Štev: 359 TRST, Sobota-nedelja 25.-26. decembra 1909. Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN Ml ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj« Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru. Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, »smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 8t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ^adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-stanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti-. Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moč I fcvsosf NAROČNINA ZNAŠA za leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na aa- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira. Harooninu na nedeljsko lzd&nj« „EDINOSTI" stane : cele-——<—— Ktno II 5-20, pol le-.a 2 6O —— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo Naročnino, ogla.se in reklamacije je pošiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAX GOD IX A. La*tnik konsorcij lista „Edinost"*. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost* v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnični rafcun št. 841 652. TELEFON 5L 11-57. Jugoslovanski Božič. Trst dne 24. dec. 1909. -Ne prihajamo tu morda s kakim tistih znanih „božičnih" člankov, v kateri h se premlevajo od leta do leta iste fraze, ki mnogo govore in nič ne pripovedujejo, ki niso druzega nego kup sentimentalnih fraz brez zrnca konkretne vsebine in brez vsake konkretne misli. Dogodki z * d nji h dni so nam potisnili pero v roko in nam dajajo snov za ta-le članek. Ti dogodki so zgodovinskega pomena in nam velevajo imperativno, da posvečamo letošnjemu političnemu Božiču poseben članek. Božični prazniki! To so prazniki, ki vzbujajo v nas spomine na najlepša dobo našega življenja, spomine na našo mladost, Ali tisti praznični vzduh, ki obveja te praznike, sili tudi na politična razmišljevanja. A ravno tem razmišljevanjem je za nas letošnja intonacija drugačna nego je bila doslej. Doslej so bila naša politična božična razmotrivanja le tužne jeremijade in jugoslovanski listi so mogli govoriti za Božič svojim čitateljem le o krivicah, ki se nam gode, le o našem suženjstvu med drugimi narodi! Letos je — hvala Bogu na tem — vendar drugače. Odkar se zavedamo svojega narodnega bitstva, je letos prvikrat, ko more Jugoslovanstvo o Božiču veselejimi nadami gledati v bo-bodočaoat: v zavesti, da se bližajo h koncu dnevi najhujšega trpljenja njegovega. Dogodke, ki so se odigrali neposredno pred letošnjim Božičem, smemo smatrati kakor glasnike nove dobe, kakor oznanjevalce boljših dni našemu snovanju, našemu delu za bodočnost naroda. In kaka velika sprememba kar hkratu : presenetljivo in omamno. Kako tužna je bila slika našega položenja še pred dobrim tednom dnij ! Na Hrvatskem strahovlada nasilnika Kauclia in njegove perverzne družbe, na Koroškem divja gonja zbesnele nemške druhali ; v dunajskih visokih krogih popolno neumevanje dogodkov na našem jugu in zato tudi nezaupanje ako ne direktna zlohotnost proti vsemu našemu plemenu ; v parlamentu, temu edinemu forumu, kjer moremo pred vsem sve- PODLISTEK Pax Tergestinis! (Božična vizija.) „Trieste eara italiana e slava, e non dispero. che venga il tempo, in cui potremo in-tenderci." Ko so se po letošnji zadnji seji mestnega sveta naši očetje razhajali, došel je na zadnji stopnjici magistrata župan našega onorevole dra. Ujedo, prijel ga mehko pod pazduho in ga povabil s sabo na čaj. Temu povabilu odzval se je še dr. Plamenica, nekaf socijalističnih in skoro vsi liberalni mestni očetje. Složno so korakali po izhojenem mestnem tlaku, pomen-kovaje se o negotovem vremenu, o pred-praznični draginji na trgu, o pomanjkanju rib itd., dokler niso dospeli do gostoljubnega doma očeta župana. Ko so stopili v bogato opremljeni in prijazni salon, puhtel jim je že iz srebrnih čašic prijeteu vonj čaja naproti. Ko so se potaknili po divanih in foteljih ter potisnili vsak svoj biskvit v svojo čašico, povzel je oče župan besedo ter je prisrčno pozdravil svoje izbrane goste, in izrazil svojo iskrenost do vseh navzočih, pri čemer je posebno ljubeznivo pogledal onorevola dra. Ujedo in Plamenico, med katera je po svojem preprijaz-nem nagovoru sedel ter ljubeznivo nadaljeval : „Amici! Težko sem pričakoval tega trenotka, da bi bili tako v prijateljskem sestanku enkrat vsi pod mojo streho. O tej priliki si lahko še natančneje tom povzdigati svoj glas za svoje pravo, za svoj obstanek, smo bili obsojeni v obnemoglost, potlačeni v jarm krutega germanskega nadvladja, a pred dunajskimi porotniki so bili na delu klevet-niki, ne le dg. bi očrnili sedanje legitimne predstavitelje hrvatsko-srbskega naroda, marveč da bi osumničili vsa stremljenja tega naroda in s tem opravičili vso politiko tlačenja Jugoslovanov sploh ! Taka je bila slika še pred dobrim tednom dnij — tužna, obupna. Tužnim očesom, skrbjo v glavi in žalostjo v dusi je zrlo Jugoslovanstvo na to sliko in iz tabora sovražnikov nam je donel na ušes huronski krik triumfa. Ali, kakor da se je dogodil čudež : posijalo je svitlo solnce in slika se je mahoma spremenila. Tudi parlament, tisti naš forum, kjer moremo glasno besedo craniti svoje pravo do življenja, ali o katerem se je zdelo, da je v zadnjih vzdihljejih je našel naenkrat sam v sebi toliko moči, da se je s sugestivno, iz sebe ven izišlo silo vzdramil iz hipnotičnega stanja in stresel s sebe boltzen, ki se je zdela neozdravljiva, ter je zaklical njim, ki so željno čakali na njegovo smrt: Ne nočem umreti! Živeti hočem in zastonj ste se veselili na bogato dedščino! Dejstva, da je v parlamentu onemogočena vsaka obstrukcija, se moramo veseliti v prvi vrsti mi Slovenci. Delaven parlament nam je v najbolje jamstvo proti nasilju Nemcev. A če bi kdo hotel trditi, da smo s tem nazorom v protislovju se svojim lastnim nastopanjem v bližnji minolosti v obrambo — obstrukcije, odgovarjamo mu, da to ni res ! Le energija slovanske enote je prebila led, ki je držal parlament v okovih! Po sijajni zmagi hrvatsko-srbske koalicije pred dunajskimi porotniki se morejo tudi naši bratje v Banovini radovati letošnjega Božiča. Tudi dnevi njihovega trpljenja se bližajo kraju. Režim nasilstva in korupcije v Hrvatski se pripravlja na odhod. In onih 32 mu-čenikov, ki še vedno ječe v ječah zagrebškega sodnega stola — tudi oni se morejo veseliti letošnjega Božiča, ker jim javlja, da se bodo mogli skoro veseliti zopet zlate svobode. Nismo sanjači in nočemo se loviti povemo vsak svoje težnje in potrebe. Pomenimo se res, kakor pravi očetje, s čim in kako ustrežemo in pomagamo drug drugemu, vsi pa v prospeh in procvit našega lepega Trsta. Prišlo je tako, kakor je moralo priti. Ne morem reči, da imata za našo vzajemnost zasluge vsled svojih govorov na zadnjih sejah samo dr. Ujeda in dr. Plamenica, vendar ne morem tajiti, da sta ona dva stvar požurila. Mi tržaški Italijani čutimo že dolgo, da brez mednarodne vzajemnosti in ravnopravnosti ne moremo več izhajati in napredovati. Mi smo star narod z dvatisočletno kulturo, vi ste narod mlad, a napredujoč in prodirajoč. Razveselili so nas govori slovenskih mestnih svetnikov, iz katerih smo spoznali, da imajo razuma, volje, srce in močno roko, ki nam jo nudijo v skupno delovanje. Radi sprejemamo slovenske sile, hvaležni smo jim zanje, in to hvaležnost bomo skušali čim prej dejanski pokazati." Osvežil si je usta z ohlajenim čajem, dočim je onorevole dr. Buio v njegovem smislu nadaljeval: „Temelj vsemu so šole. V šolah je naša bodočnost. Zato predlagam, da se takoj z novim letom ustanove po vseh italijanskih šolah slovenske para-lelke; da se istočasno otvorijo vsaj še trije slovenski otroški vrtci v okrožju javnega vrta, sv. Jakoba in Grete. Ce pomislimo, da smo prihranili letos na subvenciji za naš Massimo, za gledališče Verdi, nam ne bo preveč težko, ako poleg tega podarimo tudi družbi sv. Cirila in Metoda par tisoč ! „Apropos! Ker smo že pri gledališču," je povzel besedo onorevole Rosso, „naj še jaz nekaj dodam. Slovenci imajo v Trstu svoje stalno gledališče, kjer se, za utopijami, kajti grenke izkušnje trdega življenja so nam temeljito izgnale vsaki pretirani optimizem. Ali po vsem tem, kar se je dogodilo zadnje dnij, zdi se nam izključeno, da bi se povrnila zopet žalostna minolost. Glasom poročil, došlih nam z Dunaja, je dobila hrvatsko-srbska koalicija trdna zagotovila, da se v Hrvatsko povrne ustavno življenje in da se vspostavijo normalne razmere. Na narodu je sedaj, da neizprosno zahteva uresničenje teh obljub. Ker ne smemo pozabiti, da narodi morajo graditi svojo bodočnost v prvi vrsti iz sebe' Na vsaki način pa smemo reči : odpira se pot do boljše bodočnosti! Iz solz trpljenja mučenikov se poraja svoboda naroda. Perspektiva v bodočnost je prijazna in opravičeno pravimo : letošnjega političnega Božiča se more jugoslovanstvo veseliti v dobrih nadah ! Glas iz Zagreba. (Od odličnega hrvatskega prijatelja). Zagreb, 23. dec. (N), „V ognju ae iz.uušs zlato" — pravimo mi Hrvatje. Nese narodno poštenje, naš ponos, naš karakter in naia voiia bo bili iz-akušeni 7 teh d?eh letih več nego dovol*. Ia danes *e solnči na svttoibi dneva žareče se zlato in jeklo. Zmagali smo! Verjemite mi, »lovenski bratje, na da-naša.i naši zmagi te ne veselimo samo kakor H;vatie, ampak kakor Jugoslovani. Zalagali imo kaacor taki, vsi mi. ki se n azirljemo Hrvate, Srbe in Slovence. Vsi smo bili prog ašaai za „veleiziajalce"; veleizdajaUka ]e bila Ljubljana, ko je objokovala kri in življenie svojih miačLh mučenikom ; „ve eizdaialec" Zagreb, ki ni mogel mirno prenašati jarma &už~nj >kegn, „veLizdajalska" sta bila Sarajevo in Beli-grad. ker je Srbin naglaša'i svoje srhitro. Š^lo sedaj moremo urid^vati, kaj bi biii naredili iz naših krasnih dažel, če bi i bila izbruhnila voica 1 Ti jadna zemlja naša, ki nisi mogla skozi scolet'a p »krifati svojih livad z zeleno travo zaradi tu. šsega kopita, — zopet si dobila novih mučenik ?v, novega semena... za pozno srobedo ! Aii genij našega naroda je zmagal. Spremljal je in dovel naš narod do pri »ta nišča mira, ravco v času, ko veseljni svet praznuje spomin na sveto potoianje treh kra-Hev v Betlehem. Tuii nam se ie porodil Bož.č in prinesel nam je upanja in opomina. Upajmo torej in delajmo naprej po zlatih naukih krvave izskušnjel Morda zato, ker primorski Slovenci in Hr?atje bijejo najhujši boj proti silnim eo-vražaikom za svoj obstanek, so znali ravno kakor pravijo plakati in „Edinost", izvaja mnogo svetovnoznanih komadov z vso umetniško dovršenostjo. „Edinost" poroča po vsaki predstavi o razprodani hiši in še več : za vsako predstavo se mora pošiljati vzvišenega užitka željno občinstvo proč, kar je jasen dokaz, da imajo Slovenci premajhno gledališče. Predlagam zato, da bi naša kulturoljubna občina pomogla tudi temu. Predlagam, da se za vso to sezono naše itak že prazno gledališče Verdi s prosto kurjavo, razsvetljavo in ognjegasci prepusti — slovenskemu „Dramatičnemu društvu". Vsi navzoči so pritrjevalno kimali z glavo in srkali čaj. Suhi onorevole Bujo je pritrdil, daje to občina Slovencem skoro dolžna; kajti tekom leta, ko je občina bogato subvencij onirala gledališče Verdi za italijansko opero, so Slovenci molčali in davke plačevali. Vendar bi on predlagal, da se gledališče prepusti popolnoma Slovencem le za letošnjo sezono; želel bi pa v splošnem interesu, da bi se z drugo sezono menjavalo kakor na primer v Ljubljani, dokler bi Slovencem ne sezidali lastnega gledališča na novih parcelah, ki jih mesto pridobi z zrušitvijo... „Misliti bi morali tudi že tržaški Italijani," menil je onorevole Negruzzi. „da si ustanove svoj Teatro Stabile!" Živahno mu je pritrjeval onor. Bujo : „Toda pri nas je to težko radi kritike. Naši umetniki ne prenašajo težke sodbe, a naši kritiki so strogi. Dobro bi bilo, da bi nam Slovenci, ki imajo obzirneje kritike, pri tem vsaj za prvi početek posodili enega izmej svojih... Dr. Ujeda je obljubil to drage volje. oni caipripravneje od vaeh Sloveacev boriti ■e z nami Hi vati in Srbi za preganjane in teptane naše pravice. Prihodnjo it bo znala ceniti veliko delo, ki je je izvršilo slovensko časopisjo v teh poslednjih dveh letih z& • 1 o vens k o - hrv a t s k o bratsvo! — Kajti vie bi bilo zastonj, ča ne bi bili zaali T teh teških časih delati doma, v narodnih Tretah, med katere se je dnevno sipalo strupa in olrapa! Ko je svojedobno narodna vlala šla na Daaaj, da demisijonira, je nj. Veličanstvo ■prejelo bana PejaČevića v enominutni avdijenciji! Ta enominutna konferencija bila je za nas veitnici vsega onega, kar je prihajalo nad našo domovino v dveh letib. Ali ker je naša vest bila čista, ker smo znali, da so Ie zlobni svetovalci oklevetali naš vedno zvesti narod pred njega vladarjem, šli smo v težki boj za Resnico! In zmagali smo : zmagali v prvi vriti zato, krr je naša borba temeljila na nesebičnosti, na čistem domoljub* lju, na čvrsti veri, da je v edinosti moč in zmaga. Prišla je glavna bitka, Ponudili smo jo svojim neprijateljem na carskem Dinaju, da vendar enkrat čujejo tudi naši glas oni, ki so do sedaj poslušali samo nt.se sovražnike. U prišlo je priznanje, podali 10 cam roko prij&teljstva ravno oni, ki oo prvi poklicani, da bi pnznali zaslugi naša zvestobe v mino losti in ki morajo skrbeti za to, d* bo Jug> siov&nstvo zadovoljno radi bodočnosti iste monarhije* Božič 1909 nam je prineatl torej veliko zadoSčenie, aii tudi veliko breme odgovornosti. Zgodovina nam je ponudila dovolj »skušnje in nam veleva, da konečno prestopimo k resnemu, ureienemu, smotrenemu zidaniu naše skupne in svobodne demovine, v kateri bodo za vsehj cmogočeni nizki ia zavratni eksperimenti sovražnikov Siovanstra. Proti zistemn Eemaniziranja. Interpelacija drž. poslanca Matka Mandiča in tovarišev na ministra-predsednika. Podpirani so se že večkrat in ob raznih prilikah pritoževali v tej viseki zbornici proti umetni germanizaciji vseh viših in nižjih uradjv v vteh panogah državne uprave v Primorju in so mislili, da se osredka vlada vendar od.oči storiti enkrat za vsele] kente temu protiustavnemu ia krivičnemu zistemu ter da bo ob spopolnjevanju mest pri posameznih uradih jemala obzira na specifičnost razmer in pjtreb Primorja in njegovega a»* tohtoaa&ga prebivalstva. Toda pre?ari!i «o «e. Zistem preziranja, zdi s.', da je ravno r zadsjem času zavzel take dimenzije in postopa se take, kakor da bi šlo za popolnoma nemško pokrajino, ki smatra za najviiji smoter, da ščiti in na»tavlja same Nemce. Ni zadostovalo, da ie je v.e urade uvedlo nemški kakor notranji jezik, ni zado-ito*alo, da se je na čelo skoro vseh uradov postavilo skoro same Nea.ce, ne poznavajoče Oče župan je z vidnim zadovoljstvom poslušal svoje goste ter veselo pritrjeval vsakemu naklepu. „ Bravo, bravo", je vskliknil, „slovenske paralelke na vseh naših šolah, trije slovenski otroški vrtci v mestu itd., kaj pravite k temu, onorevole Plamenica ?M Onorevole Plamenica mu je z molčečo g-injenostjo stisnil roko. Kramljali so še pozno v noč pri čaju o vseh drugih koristnih in potrebnih napravah, o pralnicah, kopališčih, razsvetljavi, o pokritih trgih... — V duhu je že stal Trst pred njimi ves prenovljen, poln harmonične lepote. Po širokih, snažnih ulicah hiteli so ljudje smehljajočih obrazov. Po senčnatih drevoredih in vrtovih igrala je mladina obeh narodnosti, kram-ljaje sedaj v italijanskem, sedaj v slovenskem jeziku. O preveselih prilikah vihrale so s palač in hiš trikolore obeh narodno-stij, vse brez — zamere. V neštevilnih javnih pralnicah čebr-njajo naše vrle okoličanke-pericc, hvalijo to komodnost in prijetnost teh higijenič-nih naprav... Ko so se jeli poslavljati gostje od prijaznega gospodarja z gorkim rokotiskoni in „Buone feste, amici!"