198. itevlIKo.
v DttDUimt, t petek 31. avtuta 19Z3.
Leto LUI.
Izhaja vitk dan popoldne, linanli nedelja la praznika.
t do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji InseratI petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor
tfptavnlatvo „Ilov. Naroda*1 in .Narodna tiskarna" Saaliara ulica it 5, pritlično. — Teielan et. 304.
Uradniatva „Slov. ffareda" *a*nova allca it S, I. nadatroaia
Talalan Mar. 34. Dopiae spraia-na la padsiaans la zadsstao Iranko van a. W  Rokopisov so no vrača. tM
HF" Posni an* it***!'*?: *V8
v Jugoslavill vse dni po Din 1'— tr Inozemstvu navadna d -ti Din 19 nedelje Oln 1-25
Poštnina platana v gotovini.
.Slovenski Narod" velja:				r '»»i- -*:»•
	v l.;::fcT*Mi	f		
12 mesecev......	Din  144 —	Din	144 —	Din J64*—
6.......	.    72 -	■	72--	. 132—
	. 30-	■	35'—	. G6-—
1 .......	. 12--		12-—	. 22--
Pri morebitnem povRsnju se im* daljši naročnina doplačati. Novi naročniki naj posTeja v prvič nara^nirto vedno   0f&pj~ po nakaznici Na <amo nismena naročila hrez paalatve denarja s? ne moremo ozir.iff.
Slovanski svet po svetovni vojni.
Za Masarykom, Niederlejem bi drugimi odličnimi misleci, ki se pečajo s problemom bodoče misije Slovanstva, so je lotil tega bogatega, važnega in aktuelnega, četudi še premalo upoštevanega vprašanja bolgarski znanstvenik, vseučiliški profesor Štefan Bob-čev, ki je izdal v založbi »Slovanske knjižnice« obširno delo o posledicah in pomenu svetovne vojne za celokupno Slovanstvo. zaključki, do katerih prihaja Bobčev, so zanimivi tem bolj, ker iz njih odseva naziranje slovansko orijentirane bolgarske inteligence. Evo, kaj piše avtor te razprave:
Slovanski svet je sedaj v popolnoma drugačnem položaju, kakor pred veliko svetovno vojno. Ako so ozremo nanj s političnega stališča, vidimo, da so se pojavile nove slovanske države (Poljska in CSR) z obširnim teritorijem in večmilijonskim prebivalstvom; da se je povečalo ozemlje in sploh državnost drugih, kakor na pr. kraljevine SHS; da je izginila samostojna slovanska država — Črna gora — in da se je skrčilo državno in etnografsko ozemlje Rusije in Bolgarije, In vendar znaten del slovanskega prebivalstva še vedno živi pod tujo politično nadvlado. Tako vidimo, da so ta ideali mnogih slovanskih patrijotov uresničili Bojazen nekaterih slavistov (kakor Nle-derleja, BudilovSca in dr.), da se bo slovanski element, zlasti Slovenci, Slovaki in prebivalstvo Slezije, izgubil v nemški ali madžarski povodnji, ta bojazen se, hvala bogu, ni uresničila. To pa še davno ne pomeni, da so ideali slovanske vzajemnosti, tako v kulturnem, kakor tudi političnem oziru, že doseženi in da so pristaši ideje slovanski vzajemnosti že docela upravičeni, da triumfirajo. Nasprotno, velika vojna je po fatalnem naključju usode pognala nekatere slovanske narode v bratomorno medsebojno vojno in zapustila globoke rane, ki Jih lahko zaceli samo veliki zdravnik — čas.
Največjo slovansko državo, Rusijo, je zadela bridka usoda, ki je tem strašnejša, ker divjajo v njeni državnosti elementi nemirov in državljanske vojske v takem obsegu, kakor jih svet še ni videl niti v času največjih revolucij in anarhije. Rusija ni samo izgubila del svoje zemlje, nego tudi vrednote svoje duhovne kulture. Izgubila Je gospodarske m splošno materijalne vrednote. Milijoni ljudi (do 30 mil.), med njimi odlični predstavite-lji znanosti in umetnosti so postali žrtev notranje strahovlade, kot posledice dveh prevratov v Rusiji 1917. leta. Res, da revolucionarna vlada RSFSR zadnja leta popušča od svojega prvotnega komunističnega programa in od prvih sklepov III. internacijonale, toda
to umikanje na gospodarskem polju še ni tako izdatno, da bi moglo pomiriti državo in zaceliti globoke rane na organizmu ruske državnosti, javnosti, gospodarstva in kulture.
Ako si ogledamo statistiko velikega preokreta, ki je nastal med slovanskim svetom po svetovni vojni, vidimo te-le zanimivosti. Pred vojno smo imeli 4 neodvisne in samostojne slovanske države: Rusijo, Srbijo, Bolgarijo in Crno goro. Po vojni je ena popolnoma izginila in se spojila s kraljevino SHS. Z druge strani pa sta se pojavili novi slovanski državi Poljska in Češkoslovaška, tako da imamo sedaj 5 samostojnih slovanskih držav, brez samostojne Ukrajine, Belorusije in ostalih 8 republik, ki jih prišteva moskovska vlada k svoji zvezni republiki Teritorij in prebivalstvo slovanskih držav je znašal pred vojno: Rusija s Kavkazom in Sibirijo 18.865.545 km* in 178.905.000 prebiv.; Srbija 87,363 km* in 4,527.992 preb.; Bolgarija 114.777 km* in 5.001.000 preb.; Crna gora 15.017 km* in 435.000 preb„ torej skupaj 19,826.702 km* in 188,868.992 preb. Po vojni Rusija in Malorusija 18,816.532 km" in 156,770.000 preb., Poljska 249.300 km' in 24,199.000 preb. CSR 140.302 km1 in 13,413.057 preb., kraljevina SHS 247.676 km* in 11,337.686 preb., Bolgarija 103.924 km» in 4,578.657 preb., skupaj torej 19 milijonov 557.737 km* in 21033.390 preb. Iz te statistike je razvidno, da se je slovanski svet glede ozemlja nekoliko skrčil »glede prebivalstva pa je naraste!.
Pa statistiki dr. Červenke pa imajo Slovani od celokupnega prebivalstva Evrope, ki znaša 447,457.000, večino, kajti njih je 141,131.000. Germanov je 138,688.00, Romanov 111,199.000. v 5 slovanskih državah pa živi 135,590.000 Slovanov, od teh Rusov 96.977.000, Poljakov 16,775.000, Jugoslovenov 9 milijonov 453.000, čehoslovakov 8,235.000 in Bolgarov 4,135.000.
Lahko se reče, da je Slovanstvo s svetovno vojno pridobilo ne samo s tem, da ste bili vpostavljeni dve zapadno - slovanski državi — Poljska in Češkoslovaška — nego tudi s tem, da je bilo pred vojno 7.3 odst. Slovanov obsojenih na izmiranje v državah, k*er so živeli med tujeplemensko večino, drugih 13.1 odst., živečih v Avstriji, pa je skoraj riskiralo, ako bi zmagale centralne države, da jfli doleti usoda omenjenih 7.3 odst. Sedaj je ta nevarnost za ene in druge odstranjena.
Vendar pa izgube Slovanstva v svetovni vojni niso majhne, kajti prezreti ne smemo nekaterih moralnih žrtev, ki so zelo važne za idejo slovanske vzajemnosti. Ne bom govoril o žalostnem dejstvu, da so Slovani še ved-
no pod tujim jarmom tako v Nemčiji kakor tudi na Madžarskem, v Romuniji Italiji, na Grškem itd. Celokupen mali narod, lužiški Srbi, je ostal v Nemčiji. Še težje pa je to, da se v Rusiji širi separatizem Malorusov in Bclorusov. v kraljevini SHS pa tudi ni vse v redu, kar se tiče ujedinjenja po plemenu, veri in jeziku. Najboli žalosten pa je položaj današnje Rusije, ki v notranjosti razpada, ki je izmučena in polna ran, in vse to potem, ko je doprinesla strašne žrtve, izgubila svojo avtoriteto, svoj glas kot velika država in končno tudi perspektive glede Carigrada in morskih ožin. V Aziji pa so Angleži in Japonci zavzeli njene pozicije. Z drugimi besedami: najmočnejša slovanska država, brez katere Slovanstvo ne more okrevati, je za nedoločen čas odstranjena od aktivne udeležbe v evropskem življenju.
K tem okolnostim je treba prišteti še to, da v splošnem nobenemu slovanskemu narodu ni dovoljen prikladen, neposreden in siguren izhod na morje, kar zelo mučno vpliva na pravilni gospodarski razvoj slovanskih držav in Slovanstva sploh. Rusija, ki ni prišla do besede na mirovni konferenci v Parizu, je ostala zaprta v svoje stare meje, ki ji ne nudijo izhoda na odprto in neza-mrzujoče morje. Odrinili so jo celo od Baltiškega morja. Poljska je dobila umeten izhod preko Gdanska, toda ta je v zelo težkem in nevarnem položaju. Češkoslovaška je omejena tako, da sploh nima stikov z morjem. Celo Jugoslaviji niso dovolili docela naravnega izhoda na Jadransko morje: Trst in Reka. Res, Dalmacija ima nekaj Iuk, toda treba je mnogo dela in sredstev, da se urede in postanejo dostopne.
Slovanstvo se ne more zediniti že zato. ker je ločeno teritorijalno. Rusija, Poljska in ČSR so teritorijalne sosedi-nje, toda vkljub velikim naporom velesile, zmagovalke, niso dovolile koridorja med ČSR in Jugoslavijo. Poizkusi, ki jih dela takozvana Mala antanta med ČSR in kraljevino SHS s pomočjo Romunije eventualno tudi Poljske in celo Grške bodo težko osigurali ono zaže-ljeno zunanjo formo slovanskih držav, da ne govorim o notranjem zedinjenju. Res je, da Mala antanta lahko postane do gotove meje koristna, toda prazne bodo vse velike nade, ako si ta zveza ne pridobi naklonjenosti in zaupanja velike slovanske družine. In kakor je dejal pokojni Milenko Vesnić, bodo slovanski diplomati Male antante često-krat hodili na konference in se bodo posvetovali, rekoč: posvetujemo se z dvignjenimi glavami, toda s praznimi rokami.
Težko kaznovana Bolgarija pa ne bo pozabila, da je njen narod eno najboljših slovanskih plemen in da je njena bodočnost tesno zvezana z usodo celokupnega Slovanstva. Bolgarski na-
rod je pripravljen tudi v tem težkem gospodarskem in teritorijalnem položaju neumorno delati na to, da bi z ene strani živel z vsemi sosednimi državami v popolnem, iskrenem miru ter tako dokazal svojo življenjsko sposobnost m svoje pravice do balkanskega podnebja, z druge pa. da opozori vse bratske slovanske narode, da partikularizam in realna politika posamnih nacijonalnih interesov ne sme iti tako daleč, da bi pogubila vzvišene ideale onih velikih in nesmrtnih slovanskih borcev, čijih ideje in nauki so povzročili sedanje politično vstajenje in osvobojenje nekaterih slovanskih narodov. Dobre so vse zveze, ki ščitijo teritorijalno celoto in politično - gospodarsko neodvisnost. Toda ako te zveze* ignorirajo pravico, čiste tradicije prošlosti in globoka čustva za slovansko solidarnost, ne bodo koristile. Mi ne oznanjamo niti panslavizma, niti kakršnekoli ideje glede ene same slovanske federacije, naj si bo pod to ali ono hegemonijo, toda nagla-šali smo celo Življenje in naglaŠamo še danes, da stare in nove življenjske razmere zahtevajo od vseh Slovanov vsestransko vzajemnost, ne da bi se ozirali samo na plemenske interese.
Za nas je aksijom, da samo kulturno in gospodarsko složno Slovanstvo lahko doseže končni cilj. da bodo vsi Slovani svobodni in neodvisni. Pri tem ne smemo pozabiti, da slovansko kulturno ujedinjenje ni mogoče brez udeležbe velike Rusije, ki je v najvišji stopnji dokazala slovanski duh in doprinesla velike žrtve za Slovanstvo. To slovansko politiko je pričakovati od Rusije v bodoče, ko bo preživela sedanjo krizo in se prerodila.
V medsebojnih stikih Slovanstva mora zavladati velika objektivnost, popolna strpnost, popustljivost in točno opredeljeno stališče glede vseh spornih vprašanj, ki jih hočemo rešiti z uspehom. Gospodarska slovanska politika kot posledica skupnih interesov mora postati podlaga za trgovinske stike, na kulturnem polju pa je treba pomisliti o solidarnosti tako. da bi v prvi vrsti delovali za medsebojno spoznavanje. Vsi duševni proizvodi posamnih slovanskih plemen morajo postati vsem dostopni in skupna last. Tekmovanje za večji napredek lahko vsakemu slovanskemu narodu samo koristi in zaščita plemenske individualnosti mora biti skupna dolžnost. Vse slovanske države in narodi, bodisi veliki ali mali. morajo biti med seboj enakopravni ter se v kulturnem in gospodarskem oziru smatrati kot ujedinjeni, enako vredni člani ene družine. To ujedinjenje mora predstavljati nekako prostovoljno zvezo popolnoma svobodnih in svojo usodo samostojno odločujočih narodov. Ustanovitev kulturno-gospodarske zveze je težak problem, toda to še ne pomeni, da se naj odrečemo temu cilfu in ideji slo-
vanske demokratične vzajemnosti. — Vsekakor pa je bi*tvo najvažnejšega vprašanja v tem, da se slovanski narodi in države, neodvisne od drugih zvez in sporazumov, odločijo za koordinacijo v kulturnem in gospodarskem življenju, da si podajo bralke roke in začno živeti v vzajemnosti.
KwnMaiiji rszsr v
(Dopis.)
OJkar vodi zvezni kancler Sei-pel vladne posle v Avstriji, je opažati v tej državi jako krepak pre kret na bolje. Dalekovidna in smotrena zunanja in tudi notranja gosp »darska politika je dovedla tako daleč, da danes nihče ne govori več o Dunaju 1 t o »was-serkopfu«, ki bo s svojima dvema milijonoma prebivalcev ugonobil šestmill-jonsko državico, nasprotno pa zatrjujejo, poznavalci razmer, da je Dunaj danes na tem, pridobiti si zopet prejšnjo veljavo kot središče trgovine in industrije podonavskih dežel.
Nas ta očividna konspiracija seveda zanima iz več" ozirov. Ne da bi delali kislih obrazov, premišljujemo, kako to, da se sami borimo še z vsemi mogočimi neprilikami, mi, pripadniki zmagovite države, dočim leze premajram* Avstrija počasi a sigurno iz mizerije. Iz višjega vidika in kot dobri sosedja jej moramo ta povsem nepričakovani preokret celo privoščiti saj se vendar le zavedamo, da nimamo več opraviti z nekdanjo Avstrijo, temveč k primerna okrnjenimi njenimi ostanki — današnjo avstrijsko republiko.
Predvsem si moramo biti na jasnem, da je našla ta republika v svojih stremljenjih po zboljšanju svojega obupnega povojnega položaja pri naših velikih zaveznikih vselej toliko dobrohotnega razumevanja, da ji je bilo le treba s pridom zastaviti ves svoj izvežbani in izborni diplomatski aparat v dosego vseh mogočih olaiŠav, ki so se v danih razmerah sploh dale doseči. Kdo se ne spominja imenitno organiziranega jadikovanja koj po vojni in skoro do poslednjega časa? HruŠča in trušča ni bilo konec in naivneži med nami so se čudili, kako to, da pri toliko bedi sploh Še kdo živi v tej od vseh bogov zapuščeni Avstriji. Nočemo zanikati, da so bile pričerne težave glede prehrane tam večje nego pri nas, pocabiti na nasprotno tudi nočemo, kako tiho in potrpežljivo so takrat n. pr. naši Dalmartnei in Bosanci junaško prenašali glad in trpljenje. 2e med vojno, ko je Dunaj Še Živel v izobilju, je na stotine ljudi, po od mogočne Avstrije pozabljenih naših otokih naravnost umiralo gladu. £ivež pa je šel. rekviriran iz drugih naših krajev, izključno v kraje današnje avstrijske republike. Ta se je obrnilo šele s preobratom in takrat smo imeli pač
Claude Farrere — prevel Miran Jarc:
Civiliziranoj.
Roman.
20
»Ali ste zelo pobožni?«
»To ravno ne: življenje mi ne poteka po cerkvah, pač pa sem dobra in zelo pridna katoličanka.«
Fierce ni zganil ramen. Gospodična Silva je nadaljevala:
»Gotovo ste verni, saj so vsi mornarji takt Sicer pa je že močno blazen, kdor zanlkuje Boga. Sploh pa se mi bogotajka zdi pravo strašilo. Brez-verstvo ni nič kaj odličnega; naj ga le oznanjajo stari gospodje, godrnjavi, zmedeni, sirovi, plešasti in zibajoči se samci . . .«
»Seveda,« ja odvrnil Fierce, ki se ni mogel »držati smeha. »Toda nazori, ki ste mi jih pravkar razodeli, gospodična, so že zastareli Ali ste čitali Mussetja?c
»Nekoliko. Nekoč mi je mama mnogo strani zlepila; potem jih nisem nfeoli hotela čitati. Počakam raje, da se prej poročim.«
»No, to se pač kmalu zgodi«
»Mi ni do tega. Saj vam pravim, verujte mi da sem zdaj presrečna in gotovo ne bom nikdar v večji meri , s ,«
Pogovarjala sta se zaupno, smehljaje in brez kake skrite misli sta se ozirala drug v drugega. Začela sta zlasti prijateljstvo. Gospodična Silva je postala zgovorna in mu marsikaj zaupala. Fierce jo posluša in se je ne upa prekiniti.
