teto LXXI Stev. 2 a V Ljubljani, v nedeljo, 3. Januarja I943-XXI Spedlrlon« Is •bbonamcnto po«tal« — Poltoin* plačan* • tfotovtn) rreZZO Cena E 0.80 SLOVENEC Naročnina meteino 18 Lir, ca Inocem« stvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo SO Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 ca Inserat«. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaSfenka ca oglalevanje italijanskega In tujega izvora: Unione PubblicitA Italiaoa S. A, Milana. U£a|a Ttak dan c|ntra| razen ponedeljki Is dneva po praznika. | Uredolltvo I« spravni Kopltarleva 6, L|abt|ana. i I Redazlon«, Ammlnlstf aclooet Kopitarjev« t, Lnbiaoa. I § Telelon 4001-4005. Abbonameotit Met« 18 Ltrei Estero, me* M 20 Lire, bdizione domenlca. aono 34 Lir«, £*tero 50 Lir«. C. C. Vi Lubiana 10.650 per gU abbo-namentii 10 349 p« U inierzlonL Filial«! Novo meetd, Concesslonarla enclnslva per tfl pubblldti dl proventenza italiana ed estera: Unione Pabbliciti Italiana S. A« MIlana Vojno poročilo it. 952 V Tunisu so bile dosežene taktično važne postojanke živahno letalsko delovanje 10 nasprotnih letal sestreljenih Italijansko letalstvo je bombardiralo Malto davni Slane Italijanskih Oboroženih sil objavlja: Na sirtskem bojišču so naši lovski bombniki napadli prednjo oddelke ter zbirališča angleških vozil. V dvobojih z nemškimi lovci so bili sestreljeni trije stroji. V T u n I s u so bilo v nekem našem uspešnem krajevnem napadu doseieuo taktično važne postojanke. V živahnih spopadih so nemški lovci uničili 6 nasprotnih strojev, eno pa je treščilo na tla, zadeto od protiletalske obrambo v Slaiu. Nemške letalsko skupino so ponovno delovale nad angleško-rimeriškim ladjevjem v alžirskih vodah; nekaj trgovskih Indij jo bilo skupno z neko vojno ediniro težko poškodovanih. Oddelki Italijanskega letalstva so bombardirali vojno napravo na otoku Malti. Zadnjo noč jo sovražnik izvedel napad na P a I o r m o. Povzročena škoda ni huda. Doslej jo bilo ugotovljenih G mrtvih in 4 ranjeni. Hitlerjeva dnevna zapoved nemški vojski Ta vojna se mora končati tako, da bodo sovražniki Nemčije bližnja stoletja zgubili voljo za še kateri napad V tem boju ne bo nikdar poravnave ca Hitlerjev glavni stan, 2. jan. AS. Hitler ej nemškim oboroženim silam dal naslednjo dnevno zapoved: »Vojaki I Tedaj ko 6em vam poslal zadnji novoletni oklic, je naše bojišče na vzhodu zajela zima, ki je v 6voji strahoti bila enaka naravni katastrofi. Koliko ste morali trpeti vi, vojaki z vzhodnega bojišča, veslo sami. Moje misli so v nočeh brez spanja bile pri va3. Da se je posrečilo preprečiti napoleonski polom, ki so nam ga hoteli zadati, je to zasluga vaše hrabrosti, vaše sposobnosti, vaše zvestobe in vaše trdnosti. Vi, o moji dragi bojevniki na vzhodu, ste v tej zimi rešili Nemčijo in vso Evropo, z vami pa naši zavezniški vojaki, ki 6e z ramo ob rami bore z nami. Medtem ko ste vi vztrajno in zagrizeno vzdržali v neskončnem boju zoper naravne sile in zoper sovražnikovo zvijačnost na evropskem vzhodnem bojišču, 6mo doma na žive in mrtve delali za obnovitev boja spomladi. V letu 1942 ste dosegli orjaško uspehe. Zaseden je bil Krim in očiščen sovražnika. Odstranjeni so bili nevarni sovražnikovi vrinki na številnih točkah bojišča. Med bitko okoli Harkova je bila odstranjena nevarnost na našem južnem boku in sovražnik docela raztepen. Nova, pretirana olenziva mu je vzela še tisto, kar mu je ostalo od Ukrajine in od premogovnih ležišč v Napadi in protinapadi na vzhodu Novih 88 tankov uničenih — Pri Rževu so Sovjeti zadnje tedne zgubili 8580 ujetnikov, 1910 tankov in 582 topov — Več angleških križark zadetih, en rušilec potopljen Htlerjev glavnf slan, 2. j«n. Nemško vrhovno povelistvo obJavIj«: V vzhodnem Kavkazu 50 močni sovražni pehotni in oklepni oddelki pokusili prodreti naše črte. Vsi napadi so bili /. izgubami z.a so- ».vražnika odbiti in 29 oklepnih vozil uničenih. Tudi v ozemlju ob Donu so se novi sovražni napadi v težkih borbah ponesrečili. Uspešni Protinapadi nemških čet so vrgli sovražnika na*aj, razbili neko sovražno oklepno brigado 'n un'čUi pri lem 39 oklepnih vozil ter 14 topov. Posadkn oporišč« v Veliki h Lukih je v težkih bojih odbila neprestane ponovne sovražne napade. V prostoru pri Rževu je bilo v času od 25. novembra do 31. decembra 1942 zajetih 8.500 ujetnikov, uničenih, zaplenjenih ali za borbo onesposobljenih pa 1.910 oklepnih vozil in zajetih nli uničenih 582 topov. Sovražni napadi južnovzhodno od II-menskega jezera so se v obrambnem ognju nemških čet zrušili. Sovjeti so pri tem izgubili 12 oklepnih vozil. Na bojišču ob Ledenem morju so strmoglava in rušilna letala bombardirala naprave mur-manske železnice in zaklonišča sovražnih čet za-padno odKandalaškega zaliva. Oddelki nemških hitrih letal so v Severni Afriki v presenetljivem napadu uničili več sovražnih motornih vozil. Spremljajoča lovska letala so brez lastne izgube sestrelila 3 sovražna letala. V Tunisu uspešne krajevne operacije. Pred B o n o so nemška letala s težkimi bombami zadela eno sovražno križarko in dve trgovski ladji. Tudi v pristaniških napravah v Boni je bila povzročena velika škoda. Spremljajoča lovska letala so nad T u n i s o m ob eni lastni izgubi sestrelila 7 sovražnih letal. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno nadaljnje letalo. Nemška bojna letala so podnevi napadla cilje ob vzhodni angleški obali. 31. decembra j® oddelek nemške vojne mornarice pri Medvedjem otoku v Severnem Ledenem morju napadel iz križark in rušilccv sestoječo skupino angleških vojnih ladij, ki je ščitila neko spremljavo. V večurni borbi so poškodovale nemško križarko s topniškim ognjem več sovražnih križark in rušilcev in trgovskih ladij. Opazovanje uspeha jo bilo zaradi vremenskih prilik otežkočeno. Eden v borbi poškodovan sovražni rušilec je bil od nemškega rušilca potopljen. Nemško podmornico so torpediralo 4 parni-ke iz konvoja, toda zaradi boja ni bilo mogoče več opazovati njihove potopitve. En nemški rušilec se ni vrnil iz borbe. Delovanje nemškega letalstva v Tunisu Berlin, 2. jan. AS. Nemška uradna poročevalska agencija poroča, da so na tuniškem bojišču nemški strmoglavci kljub protiletalski obrambi bombardirali zbirališča angloameri-šk.ih avtomobilov, jih mnogo uničili ter zadali sovražmiku krvave izgube. Nekaj ur nato so nemški strmoglavci hudo napadli železniške naprave v Beji. Popoldne so se nato nad Tunisom razvili zagrizeni letalski dvoboji med »Messer-schmidti« in angleškimi stroji. Sovražnik je bil "v premoči, toda nemški letalci so vendar brez lastnih izgub sestrelili tri »Bostone«. Sovražna letala 60 bWa razpršena ter so se morala umak- Finska trdno odločena za boj Helsinki 2. jan. AS: Finski ministrski predsednik Rangell je v visokih besedah pohvalil finski narod in finsko armado, ki je zmagovito odbila vse sovražne napade. Obrambne črte finske armade 60 nedotaknjene in država je bolj kakor kdaj pripravljena za borbo. Predsednik vlade je pripomnil, da je notranji položaj odličen, izboljšal pa 6e je tudi gospodarski in finančni položaj. Predsednik vlade je pozival na popolno solidarnost med deželo in borci, ki mora biti osnovni temelj finske bodočnosti. Švicarski tisk o podmorniški vojni Bern, 2. januarja. AS. Švicarski tisk, ki piše o podmorniški vojni, ugotavlja, da sega na vse celine in ponloč stalno narašča. Italijanske ter nemške podmorniške posadke, ki že dolgo tesno sodelujejo v Severnem in Južnem Atlantskem morju, so dobile pomoč še v Japoncih, ki so se septembra pojavili na tem območju. Vojna poročila govore o strašnih izgubah, ki jih povzročajo osne podmornice Anglosasom. Skupno z letalstvom in s površinskimi ladjami, švicarski listi meni jo, da bo število osnih podmornic vedno večje. Turški poslanik se vrne v Berlin Ankara, 2. jan. AS. Turški poslanik v Berlinu, ki je končal pogovor s člani svoje vlade, se bo prihodnji teden zopet vrnil na svoje mesto v nemško prestolnico. niti. Druga nemška letala so napadala sovražne skupine in avtomobile. V Boni 60 napadla ladijsko skupino in ponovno zadela dva parnika z 12.000 tonami. Oba sta zgorela. Druge skupine nemških letal so neumorno in uspešno napadale sovražna letališča, železniške naprave, zaklonišča čet in avtomobilov v severnem Tunisu. Na letališču v Boni je bilo na tleh uničenih 6 letal, 12 letal pa je bilo poškodovanih. Razorana so bila vzletišča. donski kotlini. Na tem ogromnem prostoru, ki si>ga prav do Volge, stojite zdaj vi z bokom ob boku z zavezniškimi narodi. Naj so in naj bodo te bitke še tako hude in naj se včasih tudi morda utegne zdeti, da se tehtnica nagiba na sovražnikovo stran, konec koncev, in vi to veste bolje od vseh, da bo zmaga le naša. Medtem ko vi, o moji vojaki z vzhodnega l>o-jlšča, prelivate največ krvi ter z vami vsi moški in ženske iz organizacij, ki vam pomagajo, moški in ženske, ki morajo pogosto pograbiti za puško, Je pa nemški vojak tudi na drugih bojiščih docela izpolnil svojo dolžnost. Od norveškega severa do španske meje pričakujejo nemške divizije sovražnikovega napada. Toda, Če bo ta napad pri-šol in kjer bo prišel, moramo domnevati le, da bo spodletel. Naj pride do napada kjer koli in kakor koli, vsi vemo. da bo odbit. Dieppe je v nekaj kratkih urah pokazal Angležem, da privede izkrcanje na evropski celini samo do bliskovitega uničenja. Medtem ko so naši vojaki z našimi zavezniki zlasti v severni Afriki prestajali junaške boje, so francoski izdajalski admirali prekršili premirje, prelomili slovesne obljube in častno besedo tudi z oziroin na lastnega državnega poglavarja ter skušali izročiti našim nasprotnikom francoski kolonialni imperij, ki smo ga mi, zmagovalci, Franciji pustili. V malo dneh je |>o sporazumu z Du-cejem zaseden še ostanek Francije, sredozemska obala Francije organizirana za skupno obrambo, francoska vojska in brodovje razo rože no. Tiinis in Bizerta zasedena. Tako smo zasedli postojanko, ki jo odločilnega pomena za vodstvo vojno v severni Afriki. Medtem ko vi, o moji vojaki, trdno držite ta bojišča, ki so tako daleč, od Nemčije, varujete z zavezniki vred ne samo Evropo, temveč svojo domovino, nemško državo. Kolikor stori naša mornarica, jo edinstveno v zgodovini. Podmornico ter površinske edinice uničujejo tolike množine nasprotnikovega trgovskega in vojnega brodovja, da ga nova izdelava niti približno ne more nadomestiti. Letalstvo izpolnjuje čudovito naloge, kakor ste sami priča. Vi vojaki iz vojske in SS, ki ste odvisni naravnost od mene, pa Bto hrbtenica v tem velikanskem boju, kakor ste bili prej. Vaša hrabrost, vaša zvestoba, vaš čut za dolžnost, vaša trdnost so temelj za končno zmago. Zlasti gre-nadirji in lovci iz pehotnih ter oklepnih divizij vojsko in edinic SS niste samo imeli največjih izgub, temveč ste tudi dopolnili največja junaštva. Ko v zatečku novega leta sprejemamo trden sklep, da se za nobeno ceno no bomo umaknili pred sovražnikom, temveč da se bomo celo borili, dokler ne bo odločilna zmaga naša, delamo to zlasti v čast in spomin naših tovarišev, ki so dozdaj žrtvovali življenje za to zmago. Delamo pa to tudi z očmi, uprtimi na nemški narod, na njegovo sedanjost in na njegovo bodočnost. V številnih listih in javnih govorih je bilo povedano, kaj mislijo storiti naši sovražniki z našim ljudstvom. Kaj bi sovražnik storil z nami, če bi zmagal na vzhodu, veste sami. Kaj smo pa mi sklenili stoiiti z našimi sovražniki, bodo zvedeli sami in čutili na lastni koži. Medtem ko se spominjamo vojakov, ki so padli na t*>iiščih, so spominjamo tudi hrabrosti domovine. Ta ni nevredna svojih vojakov. Vsi nasprotnikovi poskusi, njegovi blazni napadi na žene in otroke, na starinske spomenike in na mirne stanovanjske hiše niso omajali nemškega naroda. Nasprotno, napolnili so pa s tistim sovraštvom, ki je potrebno, da se tak boj nadaljuje z upanjem na uspeh. Mi tega sovraštva nismo poznali, zlasti ne z ozirom na naše zahodne sovražnike. Nismo zahtevali od njih nič. kar bi jih btlo lahko zadelo ali žalilo. Nnsmo zahtevali nič tistega, kar je njihovo. Na?a želja je bila živeti v prijateljstvu z njimi. Ko s*a nam Anglija in Francija napovedali vojno, ijo so naši voiakl junaško borili, pa vendar so sovraštvo ni polastilo nemškega naroda. Huševine naših starih stolnic, naših številnih mrtvih in ran|enih, žena in otrok, načrtni napadi na naše bolnišnice itd. pa so spremenili čustvovanje nemškega naroda. O. Roose-velt in g. Churchill eta Nemčijo naučila sovražiti. Dane« nemško ljudstvo na poljih in po mestih zairri/cno dela v enem samem trdnem sklepu, nomreč, da se mora ta vojna končati tnko, da lv> bližnja stoletja to vzelo sovražnikom Nemčije voljo za ie kateri napnd. In narodi, ki so zvezali svojo usodo z n«odo Nemčije, tudi stoje pred istim vprašanjem o življenju in smrti. Joj F v ropi, če naj bi judovsko bogataška zarot« uspela! rvropa bi bila za zmeraj izgubljena! Toda v njej je na^a domovina, za katero se borite vi, o moji vojaki. I.eto 194T bo morda hudo. loda zalrdno ne bo hujše od preteklih let. A če nam je Gospo«! dal moč, da «mo premagali zimo leta 1941 in ]942, Itomo mogli prcmaiati tudi to zimo, ki so je začela, in druge prihodnje mesece. Eno pa je gotovo: v tem boju ne bo nikdar poravnave. Fvr z zavezniško ofenzivo nastal v vzhodni Evropi nevaren položaj, ki ga bo po vojni težko popraviti, ker nameravajo Angloamerikanci napasti Nemčijo \V. Zanimivo angleško priznanje vojaške slabosti Rim, 2. jan. s. Tedenska revija »News States-man and Nation< se v svoji številki z dne 29. decembra bavi z vtisom, ki ga je bila vzbudila pred kratkim Churchillova izjava o »dotoku narodov«, ter si zastavlja vprašanje, kakšni viri tega »dotoka narodov« igrajo pomembno vlogo v tej vojni. Člankar se sprašuje: Ali res samo delno izkoriščamo te vire? Odgovor je naslednji: Cepitev sil, ki je neizogibna v vojni za zveze z zunanjim svetom, se zelo občutno kaže