* — so po ulicah Že pričeli svoje ponižno, zgodnje delovanje možakarji, ne oni „eol beretto dello stato", nego oni „eol beretto della puhlica nettezza". Ko je drugi dan legla noć, Božična noč, na zemljo, žarelo je nebo nad mestom v čudnem lesku. V tem lesku pa je plaval angelj božji z razprostrtima rokama, v katerima je držal bel trak, ki je na njem žarel zlat napis : „Pax Tergestlnis l- TJtva. deželnega jezika, ne, vse (o ni bilo zadosti, ampak ae je začelo tudi nižja m^sta apopo> njerati po mcžnoati z Nemci. Če pm tako-injih ni bi'o t statusu dotičnih oblasti, akt-!ao te jih je privabiti semkaj iz raznih drugih severnih pokrajin, kakor te jo te poaovaokrat zgodilo pri finančnih, a posebno jri političnih oblaitnijah ia pri državni ieieznic?. Finančno ravnateljstvo, fiaančna prokurt» poStao ravnateljstvo, redarstveno ravnatel ,atvG» državna železnica, n&msatnUtvo, ia drugi uradi kar mrgolijo uradnikov, ki ne poznajo ne slovenska g«, ne hrvatskfga jezika in ki a pr. smehom podijo proč s ranke, ako se drz-rejo občevati z n imi v urada v hrvatskem ali sioventkem jeziku, dočim monj) hrratske tli aioveajke uUga čakati najprej na ne miki frevcd, a ramo tako tudi dotična nen ška rešitrV na prevod na jezik odnosne vloge. Dotični uredniki prelegatelji dobi vaj f- nagrede, ki jih mora o &eveda nositi davkoplačevalci, a rešite/ 0"3no«no vloge se zarlaču e ravni rtdi tege, k r ;ih referenti ne razumeio in ker jih ne m:rejo rešiti v dotične m jeziku. R*di tega ie redno poslovanje otežkočeno in zaojtaj?. Ob aporo'njevsn.u ponmišoih mest ae d», da ae dotične oblastnije ne oziraio prav aič la jezikovno rpoaobaoat, ampak da ce daja prednost osebam, ki jim niso čisto nič zosaa deželne razmere, a še manje potrebe ia jenk prebivalstva. Temu ziitemu ae je začelo od nekaj časa sem odpirati pot poiebno živahno na političnih oblastnijah v Primerja. Razmere, ki vladajo danes na c. kr. na* meatmitvu, dalo so političai upravi pečat osebnega favorit zma na koriat raznim nem* j škim baronom, gre tom ia splch pleme hitaše t, a to na škodo domačega, avtohtonega ia vi vaskčm obzira daleko bo'j apoaobnega urad-: niitva. — Vsftkevritni nemški aristokrati prihajajo' v naše Primtrje, prevzemajo vaa naša meate, avanzira;o hitro in ae a tem pripravljajo na viija mesta ia na bolj unosno karijero. Dobra i in peštena uprava, to je pusta fraza raznih naših primorskih centralnih uradov, dočim je protekcija napram uradaikom-aristokratom njih deviza. Da ae nam ne poreče, da aamo kritiziramo ter da oe navajamo konkretnih podatkov, naj služi v dokaz naših trditev sledeči čin oredatojnika naših cblastnij, pri katerih, rikio bi se, začenja človek biti človek še le a plemenita šem. Predsednik politične oblaati za Primorje, k&tero slednje obsega po veliki veČini prebi* ta! tro hr*&isktga, czirom* slcvenikega jezika, obiuie še danes z vsemi Slovani, ki prihajajo t z ajim v dotike, v nemškem jezika, doč m sej je precej glsdkj naučil laškega jezika. Ta ziitem, zdi se, da se namerama ra> širiti aa vej politični aparat. Pred nekaj časa j smo opazili, kako je koucipist princ L- pre-! skočil kar na eekrat 10 drugih tovariiav, ki, so po službi bili itarejši in veliko beli spo-j sobni ter je isti bil odpoalan v ministertt o j trgovine. Po njem je prišla trata na barona! K., ki je iel na minister^tvo poljedelstva, a| sleda iČ, pred nekaj meseci, baron B„ katerega le knez Hohelohe postlal na isto mini* ■ter.tro. Dne 28. m nulega meseca so pri* nesle nekatere nemške novine veit, da je gospod knez poslal spet nekega svojih ariato-kratov, to je barona B, iz Pale k c. kr. najvišjemu upravnema aodiičo. Ni potrebno, da nadaljajemo z jedoakiiri primerami. Zahtevalo se je izrecno, na ae v najvišje upravno sodišče odpošlje umnika peifektno pozaavajočega dežrlaa jezike v Pri* morju v besedi ia pisavi, torej tadi hrvatski in slovenski, a baron B. nima niti pojma niti o siofčničiai, niti o hrvaščini. Od vseh gori omenjenih ariatokrator zna edini baron K. spregovoriti z% a.lo par slovenskih besed, dočim vai oatali ne znajo ziniti niti slovenski citi hrvatski, A k;e ao naii domeči uradniki, on:, ki so za Primorje uapoaobljeni, poznavajoči razmere, potrebe in jezike dežele ? Kaj se dogaja ž njimi ? Kari niso tadi oai zmožni, da vse? po turnuau avausirajo ia da bi ae tadi n^ih pozivi alo v razna ministerstva, kjer dotični referenti morajo, ah bi vsaj morali biti vešči slovenščine m bcvsičiae ? V zadnjem času ae je zopet sprejelo v politično službo pri c. kr. nasseatn šivu v Tr.tu 4 nove konceptne uradnike, ki ne poznajo nobenega deželnega jezika. Temu nasproti pa stoji dejstvo, da kadar se pedpisaci pritožujejo, češ, da politični uradniki ne poznajo jezika ljudstva, se jiu* vedao ia vedao predbacive, da sa hrvaisko-aloveaaka mladina premalo poavečuje politični atrr ki. Ali se pa more zahtevati od te mladin« in se jo siliti, da ae loti te službe, ko živi že naprej v zavest', da se slovenski uradniki zapostavljajo za tujci, ki niso ne strokovno, ne jezikovno tako kvalificrani ? Eako čudo torej, če se aloveaaka m adina odt°gu'e od te službe, kako čudo, »ko se * aioie^ko-hriatskeua mrjdu rgublja vsako; zaupanje v cepmtrauoit take uprave! Z ozircm ca gori n&vedeao ai usojajo, pidpis^m staviti ■ a N.-ego?o prevzviieoo:t gospoda min stt.-p;ed»edxi:fea sled ča vprašanja : 1) Aii mu je znano, da ;e tetdeaca ger manizrcije vitk pokrajinskib os-ednjih uradov v Primeru dan za dnevom širi ia se to ger-manizi:ai.e praktično izvaja na veliko ftkodo same uprave ia primorak^ga prebivalatva ? 2) Ali je Njfge/a Pre^zviSeuost pripravljena n&ložiti vsem osredaiim pokra intir'm uradom, da sa naj od.lei ob spopolnje-an u posamičnih ma«t strego pazi na strokovno in jezikovno kval fikacijo prosilcev ia da nai pri posameznih imenovanjih odločuje edino in izključno sposobnost uradnika, a nikakor ne protekcija ia pripcročilo ? ! Dunaj, dae 15. decembra 1909. Razvoj prometnih sredstev: ceste, plovba, pošte, železnice, telegraf in telefon. IV. Rimljani, prvi graditelji cest. Rim zvezan z vsem svetom. Motivi potovanja. Kolikor nam je znano iz zgodovine, so bili Rml;ani prti narod na svetu, ki so gradili tiakortne ca.te po do2el;. Prebivalci stare Kartagine, hudi tekmovalci Rima, ao pač imdi v slojem mes u ti&kovace ceate, ali ne-havale ao pri mastnih trac.b. Ravno tako ne najdrmo nobenih oatalin ali zapiskov, da bi bil: tlakovane ceste gradili preko svojih d;žcl Perzi acci, Grki ali Makedotc1. Veliki rimaki cenzor Appiua C audius je bil tisti mož, ki je pravi oče ia izumitelj današnjega ceiaratva. Njrgav velikaosko sa-; saovani z atem javnih zgradb priča > svojimi ; c stanki do današnjih dni o slavi i a moči starega Rima. Temu mežu, ki mu ima zahvaliti Rim svoj prvi vodovod, ima z&hvaliti rimsko csser-stvo tudi s^ojo prvo strategičuo cesto, ki je vezala Rim a Kapao. Claudius jo je pričel graditi Irta 312 pred Kristom; zgodovina je dala tej cesti, ki ss je ohranila do danes, ime Via App;a. Njegovi inicijativi je sledil kasneje rimski senat. Obdal je Italijo z nešteto krasnih, solidnih, k&kor za večno ae-| zidtnih cest in trdnjav. Ko se je država razširjala preko italijanskih mej, so zanesli Rimljani te zgredbe tudi v ostali sret. Eaa naj-ravne;iih in najljepših cest danainiega Londona, Edgvvare Road s podaljškom Maida Vale, je ravne-tako ostanek t< ga rimakega dela kakor današnje glavne ceste po Istri, D a 1 m a c i jKranjski in Koroški. Tako a garnfga, hitrega in varnega transporta, kakor ob r.makih časih, ne vidimo potem v Evropi prej nego ob pričetku minulega atoletja. Pred vaem ao delali Rimljani tako iz državnega interesa. Močna centtalizecija vae uprave je zahtevala neprestano zvezo b are-d fičem države. Uradniki, ki ao šli na odka- ! Zoca jim me^ta, ali ki so potovali po nalogu posebnih naročil, so ae nahajali nepreitaco na peto. Noben višji uradnik ni doaegel arojrga cilja, če ni služil prrj v raznih provincah. Poleg tegi je smel R^m Teiika.ski vpliv celo z a na nezuf;tae;e lckilne strun oddaljenih kra;evt Frigij»ki ato čni fi cz f Epiktet, rojen nekaj let po Kri»tu, pripoveduje o m; ža, ki je hotel po tati župaa v nekem ma hnem mesti Krete. Meata ai d a?gel prt j, dcklar ae ni ogUe-1 oiebno v Rimu. OdposlaLci ia zastopniki skoro iz vieb del )/ a*eta so čika i tod neprestano n& avdijeaco ia direktivo. Kh je nedostaialo. Ko so Riml;aai leta 65 po Rircljaoi Kr. rabili mo£ne vojske ob Danava, so nabirali za posadko vojak? v Afriki. Največ iitereea na krasno raz-itih cestah rimske države pa je imela brezdvoma trgovina. Erropa ne pozna doslej pr mara za tako veliko oz?ml e s/obodae trgovine brez carine in podobnih nakled, kakor ga nudi rimska država. Enotnost prava, denarja, mere in uteži ;e vladala po?*odi. Naibrže že ob čaiu r^pub.ike je Dil rimaki „denarna" novec, ki je imel po vssj državi plačilno meč. Z njim se je dalo plačevati ravao tako na Španskem kakor v Siriji. Trgovec te dob? je moral prebiti velik drl *vo]ega č*sa na potovanju V mneg h siučajib, k er zt-dvatu e danes pitmea ali podoben promet, sa je biio treba tedaj pomeciti ofroboo. Trgovec iz Frigije si-je ial zanihat« oa a roj iiagrobtii kamen, da j d potoval 72-krst iz Maleje po morja v Italije. Poiebao ogromni ao bili magazini v Rimu, kjer je bilo lahko dobit) produkte iz v.ega sveta. Zelo živahen promet je bil z A "itsaadrijc, o kateri je iel tedaj glas, da 0 ira vsega razen snega". Aleksandrija je ža gala tedaj ves avet a papirjem. Ogromni promet z Egiptom in obseg u ne fabrikacije nam kaže nekoliko zapisnik iov-ra tiate velike ladije, ki je ped ceaarjem A -gustom prinesla v Rim znani veliki obelisk ob Porta del Popolo. Na Isdiji je bilo p oh g 200 mornarje? fte 1200 paiažirjev, 43.000 hi. pi^aice in jako maogo zabojev, platna, atekla, pa rja in popra. Mnego ao potovali ljudje iz itudijakih a&menov. Nobena atvar namreč ne odpira človeku toliko oči i a ga toliko ne pcučuje, kaker ravno potovenje po tujih deželah. Posebno rimaki mladeniči, ki ao ae pripravljali za viije cilje in ae za to vsestransko izbraže-vali, so bili cepreitano na potu. Vsaka večja provinca je imeSa svoje poiebno šolsko in izobraževalno središče. Ravno tako ao zelo maogo potovali učenjaki ia umetniki, zcfiiti, govornik*, zdravniki ia podobni poklici ao opravljali svojo obrt na potovanju. Tako nadalje fgraTci, etleti, mazrkaatje i'd. Zopst drugi ao potovali k verskim svečanostim ali v ivrho svojega zdravja. Rimljani so zelo čiilali premembo podnebja ia uporabo kopeiji. K Frledjungovemu procesu. Kdo je ponaredil dokumente. Beligrajski listi poročajo, da je doku" mente v Friedjungovem procesu bržkone ponaredil nekdanji zagrebški srbski žnrsaiict Radivojevič, ker ae njrgov slog popolnoma vieaaa a tekstom dokumentov. Radivojsvic je Mi za dobe korflikta med Srbijo in Avstro-Ogrjko v Beleugrrda aretiran radi špijonaže, a ae mu je posrečile*, da je pobfgoi! v Zima a. Danajska „Zeit" pa p?avi, da je Ra-divojević preveč pozaaa kakor falzifikaut dokumentov, da bi mu bili eedli vediini krogi na lim. Bržkone treba iskati faUifikatorja med členi „Slov. Juga" * Kralj Petar se je izr*z:l napram Spalaj-kovfću zelo povoljno o izidu p oc*sa. Povdsr-jal je, naj bi prizadevanje, da bi se popravila krivica, našlo v Srbiji primerno uvaževanje. * Vsi dunajski listi brez iejeme priznavajo, da je hrvateko-arbska koalicija-i z v o j e v a l a a i j a j o o zmago, a ob enem da zaači izid procesa veliko blamažo z s Aehrenkhala ia njegovo balkansko politiko splob. Preobra^, ki se je izvišti v pisanja da najskik listov, je naravnost neverjeten. Ti listi, ki so pred procesom, z malimi iziemami, kar tekmovali medsebojno v psovanju Hrvatov in Srbov, tekmujejo sedaj istotako v itražanju simpatij Jagoalovanom. Da «e hrratski listi vesele trga iz'ds, umevno je samo ob sebi. Izjema v tem cziru je edino Frankovo .Hrvatsko pravo", ki kleveče tudi ic nadalje. Naj le kleveče l Hrvatski narod da prav gotovo zaaluženo plačilo tadi temu hlapcu tujinatva ia cjegovim pomagačem. * Najbolj blamirao Evropejec je danes aa rs*k načia gref Aehrentb&l a avojimi diplomati. „Arbeiter Zeiuog" brije z Aehren-thalom norce, češ, da misli Aehrenthal podati na državnem pratdaiitvu v Belemgradu proti ponarejevalcu dokumentov ovadbo radi goljufije! Dnevne vesti. Vesele praznike ! — Na drugem mestu govorimo o političnem Božicu nas Jugoslovanov. In kakor tam pozdravljamo javljajočo se zarjo boljili dni na obzorju izmučenega roda Jugoslovanov, tako želimo tu posamični rodbini, posamičnemu človeku v rodu našemu, srečen Božič; da bi v srcih vseh zavladal blagi mir, da bi vsi v blagoglasju preživeli te lepe praznike ! Vsem rojakom torej bodi v delež : srečen Božič! Gorica. — Z isvcltvijo Frača Zlobca v splošni kuriji, je n&6 deželci zbor popolnjen. Tudi ta volitev je prinesla zmago Gregorčičevi airanki. ki bo raspolsgala v dež. zboru z 9 mandati. Iatotako Število maadato* je pripalo italijanski liberalci straaki; itabjsnaka ljudska etranka je ohranila s 6 mandati svoje posestno atanje, dočim ae vračajo poslanci ki so v prejiajeca z*ied$n;u bili zedinjeni v „Sloresskem k?ubuM decimiraci v zboraico. Njih &t*vi!o je padlo od 9 na 5 Pa;er-Qre gorčičSTa zveza je teraj pridobila itiri mandate ter racpvlaga z večino 18 meadatov sa 30. Vaakdo bi mcrsl misliti, da bo Pajer-6lregorčičeva zvezs, zadovoljivi« se s dosaie-niaa vapebom, sviro moč uporabljala aiccrno ter d* bo v maniSmo potisnjenima strankama dovolila to, kar je prejioja večiaa kila pripravljena dovoliti prejkn i manjaini t j. po enega deželnega odbornika, a čeaar bi bila fagotovltena delrzmcžnoat novega deželnega zbera. Po glasovih pa, ki prihajajo v javnost, se Pajer in Gregorčič odločno branita privoliti v to, da bi itslijaaska ljudska ia sioven-skfc agrarni- c rs pred na stranka dobili vs&ka pc enega deželnega odbornika, kar bi jima ilo po pravici ia po parlamentarai korektnosti in morsli. Voe vieti* (garje premagancem) je parola nove večine ia posebno dr. Gregorčiča. Brec-obvirno btče nova večina ukenščati avojo moč ter govori ae, da hoče večiaa na «abtevo dr. Gregorčiča, pijana zmaga, ct'6 vcičiti 3 mandate alovenske manjiiae v v«lik«m posestvu. Kaj bo atorila maojiina proti takemu naiilja, ni znano, pač pa ae lahko reče. da taka krivica ne porodi dobrega as d u sa vspeino delovanje v uaiem deželnem sberu, ki potrebuje mirnega in resnega de?