtek, 7. cikt.: «Pozdrave poljube» (Saluti e baci). F’ film. Petek, 8. okt.: se ponovi. V tednu se začnejo prede1,' ob 18, zadnja ob 22. Ob ne-de; in praznikih začetek ob 16, nja oto 22. NABREŽINA Sobota, 2. okt. oto 20.30 «SF Babà» (Il figlio di Ali B? Universa! film, , Nedelja, 3. okt. ab 16 in -se ponovi. Sreda, 6. okt.: -«Ponoči poštah» (Di notte sulle str8* Enic film. PROSEK Sabota, 2. okt. ob 19.30: «O 1 gaceiro». Columbia film. Nedelja, 3. okt. ob 17.30: se novi. Sreda, 6. okt. oto 19.30,. «K sama» (Noi due soli). Lux-1 Izjava slovenskih šolnikov Prejeli smo s prošnjo ve naslednjo izjavo: «Strokovne organizacij6 -venskih šolnikov angloan’ ške cone STO, Zveza proS, n ih delavcev, Zveza usluž^ cev slovenskih šol in Sin-, slovenskih šolnikov ugota'f jo, da je pisanje italijaf>s,| iredentističnih listov proti ' venski šoli zlonamerna kaF' nja, ki se začne vedno 'eto pred pričetkom šolsk, leta z namenom, da se di5^ ditira slovenska šola pri ;f venskih starših. Da do?6* 'voj cilj, so se lotes iznesi6 časopisih tudi trditve, ds. slovenske šole in sloV6f! šolniki slabši od italijansk1. K tej trditvi ugotavljaj6.- 1. Sole s slovenskim iu\ rezikom imajo enak prof -kot šole z italijanskim u6 , -ezikom, s prednostjo, da s6-slovenskih šolah učita oba 1 zika tega področja. Nad. vedbo učnega programa 1 nadzorstvo šolska oblast-j ie ista za slovenske in j\, lanske šole ter ima mof, in dolžnost, da točno ug6 izvršitev programa. , 2. Slovenski učitelji in -ti piših, ki jih izdaja enotna ska oblast. Tudi nad sl°\, skimi šolniki ima nadzoi. ista šolska oblast, katera L rokah samo italijanskih cionar-ev. Slednji pa možnost po zakonskih Pj piših odstraniti iz šole ped6' ga, ki ni dorastel svoji pž'1 i Spričo teh dejstev so natolcevanja in sumniče»l' nerednosti v slovenski zgolj zlonamernost, ki n6 -j samo slovenskega šcMi temveč daje tudi nezatifij šolski oblasti, ki je v ital1' skih rokah». Solidarnost dr. Toaldom A Odbor strokovne zveze benih delavcev Del. zvez6 y e na zadnji seji soglasno y bril protestno resolucijo j? ukrepom fašističnega ZD?C t> ki jih je podvzelo osredni6 ji vnatelistvo INAM proti ^ Toaldu. Ukrepi so bili ""J kor znano — podvzeti, dal navedeni izobesiti v « ? šču za mlade turiste na uy nah napise v več jezikih- (l temi tudi v slovenščini-. ..^i- soluci:i je izražena solidne!1 obvestil na -domu. *** Zaradi brezposelnosti je isti večer izvršil samomor 27-Ietni Sergio Sabella i-z Scale Bon ghi 103. S samokresom se je u-strelil v -podbradek. Umrl je v bolnici poldrugo uro ipo prevozu. * * * V d-neh od 23. do 29. t. m. se je v tržaški občini rodilo 58 o-trok, umrlo je 53 oseb, porok j-e bilo 62, dr. Toaldu zaradi njeg1 demokratičnega "čuta, ki Ì izkazal s tem dejanjem, Kugi1 izraz zdravih tradicij z<1 ' s^ega naroda. Odbor vlja, da se bo odločne primeru, da bi prišlo do -tv' gove eventualne nadom63 -«e' s človekom fašistične f t1 nosti. Prepis resolucij61 poslan v vednost osredn^j* ravnateljstvu zavoda X /. na sedež v Trst, načelnik" y delka za socialno skrbstv -5iJ Z-VU in posvetovalni k° INAM. Odgovorni urednik m RUDOLF B-LA2IC Založništvo «DELA» a Tiska tip. RIVA, Torrebia' Dovoljenje AK» 0 p d J« p d V: ti P d R k- h, k z č< O: k se st r0dr „ 'hip-A VČZ( Stic [hvE S se v'ja ^zli vine 6ani ■e i i iire! H •ho >. v l)ir