v pomanjkanju človeških moči. Nikjer se to tako očitno ne kaže, kakor vprav na morju. Izgube so velike, izguba posadk pa je še bolj nenadomestljiva kakor izguba ladij. Niso več tisti časi, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko s posadkami španskih ladjic in Tšo je Nelson plul po morju s posadkami kmetov, ki so jih s silo pobrali s podeželskih gostiln. Ljudje, ki zdaj služijo pri mornarici, imajo velike skušnje in v številnih primerih imajo za seboj turli dolgo dobo šolanja. Treba je upoštevati, da je izostal pomemben vir, iz katerega se rek ruti ra jo mornarji, kajti Japonska nadzoruje kitajske obale, izvaja zaporo nad Kantonom in nad južnimi pokrajinami. Frncoski sobojevniki, mornarji s holand-skih ladij, belgijski ribiči, norveški in grški pomorščaki, ki se jim je posrečilo pobegniti z zasedenega ozemlja, so našli svojo zaposlitev pri nas. Njihovo število pa se ne more zviševati. Mi se moremo zanašati le v omejenem obsegu na naše sile in na sile imperija in se moramo zato v prvi vrsti obračati na Združene ameriške države, naj nas one oskrbe s posadkami za ladje, ki bodo zgrajene na podlagi njihovih načrtov. Kitajska, ki ima v svo- jih mejah četrtino vsega prebivalstva na zemlji, naj bi postala največja dobaviteljica človeških moči za združene narode. Če pa ne odpremo spet birmanske ceste in če ne bomo oskrbovali Kitajske, bomo mogli izkoristili svojo veliko silo na Daljnem vzhodu samo na pol. Ameriška mobilizacija se je šele komaj začela in Združene ameriške države morajo prebroditi še mnogo težav. Združene države nam lahko dajo izredno pomoč, kakor na primer s sodelovanjem na pomorskih postojankah in z graditvijo ceste čez Aljasko, vendar pa njihova zmogljivost v izdelovanju vojnega blaga v večjih množinah ne ustreza resnični proizvodnji, in Združene države so danes v prav takšnih težavah, s kakršnimi smo se mi morali boriti leta 1940. Druge onstranmorske zaveznike razen Kanade je treba v prvi vrsti smatrati kot dobavitelje surovin. Nočemo več govoriti o potrati človeških sil, ki jo je imela za posledico naša politika v Indiji. Indijska vojska se še vedno počasneje izpopolnjuje, kakor pa bi se morala, in tega je v neki meri kriva tudi nevarnost pred vstajami. Spričo tega je Indijo treba smatrati le kot delno sotrud-nico združenih narodov. Tudi v drucih delih imperija so opažajo močne cepitve sil. V Južni Afriki so nacionalistom prijazni ljudje zelo močni in zelo delavni. Mnogi Južnoafrikanci bi celo rajši imeli za gospodarje Japonce, kakor pa da bi dovolili enake pravice domačinom. Iz, vsega tega sledi, da angleški imperij s svojimi mrtvimi točkami, kakor z Irsko in Indijo, verjetno ni tako močno povezan. kakor iu bil v prejšnji svetovni vojni. [z Severne Afrike ter iz angleških otokov, dočim je vzhodno bojišče prihranjeno Sovjetom. Angleško-ameriške čete bi doživele navdušen 6prejein (?), dočim bi bila popolnoma drugačna reakcija v primeru, če bi Sovjeti zopet zasedli baltske države. Tarnowsky oporeka Sovjetski Rusiji, da je napadla baltske države, Finsko in Poljsko pod pretvezo vojaške varnosti. Obtožuje Sovjetsko Zvezo, da je uničila in izropala baltske države in mnogo prebivalstva zaprla ter deportirala. Izjavlja, da baltske države. Finska, Poljska in Litva ne žele za6už-njenja Rusom. Seja ministrskega odbora za preskrbo in cene Rim, 2. jan. AS. Včeraj popoldne se je pod predsedstvom Duceja se6tal medministrski odbor za vzporeditev preskrbe razdeljevanja in cen. Seja je bila ob 19 prekinjena in 6e bo nadaljevala danes ob 17. Angleški rušilec potopljen Lisbona, 2. jan. AS. Angleška admiraliteta sporoča, da je bil potopljen angleški rušilec »Be-lanx«. Bil je ena najmodernejših angleških vojnih ladij. Zmeda v francoski Afriki Tanger, 2. jan. AS. V Alžiru je bilo na povelje generala Girauda aretiranih 12 oseb. Imena acetirancev iz »političnih razlogov« niso bila objavljena. Na vprašanje časnikarjev je general izjavil, da so bile aretacije potrebne za preprečitev novih umorov, mid njimi tudi umora Kooseveltovega odposlanca Mnrphvja in Girauda samega. Druga poročila pravijo, da so med aretiranci (udi Severnoafrikanci, kar je dokaz za velik odpor •luslimanov zasedenih krajev proti angleško-ameriški zasedbi. V Alžiru so bili ustreljeni tudi štirje železničarji, ki so bili obtoženi sabotaže. Roosevelt preklinja Buenos Aires, 2. jan. Predsednik Roosevelt je izjavil škofu mons. De Andrea, da ima sedanja vojna edini namen, ki jo opravičuje »vzpostavitev kraljestva Kristusovega na svetu«. — Roosevelt je dosegel višek nesramnosti. On, ki najbolj podpira Jude, prave sovražnike Boga, se drzne poveriti v imenu božjega sina! (»Piccolo«), Natečaj za povečanje kmetijske proizvodnje Vodja fašizma, predsednik vlade, na podlagi kraljevega ukaza z dne 18. septembra 1942-XX kraljevega ukaza z dne 25. avgusta 1942-XX, št. 1031, 61. 14 črka b) kraljevega ukaza z dne 29. maja 1941-X1X št. 489 po zaslišanju 11. sekcije višjega sveta za kmetijstvo iu gozdarstvo odloča: Čl. 1, Napoveduje se državni natečaj med italijanskimi državljani arijske rase, vpisanimi v PNF, obdelovalci kmetijskih posestev v Kraljevini, Libiji in na italijanskih otokih Egejskega morja za povečanje kmetijske proizvodnje v gospodarskem letu l942-43-XX-XXI. Glavni predmet tekmovanja tvorijo sledeče rastline: žita, krompir, stročnice za zrnje, sladkorna pesa, krmske rastline pa tudi živinoreja s posebnim ozirom na proizvodnjo mleka. Natečaj obstoji iz pokrajinskih tekmovanj (eno za vsako pokrajino Kraljevine in Libije in eno za italijanske otoke Egejskega morja) in iz državnega tekmovanja, ki se ga bodo mogli udeležiti samo oni tekmovalci, ki bodo dosegli prvo nagrado ustrezne 6kupine v pokrajinskem tekmovanju. Posestva tekmovalcev bodo razdeljena v sledeče tri skupine: Velika posestva, če znaša skupna površina njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki nad 80 ha v pokrajinah Piemonta, Ligurije, Lombardi-je, Venecije, Ljubljane, Dalmacije in Emilije; nad 80 ha v pokrajinah Toskane, Marke, Umbrije, La-cija in Kampanje, nad 150 ha v pokrajinah Abru-o priloženi tabeli D. Pri vsakem pokrajinskem tekmovanju bodo nagrade priznane ločeno za vsako izmed treh posestnih skupin, ki se nahajajo v pokrajini. Čl. 2. Prošnje za uvrstitev v tekmovanje, kol-kovane z R L. je treba vložiti do 31. januarja 1943-XXI pri Pokrajinskem kmetijskem inšpektoratu pokrajine, v kateri se nahaja posestvo tekmovalen. Tekmovalci se udeležijo tekmovanja s celotnim gospodarstvom in organizacijo kmetije, ki so z njo prijavijo. Isti tekmovalec more vložiti ločene prošnje in se prijaviti za tekmovanje z različnimi posestvi in sicer tolikokrat, kolikor posestev obdeluje, ne da bi pa mogel doseči več kakor eno nagrado v vsakem pokrajinskem ali v državnem tekmovanju. Tekmovanja se ne morejo udeležiti kmetovalci, ki prijavijo posestvo, čigar skupna površina jo manjša kakor 3 ha. V natečaj se ne sprejmejo ustanove, ki za njih vzdrževanje prispeva država, ali ki imajo kmetijsko posestvo, za katerega upravljanje prejemajo redne prispevke od države. Čl. 3. Nagrade se priznavajo na osnovi naslednjih temeljnih činiteljev: a) skupna proizvodnja posestva — vštevši tu di ona drevesnih kultur (izvzemši čisti, gozdni okrasek), če te kulture ne presegajo 50% posestva samega — ki se je dosegla bodisi s povečanjem že obdelane zemlje, ali z uvedbo postranskih kultur v največji možni meri, ali z umnim obdelovanjem, s katerim se je kar najbolj povečala proizvodnja sama in so bile premagane, kolikor je le možno, krajevne in iz vojnega stanja izvirajoče težkoče; b) razpoložljive količine poljskih pridelkov, ki so določene za prodaj; c) količina in kakovost živinorejskih proizvodov, posebno proizvodnja mleka v onih okoliših in na onih posestvih, kjer je ta proizvodnja zelo pomembna. Nagrad ne bodo mogli dobiti oni t-Vkmovalcj, »ki ne bodo upoštevali predpisov načrta o kmetijski proizvodnji v smislu kraljevega odloka — zakona od 25. avgusta 1942-XX št. 1031. Čl. 4. Pokrajinski kmetijski odbori bodo v smislu čl. 8 kraljevesra odloka-zakona z dne 25. avgusta 1942-XX št. 1031 razpolagali za nagrade, ki pridejo v poštev pri pokrajinskem tekmovanju, z vsoto, označeno v tabeli A. Ta vsota bo razdeljena v nagrade različnih vrst za posestne skupine v smislu čl. 1. Nagrade se morajo objaviti kmetovalcem naj-, kasneje do 30. novembra 1942-XXI z razglasom, ji v katerem bo zgoraj imenovani odbor objavil to-5 zadevni odlok, spopolnjen z navedbo vrste pošali meznih nagrad za pokrajinsko tekmovanje in pa smernic tehničnega značaja, ki jih bo odbor sam določil po krajevnih razmerah Ako bi bilo vrednih tekmovalcev v kaki skupini premalo, more odbor na sedežu tekmovalnega razsodišča dodeliti odvečne premije te skupine drugimf posestnih skupinam. Čl. 5. Vsako |iokrajinsko tekmovanje bo vodila komisija, ki jo bo imenoval pokrajinski kmetijski odbor. Komisija sama se bo mogla deliti v podkomisije za različne okoliše pokrajine in pooblastiti tudi posamezne člane za poizvedbe manjše važnosti, toda vse skupno s tehničnim osebjem pokrajinskega kmetijskega inšpektorata. Ko bo komisija s posebnimi ogledi na mestu samem zbrala in ugotovila stvarne podatke na j kmetiji vsakega tekmovalca, vpisanega v tekmovanje, bo začela presojati udeležence tekmovanja po vidikih v smislu čl. 3. in smernicah tehničnega značaja, določenih v smislu čl. 4. po pokrajinskem kmetijskem odboru ter razdelila kmetovalce v dve skupini: v one, ki niso vredni nagrade in one, ki zaslužijo nagrado. Za zadnje bo sestavila lestvico. Končno veljavno bo razsodil in dodelil nagrade pokrajinski kmetijski odbor, ki mora dokončati svojo nalogo najkasneje do dne 30. novembra 1943-XX1I. V tem roku bo vsak pokrajinski kmetijski odbor dostavil ministrstvu za kmetijstvo in gozdove: a) besedilo seje, na kateri je bilo sklenjeno dodeliti nagrade, lestvico tekmovalcev za vsako posestno skupino, ki so zaslužili nagrade in označbo dodeljenih nagrad; b) izvirne prijave tekmovalcev, sprejetih k tekmovanju v državnem tekmovanju. Čl. 6. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove more vsak čas zahtevati pojasnila, ki jih bo smatralo za potrebne. Čl. 7. Kazsodiščna komisija državnega tekmovanja bo imenovana z odlokom Ministrstva za kmetijstvo in gozdove do 31. marca 1943-XXI. Čl. 8. Če se je nagrajeni tekmovalec kakor koli poslužil za vodstvo pri obdelovanju posestva pomoči tehničnega ravnatelja (upravitelja) je dolžan izplačati le-temu četrti del dosežene nagrade. V primeru solasništva, delnega kolonstva ali souživanja je nagrajeni tekmovalec dolžan kolonom ali souživalcem ustrezajoči del nagrade, znižane za vsoto, ki pripada po določilih prednjega odstavka tehničnemu upravitelju — če je nastavljen — izplačati v istem razmerju, kakor so razdeljeni pridelki posestva na osnovi pogodbe o kolonstvu ali souživanju. Čl. tj. Za izvedbo natečaja v Libiji in na italijanskih otokih Egejskega morja bodo naloge, zaupano pokrajinskim vodečim komisjiam, pokrajinskim kmetijskim odborom in pokrajinskim kmetijskim inšpektoratom izvrševali kraljevi kmetijski [Ukrajinski uradi Libije oz. generalne direkcije kmetijstva in gozdov vlade italijanskih otokov. Čl. 10. Izdatek za nagrade tega tekmovanja ▼ skupni višini 5,000.000 L bo obremenjeval proračun izdatkov Ministrstva za kmetijstvo in gozdove za proračunsko leto 1943-1044/XXI-XXII na part, ki odgovarja partiji št 78 proračunskega leta 1942-1943/XX-XXI. Pričujoči odlok bo sporočen najvišjemu računskemu uradu, da ga zabeleži. Nagrade »a tekmovanje. Skupina: velika posestva — 15 nagrad, vsaka po L 100.000; skupina: srednja posestva — 15 nagrad, vsaka po L 50.000; skupina: mala posestva — 20 nagrad, vsaka po L 20.000. Pokrajinsko tekmovanje. Pokrajinski kmetijski odbor v Ljubljani Je na osnovi pooblastila, ki mu ga daje zgoraj navedena uredba Voditelja fašizma in Predsednika vlade, odredil sledečo razdelitev nagrad za skupni znesek L 50.000, ki je dodeljen pokrajini. Kategorija — velika posestva, ki imajo skupno površino njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki nad 80 ha: 1. nagrada 5000 Ur, 2. 4000 lir; 3. 3000 Ur; 4. 2000 lir; 5. 1000 lir. Skupina: srednja posestva, ki imajo Skupno površino njiv z vštetimi večletnimi travniki 15 do 80 ha: 1. nagrada 4000 Ur; 2. 2500 lir; 3. 1500 lir; 4. 1000 lir; 5. 800 lir; 6. 800 lir; 7. 700 lir; 8. 700 lir; 9. 500 lir; 10. 500 lir. Skupina: mala posestva, ki imajo skupno površino njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki 3—15 ha: 1. nagrada 3000 lir, 2. 2500 lir, 3. 2200 lir, 4. 2000 lir, 5. 1700 lir, 6. 1400 lir, 7. 1200 lir, 8. 1000 lir, 9. 900 lir, 10. 800 lir, 11. 700 lir, 12. 600 lir, 13. 500 lir, 14. 500 lir, 15. 400 lir, 16. 400 lir, 17. 400 lir, 18. 300 lir, 19. 300 lir, 20. 300 lir, 21. 250 lir, 22. 250 lir, 23. 200 Ur, 24. 200 lir. Posestva, ki se udeleže pokraj. tekmovanja v okviru držav, natečaja za povečanje kmetijske proizvodnje, bodo po določilih čl. 3. Ducejevega odloka pregledana in presojena v svoji celoti, vpošte-vajoč pri tem krajevne pogoje okolice, v podrobnostih pa se bodo pritegnile v presojo sledeče činjenice: 1. način gospodarske uprave, 2. zbolj-šave in ureditve zemljišč vsega posestva, kakor tudi posameznih parcel, 3. zmanjšanje neplodnih jx>vršin, 4. shranjevanje in uporaba hlevskega gnoja in gnojnice, 5. shranjevanje in uporaba krmil Visoki komisar na obisku v vojaški bolnišnici Razdelitev daril ranjencem Ljubljana, 31. decembra. Včeraj popoldne je Visoki komisar v spremstvu soproge obiskal vojaško bolnišnico, kjer «o ga sprejeli ravnatelj in zdravniki. Eksc. Grazioli je obiskal ranjence, med temi tudi člane prostovoljne protikomunittične milice, se zanimal za vojaške nastope, katerih so se udeležili, za njihovo zdravstveno stanje in za njihove družine. Potem se je pogovarjal z drugimi številnimi bolniki, želeč jim vse najboljše. Ranjencem in bolnikom so bila razdeljena darila in nagrade. Visokega komisarja so sprejeli z izrazi zahvale in vere v Duceja. Preden je zapustil bolnišnico, ie Visoki komisar izrazil svojo zahvalo in polivalo ravnatelju in zdravnikom. Podaljšava predpisov o oddajanju nepremičnin v najem Člen Rok iz člena 1. naredbe z dne 9. okt. 1Q41-XIX št. 121 se podaljšuje do konca sedanjega vojnega zapleta. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Odprava davka na luksus za blago Člen 1. Odpravlja 6e davek na luksus, uveden z uredbo z dne 14. avgusta 1932 za blago, navedeno v 6pisku, priloženem omenjeni uredbi in v pozneje izdanih zakonodajnih odredbah. Ta davek se odpravlja tako za blago, proizvedeno v Ljubljanski pokrajini kakor za blago kakršnega koli izvo-a, ki se vanjo uvozi. Člen 2. Za uvoz iz inozemstva in z ozemlia Italijan6ko-albanske carinske zveze ni zavezano davku na luksus blago, ki se deklarira in overovi pred dnem uveljavitve te naredbe, Če je na ta dan še v carinarniških prostorih in se zadevne davščine še niso plačale. Člen 3. Ta naredba, 6 katero se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo dne 1. januarja 1943-XXI. »SLUŽBENI LIST« za ljubljansko pokrajino objavlja v svoji številki z dne 30. decembra še »Uredbo o posebni uvozni pristojbini za blago, za čigar uvoz v pokrajino so odrejene omejitve« in »Začasne spremembe davka za poslovni promet«. — Obe uredbi bomo objavili naknadno. Bodic Kupujemo večje število rabljenih radio aparatov. Ponudbe z navedbo znamke, letnice, števila žarnic, ceno in številko pod katero je aparat spravljen pod šifro .RADIO" na oglasni oddelek .Slovenca" 7330. Razglasi davčne uprave Važno opozorilo *a btSne posestnike! Vil oni lastniki hlS, ki imajo ii katerega koli vzroka prazna stanovanja ali lokale na dan 1. januarja 1943-XXI so opozarjajo, da prijavijo v smislu 61. 40 zak. o nep. davkih prazno stanje najkasneje do 14. januarja 1943-XXI. Kdor ne vloži prijave v tem roko. bo izvrSen odpis zgradarlne zaradi praznega stanja Sele od dne, ko bo davčna uprava prejela prijavo. Prijavo, kolko-vano i 4 lirami, je oddati pri davčni upravi. Zapadlost nekaterih taks. Davčna uprava za mesto Ljubljana razgla-ša: V času od 1.—15. januarja zapadejo v plačilo naslednje takse: 1. letna tnksa za stalne reklame (tar. post. 8 taks. znk.). Prijaviti in plačati je tudi takBo za koledarje (stenske, družbene, žepne) in sicer preden se dajo v promet; 2. taksa za tekočo računo (tar. post. 37 taks. zak.). Vložiti se morajo tudi negativne prijave, sicer je kazen 190 lir; S. letna taksa za biljarde (tar. post. 98 taks. zak.) v času od 1.—31. januarja; 4. dopolnilna prenosna taksa (tar. post. 12 prip. 12 taks. zak.); 5. točilna taksa za I. polletje 1943 (tar. post, 62 taks. zak.) v času od 1. januarja do 15, februarja; B. letna taksa *a troSarinska skladišča za vino In žganje (tar. post 215 a taks. zak.). »CttaJ In širi »Slovenca!« in postranskih pridelkov gospodarstva, 6. uvedba kisanja krme. Kmetovalci Ljubljanske pokrajine! Pokrajinski kmetijski odbor se obrača na Vas z živim in toplim vabilom, da se udeležite pokrajinskega tekmovanja za zvišanje kmetijske proizvodnje, da bi se pomerili v svojih sposobnostih in v svojem navdušenju na važnem poprišču s tovariši starih pokrajin Kraljevine, Gotovi smo vašega pristanka in ne dvomimo, da si boste znali priboriti čast v odlični tekmi med seboj in s tovariši drugih pokrajin ter tako, čeprav s skromnim prispevkom pomagali izvršiti težko nalogo, ki čaka kmetovalce, da zagotovijo narodu prehrano. Načelnik kmetijskega inšpektorata, predsednik pokrajinskega kmetijskega odbora: dr. Giacomo Rigoni. »Obisk« — zaključna številka III. letnika Z debelo, 48 strani obsegajoče dvojno številko, ki je izšla za Novo leto, je -Obisk«, edina slovenska ilustrirana družinska revija, zaključil svoi tretji letnik. List je pod spretnim uredništvom Mirka Javornika in Ludvika Klakočerja dosegel v zanimivosti, raznolikosti ter vsebinski tehtnosti prav to leto vištk. V zvezi s to ugotovitvijo zasluži predvsem pohvalo podjetje, ki nam »Obisk« izdaja, saj ni ohranilo v življenju samo te revije, temveč vse vse publikacije. Enasta in dvanajsta štev. letošnjega »Obiska« prinaša to pot na naslovni strani ovitka v bakrotisku posnetek iz najmočnejšega slovenskega novejšega dramatskega dela, iz Gregori-novega »Očenaša« kot sodoben božični motiv. Na nadaljnjih treh straneh bakrotiska dobimo še vrsto lepih fotografskih motivov in posnetkov. Vsebinski del te zelo obširne in zanimive š;e-vilke objavlja na prvi strani ponatis najstarejSe slovenske božične pesmi z nekaj risbami slikarja F. Smerduja. Ksaver Meško je v svojem zrelem 6logu napisal idilično sliko »Starkina ura«. Iz Gregori-novega dramatskega cikla »Oče naš« je zdaj prvič priobčen v tisku odlomek, in sicer četrta, času primerna etika »Daj nam danes naš vsakdanji kruh« z ilustracijami iz ljubljanske uprizoritve tega močnega dela Jože Krivec priobčuje sodobno, občuteno božično »Pismo« daljnim staršem. Tone Gla-van je prispeval duhovito in originalno literarno-zgodovinsko 6liko »Ponočnjaki«, dobre karikature Trubarja, Pohlina, Prešerna, Aškerca, Stritarja, Levstika, Jurčiča ter slovenskih pisateljev do S. ša-lija, M. Javornika in T. Glavana je k sestavku narisal vedno bolj uveljavljajoči 6e mladi ilustrator Roin. A. Pezzi p5e o zanimivi zamisli »Zvona padlih v Roveretu«, ki poje v spomin prav vsem žrtvam iz prve svetovne vojne, vsak dan eni narodnosti. Članek je ilustriran z zanimivimi 6likami. Iz najnovejšega Dickensa v slovenskem prevodu M. Javorniiia, iz »Dorritove najmlajše«, je priobčen ganljiv odlomek »Pravljica o zakladu s senco«. Drago Gornik obnavlja »Pripovedko o Zlatorogu« ob lepih fotografijah iz Zlatorogovega bajnega kraljestva Triglava in raznih slikarskih motivih iz Triglava in raznih slikarskih motivih iz bajke o Zlatorogu, Zorko Simčič je za to številko dal humoresko »Napeti trenutki...;« Iz romunskega narodopisja je vzeta pravljica »Stan Bolovan«. Nekaj 6trani zanimivih fotografij iz Avstralije nas seznanja e skrivnostmi in posebnostmi te celine, ki je danes v ospredju političnega in vojnega dogajanja. Miklavž Kuret se oglaša s črtico Mitnicar Ianez Friila dela jaslice«. Snov je zajeta iz stare iubliane in jo ponazarja venec posnetkov po Fr-filovih originalnih jaslicah, za katerih podobe je iemal tipe iz tedanjega ljubljanskega življenja. Resnična »legenda iz današnjih dni« in za današnje dni je »Hudič na cesti«. Dr. St. Mikuž je napisal v tej številki izredno zanimiv prikaz »Ponarejena umetnost«, s katero nas uvaja v napol kriminalni svet špekulacije z umetninami. Marjan Juvan priobčuje zajemljivo pisani in ilustrirani sestavek »Ljubezen rož je sladka«. Ciril Soukai je prispeval pestro športno reportažo »Bajke in resnica o maratonskem teku«, v besedi in sliki Štiri strani mode, dve strani ugank in šaha zaključujejo ta zanimivi zvezek »Obiska«. — (»Obisk« velja letno 40 lir ter 6e; naroča pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2 — Ničman. Uprava prosi, naj naročniki izvolijo čim prej poravnati naročnino, da listu olajšajo redno izhajanje. Prof. Anton Oven — umorjen Pred meseci smo poročali, da so parUzani v BeU krajini odpeljali v gozd tudi prot. A. Ovna, za katerim je pozneje sled izginila. Zdaj pa je prišlo sjjoročilo od vaške straže v Semiču, da 60 našli njegovo truplo na Brezovi rebri. Z doma so ja odvedli partizani 15. maja, ubili pa 19. maja. sele zdaj, pred božičnimi prazniki, so našli njegovo truplo in ga pokopali v Semiču. Na truplu so odkrili znake strahovitega mučenja in zdravniška komisija je ugotovila 6ledeče: obe nogi in obe roki je imel zlomljeni, desno roko celo dvakrat, dalje je imel zlomljeno hrbtenico ter razbito levo stran lobanje. Del leve noge je bil zgrizen od Usic, ker je bilo truplo površno zagrebeno. Prof. Oven je bil agilen, idealen slovenski kulturni delavec. Nikdar in nikjer ni iskal sebičnih ciljev, temveč le koristi naroda in ljudstva. Bil je živahne, vedre narave, do vsakogar dobrodušen in prijazen, a v delu nesebičen in žilav. Sovraštva nI poznal; nasprotno, njegovo toplo srce je bilo za vsakogar, kdor je bil pošten in narodu zvest. Svojim dijakom pa je bil ljubezniv svetovalec in pravi tovariš. Ti ga bodo močno pogrešali. ■ In tega človeka so partizani ubilil Vprašamo: čemu? Kaj jim je storil? Kaj bi vprašali, čemu, saj so ravno pošteni, idealni ljudje komunistom napoti, prav take hočejo iztrebiti iz našega naroda. A jih ne bodo, kajti vprav njegova muče-niška smrt daje ljudem nove pobude za še večjo vztrajnosti v borbi. — Vse zdravo se bo še ohranilo — tam pa je 6trup in sovraštvo. — Kdo bo močnejši? Ti, za katerimi stoji strnjeno slovensko ljt.dstvo, ali oni, ki jih »odi žoovska in-ternac'onala? 33 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Ui!ii!nii"ill;l:ii!ii!i"iiii'i!i!!ii'i!iuii Čudno je pa tudi to, da se je zelo rada mešala med navadno . množico iz predmestij, ter se med njimi čutila moralno prav tako svobodna kakor na morju in v gOTah. Zato se je prav rada kar 5 slučajno sprehajala po najbolj umazanih ulicah londonskega pristanišča, pristanišča v Liverpoolu, po delavskih ulicah Manchestra, Ant-\vwpena, Genove, Barcelone, ZUricha, Neaplja, Smirne, Kaira in ' Alžirja. Na te sprehode se je vedno odločila nenadoma in krajevne ■ policije so bite obupane, ker niso vedele, kako jo naj zaščitijo. Med množico pa je čutila, da se je osvobodila vseh socialnih bremen: ' ^Vsekakor mi ni tako tesno, kakor na naših dvornih plesih.. .« Po svojih potovanjih Je Elizabeta od časa do časa prišla tudi na Azumo obalo v južni Fraitfiji. Prišla je v Menton in Cap Martin. Tam je vsako zimo živela cesarica Evgenija (žena Napoleona III.). Bivala je v vili, ki ji je v spomin na Korziko dala ime »Cyrnos«. - Obe cesarici sta kmalu sklenili veliko in prisrčno prijateljstvo. Obe sta bili enako nesrečni, obe enako plemeniti, obe imeli iste pojme o vladarskem sijaju. Od časa do časa je prihajal tja Franc Jožof — na skrivaj. Vsi trije, ki jim je bilo srce tako polno trpljenja, so se nato predajali zaupnim besedam prijateljstva. Elizabeta je bila z bivanjem pri cesarici Evgeniji vedno zelo zadovoljna. Včasih si je zaželela, da bi tam umrla. »Kadar bom mrtva, želim, da moje truplo polože na oder tik ob teh morskih valovih.. .« Med tem ko je Elizabeta Tomala po vsem svetu, si je cesar pomagal, kakor si jo pač mogel. Vsak dan zjutraj ob šestih Je po- trkal na vrata vile pri Schrattovi. Včasih se je celo prekršil nad dvornimi predpisi in se ]e z njo sprehajal po drevoredu Schon-brunna. Katarina Schratt pa je še naprej igrala v dvornem gledališču. Dunajčani so jo radi gledali in ji ploskali, dasi je postajala bolj debela in se je hitro bližala štiridesetemu letu starosti. Iz ozirov dostojnosti se je poročila s skromnim madžarskim uradnikom. Njen mož pl. Kiss je takoj doumel vse dolžnosti ženinega igralskega življenja. Kadar se je Elizabeta prikazala na dvoru, je takoj poklicala k sebi Schratt-Kissovo. Večkrat se je z njo podala na dolg sprehod po drevoredu Schonbrunna. Katarina Schratt je morala večkrat priti tudi na kosilo na dvor. Nekega dne pa se je Elizabeta pogovarjala s svojo hčerko Marijo Valerijo. Ni se mogla več zadržati in je izbruhnila v nezadržno izpoved: »Zakaj sem se rodila?... Moje življenje ni koristno... Sedaj sem samo še ovira cesarju... Pred njim 6e čutim včasih tako osmešeno.. .« Nekega dne pa je zopet rekla: »Zakaj je zakonska zveza tako čudno urejena... Ko sem bila petnajst let stara, so me prodali. Prisilili so me, da sem dala prisego, ki je nisem razumela in katere se ne morem več otresti...« Petnajsto poglavje. Na pomlad leta 1896 se je Elizabeta »a kratek 6as otresla mdre, ki jo je tlačila. Po žaloigri v Mayerlingu se je popolnoma umaknila iz dvornega življenja in se pri uradnih prireditvah sploh ni več prikazovala. Toda madžarsko odposlanstvo' je prišlo s prošnjo, da naj se udeleži slovesnoti, ki jih bo madžarsko ljudstvo priredilo v I proslavo tisočletnice narodnega državnega obstoja. Pristala je. Njeni zvesti Madžari so jo pozdravljali s takim navdušenjem in veseljem, da je bila ginjena do solz. Takoj nato pa se je zopet predala beganju po svetu. Nekaj stalno skrivnostnega jo je podilo po svetu. Neusmijlena usoda Wittels-bachovcev in Habsburžanov jo je vedla v nove nesreče. Dne 6. maja 1897 je doživela nov strašen udarec. Njena sestra vojvodinja alensonska, ki je živela v Parizu, je živa zgorela v ogromnem požaru, ki je zajel poslopje, kjer so ravno priredili veliko dobrodelno prireditev. Ta udarec je strašno vplival na že zrahljano Elizabetin® zdravje. Začela je tožiti o silnih bolečinah, noči brez spanja 90 se vračale, vedno jo je prijemala omedlevica. Živčno je bila pač popolnoma na koncu. Odšla je na zdravljenje v Nauheim, nato v Kissin-gen, pa ni nič pomagalo. Nazadnje je nad zdravniki obupala, ker je spoznala, da nje človeška sredstva ne morejo ozdraviti. Predala se je za vedno trpljenju, vendar pa je slutila, da to trpljenje ne bo več dolgo trajalo. Vsak hip ji je šinila skozi glavo misel na smrt. Vse dogodke si je tako razlagala, kakor da ji napovedujejo smrt. Nekega dne jo je hotela njena dvorna dama grofica Sztaray opogumiti in ji je rekla: »»Možje se ne bi smeli bati smrti. Smrt je večen počitek; mogoče je smrt celo sreča...« Cesarica pa ji je trdo odgovorila: »Kaj vi veste. Noben potnik se od tam ni vrnil...