*. Se dan.a večina je dosegla, kar ie hotela. Pajer je postal diželni glavar, Gregorčič njeg>v namestnik, v deželnem odbora ji je zag .korijena večina in ta večina ie ni aita« Znano je tudi, da je slovenska manjiina zahtevala od vlade, naj ae enkrat imenuje deželnim glavarjem Slovenec ter da ni imela nife a proti tema, da naj oe imenu e takim d". Gregorčiča, njenega najljutejieet^ naiorctuka ter je istotako znano, da aa je slovenska maa'šiaa obrail* aa dr. G egorćiča a pozivom naj pedpira to akcijo. GregorVč je to cdbif, kakor je odbil zvezo ponuđeno nau od po načelih aorodne mu italijunake l]ud. stranke. Zvest je oatal nenaravni zvezi s Pajerjem ter na vso meč delal na to, da je bil poslednji imenovan deželnim glavarjem. Os noče imeti posls a slovensko manjšino, sorodno mu po krri, &e z italijansko manjiiao, sorodno aiu po načelih. Nj' g iva osebna politika mu ostaje i nadalje vodn:c9. Pod slabimi avapicijami aa tor*j otvarjajo vrata nalaga dežel, zbfra dao 27. t. m. in to vslad osebne trme voditelja slov. ljudske stranke. Zato pa bo za posledice cdgovorec le od. Zslibog, da bo n&rod nosil vso &kcdo take nesrečne osebne politike. Društvo za povzdigo tujskega prometa, Ustanovni občni zbor tega društva ae je vr5il prsdrčerajniim r dvorani trgeveks zbornice. Navzoč ie bil med drugimi tudi namestaik princ Hchenlohe. Gospodje ao rczpravljali aa dolgo :a široko o predmetu ia je bilo vse prav in lepo. Ali mi mislimo, da bo v«e to le Siiifoto delo, dokler bodo tržaški Itahjsui taki, ka-kor&ui so. Po eni strani vabijo v Trat tu ce, a po drugi strani jik odganjajo s rvojiai večnimi neslanimi tiradami o italijaastave, koiikv i. nobena prej, ter j« doeegia o»jp-po/&r \ •epeb. Igralo se izborno. N» a-. dao ponovijo „MuS aciforme" ▼ Pod! u ilju. USTREDNI BANKA CESKYCH ODODlTn CM PODRUŽNICA v TRSTt orUnl I tLtn :: puha del poiterosso 3. n TLOGE ia KNJIŽICE 4% »PREMI JO VE VLOGE ^ VADIJE n KAVCIJE - - - MENJALNICA - Zveza Jugoslov. železničarjev. Vabimo ▼•e tovariše, da se vdeleže gotovo važnega ■hoda, ki se bo vršil v sredo, dne 29. decembra 1909 v Sokolovi dvorani „Narodnega Doma" ▼ Tritu ob 8 uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročanje o stvari doo8j:ke stsnariae; 2. Drtglnjika doklada za delavce; 3. Provizijaki štatut južne želez jice. 4. Siučajnoiti. Vai do zadnjega na shodi Odbor. Narodnln goston priporočamo, naj vplivajo na naie gostilničarje, da ie vdeleže sestanka, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 27. t. m«, ob 2. uri popoludae v ulici Stadion 19/1. ter občnega zbora zadruge gottilničar- v 7, dne 30. t. m. ter da glasujejo kompaktno za k^didate, ki jih pravočasno proglasi od- ber slovačkih gostilničarjev ▼ Trstu. Trgovine Jestvin bodo jutri dna 26. od 8. ure do 11. predpoludne odprte. Toliko naznanja našim trgovcem in slov. občinstvu. Akademični ples. Vsem je Še v spominu ta ples, ki so ga lani prvič priredili t aii akademiki. Splošna sodba se je glasila, da je bila ta prireditev ena najelegantuejših v Trstu. Tadi letos se je odločilo akad. fer. društva „Balkan", da priredi akademični ples in sicer 22. januarja 1910. Pričakovati je, da bo en i ko lepo vspel, kakor lani, ako ne ie lepši, in da ga tržaški slovansko meščanstvo poieti v obilnem številu. Saj vodi pri tem naše akedemika plemenit namen, da bi pomagali ■voum tovarišem, ki se morajo daleč od domovine, v tujih, neprijaznih mestih truditi, da dovršaje čimprej svoje študije in posvetijo potem svoje moči narodu. Zato je tudi te< či ti dohodek plesa namenjen društvenemu Dodpornemu skladu, ki je Ž9 marsikateremu tržeškemu akademiku pritekel silo in potrebi na pomoč. Z ozirom na to jo upst', da letošnji ples prekoei lanjskfga mo ra'no in materijalno. Vabila so že dotiikana in se pričnejo razpošilja ti prihodnje dni. Ljudska predavanja v Trstu in okolici. V po ;edel;ek 27. in v torek 28. decembra se bo vršilo v „Sokolovi dvorani „Nar. dema" predavanje: „Človekov po&tanek in razvoj". Predaval bo medicinec g. Mirko Černič iz Dunaja. Predavanje bo ilnstrovf.no s skioptič nirni olikami. — Začetek obhkret cb 8. uri zvečer. — Vstopnina 30 stot. — Vttop je dovo'ien eamo odrazim ! Predmet, ki ga bo gosp. pred&.atelj ob delar&l izključno z znanstvenega stališča, mora zanimeti raafccgar, ki te hoče poučiti o postanku posamičnega človeka, ki je podlega postanku ČloveStva. Akad, ter. dr. „Bslkan" in „Učitelj, d-, Silvestrov večer tržaškega „Sokola".— Naš „Sokol" priredi, kakor vsako leto, tudi lete* a rej tradicijonaioi „Silvestrov večar. O prjetoi zabav«, ki ae bo nud.Ia.vsem onim, ki pridejo t* večer v vrliko dvorano „Narodnega doma", ni potreba d* govoiimo, ker ie obiskovalcem sokolskih prireditev, posebno še vjakoletnegs „Silvestrovega večera", predobro znano, kako prisične in n^pris^ene so te pri reditve, AH letos bo še nek<*j posebnega. Moči prve vrste vprizora noviteto domačega našega nadebudnega skladatelja Mirka : opera: „Parlament v deveti deželi". Poleg krasnega petja vsebuje ta „opera" tadi izborno vspeto satiro Kdor se hoče od srca smejati, kar pride naj. Spremljala bo opero godna pešpolka št. 97, ki bo izvajala tadi druge točke. Torej za zadnji dan leta ve vsakdo, kam n&j ga vodi pot, da v vuselem krogu di slove staremu in prestopi v novo leto. Narodne pesmice v tržaški okolici, ki so se že več let proglašale vsakega predpuita. izostanejo za letov, fee? se skladatelji, ki to biii dosedaj naklonjeni tej ideji, letos niso odzvali pozivu društev „Siava" in „Velesila". Nt nam treba še posebej povdarjati pcnnna, ki ga ima:o te narodne pesmice za narodno probujo. Saj je njih namen preprečati, da bi naša mladina prepevala italijanske car.zonette, Pevski društvi sta radi ž t*o?ali čas in trud, a?i, če se gospodje skladatelji ncČe«o žrtvovali, da bi napra«ih eno borno pesmico, društvi ne moreta pomagati. Poživljamo zato naše skladatelje že dar.es, da pripravi;□ o priliki kaj primernega, da se bodo mogii k letu odzvati našemu pozivu. Sv. Jakobška mlad na se vabi tem potom na posvetovanje, ki bo jutri v nedeljo 26. t. m. ob 2. uri pop. v prostorih podružnice N. D. O. pri S/. Jakobu (Ct-mpo S. Giacomo 5. I) Dne»ni red: Šr. Jakobika mladina iu predpuit 1910. Tržaška mala kronika. Lepa ljubezen med sestro in bratom! Karol in Viktorija Krizman, prvi težak, star 18, droga stara 15 m pel leta, brat in ssstra, »t* stanovala skupaj pri roditeliih v uLci Coccordia št. 7. Viktorija ima že, — čeprav stara še-le 15 in pol leta — kakor ie to dan dare* v modi, svojega ljubčeka, 18-iet-nega težaka Viktoria Velikonja, ki stanuje v Gor. Kiarboli št. 160 — in prihaja rssk dan na k;silo k Križmanovi rodbin:. Is neznanih vzrokov je Karol že večkrat pretepal svojo sestro Viktorijo. To je storil tudi predvčerai zjutraj. Siino jo je vdaril s pestjo po giavi. Sestra ni reagirala, ali takoj je cdš a z doma ic s? povrnila aa-le nekoliko ur pozneje. Ocolu 11. ura je, kakor navadno, priŠ2l na kesilo tudi Velikon;a in Križmaoovr mu je povedala, da jo je brat zopet tepel. Pozvala ga je, naj kupi revolver in ustreli brata, in ako ne bi hotel oo storiti tega, saj izroči revolver njej in ona da že poavsti bratu. Velikonja je ▼ resnici kupil revolver in okolu 6 30 zvečer omenjenega dne se je vrnil v Križmanovo hišo. Pozval je Karla, naj mu pove, zakai da je pretepal sestro. Prišlo ie radi tega do prerekanja in konec je bil, ds j« Velikonja dvakrat ustrelil ▼ Karla Križ-mana. Po prvem strelu je mati Ivana Križ- man, da bi branila svojega sina, z roka za grabila za cev revolverja, da bi tako odrrcils strel, a krogla jo je zadela v levo roko. Med tem je Velikonja csglo zbežal. Karlo Križman je Sel nato ovadit dogodek na policijo. V četrtek ob 10 30 zvečer je policija aretirala Velikonlo na njegovem stanovanja. Rekel je, da je vrgel revolver na železniški tir v ulici Ponziaca, ki ga pa niso našli. Ko je Viktorija Križman slišala, da je ljubček aretiran, ee je sama prijavila na komisarijatu pri S r, Jakobu. Ko so ju zaslišali, so oba. Velikonjo in Viktorijo Srižman cdvedli v zapor v ulici Tiger. Nekatere osebe, ki so videli dogodek, iz avljajo soglasno, da je Velikonja, ko je sprožil stre!, meril v strop in ne v Križmana, in sam je izjavil, da je streljal le z namenom, da bi ostrašil Križmana. Umrl je sinoči ob 8. uri v bolnišnici železniški čuvaj Jos. Jež, o katerem smo včeraj poročali, da ga je blizu rocolskega tunela pevocii vlak. Loterijske Številke, izžrebane dne 24. decembra: Gradec 28 51 1 15 5 Dunaj 10 80 88 87 76 Kcledar in vreme. — Danes: Bjžič. Rojstvo Gospodovo. — Jutri: Ssefac prvi muč. Temperatura včeraj: ob 2. ari popcuid e +■ 14'° Cela. — Vreme včersi: deževno. Vremenska napoved za Pri m o r a k o: Oblačno s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura mila, V začetku siabo, potem bolje. Naše gledališče. Ta dve praznika bomo imeli na našem odru zopet dve zanimivi predstavi. D^nes, ra božični dan, se bo predstav ljala narodna igra — nadaljevanje Govekarje-vih R'jkovnjačev LEGIJONARJI, katerih dejanje je povzeto iz Napoleonovih Č5S0V; igra je polna najlepših in pestrih pri-zoro? iz carodnega in dijaškega življenja Glavno ulogo igra goit gosp. Verovšek ; * tej u!cgl št- je do »tdai Se zmerom odlikoval in je neprnvil iz nje res resničen naredan tip. Začetek ob 6. uri zvečer. Jutri, na »v. Štefana bo repriza alatne, svetovnoznaaa Ioseaore drame NORA ki je dosegla pri Las ob svoji primjeri naj-iepii cspeb, zbog klasične lepote se je udomačila ra vseh svetovnih odrih ; kdor jo je videl, videti jo želi še večkrat — tako deluje na čioveiko dušo. Zato je pričakovati, da se občinstvo odzove ca obe predstavi v čim večjem štefiiu. Začetek ob 7.30 uri zvečer. Društvene vesti, Opozarjamo še enkrat na veselico, katera se bode,»rfeila dan«1-® ob 4 uri. pcpol. v dvorani g. Šklana v Rocolu, Ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Cir. in Met. Nadejati se i« obilne vdeležbe. Vstopnina 40 stot. sedež '20 stot. Dijaške plesne vaje jutJ odpadejo. Prihodnje vaje se bodo vršile v nedeljo po novem letu dne 2. januarja 1910. Plesni odtek. ar. a^lav. organizacija (krajevna skupina sv. Jakob) vabi na javni shod za delavce iz Sv. Marka in Strudolfa, ki se bo vršil jutri T nedeljo, dne 26. decembra t. 1. ob 10. uri predp. v prostorih «Čitalnice* pri Sv. Jakobu. Dnevni red : 1. Položaj našega delavstva v zavodih pri sv. Marku in Strudolfu ; 2. Volitev odbora skupin ; 3. Slučajnosti. Tovariši ! Pridite v velikem številu ! Odbor N. D. O. Odlikovana pekarna in slaščičarna z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Londona 1900 Acquedotto 15, - Podruž. ul. Miramar 9 oŠtr trikrat na dan svti kruh. Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnim! biškotl posebno za čaj; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem Vinko Skerk. Skladišče kož vteh mi barvast, vteh vrtt rumtnt In 6mt za dtvljarjt In tttfarje z 4» iavnlco gornjih dtltv dtvljtv (toaajt). Ttlefe* koit 6rnt In rumtnt (Boktkalfc).^ VrfMa t£ bolje vrate za barvant fttvfje. Nartihs m vet krajo detele Izvriule tete® Ia Mto« GIACOMO FREGNAN M A, Trst, al. Cuwaa II [p*l*| Iuvvm SmM( Majcen Miloš mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 priporoča slavnemu občinstvu ^jU svojo mizarnlco. 11 f i Ixdolnje vsakovrstno, tudi '^J NAJFINEJŠE POHIŠTVO solidno in elegantna po zmernih cenah ia Rafaele Italia TRST — Via Maioantcn Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke. Plačilo na obroke. M. B. Katz TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr. Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n. Novi : dohodi za zimsko s&zono. ^ Moške obleke zadnje novosti . . . o i K 14 do 48 Moški Paletot „ „ . . . . „ 14 „ 50 Jope z ovratnikom fz kožuaovine . . „ n U » 44 Deške obleke zadnje novosti ....„» »„26 Deški paletot n * ....„» 10 „26 Oblečice za otro ke od 3 do 10 let . „ „ 6 , 16 Paletot za otroke od 3 do 10 let . n „ 9 „ 20 Velika izbera inozemskega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. — ,®Pe* cijaliteta: hlače, srajce, maje ia druge potrebščine. ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosne Carđacci St- 40 (prej Torrente) NOVA 'URARNA Stajmund B^jak prej delavec pri tvrdki G. Pagnacco, Barnera 5t. 12 Campo S. Giacomo št. 4 nasproti uhodu v cerkev, blizu ^Društvene krčme". Velika izbera moških in ženskh žepnih ur, srebrnih, kovinastih itd., kakor tudi v rižic, priveskov po zmernih cenah. Budilke po K. 2-6o. Posebnost: Kronometrićne in stenske ure. — Poprav e se izvršujejo točno, natančno in po najzmernejših cenah. V novi prodajalnici obuvala Gr. Scubiclft Trst - ulica Giosue Carducci 15 - Trst (nova palača) in ulica Giulia št. 22 - ____ dobi se velika izbera obuvala za gospode, gospe in otroke. --CENE ZMERNE.-- ■■■■■HRHBEHHBH H! Struchel S Herifsch Trat, Fiaz;;a Nuovs --vo^ai ulica S. Caterlna ;=b l/olne, fustanj!, Uolnene in presite odeje ter kožuhovi^e. Zelo aanimiT bo, kakor »e zdi, javen ■hod N. D. O. v Solkana pri Gorici Na istega prid*, k^kor «9 «liš:, tudi dr. H. Turna. Darovi. Darovi za Cir.