Gospodična Silva občuje s svojim sosedom kot s starim prijateljem, ki ji je tovariš po krvi in duhu, ki ji je skoro brat, kajti dobro pozna njegovo mišljenje, njegovo vero in njegove ideale, ki so prav taki kot naši ideali, naša vera in naše mišljenje. Fierce je uganil vemo prevaro mladega dekleta: na skrivaj je zardel, da ji ne bi tega videza razdrl. Cesto, tako med stavki, si očita svoj molk kot laž. Najrajši bi ji kar brez ovinkov dejal: »Saj nisem tak, kakor mislite. Niti v mojem srcu, niti v moji glavi nimam ničesar, kar bi mogli ljubiti ali pa razumevati, če bi pa zagledali mojo notranjost, bi se zgrozili. Jaz sem prenasičen napuh-njenec, o vsem dvomim in nikomur ne varjamem, ne verujem niti v dobro, niti v zlo, niti v Boga, niti v hudiča, Vsa sam obhodil m od vsepovsod sam sa vrnil. Zaradi moje vojaška obleke polagate vame poln sveženj starinskih čednosti, ki Uh sploh nimam in ki jih zaničujem. Edini kult ki ga Še gojim, je oduren kult nesramne resnice, ta pa bi vas zgrozil kot bogokletstvo. Mad vami in mano ni nobene skupnosti«
Toda o vsem tem iti niti besedice črhnll; za to ni imel dovolj poguma. Japonski natakarji so že
v tretjič odnesli njegove krožnike, ki jih je pustil polne.
Iz gornjega konca se je admiral smehljal svojemu pribočniku.
»Ljubi guverner, Vaši ekscelenci moram vročiti neko tožbo: moj mali Fierce je kar pozabil na kosilo, tako vneto dvori vaši ljubki hčerki.«
»To ni prav,« se je oglasil guverner, »gospodični Selvsetti se ne sme dvoriti; gospodična Selvsetta ni nikako dekletce, temveč fantič in stavim kaj, da celo Don Juan ne bi opazii da nosi ona krilo; — sicer pa ima gospod Fierce opravka s presneto nagajivo zvitorepko in svetujem mu, naj se čuva.«
Gospodična Silva ja s smehom ansprotovala. Fierce jo ja videl, kako Ja zardevala; skozi tenko kožo ji je rosevala burna, škrlatno rdeča kri
Spomnil se je, da si ja nekoč, v svoji daljni otroški dobi predstavljal prav take vile, ki bivajo v kristalnih gradovih...
»Lelvsetta vam ja trne? Kako ljubko in posebno ima!«
»Pravac posebno je. Toda mojemu očetu je bilo to ime drago m čeprav imam na izbiro še tri ali Štiri rman a. vendar bom vadno nosila to, ki mi ga ja dal an.«
Fiarea sa ja spat potopil v sanjaranja. NIČ ni mislil o tam, kako čudno ja, da uživa v tem nerazumljivem ugodju ob tej mali deklici s tako pre-
prostimi nazori — on, ki je civiliziranec, on, Me-vilov, Torralov in Rochetev prijatelj.
Dvignili so se. V salonu je Tierce pustil svojo sosedo samo, da postreže gospem s skodelicami čaja — zelenega čaja iz Ce-Čuena v brezrocaj-nih skodelicah iz Sasuma. Guverner je kot darovit govornik, ki se je zbornice še dobro spominjal
— bil je član in bo še — razpravljal o življenju po kolonijah in pojasnjeval domače in priučene navade in običaje.
»Kitajec je tat, Japonec pa morilec; Anamcc pa je oboje. Če to stoji rad prifnam, da imaj« ta tri plemena kreposti, ki jih Evropa la eorai \r. so njihove civilizacije starejše kot našo na zapadu. Torej bi morali mi fospodarji teh plemen, ki bi utegnile zagoapodariti nad nanti stremeti en jih prekosimo vsaj z našo družabno nravstvaaosVjo. Mi kolonizator/i bi ne smeli ne ubijati, ne reeart. Tada ta je pač utopija.«
Admiral je vljudno naserartavel Oavaraer pa ai umakail svoje trditve.
»Da, utopija. Dragi moj admiral, na bom vem ponavljal smešnih človekoljubnih gesal. ki so 01 vrgli v svet ob vsakem našem zavzetju k*ko neva kolonije. Koloaij ne obtožujem, temveč" ketonisre,
— naše francoake koloniete, ki so v rwici zel j malo vredni«
»Zakaj?«, se je nekdo oglasil.
Stran 2. *-
»SLOV CM S K I      NAROD«    d n e 31. avgusta 1923.
Stev 198.
priliko opazovati da se Dunajčan s praznim želodcem čisto drugače vede tego lačni Jugosloven.
Prehranjevalne prilike so se pri nas tudi po vojni vsled desolatnih transportnih razmer zelo počasi popravile. I\Ta pomoč smo mogli priti svojim bratom ob vselej zanemarjeni dalmatinski obali, na otokih, v Črni gori itd. le polagoma in dasi je naša beogradska vlada takrat napenjala vse moči se vendar ni dalo preprečiti, da so ponekod v na-Ži državi še do lani vladale jako nepovoljne prehranjevalne razmere. V avstrijski republiki je vladal enak pojav tudi le do stabilizacije valute. Nepre-možni sloji naroda ob padanju vrednosti denarja niso zmogli naglo naraščajočih cen, premožnim je bilo skoro vselej vse dostopno in korupcija je cvetela celo pri dobro namišljenih vladnih po-jmožnih akcijah. Cene so poskočile radi tega celo višje, nego bi to razmere upravičile.
Danes vsega tega v Avstriji ni več. Indeksna številka kaže že skoro leto dni tendenco navzdol, zadnji mesec n. pr. so nazadovale cene poglavitnim življenskim potrebščinam za povprečno itiri odstotke. Že sedaj so cene take, da so tudi takozvanim »nižjim plastem« naroda morda še laže dosegljive nego srednjemu sloju. Dunaj, ki je rajal in se •Veselil tudi v najkritičnejŠem času, se je vselej hudo razburil, če ga je inozemstvo rahlo pokaralo radi neprimernega razkošja, češ: to je le vnanje naše lice, le poglejte v skrite dele mesta, v obljudene naše podzemske kanale, tam boste našli našo pravo bedo, tam zastavite blagovoljno vašo pomoč!
Danes je dana prilika slehrnemu zdravemu Človeku, ki hoče delati, da pride do dobrega zaslužka, bolnikom pa nudijo sanitarne humanitarne naprave ceno zavetje in oskrbo. Dunajsko Železnico »Stadtbahn«, ki je nekaj let sploh mirovala, ne samo da hočejo sedaj zopet spraviti v funkcijo, celo velikih stroškov 170 milijard avstrijskih kron — kar tudi v našem denarju ni majhna vsota — se dunajska občina ne $traši prevzeti za elektrifikacijo te že-Jeznice. Vsepovsodi se vidijo znaki novega življenja, zida se zelo veliko, posebno mnogo pa se sedaj renovira, odkar so začeli smotreno piliti na obliki i— stanovanjskega zakona. Ceste se tlakujejo, tir električne železnice se razširi In sploh je opažati na več krajih velikopotezno začeta dela, ki imajo — ne šele y zadnji vrsti — namen, odpraviti nezaposlenost in spraviti kaj zaslužka v Dbtok, med narod. Generozno je republika postopala tudi pri reduciranju uradnlštva in dasl je za vpokojitve in reduciranje hkrati porabila neštete milijarde, pa vendar to dejstvo nikakor ni neugodno vplivalo na tečaj krone.
Tako bi polagoma prebolela avstrijska republika zle posledice zgubljene vojne. V marsičem jo morejo pa druge nasledstvene države že danes zavidati. Katera izmed njih je direktno n. pr. po vojnih operacijah tako malo trpela kakor ravno ona? Katera izmed njih poseduje toliko nedotaknjenih monumentalnih stavb, krasnih biserov izza časa svetoče in velike Avstrije, ki je dotok blagostanja iz cele monarhije vselej osredotočevala največ na nje nemški del? Koliko kulturnih monumentov in institucij se nahaja na teritoriju te republike? Verzajska mirovna pogodba nalaga Nemčiji kot glavni povzročiteljici svetovne vojne glavno breme repara-cijskih stroškov. Naj bo prav tako, naj Avstrija, Turčija, Bolgarija uživajo vse mogoče tozadevne olajšave in naj se jim makar ukinejo tzv. zastavne pravice ad infinitum — mislečemu našemu človeku pa se le vsiljuje vprašanje, zakaj živi pri nas uradnik ob beraški plači, tam pa mu lahko dajejo skoro valorizirano plačo, zakaj so pri nas davki in dajatve višje kakor tam, zakaj so celo cene živ-lienskih potrebščin, preračunjeno v naš denar, tam nižje nego pri nas (lepe bosanske slive se prodajajo na Dunaju mnogo ceneje kakor v Ljubljani!). Francija in Anglija sta vselej pazno zasledovale življenski »Standard«, kakor se je v Nemčiji po vojni razvijal in po teh opazovanjih ji sedaj Poincare" gode svojo posebno pesem, ki je menda pre-diskantna, a tudi Mala antanta bi morala skrbeti za to, da življenje njenih pripadnikov ne poteka temnejše in ža-lostnejse nego življenje pripadnikov bivših sovražnih držav. O. Sch.
Tombola »Društva za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Šiški« se vrši dne 2. septembra t L
—        Izbrani dobitki! —
Telefonska In brzoiaona pcroHla
KONFLIKT MED ITALIJO IN GRŠKO.
Stroge zahteve italijanske vlade za zadoščenje__-Demonstracija
italijanskega brodovja. — Grška vlada se opravičuje.
— Rim, 29. avgusta. (Izv.) Oficl-jozna agenzija »Štefani« objavlja:
Po mnogoštevilnih indicijah In raz-
nih poročilih, ki izhajajo iz najbolj informativnega izvora, je prišla italijanska vlada do prepričanja, da pada poteg moralne na grško vlado tudi materijalna odgovornost radi umora italijanske komisije pri razmejitvi Albanije, Mussolini, vpoštevajoč in zastopajoč želje italijanskega naroda, je ukazal italijanskemu poslanika v Atenah Montagnl, da izroči grški vladi noto, ki vsebuje te-le zahteve:
1. Službeno opravičilo pri italijanski vladi v Rimu po najvišjih grških funkcijonarjih,
2. Svečana maŠa-zadušnica za žrtve umora v katoliški cerkvi v Atenah ob prisotnosti vseh članov grške vlade.
3. Celokupno v Pireju zbrano grško vojno brodovje mora izkazati čast italijanski zastavi v prisotnosti tja odposlanega italijanskega vojnega brodovja. Grško brodovje mora pri tem oddati 21 strelov in vse grške vojne ladje morajo obenem izobesiti italijansko zastavo.
4. Uvedba najstrožje preiskave, ki mora biti končana tekom petih dni od dneva vročitve te note. Preiskavi prisostvuje italijanski vojaški ataše, za če-gar osebno varnost je odgovorna celokupna grška vlada.
5. Smrtna kazen za vse krivce.
6. Grška vlada ima plačati tekom petih dni po vročitvi note odškodnino 50 milijonov lir.
7. Pri vkrcanju žrtev na italijansko ladjo v Prevesi ima Grška izkazati žrtvam vojaške časti
— Atene, 29. avgusta. (Izv.) Radi umora italijanske komisije pri mednarodni razmejitvi Albanije je izrazila grška vlada najglobokejše sožalje, izjavljajoč, da je bil napad popolnoma nepolitičen in da so ga izvršili albanski razbojniki
— Rim, 29. avgusta. Italijanski tisk g ogorčenjem piše o strašnem umoru italijanske misije na veliki cesti, ki vodi med Janino in pristaniščem Santl Qua-ranti Umor je bil izvršen na sedanji provizorični meji med Grško in Albanijo pri selu Leskoviti Italijanska vlada je na podlagi dosedanjih informacij prepričana, da ima umor popolnoma politično ozadje in da je zanj odgovorna grška vlada. Zadnje dneve, ko je začela mednarodna razmejitvena komisija, kjer sodeluje Anglija, Francija in Italija,
definitivno določevati meje v južnem sektorju okrog Janine, so Grki napeli vse sile, da bi dobili nekatere važne strategične postojanke. Slo je pred vsem za cesto med Janino in Santi Ouaranti Intervencija grške deputacije pri mednarodni komisiji je ostala brez vsakega uspeha. To so Grki pripisovali vplivu talije. Dne 28. t. m. se je v avtomobilu vozila italijanska razmejitvena misija, obstoječa iz generala Telliniia, majorja Corte, dveh oficirjev in enega vojaka. Pri selu Leskoviti je avtomobil napadlo okoli 30 dobro oboroženih neznanih ljudi. Vsi gori omenjeni so bili na mestu pomorjeni. Šofer je ostal pri življenju. Značilno je, da se angleški in francoski misiji ni zgodilo ničesar zalega.
— Trst, 29. avgusta. (Izv.) Nocoj so bile velike demonstracije proti Grkom. Množica je demolirala nekatere lokale grških trgovcev. Pretepla je več Grkov. Velike demonstracije so bile tudi v Milanu pred grškim konzulatom.
— Rim, 29. avgusta. (Izv.) Naš poslanik g. Antonijevič je izrazil italijanski vladi sožalje naše vlade radi umora italijanske misije v Albaniji
— Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Danes je obiskal zunanjega ministra dr. Ninčića albanski poslanik Ali Riza K o 1 o n j a ter mu daj pojasnila o umoru italijanske misije na sedanji provizorični meji med Grško in Albanijo. Izjavil je med drugim, da je albanska vlada zadnji čas izdala najstrožje odredbe proti razbojniškim tolpam.
— MIlan, 29. avgusta. (Izv.) Večja množica mladih ljudi, oblečenih v črne srajce, je demonstrirala pred grškim konzulatom. Razbila je šipe. Po-mazala je grški grb In vrgla bombo v urad konzulata.
— Berlin, 30. avg. (Izv.) »Vosslsche Zeftung« javlja iz Tarenta: V tarentskih vodah se nahajajoče italijansko brodovje, ki je vodilo daljše pomorske manevre, je dobilo Iz Rima ukaz, da takoj manevre ustavi In da jt s polno vojno opremo pripravljeno za odhod. Poveljstvo je prejelo zapečateno ordro.
— Rim, 29. avgusta. (Izv.) V jadranskih vodah usidrano italijansko brodovje je dobilo povelje odpluti v Pl-rej, da demonstrira proti Grški radi umora Italijanske misije. Na dopustu se nahajajoči vojni minister admiral Thaon de Revel je dospel v Rim ter je pozno v noč konferiral z ministrskim predsednikom Mussolinijem.
i
ODLOČILNI MOMENTI V REŠKEM PROBLEMU.
ODGOVOR NASE VLADE.
p« Beograd, 30. avg. (Izv.) Današnja »Pravda« priobčuqe vsebino odgovora naše vlade na italijansko spomenico z dne 8. avgusta. Med drugim veli:
Včeraj, 28. t m. je odposlala naša vlada odgovor paritetni komisiji v Rim. Ta odgovor vsebuje tri odstavke V L odstavku konstatira vlada, da je Italija končno priznala Baroš In Delto naši državi. Med tem, ko je Italija pred tednom še predlagala, da se Imata Baroš in Delta izprazniti šele tedaj, ko bodo rešena vsa podrobna vprašanja glede Reke, predlaga naša vlada, da se Baroš, Delta In Bankln odstopijo naši državi tekom petih dal po doseženem sporazumu.
V drugem odsfavlču naša vlada sprejema italijanski predlog, da paritetna komisija upravlja Reko samo eno leto in da vodi ves žel. promet Vlada sprejema ta predlog pod pogojem« da traja ta provizorij samo leto dni
V tretjem odstavku predlaga vlada, da se preide avtomatičnim potom k arbitraži v smislu rapallske pogodbe, če ne bo reško vprašanje tekom enega leta definitivno rešena
Odgovor naše vlade Ho Tekom današnjega dneva izročen Mussollniju. Ker jutri poteče rok, ki ga je določil za odgovor sam Mussolini, je pričakovati sprejema naših protipredlogov oz. sporazuma« drugače se preide k arbitraži
se odlikuje posebno s svojim finim, ugodnim, osvežujočim vonjem ter se porablja kot parfum in z izrednim uspehom za negovanje obraza in telesa.
Cena 1 / Din 150*— Vi/ Din 80*— Steklenico je prinesti seboj.
P^rferaerija Uran
Ljubljana, Mestni trg 11.
Važne konference vlade z dr. Surminom.
Ustanovitev nove hrvatske
stranke.
— Beograd,   30.   avgusta. (Izv.) Včerajšnji ministrski svet je namestnik predsednika ministrskega sveta, minister dr. Velizar Jankovlč obvestil o konferenci z dr. Surminom.
— Zagreb, 30. avgusta. (Izv.) V hrvatskih blokaških krogih so postali zelo vznemirjeni, ko je včeraj prispela vest da je dr. Surmin v Beogradu od 11. do 12. dopoldne konferiral z ministrom dr. Velizarjem Jankovlcem. Zatrjujem sicer, da dr. Surmin za to nI imel nikakega pooblastila in da Je Sel v Beograd na lastno roko. Blokaški krogi smatrajo ta čin dr. Surmina za tak, da je potrebno njegovo izkliuče-nje iz Hrvatske zajednice. Hrvatska zajednica Še vedno vztraja pri svojem stališču in je za podporo Radlceve stranke v sedanjem momentu Se bolj, kakor kdaj popreje. Istočasno kroži v zagrebških političnih krogih verzija o ustanovitvi nove hrvatske stranke, ki bi Imela nalogo in za program oslabiti protlcentralistlčna stremljenja med Hrvati in kl bi paralizirala Radićevo delovanje med narodom. Zanimivo je, da le pokrajinski namestnik dr. Cltnlć zadnje dneve zelo mnogo potoval po varaždinskem okraju ter se vedno raz-govarjal s seljakl. Dr. Cimfc se Je snpčl odpeljal y^ Beograd^
Dr. Beneševa pot v Rim.
— Rim, 29. avg. (Tzv.) Zunanji minister dr. BeneS je danes obiskal (Predsednika Ju-goslovenske delegacije v paritetni komisiji dr. Otakarja Rybafa ter t njim ostal v daljšem razgovoru.
— Rim, 30. avg. (IzvJ Zunanji minister dr. Benei je a svojo soprogo danes obiskal papeža v Vatikanu. Danes ob 21. je dr. Beneš odpotoval.