« In njene oči je zalilo občutje strašne groze. Včasih je ponoči videla »strahove«. Videla je drveti mimo sebe belo prikazen, ki jo je zrla tako dolgo, dokler ni omedlela. Razburila se je še bolj zaradi tega, ker je vedela za izročilo med Habs-buržani, katere je na smrt ali kakšen hud dogodek vedno opozarjala takšna bela prikazen. To nočno prikazen so na habsburškem dvom imenovali »belo gospo«. Vsi člani habsburške družine so bili dobro obveščeni, da se je ta »bela gospa« prikazala v dvoranah Sch5nbrunna v kritičnih dneh leta 1621, 1740, 1809 in 1866; nekaj dni pred Rudolfovim samomorom se jo »bela gospa« zopet prikazala in sicer v januarju 1889, Ste v. 2. »SLOVEšF.Cr, nedelja, S. januarja 1{H8-XXY Stran 3 »Trije kralji« romajo po mestu Nešteto je priložnosti, ko si znanci in prijatelji voščijo vse dobro. To so godovi, rojstni dnevi, prazniki, potovanja, važnejši opravki, pa vse do vsakdanjega pozdravljanja, ki je dejansko le voščilo, ko si ljudje stiskajo roke in voščijo dobro jutro, dober dan ali lahko noč. Pomembnejša voščila zalijejo prijatelji s čašo vina, otroci pa dobijo ob takih priložnostih kaj drobiža ali kaj za pod zob. Posebno zgodnji so bili letos »trije kralji« v mestu, ki so se pojavili na ulicah že na Štefanovo. Bilo jih je več kakor prejšnja leta, po zunanjosti in opremi pa ste se lahko na prvi mah prepričali, da jim je poglavitna stvar puščica, v katero so pobirali desetice, dvajsetice in petdcsetice. Tu pa tam je padla tudi kakšna lira, te pa so bile že bolj redke. Lepa in prikupna navada nekdanjih kolcd-nikov, ki so obiskovali pred novim letom hiše in prepevali stare ljudske pesmi, se je spremenila v zasebne nabiralne akcije. Fantički, ki so si izrezali papirnate krone in ki niso bili preveč izbirčni glede oblačil in si tudi niso dali preveč truda glede petja, niso mogli prikriti videza, da gre dejansko le za prenašanje nabiralne puščice. Kljub temu pa so jim dobri Ljubljančani rade volje odpirali vrata in jih nagradili z drobižem. V množici »kraljevskih« skupin pa je bilo tudi nekaj takih, ki so bile na višini. Potrudili so se, da so si nekje izposodili lepa oblačila, pozlatili so si krone in tudi na svojo značilno zvezdo niso pozabili. Če so imeli še kolikor toliko ubrane glasove, tedaj so bili vsekakor zadovoljni zvečer, ko so se oddahnili od trudapolnega -dela in preštevali drobiž, ki so jim ga podarili dobri ljudje. Vmes je bilo seveda precej nepridipravskih trojk, katerim je šlo za navadno pobiranje. Taki so komaj vedeli, da mora predstavljati prvi Gašperja, drugi Miho in tretji Boltežarja. Poglavit- no se jim je zdelo, da je eden namaziu s sajami in da je puščica tako zaprta, da so goljufije nemogoče. Ljudje, ki imajo dober nos za fantičke, so jih seveda kaj kmalu pogruntali. V neki gostilni so zahtevali, naj zapojo še eno pesem, kralji pa so jo hitro pobrisali skozi vrata, zakaj zategla »Mi smo sveti Trije kralji.. ,« je bilo vse, kar so znali. Nekje pa se je zgodilo, da so hoteli še peti, glasovi pa so bili vse prej kot ubrani. Tam so jim hudomušni ljudje zagrozili, da bodo zahtevali denar nazaj, če ne bodo takoj odšli. Posebno smolo so imeli trije fantički,'ki so v vsem predmestju znani, da iz nagajivosti pritiskajo na hišne zvoncc, ko gredo domov in za katere ljudje niso pozabili, da so jim napravili na vrtu še poleti, ko so lorde slive, hruške in jablane, občutno škodo. Gospodar jih je v neki družini spoznal in jim pošteno navil ušesa, čeprav s sajami namazana. Letošnji koledniki so se lahko prepričali, da je veliko konkurence in da ne gre brez »kvalitetnega« nastopanja. Fantički, ki so se naučili lepih voščil, so dobro odrezali in so jih tu ta pam ljudje tudi radi obdarili z malenkostjo za pod zob, nad lenuhi pa so se jezili in jih odpravili z izgovorom, da so bili že drugi pred njimi. Tisti, ki so bili takih in podobnih obiskov povsod veseli, so bili drobni otročički v družinah. Marsikje so se jih bali — saj je bil sajasti kraljiček pogosto podoben navadnemu parklju — so jih pa le radi poslušali in si ogledovali srečne fantičke, ki sme'} svobodno hoditi od hiše do hiše. Čisto razumljivo, da si je potem tudi drobiž v družinah oskrbel zasilno opremo in presenetil starše s koledniškim vo-ščilom. Teh so bili kajpada najbolj veseli. Vse kaže, da koledniška navada ne bo izumrla kakor grozi marsikateri drugi lepi ljudski šegi, fantičkom pa, ki bodo šc te dni obiskovali hiše, priporočamo malo več truda pri »režiji nastopanja« in pri izbiri pevskega programa. . Iz župnijskih kronik ljubljanskih fara Stolna župnija V letu 1942 je. bilo v 6folni župniji 56 oklicev. Po oklicih 6e ni nobena zaroka razdrla. Porok je bilo 29, in sicer 24 iz domače župnije, 5 parov je bilo iz drugih ljubljanskih župnij tu poročenih. Iz stolne župnije 60 šli 4 pari drugam k poroki. V stolni župniji se je torej vsega skupaj poročilo 28 domačih parov. Najstarejši ženin je bil 51 let 6tar, nevesta najstarejša pa 44 let. Tri neveste so bile mladoletne, (najmlajša je imela 16 let. Ženini 60 bili vsi polnoletni. Rojenih je bilo 22 otrok in sicer 18 v bolnišnici, 1 v Leonišču, 3 na domu. Odrastel je. bil eden krščen. Umrlo je 30 župljanov, doma 16, v bolnišnici 14. Med temi je bilo 9 moških in 21 žensk. Najstarejši moški je imel 87 let, najstarejša ženska pa 86. let. Med vzroki smrti je vpisana posebno možganska kap, rak, ostarelost, v dveji slučajih tuberkuloza. Otrok je umrl samo eden. — Med pokojnimi 60 vpisani apc6t. protonotar kanonik Ivan Sušnik, pesnik kanonik Dr. Alojzij Merhar, Novo-meščan Anton Jakac, Marija Trnkoczy, Josipina Strnad, Josipina Perko, Frančiška Jaklič, Marija Gerkman in mati bivšega ljubljanskega župana Marijana Perič. Med izrednimi pobožnoetmi je bila na prvem mestu narodna zado6tilna pobožnost prvih petkov; skupnih obhajil se je udeležilo okrog 7.500 vernikov. Močno obiskane so bile pcetne pridige Poraz komunistov na Blokah 23. decembra ob devetih zvečer so partizani napadli na Runarskem pri Blokah maloštevilno posadko vaške straže ter jo hoteli poklati. Pri napadu so sodelovale zelo številne partizanske tolpe, ki so jih komunisti v ta namen zbrali od blir zti in od daleč. Po nekaterih začetnih uspehih so komunisti res zasedli vas ter začeli po njej pleniti. Fantje so se umaknili v svoje utrjene postojanke, predvsem v cerkveni stolp, s katerega so zlasti uspešno kljubovali komunistom. Komunisti so napadali celo noč, toda odpor fantov je bil nezlomljiv in njihova obramba nadvse uspešna. Cele skupine komunistov so padale pod njihovimi kroglami. Toda kljub velikanskim žrtvam komunisti niso mogli nikakor prodreti. Fantje sami so imeli eno samo žrtev, in sicer junaškega Marinfka Stanka. Drugi fant, Ponikvar Jože, pa se je sam poškodoval pri metanju bomb in podlegel poškodbam. Ob pol desetih zjutraj so se partizani začeli umikati. Naložili so 6 vozov polnih mrličev. Dva voza mrličev so odpeljali skozi Benete, štiri skozi Ravne, G mrličev so nesli kar tako proti Kotlju, 6 mrličev pa je obležalo na kraju napada, med njimi bataljonski poveljnik in pa krvnik, .Vseh partizanskih žrtev je nada sto. Tako so preprosti kmečki fantje zopet dokazali, da je ljubezen do lastnega doma in pa čut poštenosti vendarle močnejša od sovraštva komunistov. Izgube, ki jih zdaj tu, zdaj tam dobivajo komunistične (olpe, gotovo ne bodo ostale brez posledic tako na- številčno moč kakor na razpoloženje komunističnih obupancev. Ne bo jim preostalo drugega kakor ali predaja ali gotovo smrt. pTevzvišenega gosp. dr. Gregorija Rožimana. Razveseljiv obisk 60 verniki pokazali pri šmar-nični pobožnosti; vse govore so imeli 00. iz Družbe Jezusove. — V juliju 6e je stolnica dvakrat posebno praznično oblekla: 12. julija je bila nova maša g. Maksa Ocepka, 26. julija je pa zaf>el svojo zlato mašo g. kanonik Alojzij Stroj, katerega je sv. Oče malo prej imenoval za prelata. — Letos so bile za počitnice vpeljane posebne mladinske maše. V 6tolnici je. bila vsako nedeljo in praznik ob 8. Mladinski zbor je lepo peval in s tem povzdigoval tnlidinsKo ski*bo božjo. — Duhovščina stolne župnije je v tem letu izvršila v velikem delu stolne župnije hišne družinske obiske; verniki so bili prihoda duhovnika veseli. Več družin 6e je; posvetilo presv. Srcu. Župnija sv. Družine Naša župnija je še mlada, saj šteje šele pet let svojega obstoja. Prebivalcev ima približno 6.500. Leto6 je bilo razveseljivo to dejstvo, da so pridno delovale verske organizacije, zlasti je bilo opaziti mnogo navdušenja pri mladinskih kongre-gacijah. Pridno sta delovali tudi obe karitativni organizaciji, zlasti Vincencijeva konferenca, ki je samo za Božič obdarovala nad 100 družin, a tudi med letom nudila mnogim družinam pomoč v njihovi stiski. Pohvalo zaslužijo naši, na splošno revni župliani, zlasti v tem, ker 6e prošnji za prispe,vek najbednejšim na splošno res radi odzovejo. Poročenih je bilo 46 parov. Najstarejši ženin je imel 62 let, najmlajši pa 21 let. Najstarejša nevesta 55 let, najmlajša pa 17 let. Povprečna staro6t pri ženinih znaša 32, pri nevestah 27 let. V6eh faranov je bilo rojenih 103. Od teh je bilo doma rojenih in krščenih 11, v bolnišnici rojenih in doma krščenih 3, v bolnjšnici rojenih in tam krščenih 88, mrtvorojen 1; zakonskih 94, nezakonskih 9, moških 57, ženskih 46. Umrlo jih je v župniji 73, moških je 44. ženskih pa 29. Najstarejši je umrl v starosti 87 !et. Največ jih je umrlo za rakom, enako število za jetiko in kapjo. Povprečna umrljivost pri moških 53, pri ženskah 47. VsaH reden »Slovencev" narotnlh te zavarovan 1 3.800 Lir socialne podpore v primerili smrtne nesreCe Pravilnik Cl. I. Smrtne nesreče, za hatere izplatule honsorcl),.Slovenca" podpore, so: 1. Nesreče pri izvrševanju poklicne fin dela v poljedelstvu, pri iioinoreji in v gozdu, o obrtih in industrijskih obratih in podjetjih. 2. Nesreče na vozilih in železniške nesreče. 3. Nesreče vsled strele, o fin ju in povodnji. 4. Nesreče vsled strupenega pika. Pri katastrofalnih nesrečah, ki zahtevajo več človeških življenj, se da podpora največ l'J.000 lir, ki se v enakih delih razdeli med prizadete upravičence. Podpora se ne izplaCule za te-le smrtne sluCole: Umori. — Kap. — Smrtni slučaji, ki so posledica bolezni, telesnih hib, telesnih poškodb, ali nastanejo vsled trajnega prenapora telesnih sil. — Nesreče vsled pijanosti. — Nesreče v primeru vojne, vstaj, revolucij, de-monstracij; pri pretepih, če se pretepa udeleži ponesrečenec ali dedič. — Nesreče na lovu. — Nesreče pri tekmah, pri vožnji z motornimi vozili brez izpila. — Nesreče pri letalih in podmornicah. — Nesreče pri izdelovanju in izven poklicnem uporabljanju razstrelil in eksplozivnih snovi. Cl. II. Pogoll, pod haieriml se podpnra Itplata, so: 1. da je bil ponesrečenec redni naročnik „S lov en ca". ('/.a rednega naročnika tSlovcncat se smatra tista fizična oseba, ki na nje naslov list prihaja. A ko sta na naslovu zapisani dve ali več oseb, se o primeru smrtne nesreče enega teh vzajemnih naročnikov prisodi pripadajoči del podpore.) 2. da je ponesrečenec za tisti mesec, v katerem se je smrtno ponesrečil, imel naročnino ie plačano; 3. da smrtne nesreče ponesrečenec ni zakrivil in se tudi ni ponesrečil o dušni zmedenosti; 4. da je smrt nastopila takoj ali najkasneje osmi dan po dnevu nesreče; V vsakem primeru pa kot nedvomna posledica ene izmed nesreč, naštetih o čl. 1. tega Pravilnika. Cl. III. Pri zahtevah podpore |e treba uvaZevatl tole: 1. 7.ahtevati podporo so upravičeni: ponesrečenčeva rodbina ali pravni dediči. Ti morajo v prošnji za podporo izjaviti, da v celoti sprejmejo pogoje tega Pravilnika. 2. Prošnjo za podporo vloži upravičenec pri konzorciju tSlovencat. 3. Prošnja naj razjasni, kakšna je bi a smrtna nesreča in ali so jiogoji n čl. II. tega Pravilnika izpolnjeni. Prošnji je treba tuili priložiti potrdilo župnika onega kraja, kjer je ponesrečenec bival, in spričevalo zdravnika, ki je ugotovil vzrok smrti 4. Ali je ponesrečenec umrl na posledici katere izmed nesreč naštetih v čl. I. tega Pravilnika, in ali so izpolnjeni pogoji v čl. II. Pravilnika, ugotovi konzorcij. 5. Nesporazumi jen ja rešuje posebna komisija treh članov, v katero imenujejo dediči enega člana, konzorcij enega, tretji pa je v f.jubljani. 6. Podpora se izplača n celoti (j.SOO lir) brez kakih odbitkov takoj, ko te upravičenost ugotovi. Cl. IV. Uoravlčenost do podpore po danih po£o)lh se prldcbl do prehllca ali spremembe Pratllnlfta. Mislite na svojce in postanite naročnik „Slovenca"! Križanka št. 68 Vodoravno-. 1. ruski general, Napoleonov nasprotnik; 8. del azijske Turčije; 17. obsavski hrib; 20. svetopisemska oseba izza Davida; 21. hrvatski književnik; 22. trojanski knez; 23. italijanski satirični pesnik (1492-1556); 24. fužinski graščak izza protestantizma; 25. svetopisemska oseba; 26. grška boginja; 27. hrvatski pisatelj (Tito Dorčič); 28. znanstvena ustanova; 31. rusko jezero; 35. naslovna oseba iz Balzacovega romana; 37. naborek, krmilo (tujka); 3Q. božiča astronomije; 42. slovenski skladatelj; 46. kmečki svetnik; 4S. v.rvenje vode; 51. 6trogrška boginja vesti; 53. rojx>t z nogami; 54. pokrajina v Španiji; 55. majhen meč; 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 - 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 56. mesto v severni Italiji; 57. žrtvovanje; 58. krib pri Belgadu; 59. gora kralja Matjaža. Navpično: 1. plaina ptica; 2. Švicarski kanton; 3. iglasto drevo, evropska reka; 4. grabežljiva ptica; 5. zelišče, rastlina; 6. glavni števnik; 7. srednjeveška obrambna viteška priprava; 8. starogrška jvokrajina; 9. reka v Rusiji; 10. zgodovinski zapiski (tujka); 11. bližnja sorodnica; 12. sprednji del voza; 13. industrijska rastlina; 14. irska ujjorniška organizacija; 15. vseučiliško mesto v Nemčiji; 16. vrsla koralnega otočja; 17. tropski ntič; finski književnik (1834—1872); 18. reka na Hrvatskem; 19. živilo; 20. domača žival; 30 matematični izraz; 32. dajalnik (tujka); 33. del posteljnine; 34. prebivalec zahodnih Karpatov; 36. plašljiva žival; 38. listnato drevo; 39. rokodelec; 40. del telesa; 41. svetopisemski prerok; 43. prestolnica Peruja; 44. revček, ničvrednež; 45. kraj na Dolenjskem; 47. stan oče; 4S. tekočina; 49. oblika cvetenja; 50. kovanje; 52. ruska gospodarska ustanova. Rešitev križanke št. 67 Vodoravno: 1. Prunk, 6. Goloma, 12. zobobol, 19. riba. 20. Mazepa, 21. molim, 22. Irig, 24. llo-ne, 23. pete, 26. torero. 