-Met, ples. G. prof. Umek je daroval 2 zvezka not: Piet „Črncgorka" in wSiov. Valček" ter koiižico „Moderoi plesalec". ft. Fiiip I<-aniic*ić, trgovec z T!nom, ]e daroral 12 buteijk de«extnega vina. Srčna hvp.la ! (Dalje na XII. stran') Arturo Modricky Prodajalnlca uanf iku*nega b aga In drobnih predmetov, Trst, ulica Belvedere 32 Fustanj bel in barvan, maje LAWN-TENNIri, fuStaDjaste >pDr nje hlače za moške in ženske, robci volneni in flanelasti, »arpe volnene in židane, fuštanjasta spodnja krila, arajce za molke in ieoske, mederci, pasi, ovratniki, zapestnice, ovratnice in vse druge potrebščine, ki spadajo v krojaSko obrt. ANTON REPENSEK knjigovez v Trste, via Ceollla 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo v.sa v to stroko spadajoča dela točno In po zmernih cenah, ===== aVOJI K SVOJIM 1 EUGENIO VENUTI Prodajalnica pohištva in manifakturnega blaga (zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke. Erstv piazia S. Caterlna št. 3. I. nadstropje. Čudovito nizke cene dvokoles, šivalnih ctrojev, vsakovrstnih gramofonov za QOstilne, kakor tuđi različnih najnovejših plošč. Izvršuje]] poprave.v"ri Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4. _ Prodaja tudi na obroke.- Ceniki franko. [j^lst Priporočamo našim gospodinjam KOLINSKO CIKORIJO. ALLA CIKA Dl LIOHE Trst Fiazza della Barsa3 Svila v ogromni izberi od Kron I-IO naprej NOVOST 1909! Molre-Veioir. Oilninan t tecit hmb. NOVOST 1909! Bnržun molre no R190 m. Sealskin Pelucnes za nlašče Tovarniške cene. === Uzorci na željo zastonj. Stran IV. .iSDINOST- ^t. 359 V Trstu, dne 25-26. decembra IVO9 i RIHARD NOVAK & C Pekarna in slaščičarna prodajo moke TBST — ULICA FARNETO ŠT Specijaliteta: Blšbotini Ob priliki prazn. „Vseh Svetih" — FATE — iz mandeljnov po K 2 40 □□□ kilogram. □□□ TRST, ul. Cavana 2 Rabife za streho vaših hiš PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna in na dom. Kislo zelje rGpn s Kranjske v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Dolčič, Trst ulic« Sorgcnte 7. - Tek/. 1465. ešvcuaeuavanuaiitf H Prilika! XXX Prilika! X v prodajainici izgotovljen. oblek In krojačnlci M. FARCHI, TRST ulica Giacinto Gallina 8 (ex ul. Legna) površnikov, paletot in hlač. - Najfineje blago. ___- Cene Čudovito nizke. Glavno zastopstvo in zaloga V. JANAH in drug, Trat, Via Sanita 25 Ucllki Kinematograf BEL VED! TRST - ulica Belvedere 19 - TRST Od sobote 25. do pondeljka 27. decembra : Zraven krasnega vaporeda se bo predstavljala velikanska dramatična novoBt Za časa avstrijske vojne Epizodij francozko- avstrijska vojne leta 1905. v!. Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. Otroci in -ojaki 10 stot. VINO Pozor na naslov. ftfic«awcnaiici»amic istrsko, najboljše vrste, naročiti je le pri tvrdki Vaclav 0. Valeš Pazin (Istra) - Zmerne C8ne. - Vzorci zastonj Trgovci z vinom na veliko dobijo popustka. Specijal. sumi], predmetov Elastične nogovice, kilni pasi. pasi, irigatorji, aospenzorji, gumijeve rjuhe, cevi za vino, vodj in plin, ovata. — Prodaja in poprava gum. predm eto v_ Higijenični predmeti o0® CENE ZMERNE. *\r\ CENE ZMERNE fedcrico Steindlcr, ^cquedotto 14. " Nova klobučarna " O. Doplielie Klobuki iz klobuče^iue prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Emporlj kup za potovanje In za šport. @@ M @@ $mw .....__.......... ®mwmmMmm Oorso št. 34. Poskušaj* s Poudre-Zenento-m se dopošlje zastonj. Nagnenje do opojnih pijač zamore sa za vedno uničiti. Snfnjl pijanosti se sedaj lahko tešijo proti svoji lastni volji. Iznašel so je neškodljiv prašek Poudro Zenento imenovan; jemlje ho lahko, ter je pripraven za vsaku starost In spol, ter ee pomena v jedi in pijači, ne da bi dotičoik za to vedel. ____ Poudro Zenento jo zajainOen kot ueškodljivo sredstvo. Oni, ki imajo pijanca brnlisi v družini ali v krogu znancev, naj nt> m-inodi zahtevati brezplačne posfeuinje n Poudra Zenentom. Isti so pošlje v pismu. — Dopisovanje ▼ nemškem jeziku. POUDRE CENENTO Co. 76, Wirdour Street, London 271 Poštnina za pisma 35 stotiak, za dopisnice 10 stotlnk. i|a 4- Karl ilabuder Prodajaluica iiiauifakturitega blaga - TRST - ulica Vi nceuco Bel lini štev. il (vogal S. Caterina) Velika izbera potrebščin :..: za zimsko sezono. FuštaDj, Lavrn-Teanis, perilo, pletenne, srajce, ovratniki, ovratnice, nogovice in ro-kovice, kakor tud» drobnih predmetov in moderni okraski. 6iacomo jVlonaro urar in dragotin?r v Trstu, u'ica della Guardia 22 VELIKA IZBERI SREBRMH IX ZLATIH PREDMETOV- — POPRAVE IV NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERSEJIII CENAH. Kupuje se zlato in srebro. Antonio Alberti Trst, ulica Ponsiana 665 Izdelovanje in barvanje kožuhov ine. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožu-hovin. — Prevzema naročbe in vsako popravljan e. — čisti in pere vsako vrst kožuhovine. »si oni bolniki ki nimajo slasti do jedi, oni, ki trpč na alabl prebavi, zapiranja, žg-aravlol, nabiranju prehmernih kislin v želodcu, glavobola in kron, ozdravijo, ako pijejo izvrstne želodčne kapljice lekarne sv. Cirila in Meto-dija v Pazinu ter postanejo zopet jaki V sveži. Cena 6 steklenic K 2.60 „12 „ „ 4.SO i i —^^m VSEM ONIM, EBnJa, slabosti in blsAJol, priporoča ae izlaeti Olje od polenovke pripravljeno z železom. lato je tako dobro sestavljeno, da ga zamore piti tudi najiz-birfljiri bolnik. — Cena steklenici Kron 3"— Poeebno priporočljivo za male otroke, blede, slabokrvne. — Vsa navedena zdravila dobijo se samo v lekarni Isu Clrlia In Metoda v Pazina I (ISTRA) ter ae poiljej po postnem povzetja »li I pa proti predplačilu. — Havodllo sa n porab o ■ IV Je priloženo sakl steklenici ■ Ista lekarna priporoča svoje leke kakor : švedske kapljice po K 1 In 2, mazilo proti kostobolju K 1. Železnato Klna-Vino K I 60 Itd. Z&loga moke prve vrst«. fllsKs. Rupnik & C.9 - trst ulica Squero nuovo št. 11. Zastopstva in ilaona zalofin najfinejših »nt pienline moke In krmnih Izdelkov - poznatoga valjčnega milna — VINKO MAJDIČ-a v Krapju Brzojavi: Aleks. Rupnik — Trst Zalaga otoka prva vrata Pozor! i«. LEVI Pozor! Trst - Via della Beccherie 22, vrata št. 13 t£upuje rabljeno pohištvo, ponošeno obleko in Šivalne stroje. Pisati dopisnicu. Pride nam na Io n. Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa ^ristide gualc® - trst ulica San Servolo štev. 2 Telefon 21-42] Podpirana priporoča svojo dobroznano gostilno „Pri stari breskvi" TJj? dere 5tev. 17, kjfr t či najboljši KKA^KI TERAN istrsko črro in vi.avako belo vino. Domaća kuhinja , PostrAe oi v-»aki uri z mrzlimi in gorkimi jedili Postrežba točna. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča udana Josipina Fišer gostila idarka. BERNHARDT-a plinove motorne napeljave za zrnati premog, koks, rjavi koke in druga cena kuriva Najceneja gonilna moč stdanjoiti. Gonilo brez dima, daha in nevarnosti. Za terarne, mline, električne centre le in vsako drugo obrt. — Stroški za kurivo 0*8-2 konjske moči na oro. _ ■ C. kr. pri v. Tovarna motorov In strojev za poljedelska In obrtna podjetja ■ G. Bernhardt's SShne - Dunaj $IL\2. Schdnbrunnerstrasse 173|E Zastopnik: LEOPOLD WEISS, TRST, ul. deli Acque 5. Motori na petrolin (ben-zii), špirit in plin ter lokomobili izdelkov • prve vrste - Edina od o. kr. namestništva avtorizu-v: na obrt za pokenčavanje podgan, miši lisic krtov in vseh mrčesov, stenic in vse* drugih živalic CARLO JENULL Uelamica In zaloga TRST, ulica Teaa štev. 30 pritličje. ffff giTZ Popolne napeljave vode, plina In : : acetilena = : i it===i ZALOGA vseh v to stroko : : spadajočih : : : : predmetov. : : SPECIJALITETA: svet Ike za ribarenje potrjene od c. kr. :: namestništva- :: 3E 3 Criuseppe Jesch Trst, ulica Mass. o D'Azeglio 3 tslefon 15-96 podružnica v Izoli (Pl««a al Porto). +Slullo BeHerjen+ TRST, uliea Giosue Carduccl štev 23 s s TELEFON štev. 813 Klrurplčno orodje, ortopedf^nl apanrtl. Moderol, umetne roke nofp. btrurlj-. felJnl j»Hsl, elastični phsi in uoir«tvice elektroterapevtičije priprave, wp»rali inhalacij <>. x//-AA/yy riELAĐI3ĆE i^otrcbsoln xa Hrarurtouo tđra S Ijoo>. Potreb«dta« Iz ^au. » is ao»ro4irnu(p* « : :::::: : biaz« :::::::: KAVA IN SUHO SAD J t :- •pO vsakoTretnih cenah. — Vsake fcatovosti. —Največja točnost. UazpoSija OAViDE VtKSdLATTI, Trat ! — 1 — tudi postne zavoje ulica Barriera veomi -t ♦ Tržaški Slovani leta 1848. Predavanje g. prof. d r, F. JlešiSt V Narodnem domu 12 |XU 09. Predaval sem že v tej dvorani o zgodovinskem predmetu. Danes je predmet mojega predavanja tudi zgodovinski, a moram obžalovati, da v Trstu in sploh na Pnmorskem Slovenci nimamo še „zgodovinskega društva", ki naj bi preiskovalo našo domačo zgodovino. Zato se dogaja večkrat, da o nas tujci pišejo zgodovinske razprave, ki gotovo niso zanesljive. Rad prihajam predavat med tržaške Slovence, katerih narodni in kulturni napredek sloni i) na demokratizmu, 2) na sodelovati j u vseh tržaških Slovanov. Prva narodno - politična organizacija tržaških Slovanov se je porodila 1. 1848, ko se je v Tergesteu, v srcu tržaškega mesta ustanovilo „Slavjansko društvou. V dvorani, okrašeni z avstrijskimi in narodnimi zastavami, se je zbrala tedanja številna slovanska inteligenca na odru, okrašenem s cesarjevo sliko, sta govorila Ceh Veselg in pesnik Koseski, ki je postal tudi prvim predsednikom društva. Vsa slavnost ustanovitve se je končala s pevanjem cesarske pesni in himne „Hej Slovani*. Tako je bilo ustanovljeno prvo slovansko društvo v Trstu. Oglejmo si splošne politične razmere, ki so takrat vladale v Avstriji in v Evropi sploh. Leta 1848. je iz Pariza prihrumela revolucija, izbruhnila na Dunaju in se razširila po vsej Avstriji. Povsod je donel klic : Le vkup, le vkup za svobodo ! Nemci so silili v Frankfurt, kjer je ravno začel zborovati nemški državni zbor, Madjari so silili v Budimpešto, Italijani pa so hrepeneli po svojem idealu: združena in neodvisna Italija. Naravno, da se je tudi v Trstu začelo gibanje za svobodo. Nastale so demonstracije, ljudstvo se je podalo pred vladno palačo, pred palačo policijskega načelnika in pred škofovo palačo, kjer je škof, Slovenec Legat, demonstrante blagoslovil. Med demonstracijo so po vseh cerkvah zvonili zvonovi. Željnim hrepenenjem so tržaški Italijani gledali preko vode, kjer je v Benetkah počila revolucija. Italijansko-sardin-sko brodovje je takrat stalo pred Trstom in blokiralo luko. Avstrijski interesi so prišli v nevarnost; zato je oberst Lazarić-Lindarski organiziral četo slovanskih do-brovoljcev proti Italijanom. V tem času je živelo v Trstu primeroma veliko število Slovanov, izlasti inte-ligentov, ki pa so po večini pripadali uradniškemu stanu. Naj imenujem par imen, n. pr. : Vesel-Koseski, svetniki Pavež, Selak, Ivan Dolinar, ravnatelj učiteljišča Simon Rudmaš itd. Morda nobeno jugoslovansko mesto, razun Ljubljane, ni imelo toliko inteligence, ki pa se je malo brigala za Slovanstvo. Kaj je dalo povoda, da se je ta inteligenca vzdramila in si osnovala 1. 1848 „Slavjansko društvo" ? Oglejmo si nekoliko vzroke, ki so dovedli do ustanovitve prve slovanske organizacije v Trstu ! V Trstu sta se takrat pojavili dve italijanski stranki. Prva je bila za to, naj Trst voli poslance na Dunaj, druga je pa zahtevala, naj pošlje Trst poslance v vele-nemški državni zbor v Frankfurt, ker bi bilo to veliko v korist za trgovino. Ako bi se Trst priklopil Italiji, bi izgubil ves pomen kakor trgovsko mesto. Uničila bi ga Genova. Ta prepir je rodil trditev, da je Istra slovanska dežela in potemtakem ne spada k Italiji. Razun tega se je slava bana Jelačića, ki je ukrotil upor na Du naju, razširila po vsej Avstriji in vzbudila tudi med tržaškimi Slovani navdušenje. Ti dve okolnosti torej, prepir italijan. strank ter slava Jelačića sta rodili v Trstu prvo slovansko organizacijo. Morda so ugodno uplivali tudi vladni krogi, zlasti ozirom na to, da so bili Slovani tedaj močna opora Avstrije, skratka: 1. novembra leta 1848 se je v Trstu usta-1 ovilo „Slavjansko društvo", kateremu je spi va predsedoval pesnik Vesel - Koseski, ki se je pa kmalu odpovedal. Sledil mu je Ivan Cerer, ki je tudi odstopil. Predsedni-štvo so na to ponudili nekemu C•piću, ki pa ni hotel vsprejeti; sledil mu je neki Kvekvić, a društvo je v resnici vodil ravnatelj učiteljišča Simon Rudmaš. Končno je bil izvoljen za predsednika Srb German Angelić. Kakor iz tega razvidno, ni bilo v društvu nobenega reda, ker ni imelo nikdar vstrajnega predsednika. Prostore je imelo društvo sprva na državni meščanski šoli, pozneje v Tergesteu, Členi so bili sami Slovani: uradniki, oficirji, duhovniki in tudi nekaj kmetov je bilo. Društvo si je štelo v posebno čast, da ima med svojimi členi, J katerih je bilo 200—300, tudi oficirjev. Kake namene je imelo „Slavjansko društvo" ? Prva točka je bila : pospeševanje izobrazbe avstrijskega Slovanstva. Vprašati se moramo: katerega? Morda onega na Češkem, Moravskem, ali v Slavoniji ? Pričakovali bi istrskega ali tržaškega, ki nam je najbližje. A „Slavjansko društvo" tega ni storilo ; uvidelo ni, da se je treba v prvi vrsti ozirati na Trst in okolico, marveč seglo je takoj v daljavo. Naravno, da je moral izostati vsaki uspeh. Nadalje si je društvo postavilo nalogo, da bo gojilo zbliževanje Slovanstva. To je bilo pravo polje, realna tla, kjer je bilo možno doseči vspehov. V programu je stala tudi točka: braniti ustavnost. Želo lepo rečeno, a za „Sla-jansko društvo" to ni bilo. Taka naloga zahteva veliko moči in vpliva, take cilje bi lahko vspešno zasledovala zveza, ^ recimo vseh avstrijskih slovanskih društev, ali pa mogočen političen faktor, n. pr. parlament; nikakor pa ne {društvo tako skromnega obsega in moči, kakor je to bilo „Slavjansko društvo". Doseglo ni seveda ničesar konkretnega. Nadalje so tedanji gospodje v društvo rekli: „Hočemo braniti enotnost Avstrije napram Italiji." Po šestih mesecih se je slednjič vsprejela v pravila točka: skrb za gmotno stanje in napredek tržaških Slovanov. Kakor vidimo, je društvo zasledovalo kulturne in politične cilje, zlasti pa je bilo ponosno na svoj politični pomen. Ravno, ko so bila pravila potrjena, je cesar oktroiral (nekako usilil) ustavo, glasom katere so smela politična društva obstajati le, ako ne motijo javnega reda. Ko se je tedaj vršil občni zbor „Slavjan-skega društva", se ga je udeležilo le malo ljudi. Reklo se je, da je bilo temu krivo lepo vreme, a ni bilo tako. Ljudje niso prišli, ker so se bali. Strah jih je bilo pred policijo, ki bi tako zborovanje smatrala morda za motenje javnega miru, zato so ostali raje doma. V političnem smislu je društvo začelo hirati, vodilni krogi so uvideli vzlic svojemu ponosu, da je društvo tudi politično, potrebo spremembe pravil. S tem je tudi bilo društva konec. Vprašati se moramo : so-li imeli tržaški Slovani sredstva za politične namene? Z Ljubljano niso imeli nobene zveze, z Zagrebom še manje. Samo enkrat se je podala neka deputacija na Reko k banu Jelačiću, da mu izrazi svoje občudovanje. Kaj pa s Čehi? Kolikor znano, so se češki trgovci obrnili na ^Slavjansko društvo", naj bi jim poskrbelo čeških dopisnikov za trgovinske stvari. Ali je stvar imela vspelia, ne vem. Kako je bilo s parlamentom ? Takrat je bližnjo okolico zastopal poslanec Anion Črne iz Tomaja, ki je v državnem zboru zelo radikalno nastopal proti graščakom. Odločno je zahteval, da se jim vzamejo stoletni privilegiji, tlačiti kmetaV svojem radikalnem demokratizmu je Črne edini med slovenskimi poslanci glasoval proti razpustu parlamenta. „Slavjanskemu društvu" Cr-netov radikalizem ni bil všeč; iz strahu pred vlado se je balo stopiti ž njim v O. Rossit TRST, Ulica Nuova št. 5 ZALOGA MANUFAKTURNEGA BLAGA S PRODAJO NA DROBNO IN DEBELO kakor tudi platna, perila, fuštanja, lawn- tennis, robcev, pletenin itd. Ctae da se ni bati konkurence. Pošiljatve na deželo, s Uzorci zastonj In poštnine prosti 3E zvezo. (Da?)e na. VII strani) prodajalca Vincenc-a Pibrouz Trst, ulica Posta nuovs štev. 3, Trst VELIKA IZBERA HlftNIH IN KUH1HJ8KIH POTREBŠČIN. Q Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika izbera ^ <3 <3 predmetov, pripravnih za darove. ^ > ► Ledenice, kop&nje Itd. po Jako zmernih cenah. &uuMnnmnmtu*n*** H Predajalnica manufaktur. blaga ^ EDPico°E Franceschi * Si n * H H — TRST — ull« d«lic Porte 10 - vogal al. ValdlriTo Velika izbera bombaževine, izdelanega moškega in ženskega perila in drob. predmetov po najzmernejih canah X K n *X« 4 :mnu* *K'tt*KXIt ™La A. TOSORATT! Najboljša češka tovarna. Posteljno perle po zmernih cenah. 