— Rim, 30. avg. (Izv.T Z ozfrom na razburjenost radi umora Italijanske misije v Albaniji Italijanski tisk priobčuje seda] le kratke komentarje o pomenu dr. Bene-levega potovanja. Splošno se Italijani zelo zavzemajo za Madžarsko. Italijanski tisk nglala princip, da morajo biti vsi narodi srednje Evropa smostojni na pa Mali an-tanti podrejeni gospodarski sužnji Italijanski Usti zahtevajo od Male antanta, da odstrani napram Italiji slovensko nevrnost, da ne zasužnjuje Madžarske, Id naj postane vpliven faktor v Srednji Evropi in da Mala antanta ne sme trpeti razkosanja Bolgarske. Mala antanta Ima Mdžarako spoštovati m upoštevati
— Rim. 30. avg. (Izv.) »StefanU objavlja komunike o obisku dr. BeneSa. Predmet razgovorom med Mussolinijem In dr. BeneSem so bfla vprašanja mednarodne politike obeh držav. Ugotovljeno la bile« da ostanejo smernice pomika oba* držav Sa aadaOa lata, lemaUece aa prtadpa Izvedba ■Mdnaradalfc pogodb la ohranitve mira v Srednji Evropi Razmotrtvana so bfla razna gospodarska In politična vprašanja. Nektara so bila končnoveljavno rešena. Raz-motrtvano ja bilo radi vprašanje češkoslovaškega dolga Italiji, Izvirajoče** U boo-
vjjne^ pivi* Avtfro^ke^ ~
Zon a nji minister dr. Beneš Je tudi konferiral z državnim tajnikom v Vatikana o verskih interesih katoliške cerkve v Češkoslovaški Minister dr. Beneš Je včeraj
odpotoval v Milan.
KONEC RUDARSKE STAVKE V TRBOVLJAH?
— Beograd, 29. avg. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 20., je minister za šume in rude dr. Suskić poročal, da je smatrati stavko rudarjev Trboveljske pre-mogokopne družbe za končano. (Ta vest je netočna: stavka še ni končana 1 Ured.)
KONEC STAVKE MORNARJEV.
— BeoKrad, 30. avg. (Izv.) Ministrski svet je vzel na znanje konec stavke mornarjev v hrvatskem Primorju.
SKLEPI PROTI RADIĆU.
— Beograd, 30. avg. (Izv.) Kakor poročajo nekateri listi bo vlada definitivno sklepala o vseh odredbah, ki jih ima po zakonu vporabiti proti Radiću in njegovi propagandi, šele dne 3. septembra, ni pa tudi izključeno, da se določijo definitivni sklepi Šele po prihodu ministrskega predsednika Nikole Paši-ča, ki se vrne dne 9. septembra v Beograd.
Po odgovoru belgijske vlade.
— London. 29. avgusta. (Reuter.) Bel* gijska nota je bila izročena v zunanjem mi« nistrstvu v ponedeljek zvečer. Ker pa se Baldwin in Curzon nahajata sedaj v Fran« ciji, ne bo sklican ministrski sveta takoj, nego se bodo posamni ministri posvetovali o vsebini note. Londonski merodajni krogi priznavajo izredno odkritosrčnost belgijske* ga odgovora. Angleška vlada bo zavzela svo*
ie končno stališče napram posamnim toč« :am note potem, ko se sestane ministrski svet, ki bo podrobno razpravljal o tem vpra* šanju. Splošno je opažati že sedaj, da bo belgijski odgovor napravil tudi na vladne kroge najboljši vtis.
— Pariz, 79. avgusta. (Havas.) Franeo* ska vlada ugotavlja popolno solidarnost in soglasje z nazori, izraženimi v belgijski noti. Zlasti ji ugaja trditev o zakonitosti poruhr* ske okupacije in zahteva glede pasivnega odpora, ker je belgijska vlada v tem oziru odločno za to, da Nemčiia kot glavni pred* pogoj za sporazum odneha od te nepremiš* Ijene politike. Francija obeta Belgiji vse* stransko pomoč glede njene zahteve o pri* oriteti. Nadalje izraža svoje soglasje, da bo v družbi z Belgijo nadaljevala medzaveznl* Ška prijateljska In tajna posvetovanja in je pripravljena udeležiti se konference šele tedaj, ko bo definitivno razvidno, da bo ta konferenca imela konkretne uspehe.
ZAVEZNIKI IZPRAZNJUJEJO CARIGRAD.
— Carigrad, 30. avg. (Izv.) Zavezniška komisija Je včeraj razgovarjala z zastopnikom turške vlade. Ugotovljene ao zadnje modilitete za izpraznitev mesta po zavezniških četah. Angleške čete že zapuščalo mesto. Odposlani so bili večji transporti vojnega materijala. Angorska narodna skupščina je sprejela zakon o demobilizaciji.
»AVANTI« V ROKAH KAPITALISTOV.
— MIlan, 30. avg. (Izv.) Glavno glasilo Italijanskih socllaltstov »Avantl« )e kupile skupina kapitalistov za 2,200.000 lir.
POGREB RAJKA DASKALOVA.
— Praga, 29. avgusta. (K.) Včeraj po» poldne se je vršil iz ortodoksne cerkve po* greb umorjenega bivšega bolgarskega mini* stra Daskalova. Pri cerkvenem obredu je bil navzoč poljedelski minister Stambolijskega kabineta Obov, vai člani tukajšnje bolgarske kolonije, zastopniki češkoslovaške agrarne stranke In trije člani kluba poslancev in senatorjev agrarne stranke, ki so položili na krsto dva venca. Na pokopališču se je po* slovil od pokojnika v imenu bolgarske ko« lonije Obov. v Imenu mednarodnega udru« ženja poljedelcev pa generalni tajnik log. Fiedler.
VOLITVE NA IRSKEM.
— London, 29. avgusta. (Reuter.J Po dosedanjih rezultatih irskih volitev je dobila vladna stranka 16, republikanska 4, kmetij*
ska 2, neodvisna 3 in delavska stranka 1 mandat. Med Izvoljenimi je šef deželne vlade
Cosgrave. Mesto De Valera je Izvoljen Rutlege.
Razoted m slovanskem svetu.
— Vesti Iz Rasli«. Po vrednih podatkih se fe nahajalo letos v vseh moskovskih ječah 15.290 jetnikov, od njih 60% delavcev seljakov m rdečearmejcev, 40% pa Inteligence. Najbolj strašna je ječa na Lubjan-kl, kjer Je tudi aedež glavne črezvičajke. Stražarsko službo opravlja tu poseben odred iz Kitajcev fn Latlšev. Režim v tej ječi Je neznosen. Usmrtitve nevarnih političnih zločincev se vrše v posebni tobl. Posebno nevarne Jetnike pošiljajo v kavkaske ječe, kjer Jih ubija mestna črezvtčal-ka, Tako Je bilo nedavno ubitih 20 petro-gradskih delavcev, ki to pripravljali atentat na Zlnovjeva. Smrtnost med jetniki dosega 30%. Nesrečneži upajo na evropsko javno mnenje, — V Đaku ao bili obsojeni na smrt pesnik Dežen la dva študenti« slikar Cernlkov m sin prof. Uspenskega, ker sta organizirala protiboljševiško zaroto takozv. red plamtečega srca. Ti organizacija naj bi združila vsa sovjetom sovražno Inteligenco In a pomočjo terorja oslabili komunistični režim. Mlade zarotnike to takoj ustrelili. — V Moskvo Je prispel ▼ spremstvu zastopnikov angleških bank odposlanec tke. družbe Kavkas et Merkur Hesten. ki hoče skleniti s vlado pogodbo o koncesiji zi plovltbo po rekih Volgi, Kami m Oki. V Inozemstvu je baje v to tvrho že pripravljen kapital v znesku 50 mil. il. rubljev. Sovjetski gospodarski krogi se zelo vesele te ponudbe. — Podeželski Usti
pirja In stavcev, ki so odšli po vaseh, da si pri irmetih zaslužijo kruha. Mnogo flstov Je prenehalo izhajati. — Državnim uslužbencem je strogo prepovedano hoditi v cerkev. Nekega uglednega sovjetskega funkcljonarja so vrgli v Ječo samo zato, ker je šel skrivaj k maš!. — Znani poljski škof Cieplak o katerem so nekoč pisali, da Je bil ustreljen, je še vedno živ. 5edl v ječi že 6 mesecev. Drže gl globoko v podzemlju ob kruhu In vodL
Gospodarstvo.
KONGRES TRGOVSKIH ZBORNIC IN IZVOZNICARJEV
Konec,
Poročila posamnih sekcij. — Celokupni izvoz  tega  leta bo znašal preko 7 milijard dinarjev.
V ponedeljek 27. L m. ob 11. dopoldne se Je nadaljeval kongres izvoznicarjev. Predsednik M. Stanojevič Je izjavil, da so sekcije izvršile svoj posel tako, da se lahko takoj prične z razpravo v plenum j.
Kot prvi Je nato poročal predsednik Podunavske banke Clta Stevan Karamata. Poročal Je o izvozu poljedelskih pridelkov. Izjavil Je, da je proučila sekcija vse podatke ln sestavila sledeče poročilo: Pšenice je pripravljene za izvoz 35.000 Vagonov v vrednosti 1,200.000.000 D. Pšenice je bilo posejano na 2 in pol milijona johov. Koruze je za izvoz 30.000 vagonov v vrednosti 750 milijonov dinarjev. Pasivni kraji v naSi državi so Crna gora. Dalmacija. Lika, Bosna In deloma Slovenija, kakor tudi južna Srbila, kjer Je pasivna produkcija koruze. Potreba teh krajev bo približno taka kakor lani.
Kar se tiče razpečavanja naših živil V inozemstvo Je potrebno, da vlada podvza-me vse potrebne korake. Tako je Avstrija uvedla neke posebne vrste davek na uvoz hrane iz inozemstva in bo radi teca potrebno znižati pri nas Izvozne tarife m živila za 15 do 20%. Mlinarska industrija Jo vsega skupaj zaposlena s 30% kapacitete. Sekcija predlaga, da se predloži spomenica ministru financ, da se zniža izvozna carina za pšenico na 20 Din. moka pa bi se oprostila vsake carine. Potrebno je. da st Izvozni tarifi menjajo v določenih rekih in to od 1. februarja in 1. avgusta tako, da iz-vozničarjl vedno lahko točno kalkulirajo. Potrebno Je, da se čimpreje izvrši tarirnnje Železniških vagonov. Finančno ministrstvo skupno z Narodno banko bi moralo najti nova financijska sredstva za kreditiranje izvozne trgovine. Naše blago se prodaii v Inozemstvo z 20 In 30 para Izgube za mtc. kar bi se moralo preprečiti. Poljedelsko ministrstvo Ima nalogo .da posveti vso pažnjo pospeševanju kulture dobrega semena. Uvoz tujih žitaric v pasivne kraje bo treba na vsak način preprečiti. Vprašanje svobodne cone v Solunu In vprašanje trgovinske pogodbe z Grško se mora v najkrajšem času regulirati, kar zahtevajo vitalni interesi države.
V Imenu druge sekcije le nato poročaj dr. Lazar B u g a r č 11 član trg. zbornice v Beogradu, ln sicer o izvozu mesa, živine ln Jajc Živine Je pripravljene za Izvoz V vrednosti 800 milijonov Din., mesa in mesnih Izdelkov za 480 milijonov Din, sira za 80 milijonov Din. kož od divjačine za 211 dililonov Din. Od ostalih produktov Je pripravljeno za izvoz 1700 vag. jajc v vrednosti 500 milijonov Din. in 500 vag. perutnine za 110 milijonov Din. Skupna vrednost vsega znaša 2.100 milj. Din. Potrebno Je, dobro pospeševati izvoz jajc, kar daje ogromen zaslužek, ker smo mi najmočnejša država v Evropi glede Izvoza jajc. Da bi ae moglo vse to izvoziti, bo treba odstraniti mnogo ovire zlasti glede železniških ln finančnih razmer. Dalje se zahteva ukinitev izvozne carine na mesarske produkte In zvišanje uvozne carine na amerikansko mast Istotako se naj na luksuzno živino poviša carini za 300 %. Carinski tarifi za to Stroko se naj menjajo samo enkrat na leto.
V Imena Saveza Industrljcev v Zagrebu je m to poročal Qjuro Jančlkovlč, ki je Izjavil, da Je treba podpirati agrarno Industrija Z agrarno reformo smo Izgubili velike dobrine, kar Je Imelo škodljive posledice za Živinorejo. Naša živina se mora rediti kvalitativno in kvantitativno tako, di bo lahko konkurirala ni tujih trgih.
Nato te ledilo poročilo dr. Mtlormda Kostlća. izvoznika Iz Brčko ca. Suhih sliv Je pripravljenih za lvoz v Srbiji okoli 3.000 avg.. v Bosni 2.500 vag. v skupni vrednosti 198 mili. Din. Marmelade bo okoli 170 vagonov, v vrednosti 5,900.000 Din, svežega sadja (sliv ln Jabolk) bo 1250 vagonov, v vrednot« 33,250.000 Din, orehov 5 vag. kostanja okoli 50 vag. Skupno bi ves ta izvoz znašal 237.200.000 Din. Za uspešen izvoz Je potrebno dovoljno število vagonov ln ticer v teku 4 mesecev: 1410 vagonov, za Valjevo 920, ti Ltzarevae in Arandje-lovac po 150, ti Cacak 500 itd. Razen tega Je tahteval, di te otvorilo carinarnice v Bos. Brodu ln Sabcu ln Zabrežju.
Neto Je Mirko Baner» generalni tajnik Saveza Ind. v Zagrebu, prečiti! poročilo četrte sekcije o Izvozu rudarskih In Šumarskih produktov. Pričakuje te Izvoz 105.300 vagonov drv za kurjavo, zgradbo ln proiz-vajtnje tinlna, v vrednosti 920,000.000 Din. Rudarskih pridelkov bres premogi, svinca, antimoni In nekaterih drugih rud, ali z valnim ind. produktom taninom Je ta ivoz pripravljenih okoli 73.000 vagonov, v vrednosti 970,000.000 Din. Med drugim le navalil, di bo treba povečanje žeL tarifov za d ogleden čas odložiti, dokler te ne skliče posebni konferenci. Id bo proučevala to vprašanje. Država mori voditi politiko pro-tekcllonlzma. ki te vodi ni celem svetu.
Sledilo Je poročilo pete sekcije o Izvozu vlnit olja, opija In ostalih pridelkov. Poročil Je Drigomlr Miličevlč    član trg.
Izbornice v Skoplju. Za Izvoz Je prlprav-Jlonifc Xf* Jimi% mdooaU 178 ml-
14
Stev. 198.
•SLOVENSKI   NAROD« dne 31. avgusta 1923.
stran. 3.
ifonov Din, 48 vagonov sardin, v vrednosti 10.000.000 Din, Južnega sadja, posebno Iz Dalmacije, bo okoli 160 vagonov, v vrednosti 12,000.000 Din, svilenih kakonov okoli 82 vagonov, v vrednosti od 32.000.000 Din. S tem so vse sekcije zaključile svoja poročila. Iz vseh poročil Je razvidno, da se je v času od 1. sept. 1923 do 1. sept. 1924 pripravilo 283.209 vagonov raznih pridelkov za izvoz v vrednosti 6,784.000.000 Din. NaS izvoz v tem letu se pa ceni na 7,700.000.000 Din. Prihodnji izvoznlški kongres se vrli v Zagrebu.
»    ar *
TJCL POROČILO HMEUAESKEGA DRU-STA O STANJU HMELJSKIH NASADOV DOMA IN DRUGOD. Zatec, C. S. R. dne 25. avgusta 1923.
Imamo prav lepo in vroče vreme, katero pospešuje okobuljenje cvetja In zorl-tev že tvorjenih kobul; padavin imamo tudi zadosti. Naš zastopnik si Je ogledal te dni ves tukajšnji okoliš ter nam poročal, da se Je stanje zdravih nasadov zbolj-šalo; v zaostalih In neškropljenlh pa Je videti le malo — ali pa nobenih kobul. V obče se lahko reče, da se je cenitev letošnje množine nekoliko dvignila na boljše; če se pa pri fai po obiranju ne bode pokazalo veliko razočaranje, kar se pri tako neenakem stanja rado zgodi, se lahko računa na dobro tretjino lanske množine, t J. 35—40.000 stolov a 50 kg za celi tukajšnji okoliš. Navedena množina Je pa neobvezna — gotovo pa Je, da ne bode večja.
Obiranje se Je tulntam pričelo, vendar se bo isto vršilo od kraja šele koncem avgusta In a. 1. septembrom. Da si ohrani hmelj lepo zeleno barvo, treba Je hitrega spravljanja pod streho pri lepem vremenu. Z ozirom na zbollšano upanje postalo Je na trgu mirnejše. Trgovci, kateri imajo naročila V rokah, čakajo. Ponudba Je danes večja od povpraševanqa In se Je nekaj hmelja (1922) prodalo po 2700 — 2800 čK za 50 kg (654 JK za 1 kg). Hmelj Iz leta 1921 notira 2200 — 2300 čK za 50 kg (545 JK za 1 kg). Končno razpoloženle Je mimo ln oslabelo, cene se nagibajo kupcu v prid. — Savez hmeljarskih društev.
—g XXII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljsklh nasadov doma in drugod. Žalec, Savinska dolina, koncem meseca avgusta 1923. Obiranje goldinga le v polnem teku, samo dež ga tuintam ovira. Letošnji hmelj Je popolnoma doraščen, egalen v obliki, zlatozelene barve In naiboljše kakovosti. Obiranje poznega hmelja bo neposredno sledilo obiranju goldinga in bo do srede meseca septembra končano. Tu sem Je došlo obilo kupcev, ki v predprodaji nudijo hmeljarjem do 112 D (39 čK) In več za 1 kg — kar Je pa z ozirom na razmere na svetovnem trgu premalo, ker velja češki hmelj iz leta 1922 še 56, oni Iz leta 1921 še 46 čK za 1 kg. — Društveno vodstvo, — Nfirnberg, 28. avg. 1923. — Letošnji prima hmelj blizu 400 mil M za 56 kg (1 kg je 736 JK).