27. beka. 28. hoja, 29. Tu jo, 30. renegot, 31. llian, 32. okus 36. prnmnti, 40. roža, 44. Šali, 47. vada, 48. reneta. 49. jama. 50. razum, 51. Aral, 52. Apače, 53. namera, 54. Lote, 55. premama, 56. raketa, 57. Duvid. Navpično: 1. Prihova. 2. Rilo, 3. uboj, 4. Na-na, 5. kmet, 6. capa, 7. Ozej. 8. leto, 9. operater, 10. Mate, 11. nmonijak, 12. Zore, 13. Oleg. 14. biro, 15. omot, 16. Bibi, 17. oreh, 18. Lika, 23. Oanimed, 33. karp, 34. udar, 35. Sale. 36. pram, 37. repa, 38. Anam, 39. meča, 40. rame, 41. omet, 42. žara, 43. Aratl, 44. šala, 45. Azov, 46. Luti, 58. Tuna. Knjižni trg ir 1.1941-42 Slovarji^in jezikovni pripomočki Posebno značilni so bili razni učbeniki italijanskega jezika. — Praktična knjiga je nihalo k izdaji slovnic in slovarjev, ki jih je v prvih mesecih lanskega leta izšlo izredno mnogo. Naj tu navedemo samo naslove, v kolikor jih imamo v evidenci: Bajec-Kalan: Italijansko-slovenski slovar, Strnad-Bebeljak A.: Dizionario it,-6loveno — Ital.-slovenski slovar. — A. Grad: Slovensko-italijanski slovarček, A. Grad: Italijanski tečaj za Slovence, Tav-zes: Slovensko-italijanski slovar, Tavzes: Ilalijansko-slovenski slovar, Tavžes: Italijanski in slovenski poslovni slovar s pismi, Kotnik J.: Italijanski pravilni in nepravilni glagoli, Leben: Italijanska vadnica (nova izdaja), Compara: Italijanska jezikovna vadnica, Gregorič: Italijanska slovnica, Nemi: Italijanska slovnica za Slovence (Gorizia), Giacomuzzi-Puci: Lingua it. per stranieri (slovenska izdaja, Trieste), Gregorič: Grammatica della lingua slovena, Kleinmayer F.: Žepni slovar ital. slov. in slov. ital., Klein-mayer F.: Priročnik slov. ital. jezika, Turkov ital. slov. slovarček. Tu bi lahko imenovali tudi nov natis A. Piskernikove: Nemško-slovensko in slovensko-nemškega slovarčka ter Bradačevega Slovarja tujk (druga izdaja). Te in take knjige so predvsem karale terjane za dobo zadnjega lota, v kale rem 60 Slovenci pokazali vso pripravljenost za učenje italijanskegat jezika. Prav tako značilne so tudi šol. knjigo. Deloma prevedene iz italijanščine, deloma pa prirejene po starejših izdajah. Med temi in takimi knjigami moramo imenovati na prvem mestu učbenik za italijanski jezik, ki ga je oskrbela Trdina Silva: Libro italiano (I. in II. del). Potem pa slovens.ke izdaje novih atlantov, ki so posebne omembe vredni, tako Visintinijev Zemljepisni atlas za osnovne šole in izdaja za gimnazije (izšel že v 2. izd.) ter Baratta - Fraccaro- Visintin : Zgodovinski atlas. Potem: Pietro Silva: Zgodovina najnovejše dobe, Assunto Mori: Zemljepis Italije. Kratka zgodovina in zemljepis kraljevine Italije (izd. Ministrstva za narodno vzgojo). Med na novo napisanimi učbeniki pa imenujmo na prvem mestu nove verouke, od katerih sla izšla dva dela (I. in VI.) in so jih napisali ljubljanski gimnazijski katehetje ter prinaša nove metode v poduk najvažnejšega predmeta, ki naj ne bo samo šolski predmet, temveč naj postane najbolj življenjska vsebina celega človeka. V 2. izd. je izšla Jaklič-Vrečar: Liturgika. Na novo so izdani tudi učbeniki slovenskega jezika in književnosti, tako za osnovne šole: Lepa naša domovina, kakor za nižje gimnazije: Slovenska čitanka ter lopo izbrana antologija iz zgodovine slovenskega slovstva Siovslvuna čitanka. Novi učbeniki so še: Adlpšič: Fizika za nižje razrede, Fakin A.: Pri-rodopis živalstva in rastlinstva (II. del), Praktičrfo gospodarsko znanje, Kramolc-Tomc: Pesmarica ter posebej še litogra-firani teoretični del. Posebno mesto pa zavzema prof. dr. B. Svetelja Slovenska stenografija, ki je nova učna knjiga za poslovno pismo. Leposlovje: Pesništvo: Prva je zbirka A. Vodnika Skozi vrtove. Pozneje pa so izdali naslednji pesniki svoje zbirke: izmed starejših Silvin Sardenko, ki je izdal v drugi izdaji svojo pomnoženo Romo iz 1. 1906 s predgovorom prof. Urbanija in epilogom — spomini na Rim iz časa njegovega bivanja v »večnem mestu«, ter zadnjo predsmrtno zbirko Marija Tolažnica. Izmed mlajših je Vida Tauferjeva napisala lepe verze k Bergantovemu Križevemu potu iz Stične (Križev pot), ki jih je med tem uglasbil v oratorij M. Tome; Ivan Campa: Šotor v zatišju, z bakrorezi R. Debenjaka in Jože Dular: Zveste menjave. Zbirka A. Čebularja: Maj za literarno pomembnost ne pride v poštev. — Izredno pomembna pa sta dva pesniška prevoda starih klasikov: tako Sovretov prevod izbora iz Homerjevc Iliade ter Zupančičev prevod Shakespearjeve zadnje drame Vihar. Libreto opere Boheme je prevel Štritof. Tem pa se je za božič pridružila tudi bibliofilsko izdan Hribar - Debeljakov prevod Puškinove posnitve Bahit^araj- ski vodomet z izvirnimi linorezi Bare Remčeve. 1. Izvirno Pripovedništvo: Miniaturna izdaja Jurčičevih novelic Sosedov sin in Med dvema stoloma (z lesorezi Fr. Kralja) je prva knjiga, ki je izšla v novih razmerah. Izmed starejših pisateljev je F. S. Finž-gar izdal v novi izdaji 2 zvezka Zranih spisov (Dekle Ančka, Srečala sta se), na novo pa izdal X. zv. (Deteljica in XI. zv. (razne novele) ter opis GosfKid Hudournik. Narte Velikonja: Zrilana leča, Pod drobnogledom; Janez Jalen: Trop brez zvoncev, Ovčar Marko in Bobri I. del (Sam): tri knjige, ki so imele največji odziv v tem letu. Malešič M.: V zelenem polju roža; Miran Jarc: Jalov dom; Ivan Bučer: Koča na robu; R. Kresal: Nikodemova žena; J. Likcvič: Svetinje nad Barjem; E. Frelih: Materi; M. Pu-cova: Tiha voda in St. Kociper: Goriča-nec, roman iz Slovenskih goric, ki je odkril novega nadarjenega pisatelja najmlajšega rodu. — Zbirka S. Cajnkarja: Razgovori so že na meji med leposlovjem in esejem. Pri Mohorjevi družbi je napisal Večernioe Jan Plestenjnk (Mlinar Bogataj), pri Vodnikovi pa Kač (Dom na novini). Za novo leto so izšle tudi izvirne novele Jožeta Krivca Dom med goricami, s katerimi se je predstavil nov pisatelj Haloz. Posebno mesto zavzema Slovensko berilo Mohorjeve družbe, ki je izbrana antologija slovenskega pripovedništva in pesništva. Izvirne mladinske knjige: Koblarjev izbor Stritarjevih mladinskih spisov ter Logarjev komentiran ponatis Erjavčevega Hudega brezna. Izmed novih izvirnih del so najboljše: Fatur Lee: Pravljice in pripovedke, dalje: J. Lovrečič: Tonca iz lonca; Deržaj Edo: Hej Matjaži Konci Ahačič: Beli zamorček (risanica) ter izbor mladinskih narodnih pesmi: Primožič L: Mladina poje. Za Miklavža so izšlo Kunčičeve mladinske črtice Nebeška le-stva, nova ilustrirana prireditev Gulli-verja med pritlikavci in velikani ter pesmi R. Rudana: Mlada vesna. Sem štejemo tudi Zbirko voščil, ki jo je zbral C. Golar. Isti je izdal za božič lepo zbirko mladinskih pesmi Veseli svatje z ilustracijami B. Jakca. Tone Gaspari pa zbirko črtic Komedijo z izvirnimi lesorezi arh. O. Gasparija. Pri Slovenčevi knjižnici pa ie izšel izvirni Vovkov opis življenja vaškega poredneža pod naslovom Buček. (Dalje.) Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Današnji številki »Slovenca« so priložene položnice. Vljudno prosimo naročnike, da se jih blagovolijo čtmpreje poslužiti! Kjer še niste prejeli Slov. koledarja, nam to sporočite. Tudi če bi se število prejetega koledarja ne ujemalo s številom naročenih koledarjev, nam sporočite! Takoj nam pošljite tudi naročila na »Slovenčevo knjižnico«! a« Koledar Nedelja, 3, januarja: Nedelja po novem letu; Ime Jezusovo; Anter, papež in mučenec. Ponedeljek, 4. januarja: Angela Fol., vdova; Rigobert, škof; Izabela, kraljica. Torek, 5. januarja: Tclcsfor, papež in mučenec; Emilijana, dcvica; Tebajski, mučenec. Kavi grobovi t Josip Budin Dne 14. decembra je umrl v samostanu oo. Trapistov v Banjaluki gospod Josip Budin župnik v pokoju. Pokojni je bil rojen v Zaloščah pri Dorn-bergu dne 7. nov. 1868. Deloval je po raznih službah v škofiji Trieste, med vojno je bil vojaški kurat. Po vojni je stopil v pokoj in se nastanil v Peumi pri Goriziji, kjer je zidal novo ccrkev. Povsod, kjer je bil v službi ga ie ljudstvo rado imelo, ker je bil vedno pripravljen pomagati ljudem v stiskah in nadlogah. Tik pred sedanjo vojno se je preselil v Slatino pri Banjaluki, kjer je velika naselbina Slovencev. Do zadnjega je v cerkvi v Slatini opravljal službo božjo za to slovensko občino. Za cerkev in župnišče v Slatini je zbral sam vso potrebno vsoto in tudi sam napravil načrt in nadzoroval delo. Obilo je prispeval tudi iz svojega. Župniku Bitdinu bomo ohranili časten spomini -V Maks n.ije. V Ljubi lani Je umrl na \'ove(ra leta dan g. Maks ltn.ie, učitelj v pokoju. Pokopali ga bodo v nedeljo 3 januarja ob pol štirih popoldno iz kapele s\. Petra na Žalah. Maša zadušnlca ho v ponedeljek ob sedmih v župnl cerkvi sv. Petra. Naj počiva v miru, vsem njegovim dragim naše sožaljel Osebne novice — Na bollčnl večer sla se poročila pri sv. Tetru v Ljubljani g. inž. I.ewioki Friih>rik. gradbeni inženir, in gdč. Mosettig Vida, privatna uradnica. Priči »ta bili: za ženina g. Inž. Rueli Franc, načelnik tehničnega oddelka Visokega komisnriata. za nevesto Pa K. Furlan Josip, višji inšpektor drž. žel. v p. NOVA MLADINSKA SLIKANICA V ponedeljek bomo začeli priobčevatl novo mladinsko povest v slikah »POVEST PILOTA ŠTEFANA« Risal Zvone Žitnik. Povest je iz sodobnega mladinskega življenja, vodi nas v navdušenje za zrakoplovstvo, šport, gozdništvo ter bo gotovo zanimala sodobnega dečka, ki si želi ekspedicijskih dogodivščin in zmag nad zrakom, pragozdom in skrivnostmi. NAROČAJTE »SLOVENCA«! — Tudi po pošti odslej lahko naročite »Družinsko pratiko« v krajih, kjer .ie ni mogoče dohiti pri razprodajalcih. Naročilu priložite znamko za lir 2.50. Naslovite na upravo »Družinske pratiko v Ljubljani. — Prltlsnli Je lahen mraz. Na Silvestrovo se je dnevna temperatura dvignila nad ničlo ter je bil dosežen temperaturni maksimum plus 0.4. Bilo je v četrtek popoldne prav toplo. Na novo leto zjutraj je bilo precej hladno in je znašal jutranji temperaturni minimum —3.5. V soboto 2. januarja pa je že pritisnil hujši mraz, ko jo bilo celo —7.2. Na novo leto pa je bil dosežen maksimum — 1.6. Barometer je v soboto padel zelo nizko in jo bilo stanje 751.6 mm. P i J t ZtKUur lajno mslonlio ki Vam najbolje nadomešča ruski čaj 1 Krakovski Uiški za sedemdesetletnico. Na starega leta dan je ob 10 ponoči pred 70 leti zagledala luč življenja Urška Sventner, vdoveia Si-mončič, v Bistrici pri St. Rupertu na Dolenjskem. Kdo jo ne pozna? Poznajo to gospodinje iz Kra-kovega in vsega mesta, ki prihajajo k njej naku-povat zelenjavo. Jubilantka Urška rada postreže vsakemu z dobro mero in še vedno nekaj doda, račun je pa tak, da odide od nje vsak zadovoljen. Urška je tudi dobra krščanska žena in ne zamudi dneva, da ne bi pohitela v cerkev in opravila svojih cerkvenih dolžnosti Je tudi zvesta čitateljica »Slovenca«. Ko obhaja naša jubilantka Urška svoje 70 leto še vedno čila in zdrava, se pridružujemo tudi mi in ji želimo iz vsega srca, da bi dočakala še mnogo veselih in srečnih let. 1 Krlžanska moška Marijina družba ima danes v nedoljo »večer ob petih redni mesečni shod. Po govoru ho darovanjo za namene družbo. Pred shodom ob tričetrt na 5 rožul venec, 1 Kongregaclla gospodlčen In kongregaclja učiteljic pri sv, Jožefu imata svoj redni shod v ponedeljek 4. januarja ob pol 7 zvečer. Pridite vse! 1 Zadnji dan razstave v Jakopičevem paviljonu je danes, 3. januarja. Oh 11 bo vodil in tolmačil Blike na razstavi slikar prof. Stane Kregar 1 Super čaj tipa koloniale ni navadna mešanica že znanih zelišč, temveč je rezultat dolgega znanstvenega raziskovanja ter podobnega postopka, kot se ga uporablja pri drugih kolonialnih čajih. Vsled tega je Super čaj edini le vrste, ki popolnoma dosega eksotične čaje (ruskega itd.) ter jih z ozirorn na hranilno vrednost (vitamini) celo prekaša. Super čaj dobite pri Vašem trgovcu. 1 Korepetitorij. Mestni trg 17 I, javlja staršem otrok, ki obiskujejo gimnazijo, strokovne, meščanske in druge šole, da pripravlja odslej vso dijake po 3 ure dnovno za isti honorar, ker se bliža semestor. Starši, katerih otroci so bili imenovani, pa tudi tisti, ki hočejo, da so njih otroci uče pod nadzorstvom profesorjev dnevno po tri uro v toplih prostorih (razlaga, poprava nalog, izpraševanje itd.) naj jih vpišejo. Honorar je zmeren Revni popust. Prijavljanje dnevno od R do 13 in od 14 do Id. Korepetitorij, Mestni trg 17,1.. priprava tudi za privatne izpite! 1 Sobotni živilski trg. Na živilskem trgu se je prvi tržni dnn po novem letu razvijalo normalno tržno valovanje. Izredno mnogo je na trgu gorizijsko cve-(ače, ki je po maksimalni ceni 5 lir kg. Zelo malo je na trgu endivije, ko je na drugi strani v veliki Izbiri očiščeni motovileč. Ta je po 10 lir kg. Neka ženska je pripeljala na trg velik lonec konservlranoga stročjega fižola, ki pa je prodajala po 6 lir kg. Strnčjl fižol je bil konserviran v slani vodi. Ženska je dajala navodil«, kako je treba ta fižol pripraviti. Najprej ga je treba lepo omili v mrzli vodi. nato se ga dene v lonce in ksnba. Ko prva voda zavre, je treba fi'ol odliti in ga dntl v drugo vodo. ki mora tudi zavreti. Xnto se fižol odstavi In pripravi kot solata ali pa kot prikuba. 1 Dijaki In dijakinje raznih šol. zlasti pa oni. ki letos ne obiskujejo državnih Sol, se lahko prijavijo v nove tečaje knjigovodstva, slenogrnfi ie. strojepisin, jezikov itd., ki prično 7. januarja. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vplsnvnnie dnevno. Prospek-et dale: Trgovsko nčlllšče »(.'hrlstofov učni zavode, LJubljana, Domobranska 15. hira predmetov po želji, Učnina zmerna. Vpliovanje dnovno. Zahtevajte prospekt: trgovsko uolllftce »(.'hrlstofov učni zavod«, I.Juuljaua, Domobranska 15. i V mislili boste poroiuall tudi v Betlehein. ko boste videli buzičuo legendo »Trije kralji«, ki jo bo uprizoril ltokodelski oder v božičnem času — v dnevih, ko je človoško srce najbolj sprejemljivo, najbolj pripravljeno. Miselno predstavlja igra boj zlega iu dobrega v človeku, zmago miline iu dobrote nad surovostjo. Opozarjamo ua predprodajo. Predsiava bo jutri ob pol 5 popoldne. 