1 kg a i▼e g a dobrega oglajenega K r o a S, boljiega K 8"40, prima pol-belega K S.80; belega K 4, belega puhastega K 5'10; 1 kg najflnej. sae£nobelega oglajenega K 6 40, K 8; 1 kg mehkega perja (puhal iljega K 6, 7 ; finega belega K 10 ; najfinejega prsnega puha K 11 od 5 kilogramov naprej, poštnine prosto. Narejene postelje. iz Kostonltnega rdećega, modrega in belega ali rumenega nankinga 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm Široka, skupno z dvemi 80 cm dolgimi in 58 cm iirokimi zgla nicami, napolnjena z novim sivim, trpežnim in puhastim perjem K 16 ; p o 1 p u h a b t e K JSO, p u h a 8 t e K 84. - POSAMEZNE PERNICE K 10, 12, 14 in 16 ; zglavnica K 3, 3.50 in 4. — Pošiljatve po poitnem povzetju od 1C 18 naprej poštnine prosto. Tudi se sme zamenjati ali vrniti. Za kar ne ugaja se poilje denar nazaj. — Obiirni ceniki »atonj. j S. BENISCH t DescUenitz it. 765 mm Črt j Za veliko politiko se je društvo izkazalo popolnoma nesposobnim. Morda Je doseglo doma kaj vspehov ? Naj omenim par slučajev. Poveljnik neke ladije, je na zadnjem delu poleg državnih, avstrijskih razobesil tudi slovenske zastave. Takoj se je podal na ladijo policijski uradnik in ukazal zastavo odstraniti. Vlada je potem razglasila, da sme na zadnjem delu ladije vihrati samo avstrijska zastava. S to odredbo niso bili vsi zadovoljni, a kako stališče je zavzelo „Slavjansko društvo" ? Reklo je, da se ne izplača prerekati se o tem, „bo že vlada prav naredila." Drug slučaj: Ko je bila nevarnost, da se Istra priklopi Italiji, in se s tem poitalijanči, so se Lovranci izrekli za združenje z Reko. V to svrho so se obrnili na neko zagrebško društvo; to je stvar naznanilo v Ljubljano, od kjer so se obrnili na „Sla vjansko društvo" v Tr&tu. To pa je odgovorilo, „da ne kaže razpravljati o 9pre-menihi državnih mej.u Vidimo, torej, da društvo absolutno ni u melo svoje naloge. Tudi ko se je snovalo ilirsko kraljestvo, „Slavjansko društvo" ti i uvidelo, kakega pomena bi bilo to za Jugoslovane. Bilo je p<> polnoma brezbrižno. Tako vidimo, da je bil vspeh v veliki, kakor tudi v mali politiki popolnoma negativen. Kako je bilo s kulturnim delovanjem ? Društvena čitalnica je štela okrog 30 ča- TRST, ulica Malcanton štev. 6 ia podružnica Plazza Gianbattista Vico it. po jako zm ni h cenah zcfir anglcških in nau j 9nih tovarn. Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo in tkanine. Zavese, preproge, trliž, volna in ž?ms za pernice, kakor tudi drobne predmete. 31 U F. Hormann, Trst * H ulica Giosue Carducci 20, Trst J telefon eee. Velika zaloga steklenih 5ip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kristali vsake velikoati. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, provlačenja s steklom. verande itd. Telefon 896. ZaUgatelj stavb, podjetnikov * n X X * n KKKKKXXKXtt»X r Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst ne odpotujte, predno ste obiskali znano !r „ftir Alpinista" sflMT'sEBfl- STIflNO štev. 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine kza hribolazce in potovake sploh. Udani D. Rrnstein. Specijaliteta: usnjati predmeti kakor na primer: kovčegi, torbice itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaju. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-močljivi angleški plašči tvrdite Bough-tof P. Frankenstein & Sons. ■■■■■ AMERIK. ZOBOZDRAVNIK Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17 od 9—1, 3—6 od 0—1, 3—6 Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah. UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikan. zistemn UMfcINl p*atentirjmi mefcodi Kron0 na zobe iz zlata A aluminija. Izdiranje zobov brez vsake bolečine. == Reguliranje slabo zraslih zobov 12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku. EIE Železnato Kina-Vino oMmma^b za bolebne in rekonvalescente | Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano i 22 kolajnami na raznih razstavah in i na' | 6000 zdraviliškimi spričevali, fzfcoinl okus. »T Izborni Lekarna SerraVallo - Trst Zivnostenska banka pro Cechv a Horavu -- (Obrtna banka za Češko in Moravsko) 0»l«oi866. Menjalnica: Via iinova štev. 2». Podružnica V Trstu. Baaćnl prctori: Via S. *iooU> 30 »Mm CENTRALA V PRAGI. Podružnice na Dunaju, L Herrengmsse 12, v Brim, Bn4jejoviea», Iglavi, Krakovn, Lvovu, Mor. O,travi, Olomucu, ParJubical, PUnu, Pro^jovu in Tabora KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE - - PAPiRJE, VALUTE IN DIVIZE - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA -LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH...... Akcijski kapital : K 40,000.000. — Hezervni la raraoslal sakladl približno 12,000.C DO. — Brzojavi: ZinMtauki, Trst - TELEFON: 31-57 - 4°|o no otožne knjižice f^S ESKOliPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA - - Tekoči računi in rmčuni n» bančni žiro. STAVBHI KREDITI. - KREDITI PROTI ____DOKUMENTOM VKRCANJA. - - - Sprejema zavarovanja človeškega živ-jenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt e manjšajočimi se vplačili. S \j A \ IJ A t* vzajemno zavarovalna banka v PRAGI oooo Rez. fondi: 44437.036 01 K. Izplačane odškod. in kapitalije 98,323.486*35 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko- narodno upravo. Vsa pojasiila m generalni zastop v £j«bljani čigar pisarne so t iastnej mm kiti- •OBFODBKIB OLIOAH itt. u. ___ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodnem občnokoristne :: :: namene. :: :: :: MIHODILINICA :: E Cociancich Trst. ulica Ugo Foscolo Filial ka : ulica deli' Industria štev. 668 TELEFON 19-6 Z&.oga kr&ifoniek6mn, sm- Izdelanih barv, posebna orfima za 61i6enje poda. PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO. ^ ——— V dobroznani žganjarni — ferdinand pečenko v ulici Miramar štv. 1 dobijo se vedno oristne pijace I. vrste, kakor n. pi žganje, slivovec in brinjeveo :: kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemade. Mirodilnica flnton (Jrsich Barrira vecchia št. 14 ZALOGA barv, čopičev, povlak in mazil ss p8de, izrezov za slikarje (štampo?), zamaškov in dišav. i V prodajaltiieah ulica Nuova štev. 45 in štev. 49 — se dobi — veliko izbero lončevin in kuhinjskih potrebščin iz najboljših tovarn po konkurenčnih - cenah. : * *E==H!_9. Pekarna in slaščičarna — Benedikt • Suban T-iS T, ulica Donato Bradamante 12 ;e preskrbljena s kruhom lastnega izdelka .er veliko izbero vsakovrstne moke najbolje vrste. — Svež kruh 3-krat na dan. — POSTREŽBA NA DOM. Norberto Nachtigall Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salem) je predel zastopništvo ve- V ' LIKE SVlCšRSKE URARNE ter zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure —— po touarniš. cenah. Potrebščine za urarje se prodajo po na zmernbjsih cenah Ostanke moškega in imi filaoca Tržaška posojil, m hranilnica V lastni hlSi. registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom :: Telefon št. 952. Trst, Plozzo Cosermo Z, I. n. - (Ubod po Slaunlh stopnicah) Hranilne vloge sprejema od vsakega. Če tudi ni ud in iS 11 01 jih obrestuje S^^V iS j 4- j O Kontni davek od hranilnih vlog plačuje zavod eam. Yla?a ee lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5J/0—6°/«, na menjice po 6°/«. na zastave po 5V(7b in na amortizaoljo za daljšo dobo po dogovora o o o o o Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačajo ae vsaki dan ob uradnih urah- — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Puštno - hranilnični račun 816 004. i- ma najmoderneje urejeno-varnostno oelloo za shrani m vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, a katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Prodajaluica oblek in manifaktnrnega blaga V. Dobau§chek, Trst ulica Giosue Carducci H —- Za zmanjšati v kratkem času svojo sedanjo veliko zalogo blaga, odločil sem se vse cene zelo znižati, kar bo trajalo do 31. decembra t. 1. posebno pa za sledeče: Obleke za moške in dečke, suknje: Palto, Ulater, Ranglan, jopiče, zimske jopiče (sac chettoni) telovnike, hlače, jopiče, spodnje hlača, srajce, nogovice, rokavice, čopiče itd, — Izgotovljajo se moške obleke po rberi od K 28 do 80 in z dostavljenega lastnega blaga, to je samo delo K 16, 18 in 20. LASTNA KROJAĆNICA Durilo dobi vsak. kdo kupi Me$a za znesek K10 in pri vsakem večjem nakupu, dobi se za vsakih K io— jedno darilo in to samo io 31. decembra t. I. Govori se slovensko. Podpisani naznanja slav. občinstvu, da je odprl v Trstu, ul. Domen. Rossetti 35 Pekarno-slaščičarno s prodajo moke prvih ogrskih mlinov, kakor tudi vina in finih tuzemskih in inozemskih likerjev, ter raznovrstnih sladčic. . Postrežba na dom. JAKOB JELEN — TRST. Igrače po najnižjih csnah. Piazza Ponterosso 7. KrČmarji in — - - gostilničarji! V ul. Giulia St. 16 se je od- Iprla velika zaloga na drobno, stekla in porcslane, namiznih kozarcev in kozarcev za pivo po jako nizkih cenah. Se priporoča udani ^ Gustave Sffarco^^ PEKARNA m^fv Jrsou .-obrtna zadrusa u Jntu via S. Francesco d' Assisi 2, I. n. kjer je bila prej „Trž. posojil, in hranilnica". Poštno-hranilnlčni račun 74673. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Će ni član, in jih obrestuje A 1| 01 ^ |2 |0 Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih dobi Kron 300 — Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke ia proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako. da se posojilo odplača v petih. - Deleži ao po K 20 in po K 2 Nadaljna pojasnila se dajejo t uradu med uradnimi mami, ki so : ob 'delavnikih od 9. do 12. dop. io od 3. do 5. pop. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA SSS.1 pskhiore Obersnu ulica P. L. da Palestrina štev. 4 prodaja sveži kruk trikrat na dan, 1 Postrežba na dom za družine in javne lokale Specijaliteta biSkoti lastnega izdelka. b J L 3 Veliki moderni .v. /. Kinematograf ulica Media 40 EfllEl t Trstu za privlačne vnonii - Največja neoremiCnost I. prostori 20 stotink; II. prostori 10 stotink ^pj nagromatlene U;kom serone, prodani, dokler bodo v laloji po iako znižanih cenah. Ne zamudite ugodne prilike, ter zahtevajte pjtom dopisnice brerplaćno poiiljater uzoreev. Franz Schmidt,Jagerndorfl03 Zobni ambulatorij Velika izbera oM za moste in otrofce SPECIJALITETA.: ! Površniki, paietot, jopiči, hlače in kostumi. Sgnez Potocnig - Trst ulica Riborgo — Vogal u'ice Beccherie. IZBERA OVRATNIC. f Dežniki z& gospode in gospe. Velika izbera Biaga za možke obleke. j Izvršujejo se naročila po meri In po zn'jrnlh ceaah. Prodajalnica usnja : Crst, nI. jtfolino a Uento 7. Bogata isberu telečjih barvanih kož, izbori o «... kozjega usnja ia francoske teletine kako tudi tu- in inozemske krznine oo conan, da so ni bati konkurence Gotov, da me si. občinstvo počasti, bilj«»*.in» =d»m AG0STIN0 di LIBERTl. *! f HANS-a SCHIVJ —— prej sodruga ■■ DT - - Dr. A. Mitfak-a - - ulioa della Zdnta 7, I. nadstropje. igtar Točne ure prodaja j Catilio pller ! S ^ftjgj^jp £ »ajag>Iedn*j4a 1» atjiUnjii ,-t« ] dajalnica v t TR3TT vit PsnttrsMi, egel Nucvt V t VELIKA IZBEBa j varlžlc, zlatih In ®r«br- i nlh ur, kakor tudi •tentklh ur vsak« vrste i cituim liti iriiijiiis luc. f Tivaria Ir delavnica pe- hiitva iR stavbenih : Lielksv v SOLKANU pri i Gerici. f ferfca, tfrž. keM., Selkaa Mizarska zadruga v Solkanu Osrednje ravnateljstvo. ZALOGE: SOLKAN, TRST, vit ZALOGE i REKA, Via Ms 2 SPUT, NHVtj efcaJJ Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurbai Žage v Seteskl (Behioj) Letna prednkci]a = K 1,000.000 —« T «Ut 2S.