— Živinski sejem v Mariboru. Na živinski sejem dne 28. avg. 1923 se Je prignalo: 17 konj, 14 bikov, 152 volov, 386 krav in 5telet Cene v Din za 1 kg žive teže: debeli voli 13—15, poldebeli voli 11.25— 12.50, plemenski 9—11, biki za klanje 10— 12.50, klavne krave debele 11—13, plemenske 10—11, krave za klobasarje 8—10, molzne krave 9.50—12.50, breje krave 9.50— 12.50, mlada živina 11.50—15, teleta 11.50— 15. Mesne cene: volovsko meso L 25— 27.50. volovsko meso H. 22—24, meso od bikov krav In tellc 17—20, telečje meso I. 32.—, telečje meso II. 25.—, svinjsko meso, sveže 35—40. Cene živini so se neznatno znižale. Kupčija brez vnanjih kupcev.
—g Novosadska blagovna borzi 29. avg. Na produktni borza notiralo: Pšenica bačka 79/80 kg, 30 vag. 335—345; bačka, 80 kg, 2 %,. Tisa, 5 vag. 345; bačka, 79 kg, 2%, pariteta Zenta, 1 vag. 340—341.25; sremska SO'Sl kg, pariteta Ruma. duplikat kasa 5 vag. 337.50; sremska. 79/80 kg. 2%. ponudba 340: banatska. 80 kg. 2—3%. ladja, 10 vag. 343.75; srbijanska, 78/79 ker. 2—3%, Beograd, duplikat kasa 2 vag. 320: srbijanska 78/79 kg, 2—3%. ladja na Savi, ponudba 320. Ječmen abčki 67/68 kg, 1 vag. 300; bački 64/65 kg, duplikat kasa, 3 vag. 250; sremskf, 67/68 kg, ponudba 277.50: sremskl, 66/67 kg, ponudba 275. Oves bački, duplikat kasa, ponudba 260; sremski. 3 vag. 260. Koruza bačka. 1 vag. 275: bačka duplikat kasa
vag. 275: sremska duplikat kasa, 1 vag. 2?0? bačka, pariteta Beograd, 2 vag. 280: bačka pariteta Novi Sad. 3 vag. 275—280. Fižol beli, bački. 4 vag. 435. Moka bačka »0« 4'A vagona 550, »0« clupl'kat kasa 1 % vag. 550—555; »2« duplikat kasa 1 % vag. 4*7.50—507.75; »5« duplikat kasa 1 % vag. 450: »6« 6 vag. 395: »0« 2 vag 555: »6« duplikat kasa 1 vag. 400; banatska »0« 2 vag. 542.50. Otrobi bački v papirnatih vrečah 1 vag. 142.50 v jutenlh vrečah, ponudba 155. Tendenca neizpremenjena.
—g ZagrebSka blagovna borza 29. avg. Na produktni borzi nollrajo: Pšenica slavonska 78 kg, pariteta Zagreb povpraševanje 350, ponudba 357 m pol; pšenica bačka 79-80 kg, pariteta Kranj, 2 vag. 385, oves slavonski, franko Zagreb, ponudba 275; slavonski franko Varaždin, ponudba 275. Koruza franko Zagreb ipovpr. 300; ponudba 305. Moka bačka, baza €0» pariteta Zagreb, ponudba 580. Tendenca za pšenico čvrsta, koruza brez Interesa; oves neizpremenjena.
—g Beogradska blagovna borza 29. avgusta. Na produktni borzi notiralo: Pšenica, 78-79 kg, 2—3% primesi pariteta vag. Beograd, prompt povpr. 315, ponudba 325; Pšenica, 79-80 kg, 2% franko vagon Titel, ponudba 340; pšenica 78-79 kg, 2—3% franko vag. Beograd ali Smederevo, dostavl-tev šlepa do 10. septembra, povpr. 315. Koruza franko vag. Smederevo aH Beograd, eonudba 285. Oves srbilanskl, franko vag. Beograd, prompt ponudba 270. Moka »0« ostra banatski tip, franko vaggon Beograd Ponudba 580; »5« i »4c franko skladišče Beograd, banatski Up ponudba 485. Fižol, reaetani franko yag. Beograd, prompt iska-
nje 430, Drobni otrobi franko vag. Beograd bruta za neto, ponudba 155. Tendenca zelo mlačna, ker so kupci rezervirani radi vesti iz Mladenovca, da se tam pšenica prodaja po 320 Din.
—g Dobava materijala za telegrafsko delavnico. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlci se bo vršila dne 12. sept ti. ofertalna licitacija glede dobave materijala za telegrafsko delavnico. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
— Dobava bakrenega materijala. Pri
ravnateljstvu državnih železnic v Subotlci se bo vršila d» e 10. septembra ti. ofertalna licitacija glede dobave raznega bakrenega materi ala. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava bele kovine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlci se bo vršila dne 14. septembra ti. ofertalna licitacija glede dobave 20.000 kg bele kovine. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Ljubljanski velesejem.
SEJMIŠČE OŽIVLJA.
Dočlm je bilo prejšnji teden še prav malo gibanja, Je opažati zadnje dni živahno vrvenje na vseh koncih In krajih. Sejmišče oživlja v pravem pomenu besede. Zlasti pridno gibljejo roke pleskarjev, ki preo-bražajo zunanje lice mnogoštevilnih paviljonov s svežimi napisi ln dekoracijami. Pa tudi v paviljonih samih se ustvarja povsem nov aranžma ki obeta po svoji okus-nosti prekositi lanskega. SI. boulevard od glavnega vhoda k češkemu paviljonu Je pridobil na dveh tratah, ki bodo s sočnim zelenjem oživljale oko. Drugod pa so nastale mlčne gredice, ld bodo a pestrim cvetjem razveseljevale pogled In utlsnile prostoru še bolj domač In prikupljlv obraz.
Na težkih vozen tn avtomobilih prihajajo orjaški tovarniški, poljedelski In 'drugi stroji 'domačih In Inozemskih tvrdk. ki bodo letos prav številno tekmovale za svoje izdelke. Kranjska Industrijska družba ie že postavila v novem delu sejmišča štlrf velike zvonove, med katerimi Je največji pravcati kolos.
Podjetna tvrdka »Triglav« Je v svojem impozantnem paviljonu do malega že gotova z razstavo aluminijaste posode In drugih predmetov, dočlm ponekod šele pri-važalo razstavno blago ln bodo zato Izrabili zadnje trenutke v uprav amerikanski naglici. Morda Je to odlašanje oportuno za nekatere razstavlialce, nfknkor pa to ne more biti v Interesu ln ugledu sejma kot takega, ker povzroča v zadnjih uraK samo zmedo In nered, kakor se Je to že lani pokazalo. Zato bl kazalo, da se ta »prekomod-nost«, ki Je prvo leto nI bilo, v bodoče primemo omeji. Na sejmskem zabavišču bodo našli posetniki letos še več razvedrila in okrepčila. ker so clobill nekateri paviljoni lične in prostorne adaptacije. Dvoje »Turskih kafan« z blestečo bakreno In medeno posodo ter težkimi čil'mi že pridno vari dišečo kavo. Pa tudi pipe se že odpirajo ln pristne krajske klohase razširjajo prileten đt:h. Dosedanje priorave kamelo, da bo letošnji velesejem daleč nadkriljeval prejšnja dva, zlasti ako ostane tudi vreme tako ugodno, kakor se obeta.
— Otvoritev. V soboto dne 7. sep-temSra se ob pol 10. uri dopoldne slovesno otvori 111. Ljubljanski velesejem. Pri otvoritvi bo navzoče tudi Nf. Vel. krali Aleksander 1., zato ima h dostop samo povabljeni gostje, ki pa morajo prinest! vabila brezpogojno seboj. Vbod na sejmišče za častne gosle je iz Go-sposvetske ceste .
— Ravnateljstvo Ljubljanskega ve-lesejma sporoča vsem razstavllalcem: Kot že večkraj naznanjeno, se vrši slovesna otvoritev letošnjega Ljubljanskega velesejma v soboto, 1. septembra točno ob pol 10. uri dopoldne. Iz tega razloga morajo biti vse koje do 31. t. m., to le petek ob 10. zvečer popolnoma dekorirane tn blago že razstavljeno. Po tej uri se mora izprazniti celo sejmišče in se na nikak način ne bo dopustilo nadaljne aranžiranje. V soboto. 1. septembra mora vsak razstavljalec biti že najkasneje ob pol 9. dopoldne na svojem izložbenem prostoru z ozirom na osebno navzočnost najvišjih gostov pri otvoritvi. Opozarjamo, da ta dan na sejmišče za razstavljavce ni dostopa pri glavnem vhodu, marveč je določen vhod iz križišča v Latcrmanovem drevoredu, kjer se mora vsak razstavljalec in ev. uslužbenec legitimirati tam uradujočim policijskim organom s sejmsko legitimacijo In lastno legitimacijo (pasušetn). Kontrola bo na ukaz policilskega ravnateljstva v Ljubljani zelo stroga m se bo propuščalo ta dan predpoldne samo neobhodno potrebne uslužbence na sejmišče. Ta dohod na sejmišče le razstav-\jalcem in uslužbencem odprt ie ob 7. zjutraj. Točno ob pol 9. url zjutraj te dohod zapre ta se ne posti nobenega več na sejmišče.
— Posetnikom ITI. ljubljanskega vefeselma! Permanenfe vstopnice za III. ljubljanski velesejem od I. do 10. seplembra 1923 se dobe pri »Tourtst -Office«, Aleksandrova cesta 8, palača Hrvatske Štedionice, vsak dan od & — 12. In 15. — 17. Cena Din. 50.—v
— Za čas m. Ljubljanskega velesef na, L L od 1. do 10. septembra 1923, bo m sejmišču poslovala   »Menjalnica LfrMJsa> tke kreditna banka ni postal urad.
i      Politične vesti.
sa Sprememba  klerikalne politike.
Teden dni se že Sirijo vesti o pogajanjih med klerikalci in vlado ter o spremembi klerikalne politike. Na vse te ve" sti so klerikalci doslej molčali, danes pa poroča »Slovenec« o avdijenci dr. Korošca pri kralju in dostavlja: »Na to je konferiral s predsednikom narodne skupščine Ljuba Jovanovićem, z ministrom financ dr. Stojadinovičem in ministrom za vere dr. Vojislavom Ja-njičem. Jutri se bodo razgovori nadaljevan« — Zanimivo je, kar piše o teh pogajanjih na eni strani radikalni »Balkan €, na drugi strani pa »Hrvat«, glasilo hrvatskega bloka. »Balkan« izvaja: »Slovenci imajo sedaj izbirati: Med Zagrebom, ki jih zapeljuje v pustolovščine in med Beogradom, ki jim nudi teren za pametno politiko. Duh Srbije živi v Beogradu, ali on je izraz Široke tolerance in bratskega čustvovanja, Slovenija naj to razume. Politiki se ne smejo dati voditi od trenotnega entuzijazma ali animoznosti. Slovenski politiki ne bodo našli takšnih manir pri srbskih politikih, ki so že enkrat odprli vrata za brata, ki je zablodil... Položaj Pa-šićeve vlade je v parlamentu zasiguran. Ako bi došlo »do nove orijentacije«, ne pride v poštev nihče, ne demokrati, ne džemjet, ne klerikalci. Sledil bi razpust narodne skupščine in po parlamentarnem redu bi volitve izvedli — radikali.« — O istem predmetu razpravlja tudi »Hrvat« in piše: »Po naših Informacijah s strani, ki je najbolj poučena, je dr. Korošec poslušal ponudbe Ljuba Jova-novića in dr. V. Jankovkia ter na njihove ponudbe stavil predpogoj, da se mora vzeti v potres celokupen problem v državi — to je, da se mora rešiti ne samo slovensko, marveč tudi hrvatsko vprašanje s temeljito revizijo ostave. To je frapiralo beogradsko gospodo ... Ni dvoma, da so Slovenci realni politiki, kakršni so bili v avstrijskem parlamentu. Pa so tudi pametnL Imajo dosti izkušenj z Beogradom, zato se ne bodo dali prevarati. Ne bodo menda ponovili igre bosanskih muslimanov, ki so bili tako lepo nagrajeni, ko so proti svoji volji glasovali za Vido vdansko ustavo. Ako bi se Slovenci spustili v Isto igro, bl doživeli tudi isti uspeh. Z zrušenjem bloka bi Slovenci sebe oslabeli. Zveza z radikali jim ne more nikakor nadomestiti zveze s Hrvati in muslimani. Tu je zveza in skupna borba za skupne cilje, tam notranja borba proti radikalom za administrativne mrvice, borba tem slabejŠa. ker izgublja zaslom-bo v narodu«. — Kakor je iz pisave navedenih listov razvidno, tekmujejo blo-kaški Hrvati in radikali med sabo, kdo bi pritegnil naše klerikalce nase. Radi-ćevci nimajo kaj, da bi jim ponudili, radikali pa imajo polno košaro obljub, ki jih lahko izpolnijo danes, jutri ali pa — nikoli. Klerikalcem gre za kravjo kupčijo in ni dvomiti, da bodo dali raje slovo radićevcem in se oklenili novih snubcev — radikalov. Že zato, ker jim leti grozć — kakor je posneti iz »Balkana« — z razpustom parlamenta, česar se pa klerikalci silno boje. 2e vedo, zakaj!
=a Odhod zunanjega ministra v Ženevo. S snočnim zagrebškim brzovla-kom je odpotoval zunanji minister dr. Ninčić najpreje na Bled, da poroča kralju o zunanjepolitičnem položaju. Na Bledu ostane dr. Ninčić dva dni, na kar odpotuje v ponedeljek v Ženevo na seje Društva narodov.
— Združitev samostojnih kmetov s srbskimi zemljoradnik!. Na zemljo-radniškem zboru v Curugu so bili prisotni, kakor smo že poročali, tudi odposlanci slovenske »Samostojne kmetske stranke«. Pri tej priliki se je sklenila združitev SKS s srbskimi zemljoradnik!. Kmetijci so pristali na združitev pod pogojem, da gotove točke zemljoradniškega programa ne veljajo za Slovenijo, ker so tu druge gospodarske razmere kakor v Srbiji. Izvršilni odbor SKS bo o združitvi končno sklepal na seji dne 1. septembra, ko podajo referat dr. Marušić, Janko Bukovic in urednik Saša Železnikar. Ni dvoma, da bo izvršilni odbor sporazum odobril. Srbski zemljoradnik! se udeleže kmet-skega praznika na Bledu 8. septembra.
— Volitve v bolgarsko sobranja
Bolgarska vlada bo te dni razpustila narodno sobranje. Nove volitve bodo razpisane najbrže na dan 11. novembra. »Demokratski Zgovor«, stranka, ki je nastala iz združitve raznih meščanskih frakcij, bo Izdajala svoje posebno glasilo. List »Den« preneha Izhajati. Dnevniki, kakor narodnjaški »Mir«, demokratski »Preporec« ln radikalski »Radikal« bodo odslej Izhajali kot neodvisni in nestrankarski listi.
— Smrtna obsodba turškega ministra. Vrhovno sodišče v Angori je obsodilo bivšega turškega notranjega ministra Džemala na vešala; vzrok te obsodbe je Džemalovo delovanje proti interesom kemalistlčnega gibanja v času, ko je bil Se na vladi.
Kultura.
— Slavnostna operna predsta\*a na pred' večer otvoritve Ljubi j. velesejma. Na pred* večer otvoritve III. Ljubljanskega velesejma v petek dne 31. t. m. se vprizori v opernem
{gledališču na čast gostov in udeležencev ve* esejma kot slavnostna predstava Puccinije* va opera »Tosco« z gospodično Zikovo v naslovni vlogi. Cavaradosija poje g. Šimenc, Scarpijo g. Levar, cerkovnika g. Bctctto, Angelottija g. Subelj. Spoletto g. Mohorič. Vstopnice so na razpolago v petek pri dnev* ni blagajni in pol ure pred predstavo pri večerni blagajni v opernem gledališču.
— Pogreb dr. Milana Ogrlzovića. V ponedeljek popoldne so nepregledne množice hrvatskega naroda spremile svojega ljublje* nega pisatelja M. Ogrizovića k večnemu počitku na zagrebško pokopališče Mirogoj. Tako impozantnega mrtvaškega sprevoda Zagreb že dolgo ni videl, še pred določenim časom so prihajale številne korporacije, za* stopniki civilnih in vojaških oblasti, uradne osebe in zasebniki, da se poslove od velikega pokojnika. Na krsto so položili vence: rod* bina pokojnega, njegov svak. prijatelj Yu* kelić, poslovni odbor hrvatske stranke pra* va, meščanski klub iste stranke, uredništvo In uprava »Pravaša«. rodbina Jamnickv, rod« bina Hikec. Lj. in V. JemriČ, Grete in Trude, Hrvatsko gledališče, bratje hrvatske*
' ga Zmaja, Matica Hrvatska, udruženje icra'» I cev, rojstno mesto Scnj. uredništvo »Doma j in Sveta« in knjigarna St. Kugli. Pred mrt* vašnico sta se poslovila od pokojnika v imenu Matice Hrvatske nrof. dr. N. Andrič, j v imenu hrvatskega gledališča ravnatelj dr. Gavella. Nato se je razvila dolga mrtvaška povorka proti pokopališču, kjer so ob od* i prtem grobu govorili: v imenu bratov hrvat* skega Zmaja dr. R. Horvat, v imenu dru* 5tva hrvatskih književnikov predsednik M. Nikelić, v Imenu društva hrvatskih srednje* Šolskih profesorjev dr. Fr. Jelašič, v imenu hrvatsc stranke prava dr. G. Kumičić In v Imenu »Hrvatske Žene« predsednica ga. M. Kumičić. Vsi govorniki so z vznesenimi be* I sedam! omeniali neprecenljive zasluge, ki si jih je pridobil dr. Ogrizovič za hrvatsko književnost, prosveto, umetnost In hrvatski narod aploh. Poslavljali so se od nepo^ab* nega pokojnika kakor od svojega rodnega najdražjega brata. Navzočim so ralcsketale solze v očeh, ko je no končanih govorih orkester zaigral žalostinko. ko so Častilci pokojnega sipali na njegovo krsto sveže cvetje In je zemlja sprejela v svoje naročje tega velikega hrvatskega moža. Slava mu!