1 »Trije kralji«, Grega, Jurca In Tlnač bodo ko-ledovall. To so: propali lovec, paslir in berač. Za dobro delo pa, ki ga store na sveti večer s tem, da z nabrano miloščino obdarijo sv. Družino, prejmejo bogato plačilo: zmago nad njihovo črno vestjo. Očiščeni morejo oditi nu drugI svet. ltokodelski oder ho uprizoril Tri krulje« danes, v nedeljo 3. januarja, ob pol 5 popoldne. 1'reskrhile si vstopnice v predprodaji, 1 Odličen jezikovni pouk. V treh mseeih se naučite italijanščine, nemščine, francoščine in angleščine tako, da lahko stopite v dopolnilni tečaj. Novi tečaji i/, vseh štirih jezikov se začno 11. januarja. Isti dnn se prične tudi nndnljevalni tečaj iz italijanščine. Učijo perfektnl profesorji po temeljito preizkušeni metodi. Uspeli zajamčen. Pripravljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17/1. 1 Komorni koncert Ljubljanskega komornega dna, ki bo v petek 8. t in. v veliki filharmonični dvorani, bo imel naslednji spored: 1. Veracini-Hespighi: Šesta sonata v e-mnlu; 2. Beethoven: Sonata op. 30 št. 3 v c-molu: 3. Bortkieviez: Sonata op. 20. Izvajala bosta ta spored piani«', prof. Anton Trost In violinist .lan Šlnis. Začetek bo točno oh 18. Vstopnice bo že v pred-prodali v knjigarni Olasbcne matice. 1 Vonibergarjevo hožlčno Igro »Vrnitev« ho frančiškanska prosvetn ponovila še na praznik sv. Treh kraljev in v nedeljo 10. januarja, obakrat ob 4 pop. Igra je doživela pri prviii dveh predstavah zelo lep uspeh, velika frančiškanska dvorana je bila obakrat razprodana do zadnjega kotička in j« moralo veliko ljudi oditi, ker niso dobili vstopnic. Igralci so igro dobro naštudirali in jo tudi brezhibno podali Prav lep vtis pa je na ohčinstvo napravila nalašč za to igro napravljena nova scenerija. Vabimo vse, ki še niso Imeli prilike da se udeleže predstave, naj pridejo na praznik sv. Treh kraljev ali pa v nedeljo 10. januarja in se udeleže te lepe božične igre, dela našega domačega avtorja Vstopnice si preskrbite v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica I. 1 Jezikovni tefall — Italljinskl, nemški, francoski Itd. — v središču mesta pri Trsrovvskem učnem z«-vodu. Kongrensl trg ! — prično dno 7. januarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želii) v zn*etnom. nadaljevalnem aH konverzacijskem oddelku Najuspešnejša učna metoda Tečall so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. nre. 1 Ponovitev p. Krlzostomovlli Igrle »Mali Jezus je prišel' in .Začarana kraljevska otroka« ter Boonove dekliško zborovske igre »sv. Cecilija* bo danes oh 4 popoldne v frančiškanski dvorani. Ta božični nastop ie pripravila ljubljanska Frančišknva mladina. Ker so bile nrl prvi pred«t«v| v«c vstopnice razprodane In jo moralo premnogo ljudi oditi, opomrjamo. da si vstopnice nabavite pri dnevni blagajni v frančiškanskem prehodu r.d 10-1? In od 14—11. 1 Nedeltsko »pravniško dežurno službo bo oprsv-Hala nd sobote od 20 do nonedeltks do * me»'na zdravnica dr. 2itko Jožica, Pleteršnikova ulica 13. Naznanila ROKODELSKI ODF.R. Nedelja S. Jan. oh pol 5: »Trije kralji«. — Sreda 6. januarja ob 3: »Trije kralji«. RADIO. Nedelja, S. jan.: 8 Nap. časa: noročila v Italijanščini. — 8.1 A Koncert organista Goffreda (iiarda. M Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanjenja v Fi-renzi. — 13 Razlaga evangelija v italiianščini (O O. It. Marino). — 12.15 Raz aga ivangelija v slovenščini (O. K. Sckovanlč). — 12.30 Poročiln v slovenščini. — 12.45 Poročila iu napevi. — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 1.1.15 Poročilo Vrhovu=ga Poveljstva oboroženih Sil v slovenščini. — 13.30 Operna glasba. — 13.5(1 Pisana glasba. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora vodi dirigent D. M. Sijanec. — Slovenska glasba. — 15 Poročila v slovenščini. — 17.15 Inž. Jeglič Ciril: Kaj delajo vrtnarji pozimi — predavanje v slovenščini. — 17.35 I.ahka glasi«. — 17.45 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. — lfl.30 Poročila v glovenšAlni. — 60.45 Komorna 1 Deško vzgajallšče na 8eln priredi v nedeljo 3. januarja ob 3 popoldne za svoje prijatelje novoletno proslavo z igro »Ljubezen vse odpusti*. 1 Na nakaznire za kurivo dobite premog in drva pri tvrdki »Gorivo«, Karlovška 8, tel. 3457. (Lastnik A. Jerančič ml.) 1 Uprava kina Uniona poziva osebo, ki je na novega leta tekom predstave med pol 6. in pol 9. odnesla temnorjav muf, da ga tekom dven dni vrne, če noče imeti posledic kazenskega postopka. 1 Učite se strojepisje! Novi eno-, dvo- In trimesečni tečaji prično 7. januarja. Desetprstna učna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Spcclalna strojepisna šola: Največja modernn strojepisnica, raznovrstni stroji Novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko uflllšče »Chrlstofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska 15. 1 Sindikat lilšno-gospodlnjsklh poslov priredi na praznik sv. Treh kraljev dne t. januarja (>43 oh pol 5 popoldno v dvorani Pokrajinsko delavske zveze na Miklošičevi cesti 22. »Božično prireditev za služkinje«. Vabite se vse služkinje in drugi hišni posli, da so to prireditve gotovo udeležite. Odbor Sindakata. 1 Mali gospodar — Zegoza objavljata: Krmila delimo po novem letu na 14 dni v dveh skupinah in po že določenem abecednem redu vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 2—5 popoldne. — Prvi teden prejme krmila prva skupina, ki ima v mesnih knjižicah datume od 7,—12. decembra 1042. — Drugi teden prejme krmila druga skupina, ki ima v mesnih knjižicah datume od 14.—1!). decembra. V to skupino spadajo tudi zamudniki s poznejšimi datumi. Krmil ne prejmejo oni člani, ki ni«o popisali svojih živali in oddali rejskih razvidni«. Članarina za društvo v letu 1043 znaša 25 lir in jo je treba poravnati v mesecu januarju. 1 Važno za današnje dni je znanje knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja. Jezikov Itd. Zn vsako službo sedaj in v bodočnosti je to znanje potrebno. Novi strokovni tečaji prično 7. januarja. Iz- glasba. 30 Napoved časa; poročila v ItalijanSSinl. — 30.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.45 Filmsko glasim izvaja orkester, vodi dirigent Segurinl. — 21.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec, sodeluje sopranistka Ksenija Vidali. — Onerna glasba. — 21.45 Koncert vodi dirigent Morelli, sodeluje pianist Dante Alderighi. V odmoru predavanje v slovenščini. — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, i. januarja: 7.30 Lahka glasba. — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Pesmi in napevi. — 13 Napoved časn' poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Glasba in pesmi — orkester vodi dirigent Scgurini. 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. — Simfonična glaslia. — 15 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved časn; poročila v italijanščini. — 17.10 Prenos iz rimskega gledališča »Eliseo : Koncert organizira Rimska Kr. Fil-harmonična akademija. Koncert Milanskega godalnoga kvarteta. — 10 »Govorimo italijasko« — poučuje prof. dr. Stanko Lehen. — 1S.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Valčki. — 30 Napoved časa; poročila v italijanšči- V deseto leto Rakovniško Knjižice vrše že devet let zelo važeu apostola): dajejo odgovore na p e r e i1 a vprašanja, ki mučijo in molijo dauašnjcga človeka v njegovem verskem iu »ravnem življenju; poučujejo najbolj potrebne in najbolj važno resnice, ki so edino Irdui temelj boljšega iu pravičnejšega reda, katerega vsi pričakujemo, a ga no bo, če ne bo zgrajen na tistih večno veljavnih temeljili, ki jih je Rog postavil; kažejo zglede resničnega življenja in s tem stavijo žive vzore pred oči, da jim ogreti od njihove lepote in sreče sledimo. Zaradi tega zaslužijo Knjižice, da se čim bolj razširijo med našim narodom, da postanejo vsaki družini reden gost, prijeten in koristen. Iz vsega srca želim, da bi našle Knjižice prav v vsakem kraju vnetih razširjevalcev. Zlasti ver->ke organizacije, za vse, kar služi božji časti in zveličan.jii duš navdušene, naj bi v svoj tiskovni apostolat sprejele tudi Knjižice. Vsak dušni pastir bo prav tako z vnemo Širil ta drobni tisk, saj mu njegovo besedo na prižuiri postoteri in jo nese v vsako hišo, prav posebno bi bilo potrebno nesti jo med tiste, ki božje besede sicer ne poslušajo, V desetem letu želim Knjižicam, da bi naSle pot k vsem slovenskim dušam in (la bi v teh izrednih časih v največji meri mogle vršiti svojo važno nalogo; učili, tolažili, vodili Naj dobri Rog da svoj poseben blagoslov izdajateljem, pisateljem, razširjevalccm in čitateljem Knjižic! Ljubljana, v decembru 1942. t Gregorij Rozman, škof. Za ipobolnosi zadostilnlh prvih soDof v Čast Nari-Sfnemu brezmadežnemu Srcu. NOVOST Rožni venec bi. Device Marije Napisal Dr. Ivan Vrečar Cena L Krasna knjižica s kratkimi jedrnatimi premišljevanji skrivnosti vseh treh delov Rožnega venca. Posebno primerno za pobožnost zadostilnih prvih sobot v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu in za skupne pobož-nosti v družini. Založba LJUDSKE KNJIGARNE, Ljubljana Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 ni. — 30.30 Komcntnr dnevnih dogodkov v slovenščii. — JO.45 Slintonično-vokaliii koncert vodi dirigent A. Pao-lottl. — 21.50 Simfonični koncert vodi dirigent La ltosa Parodl. — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne; v nedeljo: dr. Pieeoli, Iileiweisova cesta ti; mr. Hočevar, Co-tovška cesta 62; mr (lurtus, Moste, Znloška cesta 47; v ponedeljek: dr Kmet, Hlcivveisova cesta 43; mr. Trn-koc zy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, Seienburgova 7. POIZVEDOVANJA. Izgubila sem rjav rožni veneo od Llchtenturna do sv. Petra. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrne na naslov: Sv. Petra c. 91-1. Zgubil Bcm desno moško rokavico od nunsko cerkve do stolnice. Najditelj naj jo odda v upravi Slovenca. li-l*«' Gledališče OPERA: Nedelja, 8. januarja ob 11: »Angel z av-tom«. Mladinska opereta. Izven. Znižane cone od 15 lir navzdol. — Ob 17: »La Bolieme«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 4. januarja: Zaprto. — Torek, 5. januarja ob 17: »Sestra Angcllka« — »7. simfonije«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Sreda, .6. januarja ob 17: »Slepa miš«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. O. Pucclnl: »I.a Dohcma«. Opera v 4 slikah. Osebei Rudolf — Lipušček, Marcel — Janko, Schaunard — Dolničar, Collin — Betetto, Mimi — Vldnlijeva, Musctta — Polajnarjeva, Benoit — Zupan, Alcindor — Anžlo-var, Parpignol — Kristančič. Dirigent: Zebre; režija in scena: Dcbevec; zborovodja: Simoniti. DRAMA: Nedelja, 3. januarjB ob 15: »Gradbenik Solnes«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 4. januarja: Zaprto. — Torek. S. januarja ob 17.30: »Oče«. Red A. — Sreda. 6. januarja ob 14: »Petrčkove poslednje sanje«. Mladinska predstava. Izven. Znižane ceno od 12 lir navzdol. — Oh 17.30: »Primer dr. Illrua«. Izven. Znižane ccne od 15 lir navzdol. Iz Kočevja Cenjene naročnike naših listov v Knčevjn vljudno opozarjamo, da lahko poravnajo naročnino za vse naše liste, t. j. za »Slovenca«, »Slov. dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« kakor tudi naročnino za »Slovenčevo knjižnico« v naši podružnici, ki se nahaja v pisarni Ljudske posojilnice v Kočevju, kjer se sprejemnjo tudi novi naročniki za omenjene liste. Istolam se dobe vse ostalo informacije. Zopet izvirno delo pri „Siovenčevi knjižnici"/ Za novo leto je izšlo domače delo Dum sitsti prUoml zbirka novel in črtic mladega pisatelja JOŽETA KRIVCA Iz vseh izvrstno napisanih novel in črtic veje domači dih haioških goric, njihovih lepot, kio-potcev, pesmi in zvonov. Najlepše so novele: Viničarjeva selitev, Drobna svetinjica, Pot navzdol, Večerno zvonjenje..., ki so jim dodane lepe ilustracije akad. slikarja Fr. M i beliča. Kupujte in berite lepo domačo knjigo! Dobite jo v vssh knjigarnah in trafikah I TOMAŽ POKLUKAR: mninffiiHinmi imiissinnnriKHn-nmintii isnninnnnninrn- i"";;n;-;;'il7 t :•••:. ••,• •. - • i r - ."i . . tj: \ . '. Hjjjljii jijji' i '.i::'.. ' .r ,«"<" •!.(' r- ' ■ i II BEL C ZVEZDE ::::::: •... : '!: <" ! ^ii::: 'iliiiiji!;!: ;!li i" 'rru r— , ! ! jj! i;", / ff"!. • jOBiiš.........iHiiaiiiiOuuii -S-".-:.