-26. dMtmkra 1*09 „BDIKOtfT št. 3o9 Stran VII sopisov, izdalo je društvo nekaj slovarjev ia otvorilo celo hrvatski kurs. Mislili so tudi na lastno glasilo in aprila leta 1848 je izšel prvi sUvansJci list v Trstu „Slavjan-shi rodoljubUrednik mu je bil Ivan Cerer, ki je kmalu umrl in ž njim tudi list, ki je izhajal samo šest mesecev. Rodil se je drug list „Jadranski Slavjan", ki ga je urejeval že omenjeni Sim$n Rudmaš. — Kaka sta bila ta dva lista? Neki Čeh se je zelo nepovoljno izrazil o njiju, češ, da treba lista, ki bi vzgajal ljudstvo. „O tem, kar piše „Jadranski Slavjan", se gospoda, ki list čitaj o, lahko pomenijo pri čaju." List je kmalu na to prenehal izhajati, Ker ni mogel plačevati urednika, ki pa tudi ni bil dobro vešč slovenskemu jeziku. „Slavjansko društvo* je izdalo tudi nekaj knjig. Nekdo je spisal slovenski abecednik, prošt Verne je izdal dve knjigi. Neki jhvic je hotel celo ustanoviti slovensko knjigarno. A stvar ni vspela. Knjige so prodajali v „Slavjanskem društvu" in pri zasebnikih. A nekaj je vendarle vspevalo, namreč — veselice. Prirejale so se gledališčne igre in v Trstu se je nastanil celo nekak dramaturg po imenu Feliks Globočnik. Zabave so bile zelo dobro obiskane, a ker so se bali vohunstva, so priporočali členom, naj ne vodijo seboj tujerodnih oseb. Splošno društvo ni napredovalo. V političnem oziru ni doseglo ničesar, v kulturnem malo, a nekemu vprašanju je posvetilo vso svojo pažnjo t. j. Šolskemu vprašanju. Leta 1848 je profesor Macun predlagal, naj pošlje društv na ministerstvo prošnjo za pouk slovenskega jezika na gimnaziji, na magistrat pa prošnjo za ustanovitev slovenskih vsporednic na občinskih ljudskih šolah. Ker dolgo ni bilo rešitve, se je obrnil Simon Rudmaš glede prve prošnje na vlado, ki je odgovorila, da stvar „ni še rešena." Obrnil se je tudi na magistrat radi prošnje glede slovenskih vsporednic. Takratni referent vitez Maffei je odgovoril, da o tem „sploh ničesar ne ve". Profesor Macun je na gimnaziji dobrovoljno poučeval slov. jezik leta od 1848 do 1849. S spoštovanjem se moramo sporni njati Simttia Rudmaša, ki se je v onih hurnih časih toliko zanimal za slovensko šolstvo. Kako so sodili Italijani o tem gibanju? „II Diavoletto", patrijotični list, je bil Slovanom zelo naklonjen. Hud nasprotnik Simona Rudmaša je bil „II Costituzio-nale". Med Slovenci se je jelo pojavljati nezadovoljstvo napram „Slavjanskemu društvu". Dopisnik „Laibacher Zeitung" je pisal, da je to društvo nepraktično in nepopularno. Ko je nekdo hotel ustanoviti posojilnico, se društvo prav nič ni brigalo. Tudi za trgovino se ni zanimalo. Sam Simon Rudmaš se je neugodno izrazil o tem. Členi so bili sami veseljaki, za javna vprašanja niso imeli smisla; zato je društvo moralo propasti. Kako naj sodimo mi ? Uvaževati moramo razmere, ki so vladale tedaj. Gospodje, ki so se zbirali v društvu, so zrasli v drugem duhu, nego ga je prineslo leto 1848. Ideja svobode, ki .je prišla iz tujih tal, se ni mogla ukoreniniti v njihovih srcih in se prilagoditi domačim razmeram. Tudi narodno idejo so premalo pojmovali ; obleka jim je bila slovenska, — srce tuje. Premalo so uvazevali domače razmere in potrebe ter so enostavno prepisali program zagrebškega društva. Zato jih z ozirom na oni čas ne smemo obsojati, če tudi so slepo verovali v pravičnost takratne vlade. Hvalevredno pa je bilo skupno delo tedanjih tržaških Slovanov. Katoliški duhovnik Simon Rudmaš in pravo 9lavni Srb German Angelić sta roko v roko, skupno, ne oziraje se na konfesijonelne razlike, delovala za slovansko stvar in v tem pojavu vidim simbol aa boljšo bodočnost Jugo-slovanstva. F. P. Vesti iz Štajerske. Pežar uničil 18. t. m. poaeatnika ▼ hribih nad trgom Ljubno, goipodarsko (poslopje. Zgorela sta tudi dva dečka ▼ starosti 6 in 9 let, ki sta najbrž prorzro&iia ogenj. Slevtnci v Gradcu. Dae 19. decembra si je vrfiil tukaj mtanovni shod slovenskega druitva „Nada" t Gradcu. To novo drnfitvo si stavlja nalog, da organizira tiste graike Slovence, ki dosedaj ie niso bili pri nobenem drugem slovenskem druitvn. V odbor bili enoglasno izvoljeni sledeči gospodje : Matija Kukman predsednik, I. Bsjec podpred., F. Mrvar blagajnik, Simon Paternoi tajnik, I. Skrarča gospodar, J. Sntnjak knjižničar, Fr. Gobec odbornik. Revizorja sta: g. Ang. Sla-ček in g. Ant. Sarine. Inena odbornikov, ki so stalni in poznajo tukajine razmere, nam jamčijo da bo drnitvo „Nada" izvrfievalo svojo si stavljeni nalogo v smisla pravil, katerih člen 2, a, se glasi: draitro deluje radikalno v narodoo-ekonomičnem ia socijalnem smislu med Slovenci v Gradca I D i je bilo to društvo pctrebao, ameje vsakdo, ki so ma graike razmere znane. Draitro s« ne umeiava v nobeno • traokarako politiko, kakor je skli- catelj g. Kukman povdarjal t svojem ognevi-tem nagovoru med burnin odobravanje n zbo-roralaev. Na ustanovnem shoda sta se takoj oglasila en pokrovitelj in en ustanovnik ter sta takoj položila določeni znesek, kar je bilo viprejeto gromovitimi žino-klici. Koncem je g. predsednik v jedrnatem govor« spodbujal vie aavzoSe na vstrajno delovanje in agitacijo med Slovenci v Gradca, na kar je zakljuSil zborovanje med gre-movitimi živio-klici, _ Gospodarstvo. Milo so po dražili tovarnarji cd 4 do 6 K pri 100 kg. Kraševcl, pozor! Deželni kmetijski urad je razdelil doslej 25 bran za brananje travnikov, ki so poralčeni z mahom. Teb 25 bran so dobile kraike občine, ki so se v njih pojavile kobilice. Z brananjem se namreč izrnva mah, v katerem se nahajajo jajčje zalege kobilic. Zata ne moremo zadostno priporočati oafiim Kraševcem, da pridao branajo. I:kuiaja jo pokazala, koliko je te zalege na Krasu. Tam, kjer je bilo veliko kobilic, je bilo na vsakem kvadratnem metra površiae 40 in celo več jajčnih zavojčkov. Vzemimo, da j« v vsakem zavojčku približno 95 jajčec, nahaja se potem na vsakem kvadratnem metru 1000 jajčec, ozir. bodočih kobilic. Da se ta mrčes, ki je prava nadloga na-iemu Krasu, že sedaj pokonča, j« najbolje, da zalego že zdaj vničimo. ča prevlečemo travnik ali boljii paftnik s primerno brano, posreči se nam spraviti iz zemlje na povriino neitevilno zavojčkov in nabojev, v katerih so jajčeca kobilic. Bazen, da spravimo z brano kobiličjo zalego na povriino, dosežemo pri brananju travnikov ie drago korist. Skoraj vsi travniki in painiki na Krasu so jako slabo oikrbo-vani. Preraičeni so z mahom tako na debelem in goatem, da ae je le čuditi, če je ie kaj trave na njih. Mah pokriva travnike kakor kakina 10 in ie več en debela odeja, ter ovira raat vseh travniških rastlin. Ako se bodo travniki zanemarjali na ta način le ia nekaj let, se ne bode — če bi tudi kobilic in suSa ne bilo — piiJslavalo nič sena. Če se hoče pridelovati seno S a dalje, je že skrajni Čas, da se travLibi ia bol;5i painiki do dobra po; leče je z hrano in po ti poti mah odpravi ž njih. Poleg tega se doseza z brananjem še nekaj druzsga. Z*,bje brane razbrskajo in poravnajo krtine in tadi vzviiine; trda zemeljska skorja ae zrahlja in razdrobi, v tako zrahljano zemljo dohajata zrak in mokrota in zemlja poataja nato rodovitnejša. Z brano naj ae povleče travnik tedaj, ko ni ne preiuh, pa tadi ne premoker. Č3 je zemlja presuha, ne g *edo ali ne primejo zobje dovolj globoko in tako delo ni nič vredno. Ako je pa zemlja premokra, gredo zobje pregloboko in pulijo ob enem travo, poleg tega pa ae zemlja ne zrahlja in ne razdrobi, ampak ae zacmoka, kar pa rastlinam ikodnje. Vpreženi ko a j mora pa stopati srednje hitro. Povleče naj se travnik podolgem in počez. Ko se je končalo brananje, pograbi naj se mah takoj in spra r i v kape na primeren prostor, kjer naj se ga na mestu sežge; tako ae z mahom vred pokonča na tiioče in tiaoče zavojčkov a kobilčjimi jajčici. Pepel naj ae potem raztrosi po travniku ali painiku, a tem se travnik precej dobro pognoji brez kakega po troška. Za brananje je sedaj naj boljii, skoro ie skrajni čaa. Dobro je, če se po dovršenem branan;u in grabljanju mahu zažene na travnik perutnino, posebno pa pure ali celo preiiče, ki to zalego, kar je je ie ostalo, pridno poiičejo in požro. Da bo imelo brananje ie boljši vspeh, priporoča ae, da ae isto ponovi preti koncu zime ali najkasnije ▼ prvi polovici marca. Dež. kmetijaki urad odda te dni kakih 30 bran tudi v goriško okolico, v hriba in vi-pavako dolino. Večina teh bran je druge vrste, to je, služijo le za izruftaje maha. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke | Trst, Piazza della Borsa 10 Gentrala v Ljubljani. Podružnice v Celovcu, Sarajsvem in Spije'a Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni zaklad K 350.000, ooavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize In v;e vrtfe denarja. - Uloge na hnjižlce obrestuje za sedaj s čistimi Safe deposits. —— ECJE" 4°|o — Safe deposits. P Angelini S Bernordon TKST, ulica San Nicolo 13 -— ■SEBBBB9- Uvoz in izvoz, ^^ orožja streliva Hssl željo se pošljejo ceniki zastonj in poštnine prosto. •lO.OOO UM BUDILK, ZASTONJ kakor božično darilo! Vsakdo, ki naroči pred 15. decembrom mojo krasno Rem. Anker „PLAQUEU-zlato uro (za gospode in gospe) z elegantno verižico za ceno ---Kron 18'— dobi dobro--- jnovejšo Mila zastonj. Za vsako uro pismeno jamstvo za 3 leta Najbolje je naročiti potom p.štne nakaznice. OhrenlMus E. GJelss, Dano] V.|2 J St. Johanngasse 18|762. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranja zobov brez vsake bolečine — v zobozdravniškem kabinetu — M. U. Dr. E. HELLMER In A. LUKE Ž - Trst Via fluova št. 13, I. S^tri^ M. Aite brez konkurence Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Naova it. 3*, vogal uL S. Lauaro, m podruž&žoo nI. S. I,**zaro * si dovoljuje obvMtiti slava. oMmstve ia svcq» o«ij«n. o^omftlea, Ha j. jako paraoaiila svejo «a-logo kakor tadi poveČsU p**S«S ■ t«, 4» jP sjpisj poiružjnco zato, da mor. v polu Miri hđmflti zaktavam o«j. otftataftov. V obeh prodaj alaicak d.ttra s. rasa« Wa*o bolfl. kakovesM in .^aofera^le ia »rvih tojara posebno pa snovi za molki is iaaaka .frlsfct, ovratatk«, ovMtaloa, tadi vsi&aasb Jmi platoega in bombaiaofa feluns, vrtov ia t« vsak« vrat. gatfa tudi od boinbeč*, ali pinta a Veliki izbor vsak.vrst.ik r>SL W*r tgi ko** la»tn«aa isda^ vrstni okraski za livili. ia jZuSk TŽLlXA:<3n IZffoS ZL IN Gk SAftSKE Zik-AtFflriAmOlMJlH OLAKOV ZA D*tTtT 'ENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero sbidojno nI ugajalo, aa zamanja ali pase vrno dana/ brez nlkaiclh zadržkov. Paakniatt ia .. pr.prlčati %% Svoji k svojim! Svoji k svojim! flef Prodajalnica manifakturnega blaga Brosch & Laurencic ulica Nuova St. 40 (vogal ulica 8. Giovanni). Veliki dohodi modernega volnenega biaga "^t fnštanja, lawn-tennis. Izbera šalov, fuštanjastih in volnenih maj, zaves i/, bi i in čipk oosteiinih poerinjal, preprog itd. - Volnene in prešite odeje lastnega izdelka. NABODSI TRAKOVI TEB BLAGO ZA ZASTAVO Posebnost:Perilo, trliž in platno.- Drobni predmeti.- Sšvi Cen«, da ae ni bati konkurence — Blago, ki ne ugaja, ss zamenja KXXKXKXKXXXKK V mirodilnici JVlario Ferlip st. Mar. Magd. Zgornja št. P. B vogal ulice deli' Istri., blizo iol iobi s. VELIKA IZBERA KRAMENIJ, BAB V, fiD ŽEBLJEV, PETROLEJA, JUAllel pr&iak s. ptt&nj* ■▼lnj, krtT, konj, HI l«k Dr. TKNKOOZT-Jft v IJubU»nt. Fradate M drobno 1» totei« KKKKJC *********** Vslefl velike zaloge znižala. Nose toplo sva vsemu zimskemu blaga cene zdatno beden n^J ne zamudi nerodne prilike priporočava Turdkn Hedžet & Koritnili vogal Tek. Oerdl gorica in Šolsh.uilce 5 NB. V zalogi Be nahajajo primerna božična in novolet. darila, kakor 1 komad platna Konanm IS metr. za K 8 — 1 komad „ „ 23 „ „ K 12 — Lepi ostanki forštanja in volne so oddajo 20% pod nav. ceno. Na želio Se pošljejo vzorci na dom. 1 11 =» Za Božiči Za Božič! V veliki, fini žganjarni na trgu pred Narodnim domom št. 1 (*ogal ulice Ghega) jena razpolago VELIKI IZBOR najfinejšega ruma Aati Spumanto, RefoŽk. zagrebški Pelinkovac in Sokol, - Potebne vrste: Ruse po najzmernejših cenah. I lt= ur Zastonj in poštnine prosto pošiljem na zahtevo vsakemu posedniku. gramofona ali onim, ki al žele istega nabaviti, moj ilu-strovani eenik, kakor tudi najnovejši ukusno izdelani, s portraitimi nafiih najpriljubnejših umetnikov previđeni pepis ploSČ, najbolje uspelih hrvatskih, slovenskih, srbskih, bosanskih, turških kakor tudi internaeijonalnih komadov. Najboljši nabavni vir za plošče in gramofone, ker se ne omejujem samo na en izdelek, ampak imam v zalogi več prvovrstnih izdelkov. Prodaja po najnižjih tovarniških cenah. BV Staro plošče zamenjavam. V Zaloga peres, membran, igel i. t. d. tv Lastna delalnica za poprave. M. DRUCKEft. Ilica 39. — ZAGREB. — Uica 39. 0 odlik, prodajal, obuvala „Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carduccl 21 (prej Torrente), dobi se poleg raznih tinih čevljev za gospode in gospe Bledeče obuvalo po najzmernejSih cenah in sicer: Moški čevlji iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9.60 „ „ „ Boxcalf (2 elastiko) „ 9.60 „ „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— „ „ „ Boxcalf zap. Triumph „ 10.— Ravno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki paT je iz najfinejšega usnja DELO SOLIDNO. ifMMHitČMI 2 Ravno za polovično ceno Sft | kakor vsaki prodajalec ::: na obroke ■V" prodam nove SINGER-jeve : šivalne stroje za družinske potrebe K 54 - ; z Ladjico K 78*—; oentjal bobin K 94-—. Uključno pokro* in 5-letno garancijo. — V Inozemstvo proti poillj&tvl K IS ostalo po povzetju. — CENIK ZASTONJ. — ST. RUNDBAKIN 522.Ba23fflE Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele in pisane tkanine, izladsk. platna žepnih robcev, molkih nogovic iti. itd. .vwv K. r*VFMITFI Trsi. Corso št. 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. ■ Narodna trgovina. a£2£g£HBSE2BHHaaeaL mmm _ Narodna trgovina. w ■O > co Q S M c« gl 2 w ^ o — fi m (J H (S 3) o g -N S N -Sd S cd (B s a a « J* ■ Ul H i H Kupujte gramofone mr in plošče :: ^earno v največji primorski "zalogi tržaški graf. zavod (StablUmento grafioo Trlestino) TRST, Piazza deiia Borra štev. Plošče s slovenskimi hrvatskimi, italijanskimi in nemškimi komadi v ogr. izberi O Pošiljam na deželo. Plačevanje na obroke. Mm mM TRADC ZOBOZDBAVNISEI 1AMBDLAT0R1J Dr. Uiktor Bande! Zaloga ovsa ftfcloga tu« In lnozem. Tin, fiplrita, l'.kerle: in razprodaja na debelo iu drobno Jakob F©2:h^iiCj Trat VI« deli« Acq ne 6, nasproti Caffd Centrale Velik izbor francoskega iampanjca, penečih 4« certnffc italijanskih in avstro-oerakih vin. Bordeatu Borrnnder, renskih vin. MoselTa in Chianti. Rom konjak, razna iganja ter posebni pristni tropinova« alivovee in brinjerec. Izdelki L vrste, do'Ji iz doličnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Rai poiilja se po povzetju — Ceniki na zahtevo l* franke. — Razprodaja od pol litia naprti. Henrik Cerkvenik prodajalnioa izdalanaga perila, mod za gospode itd. Trat, Paito S. Glovanni 2 (Nasproti Novim obokom}. VELIKA IZBERA jnoikih srajc, oTrataikov, zapeatnikov, OTrataic, uiaj spodnjih hlač, nogo»ic, rokovic, robcev, naramnic, pasov, dežnikov, palic itd. Izdeluje se moško perilo po meri. Blago trpežno. - Cene zmerne. Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica detla Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne sianine kakor tudi raznovrstna vina in vedno sveže — Dreherjevo pivo. s- klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulico Sen Gioucmn! l, i. nods Trst, ulico Beloedere steo. 19 in od 9. do I. in od 3. do 6. UlICO del BOSCO ŠtČU. 14. Odlikovana krojačnica ,a. 4ugust Štular Trst Via delle Poste št. 12, I. nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) Izvršuje vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme. Bogata zaloga tu- in inoz. blaga in vseh predmetov, spadajočih v krojaško obrt. Mbe se izvršijo točno in se dostavljajo na M m DEZ.O SOLIDNO Zaloga cementa land hidravličnega apna, sadrouine in cementnih plošč SILVIO HAI.OSSI m Trst, ulica dei Gelsi št 3. Telefon 18-89. II I B Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem na novo preuredil DOBROZNA1TO PEKARNO ulica Ferriera št. 37 (vogal Via Contll, kjer se dobi večkrat na dan vsake vr«t-e svežega kruha od 40 vinarjev naprej, raznovrstnih sladčic, blskotov ter o priložnosti praznikov V»eh Svatih bogato zalogo fav lastnega izdelka po S kroni 40 vinarjev kilogram. Fostretba na dom za ('.ražine in javne lokale. - PRODAJA MOKE OD NAJBOLJŠIH OGRSKIH MLINOV. rME Vdani JOSIP ČERNIOOJ. Matej Stoppar :::: Trst naznanja cenj. odjemalcem, da je :: po dokončanem delu restavriranja vsled požara, odpri na no vo urejeno =^=== pekarno in sladff ičarno S tss& i V krojačnid Amalija J>o8- flornik Trst'u,ica Farnet° stv. 40 (JUI llm odlikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Blouses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškodnini. se ALEKS. FRANC MATER - TRST žgalnica kave TELEFON 1743. Najboljil vir za dobivanje pnčene kave. CARLO STRUKEL prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije iz usnja, Polne torbe ovratBice, utm in naliče. Specijaliteta : Potrebščine za hribolazce. Odprla se je XX | 1 nova gostilna „Carmen" s a v ul. del Toro 18 in ul. Boschetto 4 | s Marčno pivo prue vrste in Spaten iz za- p a loge F. VOLPICH. — Istrska In dalma- ^ 2 tinska vina in teran. — DomaČa kuhinja p ■r vedno preskrbljena z vsakovrstn. jedili. 2 ■ Priporoča se udana 21 laatnica B puS Marija Vascellari. HHSaSESBBn! mehanična delalnica Trst — ulica dei Trionfo 1 izvrSujo veakovretna kovaška in mehaniška dela kakor tudi cikelovanja. Slavno občinstvo: Pozor! V Lovootvorjeni trgovini se slanino, pre- kajenim in svežim svinjskim mesom, na trgu della Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blagom, kakor: klobasami kranjskimi in dunajskimi, furlanskimi in ogrskimi salami, vsakovrstnim sirom in raznovrst. delikatesami. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se priDoroČa MARUŠIČ. PRODAJALNICA. SVIGARSKIH UR JOSIP OPPENHEIM U urar In Izdalovatei] časomerjev |I trst, Corso stev. 5 (blizu knjigarne Vram) BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih In kovinastih ur. Stenske ure z modernim zvonilom. PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. po zmernih oenah. PopraTljaDje se imft po doi. cenali in z garancijo Ob tej priliki preskrbi se slaščičarna z najboljšimi likerji. Prava posebnost v izdelovanju slaščic jamči, da bo imela prodajalnica vedno na razpolago izvrstne potice, torte itd. II Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marijenđ Salarim Ponte della Fabra 2 ! ul. Poste Kuove (vcgal Torrente) Alla citU di Londru Ve\it izbor izgotovljenih oblek sa moške in dečke toatomi za otrekf. PovrSniki, močne jopp, k)žuhiin tamih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske ob'eke. Tirolski loden. Neprcmočljivi pla5Ci (pristni qcsrle§ki) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah Nepremočljiva pegrrinjala v za voze, vagone, žerjave, blago itd. Izposojuje pregrinjala. Ivan Sivitz Trst, ul. G. Gallatti 6. KKHK^OttOOOOOOOOOt Aless. G-iordani Specijalist za zdravjenje kurjih očes, diplomiran ranoeelnik Ambulat. Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna in zantarana kuria očesa ter jih izdere na najnavadnejSi način ::: brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v ireso rastočih nohtov- Reže nohte vease debelosti. Na zahtevo prida tudi na don. Jabolka azpošilja v vsaki množini IOO kilo po Kron 16.— do 22-— Iz kolodvora Litija in po povzetju 1VANRAZB0RSEK, Šmartno pri Litiji. Nezaslišno 600 komadov in žepna ura samo K 5*50. Krasna 36 ur idoča srebrna žepna ura Anker-Remont. 8 sekundnim kazalcem in pozi. verižico, pi9m. garancija za 3 leta, krasna kravat, igla s imili-brilantom, 1 moški ali ženski pozi. prstan, 1 garnitura gumbov 3° o zlato-doiibe, 6 žep. robcev. 1 eleg. nikelirano pero, 1 ogledalce, 7*2 peres, 1 krasen album z najlepšimi slikami sveta iu še 400 kom. ki so doma neobhodno potrebni. Vse skupaj in ura, ki je 2-krat toliko vredna, staae samo K 5 50 fofftri! SPINGARN, Moto 184 Neštevilo zahvalnih pisem na razpolago. — V slučaju, da biago ne ugaja, se vrne denar. Pekarni in slaščičarni ■ BIAGIO MADON, TRST cl. Ghcra št. 7 in nI. Caserma št. M »'.a preskrbljeni s sve im kruhom 4-kra ni dan, kakor tudi s slaščicami in sladkim ~™" prepečenci prve vrste. POSTREŽBA NA DOM Miti2 sasara: „SIDRO" tej.';: '^LIlIMT.CJlPSiaCOfflp. nadomestek za Mffnkor - Pasn - pelier je splofico priznano kakor najizvrstneje boln-blažnjoče mazilo pri prehlsjenjn itd. — Oena ^ 80 stot, K 140 in K 2; dobiva se v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega poviod pri-ljubljenega domačega sredstva naj se jemlje {e originalne steklenice v Skatljah t aalo 3 zaščitno znamko: „SIDRO" potem j« kupoli valeč gotovo prejel originalni izdelek. — — 1 3)r Sichter-a lekarna pri Zlatem levu I £0 V PRAGI "rj ELIZaBETINA UUCA tt*T 6 (nor*) MM Dnevno razpošiljanje. M ' - rszstsaamtmmmmm plemenske kokoši najboljše zimske, nosilke (barve na izbero' 20 kom 5 mesecev starih, prosto na vsako postajo Kron 30 — ;6 komadov K 9 50, L. Altneu, Werschetz, Ogrsko. Umetni zobje .v. PlomblMiJi zobov, izdiranje zobov bret m m vsake bolečim t zstozdravniškem kiMait« Dr.lČermikm(.£usdiif TR«ST allat i«H« CtiirM Mm. 13, II. iU«l Pohištvo ' iz bambusa, iz Indijske trstike in iz vrboTlja. : Prikladna božična in : jj3Č* novoletna : darila. HENRIK PREDER Trst, Via Nuova štev. 22. Trst podpirajte družbo sv. Cirila in Jfctodija v Črsta. Izvršuje vsakovrstna brušenja Rodolfo Botteri braaar, via Belvedere it. 26 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, Skarij, nožev vseh velikosti. Tajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo 2 mojim imenom. izborno in točno po nizkih cenah — Ceno češko — posteljno petje 5 kg Dovega pnhanega perja K 9 G0, boli šega K 12, belega puha K 18, K 24, snežnobelega pnha K 30-36. PoSiljatve poJtnine proste po povzetju. Dovoljen* ramena ali vzvratna vzetev proti povračilu poStnine. Benedikt SACHSEL, Lobes št. 183 pri Plzan, Čeiko. KREPLJUJU CTTE LU DftČN f ELiŠIR] : M1KUS : aznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne In sladčičarne na trga S. Francesco 7 tudi PRODAJ1LNICO SLANINE v katerej se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dunajske in kranj* klobase. Priporoča se za obilen obisk. Zobni ambnlatorij Dr.flleks. Martinem čigar sotrudnik C. COSCIANCICH je bil ■J odlikovan na mednarodni pariiki razstavi 1909 J" ——— z Grand Prix in zlato kolajno - - 9.—1. 3.-7. Trat, nI. Barriera vecchia 33 [Jj II. nad. — Gene zmerne. Ozdržeo- zdravega želodca obstoji posebno v povipeievanju in uravnanjn prebavi j »n J a Ur oditranitvi nadiežne aapečnostl. le-kuleno domače zdravilo, ki obstoji iz izbranih aajboljiih adravi lakih zeliM, ter pospeSuje slast, prebavijanje in odvajanje, ablaiuje posledice ne-amernosti, slab« dijete, prehlajenja in nadležne zapečnosti, kakor n. pr. rezavica, napihovanja ia krene bolečine, Je ■ Dr. ROSY-jev balzam za želodec iz SPARILO f Vsi deli embalage no-. sij o varstveno znamko Gb đ 11;i ijJjijjfni J >j ^ Is lOKREPggJU^LUPAčNIEUSlRB Slavni zastopnik za Trst, istro In Goriško. Virgfilio Ctallico TRST. via GIu!ia št. 17. — Telefon 1979. Moja pred štiridesdtimi leti ustanovljena in aa obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov Evršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino Špirit, likere, tropinovec, olje, alivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih ce g n, da se ne bolim konkurento > — Na deželo pošiljam cenike Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44 = VELIKA ZALOGA — apnenega karbida sodček! od IOO k a kron 25 ; 50 kg xrci»ti - Trst ulica Barriera vecchia St. 13. I Zaloga domačega in inozem. sukna za moške obleke. POPOLNA IZBEBA perila, volnenine, platna, maj, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, perkala, batista, cefirja, kovtrov iz volne in j bombaža, vsakovrstnih nogavic in žepnih rut. 3zbcra raznih drobnarij, posebnosti za krojače. Sprejemajo se naročila po meri. lastna hisa Teiefon št 262 LASTNA HIŠA ::: Telefon št 262 Največje narodno spedicijsko podjetje na Kranjskem JOSIP SKERLJ Llubljana Dunajska cssta 29 (ex Bavar. dvor) se priporoča za vsa v fpedic jako strok > spada oča naročila, satsra izvrii točno in »olldno : po najnižjih, cenah. [33 . ".ms Gierrii Marcon Trst - ulica Tivarnela st. 3 Telefon 16-64. ZALOGA VSAKOVRSTNEGA Oglja in Premoga. Prva in edina pissrna V vojaški stvar i Daja nasvete in informacije o v?em _ Oj/fcar se tiče novačenja ia voj. službe. rfi^/lrdeluje in odpošilja vsako vrsto pru-' " henj vojašk. značaja — oprosčenje od m /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\ i ^o/*tovolj°tvo, ženitbe, dosezanje zakonitih* §/ugodnosti glede prezenčne službe vspre \ 'jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je^ zastopati stranke pred oblastni jami. — Po-srednje v najtežavnejih slučajih — Reševanje! . hitro in točno — Uradne uro : Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popoi* fOb nedeljah in praznikih od 10. do 12 opolu d\ Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonira-na od c. kr. namestništva. V novem kinematografu -.onriio £rst, via piazza piccola (za magistratno palačo, trsi od 19. do torka 21. decembra Veleinteresanten program. I MT Popust od 3Q do 4Q°/o ooooooo | Giuseppe Brisi § Uvoz in izvoz jajc in perutnine CJ ££ — Izključna prodaja perutnine — O O Trat - ulica Campanile št. 15 O vfik-vii Aiberti O o priliki Binkoštnih praznikov veliki dohodi O JJ kokoši. Specijaliteta: letošnji pišeunei Q ^ za pečenje in praženje. Poulards, fe (stare tri leta), kafcor tudi PIKAM. q -----------;oooooo Kovinaste ure K 3'—napr. srebrne „ „ 6 — „ zlate „ tj 19 n Budilke „ „ 2 — „ Stenske „ „ 5— „ Regolatorjiz nih... 18— „ Zlati uhani od . z dem. Zlati prstani „ z dem. Zlate Broche Zlate zapestn K 3 — napr. * 8'— * * 4'- * » 6'— „ i 6'— » » 20- „ Zlate in srebrne verižice is priveski za mošta in žensie Bogomil Fino, mm nI. Vine. Belimi 13 (nasproti so Antona noaega) Angelo Cantom, ulžea Bojano štev. 2 i--- — — (Mša TuskI) bogato založena — — prodajalnica manufaktur. bla® m drobnih predmetom a bogato izbero bla^a za ZIMSKO sezono g§ Velika izbera : perila, srajc, ovratnikov, ovratnic ^^^ in nogovic po najzmernejših cenah. m m Giovanni di Giov. Kanobel Pošiljat/©, komisije in zastopstva. gj Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu na vse kraje. I TRST, ulica Anastario štv. 10, TRST Telefon št. 2387. SLOVANI! p°dpiraite sam° »v°i« nar°<1'"' pojjetje j[()yflf{| j SLOVANSKO KNJIGARNO * PAPIRNICO JOSIP GORENJCA, Trst, ol. Ualdlrluo 40. P Izšel je priljubljeni Y. najpopolnejši letnik Koledar: ■a s posebno izbrano in razuovrstno vsebino v vseh strokah kmetijstva in gospodarstva. Noben kmetovalec, trgovec in gospodar naj ne bo br*x tega praktičnega koledarja, kateri mu bo v vaeh zadevah dober svetovalec. Knjižica je v žepni obliki, ima tudi praktični zapisnik in je vezana v močno usnjeno imitacijo ter velja brez poštnine K l-«0, s poštnino K 1 80. Pri 10 iztisov se da jednegi za nameček. Naroča se pri IVANU BONAC t Ljubljani. Znesek Be pošlje naprej. O o ■OB 0 Zdra^ljaBje krvi Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori) Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kator proti slabemu pre bavljanju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane i K ter se dobiva v odlikovani v lekarn' Praimarer .Ai flne Morr Trst veliH tr Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnica ■■■■ PAVEL VISINTiNi Trst, ul. Giosue Carduccl 31. Velika izbera moSkih ,n ženskih Čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in soliduo po internih cenah | 1 lad 40-letet TspeE ;[[';' Kan 40-leiBD vsp^p. I | PASTIGLIE PRENDINI I od ogolunjene sladke Skorje. bt Imajtelj in izdajatIj P. PRENDINI y Trsti. ^ ::: Zdravniško priporočeno proti ::: grlobolu, kašlju, hripavosti, kataru. Podeljuje percem in goForaiiom Cist glas. Zaloga v lekarni P. PRENDINI ia. ? Tsen Doljšii iB^arnan ? Trstu in Enopi, Zahtevajte vedno „FaatlgUs Prendlnl". | Paziti le na-poaarelaala! | Zastopnike: in trgovske pomočnike išče za vsa mests neka stara pozoana budimpeštanska tvrd^a. Daje visoke provizije. Pridne osebe dobijo lahko Btalno in sigurno bodočnost, Dopisovanje v srbsko-hrvat. jeziku. Ponudbe pod J. ROTTER, Budimpešta V, Hcnved n. 4. Milite Mo si Cirila ii Meti ANTON S K E R L c:*h&n!k, vaprtaoteni Izvcdesec rRST, Carlo Goldor.ijev trg štev h Zastopnik tovarne toles in Eototoles M" :n aiog* »iskirlčalh irontkor, La« la c onov s^nofono*, lo fanografov. prlpr** t* lb -ii v se merejo vdele-žiti samo oni, ki so dopolniii 18. l-to svoje dobe, ki rži»ajo vse državl,an»ka pravice, so 2d:avegs teiesoeg-* uitroje, cecporečnega nravstvenega vedenja, tsr so poleg lega dovršili vsaj nižjo gimnazijo ali realka, tli pr, ki posedu ejo temu primerno nt>obrazbo, ki jo treba dokazati s posebno skušajo pred dež. odborom. prostoru, kjer branimo aed e, ne smemo hraniti drugih stvari, i zla iti ne takih, ki d:&ijc. Sadje je prevlečeno namreč z voščeno plat to, ki imi to lastaost, da pra? rado vleče na-«e tuje duhove. Nala navada, da branimo sadje v vetrovnih podstrešjih, kjer se toplota vede o menjv, je teraj slaba, a ravno tako ilaba je tudi ooh, da stavimo sad;e v žito in drugačno zrnje. Sadje tu veni in ni več za trgoviso. Montgolfler Jeva srajca. Mnogo se bere sedaj o zrakoplovih. Prvi, kateri je izumii zrakoplov, ^e bil Josip Montgolfier. L« 11 1782. je odpotoval po epravkih ▼ Avgcon, Neko jutro e: je botel cgreti svojo srajc?, postavil jo je pred kaminom nad goreč papir, zatisnil pri tem z eno roko vrat in roka** pri sraici, z drugo pa razširil od sprdai •rajco. Čutil je kako vzdiguje razgreti z-*k sra co fedno navzgor. ZoČcdil se je Mcnt-golfi^r tej prikazni, pripiioval v začetku elektriki tak vpliv, toda kmalu je prišel na pravi vzrok in čs*. nekaj čaua je bil že napravljen prvi zrakoplov, s katerim se je vzdigcil v zrek. — Kakor je spravil g*oj ča-j kstel za čaj "St»nhenscna dc i^uioa »okorno-ti ve, tako ;e provzrečila srajca nad cgn-em Montgoifier ja — do velike izaajdbe rrc,-koplova. Za presajanje sadnih drevesc je najugodniji sedaini čas. Presajati pa se ne tirse v mrsoih dneh, kedar je led ali dež, a!i p? vlažna zemlje. Val o Bratina. Božična meditaeija. Božič. — Deklica v beli obleki. — Kathe. Kamorkoli se obiram, ssme božične mi-sli.... Ksterikoii časopis sem odprl zadaje dci, povsod so se svetili prijazno smehljaječ* naslovi, ki bo me spominjali božiča. Bngve koliko modrosti bi se bil lahka naučil, da sem prečital vse te božične agodbe in po^eiti lepo povrsti, kakor so mi pač prišle pod roko; tako si mislim sedai, ko bo vsega že kmam konec ; toda prej, ko ie bila prilika, ko ie ležalo Še vbo križem po miz&h. prrj S6m bil čisto druzih misiij. Ia tako je prišlo, da niiem prečital niti ene teh lepih zgrdeb. Nisem mara\ da bi se vzbudila v meni izno?a tista jokava, brezplodna in brezkori»tna se nt meetainost, ki me je spremljala včasih na vseh čudežnih potih in ki me obhaja Š<» dandanes ob gotovih prilikah, kadar je d -rnvSl am kakega iepega, ali nelepega treuotka iz prejšnjih doij.,,. Tako ae mi je zgod lo v&adnjič, ko sem iut&i po časopisih ia sem naletel na betedo b žč,.„ Na enkrat je ~st*lo nakaj pred mo jin.i očmi in kakor bi trenil &em bo zalcHl po?ramočea ob sentimentalnih mislih... Hitro sem dvignil čašo in popil iz nje v*o vodo in tem zapičil pogled v krcglje, ki oc ae tsko lepo vaiile po biljardu. Petem sem re skuhal zamisliti ▼ igro ; toda, bolj ko sem ■e tiulil, slabše je bilo ; in komaj, da bi se človek obrnil, so že vstajale is zelenega sukn& podobe, druga za drugu vesele in žalostne. Ia sam b g -e kaj me je bilo smet lo, da sem vzel papir in napisal tako žalvBtae reči v božičnem Času ? — Tako-le se še spominjan:.... Božič. O, beseda bežič, kaj pojmuja duša v tebi ?... Kaka tajnost je skrita v tvojem zvoku ? Kako furstvo, kako kopreenje se poraja iz globin... Kam vzplavajo misli — kam zadrhte v neamljivem strahu tajimtvenega pri-čakavAnja? V katero deželo si jateli srce?.... Kdo, kdo bi znal povedati... Nikjtr ga ni onega kraia, nikjer ene dežele, nikjer one lepote, ki jo sluti duša, po kateri zakoprneva srce v svoji naivni razkos-UOBti.... O, beseda bež^č, kaj poimi, kaj sluti duša v tebi, da vzdrhteva v bolestni sladkosti ob misli na te?-----— — — To&na in Bolldna postrežba. Razne vesti Kako se hrani po zimi sadje? O božiču in o pustu sc prodaja sadje često tudi štirikrat tako drago, nego ▼ jesen. Zato prinaša sadjarju obileu dobiček, če zna sadje shraniti za ta čas. Da ostans sadje dulgo časa sveže in Le gnije, hraniti je je v prostoru, ki ima koiikt-r možno vedno jsdnako toploto in sicer na; n? bo ta prostor bolj gorak ed 7° C, pa taiii ne bolj mrz*i od 1® C pod ničlo. Ako se prekorača prva tcplcta, se sadje prehitro razkra;a, torej ne traja tako dclgo ; v uregem slučaju pa bi sadje pozeblo. Ti prostor naj bo nadalje teman in nekoliko vlažen. D.» ne bo v njem prepiha, merajo se vrata in cana dobro zapirati, vetd%r pa ne sm-j b:ti v prostoru zaduhel rrak. Najbolj primerili s j eni prostor:, ki eo na pol ?d:ti v zemljo iu bo obrnjeni proti severju. Sadje je postavljati na lesene stelaže, kjer je morebitno gnjilobo kaj najti in jo odstraniti. V Deklic« v beli obleki. Daleč, daleč v tujini sem bil takrat. Jaz iu moj prijatel;. Iskal sem srečo. Tuli on jo je iskal; srečo... Dremoten mrak je prepregel zmrzis h;as v svoje tajinstvene draperije.... Naletaval j« ■neg. Hladno je bilo.--—---- L udje &o hiteli križem po razsretijenih ulicah; vsak teano zarit v svojo toplo haljo. Hiteli so z radostjo na obrazu; vsak na svoj dom, med s7ojo drnžioo, — zakaj božični večer js bil.... Tndi jaz sem bil šel na ulico z Jose em, mojim prijateljem. Ni me držalo doma. Tavala sva skozi ulice in gledala razpoloženje ljudi.... „Božič je danes, je dejal Joie; božični sveti večer 1 Ali ga čutiš ?" Zganilo se je v meni. Zs skelelo me jp, kakor, da se je odprla napolzaceljena rana. Vstalo je v duii tisto rožnato poželjenje po tihi nekaljeni sreči.,.. „„Ne izgovarjaj več te besede, prijatelj 1 Dovolj je neizpoljenih želja, dovolj trpljenja."« Molčal je, in šla sva dalje: iz ulice v ulico. Ko sva bila že zunaj mesta, skoro na aamoti jo raiumelo zs oan?a.„. Preko poti, mimo nsju je švignila deklica v beli obleki in izginila skozi vrt v vilo.... Pomislil sem.,.. Duša je jeknila bolestno:' „Božič, ti deklica bela!" Pito primorsko podjetje za prevažanje pom i špedicij, podjetje Rudolf Exnei% Trst = VXA BELL A 3TAZIONE Stav. 17 = Filijalke: v PULI, GORICI. REKI In GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ki ee jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse svetovne proge. Sprejema se tudi po®o in droge urediete t sira- _ * iastaa za to pripravljena šaha siladišEa. EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE ■ IN SHRANJEVANJE PREPROG w Točna in aolidna postrežba. I vacum cleaner U ; ; PANIFICIO renomirana tvornica za pečenje isvrsineg-a čajnega in dezertnega kruha Pravi hišni ■ — gospodar je na5a brezplačna knjiga, ki jo ponujamo • vsem bolehnim ljudem. Iz te knjige bo io crpili tolažbo in blagor mnogi, ki so smatrali do sedaj avoje bole čine kot neozdra-vljene, ker »o na krivih potih iskali svoje zdravje. — Elektrika pa, posebno galtanični trajni tok je najuspešnejše sredstvo proti splošni slabosti, ravmatizem, nevralgične težave, nervozno motenje prebavljanja, nespečnost vsakovrstne slabosti in žensko bolezni. Opisali Hmo to metodo v jako interesantni brošuri, katero pošljemo vsakomur brezplačno in postn. prosto v zaprtem kuvtrtu in brez vsake obveznosti. Še nikdar se ni nudila v Avstro Ogrski taka knjiga zastonj Mlro-terapevtičia ordinacija Dunaj I., Sohwangasse št. 1 polunad. odd 83. !En?porij! ,ALLA HODA TRIESTIMA" Zts\ - ulica farnsto šteY. 4. Včeraj 1. decembra 1909 odprla se je NOVA " PRODAJALNICA manifakturnega blaga ter blaga vsake vrste, konfekcijonira-nega. kakor tudi drobnarije. Lastna iz-delovalnica. Krojačnica za ženske izdelke. Veliko iznenađenje! !! Cela oprema za neveste zastonj !! Se priporoča tvrdka BORSATTI & Co Cvupon za brezplačno knjigo. 61. 25,12 09. Eletiro-terapeTlična ordinacija Dunaj I. SohwangassB št I mezzanin odd. 83. ProBim, poSiljite mi knjigo: „Eine Abhandlung uber moderne Elektro-Therapio" v zaprtem kuvertu brezplačno in poštnine prosto. Im« Naslov — Humbert Hanak Trst, Via Benedetto Marcello št 2 priti. vogal ulice Tigor izdelovafelj biljardov prej uslužbenec svetovnoznane tvrdke Seifert bi J'11 bil°trel,a g°aiti-M JH plugi, stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja Pjj rin drugih vegetalnih, življenskih in mi lalnih pridelkov. - Stiskalnice za seno- siamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AnlOffla05na DriZgalfliCa čstilnice, rešetalnice. — blamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. rfv. Izdelujejo in pošiljajo na Jamstvo kot posebno najnovejšega izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava. ph. matfakth & Co. Toiama ia poljsdeU- in Tinsta st ojs Danaj II. Tanorstr. 71 Odlikovani v vseh državah sveta z nad 620 zlatimi »rebrnimi in čaitmmi kolajnami. Ilu.atrova.ni ceniki * mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno in franko. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopani Predno uakupite pohištvo, blagovolite obiskati zalogo pohištvo Angelo Palma TRST, ulica Giosufc Carducci 20, kjer najdete solid. blago I6T po naj niz dh cenah. Pri nakupovanju jedilnih, spalnih In nOVODOrOČenCOm prejemnih sob, posebne olajšave --si-- V Trstr, 25 -28 decembra 1909 >EDINOST« št. 359 s3tran XIII Bežal tem dali* — »m..,, Dalja iz naea'a po »emitni poti,.., Iz samotne tmine tem ie o;rl nszaj : ckna vile ao bila rezivetljena in zdr?o se mi je, da riđim v sobi deklico ▼ beli obleki.... Ia bežal tem dfcle s tke ^čim Df-n zcml.ivim čuritTcm po poti.... po peti — Kathe. Kiithe, bolest moje duš*, ti bram mojih t bih niiilij, keko ae ti god; ? Kaj defaš, — fefij muliS v tej m.nuti ?... Tako *prašu >m v»eiej, kadar ee spounim Tebe. ki ai **tala prjd menoj kakor bajka — t cirh žalcitnih dneh brez želja in brez volje.... Katbe, ti zgcdbs mojega aamozatajeva-n a, kako ie ti gedi ? Tako mislim . vsele1', k&dar se prebujam ponori iz nemirnega spania in me pegledujejo tvoje ljubke, vprašujoče oče iz teme.... In tedaj ie domtijam tudi tistega ča?a, tistih lep;h, s«čac-neirečnih or, ki sem jih preživel v tvojih bližio'.... tistih ur, ko sem poaedal v mraka ns dnanu in uotluSal Beethovenove sonate, ki si jih igra'a T .... O, keko, lepe »o bi'.e titte ure ! Kako raj se ti zahvalim Kiithe, kak^ naj se istežu m hvaležnega — Teb?, »imbclu mojega hce-peaenia ?.... O, ti bajka is mojih nesrečnih dni, sedai, ko se bliža b^žtčoi čas, ie spoiiia am onega t enotka. k? si odprl* vrsta. ca sem pc gledal v t * o jo do§o,.,. O, Eathe, koliko blaženosti in tladkoba sem *žii v tutea trenotku, a vedel sem, da je samo žarek v temni neči, ki ; ga zakiijeio oblaki.... 0, Ka^be, ti beU roža mojih mr&ča h ur. ka] bi di', dn mi posije še enkrat svetla luč »•ne radotti, ki je lila z mebko toplct^ na živijeeje ene dai, ko sem zrl v pomUdao cv£t:e tvojega obraza.,.. O, kai bi dal!.... To3a dnevi m nevajo,... Ura za tru poteka io beži T večuo praznino ne odraie se na* naše hrepenjr., . Is tako pride morda tudi tista ura, ki p< ko> lje v*e arreča koprnele in ob ©delo upfn a v mtz-o grobiiče posabnosti..,. Il tako poteče mlado.t, hrepenenja poloa — prtmagaca cd strtih, neizpol-n en in nad. — — — — — — —--- BRZOJAVNE VESTI. Fovodnji sa Goriškem. GRADIŠKA 24. Namestnik p:inc Ho-heulobe si e danes p:edpdudao igledal po drli most če: Soče. Provizorirni most zg;adijo pronirj*, čm poneha pevodenj. Bolgarski car na Dunaju. DUNAJ 24. Bolgarski car FerdiLasd je včeraj zjutraj dospel sensk-j iz Meraas. Po- f poladne je car posetii gr fi Aehrenthala in ]e z.; eter odpotoval v S< fijo. Lukacseva pogajanja. BUDIMPEŠTA 24. (Ogr. b«:o). Juti i ! piičoo meritorn» potvetavaaja ncej d-lcčeniir. , miaistertkim prid«daikom Luksciem ia enim: p litiki, s katerimi te ima Lukac3 pegajati po nalogu N> Veii5sn;tv». Dolcč*ti minister-tki predsednik se bo najprej pega al z Jast i bom, ki pride v to svrho v soboto popoiadne s svojega posestva v Budimpešta. Cesar v Wallsee. DUNAJ 24. Ceaar se je dtnes z-utraj s posebnim dvornim vlakcm odpeljal v Wall aee, kier prežiri božične prasnike pri nad ; vojved! Fraau Salrator;u in njega redbini. Listnica uredništva. Dopisniku. — ki se pritfžuie pr^i ; nekeau tramvajskemu sprevodniku, naznanimo, da tnosimnih dopisoT na moremo objavljati. Loteristu. — Ztbtevane številke kbko joizvcsta v menjalnicah Jadiantke, Ljub lj»T>.k' krrd»*na ftli Ž^mstprgk* banke. Ktledsr za kmetovalca 1910 je ravnokar 128 I Kr,»žn ca. k) je relo pnpravr.a za ž?p,, je v /ar-a 7 močno piatso, iiri pcieg zapivkov j praT pevčee kratke č^ke o ttrck?b i kmetiis!rr-, kaaor iz živinoreje, ii-ioezdra^ j tvu pri deloven a krme, tad^r^t f.t gezdar^tra pc*t »cdajtt^a itd., spkh o v«m, k?.r kmete-j va ec vedno rabi. KcLPt'jstvo vedno bot) C8predu:e, 2ato je tudi kmetovalcu potrebna več pouka, ni mu oa *cino mrg:če prebirati dolgih spisov :n ka:ig r „Koiedrnu ?a kmetovalca^ bo naie! vtdno vse potrf bno in mu bo isti dober io Z£ncsi i' s^et ralfe Nofcedan kssetovaUc naj d- z mnr»i pril.ke ki ta iz»r*tri kciedsr narc-ii t. Koicrsr ;e pisan o^ prv;h »Ivverskb vt§ćakov in s« ;e med ntš mi kmetovalci z*-lo udomačil »n pr 1 abiL Urejuje ga deielri pad zcrL k zs žfvmcre o in mlek?r*tvo J. L gvart v L ubi'Ani. — Dcbt ss pri zalc.žniStvu Iv. B raču v L uhl.aci in vseh kn;igarrab. Več v r glft*o.___ Foiebne antiseptične ia«tcoah prr?nc d>mačfga mazila iz iekarne B. FrttgDcrja v Pra^i po*pršu;.e;o zaravtvh vsako-r*tn;h ran. To maclo ;e po«ebao pripc-ročno ?s pokritje ran, kater« »<; na ta način cb rru ejo vsrke nareege. Dobiva w v vseh tuba in ih iekarrab Anatonlčni muzi, goso. Traber a iz Mo- nhkj^ga. ir, je pred n'-kai tedni itablirel na zemliiiču Corcneo, je zbeg zaaimivoaii iz-lcžtr.ih objektov vedne mccgošteFuno cbi ksD. lil: žani 2nans:veci preparati se rdliku e)0 redko natančnostjo in v»aki obiikcvaltc za-puiča ztdjvoljea razstavo. Ob tth praznikih se viša nepretržDo z zaanstveao-acatcm:čna predavanja od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečcr, i PIKNIK. Resnična dogodba iz polpreteklega časa. Ob desetletnici ob-trja poklonil Prvi kranjski tovarni testenin v Ilirski Bistrici Cerar — Danilo član deželnega gledališča v Ljubljani. Se zbralo je nekdaj slovanskih igralcev šestero število iz narodov vseh ; Srb, Fus, Čeh, Poljak ter Hrvat in Slovenec, enakopremožnih v posvetnih stvareh. Napravili radi bi skupno večerjo, a novcev premalo mošnjički drže. Ker sami problema rešiti ne znajo, pi kličejo v zbornico svoje žene. Pa stavijo jim prekočljivo vprašanje, da skusijo njih gospodinjski talent: Katera za svoto, ki je v razpolago napravi večerjo za celi konvent ? Kot prva oglaBi „Etelka" se mala, ki vloge že tudi v gledišču igra, in pravi, da ,,žuvež" 2) ni drago jedilo, ter da ga okusno pripraviti zna. „Kod nas piletina3) je najjeftinija"/) to mati najmlajša po letih trdi; a češpljeve cmoke , gospa od Moldave, postavlja kot višek najboljših jedi. A konečno pa se oglasi Slovenka, ki je poslušala razgovor molče. Vse vtihne, ko ona povzame besedo, in vse radovedno v govornico zre. „Obilo predlagale se3*re ste drage, okusnih, redilnih in tečnih jedi, a zdi se mi, da ne poznate še one, ki vse te po avojstvih zelo prekosi. V Ilirski tam Bistrici, v Notranjski naši. moderna tovarna vec let že stoji, a nje testenina pa kot „Pekatete'* povsod kot najboljši izdelek slovi*'. in vzeli možje svoje svinčnike v roke, pa bo kalkulirali na vse strani in konečno pr.šli so d) rezultata, da res ni od zadnjih cenejše jedi. Poldrug kilogram teb. deset paradižnic, za groš parmezana in nekaj masti: gospe pa večerjo so skuhale tako, da bili so kar iznenađeni vsi. A še je ostalo drobiža za pivo, ra pet rigaret in britaniki dve . . . So pi'; -o jeli. in bili veseli, in pii „Pekatete" hvalili nad vse. _i) ime Srbkinje. *) srbska jed. z) piščanci. 4) naj cenej a. NOSTJiE PRPIRJE -- (aiflTE, OBJUIGACIUK, ZASTAVNA PISMA, »KIJORITHTE, DELfUCE, SREČKE i. t. d. i. t. d.) ^^ ^ VAIiUTE IJi DEVIZE — — PREDUJMI NA VREDSOSTNE PAPIRJE ES BLAGA LEŽEČfE V JAVNIH SKLADIŠČIH. KJK01PT HEMIC 01 MASO. BORZNA NAROČILA oo SAFE — DEPOSITS oo PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. 4 °/ VLOGE NA KNJIŽICE. — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - — a VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SB OD DNE VLOGE DO DNE VZDIdA. STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ___DOKUMENTOM VKRCANJA.--- Uradne ure: 9.—12., 2-80—5-30. — Brzojavi: „JADRANSKA" — Trst. — Telefon: 1463 in 1793