— Knjiga »Družbe sv. Mohorja«. Družba sv. Mohorja na Preval lah Je Izdala v drugI, predelani Izdaji »Lisico Zvltoreoko«, živalske pravljice za mladino, zbral ravnatelj Josip Drlnar. Mladina, kakor rudi vsi ljubitelji prirode posesajo s posebnim veseljem po knjigah, ki prinašajo mlčne do-godbe Iz živalskega življenja. Zato se Je tudi Brinarjeva zbirka živalskih pravljic tako udomačila med nami, da le Ime lisice »Zvitorepke« Že postalo v Slovencih obče navadno kakor n. pr. pri Prancozlh ime Renard In v Nemcih Reineckc aH pri Srbo-hrvatih naziv LIja. »Lisica Zvitorepka« nI spisana nalašč za «prldkane» otroke, ampak knjiga Je namenjena mladim in starim bravcem (po načelu: Ako pl5e5 za mladino, ne piši samo za mladino!) Mladim čitateljem prinaša knjiga zabavnih uric, starim pa podaje vemo zrcalo življenja. Poleg razvedrila In zabave najdemo namreč v kniigl tudi obilo zlatih naukov za življenje. Kako požregnost In častihlepnost vodi v pogubo; kak6 pretkanost zmaguje nad glu-postjo; kako doseza llzun čast In slavo, a neroda-poštenjak »nosi le vodo v Savo«: vse tako In še marsikako nam pove — Zvitorepka. »Lisica Zvitorepka« Je že nekaj let sem Izginila s tržnega trga In tudi tiste »Slovenske večernice«, ki so prve prinesle te živalske pravljice v slovenske domove, so že Izvečine raztepene In porazgubljene. Zato bo pač sedanja doraSčajoča mladež zopet veselo posegla po novi izdaji »Lisice Zvitorepke« ter se vnovič smejala In zabavala ob spletkah naše pretkane Ilslčke-se-stričke. Cena bro5. za ude Din 14.—, za ne-ude Din. 18.70, vezana 7 Din več.
— Dr. Niko 2upan?ć, Maskirana glavica od pečene gline Iz Vince u Srbili. Prilog prehistorljl na zemlji Južnih Slovena. (Iz »Starinara« VIT.) Beograd 1922. Po možnost! kulturnih naslag se prazgodovinsko najdišče Vfnča v Srbiji lahko primerja s rflsarlfkom (Trojo) vsled mogočnosti kulturnih slojev, U so nekod! do 9 m globoko Ispod današnje povrSlne. Tu Je najdena tudi glavica Iz pečene gline, kl Je maskirana In Je kot taka menda edin! vzorec Iz Evropske prazgodovinske arheologije. Njen opis In njen značaj je očrtan v omenjenem znanstvenem članku. Časovno spada na konec neolitske al! »bakrene« dobe (okolu 2500-2000 pred Ki.)
— Dr. Aleksa Ivlć, Iz prošlost! Srba 2umberčana. (»Spomenik« Srpske Kraljevske Akademije, LVIII. drugI razred, 49. str. 1—103). Subotica 1923. Zgodovino kakega naroda Je težko napisati, če nI monografij, če niso znanstveno obdelane poedlnostl Iz razvoja naroda ter pojedine oblasti In mesta v področju narodnih meja. Tak lokalni zgodovinar Je bil na Hrvatskem Radoslav Lopašlć, kl se Je pečal osobito s prošlo-stjo »Vojne granice« In priseljevanju Srbov na tla stare hrvatske kraljevine. Zgodovina tega poseljevanja ln naseljevanja v dobi turške nevarnosti po Hrvatskem, pa tudi na Južnem Ogrskem. Kranjskem In Štajerskem Je od največje važnosti za razumevanje marsikaterih Jezikovnih kulturnih m etnografskih sprememb omenjenih dežel. LopaSIČ ie našel pridnega ln v znanju doraslega si naslednika v osebi dr. Aleksa Ivlča, iprofesorja pravne zgodovine na untv. fakulteti v Subotlci. Daveč se v glavnem s zgodovino »Vojne granice« naletel Je na Dunaju tudi na listine, ki se tičejo Bele Kranjske In zlasti Žnnenberka, katero oblast Je posebno izljubll ter Izdal o njen! zgodovini vže tretje delo. Zadnje delo Ima sledečo vsebino: I. Druga deoba Srba n Žutnbetak (1558—1541), n. Buna Srba 2umberčana (1542—1550), III. 2unv beračkl Srbi n drugoj polovini XVI. atole-ća (1550—1600), IV. Iz životi Srba 2um-bezčana jekom XYU, xeka, y» r^g^nuneotl.
Šolanje v inostranstvu.
Pri ras vlada zdaj dvojna razburjenost: eni zabavliajo, da se ne da nji-kovim otrokom dovoljenje za nadalje-vnje Studij v tujini, drugi pa pišejo v novine napade na vlado, da ne sme izdajati tega dovoljenja, češ, da se vzgajajo na inostranskih šolah najstrupenej-ši sovražniki naše države. V svo:e napade vmešavajo celo finančnega ministra Stojadinoviča, dasi nima s tem vprašanjem prav nobenega stika, ker odločuje glede tega edino prosvetno ministrstvo. To je odločilo A. januarja 1923, da se sme vidirati potni list učencem iz vseh krajev razen iz južne Srbije, ako so bili vpisani že prej na inozemskih šolah, in to za vse kraje razen za Madžarsko. Zato se ne sme dati nikomur potnega lista za šolanje brez odobrenja prosvetnega mir/istrstva. Enako ne smejo dobiti brez tega odobrenja potnega lista učenci iz južne Srbije brez ozira na to, kam bi šli radi. Vsem učencem brez razlike, ki gredo prvič na šolo v inozemstvo, pa se sme izdati potni list le z dovoljenjem prosvetnega ministrstva.
Da pa jih gre mnogo brez tega dovoljenja, je krivo to, da izdajajo naša politična oblastva potne liste mnogim šoloobveznim osebam v svrho lečenja v inostranstvu ali obiska sorodnikov, dasi je ta pretveza očividna. Mnogo jih uide preko meje brez potnega lista in nikogar ni, ki bl jih klical ob povratku na odgovor. Tu tiči tisto zlo, ki bl se moralo po pravici ostro ožigosativ javnosti. Ministrstvo samo postopa stro-« in daje dovoljenje le v ozira vrednih slučajih. Krivično bl pa bilo, če bi se kdo izpodtikal nad tem, da je dovolilo ministrstvo revnemu učitelju - vpokojencu šolanje njegovega si-vzdrževala   njegova brata zdravnika.
Sicer se nam pa ni treba bati proti-državne vzgoje onih, ki posečajo brez dovoljenja šole v inostranstvu, kajti za Jugoslavijo ne bodo prišli v poštev vsled okolnosti, da jim ne pripozna naša država tam pridobljenih izpričeval.
Največ napadov je izšlo v listih v tem pogledu iz Prekmurja. Kako malo upravičeni so, naj pokaže dejstvo, da je dovolilo ministrstvo prosvete doslej za šolsko leto 1923/24 le dvema Prekmur-cema šolanje v inozemstvu, in to enemt^ za II. letnik trgovske akademije y Szombathelvju, drugemu pa za VI. razred gimnazije v št. Gothardu, ker ima šoboška gimnazija komaj pet razredov,
Šolstvo.
— Na državni dvorazredn! trgovski šoli ▼ Ljubljani se prične Sol. leto 1923^24, dne 14. sept. s sv. maJo ob 9. url dopoldne v Križanskl cerkvi. Po službi božji se zbe« rejo učenci In učenke v svojih razredih, d« se jim prebere disciplinarni red In naznani urnik. Redni pouk se prične dne 16. sept^ ob 8. url zjutraj. Ponavljam! Izpiti se bodo vtš!!! 12. in 13. sept. Ure za posamne predmete bodo razglašene na deski pred ravnateljsko pisarno. Vpisovanje nanovo vstopajočih Je za učence In učenke za prvi to drugi letnik zaključeno ln se ne sprejme nobeden več. Ako kdo Izmed vpisanih ne namerava prit! v Solo, naj to takoj javi ravnateljstvu, da bo mogoče sprejeti na njegovo mesto drugega.
— Prlčetek Šolskega leta 1923/24 na državni realki v LJubljani Učenci, ki Žele vstopiti v prvi razred, naj se zglasljo z ob-Iskovalnlm spričevalom ln krstnim listom v nedeljo 9. septembra ti. od 9. do 12. ure v ravnatelfski pisarn!. Zunanji učenci se lahko prijavijo tudi pismeno. Sprejemni Izpiti za I. razred se prično v ponedeljek dne 10. setembra točno ob 8. urL Učenci is drugih zavodov se sprejemajo za II.—VIL razred v četrtek 6. septembra od 10. do 12. ure. Sprejemni izpiti teh učencev te prično v petek 7. septembra. Ponavljalnl Izpiti se vrSe od 3. do 7. septembra po tozadevnem učencem (staršem) Že objavljenem sporedu. Učenci (prrvatlstO, ki Imajo naknadni (letni) Izpit, naj se -priglasijo rav« nateljstvu dne 2. septembra ob 10. url. Vpisovanje učencev, ki so že obiskovali zavod In pa na novo sprejetih Je v torek 11. septembra ob 8. url v razredih, v katere spadajo. V sredo 12. septembra se otvori novo šolsko leto s službo božjo ob 8. url v cerkvi sv. Jakoba. V četrtek 13. septembra se fprlčne ob 8. url redni pouk.
— Državna realna gimnazija r Ptufu. šolsko leto 1923/24 se prične dne 11. sept 1923. Sprejemni Izpit v L razred se vrši 10. sept. od 9—11, priglasi za ta Izpit se spre* JemaJo Isti dan od 8.-9. aH tudi prej. Razredni Izpiti bodo od 8.—10. sept. Dosedanji in novi dijaki se imajo priglasiti za vpis dne 11. sept. od 10.—11.
— Na I. drž. gimnaziji v Uubllanl bo vpisovanje učencev za I. razred v omejenem Številu v nedeljo 9. septembra od 10. do 11. ure. Med 11.—12. se Je zglasit! tudi repetentom I. razreda. — V ponedeljek, 10. septembra točno ob 8. url se prično sprejemni Izpit! za I. razred. Od 11—12. se bodo sprejemali v ravn. pisarni dijaki drugih zavodov v razrede II —VIIL, toda le po navedbi tehtnih razlogov. Učene! II. do VIII. razr. ki morajo pred sprejemom na tuk. zavodu polagat! sprejemne Izpite naj se zglase v ravn. pisarni v ponedeljek 3. sept. od 10. do 11. V torek 11. sept. vpisovanje dosedanjih učencev v pripadajočih razredih od 9.—10. ure. V sredo 12. septembra ob 8. bo slovesna sv. maša v domači kapel!, nato se dijakom v razredih razglase disciplinarni predpisi In urnik. V četrtek 13. sept. pa se prične ob 8. redni pouk. Podrobnosti so objavljene na urad* ni jdeakL m RaviuteJistxgw - <
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne KRIVIČNA UPOKOJITEV,
Kot bivši prvi orožniški poveljnik za Slovenijo ob prevratu si z ozirom na krivično upokojitev orožniSkih častnikov štejem v dolžnost, da se zavzamem za siromake.
Večina sedaj nenadoma upokojenih orožniških častnikov so bili v Avstriji okrajni naredniki in ob prevratu edini sposobni orožniški poveljniki ter moja edina pomoč v splošni zmešnjavi. Za njih zasluge jih je tudi imenovala narodna vlada za orožniške častnike. Oni so z ostalimi orožniki in z Železničarji ob prevratu pravzaprav rešili situacijo.
Za te svoje zasluge za državo pa so bili sedaj nenadoma vpokojeni brez ozira na službena leta in družinske razmere in s tem vrženi takorekoč na Cesto.
Med temi častniki so tudi podpolkovnik R. Tarbuk, major N. Košak ln R. Ferenčak. Zadnji Je zlasti požrtvovalno deloval v Ptuju in si pridobil mnogo zaslug.
Zakaj so bili ti delavni častniki upokojeni? Mar zaradi nesposobnosti, ko so vendar, kar je splošno znano, izvež-bali veČino sedanjega orož. častniškega zbora v Sloveniji!: Ali zaradi disciplinarnih pregreškov? Ali pa morda za to, ker niso bili narodni?
Da bi bila to samo redukcija, se ml ne zdi verjetno, ker so nekateri kolegi, bivši orožn. naredniki istih let, kot vpokojenci, še ostali.
Radoveden sem, če bo ista usoda doletela tudi pregorečega »Slovenca« podpolkovnika Vidica, čigar soproga je menda Hrvatica, a sta ob prevratu imela svoje otroke Bemharda, Ericha In Eleonoro v šoli nemškega Schulverel-na. Morda je pa to zadnje dejstvo priporočilo za neupokojitev?
O. polkovnik Milenkovfc, sedaj pomočnik komandanta žandarmerije, ki ste prevzeli za menoj poveljstvo V. žandarmerijske brigade, vprašam Vas, ali niste prevzeli popolnoma urejenega in discipliniranega žandarmerijskega aparata, ki so ga držali ravno sedaj vpokojeni gospodje častniki? Ali naj postanejo žrtev razmer tudi tisti, ki so pomagali v najtežjih Časih vzdrževati redno orožnlško službo?! L S.
e  e •
Žalna sefa po D* HrlstićevL
Narodni ženski Savez ter ž njim vsa napredna ženska društva so priredila v sredo, 29. t m. v prostorih Splošnega Žen. društva žalno sejo po blagopok. ge. Danici rlristidevi Pred sliko plemenite pokojnice, ovito v žalno tančico in ozaljšano z bršljanom, se le podpredsednica Saveza, ga. Pranja [Tavčarjeva v toplih besedah spo-iBiinjafa vzor-žene Jugoslovenske, ki je !z?la Iz naroda in ie zato imela srce za bedo m bolest naroda. V torek, takoi po prvem sporočilu o nenadni smrti ge. Hristićeve sta se odpeljali odbornici sloven. dela Saveza, gdčna Al. Štebije-va ln gdčna Marija Bajtova na Bled. Pokloniti sta se hoteli v imenu Slovenk manom drage nam pokojnice ter izreči preostalim sorodnikom sožalje. Ondi sta zvedeli, da so odpeljali go. Hristi-čevo že v Beograd. Na pogrebu bosta zastopali Slovenke gdč. Al. S tebi-jeva in ga. Mira Engelmanova, ki sta se v sredo pop. odpeljali v Beograd. Seboj sta ponesli dva venca, enega od društva »Dečji in materinski dom kraljice Marije«, drugega od ostalih naprednih ženskih društev iz Slovenije. Žalne seje so se udeležile tudi ljubljanske Srbkinje. Zborovanje je preveval duh blage pokojnice, ki je združila Srbkinje, Hrvatice in Slovenke v tesno zvezo in Čije življenje je bilo posvečeno samo požrtvovalnemu delu za dobrobit troedine države Jugoslavije.
— Premestitev načelnika Štaba.
Načelnik štaba dravske divizijske oblasti podpolkovnik g. Aleksander Stojanovič je v isti lastnosti premeščen h kosovski divizijski oblasti v Prištino. Gospod podpolkovnik se je vneto zavzemal zlasti za dalje služeče podčastnike, naklonjen pa je tudi bil Sokolstvu, za katerega je lani ob vse-sokolskem zletu storil, kolikor je bilo V njegovih močeh. Zato mu bo pri nas ohranjen dober spomin.
— Poroke. Dne 23. t m. se Je poročil gospod Franjo Pergler, tovarnar v Mariboru, z gospodično Marico Repolusk, posestnl-eo Iz Sv. Juri a ob Pesnici. — Poročil se Je g. profesor Evgen Vavken Iz Cerkeli z gdč. Ano Vi d al I Iz Mengša, Iz znane narodne rodbine. Iskrene čestitke. Bilo srečno I
— Zgradba Narodnega doma v Kraniti. Ponosna stavba Narodnega doma v Zvezdi, v kateri dobe svoje udobne prostore vsa narodna društva, pred v«emi »Sokol« krasno telovadnico, je pokrit. V ti stavbi, ki je ponos mesta Kranja, se bode vršila že dne 2. septembra o priliki 601etnice Narodne čitalnice in odkritja spominske plošče pesniku Smionu Jenku prva veselica v velikem obsegu. Pokrit prostor obsega nad 1500 km* ter zadostuje ob slabem
dO. avgusta 1923.
vremenu tudi pri največjem obisku. Državne železnice so dovolile za to proslavo polovično vožnjo. Zato upamo, da se bodo kulturna društva, kakor tudi posamniki v velikem Številu odzvali vabilu Narodne čitalnice in posetili Kranj Še v večjem številu kakor pa ob priliki odkritja nagrobnega spomenika Simonu Jenku pred ravno 50 leti, ko je počastilo spomin samo Ljubljančanov več kakor trista
— V nedeljo 2. septembra vsi v Kranj na proslavo 60letnlce Narodne Čitalnice tn odkritja spominske plošče Simona Jenku. Na državni železnici polovična vožnja. Kupljeni celi listki veljajo potrjeni od Narodne čitalnice v Kranja tudi za povratek.
— Splošen obisk velesejma se začne dne 1. septembra ob 13. uri popoldne. Legitimacije se bodo prodajale ob vhodih na sejmišče, permanentne po 50 Din, za enkratni obisk pa po 15 Din. Poleg tega pa se legitimacije dobe tudi pri Jugoslovanski zvezi za tujski promet, Aleksandrova cesta, pri Ljubljanski kreditni banki. Dunajska cesta, pri Jadranski banki, šelenburgo-va ulica, pri Kreditnem zavodu za trgovino In obrt v Prešernovi ulci in pri Slovenski banki, poleg Frančiškanskega mosta, ki so iz prijaznosti prevzele razprodajo, da razbremene sejemsko blagajno .