«:** iiiiiiilfflllllliil" M i iiiii iii"""1 Zemlja vabi. Prišli so dnevi, ko se ]e Matevžu! zdelo, da se je prezgodaj odločil. Tako je čutil, kadar se je srečal s starejšimi tovariši, ki so navdušeno pripovedovali o pravdah, zaslužku ali pa o delu v pisarnah. Dobra pravda, ki jo opraviš v nekaj dneh, ti prinese včasih več kot potenje na zemlji, ki traja od zore do mraka, od prvega v mesecu do zadnjega in še dalje. Ne, za denar se ni Matevž nikoli potegoval. Očnice v skalovju je bil prav tako vesel kakor poštarjevega obiska po prvem, ko je prinesel stotak več, kot je potreboval za življenje. Ni čutil strasti do tisočakov, ki tako Čudno zasužnijo marsikoga, da pozna eno samo zadovoljstvo: velik kup v blagajni ali visoko čtevilko v hranilni knjižici. Taki ljudje st» navadno skopuhi in 6trast jih prevzame, da so veseli samo, kadar grabijo, zlagajo, štejejo. Boli jih, ko jem-Ijtijo s skiifia za svoje otroke, sovrastvo Čutijo do ubogih, ki trkajo na vrata, in roka se jim trese, kadar sežejo v žep do denar, da ga požre puščica y cerkvi. ..... !i. L :.:..... Takim je navadno prikrita lepota sveta. S težavo se odločijo za izlet na morje ali v gore, račun v hotelu ali v planinski koči, pa jim spet vse zagreni. Ne, Matevževa sreča ni bila v zvezi z denarnico. Kadar je bila natlačena s papirji, za katere lahko kupiš vse, kar se da kupiti za stotake, ni bil nič bolj vesel kakor 20. v mesecu, ko ni imel za čašo piva. To, kar lahko kupiš, ti nudi 6icer udobnost za želodček ali za »brata oslai;, ki ga oblačiš kakor šemo in ki mu postil.jaš kakor princezi, mnogo več pa ti denar ne nudi. Marsikdaj je premišljeval, v čem je razlika med gospodom, ki dela v pisarni in med kmetom, ki hodi za plugom. Je razlika v obleki, v prehrani, v udobnostih, v ugledu. Vsakdo nosi obleko, kakršno potrebuje in kakršna je stanu primerna. Razumnik je eleganten, ker se pri knjigah ne umaže in si ne strga obleko. Kmet se oblači, kakor je pač primerno za delo pri zemlji. Dimnikar je sajast, pek je bel, kmet diši po zemlji in živini, uradnik po pisarni, čevljar po smoli, krčmar po vinu, kavarnar p° tobaku. Dejansko ni nikdo zaradi obleke uglednejši — čeprav zunanji videz vča-j sih vara — marsikdo pa je smešen, če strada, da bi lahko razkazoval brata osla v svili in žametu. Kmet se naužije mesa o kolinah in o praznikih, drugače pa je zadovoljen z ocvirki: 7, duhtečimi rumenimi ocvirki na žgancih, krompirju, zelju ali fižolu. Uradnik dobi v menzi kos govedine ali pečenke, pa nekaj kompota ali močnato jed. »Ne dam ocvirkov za kos govedine in tudi ne dišečega jabolka za pljunek bledega kompotalt Takole je sodil Matevž še o razliki v delu: Odvetnik odpira pisma neznanih ljudi in zaslišuje tnjce, ki se pravdajo. Trgovec jim hv^li robo, krojač jim po-mer.ja obleko. Kmet skrbi ie za svoje ljudi, krmi svojo živino in obdeluje lastno zemljo. Sosedu niti ne pogleda v skledo, če ga ne vpraša za svet ali prosi za pomoč. Pristne korenine čuti v zemlji. Češnja mu cvete ob oknu, ves grunt je otrokom igrišče, slavca posluša v noči; veseli se redi, ki se polegajo za koso, z očmi boža rumeno pšenico, ki se klanja pod težo klasja. Ko pride zahvalna nedelja, ima pridelke že v shrambi, ko pada prvi sneg, se oddahne. Okrog hiše se razprostira svet, ki je njegov; zemljo obrača z ljubeznijo, čeprav v potu svojega obraza. Prisluškuje snovanju narave od prvega brstenja vse do sadu in še naprej preko mesecev, ki so dol oddih. 'rej pt so določeni zemlji, živini in drevju za V zakonih narave čuti dih božji. Odprtega srca mu prisluškuje, kadar budi sonce življenje v rebri, s hvaležnostjo zre na pohleven dež. ki mu ga je pripravilo dobro nebo. Čuti pa tudi šibo božjo: v suši, ki požiga senožeti in zatira rast na njivah; v toči, ki klesti grozdje in tepta žito; v povodnji, ki duši polje in rušj kolovoze. Takrat se pritožuje naravnost Bogu in se vrača potrt k zemlji, ki mu je obrnila hrbet. Matevž si ni mogel odgovoriti na vprašanje: kdo je srečnejši — ali mož, ki hodi za plugom ali gospod, ki živi v mestu in hodi z aktovko v pisarno. Oba sta potrebna in oba sta lahko po svoje zadovoljna. Zadovoljen je tisti, ki ne čuti v sebi omahljivca ali šleve, ki ima zavest moža, ki ni trot, pač pa delavec. Kdor dela z veseljem, je zadovoljen. In kaj še spada k življenjski sreči in popolnosti? Da znaš gledati svet, ki je lep, da si znaš ustvariti ognjišče, ki je toplo. Življenje na kmetih ti nudi vsega tega na pretek. Matevž sedi pri knjigah po osem, po deset ur na dan. Često se mora potruditi. da je v mislih pri poglavju, ki ga študira. Komaj spusti 6vojo domišljijo z vajeti, že sliši kosce, ki klepljejo po jeklu, vidi pisane trate, ki valovijo v vetru, vonja gozd, ki diši po ciklamah in vlagi. Majda ga rada posluša, ko ji govori o nedeljah pri Sv. Lovrencu, ^ »Tam se ne valjajo ljudje po ležiščih in ne hodijo ob pol dvanajstih k maši. Ko se dani, se zaziblje pri fari veliki zvon, ki kliče na noge. Potem se oglasijo petelini, ščinkavci, kosi in slavci. V kuhinji že diši po mleku in smetani, ti pa se oblačiš v nedeljsko obleko. Ti niti ne veš, kako prija človeku praznična obleka, če je šest dni delal. Človek je kar vesel samega sebe.« »Ko greš v dolino in se izogiblješ rose, uživaš dober zrak, ki ti širi pljuča in ti napaja nos po vonju trave, cvetja in gozda. Ko se meščani šele budijo, si svojo nedeljsko dolžnost že opravil. Potem je ves dan tvoj. Hodiš po polju in motriš, kako sta se združila blagoslov fiožji in delo tvojih rok ali pa ležeš v travo in čitaš knjigo. Od daleč čuješ harmoniko. Če te veseli, greš v vas, če ne, ostaneš' doma ali zadeneš puško na ramo ter stikaš za divjačino.« »Lepo mora biti takšno življenje; le to se mi zdi, da pogrešajo izobraženci na deželi gledališče, koncerte in podobno, kar spada med duševne potrebe.« »Boš ti videla naše gledališče! Vodo, kadar bo drvela o povodnji, tičke, ki se bodo ženili v zraku, nebo, kadar bo grozilo, kravo, ko ji bodo odpeljali teleta, pa ljudi okrog zvonika Sv. Lovrenca, ki igrajo vsak svojo vlogo. Kakor morejo in znajo in kakor jim je Bog določil. Ves svet je gledališče, samo redki so, ki jira je dano gledati ga z dobrimi očmi Ii| iskrenimi.«; Mali oglasi B SUižte i Itttloi Gospodinjska pomočnica z večletnimi spričevali Išče takojšnje zaposlitve k manjši boljši družini. Ljubi tudi otroke. Cenj. ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vsestransko poštena« št. 27. (a i »■*«" ■ Dolu: Služkinjo Prodamo Suknjo že rabljeno, prodam za 250 Ur. — Ilovar, krojač. Zvezna 8. (1 Rožno blagajno ln železno pečko prodam Doltnar, Poljanska c. 3. Salon v emplr slogu, krasen — ugodno naprodaj. Danilo PUC, tapotnlk. Slomškova ulica 9. (š Dva pisalna stroja najboljše znamke »Continental«, skoraj nova, prodam. Prvovrstni Izdelek. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dva prvovrstna stroja« št. SI. črno suknjo moderno, za šibko posta vo, prodam. Medlč, Jegll-čeva 10. Prodam moder chevlot, bluze, vol nene obleko, tisk za pred pašnike ln srebrno dozo za cigarete. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 43. 1 Prodam pridno, ki je vajena vrta ln drugih hišnih del — Bprejmem. Plača ln hrana dobra. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna« št. 7335. (b Hlapca kt Je vajen konj ln vožnje po mestu, Iščem. — Delčlč, Vldovdanska cesta 4, LJubljana. (b Gospodinjsko pomoinico samostojno, sprejmem takoj k dvema osebama. Ješe, Cesta na Loko 20, Postrežnico ISfem. Dr. Ante Loga, Gledališka ulica št. 1«. Ljubljana. (b Gospodinjsko pomočnico veščo vseh gospodinjskih del ln nekaj kuhe sprejmem k majhni družini. Plača ln oskrba lepa. -Dalmatinova ul. 5-1. b Postrežnico ta dopoldanskhe ure takoj sprejmem. K. Lorcnc, Rlharjova 17, Trnovo, b H Sobe n Oddojos Oddam sobo solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 36 Filateiija Filatelisti pozor! Poizkusite ln uverlll se boste, da najugodnejše vnovčlte aH kupite r.namke vseh držav kakor tudi »JOL« albume ln vse filatlllstlčne potrebščine v Knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Tet. 44-24. Trgovci, obrtniki! Tvrdka M. TERSAN v Ljubljani, Kongresni trg 14. na dvorišču, nudi na debelo lz tovarniške zaloge Sčetarsko blago: rl-barlco, čopiče za slikarje, rldarje ln pleskarje, ročna stenska ln sobna omola, ščetke za roke ln obleko, llkarlce za čevlje. blatarlce, maznlke. -Nadalje Ima zalogo: motvoza za vezanje, eed-larjo ln trte. oprte, Stran-go, oglavo za konje, cun-gelne, povodlce, vrvi za perilo, rolete, zidarje, tesarje, za žago, seno, stavblšča, šmlc, Jute, slamnlc, čevljarske drete, mrež za seno. tržaških blčovnlkov, blčev, pasov, naramnic, podvez, elastike, raznih trakov, vezalk za čevlje, gumbov za hlače ln konfekcijo, krede za krojače, žepnih oglodal, Iglastega blaga, stlkačev, papirja v mapah, papilrnatlh vrečk, škarlj, žepnih nožev, orglic, tržnih torbic, masti za čevlje, čistila, toal. ln brivskega mila, etul-Jev za milo ln ščetke, glavnikov, smlrkov. platna, fllnt papirja, nalivnih peres, kluklc za perilo, obešal za obleke, kreme za zobo ln lice, brllantlne, olja za lase, vlasnle, potnic ter drugih v to stroko spadajočlh prodmetftv. 4 TeL ■K 40 ( S 88 DRVA R E M O G G O N B A C GLEDALIŠKA 14 namizne garniture ln brl sače, vse novo, ln rjuhe. Naslov v vseh posloval »Slovenca« pod štev. 35 jjKiipImp^j Posestva Kupim parcelo v Mostah po 70 lir m1, na Kodeljevem po 80 lir, pri sv. Petru po 100 do 110 lir m'. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 7293. (P Ugodna naložba kapitala je priložnostni nakup par cel v najbližji periferiji LJubljane, blizu cestne železnice v Izmeri 240 do 7fi0 m1. — Vsa pojasnila daje Prlstavee Franjo, realltetna pisarna, Ljubljana, Cesta Arlella Rea št. S. (P p\M0 Stalno kupujemo vseh vrst snažno pohištvo, žlmnice, otroške po-steljce, otroške vozičke, preproge, šivalne stroje, štedilnike, peči, v poštev pridejo tudi starinske slike na platno, alabaster-ure na stebričke ln razno. Trgovina: »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. (k Pisalni st:'oj, gromifon to plošče, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, kupuje • plača najvišje dnevne cene: • BVKHEST«, Prešernova ulica 1«. k Smrekovo čreslo lepo, zdravo ln suho ter Ježlce — kupuje vsako Ifollčlno USNJARNA J. LAVRIC, 6t. Vid pri Stični — Ljubljana. Gramofone, bicikle ln pisalne stroje kupujemo ln plačamo zelo dobro. Gasogeno MERKUR, Puharjeva 6. (k Topinambur kupuje Splošna gospodarska zadruga želoznlčar-jev. Ponudbe Jo poslati na njen naslov: Gallusovo nabrežje št. 33. (k Športni voziček dobro ohranjen, prodam. Jenkova ulica 5. 1 Knjige! Vse vrste antlkvarnlh knjig, revij In časopisov, kakor tudi soparatnlh odtisov kupuje Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Tel. 44-24, Pozor stavbeniki in hišni posestniki! Dobavljam, polagam ln stružlm stare parket e Josip Brleč Kolodvorska 28 Ljubljana Streti Cenjenim odjemalcem sporočam, da sem preselil svojo trgovino lz Frančiškanske v Gale-tovo ulico 4. Postaja cestno železnice pri »Sta rl šoli« v Slškl. Se priporoča trgovina »trojev DOV2AN IVAN. r 1 Poizvedbe! Uhan s 3 briljanti sem Izgubila na poti lz Most proti tromostovju 28. decembra od 17 do 19. Pošten najditelj naj ga odda proti visoki nagradi v upravi »Slov.« Svarim pred nakupom. Otroški muf sem zgubil 1, januarja ▼ frančiškanski dvorani. Poštenega najditelja naprošam, da ga odda na frančiškanski portl. Klavir in harmoniko poučuje profesor glasbe z dolgoletno prakso, po uspešni metodi ln nizki učnlnl. Zrlnjskega ccsta št. 7-II nadstropje. ze ^ vsem svoV^ cen\ctv^ od)e«a \ce® <5%y & sil-M m «•;.••'.• v.«, Vv K: • -*••> v. .•• .v;. p-.J .. i < y ,'t.v •/ • • rečno jVovo leto Vloge in prošnje Italijanščino sestavlja, prepisuje ln razmnožuje, Izvršuje vse Informacije ter razne osebne usluge •Servis biro«, LJubljana, Sv. Petra cef ta 29. Umetniške predmete, pohištvo, slike, drobne predmpte, kupim ln prodam. - Umetnost, Kolodvorska ulica 30. r Novi naslovi Frančiškanska nI. 3. Telefon 45-13.. mfrft i--, U3UBL3ANSKI Wk''t KlNČMATOGRAFi Od 1. januarja dalje predstave: Ob nedeljah 10.30, 14.30, K 30 ln 18.30; ob delavnikih 14.30, 11.30, 18.30. Z dobro voljo v Novo leto: Najboljša burka sezone1 Ferrucclo Tagllavlnl prepeva popevke in arije Ženska le vara nas... Carlo Campanlnl. Floretta Dolfl v glavni vlogi KINO MATICA - TEL 23-41 Ljubka svojevrstna kopiedija „0 sedmih vdovah" Nastopa sedem zvezd našn kinematografije med nitmi Laurn Nucel. Amelin Cbellinl. Lnura Solari, Stlvana Jaehlno itd. ter humorist Antonio (randnslo Predstave intri: ob 10.30. 14.30. Ifi 30 ln 18.30 v soboto od 14.30 uro dobe _KINO SlOGfl - TEL 77-50_ Odličen film po Fogflzzarovem romana Palača ob jezeru V glavni vlogi: Isa Miranda in A n d r e a Checchi Zaradi Izredne dolžine filma predstave vsnk dan ob 15. In 17.30 url; ob nerteliah ln praznikih mitinoja ob ir. nri _KINO UNION — TEL 77-71_ Izvrsten zibaven film, ▼ katerem se boste nasmejali do solz Sedem let nesreče Olly Olzman — Hans Moser - Theo Llngen Globoka Ijnbezenika drama — napete blkoborbe — španski plesi ln popevke v filmu Toreadorjeva ljubezen Consuelo Fra::cn — Carica Lope* Predsjave: nedelja oh 14,30 in 17, delavnik ob 17,3C KINO KODELJEVO — TEL. 41-64 FRIGORIFiRI ELETTROAUTOMATICI Gruppi compressori „FERBETTIU Anonima ELTA Torino. Appllcazloni c.omplete per banehi bar, gelatorie, celle, armadi per macellerle, pnllerie, Ralumerie. Attrezzature bre-vettate per motopescherecei. Officina Genova per riparazioni, rovisioni. ALGOR - BOREAL frigorlferl famiglia. Oltimi modelli, funzionamento perfetto. — Capacita 1B0/200 litri. Motore 1/5 HP. Dimostra-zioni, prospetti. Električni automaiični hladilniki Združba za izdelovanje kompresor-iev „Ferrett!" s Elta d. d.; Torino Kompletne naprave za točilne miz«, bare, sladoledarne viDsko kleti ; hladilne omare za mesarije, trgovine s perutnino in delikatese. Patentirane naprave za ribiške motorne ^olne. Delavnice za popravila in pregled v Genovi. Algor — Boreal družinski hladilniki. Najnovejši modeli, popolno delovanje, zmogljivost 160/2001. Motor 1/5 KS. Bazkazovanja, prospekti! Via San luea, n. 2 - OBNOV« - Telefon® n. »481» Hrano Iščem pri boljši družini, preskrblm tudi živila. — Ponudbe v upravo »Slo venca« pod »Točen plač nlk« št. 23. PO VASI ŽELJI VAM IZDELA 1 Unlcml | Frizersko vajenko sprejme M. Podkrajšek, Sv. Petra cesta 12. v INFORMACIJE Prevajanje prošnje, vloge, Inkaso, poravnave ln druge trgovsko - gospodarske posredovalne posle poverite komercljalnl pisarni Zaje Lojze, Gledališka ulica 7. Pohištvo Modroce patentne posteljne mrež«, otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in no nizki ceni Rudolf Radovan 'apetnik Ljubljana. Mestni trs " MUKOVKNH* LJUDSKE TiŠKARKE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji crtalnici razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi, tstotako izvrši tndi voa dr aga knjigo veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic, kovčkov in drngega asnjenega galanterij blaga Vam nndi te predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH! II mlgllor lassatlvo najbolJSe odvajalno sredstvo V boljše življenje je odšel na novo leto, poživljen s svetimi zakramenti. naS ljubljeni mož, skrbni oče in dedek, cospod BAJC MAKS učitelj v pokojn Blagega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 3. januarja 1943, ob pol štirih popoldne z Zal iz kapele sv. Petra k Sv. Križu. Priporočamo ga v molitev. - Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 4. januarja 1943 ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 1. januarja 1943. Globoko žalujoči: Jo.tipina, žena: dr. Franc. Pavel. Maks, Marian. sinovi; FJa roj. Mavec, sir.aha; Marija. Anica, Janezek, vnukinji in vnuk - in ostalo sorodstvo. A. Fogazzaro: 75 Palača ob jezeru Vstal jo in pogledal na uro. Njegov voz ga jo žo čakal na deželni cesti v bližini Palače. »Razume se, da gospod pater ne bo o tem govoril nikjer...