— Razstavi Jalcem. Opozarjamo, da se morajo dostaviti vsi razstavni predmeti na sejmišče do 30. t. m. Dne 31. avgusta ob 18. uri mora imeti vsak razstavljalec svoje prostore popolnoma urejene. Dne 1. septembra je dohod za razstavljalce iz Tivolskega parka ob otroškem Igrišču. Vsi razstavljale! naj Izvolilo biti do pol 9. ure dopoldne na sejmišču, ker se bo v tem času dohod zaprl. Nj. Vel. kralj bo tekom dopoldneva ogledal vso razstavo, zato tekom tega Časa dohod razstavljalcem, ki bi zakasnili, ne bo mogoč.
— Za spomenik ruskim žrtvam pod Triglavom je daroval primarii g. dr. Fran Derganc v Ljubljani 200 dinarjev, za kar mu Izreka odbor iskreno zahvalo v želji, da bi našel mnogo posnemovalcev, ker doslej nabrana svota 1343 Din še ne zadostuje za pokritie vseh stroškov. Apeliramo zlasti na naše denarne zavode, da I oni prispevajo v to slovansko-patriotsko svrho. Odkritje spominske plošče bo nepreklicno v soboto 8. septembra. Vabimo pevce, ki se nameravajo udeležiti te slavnosti, da se prijavijo.
— Francosko odlikovanje Bitolja. Dne 15. septembra priredijo razne francoske or* ganizacije ▼ Bitolju na Čast padlim franco* skim vojakom, ki jih je samo v okolici Bi*
tolja okoli 7000, svečano zndnSnico.v Tem svečanostim   bo   prisostvoval   tudi mar?a!
Frsnchet d'Esperev. Na svečanost pošlje tudi vlada nekoliko delegatov. Ob tej pri«
liki bo maršal izročil mestu BitoH™ visoko francosko odlikovanje za Hrabro držanje in Številne žrtve za časa vojne.
— Obletnica dobruških bojev. Kakor amo izvedeli iz krogov naših dobrovoljcev, se vršf proslava sedme obletnice slavnih bo* jev za ujedinjenje jugoslovenskega naroda v Dohrudži dne 6. oktobra in ne 9 septembra, kakor je bilo prvotno določeno. Pred proslavo tega zgodovinskega dogodka pri* občimo podrobno poročilo o nacijonalnem pokretu iugoslovenskih pionirjev v Rusiji, kakor tudi davne statistične noda*ke o orga* nizaciji dobrovoljcev in njihovih junaških bojih.
— Lastniki vrtov  in  vrtnarji pozor/ SploSno žensko druStvo in Kolo jugosloven* skih sester nameravata prodajati na dveh mestih v bližini vhoda na velesejem cvetfe in razglednice v korist »Dečfemu tn mate* rinskemu domu kratiice Mariie« in v korist božićnici za strommSno deco. Zato omenieni organizaciji prav lepo prosita, da blagovo* ! lijo lastniki vrtov in vrtnarji podariti kaj i cvetja v ta blagi namen. Cvetlic** se spre* i Jemalo v dneh velesejma od 8. do 12. ure j donodne in od 2. do 6. ure pooodne v pisarni i veletržca. V. Medena (nasl. Rosneria> na Oo* sposvetski cesti. Po potrebi se oglasijo rla* niče obeh društev same pri posameznikih, da jih naprosijo cvetja.
— Mednarodni kongres srednješolskih profesorjev v Pragi. V ponedeljek dopoldne se je zbrala večina priglašenih udeležencev kongTesa v velik! dvoran! Mestnega doma. Zborovanje je pozdravil generalni tajnik mednarodne zveze srednješolskih profesorjev prof, Achflle Beltette in predsednik prlpravlfalnega odbora dr. Fr. Ža-kavec. Pedagoški zavod J. Komenskega le priredil razstavo srednjih šo! ČSR. k! Je bila otvorjena v nedeljo dopoldne. Razstava, ki nudi splošen pregled češkega In nemškega šolstva, je razdeljena na 5 skupin: I.) organizacija srednjega šolstva. 2.) retrospektiva srednjega šolstva: 3.) delo in življenje dllakov; 4.) srednješolsko učl-teljstvo In 5.) učni pripomočki. Vsf delegati kongresa so si ogledali v spremstvu posl. dr. Uhllfa to zanimivo razstavo, k! priča o razmahu In uspehih srednješolske Izobrazbe v CSR. Včeraj ob 9. dopoldne se Je vršilo svečano zborovanje v Smetanovi dvorani Mestnega doma. Protektor kongresa prezldent Masarvk Je poslal predsedstvu pozdravni dopis, v katerem želi kongresu uspeha fn pozdravlja zlasti Idejo mednarodne koordinacije srednješolskega vzgojstva. Svečane udelefltve so se udeležili francoski poslanik ConJet, španski poslanik de Erlce, zastopnik poljskega posla-štva dr. Bader, minister prosvete Bechvne polnomočnl minister OIrsa, načelnik gen. j štaba gen. Mlttelhausen, predsednik narodne tkupičine Prokupek in  mnogo  drugm 1
uglednih zastopnikov češkoslovaških prosvetnih in kulturnih korporaclj. Kongres je otvorfl minister prosvete Bechvne. Za njim so pozdravil! navzoče delegate v Imenu francoske republike državni tajnik Petlt-Dutalllls, v hnenu hiksenburške vlade M. VVagner, nadalje norveška delegatka Otte-rova, poljski delega KwIatkowski, zastopnik jugoslovenskega ministrstva prosvete pomočnik g. Stevanovlč, v imenu udruženja jugoslov. sredješol. prof. g. 2ivanovič, belgijski delegat Vvanne, angleška delegatka Forrestova, oficijelni zastopnik Italije To-rettl, švedski delegat g. Lene, oficijelni zastopnik Turčije prof Zeki Messoud. litovski delegat Kwieska, bolgarski poslanik Muialčev In ruska profesorica Russova.
Naše udruženje srednješolskih prof. zastopajo na kongresu pomočnik ministra prosvete g. SvetoIIk Stevanovič, beogradski prof. Zivanovlč, g. Markovlč Iz Sarajeva, Svetislav Petrovič, prof. na žensk! gimnaziji v Beogradu, urednik »Srbskega književnega Glasnikac In »Prosvetnega Glas-nlka.c Popoldne Je kongres začel svoje poslovanje. Prva točka dnevnega reda je bilo vprašanje pedagoške naobrazbe srednješol. profesorjev. Zvečer se je vršil na čast gostov svečan banket.
— Celjske ves«. Samomor v preiskovalnem zaporu. V zaporih celjskega okrožnejra sodišča se je te dni obesil Franc Višnikar, k! Je čakal na jesensko porotno zasedanje. Vzrok samomora Je neznan. — Celjski pekovski mojstri so imeli v nedeljo svoj sestanek. Ker so sedaj cene moki nekoliko nižje, so sklenili pekovski mojstri na tem sestanku, da bodo odslej pekli nekoliko večji kruh po dose-danUh cenah. Pr! kilogramu kruha pa bodo znižal! ceno za 50 par. — Umrl Je v celiskl javn! bolnic! posestnik fn župan v Višnji vas! blizu Voinlka. V bolnici se Je zdravil vsled poškodb, katere mu je prizadejala krava. — Aretirali sov torek popoldne v cellskl kavarni »Evropa« celjskega carinika Evgena Grflnwalda ter njegovo Ženo, ker sta v zvez! s tihotapljenjem saharina In cigaretnega papirja. Ortinwald Je ostal v zaporu, njegovo ženo pa so Izpustili. V afero bo več luč! prinesla preiskava. — Nesreča. V torek popoldne se Je z velenjskim vlakom vračala domov neka obiskovalka katoliškega shoda. V bližini tkzv. prehoda Je padla z vlaka ter se lahko poškodovala. Nadaljevala Je vkljub poškodbam z vlakom pot proti domu. —
— Nsreča ▼ planinah. Ivan Tludnlk, 25 letni sin posestnika Iz Srednje vasi Je šel včeraj 29. tm. v Karavanke z večjo dru?bo. Pri trganju planik pa mu Je nenadoma spodrsnilo In padel je v jrlobok prepad. Imel pa Je srečo, da se Je pri padcu ujel na neko rznad skal rastoče srrmovle. na katerem Je obvlsel. Njegovi prljatelil so ga nato rešil! Iz mučnega položaja. Dobil je več lažjih poškodb ln je bil prepeljan v ljubil, bolnico.
— Nov svetovni rekord v skoku s palico. Znani glasovit! svetovni skakač v Skoku S palico Hoff, Je te dni v Kopenhaj?-nu postavil nov svetovni rekord z višino 4 m 21 cm. Dosedanji svetovni rekord je znaša! 4 m 12 cm. Postavil ga je tudi rMf.
— Poskusite snecllalna vina v steklenicah tvrdke G*uro Valjak, Grajska Met v Mariboru. Dobilo se po vseh hotelih, kavarnah In restavracijah širom naše domovine.
— »Tostranska princesa« v kino Tivoli.
Marija Laura, hčerin tostranskega vnrvo-de je ležala težko bolna. Vs! zdrnvn'V! $0 že Izgubit! upanje, da Jo reSHo. NakJničje Je privedlo do mene postelje trbsoviteea zdravnika kopenh?*Vega vseučilišča Ole Borcha, k! Jo tudi ozdravi. V zahvalo mu io da oče v zakon. Zavistni toskanskl ple-m^i napadejo prad zaročencev, vendar Je napad odbit. Ole Barch, ki ne ljub! Tepe Marice, zapusti Flrenco In se vrne v domovino Dansko. Tu se zaliub! v lepo hčerko nekega nastorla, ki pa Btitrf viteza Povlska. Videč, da bl lahko razrušil srečo ljubečega para. se Borche odpove ljubezni pastorjeve hčerke. — Film je krasno nordlisko delo. V glavni vlogi se nahaja popularni Olaf Fonss. Lepi posnetki raznih krp jev, magična vsebina ln razkošna režija. Predvaja se do nede1Je.
— Kino ld<?nt predvafa od četrtka, t. 1. .10. avgusta de vštevtf nedelje 2. septembra t. 1. kriminalni tflm »Noč v Algieru«, v rlav-n! volig Cora Capellini. Dejanje Je sW? In skoz! zanimivo, polno presenetenj in krasnih naravnih posnetkov.
— Kino Matlon. »Strah pred zakonom«. Moderna ljubavna drama z dobro vsebino ln lenimi prizori. Film se predvaja od danes do nedel'e. Predstave popoldne so tudi za m^^nol
VELIK POŽAR NA VRHNIKI.
Včeraj 29. tm. ob pol treh zjutraj Je na sedaj še nepismen način izbruhu«" v kozolcu posestnika In vodje »Kmetske posojilnice« Frana Jurce na Vrhniki požar, ki se Je b1Jskov!to naellco razširi! na blizu stoječ? skedenj In od tam na skladiSČe trgovca Rudolfa Rutnaria. V skladišču se le nahajalo več sodov bencina, strolnega olja In petroleja, katere sta imenovana dva hotela rešiti že Iz gorečega skladišča. Pri tem pa je z goreče strehe padel na oba velik tram In sta dobila opekline po nogah, rokah In obrazu. Na lice mesta Je takoj prihitelo vrhniško gasilno društvo vendar Je skladišče pogorelo do tal. Skoda znala nad pol mllJiona kron. Sumijo, da Je bil ogenj podtaknjen. Oba težkoranjena Jurca tn Rut-nar sta bila včeraj rvečer prepeljana v ljubljansko bolnico.
VELIK P02AR V GORICL
— Gorica. 29. avg. Na električni žagi tvrdke Del Col i Peziutt! Ie včeraj pozno v noč nastal velikanski požar. Ob 19.30 se je pojavil velikanski p<amen na žagi. Ogenj se ie bliskovito ragSirfl ter je upepein zelo Obsežno lesno skladišče. Deloma z zavarovalnino krita škoda znaša 100 mllllonov Ur. Ogenj so šele omeiill pozno v noč in je ie danes zjutraj gorelo«
Dinamitni nap* i na električno centralo t Trbovljah.
Iz Trbovelj nam poročajo:
Danes v noči od srede na četrtek je bil izvršen na rudniško električno centralo dinamitni atentat, ki je k sreči ostal brez večjih posledic.
Na poslopju so bile razbite vse šipe, streha razdejana in poškodovan en kotel, eksplozija je povzročila tudi še mnogo druge škode. Težko ranjen je bil paznik Štepišnik, drugih človeških žrtev ni bilo.
Kolikor se da presoditi, je bi! dinamitni atentat izvršen od stavkujočih rudarjev.
Ako bi se bil atentat posrečil in ako bi bila uničena centrala, bi Imelo to za posledico, da bi morali obrat v premo** gokopu ustaviti za najmanj leto dni.
To bi pomenilo za našo državo, za naš Železniški promet In za naše gospodarstvo pravo katastrofo, spravilo pa bi obenem ob kruh ca tisoče delavskih rodbin.
Zato moramo ta zločin ogorčeno obsojati, ker je tako dejanje hudodelstvo na Javnih interesih ln na Interesih delavstva samega.
Uvedla se je takoj najstrožja preiskava, da se izslede krivci, ki zaslužijo najobčutnejšo kazen. Nadejamo se, da bodo preiskavo podpirali vsi trezno-misleČi In pošteni elementi med delavstvom, ki bodo pač uvideli, da se s takimi vse obsodbe vrednimi sredstvi ne služi dobri delavski stvari, marveč se ji samo Škoduje.
Ne glede na to pa obstoja nevarnost da delavstvo zaigra vse simpatije naše javnosti, ki jih je bilo doslej deležno v veliki meri.
Doslej o krivcih še ni nobenega sledu, toliko pa se je dalo ugotoviti, da je bil dinamit najbrže prinesen iz Z a g o r-j a.
Tu je bilo namreč iz skladišča tvrdke B i r o 11 e ukradenega 20 kg dinamita s potrebnimi užigali vred.
PASIVNA REZISTENCA V DELAVNICI JUŽNE 2ELEZNICE.
V torek popoldne so delavci v delavnici Južne železnice nenadoma stopili v pasivno reslstenco. O vzroku Izvemo po našem mariborskem dopisniku zelo zanimivo zgodovino: Vodstvo Je opazilo, da odkar traja militarizacija, pojema veselje do dela. Da to nadomesti. Je dalo starejšim in takim delavcem, k! so sicer bolje situirani (lastniki hiš Itd.) priliko nadurnega dela, s katerim so skoro več zaslužil!, kakor mlajši ozlr. drugI tovariši z rednim delom. To je napravilo seveda slabo kri, posebno v oddelku za kotlarje. Pritožili so se pri vodstvu. Ker pa to ni nič pomagalo, so 511 zapostavljeni naravnost k protežiranim ter zahtevali od njih, da ne delajo nadurnega dela, ker s tem škodujejo tudi celokupnemu delavstvu. Ker tega z lepa niso dosegli, so jim delavnico ozlr. dotični oddelek zaprli. Vodstvo Je začelo nato preganjati one, ki SO protestirali proti nadurnemu delu. Govorilo se je tudi, da bodo dotični polagoma Iz službe odpuščeni In sicer brez odpravnine. Ta jrrožnja je našla odmev v večini delavstva, ki je sodilarno stavilo na ravnateljstvo memorandum v katerem zahtevajo: 1.) demilitarizacijo. 2.) ukinjenje nadur, 3.) dvignjenje prokola, katerega je vodstvo pred tem napravilo napram 90 delavcem. Ker ravnateljstvo tem zahtevkom nI ugodilo, se pasivna reslstenca nadaljuje. Doslej se Jim je obljubilo dvig militarizacije, čemur pa delavstvo ne veruje, Ima tudi povod za to. Kajti kakor doznavamo od druge zanesljive strani, se je v torek načelnik nekega oddelka (pa ne v delavnici) odločno upiral, da bl dal prosto več uradnikom, ki so Sokoli, kateri so bil! določeni za kraljev sprejem. Dotični načelnik je pri tem vztrajal kljub temu, da je Sokol vendar pozvan v Najvišjo službo vrhovnega vojnega poveljnika, torej da tu baš militarizacija ne sme delati ovir. Kakor nadalje izvemo. Je obustava dela v delavnic! ravno v tem Času zelo nevaren eksperiment. Delavci se nikakor več ne boje običajnih groženj, pa tudi ne verujejo več v obljube, ki so še od lan! v sličnih slučajih ostale neizvršene. Eksperiment Je tem bolj nevaren, ker Je razen delavstva še polno drugih zlasti uradnikov, k! se nahajajo radi nezadostne plače In vedno večje draginje v tako obupnem položaju, da jim Je prav vseeno, ako vlada hoče to vprašanje tirat! do skrajnosti, kar bl v Mariboru, nbso'utno odsvetovali tistim, ki ne bodo mogli nositi odgovornosti, ako pride v Mariboru preje, kakor v Beogradu slutijo, do resnih konfliktov.
VELIKA VLOMILSKA DRUŽBA POD KLJUČEM.
Že dolgo časa Je bilo v Ljubljani opažati, da Imamo v mestu dobro organizirano vlomilsko tolpo, ki Je izvrševala vlome kar na debelo. Tako je bilo pred približno enim mesecem tekom štirih dni Izvršenih 12 vlomov v stanovanja in za tem so sledili neprenehoma sedaj tu, sedaj tam številni vlomi v razna podjetja Itd. Ljubljanska policija Je bila proti tej tatinski tolpi brez moči.
Katoliški shod pa Je postal za celo družbo nsodepolen. Policija Je namreč v tistih dneh napravila uspešno racijo, pri kateri so bili aretirani razni sumljivi elementi, ki Jih Je policija nekoliko bližje poznala že od prej. Pri zaslišanju Je policijski rev. nadz. g. Habe po dolgem času izvil iz njih priznanje, da so se v zadnjem času bavili izključno Z vlomi ln tatvinami. Najprvo so bili aretirani Jože Fine. Jože Centa. Ivan Kastellc In Ladislav Žibert. VeČina nlih Je Ljubljančanom gotovo Še v spominu, ker so
LJubljano in o kateri smo poročali lani. Takrat so izvršili nič rnunj kot 50 vlomov. To pot sicer njihovo delovanje ni bilo tako obsežno, ker jim je policija že po kratkem času preprečila nadaljnje kupčije, vendar pa je do sedaj pojasnjenih 2e lepo število vlomov. Olavnega kolovodjo c^le tolpe, Josipa Petriča. ki je pred kratkim pobegnil iz zaporov ljubli. sodišča na Hrvatsko in se tam klatil brez dela, je bil aretiran včeraj dopoldne na Marijinem trgu od agenta Mo-čana. Petrič se je aretaciji mirno odzval, vendar je skušal med potjo agentu pobegniti in je skočil na tramvaj. S pomočjo stražnika je bil kmalu ujet in prignan na policijo .kjer Je priznal svoje grehe. Družba je izvršila sledeče vlome: Prvi v Mostah pri tvreki Mergenthaler, kjer so odnesli za okoli 100.000 K raznih kož, ki so jih razpe-čali v detajlni promet. Kasneje je bil izvršen med opoldanskimi urami vlom pri trgovcu Cernetu na Dunajski cesti. Iz blagajne so vlomilci odnesli 36.000 K in nekaj malenkosti. Nato so se odpeljali v Zagreb, kjer so ves denar zanili v družbi zagrebških »devojk«. BiH so fini kavalirji. Složilo se jim je kmalu zopet po Ljubljani, zmanjkalo Je tudi že »pare« in tako tO ss vrnili zopet v Slovenijo. Prisedši v Ljubljano so takoj začeli z novo akcijo. Sledil Je zopet drzen vlom pri Rogliu na Mestnem trgu, kjer so odnesli več tisoč kron. Da bi lažje pri vlomih operirali, so si za ta denar nabavili moderno vlomilsko orodje. Nato so Izvršili več posrečenih in nepesrečenih vlomov pri tvrdkah Marchiotti. Lenari & Gerkman in družbah Jugoavto ter Commer-ciale Union. Preskrbovali in izposojevali so si tudi kolesa in so iz veže magistr. poslopja ukradli dve. v Floriianski ulici pa eno kolo. Končno so vlomili že pri čevljarja Maslec v Gorupovi ul<ci. v gostilni pri »Raci« v Šiški so napravili 0000 K škode, Po-skušena tatvina pri tvrdki Oeršak se jim Je ponesrečila. To je kratek pregled njihovega plodonosnega vlomilskega delovanja v zadnjem času. Na vesti imalo sigurno še ne-brol drugih stvari, ki pa bodo polagormt ft razjasnjene. Tmajo še neka! kompllcov, k! so se pa pravočasno razhežali po deželi in je danes pollcila napravila za njimi pogon na Gorenjsko. Cela družba pride pred poroto.
— Sokol Unec-Rakek eno Rajmlajiih društev priredi v nedeljo dne 2. sept. 1923. svojo prvo javno telovadba na vrtu brata Onezde na Uncu. Opozarjamo sokolska društva na to prireditev In Jo toplo priporočamo zlasti zato ker sokoluje Imenovano društvo ob naši skrajni državni me.H m je moralne opore vredno In potrebno. — Zdravo.
— Odbor Zaječarskega Sokola podnl-
šal Je rok žrebanja srečk za »Zgradbo So-kolskega doma« v Zaječaru do 8. novembra 1923. — Odbor.
— Gradbeni odsek Sokola Moste vab: Sokolstvu naklonjeno občinstvo na veselico, k! se vrši v parku na KodeHjevem dic 2. septembra ob 16. url. Spored vellkome-sten! — Zdravo.
Borzna poročila.
ZAGRFBSKA borza. Dne 30, avg. Zaključek sprejet ob 13.
2e včeraj Izrazito pričeta baisse je danes zavzela še večje mere. Zunanja tržišča so na včerajšnje poslabšanje deviz na ruk. borzah reagirala in danes je za dinar v Curihu čvrst denar 5.85. Ta zjutraj javljena notica je dala povod za splošno nadalj. nazadovanje deviz na današ. borzi. Nadaljni vzrok padanja deviz Je pa tudi, da stojimo pred koncem meseca ter je potreba po gotovini zelo velika, vsled česar so bili primorani tudi izvozničarji dati večjo množino deviz na trg. Današnji tečaji odgovarjajo curl§ kiparltetl Po borzi je bilo še \o-dno dosti blaga na trgu.
Efektno tržišče je bilo mimo. Veliko zanimanje je še nadalje za delnice Hvpotekarne, katere so se tudi nadalje znatno učvrstile, med tem ko so Slavnije nekoliko popustile.
Ob zaključku borze notirajo:
— Devize: Curih 17.10—17.20, Pariz 5.325—5.37, London 431—433, Berlin 0.^11 —0.014, Dunaj 0.1330—0.13375, Praga 2.77 —2.79, Trst 407—410, Newyork 94—95, Budimpešta 0.52—0.57. Valute: dolar 93~^ 93.5.
Efekti: 7% Invest. drž. pos. od teta 1921. 71, Ljubljanska kred. banka 235, Prva hrv. štedionica 1185, Slavenska banka 110, Hrv. slav. zemalj. hipotek, banka 131—140, Hrv. eskomptna banka 167—170, Jiiffosla-veska banka 160—161, Trboveljsko premog, društvo 960—975, Eksploatacija 245. —247.50, Nar. Šumska ind. 145, Guttmann 1250, Sečerana 2260.
INOZEMSKE BORZE:
— Curih. 30. avg. (Izv.) Današnja pred-borza rBeograd SJS, Berlin 0.00065, Amsterdam 217.85, Newyork 5.54, London 25.20, Pariz 31.35. Milan 23.90. Prasa 16.30. Budimpešta 0.03125, Bukarešta 2.45 Sofija 5.35, Varšava 0.0023, Dunaj 0.0078. avstr. žig .krone 0.0078125
— Trst, 30. avg. Predborza Beojrrad 24.16—24.30. Dunaj 0.0324—0.0326. Pracra 67.75—6*, Pariz 131—131.50. London 105.50 —105.60. Newyork 25.20—25.25, Curih 417
18.50
i člani iste družbe, kl le lani strahovala celo
— Poziv. Neka služkinja je od Selen* burgnve ulice do Kreditne banke i*t?-inil« Črno. fino čapljino pero. Pošten najditelj naj je odda proti primerni nagradi v upravi »Slo* venskega Naroda«.
SPOMINTAJTF St? »DPUZBE SV. CIRILA IN METODA«!
štev. 198
•SI.OVPN5KI
NAROOe dne 31. avgusta 1923.
Stran 5
„Kulturno-historijska izložba grada Varaždina".
(Nadaljevanie.)
Tudi židovska  kultska  občina  se je
udeležila razstave. Da so bili židje v Varaždinu domači 2o v srednjem veku, nI dvomno. A pravico, naseliti se v mestu samem. Jim je dal Sele cesar Josip II. 1. 1783. Na to nas Je opozorila trobojnlca narejena v spomin na ta dogodek. — Razen zastave Je prispevala dve zaves! za sveto skrinjo iz let 1805 ta 1844, Itlrl prevlake za. tboro In trake za povezavanje thore. Tudi razno starejše kultsko orodje, večinoma srebrno, je dala na razpolago.
Cerkvenim In kultskim občinam so se pridružile cerkvene bratovščine, na čelu jim bratovščina Marijinega darovanja s krasno člansko knjigo, zasnovano L 1732. Slikarije, vinjete, okvirje, grbe, embleme Itd. je IzvrSIl 2lga Kapp. Naslov In spiski so nemSkl. Za odlične člane so Imeli posebno knjigo.
Tem s s pridružuje meščan, organiziran po poklicih t zadrugah sil cehih. Tozadevno gradivo je tvorilo eno izmed naj-sljajnejSih točk. V prvi vrsti so klicale značilne cehovske skrinjice v spomin patrijarhalne razmere In dobrodušne Čase predželeznišklh dob; tu smo videli skrinjico združenega kovaSkega m kolarskega, dalje čevljarskega, pekarskega in tkalskega ceha; nekaj skrinjic nI bilo dovolj označenih. Zanimivo Je, da so Imeli nekateri cehi v Varaždinu posebne »djetačke skrinje«, tako saj kovaSko-kolarskl In čevljarski (-čizmarskl) ceh. A te skrinjice niso bile prazne, ampak so vsebovale neprecenljive vrednosti. Take so bile, da omenim najznamenitejše, n. pr. »Red tkalske cehe«, katerega uvod se začenja: »Mi Jural Flals-man, richter, purgarji prlseznl ▼ vsza ob-
chlna szlobodnoga kralvevszkoga varossa Varsdlnszkola ...« pisan je na pergamen. Potem »Pravila tkalskega ceha« (1706), z latinskim uvodom: »Nos, Oeorglus Kalan-der, Iudex cetirique   iuratl   senatores 11-
berae reglae clultatls   Varasdinensis____«
Čevljarji so Imeli svoj »Maisterbuch deren in der Konlgl. Freistadt Varasdin befindll-chen u. von Anno 1740 her gebester Schu-ster Mayster«; sega pa do 1. 1847. PekarJI so rabili nemSko In latinsko pisan seznam: »Das grosse Meister Buech« — Magistro-rum Csehae Plstorum Albus Major«, zasnovan 1. 1763 in sega do 1. 1856. — Kova-či-podkovnlki so vodili »Melsterbuch der ersamen Huischmid«. Nekateri cehi so ohranili ce!6 zapisnike svojih obravnav, ki dokumentirajo obzorje teh obrtnikov m razmere, kako so se menjavale. Tako n. pr. čitamo v obravnavah kovačev In ko-larjev 1. 1815, da so sklenili, odreči pomočnikom vino, ker je predrago. — Poučni so račun! velikega ceha (cehovske zveze), katerim Je pridružen tudi Izkaz sprejetih obrtniških učencev; knjiga je zasnovana I. 1784, vpiski sprejetih učencev segajo do l 1853. Cehi so pa vodili tudi vsak za-se take sezname; kovaSko-kolarskl ceh n. pr. Je vodil pregled oproščenih učencev.
Zavedajoč se pomena teh organizacij v obrti, ki Ima zlato dno, so Jih vladarji Ščitili; Franc I. n. pr. Je L 1824 potrdil pravila vseh Varaždinskih cehov In dal pra-karjem Se posebne svoboSčine.
Vsak mojster Je moral biti sprejet v ceh; v to svrho so Imeli birokratsko organizirano postopanje; novosprejeti ičlan je dobil posebno listino, s katero se je moral izkazati, ako je bilo treba. Za oprostlt-vena pisma učencev so imeli lepo opremljene tiskovine, okraSene z bakrorezi; Izdelane so bile v Oradca (Joh. Ferstler se (ulpslt) Qraecy. Da Je Imel vsak ceh svol pečatnik, ni treba posebej omenjati: v razstavi so bili na upogled.
Kedar Je Slo za to, da se zbero člani k cehovi seji aH k božji službi, tedaj so se posluževali posebnih pozlvnlc. Na zborovanja so pozival! z lesenimi, na službo božjo pa s kovinastimi pozlvnicami. Ko-larsko-kovaSkl ceh v Varaždinu je Imel n. pr. leseno ploSčico na Štiri vogle, približno 12X12 cm veliko, okrašena je bila z reliefom, ki kaže kovača pri podkovanju konja. Čirsmažki ceh je rabil v Isto svrho orehovo ploščico z medenimi okovi, dočim je vabil k službi božji z bronasto ploščico, okrašeno z reliefom sv. Jožefa. Krojaški ceh je Imel vabilo na službo božjo leseno, a a srebrno pločevino odeto deSčico; srebrna odeja je vzboklo okrašena, delana L 1844.
Vabljive prizore od »uradnih« cehovskih zborovanj odražajo veliki bakreni, kositarjevl In glinasti vrči, Iz katerih so si zborovalcl srebali duhovite domlsleke in pogum za dokazovanje in prepričanje, kedar je Slo za stanovske interese. KovaSk! ceh je Imel velik bakren vrč iz 1. 1814, torej eno leto prej narejen, predno so pomočnikom črtali vino. Mesarski ceh Je Imel velik kositarjev vrč iz 1. 1800, ki pa nudi tudi letnico prvotne nabave (1640) z napisom: VARASDINSKI (tako!) MESAROV CHEHA KANTA ANNO 1800. — Cinasta vrča sta Imela tudi tkalski (1763) In čizmarskl ceh, poslednji z napisom: »Munifl-centia 1601 Renovatum 1845. Czeha Chls-marskoga Totnas Vukavlch Czeh Mester«. Kolarski ceh se je zadovoljeval z glinastim zeleno poloSčenlm vrčem; ohranil se Je iz 1. 1823; tudi člžraarjl so pili iz zeleno polo-ščenega vrča iz 1. 1801, istotako mlinarji, ki so si ga omislili 1. 1805.
Kakor so se zbirali med seboj pri stanovskih zadevah okoli vrča, tako so nastopali v javnosti In pri svečanostih združeni okoli cehovske sastave. Vse so shranjene In so zavzemale dve sten! prve razstavne dvorane: čevljarski, zldarsko-tesarskl, kro- i
jaSkl, krznarski, mesarski, mizarski, mlinarski ceh itd. Nekateri so imel! po dve zastavi: mojstri za-se, učenci (djeca) zase, kakor smo to videli tudi prf skrinjicah. Poleg teh zastav smo videli tudi društvene, n. <pr. dve (staro in novo) streljačkoga društva, zastavo »grdjanske čete (1816) županijski zastavi — staro iz 1. 1778 In novo iz 1. 1848 ter mestno zastavo iz 1. 1871 (trobojnlca).
To notranje življenje dopolnjujejo le posamni prelskusnl Izdelki (Meister-stuck), n. pr. Škorenj Jos. Vukovlcha Iz 1. 1809 In drugih več.
Na ta način nam je prikazala razstave bivše Varaždince pri delu, njihove vzore ln boje, poizkuse In uspehe.
Drugi del razstave pa Je naslikal Varaždinca doma, v njegovem stanovanju. IzložnikI so bili sedanji domačini, ki so p!e-tetno očuvali last svojih dedov. Tu je bi!o videti vse: od narodne In modne obleke starih dni, do pohištva slik, dragocenosti in družinskih spominov. Posebno poučni so bili okusno prirejeni Interijeri: pet sob, opremljenih z zgodovinskim pohištvom. Posebne sobe so opremile z lastnim pohištvom obitelji Horvat, Kalabar, Meliner In Pečarnlk; največji interijer je bil skupen številnim razstavnlkom, med katerimi se je odlikoval g. dr. Cngelhardt s svojo em-pirsko garnituro. Tla so bila pokrita s preprogami, stene okraSene s slikami; tu je bil salon, tam obednlca, drugodl spalnica, tako, da se Je vsakdo brez težave zamisli! v mlllČ meščanskega življenja v starem Varaždinu.
Izvirna ženska obleka !z svile In pristni— ln nepristni — IdljskI shawll so bili Izloženi, kakor je svojčas pri nakupu odločal proračun In razumevanje, tako, da tudi negativni faktorji, ki so znak vsake kulture, niso bili Izločeni iz te slike. Kar ni bilo videti v izvirnikih, smo zrli vsaj v podobi. Nebroj oljnih slik, akvarelov, mlnijatur
ln siluet Je razgrnilo skoraj vse različke narodnih, lokalnih in modnih noš.
Pohištvo je segalo jedva v 17. stoletje nazaj: 18. stoletje je bilo zastopano čas:-no, 19. stoletja je značil emsire v posameznih skupinah, a Biedermeier obilno. Med furniranim In vloženim pohištvom so se odlikovale posebno omare na tabernakelj z mnogimi predalčki. Zanimiva je bila oprema. Izdelana v Varaždinu samem, dokaz, da je ondotno življenje privabilo tuje obrtnike v prvi vrsti z Dunaja, s katerim je imel Varaždin zdavna ožje stike, posebno po vlasteiinih bližjega in daljšega okoliša, kajti ErdSdv, Oršić!, Patačići in drugih več Je imelo tu svoje še sedaj ugledne domove, da ne rečem palače, v katerih so živeli po zimi udobno življenje ob pojedinah In plesnih veselicah, tako, da Je dobil Varaždin prislov: mali Dunaj. Danes je to bistveno drugače. Med tem pohlSivom, ki je še na sveto, v precejšnji meri po milosti nabiralstva, so se posebno odlikovale nekatere posameznosti; tako n. pr. krasne empirska garnitura nemškega (dunajskega) Izvora; potem zofa z dvema naslanjačema ln dvema stoloma Iz rokokojske dr^c, osobito zaradi redkosti takega pohištva, dalja črno Ukan emplrsk! posteljnak; posamezni deli so puščeni v naravni barvi in tam so naslikani biblični prizori In okrasje: okrai-k! in kapltell na stebričih so pozlačeni. Tem se pridružuje z grčevino furnirana, vložena omarica s črnimi okrajkl, lepa omara iz orehovine, furnirana ln vložena z grčevino ln črnim (luženlm) lesom, omara na tabernakelj usločenih profilov In mala fill-gransko-nežna toaletna mizica.
(Konec prihodnji?.)*
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLF.MŠEK
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Vsem semenJsklm razstaviJalcem
priporoča svojo veliko zalogo kreppapirja v vseh
barvah in množini 8856
Iv. B0NAČ, Selenburgova ulica 5
BIBIBlB BiBIBlB BBBCPC
cILsILaJLsJLsJUlLall
Tvornio« svInCanih Igrafi
HI. Raunacher
LJUBLJANA, Poljanska cesta itet. 13/11. Ljubljanski velesejem, paviljon „E" 06.
Mfifinn" Brata Pohlln !• dr.
II II 111 jI tvornica
V IJllIllI     vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, f 11 V Vil H        kovinastih gumbov i. t d,
Ljubljana I, poStni predal 126 g&M
takoj In v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce ln cenik. Prj | večjih naročilih popust
6865
#r*
Naročajte Slovenski Narod
Velepodletle se proda
ns Štajerskem blizu Konjic Obsega okoli 24 ha gozda, njiv, travnikov in vinograda, 4 stanovanjske hiše, 2 vinlčariji, velik umetni mlin, pekarno, polnojarmenik, električno centralo, veletrgovino z lesom in deželnimi pridelki, tovarno za pohištvo ln zaboje, vse s stroji in vso prltiklino. Lega je ob železnld, ki se gradi. Uporabiti se da vodna sila do 140 HP. Pokrajina je bogata na lesu in vinu. Prodaja se vrli le vsled družinskih razmer. Informacije in posredovanja vrši notarska pisarna v Konjicah.
Portiond-cement
v vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi.
Trgovci dobijo primeren popust. Prodala! urad portlandskega cementa, A« PE-tEVNIK, Ljubljana, pisarna in skladišča Gesta na
fuino železnico.
i-
♦i
i
ii
i
ii
i
m
ii
ii
i
i
Vabilo delničarjem
strojnih tovarn in livarn d. d. Ljubljana
k subskrlpciii IU. emisije družbenih delnic.
Izvršujoč sklep občnega zbora delničarjev z dne 24. julija 1923 provaja upravni svet Strojnih tovarn in livarn d. d. Ljubljana povišanje delniške glavnice
od Din 3.750*000-—
na Din 5,000.000-—
z Izdajo
12.500 novih delnic a nom. Din 100-
kl se prepuste dosedanjim delničarjem v razmerju na tri stara po eno novo delnico pod sledečimi pogoji:
1. Emisijski tečaj delnice znala Din 160-— tel quel za komad; protivrednost
plačljiva ob subskripciji.
Stati delničarji, ki hočejo Izvršiti opcijo, morajo predložiti na blagajnah niže navedenih mest svoje delnice, da se na njih označi izvršitev opcije.
2. Nove delnice participirajo na dobičku od 1, julija 1923 in so opremljene s pol-
kuponom za 1. 1923. __ . -«««*
3. Subskripdja se vrši od 1. do 10. septembra 1921 m sicer pri:
Jadranekl banki s. d. v Beogradu In nfenlh podružnicah, In Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah.
H
i
k 3
ii
ii
ii
ii
4. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil & Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu.
Upravni svol.
ii
pome
mehanična delavnica
(popravllalnica)
h. BARAGA, LJubljana, ftolcnburgova ulica 6-1.
LED
M oddaja vsak dan od 7.—9. aop. po najniZJI cent
T. Mencinger,
Sv. Petra cesta 43 na dvoriSču poleg zajutrkovalnlcc
PozorI
Kupujem stare obleke, čevlje in pohištvo. Grem tudi na dom.
Drami Martin - Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežje 29.
Zidna opeka
normalno ln močno žgana, priznana najboljša kakovost se nudi vaaka množina po drevni ceni.
R. SmlelowskI, arhitekt ln mestni stavbenik, posestnik ope- ■ karne na Viču. — Rimska cesta 18.
Zaloga na drobno na Opakarskl cesti 18- 7915
LEGITIMACIJE
ZH  UEIESEJHIE V
LJUBLJHni PRHG1 Dnnatu GRADCU
a Din 50'— * Din 20-— ft Din 25'— a Din 40'—
prodaja
AlOMA COMPAM T, ,r
tu* 174 LJUBLJANA. Kongresni tig i t«:bj. m
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sožalfa, izraženega nam povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Kupujemo
stalno vsako množino hrastov, bukov, orehov, javorjev, smrekov in gabrov les v hlodih za raz-Žapanje. Ponudbe z navedbo cene in količine na DRAGA, lesna trgovska in industrijska družba z o. z., Ljubljana, Jeranova ulica 15.
Veliko lesno industrijsko podjetje v Mariboru išče
Nastop takoj. Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod »Strokovnjak 9034*.
izrekamo tem potom vsem našo najiskrenejšo zahvalo.
Dolžnost nas veže, zahvaliti se posebej darovalcem vencev, godbi in pevskemu zboru jugoslov. železničarjev, požarni brambi, končno vsem prijateljem in znancem za častno udeležbo pri pogrebu pokojnikovem.
V Ljubljani, dne 29. avgusta 1923.
Žalujoči ostali.
W3
+
Naš brat, stric, nečak in svak, gospod
dr. Vlodislou Stempihor
je danes po daljši mučni bolezni v starosti 30 let umrl.
Pogreb se vrši t petek, 31« t m. ob 17. iz hiše št. 186 na kranjsko pokopališče.
V Kranju, dne 29. avgusta 1923.
Žalujoči ostali.
Brez posebnih obvestil.
•::»V'
i jEBJ
k *»aSi
14
EB4F
38
8V
I
1
Stran 6
»SLOVENSKI   NAROD« dne 31. avgusta A^3.
itcv. 198.
Konfekcijska industrija
o
LJUBLJANA, Dvoriti «trg fttev. 3.
»dfit* ktf; no.
Največja izbira vsakovrstnih oblek.raglana, zimskih sukenj, ogrinjal, kožuhov, đežnih plaščev, kožnatih šoferskih sukenj i. t d.
Lastni Izdelki ? Najmodernejši krofi !
Specijalna zaloga angleškega in čežkega sukna.
Paviljon ffJ" 407.
aVaVaVaVaVasBauaVaVaVaVaV^
i
"v-v *•../
Ne pozabite obiskati
INGER
oddelek štv. 155
LJUBLJANSKEM VELESEJNU
{portu, lojaShe želBZDiiarske čepice
izdeluje P. Stavko, krznar Križevniška ulica 7. 2712
BJELBtB P.P BiB
3
•3
Patrla Cognac medlclnal
UUBUANSKI VELESEJEM
FTFFI
t \
Si?«
Slovenski del .Narodnega ženskega saveza" v Ljubljani sporoča v globoki žalosti, da je dne 28. avgusta t L na Bledu izdihnila svojo blago dušo gospa
Dim. Hrislićeuo
predsednica »Narodnega ženskega saveza44 kraljevine SHS.
Blagi ženi in vzorni Jugoslovenki ohrani slovensko ženstvo časten in trajen spomin.
V Ljubljani, dne 29. avgusta 1923.
Franja Tavčarjeva,
t £ podpredsednica«
Društvo „Dečji in materinski dom kraljice Marije" v Ljubljani naznanja tužno vest, da je preminula blagosrčna dobrotnica bedne dece, gospa
Danica Dim. Hristićeva
dvorna dama Nj. Vel. jugoslovanske kraljice Marije i. t d.
dne 28. avgusta t 1. na Bledu.
Nemila usoda ji je pretrgala življenja nit v sredi naj-plemenitejšega dela.
V LJUBLJANI, dne 29. avgusta 1923.
Franja Tavčarjeva,
t č. predsednica.
„Splošno žensko društvo44 v Ljubljani obvešča vse članice, da je nenadoma izgubilo svojo častno članico, gospo
Danico Dim. Hrističevo.
Zemeljski ostanki blagopokojnice so se včeraj prepeljali v Beograd, kjer se polože k večnemu počitku. Slava njenemu spomina!
V LJUBLJANI, dne 29. avgusta 1923.
Franja Tavčarjeva,
t Č. predsednica.
Za odgovor« opravi Raj so prMoSi
IflRLI OGLASI
3
Cene oglasom do 20 besed Din 3a—; vsaka nadaljna beseda 30 para, s davščino vred
Prodam
Priklopni voz
(modern) za motorno kolo proda tvrdka Henrik Kenda, Ljubljana. 8831
Pnch-motor
2H jHP In pomožni mo* tor j i znamke Cockerell, */« HP, po nizki ceni na* prodaj. — Avto — Flor* jančič — Ljubljana. 7636
Pohištvo,
skoro novo, iz mehkega lesa in moško kolo prodam po ugodni ceni. — Vprašati: Rožna dolina, it 147. 8965
10 vagonov šahih bukovih drv
(debelo klanih) naprodaj. Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9109
Prodam:
dobro ohranjena omare, stole, mizo itd. zaradi odhoda. — Več se polzve pri gosp. Kari Li« poviek. Pred škofijo 17.
9103
Neveste pozor!
Elegantna spalnica Iz me* cesnovega lesa, malo rabljena, kredenčna omara z marmornato ploščo in več drugega pohištva se proda. — Stvari se lahko ogledajo od 3. do 5. ure popoldne. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 9063
Kupim
Kapi se nova vila
s vsem komfortom. Predpogoj takoj prosto stanovanje, obstoječe iz vsaj treh sob in pritiklin ter električno razsvetljavo. — Ponudbe s navedbo cene in drugih pogojev na upravo »Slov. Naroda« pod Nova vda/9095.
Večja množina
ličnih smrekovih stolov je dospela. Posebno pripravni za uradne prostore. Po ugodni ceni so na razpolago pri Peter Ko* balu, Kr
.ran j.
8901
Kmetijo
nad Hrastnikom (12 oralov, hiša, hlevi, izvrstne njive, travniki, gozdi) proda takoj radi bolezni za 40.000 Din Korošec, Rimske toplice. 9108
Proda se:
hrastov umivalnik z roza marmorjem in brušenim ogledalom ter pet nagrobnih svetilk. — Ponudbe pod »Umivalnik 9028« na upravo »Slov. Naroda«.
Stavbna parcela
ca. 1200 kvadratnih metrov s starim stavbnim materijalov na Prulah je naprodaj. — Vprašati je pri R. Smielowski. stavb* niku, Ljubljana, Rimska cesta 2. 9068
Kapim
vsako množino starih kakor pokvarjenih juta* stih vreč po najvišjih dnevnih cenah. Istotako popravljam obrabljene vreče v najkrajšem času in po konkurenčnih cenah. — Peter Kobal, iz-delovalnica slamnic in jutastJh vreč, Kranj, Slovenija. 8592
2 dijaka
sprejme takoj bro oskrbo ceni, solidna va uradniška Ljubljani. — »Priprosta a r ica/9089« na Naroda«.
(-N0
v prsv do* po zmerni in za ne si j i*
družina v Dopisi pod snažna so* upravo »SI.
Stanovanje
v sredini mesta, obstoječe iz sobe, kuhinje in drvarnice dobi zsstonj in še 5000 K nagrade dotični, kateri ga zamenja sa večje (2 sobi in pritikline)
Eo možnosti v bližini gL olodvora. — Naslov po* ve uprava »SI. Nar.«. 9061
Svetlo sobo
aH primemejsH lokal, najraje proti severu. Išče akademični slikar in profesor sa slikarski atelje (ne sa stanovanje). Plača dobro. Kot nagrado izdela sliko aH portret. — Ponudbe pod »Nemeblova* r-o/9064« na upravo »SI. Naroda«.
Stanovanja
Mesečna soba,
event. s ostanovalko, se išče. — Ponudbe na: F. K. Kaiaer, puškar, Ljubljana. 9093
Več dijakov
se sprejme na stanovanje in hrano v Spodnji Šiški. V stanovanju je električna luč. — Naslov pove
uprava »SI. Nar.<r. 9007
Klavir,
skoro nov, tvrdke Lan* berger & Gloss. Fino in solidno delo iz predvojne dobe. — Ogleda se ga lahko med iS. in 18. uro. — Naslov pove uprava ».Slov. Naroda«. 9048
Za velesejem!
Lepo izdelan, skoro nov visok paviljon (zložljiv) je naprodaj! Pripraven tudi za športna društva kot godbeni ali reprezen« tančni paviljon. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9014
Stanovanje
v stari aH novi hiši išče zakonski par brez otrok proti dobri najemnini za čimpreje. — Ponudbe na upravo »Slov Nar.« pod »Mirna stranka/8951«.
Stanovanje
od 2 sobe sa pritiklinama tražim i plačam 2000 kruna na mesec, event. 1 leto naprej v novi hiši. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9060
Sobo,
lepo premi j eno, po možnosti s posebnim vhodom, išče carinski urad' nik. Najemnina postran* ska stvar. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Carina/9001«.
Hišnim
posestnikom!
Mesečno 5000 kron plačam za stanovanje, ob* stoječe iz šestih sob in
Eritiklin  v  stari   hiši v jubljani. — A. Arnejc, Ljubljana,   Gradišče 4.
8938
Stanovanje,
obstoječe is vsaj treh sob in drugih pritiklin v novi vili aH hiši s električno razsvetljavo, išče zakonski par brez otrok. Plača dobro ali tudi najemnino par let naprej ozr proti zahtevani odškodnini — Ponudbe pod »Zračno stanovanje/9094« na upravo »Slov. Nar.«,
Kontoris tinja,
vešča pisarniških del. išče službo; gre tudi kot bla« gajničarka. — Ponudbe pod »Nastop takoj '9087« na upravo »SL Naroda«.
Stenograf (-inja)-strojeoisec,
vsaj deloma Irvežban tu* di v solicitatorskih poslih, se takoj sprejme v malo odvetniško pisarno. — Ponudbe pod »Solicita* tor/9097« na upravo »SI. Naroda«.
Sprejme se
več dobrih samostojnih krojaških pomočnikov za male in velike komade — konfekcijsko delo. L« zmožni in trezni naj se javijo v pisarni Emon« ska cesta 8. Samostojni mojstri pa dobilo delo proti garanciji aH kavciji na dom.
Vinska klet
ter hlev za 3 ali 4 konje in podstrešje s šupo se odda. — Spodnja Šišl a, Vodnikova cesta 9. S ;
Novi vinski sod:
(bačve) v vseh velikostih se   dobe   in popravljajo pri Fran Repiču, Ljt:hl na.  Trnovo. 9110
Dva gojenčka
(boljša) se sprejmeta v vso oskrbo. Rezi Ritenc. Medvode, Gorenjsko.
šolske zvezke in šolske potrebščine
na debelo najceneje pri L. Pevaleku, Ljubljana, židovska ulica 4. 8568
Samostojna
prodajalka,
starejša, prvovrstna moč, izvrstna manufakturistl-nja, leH premeni tj službo; prosi službe na deželi. Gre tudi v mesto. Sla bi tudi kot voditeljica podružnice itd. — Ponudbe pod »Prodajalka Ljubljana/8967« na upravo »Slov. Nsroda«.
Službe
Zlatarski vajenec
se sprejme pri Alojzij Vsvpotiču, Rimska cesta št. 21. Ljubljana. 9031
Meblovana soba
se takoj odda boljšemu solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9086
Več šivilj
za šivan;:; dežnikov — sprejme takoj tvornica Jos Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo 19. 9045
Za večjo trgovino
z mešanim blagom v prijetnem prometnem trgu na deseti se išče starejši, popolnoma usposobljeni poslovodja, ki naj bo tudi v knjigovodstvu in korespondenci veič. Oni, ki bi Imel veselje m sredstva, da prevzame morda pozneje trgovino v najem, ima prednost. — Ponudbe je poslati pod Poslovodja/9017 na upravo »Slov. Naroda«.
tokali
Prirezovalec
za gornje dele, izurjen, se sprejme. Nastop takoj. Plača po dogovoru. — Naslov: Kralj Franc, Novi Vodmat, Društvena uHca 64. 8941
Šivilja,
izvežbana v izdelovanju tovarniškega perila, posebno v prirezovanju, se takoj sprejme. — Ponudbe pod »Šivilja/9084« na upravo »Slov. Naroda«.
Železostrngarski mojster
s stroj no-klju čavničarsko piakso išče službe. — Ponudbe pod »Strugar/9029« na upravo »Slov. Nar.«.
Trgovski lokal
(večji) v sredini mesta se išče proti odkupnini in visoki najemnini — Ponudbe na realitetno pisarno, Ljubljana, Poljanska cesta 12. 9080
Razno
Kon serviran je sadja in po vrtnine,
knjige slovenske in hr» vatske izdaje, prodajajo knjigarne ter Zupnnc, okrajni ekonom v Ptuju. Ons 16 Din. 9072
V katerem kra\u
bi potrebovali dobrega samostojnega ključavničarja? Eventualno bi pri* stopil tudi kot kompanjon. — Pismene ponud> be proti povrnitvi stro* Škov pod »Ključavničar 9018« na upravo »Slov. Naroda«.
Javna dražba
steklenih in porcelana, stih garnitur, 1 preproge, kuhinjskih posod in raz* nih drugih predmetov se bo vršila dne 1. oktobra ob dveh popoldne na Tur« jrSlcem trgu Sr. 2, IT. nad* stropje, srednja vrata, desno. 9049
Iščem družabnika (-co)
z«, razširjenje stalno do* bro idoče trgovine z lr» som. Potreben kapital 50 do 200.000 Din. Vložek vedno siguren v robi. — Zarada visoka in sigurna. — Ponudbe pod »Dru* žabnik« na AJoma Com* panv, anončna družba, Liubliana, Kongresni tre? štev. 3. 907S
Čestitka.
Gospej Krspeževi želim mnogo sreče, zdravja in veselja za njen veseli imendan. — Kuhar. 9105
Na dobro hrano
se sprejmejo tri osebe. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9065
Zastavice,
zalepke   za   »rečo/ov tn
šaljivo poŠto priporoča M. Tičar, Ljubljana. 8109
JEZIKI!!
P. n. občinstvu, slast! trgovcem m obrtnikom najvljudneje naznanjnm, da sem otvoril oblnstve* no odobreno pisarno sa prestavljanje spisov ir tujih jezikov v slovenji* no in obratno. Jamčim za pravilnost presttvr. Honorar zmeren. Vljudno se priporočam za ohi* la naročila. — HinVo Privšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. IS, I. nadstropje (poleg sodi* šča). 8632
Trgovino
dobro vpeljana na jako prometnem kraju se z opravo pod ugodnimi pogoji proda. Ponudbe na upravo SI Nar. pod .Veliki obrat 9106*.
Domaća tvornica bičeva, Glina
nudja svoj prvorazredni proizvod. Uzorci su izloženi na ljubljanskom velesajmu od 1-og do 10-og rujna u paviljonu nlu broj 418,
t Rl G L 4 |t „
vis m vis hotel Štrukelj
tovarna perila
= D. * G. VOJSKA -
vis a vls hotel Štrukelj
Kolodvorska ulica 8   LJUBLJANA   Kolodvorska ulica 8
Liiiblj. oeleseje
Paollion J 3S1
i
i