« je dejal odvetnik. »Prvič slišim ta nasvet«, je dejal redovnik, a ga ne sprejmem. Lahko noč.« »Kdo ga bo plačal?« je odvetnik zašepetal Nepn, ko jo redovnik odšel. »Kaj si je vendar mislil zdravnik, da je svetoval tega gobezdača?« je dejal Nepo in so skušal izogniti odgovoru. »Ce bi bil |>oleg tega vedel, da bo prišel šele dan pozneje, bi bil poklical našega zdravnika iz Benetk. Zdaj se boš slabo počutila, mama.« »Pa še jako slabo,« je zastokala grofica. »Zares na pol nor je in še neotesan povrhu. Brez dvoma si potrebna miru,« je dejal Nepo z nenavadno skrbnostjo. »Pojdimo in pustimo je samo. Odkrito vam povem, da tudi jaz ne zdržim več in da moram iti vsaj nekoliko na zrak. Gospod,« je dejal, obrnlvši se k odvetniku, »veliko uslugo mi storite, če greste nekliko pogledat k stricu. Jaz grem medtem po klobuk in pojdem preko dvorišča. Z lože mi boste lahko povedali, kako je. Upam, da dobro.« Po deseti uri zvečer so bili grofica Foska, Nepo, Vezza, odvetnik in Silla zbrani v salonu okrog mizo. Poslušali so zdravnika, ki jim je poročal o bolnikovem stanju, preden se odpravi domov. Svetilka z velikim in temnim senčnikom, ki je stala sredi mize, je lo na pol osvetljevala liudi in sobo. Po zdravnikovem mnenju jo bolnikovo stanje bilo še precej zadovoljivo. Desna roka in noga sta zopet dobili nekaj življenja. Kar se zavesti in govora tiče, je napredek precej manj viden, upati pa jo bilo, da se bo polagoma gro-fovo stanje precej zboljšalo. Tudi če ne bo |x>|K)l-noma okreval, vsaj... Zdravnik jo prišel do te točke svojega pripovedovanja, ko jo nenadoma utihnil, dvignil glavo in pogledal preko kroga svojih poslušalcev. Čez hip je spoštljivo pozdravil. Vsi so se okrenili. Hila je Marina. Gruča se je tedaj zganila in razpršila. Grofica Foska in Nepo sta so približala Marini, ostali so se nekoliko umaknili. Vso to se je zgodilo brez besed, Ne|K> jo gledal zaročenko z izbuljenimi očmi. »Dober večer,« jo zašepetala Marina. Ker je zdravnik molčal, mu je dejala z no-koliko močnejši mglasom: »Prosim.« Bila je oblečena v Črno ali temnomodro, kar v polmraku ni bilo mogoče jasno razločiji. Komaj je bilo mogoče videti njeno elegantno postavo, veliko oči in bledi obraz. Za hip se jo ozrla nazaj, kakor da bi iskala stol. Nepo je hotel po vsej sili, da bi sedla na divan, a ona je izbrala raje naslanjač prav nasproti zdravniku. »Vsaj,« je nadaljeval ta nekoliko negotovo, zbegan od dekletovih oči, ki so se nepremično upirale vanj, »vsaj roke in noge bo morda lahko uporabljal; če ne popolnoma, vsaj doloma. Morda so 1k> tudi zavest zopet vrnila, a to je mnogo manj verjetno.« Zdelo so je, da jo popolnoma pod vplivom Marininih oči. Tudi Vezza jo proučeval te oči, a se je pri tem trudil, da bi grofica in Nepo tega ne opazila. Dekletove oči so se mrzlično lesketale in v njih je odsevala silna radovednost, nekaj povsem novega. Nekdo je vstopil. Bil je župnik, ki je tudi želel poizvedeti o bolnikovem stanju. Ubogi don lnocencij je bil silno v zadregi in ni vedel, koga naj pozdravi. Zdravnik se je poslovil. Zde1« se je, kakor da hi skozi sobo zavel leden veter. Nihče ni spregovoril na glas. Nepo se je sklanjal preko Marininegu naslanjača in jo tiho spraševal, kako so počuti. Dejal ii je, da mu je bilo zelo žal, da je zadnja dva dni ni videl. Grofica Foska je stala na drugi strani in vedela, kaj naj stori. Najprej so je sklonila in zašepetala par besed, nato se je umaknila, da ne bi ovirala sina, potem pa jo je zopet premagala skušnjava. Župnik se ie v drugem kotu pogovarjal z odvetnikom in Vez-zom. Silla se ni ganil. Marina ga je ob vstopu pogledala in zdelo se mu je, kakor da bi ga bila priklenila na mesto, kjer je stal. Končno se je Marina dvignila. »Rada bi govorila nekaj besed z gospodom Sllloin,« je dejala. Silla se je priklonil. Bil je smrtnobled. (Irofica, Nepo in Vezza so vsi presenečeni gledali Marino in pričakovali izbruh, podoben onemu, ki ga je Vezza doživel lansko leto. Odvetnik je pretrgal razgovor z župnikom. Ta ni razumel, kaj se godi in je vpraševal: »Kaj torej?« »Ne tukaj,« je medtem dejala Marina. Odvetnik in Vezza sta se hotela umakniti, grofica in Nepo pa se nista ganila. »Ostanite,« je pristavila Marina. »Iti moram nekoliko na zrak. Greste z menoj na vrt, gospod Silla?« Mladenič se je znova priklonil. »Na vrt?« je vzkliknila grofica z vidnim nezadovoljstvom. »Tako hladno je zdaj zunaj,« je pristavil. »Ne zdi se mi...« »Tudi vlažno je,« je izjavil Nepo. »Bolje bi bilo v loži.« »Lahko noč,« je dejala Marina. »Sprehodim se nekoliko po vrtu, nato se vrnem v svoje sobe.« Nepo je hotel še nekaj ugovarjati, a zmedel se je in zajecljal par nerazumljivih besed. Marina .ie naredila nekaj korakov proti vratom in pogledala Silla, ki je takoj stopil k vratom in jih odprl. j »Lahko noči« je še dejala, ko je odhajala. Nihče ni odgovoril. Marina je šla tiho kakor vila po mračnih stopnicah. Silla je hodil za njo ves prevzet nedopovedljivih čustev in skoraj slep. Še trenutek in sam bo z njo v temni noči. Vrata, ki so vodila iz veže na vrt, so bila .odprta. Svetilka, ki je visela v veži, je osvetljevala deloma rožnato prod ob vhodu, kjer je na stolu bil Marinin beli šal. Podala pa je Sillu in obstala, da bi ga ji ogrnil. Njune roke so se dotaknile; bile so ledeno-mrzle. fflm&mm FELIKS URBANC MANUFAKTURA LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 1 Sretno in zdravo novo leto želi cenj. odjemalcem in se priporoča A.SUSNIK |«e»e,n»na M Ljubljana, ZaloCka cesta Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost ELIGIJ EBER, krznar iglici M*. 33.95 I £QAT zajtrkovalnica Ljubljana, Miklošičeva cesta 28 tThe $ex Go. LJUBLJANA - Telefon 2268 asssfia.v* fisfgfifPk SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO želi cenjenim odjemalcem in se še v nadalje priporoča za cenjena naročila ARMIC SLAVKO, splošno ščetarscvo Ljubljana, Tržaška 47 SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem svojim cenjenim naročnikom želi FRANC REBERNIK pleskarstvo in ličarstvo Ljubljana, Petrarcova 22 — tel. 31-77 SREČNO NOVO LETO ŽELI FRdNC SLflniČ tvornica konzerv in mesarskih izdelkov LJUBLJflli R GOSPODARSKA ZVEZA zadruga z omejenim jamstvom V LJUBLJANI želi vsem svojim zadrugam, članicam in odjemalcem, kakor tudi vsem zadružnikom blagoslovljeno leto 1943 VGSGL€ PRAZNIKE IN SRGČNO NOVO L€TO ŽCLI CCNjeNIM OPJ€MALC€/v\ R. RAZN02NIK UVOZ STROJCV LJUBLJANA, PRAŽAKOVA UL. 8/1 Veletrgovina žganja EMERIK ZELINKA. Ljubljana VII — telefon 23-18 želi vsem cenjenim odjemalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19431 Obilo sreče in blagoslova v novem letu šeli vsem svojim odjemalcem ter se priporoča še za nadaljnjo naklonjenost VINKO CUNDER - LJUBLJANA, Itfriška 3 torbarstvo, sedlarstvo In jermenarstvo SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem FRAN LONČAR strojno ključavničarstvo, avtomatična delavnica, avtomatično brušenje žag LJUBLJANA, Ariele Rea cesta 43 Hi'«* Srečno in uspehov polno novo leto želi in se priporoča Kavka Krrel pooblaščeni graditelj in tesarski mojster LJUBLJANA Zibertova ulica 11 Telefon 20-50 SREČNO NOVO LETO 1943 želi svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem pa?ha pekarna in slaščičarna Poljanska cesta 19 in Pred škofijo 11 Srečno in veselo novo leto želi tvrdka <£. JVC. Scket sinova kleparstvo, vodovodne instalacije ter sanitarne opremi LJUBLJANA Slomškova ulica št. 4 Srečno in zadovoljno novo leto 1943 želi cenjenim odjemalcem !n se priporoča za nadaljnjo naklonjenost KARL PRELOG LJUBLJANA trgovina volne, bombaža in galanterije NA DEBELO: Gosposka ulica št. 3 NA DROBNO: Stari trg 12, Židovska ulica 4 in BleiweI$ova c, 22 Edgar Wallace: 39 Skrivnost skrivljene sveše Roman »Charing Cross,« je smeje se odgovorila dekle. T. Ks. je gledal za avtom, ki se je oddaljeval. Nenadoma se je ustavil in skozi okno se je nagnila ona in mu dajala na vso naglico znamenja. Tekel je k njej. »In ako bi vas jaz potrebovala?« je vprašala gospodična. »Priobčite oglas,« je brž odgovoril, »pod značko ,Dragi Tommy\« »Ne, T. X. napišem,« je užaljeno odgovorila. »Potem se ne bom zmenil za vaše obvestilo,« ji je odgovoril, stoječ sredi ceste s klobukom v roki v veliko nejevoljo vozača nekega taksija, ki bi ga bil kmalu podrl, a si ga je le glasno privoščil, ko je bil T. Ks. tako daleč, da ga ni mogel slišati. XVII. Tomaž Ksaver Meredith je bil zelo pretkan. Veliki kriminalog Pavel Coseili je menil o njem, da ima izreden dar domiselnosti, da bo razrešil skrivnost skrivljene sveče, preden bi kdo drugi mogel priti do kake zmedene misli, kako bi bila rešitev mogoča. Hiša na Cadogan Sfpiaru je bila še vedno v rokah policije. Vsako toliko se je T. Ks. zaprl vanjo, ali bolje rečeno v Karovo spalnico, in skušal, kolikor mu je bilo mogoč«, obnoviti vse okol- nosti tistega večera, ko se je izvršil umor. Dal je prav tako neznosno zakuriti in zaprl vrata ter spustil zapah, da je padel v obroč, medtem pa gledal točno na uro ter ugibal in igral nekatere prizore, o čemer ni črhnil nikomur. Z Mansusom je šel trikrat v to hišo in trikrat v spalnico, kjer je enkrat ostal sam več ko uro in pol, medtem ko ga je potrpežljivi Mansus čakal zunaj. Trikrat je odhajal, vsakokrat z resnejšim obrazom, a po tretjem obisku se je posvetoval z Johnom Lexmanom. John Lexman je odložil potovanje v Združene države in je bil odšel za nekoliko časa na deželo. »Ta zadeva me spravlja vedno bolj v zadrego, John,« je rekel T. Ks., ki mu je prenaporno delo jemalo ze pogum. »Hvala Bogu, da se mučijo s tem tudi drugi. De Mainan je oni dan prišel iz Francije in mi pripeljal vse svoje najboljše vohune, medtem ko je 0'Crady iz centralnega urada v Newyorku kar čez. noč prišel k nam v obisk, da bi neposredno sodeloval. Nihče mi ni mogel dati kakih pravih navodil za rešitev, čeprav so vsi zelo iznajdljivi. Gathercole je izginil in verjetno se zdaj sprehaja v kaki nedostopni pokrajini, a naši niso našli doslej niti postrežnika.« »In lo bi bilo za vas najlažje,« je rekel John Lexman, ko je nekoliko pomislil. »Ne morem razumeti, zakaj jo Gathercole odpotoval,« je nadaljeval T. Ks. »Po zgodbi, ki mi jo je povedal Fisher, je nazadnje govoril s Karom o nekem čeku, ki ga je čakal ali pa ga že dobil. Pa ni bil izdan ne vnovčen nikak ček in, kakor se zdi, je Gathercole, odšel, ne da bi čakal kako plačilo. Iz Karovih registrov ni videti drugega na Gathercolov račun ko 600 šterlingov, katere mu je že spočetka plačal vnaprej. A zdaj poglejte to, ki prevrže vse moje domneve!« Iz listnice je vzel izrezek iz časopisa in ga vrgel na mizo, zakaj bila sta pri obedu v Carltonu. John Lexman je vzel listek in ga bral. Očividno jo bil iz kakega ne\vyorškega dnevnika. »S parnika ,Cyprus' antarktične trgovske družbe so prispele nadaljnje vesti, tičoče se potopitve ladje ,City of the Argentine'. Domneva se, da je ta nesrečna ladja, ki se je ustavljala v pristaniščih Južne Amerike, izgubila vijak ter se zato napačno usmerila proti jugu izvšn običajne pomorske proge. Po vsej verjetnosti je zadela 23.' decembra na ledeno goro ter se potopila z vsemi, ki so bili na krovu, razen nekaj mož, ki se jim je posrečilo spustiti v morje čolne in se z njimi rešiti, dokler jih ni pobrala ladja ,Cyprus\ Seznam potnikov jo tple.« John Lexman je preletel seznam, dokler ni prišel do imena, ki ga je podčrtal pač T. Ks. To ime je bilo: George Gathercole in v oklepajih (raziskovalec). »Če bi bilo to res, potem bi Gathercole ne bil mogel priti v London.« »Morda se je pa odpeljal s kako drugo ladjo,« je rekel T. Ks., »in poslal Steamship Company kablogram, no da bi se mu kaj posebnega pripetilo. Gathercole je baje čudak in se boji biti v preveliki družbi. Navadno si .je za vsak slučaj rezerviral kako mesto na kateri koli ladji, ki bi utegnila odpluti. Družba mi je mogla samo to povedati, da se je prijavil, a ne ve, če je odpotoval s ,City of the Argentine'.« »Glede Gathercola bi vam mogel z vso gotovostjo reči samo to,« jc pripomnil počasi in premišljeno John, »da bi ne mogel ubiti niti muhe. Svojih načel se je tako trdovratno držal, da je bil celo vegetarijanec.« »Če bi radi s kom sočustvovali,« je rekel zamišljeno T. Ks., »sočustvujte z menoj I« — Drugi dan je poklical notranji minister Ta. Ksa. k sebi. Odšel je k njemu, pripravljen na hudo burjo. Vendar ga je notranji minister, močen in dostojanstven gospod, sprejel z izredno prijaznostjo. »Gospod Meredith,« je rekel, »dal sem vas poklicati v zadevi nesrečnega Grka. Dal sem pregledati in prevesti vsa njegova zasebna pisma, v nekaterih primerih sem si dal raztolmačiti tudi ključ, zakaj, mogoče že veste, dnevnik in večina pisem jo bilo pisanih po nekem ključu, ki je vzbudil pozornost strokovnjakov.« T. Ks. se ni dosti zmenil za privatne Karove listine in je po navodilu vse oddal pristojni oblasti. »Seveda pričakujemo, gospod Meredith,« je nadaljeval minister z drugega konca mize, »da boste nadaljevali s poizvedbami o umoru, a priznam vam, da bo imel storilec, ko ga zgrabite, pred sodiščem kaj lahko stališče.« »Tudi jaz tako mislim, cosnod,« ie odcovoril T. Ks. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenSii