1 T eil kmetijska zadruga izlake, z.o.o. tel.: 0601/73 524 Ctitjeni kupci! Odprli smo novo prodajalno - imenovano LIPA! Hjjena lokacija je v novem objektu na Cesti zmage v Zagorju (pri tržnici). U NJEJ BOSTE LAHKO KUPOVALI: * GOSPODINJSKE APARATE * BELO TEHNIKO * BARVE * LAKE * GNOJILA * OSTALO TEHNIČNO BLAGO NAKUP JE MOŽEN NA ČEKE! NUDIMO UCODNE PLAČILNE POOOJE! LIPA je odprta vsak OELAUNIK od 8. do 10. ure, ob SOBOTAH pa od 8. do 12. ure. Obiščite nas! kmetijsko zadrugo izlake z.«.«. .......... __________________________________________ MSSS MEEHCUS CUKAT; NATURASANAT :S! S!:!:!:!:;:;:; ZDRAVILIŠČE LAŠKO Zdraviliška cesta 4 63270 Laško BliŽA se NAjdAljŠA noč v Ietu. V»biMO Vas, dA jo z VašImI NAjdRAŽjinii iN VAŠiiui puijATElji pREŽiviTE skupAj z nam! v ZdRAvilišču Uško. PoSTREfjli VAM boMO Z dobROTAMi NAŠE kuhiNjE. V NOVO Uto boMO ZAplESAli Z ANSAMbloM KRISTALI. iHUtH InFormacIJe IN REZERVAcije po TEl. št. 06? 751 556 ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________: zzTi in * Pii MUHOJS CURAT, NATURA SANAT ZDRAVILIŠČE LAŠKO Zdraviliška cesta 4 63270 Laško Od 10.11.1995 dalje vsAk pETsk od 16 do 20 ure SAMOPLAČNIŠKA ORTOPEDSKA AMBULANTA^ POSVETOVALNICA ORdiNIRAjo: SPECIALISTI ORTOPEDI BOLNIŠNICE VALDOLTRA um InFormacIJe In rezervacIJe termInov nateI. št. 065 751 556 KRONA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV IN DRUŽB d.o.o. LJUBLJANA Tržaška 116,61111 Ljub|ana Obveščamo vas, da vpisujemo delnice KRONA "KRONA še do 31.12.1995 VLOŽITE SVOJ CERTIFIKAT VARNA IN DONOSNA NALOŽBA PIVOVARNA Laško CEMENTARNA Trbovlje LEK Ljubljana SVILANIT Kamnik MLINOTEST Ajdovščina KOLINSKA Ljubljana ... Informacije in vpis na tel. 0601-64-655 ali na sedežu Podjetja M2 d.o.o. Cesta 20.julija 2c, Zagorje ob Savi. Pokličite, pridemo tudi na dom. • UVODNIK • Mesec smo začeli z dnevom boja proti aidsu, ga nadaljevali z dnevom človekovih pravic, končali pa ga bomo z božično nočjo in silvestrovanjem. Vmes je bilo miklavževanje in kup večjih ali manjših dogodkov. Lahko rečem, da je december precej naporen mesec. Za voznike še toliko bolj. Pobeljene ceste ne pomenijo nič drugega kot težave. In tudi stroške za zimske gume, verige in ostalo. Vendar sneg ne prinaša samo težav. Prinaša tudi veliko drobnih radosti ob postavljanju snežaka. To velja predvsem za malo mlajše. Starejši pa lahko uživajo ob pogledu na pobeljeno pokrajino, na snežinke. Vsaj dokler ni treba v roke vzeti lopato in očistiti dovoz do hiše. Snega bo še dovolj. Tako vsaj obljubljajo meteorologi. Nič ni lepšega od belega decembra. Sneg prav gotovo še popestri praznično vzdušje. Kakorkolj že, praznično vzdušje je čutiti na vsakem koraku. Če ne zaradi okrašenih mest, pa vsaj zaradi odjuge v denarnici. Denar namreč kar nekako kopni kot pomladanski sneg. Darilo za tega, darilo za onega in denarnica je prazna. Da iz denarnice ne boste jemali samo ven, bomo poskrbeli mi. V naslednji številki Zasavca vas čakajo bogate nagrade,- tudi denarne. V ogledalu: Dani Štrajhar Rudarski invalidi Mladi umetniki ali zgolj packi KšeHi Čemu javna dela Franc Mausser: Smo moderna zbornica Pikelj znova blestel Delovna nezgoda Lahka kategorija Neizpolnjene želje Anketa: Mesta čarobno žarijo pogovor s trboveljskim župnikom Francetom Mlakarjem kdo ve, kdo so zares socialno ogroženi bogate nagrade za veliko božično križanko KOLEDAR DOGAJANJ 5. decembra - Dedku Mrazu letos ne bo treba delati razlik pri obdarovanju, kot bi, glede na vse bolj trhel socialen položaj mnogih družin, pričakovali. Zasluga gre "dedku Mrazu", ki res prihaja od daleč, njegovo siceršnje ime pa je Marjan Hlastan. Danes se dokončno dogovorijo, dav Trbovlj ah lične pakete prej me tudi 600 najbolj socialno šibkih, ki za to lastnost niso prav nič krivi.. 6. decembra - Dobri sv. Miklavž se je res namučil po belem snegu. Kako bi se šele, če zimska služba ne bi svojega dela opravila tako, kot je treba. Za spremembo od prejšnjih let, je to pot sneg ni prav nič presenetil. Še vedno pa, kot že vrsto let, zmrzal s svojimi posledicami na vodovodu, kjer se spet pojavljajo t.i. defekti, dviga pritisk (in znižuje nivo vode) v naselju Siteijevec pri Litiji. 7. decembra - Železniški promet kij u b zimskim razmeram poteka skoraj brez zamud - največji zamiki so desetminutni. Vagoni so polni, kar sploh ni čudno. Mnogi trboveljski vozniki si še pred savskim mostom (po vrtenju na cestišču, kar pa ni posledica letne opreme ali zmrznjene podlage, temv eč zasneženega gradbišča na cesti s pol asfalta, pol makadama), premislijo. Je pa že bolj varno po tirih. 8. decembra - Doživimo več kulturnih presenečenj. S polno zanosa svoj koncert odpojejo Zarjani. V domu Svobode nepozaben večer priredijo igralci - študentje iz Murske Sobote, ki gledalce nabijejo z Metkoin f čelo (tak je namreč naslov igre). Prepričljiva pa je tudi otvoritev prve samostojnem prodajne slikarske razstave Bogdana Baroviča v S designu v Trbovljah. Vsem nejevernim ali radovednim je ogled možen do konca meseca. 9. decembra - Smučišča v Zasavju zaživijo. Le pazljivo, kajti prvi padci so najbolj usodni. 10. decembra - MGL Svoboda iz Trbovelj pa res nepredahne niti trenutek. Danes so že naDolu, da tudi Dolanom prinesejo darila smeha in sprostitve. 11. decembra - Kje silvestrovati? Vprašanje niti najmanj ni prezgodnje, prej prepozno, če ste načrtovali najdaljšo noč prebedeti kje v planinski koči. In tudi, da boste kje v dolini čez nekaj dni še zlahka dobili vstopnice za novoletno noč, je utvara. Reklame se kar vrstijo, karte pa kopnijo. Mateja Grošelj UJMUOOV DAMI ŠT KAJMAK jf' ■ Dani Štrajhar živi v Zagorju in je bila prva varuhinja na osnovni šoli dr. Slavka Gruma. Za poklic varuhinje se je odločila, ker sije vedno želela delati z otroki, ki potrebujejo posebno pozornost in veliko ljubezni. Na začetku svojega dela z motenimi otroki, ji je bilo težko, saj so seji smilili. Toda kmalu seje vživela v svoje delo, jih začela razumeti. Pri teh otrocih je potrebno imeti veliko potrpljenja, sploh ob spremembi vremena, ki vpliva na njihovo razpoloženjem obnašanje. "Navaditi se morajo nate, pa postanejo resnično dobri prijatelji. Ko sem bila bolna in so zvedeli, da me ne bo v šolo, so jokali," je povedala Dani. Otroci so jo večkrat obiskali in še sedaj, ko je upokojena, dobiva njihove čestitke, marsikdo jo razveseli tudi z obiskom. Pred leti sta imela z možem prometno nesrečo, od takrat je invalidsko upokojena. Pred približno petimi leti pa so se Štrajharjevi spoznali z moteno punčko Lili, ki ni imela urejenih družinskih razmer. Starejša hčerka je študirala defektologijo. Na Centru za socialno delo so jo prosili, če bi občasno obiskovala to punčko ali pa bi ona prišla k njim na obisk. Lili je sčasoma postala kot član njihove družine. Sedaj je v Čmi na Koroškem, v Centru za usposabljanje. Približno enkrat mesečno Dani in njen mož Ivan pripeljeta Lili k sebi domov. Punčka je ob teh obiskih tako srečna, da sploh noče več nazaj v Cen ter in ob slovesih navadno joče. Pri Štrajhaijevih se počuti kot doma in ima tudi svojo sobo. Na obisku ostane od petka do ponedeljka, včasih kar ves teden. Ko so skupaj, gledajo televizijo, se pogovarjajo, igrajo razne družabne igre, skratka, ni jim dolgčas. Poleti gre Lili z Dani in Ivanom za deset dni na morje. Za svoje humano delo Štrajhaijeva ne dobita nobenega plačila. Verjetno je zanju največje plačilo to, da ju Lili kliče mami in oči. "Dokler nama bo zdravje dopuščalo, bova z njo ohranjala stike. Kasneje, ko bo malo večja, jo bom zaposlila, da mi bo kaj manjšega postorila. Stara je trinajst let, za sedaj mi še ne more pomagati," je povedala Dani. Do Lili se obnašajo normalno in komunicirajo z njo tako, kot z vsakim drugim otrokom. Kdor se odloči, da bo delal z motenimi otroki, mora biti human in razumevajoč. Potrebujejo veliko ljubezni, razumevanja, potrpljenja, pozornosti. Vse te lastnosti Dani ima. Kajti otroci sojo vzljubili in jo sprejeli za svojo prijateljico. Za konec j e še povedala, daje šola dr. Slavka Gruma dober vzgled drugim šolam. Humanost, toplina in razumevanje so dejanja, ki zaposlenim na tej šoli niso tuja. Jerca Vučetič H Tudi če niste potepuški, si le oglejte ves čar in žar okrašenih zasavskih mest. Foto: Tomo Brezovar Problemi informacijske družbe 1. decembra so člani zasavskega društva organizatorjev dela v hotelu Medijske Toplice pripravili strokovni posvet o filozofiji kakovosti, družbenih spremembah in o poti v informacijsko družbo. Temo je predstavil mag. Jožko Čuk, predsednik slovenske Gospodarske zbornice. O izvozni družbi pa je zbranim spregovoril Marjan Kramar, dipl. ekonomist, član uprave te družbe. Zbrane na posvetu v Medijskih Toplicah je pozdravil tudi župan Matjaž Švagan. Jožko Čuk je menil, da je življenje v Sloveniji preveč spolitizirano, veliko je političnih lobijev in slej ko prej bo morala iti Slovenija po poti civilne dmžbe, kajti moč le-te je v glavah posameznikov. Od pred štirih let so se v Sloveniji zgodile določene družbene spremembe in poti nazaj ni. To potrjujejo makroekonomske spremembe, ki se kažejo v prvi vrsti v večji ponudbi blaga in izdelkov, katerih ponudba je presegla povpraševanje. Jožko Čuk je še poudaril, da bo ob zaključitvi procesov lastninjenja tudi večja odgovornost do kakovosti. Pred petimi leti smo imeli v Sloveniji kar 4.000 delujočih podjetij, danes pa že 40.000, število manjših, družinskih podjetij pa bo še naraščalo. Predvsem pa naraščajo storitvene dejavnosti. Generični problem našega gospodarstva predstavljajo stroški in produktivnost. Znane so statistične raziskave, da je med Japonci in Nemci izdelava istega izdelka 10 krat večja razlika. Zanimivo je, da Japonci 8 krat hitreje naredijo televizor iste znamke kot Evropejci in da Japonci naredijo avtomobil v 16,8 urah, Američani v 25 in Evropejci v 35,9 urah. Različen pristop, različno izkoriščeni človeški faktor, stopnja motivacije pri delu - vse to vpliva na produktivnost. Ponovno so poudarili, da se v naši državi premalo zavedamo, daje trebaizkoristiti svetovno zakladnico znanja. Čaka nas vztrajno, potrpežljivo in pošteno delo. Kajti ključ uspešnosti predstavlja: znanje, pomnoženo z veščinami in motivacijo vsakega posameznika in vseh nas. Prav tako so nam predstavili delo slovenskega zborničnega sistema in njeno filozofijo ter merjenje kakovosti, kajti tudi v zbornici se potegujejo za ISQ standard ISQ 9000 in 9001. Strokovnem posveta se ni udeležilo veliko zasavskih direktorjev, vseh tistih, ki se v podjetjih ukvarjajo s trženjem, kajti predavanje in poznejša razprava sta bila zanimiva. Pot do uspešnega pristopa kakovosti je predstavil tudi Miro Štrajhar, direktor zagorske SVEE. Zgledi vlečejo, oči mičejo in zasavski organizatorji bi bili veseli večje obiskanosti posveta, kajti predsednik gospodarske zbornice Slovenije se ne pojavi v Zasavju vsak teden. Vojka Povše - Krasnik Potrošniške pisarne zapirajo Odbor za gospodarstvo Državnega zbora ni podprl amandma Zveze potrošnikov o dvigu proračunske postavke Ministrstva za ekonomske odnose na postavki Informiranja in izobraževanja potrošnikov, čeprav je hkrati soglašal z zvišanjem postavke na račun proračunske rezerve. Če v proračunu za leto 1996 ne bo zagotovljenih dodatnih sredstev, bo treba mrežo svetovalnih pisarn za potrošnike sredi prihodnjega leta zapreti, saj v proračunu za te namene ni predvidenih dodatnih sredstev. Mrežo svetovalnih pisarn je Rudarski invalidi Včasih je veljalo prepričanje, da zasavska industrija, predvsem premogovništvo, dobesedno "proizvajajo" invalidnost. Resnično so nekatere primerjave potrdile, da imamo pri nas največ delovnih invalidov, žal tudi težjih in najtežjih. Kasneje smo spričo stalnega izboljševanja in posodabljanja varnostnih naprav in opreme, pa tudi z uvajanjem novih oblik pridobivanja premoga dosegli dokajšen zasuk, kajpak pa invalidnosti nismo odpravili. Največ delovnih invalidov je bilo med rudarskim kolektivom. Pred desetletjem so jih v nekdanjem SOZD-u naš teh nad 750, kar je predstavljalo skorajda eno petino vseh zaposlenih. Danes je v slovenskih rudnikih rjavega premoga zaposlenih še okoli 300 invalidov. Z njihovim zaposlovanjem in prezaposlovanjem so in bodo precejšnje težave, ne glede na to, da so vsaj poskusili marsikaj ukreniti za izboljšanje njihovega položaja Med pomembnejšimi ukrepi, ki jih je kadrovska služba podjetja pred dnevi tudi javno objavila, je zanimiv predlog, če bo uresničljiv, se bo kmalu pokazalo. Vsem invalidom, pravzaprav tistim, ki imajo za to pogoje - vsaj 20 ali 25 let delovne dobe, naj bi namreč za čas zaposlitve na zunanjih delovnih mestih priznali enake ugodnosti, kot so jih imeli, ko so delali v jamah. To bi prenekaterim omogočilo predčasno upokojitev, enako, kot je veljalo za pred kratkim upokojenih 261 rudarjev. Zanje je bil uporabljen zakon o izjemnem upokojevanju iz leta 1969. Kadrovska služba RRPS je za mnenje o tem, da bi tudi invalidom, ki imajo pogoje za predčasno izjemno upokojitev, zaprosila ministrstvo za delo. Predlog o upokojitvi pa je poslalo tudi ustrezni kadrovski službi slovenske vlade. Vsekakor bo kmalu več znanega o tem, če bo pobuda, ki bi invalidom tega podjetja olajšala sedanji dokaj neugoden položaj, tudi izvedljiva M. V. ^ -------------------- --------- Zveza potrošnikov Slovenije vzpostavila v letu 1995, za kar je glavnino sredstev (70 %) prispevala Evropska Unija preko programa Phare za demokracijo. Projekt se izteče aprila 1996, v proračunu pa za nadaljevanje projekta ni zagotovljenih sredstev, čeprav je Slovenija v 92. členu Sporazuma o pridruženem članstvu k Evropski uniji sprejela obveznost, da bo vzpostavila svetovalne centre za potrošnike. Navedeno je razlog, da s proračunsko postavko v enaki višini kot v letu 1995 ne bo mogoče pokriti programa, ki se že izvaja. Zato je Zveza potrošnikov Slovenije pozvala člane odbora za finance in poslance v Državnem zboru, da bi s sprejemom amandmaja preprečili zapiranje mreže pisarn za potrošnike. B.K. n Spilil in Grogi Začelo se je že 2. decembra v gledališki dvorani DD, ko so se predstavili pevci OŠ. Našel pa seje tudi junak, ki še ne hodi v šolo, a je korajžno povzdignil svoj glas. Prireditev je vodil Dean Holc, bolj znan kot Snoopy. Izkazalo seje, da je v Trbovljah veliko talentov, ki radi in lepo pojejo. Zabavah smo se gledalci in nastopajoči, ki so prejeli tudi lepe nagrade. Teden seje hitro obmilin v soboto, 9. decembra, smo imeli zabavna gosta, ki sta spravila na noge mlade in malo manj mlade obiskovalce prireditve v avli DD. To sta bila SPIDI in GOGI, člana ansambla Čudežna polja, sicer znana tudi po svoji večno mladi meksikanski babici, ki jo opevata tudi na kaseti. Otroci so se zabavah tudi v raznih ustvarjalnih kotičkih, risah so, obhkovah iz papirja in plastehna, marsikdo pa seje oglasil v frizersko-lepotilnem kotičku. Marinka Benetek Kaše okolje Projekt "Naše okolje", ki ga ob podpori Regionalnega centra za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo, Urada RS za mladino, Občine Trbovlje in Občine Hrastnik vodita Društvo za varstvo okolja ter oddelek za okolje in prostor občine Zagorje, se bhža koncu. Literarna komisija je izmed prispelih del že izbrala 5 najboljših. Zasavske šole ter sodelujoči Slovaki in Romuni so likovna dela svojih mladih umetnikov oddah v presojo komisiji pod vodstvom Jadranke Kačič. Tako je 50 naj lepših prikazov narave, bodisi čiste in nedotaknjene ah pa poškodovane, že izbranih. Otvoritev razstave najboljših del bo v petek, 15. decembra, ob 18.00 urivavhDD v Zagorju. Isti večer bo tudi podehtev nagrad najboljšim mladim hkovnikom in hteratom. Program se bo nadaljeval v vehki dvorani. Svoje spoznavanje narave in njenega varstva bodo občinstvu na javnem kvizu predstavili po trije najboljšiizvseh treh zasavskih občin. Rezultati občinskih tekmovanj v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju so bih več kot odhčni in za uspešno sodelovanje prav vsi zaslužijo priznanje. Pravila tekmovanja pa zahtevajo, da posamezno občino zastopajo le 3 osnovnošolci. Tako bodo Trbovlje zastopali Živana Milovančev, Katarina Žnidaršič in Ana Perpar. V hrastniški ekipi bodoNinaAvbelj,SandraHrovatič in Nenad Perpar. Zagorsko znanje pa bodo predstavljali Jure Grom, Mateja Hočevar in Marjeta Hribar. Zasavčani se lahko marsikaj naučimo od učencev, ki so že v predhodnih tekmovanjih pokazah, da imajo "moderno prirodoslovje" v malem prstu, zato organizatorji računamo na številno pubhko. Prav tako pa tudi kmečke žene Zasavja, ki v organizaciji Kmetijske svetovalne službe pripravlja pogostitev. Program bosta vodila Karmen Po graj ec in Marko Planinc, popestrila Vesela karavana mladih pevcev in posnela ETV. Naj vas na prireditev povabim z odlomkom iz pesmi, ki jo je na literarni natečaj poslala Mirjana Lauševič: V naravi imajo vse besede krila, v listju utripa živa žila. Tam drevesa ljubijo gozdove, in iz peska delajo gradove. Natalija Vidergar Zasavske kmetice na srečanju Kmetice iz vseh treh zasavskih občin so se 6. decembra udeležile tretj ega srečanj a vrstnic v Gabrovki. Kot vsako leto naj bi se prireditve udeležile predstavnice celotne ljubljanske regije, vendar so snežne razmere udeležbo nekaterih zadržale. Gostiteljice - ženske Društva kmečkih žena Gabrovka so bile zaradi tega kar nekohko razočarane. Poleg zanimivega kulturnega programa, ki so ga pripravile učiteljice OŠ Gabrovka in folklorna skupina ter seveda članice Društva kmečkih žena v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo, je bila glavna tema srečanja "Prispevek kmetice k razvoju kmetije in podeželja". Kmečka podeželska ženska ima precej možnosti za vključevanje v družbeno življenje. Kot mati in žena ima precejšnjo vlogo pri vzgoji otrok in oblikovanju družinskega življenja, poleg tega pa se lahko posredno ah neposredno vključuje v razvoj domačega kraja. To je lahko gospodarski razvoj, precej večja pa je njena vloga pri vključevanju v kulturne in družabne prireditve, saj kriterij razvitosti kraja ni samo urejena infrastruktura in uspešna gospodarska dejavnost, ampak tudi razvita kulturna in družabna dejavnost. Po mnogih krajih Slovenije že potekajo projekti iz naslova CRPOV (celostno urejanje podeželjain obnova vasi). V Zasavju se za to še nismo odločili. Vsi aktivi oz. društva kmečkih žena, med njimi tudi hrastniški, trboveljski, podkumski, čemšeniški inizlaški so vključeni vZvezo kmetic Slovenije, ki naj bi bila krovna organizacija podeželskih žensk in zagovarjala interese, pobude in zahteve svojih članic tudi v parlamentu. Nada Grešak apsfisc a Že res, da se najstniki hitro zaljubljajo in odljubljajo. Vsakič, ko srečajo zares pravega, že petega ali peto tisti mesec, bi radi celemu svetu raztrobili svojo nenadno srečo. Obstaja več načinov. Pokličeš na kakšen radio, poveš v eter ime izbranca ali izbranke (sliši cela Slovenija) in ji ali mu posvetiš popevčico. Če poveš samo sošolkam in sošolcem, ne zadostuje. Napisati pismo, pa je tako ali tako totalno brezodmevno. Saj veste. Napišeš. Prebereš. Zardiš. Sram te je, da bi tisto, še kdo razen tebe prebral. Ostane ti torej, da mojstrovino na rožnatem papirju zmečkaš in odvržeš oziroma, odvisno od posameznikove nravi, jo shraniš, ker potihem upaš, da jo bodo naslednji rodovi pri pouku književnosti še kdaj pikolovsko obravnavali. Ljubezenska pisma umetnikov so šla vedno dobro v branje. So tudi taki, ki zaradi prezasedenosti ne dobijo zveze z radijskimi spikeiji in se zaradi manjvrednostnega kompleksa pred Prešernom, Puškinom in še katerim, ne podstopijo mojstrskega oblikovanja ljubezenskega pisma. Taki ponavadi ljubezensko informacijo posredujejo hitro in kratko. Načečkajo jo na steno. In potem čez teden ali dva, ko se spet, ampak tokrat čisto zares, do konca zaljubijo, zadevo ponovijo. Vse lepo in prav, če človek kraca po stenah domače dnevne sobe. Ko pa počečka stavbo, komaj prepleskano, katere lastniki so odšteli mastne denarce za novo fasado, se pa zadeva zaplete. Ni pomembno ali gre za stanovanjsko hišo, blok, stavbo podjetja,... Noben lastnik se ne bo navduševal nad kracarijami, pa najsi bodo še tako romantične, če jih bo prebral na svoji hiši. Mi sledite? Se strinjate? Spominjam se grafita, napisanega na neki zasavski občinski stavbi. Nekako takole se je glasil: delamo se, da delamo. Duhovito, ni kaj. Vendarle je treba ob tem pomisliti še na drugo plat medalje. Kdorkoli je že avtor, če ne sam, pa njegovi starši plačujejo za to, da se občinske stavbe pleskajo. In seveda bodo grafit, ki spominja na zgoraj omenjenega, takoj prepleskali. Še posebno, če drži. Davkoplačevalci pa smo vsi. Stokrat sem že slišala: Tako ali tako bo vse padlo na rame nas, davkoplačevalcev. Če ste bolj skeptične narave, se pravi, vas ne briga, da vsi plačujemo za vse, konec koncev niti ne veste točno, kam gredo tolarji in če jih toliko, kot jih daste, sploh porabijo, poglejmo še drug primer. Podjetje. Točno se ve, kdo in koliko jih je zaposlenih. Ti plačujejo za obnovo stavbe, v kateri delajo. Otrok zagotovo ne bo čečkal po objektu, v katerem njegova mama ali oče služita za njegov kruh. Ali pač. Če bi vedel, že ne bi. Vsaj mislim tako. In zato jim je treba povedati. Vsem otrokom, zaljubljenim najstnikom, drugim packačem, pardon, umetniškim dušicam, naj po stenah podjetij, ustanov in svojih blokov ne čečkajo. Omislijo naj siplanto, alipanaj preprosto kličejo na radijske valove oziroma pišejo ljubezenska pisma. Kdo ve, morda jih bodo pa res še kdaj brali za njimi. Pa šalo na stran. Avtobusna postaja, raj za mlade pisune Avtobusna postaja v Zagorju ni le zatočišče čakajočim na lokalca, temveč tudi raj za mlade pisune. Nihče se ne spominja, ali pa se noče, kako sojo Integrale vci med poletnimi počitnicami na novo prepleskali. 650.000 tolarjev so odšteli za beljenje. In to ni malo denarja. Ponosni so bili na svoj "frišni" objekt in seveda so takoj opazili vsakršno packo na steni. Zdaj jih ne štejejo več, se ne splača. Stene so počečkane. Če se spraviš na branje, lahko zaslediš vse sorte izjav. Od ljubezenskih, rasno nestrpnih, zgolj rimajočih se,... Po besedah direktoijalntegralalanezaPavška visi v čakalnici avtobusne postaje hišni red, ki pa ga očitno nihče ne prebere. Integralovapostaja ni postaja vseh, ki se prevažajo z avtobusi. le le Integralova. Za obnovo stavbe plačujejo zaposleni. In vsi, ki se vozimo z avtobu si, seveda. Preko mesečnih vozovnic, žetonov, kakopak. Ob tem ne smemo pozabiti na razrezane sedeže v avtobusu, kakršnakoli škoda, storjena v avtobusih ali na avtobusni postaji, se vrača k porabnikom preko cene vozovnic. Pa še to. Po odloku o komunalnem urejanju, vzdrževanju javne snage in zunanjem izgledu mesta ter naselij v občini Zagorje se s kaznijo 2.500 tolarjev kaznuje vsakdo, kdor piše ali riše po predmetih in objektih, ki niso za to namenjeni (zidovi, ograje, klopi, vrata, prometni znaki in podobno) ali jih kako drugače onesnaži oziroma poškoduje. Direktor Integrala Zagorje pravi, da zaenkrat še niso nikogar kaznovali, ker verjame, da se da stvari reševati tud i na milejši način. S pogovorom, naprimer. Verjame, da lahko doseže primemo vedenje tudi brez sankcij. Vendarle, se lahko zgodi, da bo kdaj kak dijak, dijakinja ali drug umetniški pisun tudi kaznovan. Edina možnost, da se kazni izognete je, da po stenah enostavno ne čečkate. Tatjana Polanc Z zagorske avtobusne postaje mm: Sneg ni presenetil Zasavje - Zasavske zimske službe so pričakale letošnji prvi sneg kar dobro pripravljene. Še posebej v Zagorju je bilo slišati veliko zadovoljstva spričo čiščenjajavnih površin, nekaj slabe volje pa je bilo v Hrastniku. Zimska služba namreč zaradi obilice snega na pomembnejših cestah ni mogla r Modernizacije cest Trbovlje - V tem letu so v trboveljski občini uspeli modernizirati precejšnje število cest. Tako so uredili celotno cesto skozi Šuštarjevo kolonijo (križišče zaKeršičevo in Šuštarjevo cesto), ob njej paobnovili vse komunalne vode, elektroinstalacije in instalacije za javno razsvetljavo. Pripravili so tudi instalacije za toplifikacijo in komunalne vode pri Rdeči kapici ter vozlišča za toplifikacijo pri mestu izgradnje večnamenske hale. Modernizirali so tudi lokalne ceste, in sicer "so uredili cesto v Knezdol (v dolžini 2,5 km), dokončali cesto Sore-Kranjc (900 m). Dela pa so stekla tudi na regionalni cesti Trbovlje-Podmeja, kjer je že asfaltirana polovica nerekonstriuranega odseka, v prihodnjem letu pa se predvideva nadaljevanje. Rekonstrukcije so opravili še na cesti Trbovlje-Marko-Hrastnik, kjer je bilo potrebno sanirati plazove in urediti odvodnjavanje, in pa na mostu Sušnik. V tem križišču bodo predvidoma še do novega leta postavili javno razsvetljavo, pločnike pa bodo asflatirali kasneje. V teku je še moderniziranje ceste Škratovina-Weiss, ki je ena izmed zadnjih makadamskih mestnih cest v Trbovljah.V prihodnjem letu pa na občini načrtujejo, da jim bo uspelo urediti križišče Kamnikar-Dom upokojencevF.Salomon.PredvidenaješerekonstrukcijacesteTrbovlje - Hrastnik na najbolj kritičnih odsekih, pa tudi pričetek del na odseku Ribče - Hotič. R.F. takoj očistiti vseh dovoznih potih do manjših zaselkov. Ugotavljajo, daje morda del krivde na njihovi strani, četudi sta oba pogodbena izvajalca aktivirala tudi podizvajalce. Za nameček se je v Čečah sprožil še plaz, a so ga hitro sanirali. R.F. Odsek ni asfaltiran Hrastnik - V KS Boben so načrtovali, da bodo minuli teden asfaltirali 240 metrov dolg odsek proti Usterju, vendar jim jo je zagodlo vreme. Tako izvajalec, GD Hrastnik, kot tudi KS dvomita, da bi še do konca leta odsek uspeli pokriti z asfaltom. R.F. Prenovili streho Hrastnik - V začetku meseca so krajani Bobna končali s prenovitvenimi deli na strehi njihovega zadružnega doma. Poleg dela opeke so zamenjali tudi žlebove. Sredstva je prispevala KS. R.F. Human odnos Trbovlje - V iztekajočem letuje trboveljska občina prispevala veliko sredstev v humanitarne namene. Tako je med drugim dala 800 tisočakov za nakup mamografa ter sofinancirala reševalno vozilo za Namesto kazni Trbovlje - V Trbovljah so se odločili za prijazen pristop k tistim, ki reda v okolju še niso vajeni ali pa se zanj ne zmenijo. Komunalni redar namreč nekaj časa ne bo kaznoval voznikov, ki svoja vozila parkirajo na prepovedanih mestih. Zataknil jim bo le listek z vljudnim opozorilom o napačnem parkiranju ter voščilom za srečo v prihodnjem letu. Tokrat bodo kršitelji parkiranja še privarčevali 2250 tolaijev, kot sicer znaša kazen, kmalu pa ne bo več tako. Na ta način želi občina ljudi navaditi na red. Tako bi se vsi skupaj trudili za urejene Trbovlje. I.L Zdravsteni dom Trbovlje. Občina je imela tudi posluh za financiranje izvedbe programa ob 50-letnici gimnazije, saj je prispevala 770.000 tolarjev. R.F. Sanacija po ujmi Trbovlje - V trboveljski občini so po lanski ujmi uspeli sanirati večino večjih plazov (Medvednica, Loke, Šoper, Golovec, Knezdol). Sanacijaposameznega plazu je stala od 10 do 15 milijonov tolarjev. R.F. Vodovodno omrežje Trbovlje - Ta trenutek je v občini Trbovlje v izdelavi rekonstrukcija glavnega magistralnega vodovoda, ki po vezuj e Zvezni rov preko doline z rezervoaiji na Gvidi. Hkrati pa so bila letos na področju vodooskrbe opravljena delana najtežjihodsekih skozi križišče Sušnik, ob Trboveljščici do Cementarne in na regionalni cesti ob Cementarni do Zveznega rova. Gre za glavni magistralni vodovod skozi Trbovlje, z rekonstrukcijo pa bodo zamenjali dotrajani vodovod, ki šteje že več kot 100 let in zato povzroča izgubo pitne vode tudi do 20 odstotkov. Vzporedno z deli na magistralnem vodovodu, poteka tudi sanacija oskrbe vodov na področju Knezdola, Novega doma, Bevškega. Investicija naj bi bila zaključena v letu 1996. Vrednost del je 150 milijonov tolaijev. R.F. Okrasitev mesta Trbovlje- V okviru Občinske zveze prijateljev mladine bodo v DD potekale novoletne prireditve pod naslovom Veseli december 95, zato je glavnina okrasitve mesta v tem delu. Občani, podjetniki in drugi so se v velikem številu odzvali! vabilu župana in že v začetku decembra okrasili svoje lokale in okolico, da je mesto v tem prazničnem mesecu svetlejše, živahnejše in svečanejše. I.L. Prenovljen bazen Hrastnik- V petek ob 13.uri bo svečana otvoritev hrastniškega bazena, ki je bil več mesecev zaprt zaradi prenavljanja. Obiskovalci bodo veseli popolnoma H obnovljenega bazena: nova je keramika v bazenu in okrog njega, filtri in strojnica, podvodni reflektorji, še posebej privlačnapabo tudi masaža na štirih mestih. F.M. Okvara na vodovodu Trbovlje- V sredo, 6. decembra, je sredi dneva prišlo do okvare vodovodnega omrežja v osrednjem delu Trbovelj. Javno komunalno podjetje Komunala Trbovljejetekoj pristopilo k popravilu, tako da so naslednji da prizadeta naselja že dobila vodo. Poravilo je bilo toliko težje, ker je ravno v tistem času zapadlo veliko snega. T.L. 0 selitvi še nič Zagorje - Ministrstvo za šolstvo in šport je sklenilo, da po vseh srednjih šolah vendarle naredi red. Nemalokje imajo namreč premalo prostora, čemur botrujepomešanost velikega števila raznovrstnih programov. Podobno je tudi v Zagorju, kjer se že dalj časa govori o razširitvi objekta, do katere pa zagotovo ne bo prišlo pred letom 1997. Takrat naj bi dozidali prizidek proti zdravstvenemu domu s posebnim vhodom in šolskim dvoriščem. Pojavila seje tudi idej a, da bi program elektrotehnike preselili v Trbovlje k strojnikom. Kot kaže, tudi to kratkoročno ne bo mogoče, saj tam ne bi imeli ne telovadnice ne specialnih laboratorijskih učilnic, hkrati pa še niso urejeni lastniški odnosi. V Trbovljah torej pogojev za elektrotehniški program ni, seveda pa tudi v Zagorju ne, vsaj dokler ne bo prizidka. R.F Darila otrokom Trbovlje - Občina Trbovlje pripravlja skupaj z rojakom Marj anom Hlastanom 18. decembra ob 15.30 in 17.30 prireditvi v DD, kjer bodo med drugim otrokom podelili kar 600 daril v skupni vrednosti 25.000 tolarjev. Sodelovala bo tudi plesna skupina s Havajev. R.F. Snojeva kapelica v Dolenji vasi V nedeljo, 10. decembra, ob 15. uri so v Dolenji vasi v Zagorju ob Savi blagoslovili kapelico, posvečeno brezmadežni Devici Mariji. Kapelico je po načrtih dipl. ing. arh. Marka Permeta pozidal zidarski mojster Jože Stipanič iz Gameljn s svojimi delavci. Blagoslovil jo je domačin, duhovnik Lojze Snoj skupaj s svojim stricem Jožetom Snojem, domačim župnikom Antonom Dobrovoljcem in Francijem Mikličem, kaplanom iz Most. Kapelica stoji na križpotju v naselju Dolenje vasi, na zemljišču Snojeve domačije. Snojevi so jo postavili v zahvalo za številne duhovne poklice v svoji rodbini, pa tudi kot znamenje, da niso sami, daje Bog z njimi. Zahvalili so se vsem, ki so jo gradili in domači občini, ki je hitro izdala vsa potrebna dovoljenja. tepoall* m Hell in neurejena in inšpekcija bo z odločbo 31 .decembra 1995 prepovedala V petek, 24.decembra, ob 8.uri je na Občini Trbovlje potekal razgovor med vodstvom občine Trbovlje, vodstvomRudnikaTrbovlje-Hrastnik inkomisijo za ureditev komunalne deponije naNeži. Sestanek so namenili medsebojnemu usklajevanje problematike, govorili so o izgradnji komunalne deponije na Neži in o prostorski problematiki v občini Trbovlje. V uvodu jeVili Treven vse prisotne opozoril na namen sestanka, to je, poenotenje o problematiki, ki tare občino. Ob lastninjenju in gospodarski problematiki predstavljajo velik problem tudi zemljišča, s katerimi razpolaga Rudnik, med njimi komunalna deponija. Glede tega je potrebno doseči skupne dogovore. Aljoša Kink je predlagal, da bi razgovore omejili le na izgradnjo deponijenaNeži.Gledeprostorskeproblematikeje predlagal komisijo, ki bi jo sestavljala dva predstavnika upravnih organov občine in predstavnik premoženjsko pravne komisije Rudnika ter direktor Rudnika. Komisija naj bi pregledala problematiko na osnovih vseh danih dokumentov. Poudaril, da Rudnik soglaša s komunalno deponijo na bivšem površinskem kopu z možnostjo 300 do 400.000 kubičnih metrov površine, vendar pod določenimi pogoji. Obstaja odločba Republiškega rudarskega inšpektorata, prošnja za podalj šanj e, s strani RRPS je izdelan tudi projekt o definiranju odlaganja in urejevanju odlaganja. Manjka le lokacijsko dovoljenje, saj je deponija nelegalna odlaganje odpadkov. V razpravo o lokacijskem dovoljenju so se aktivno vključevali vsi prisotni na sestanku, tako da so s skupnimi močmi prišli do rešitev. Lokacijsko dovoljenje zakomunalno deponijo se mora pridobiti takoj. Stane Golob in Vili Treven sta zadolžena, da na upravni enoti uredita vse potrebno za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Morebitno dodatno dokumentacijo pa bo priskrbel Rudnik Trbovlje-Hrastnik. Projekt PGZ in PZI za opremljanje zemljišča na Obrtni coni Neža, in sicer za vodovod, kanalizacijo in groba zemeljska dela, bodo posredovali na vpogled strokovnim službam Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Sklenili so tudi, da naj občinska služba na osnovi lokacijskega dovoljenja za komunalno deponijo pripravi tehnične podlage za razpis projektne naloge zaizdelavoPGDin PZI zakomunalno deponijo. Premoženjsko pravne zadeve bodo urejali januarja 1996. Še decembra pa bodo sklicali premoženjsko pravno komisijo Rudnnika, v kateri bosta sodelovala tudi dva predstavnika občine. Soglašali so tudi s tem, da mora biti med občino in Rudnikom zagotovljeno tekoče medsebojno informiranje o vseh zadevah glede deponije komunalnih odpadkov. Naloga komisije občine in Rudnika Trbovlje-Hrastnik pa naj se razširi tudi naostala zemljišča in naj sodeljuje tudi pri vseh ostalih aktivnostih. mm: lančar VB Nova picerija Od nedelje je Trbovlje bogatejše za novo picerijo. Pice so začeli streči v gostišču Polna luna v Bevškem. Gostje bodo imeli na voljo preko trideset vrst pic. Posebnost ponudbe pa so tako imenovane euro pice, bele pice in desertne pice iz najsodobnejše Samotne peči. J.N. Novi prostori loterije PodružnicaLoterije Slovenijeima že dolga leta svojeposlovne prostore na Ulici 1. junija 16. Lokacija je nadvse ugodna, vendar je bilo treba prostore obnoviti. Da bi delo loterije lahko potekalo normalno in brez ovir je Loterija Slovenije že prej poskrbela za nove prostore. Ti so od 4. decembra dalje na Cesti Oktobrske revolucije 11 (na Škratovim). Čim bodo prostori na stari lokaciji posodobljeni, bo Loterija znova pričela z delom v teh prostorih. T. L. Trgovina Linne Linne lege artis je nova trgovina s spodnjim perilom. Najdemo jo v Dolah pri Litiji. Trgovina ima bogato ponudbo damskegaperilain tako imenenovan spalni program. Izdelke odlikuje kakovost, uporabnost in sodeben modni dizajn. Trenutno imajo na voljo 68 različnih izdelkov iz bombaža in poliamidnih materialov. J.N. Za atraktivne V ponedeljek, 11. decembra, je Lidija Kalšek odprla Drogerijo Lapis na Cesti zmage 35a v Zagorju. Ponudba je pestra, od higienske in negovalne do dekorativne kozmetike, med temi veliko uvožene. So pa tudi stvari, ki jih ni najti drugje. Cene so primerne skoraj za vsak žep, odpiralni čas pa je od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. P.R. Odvetniška pisarna S 1. decembrom je pričela delovati nova odvetniška pisarna. Odprla jo je odvetnica Staša Lepej, ki se je odločila za samostojno odvetniško dejavnost. Pi sarnasenahaja v 1. nadstropju stolpnice na Cesti zmage 7. Odvetnica Staša Lepej jedo zdaj delala v gospodarstvu, zato ima največ pravnih izkušenj prav s tega področja. Pisarna bo odprta vsak dan od 9.00 do 14.00 ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 16.00 do 18.00 ure. J.N. TRBOVLJE Trgovina MONTEKUKULI Majcenova 4, Trgovina in usluge Del.čas.: 7.30 -19.30, ned.,proz. 8.00-12.00 UGODNO: GRAJSKI BISER 0,71 349,00 RUSKI ŠAMPANJEC 0,71 693,00 ARIEL 4kg 1.099,00 IN ŠE Trgovina DEŽMAN Trbovlje JE OD 4.12.1995 DALJE ODPRTA VSE DNI V LETU OD 8.00 DO 21.00 URE. KISOVEC____ •; Trgovina MOKA Jevšnikova 1 Kisovec tel.: 71-115 VAM NUDI odlične domače klobase in suhomesnate izdelke, pestro izbiro igrač, aranžiranje daril in še akcijsko prodajo brezalkoholnih pijač, buteljčnih vin, kave, pralnih praškov, čistil sprejemamo bone ETI-ja, Izlake KŠEFTI INFO - TEL. 64-250, 64-166 PFTFTj HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK V SOMRAKU OGNJA; .DIŠALE SO PO GARDNU IN PO ROŽAH; h > PO SMRTI. DAVNA ZIMA. DESIDERIO DELLE TUB MANI NELLA PENOMBRA DELL A FE SAPEVANO Dl ROVERE EJDjgij Dl MORTE. ANTICOINVERNO- Trg svobode Ha, 61420 froeffle tel.:+386 601 26 333,2056 21 358, hx: +386 601 26 228 IN POTEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD EURSfcFRADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 * TV SPREJEMNIKI, VIDEOREKORDERJI *m-FI KOMPONENTE, GLASBENI STOLPI * HI-FI ZVOČNIKI * AVTO A K [ ISTIKA - brezplačna montaža znanih proizvajalcev SO\Y. TECUKiCJj, DEM>IY, HIvNAVOOH DEMONSTRACIJA: D0LBY SURR0UND PR0L0GIC UGODNI KREDITNI POGOJI! Delovni čas: 9.00 - 12.00 15.00 - 19.00 sobota: 9.00 - 13.00 SALON POHIŠTVA [MUJD^Co) F»RlWlA Obrezija 19,61411 Izlake, tel.: 0601/73 631 SPALNICE že od 77.800,00 SIT dalje OTROŠKA SOBA (postelja, pisalna miza, omara) že za 39.900,00 SIT POSTEUA Z ZABOJEM ZA POSTELJNINO: 140x200 48.820,00 160x200 52.670,00 180x200 59.060,00 SEDEŽNE GARNITURE LASTNE PROIZVODNJE EKSKLUZIVNA PONUDNA dnevne sobe PREMIUM NAJUGODNEJŠE: VZMETNICA CLASSIC 190x90cm 7.600,00 SIT JEDILNA GARNITURA (miza, kotna klop, 2 stola) 45.000,00 SIT OPREMLJATE PISARNO? NAJVEČJA IZBIRA PISARNIŠKIH STOLOV IN FOTELJEV TER VELIKA IZBIRA PISARNIŠKEGA POHIŠTVA. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! OPOMBA: cene navedene v ponudbi veljajo za gotovinska plačila ali bančne kredite! X, Pisma bralcev // Zasavc obj&vjja odmeve na prispevke v časoplsj>Mmnenja bralcev o življehjubi dogajanju v Zasavjinjtofodpisanih pisem ne objavljamajjBolžina pisem jezartlm prostora omejena na največ30^jpkanitrvtsticAI«zc[ništVo^i pridržuje pravico skrajšatftekst ali pa objdviti daljšega, čečreeti, da bi s skrajšatijem preveč okrnili zanimivo vsebino. m . > ■ -/.n/ n... nn.i •• i f 11.11 . ji.1; 111jn-...i»»»a/jYi/> Spoštovani urednik! Prav prisrčen pozdrav! Zahvaljujem se za poskusno-reklamni izvod Zasavca, ki mi je prišel v roke prejšnji teden. Žena in hčerka, ki hodi že v malo šolo, sta ga našli v nabiralniku. Kot "glava družine" sem ga moral prebrati. Priznam, da mi je bil všeč, prav tako dekletoma, saj je vsak nekaj našel zase. Pomembna poteza uredništva (večkrat preberem Zasavca, čeprav starega, ker ima vedno aktualno vsebino), da nam je časopis spet pokazalo. Vsakokrat pa se Vam oglasim s tem, kako bi ceno prilagodili za naš, zasavski žep. Razumem urednika, dabi nam, bralcem, ponudil čim boljši časopis oziroma že kar revijo z vsemi barvami, vendar bi se mogoče z obliko dalo dobiti tudi malo cenejšega Zasavca. Malo bi pač morali prisluhniti problemom, stečajem, predčasnim upokojevanjem in nerednim OD, ki nas silijo, da pač prihranimo, da se odpovemo časopisu. Še eno pripombo bi si dovolil, ki sem jo že tudi zapisal, to je, da bi več pisali o temah iz rudarstva, o starih knapih, zgode in nezgode o starem delu, predstavitev starih in mladih rudarskih družin (lep primer družina Knez iz Trbovelj). Zakaj nakladam vse to? Zasavje je še rudarsko in rudarji nimajo več glasila Srečno. Moram pa pohvaliti aktualnost Zasavca - novinarje, humornost in zajedljivost. Mogoče bi v bodoče takšnemu poskusnemu izvodu priložili anketo, vprašalnik, ker se kuštrave izpraševalce bojimo spustiti v našo intimnost. Odgovorih bomoin vprašali, brez skrbi. Poskrbeti pa je treba tudi za ulično prodajo Zasavca. Na koncu Vas vse prav lepo pozdravljam in Vam želim srečno 1996 in veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Vaš občasni bralec iz Hrastnika Vlomi v avtomobile Kolegi iz švedskega potrošniškega združenja Konsument Verket so nam poslali poročilo o zanimivi raziskavi, povezani s krajami in vlomi v osebna vozila. Skozi ključavnico v štirih sekundah Odpeljejo vam ga že po 33 sekundah Znamka Model Letnik Čas Znamka Model Letnik Čas Opel Astra 1 6i 1994 40 sek. Mitsubishi Galant GLSi 1993 4 sek. Toyota Corolla 1.6 1994 5 sek. Volvo 460 GL 1994 14 sek. Renault 19 RT 1994 5 sek. Citroen Xantia1.8i 1994 15 sek. Mazda 626 1.8 16V 1994 4 sek. Ford Escort CLX 1994 21 sek. VW Golf GL 1994 13 sek. Audi 1002.0E 1994 4 sek. Opel Omega-B 1994 92 sek. Opel Astra 1,6i 1994 155 sek. Mitsubishi Galant GLSi 1993 45 sek. Toyota Corolla 1.6 1994 77 sek. Volvo 460 GL 1994 125 sek. Renault 19 RT 1994 100 sek. Citroen Xantia1.8i 1994 214 sek. Mazda 626 1.8 16V 1994 33 sek. Ford Escort CLX 1994 89 sek. VW Golf GL 1994 62 sek. Audi 1002.0E 1994 56 sek. Opel Omega-B 1994 Več v reviji VIP št. 5-6/95. ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE OBMOČNA PISARNA ZAGORJE Cesta zmage 33, ZAGORJE o/S Telefon, fax: 0601/64*11 5 ALBOR. EL HORIZONTE ENTREARBE SUS PESTANZ 3NTRE. [ EMPI ESTAN SOMBR1 DBLACOSAS. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE * IN ŽE GLEDA. KAJ? IMENA. m • NAPISANA SO NA PATINI fig svobode 1 la, 61420 Motrfje tel.; +386 601 26 333,26 056 21 358, hm: +386 601 26 228 STVARI. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz Milan Vidic Pmidnost Pred našo neodvisnostjo je zasavsko gospodarstvo imelo zelo razvejane trgovinske in druge odnose s Srbijo in Črno goro. Miloševičeva prepoved trgovanja z nami v času našega odpora zoper centralistične apetite je sicer vso stvar postavila na glavo. Toda vrsta zasavskih tovarn je že takrat začela iskati nove, še neizhojene poti za prodajo blaga na druga evropska tržišča. To je bila modra poteza, ker smo vsaj nekoliko ublažili zle posledice enostranskega srbskega ukrepa zoper slovensko gospodarstvo. Hkrati z osamosvojitvijo so zahodne sile kmalu po vojaškem spopadu v Bosni in Hercegovini uvedle embargo (prepoved) vsakršnega trgovanja in gospodarskih ter drugih odnosov z ZRJ. Slovenija je to prepoved bolj ali manj upoštevala, čeprav je zdaj znano, da je nekaj slovenskega blaga le našlo pot na srbski in črnogorski trg tudi v tem času. Zdaj smo na tem, da naj bi sodelovanje na gospodarskem področju spet oživili. Prepoved je odpravljena, sankcije ne veljajo več in po vsej verjetnosti bo najprej prišlo do obojestranskega trgovinskega sodelovanja. Toda pri tem bi morali biti zelo previdni, in če kdaj, kaže zdaj opozoriti na znan pregovor, da je previdnost mati modrosti. Vrsta zasavskih delniških družb namerava brž, ko bo le mogoče, spet začeti razvijati trgovinske stike z nekdanjimi partnerji v Srbiji in Črni gori. Lepo in prav, ampak ob tej priložnosti ne bo odveč ugotoviti, da se bo treba poprej prepričati, kako stvari stojijo. Ne gre pozabiti, da je Srbija samo dan po prenehanju veljavnosti sankcij uvedla za Makedonijo občutne carinske stopnje pri uvozu njenega blaga, zato je bila tudi ona prisiljena vrniti milo za drago. Pa tudi ne bo napak opozoriti, da smo na jugu zelo slabo zapisani, zato ni tako iz trte zyita ugotovitev, da bo ZRJ poskušala vse, kar se ji bo zdelo primerno za otežitev gospodarskega sodelovanja. Na to, kar slišimo, računajo tudi naša podjetja; njihove izkušnje so še sveže, zato ne bodo na vrat na nos sklepala posle, za katere ne bodo prepričana, da bodo uspešna in v obojestransko korist. In ko smo že pri tem, je prav, če povemo, da so so nekatera zasavska zasebna podjetja zelo opekla že v trgovanju z Makedonijo. Prepričana, da jim bodo tamkajšnji partnerji dobavljeno blago plačali, tako, kot je bilo dogovorjeno, niso pomišljala pri sklepanju poslov. Pa so naredili račun brez krčmarja. Celo tako za nohte jim je šlo, zaradi prevelike zaupljivosti, da so posamezna med njimi malodane bankrotirala. Ne rečemo, da se jim utegne to zgoditi tudi pri vnovičnem poskusu oživljanja prejšnjih vezi v ZRJ, ampak, kot rečeno: previdnosti ni in ne bo nikoli dovolj. Tokrat si ne moremo privoščiti razkošja in si opeči prste ali celo roke. Anita Cesar brezposelni, ne obupajte! Brezposelnost neusmiljeno narašča. V Zasavju je že več kot 3000 brezposelnih. To so številke, vendar ne samo to. Vsaka številka pomeni usodo, kruto usodo človeka, s katerim se je Življenje hudo poigralo. Brezposelni se počutijo manjvredne, depriviligirane in brez perspektive. Počutijo se dobesedno "na tleh". Vendar vse le ne more biti in ne sme biti tako brezsmiselno, kajti kot pravijo, nikoli ne gre tako slabo, da ne bi moglo iti še slabše. Torej, kaj lahko brezposelni storijo zase in za njihov lepši, boljši jutri? Ob nenadni izgubi službe so ljudje navadno prizadeti, pretreseni in ne vidijo pred seboj nobene možne rešitve. Menijo, da ne morejo več niti sebi, niti drugim dokazovati kakšne naloge, zahteve in obveznosti so sposobni izpolnjevati. Razumljivo je, da izguba službe pomeni za vsakega posameznika močan stres, saj se ponavadi temu problemu pridružijo še številni drugi - težave v družini, med zakonci, med starši in otroci, izguba sodelavcev, včasih tudi prijateljev. Raziskave celo kažejo, da je stres, ki ga človek doživi ob izgubi zaposlitve, po intenzivnosti na petem mestu: za smrtjo zakonca, ožjega sorodnika, razvezo in poroko. Vendar kljub temu, da pomeni izguba službe življenjsko katastrofo, bi moral vsak to sprejeti kot izziv in novo možnost, da v sebi odkrije nove sposobnosti, znanja in nagnjenja. Izguba službe nikakor ne pomeni, da se je človekovo življenje porušilo do temeljev, in da ni nobenega možnega izhoda iz nastale situacije. Vendar večina ta dogodek doživlja prav tako. Brezposelnim se zdi, da jih okolje ogroža, da nastalih težav in stresa ne morejo obvladovati ali nadzorovati. Vendar rešitve vedno obstajajo, le najti jih je treba. Morda se brezposelni niti ne zavedajo, da gledajo na razmere preveč enostransko, preveč pesimistično. Če bi vsaj delno odmislili nakopičene obremenitve, če bi pogledali na stvar iz drugega zornega kota, bi morda le našli kaj pozitivnega. Pametno je, da se brezposelni v najkrajšem možnem času sprijaznijo z izgubo zaposlitvije in se soočijo z vsemi dejstvi. Morda še nikoli niso poskušali oceniti svoje prejšnje zaposlitve - ali jih je res v vsem zadovoljevala, so bili resnično zadovoljni s sodelavci, plačo, ostalimi ugodnostmi...? Prizadevati bi si morali, da ugotovijo, katere stvari jih dejansko veselijo, kaj jim je všeč in kaj zmorejo početi vnaprej. Če pridejo do zaključka, da je njihova izobrazba preslaba oz. prešibka, lahko izkoristijo čas in si pridobijo formalno izobrazbo, naučijo jezika, računalništva in kaj drugega, kar utegne koristiti pri iskanju nove zaposlitve. Najslabše je, če si kar naprej dopovedujejo, da jih v življenju spremlja ena sama nesreča, da vedno le izgubljajo. Nesreča, ki doleti brezposelne naj v bistvu odpre nove poti in pomaga k novim načinom razmišljanja. Mnogo ljudi ne najde nove zaposlitve prav zaradi pasivnosti in odpora, da bi se iz nastalega položaja česa naučili in potegnili nekaj koristnega. Zato, brezposelni ne obupavajte, ne preklinjajte usode in ne tarnajte, da se le vam slabo godi. To vas bo pripeljalo le do samopomilovanja, pasivnosti in jeze ter se končalo z občutkom krivde in brezizhodnosti. Čeprav je izguba službe hud stres, naj to pomeni za vas nov izziv, ne pa življenjsko katastrofo. Ne izgubite volje, ne utapljajte se v žalosti in obupu. Pokažite, da zmorete, da znate, in da želite najti pot iz trenutnih težav. Vzemite usodo v svoje roke. 78®*»C Javna dela so javno razpisana dela, ki so pod enakimi pogoji in kriteriji dostopna vsem nezaposlenim. Z vključitvijo v javna dela si brezposelni olajšajo čakanje na stalno zaposlitev, v nekaterih primerih pa stalno zaposlitev tudi dobijo. Javni razpis objavi Republiški zavod za zaposlovanje, na katerega se prijavijo občine, ki poleg sredstev, ki jih zagotavlja RRZ, zagotovijo sredstva za razreševanje družbenih problemov, ki so v konceptu njihovih potreb. Pogodba je tripartitna: med RRZ, občino in izvajalcem. Kot je povedalaKsenija Šmit, vodjaUrada za delo v Hrastniku, kjer so z javnimi deli začeli že leta 1991, imajo osebe, vključene v javna dela, pravico do denarne pomoči v višini do 80 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka, ki jih prispeva Zavod, razliko pa občina, ki javno delo organizira. Poleg tega imajo še pravico do denarne nagrade za opravljeno delo. "To je tako imenovana stimulacija," je dodala Šmitova, "prav tako so te osebe invalidsko in pokojninsko zavarovane, delo se jim šteje v delovno dobo, so dodatno nezgodno zavarovane ter imajo pravico do povrnjenih prevoznih stroškov in stroškov za prehrano." Javna dela so začasne narave, delovna vključenost v posamezne programeje omejena na največ eno leto, razen na programe na področju socialnega varstva na največ dve leti in za starejše brezposelne osebe nad 50 let na največ tri leta. V Hrastniku so v letu 1995 potekala javna dela s področja socialnovarstvenih programov, programov v javni upravi ter komunalne infrastrukture. V V času vključitve v javno delo ohrani delavec vse pravice in dolinosti prijavljenega brezposelnega delam. programu javnih del je v letošnjem letu vključenih deset ljudi za pomoč otrokom pri učenju, sedem za pomoč in nego občanov, štirje za pomoč v zbirnih centrih za begunce in deset na komunalno-cestnem področju. Končana so že dela za pomoč pri arheoloških raziskavah v Podkraju. Dela na komunalno-cestnem področju se izvajajo le od spomladi do jeseni zaradi narave dela, izvajalec je Komunalno obrtno podjetje Hrastnik. Javna dela so torej družbeno koristna dela, nekakšna racionalna premostitev, da ljudje lažje prebrodijo brezposelnost, saj zaslužijo dovolj, da si s tem zagotovijo eksistenco. V sklop javnih del spadajo tudi področje ekoloških, kmetijskih in gozdnih del, družbene dejavnosti, turizem, skrbstvo in zdravstvo, otroško varstvo, programi v javni upravi..., od katerih se izvajajo tista, ki so v določni občini interesantna. V Trbovljah sta Jana Petek, svetovalka za moške pri Uradu za delo in Marija Pevec, socialna delavka, dejali, da so se izkazale potrebe na socialno- varstvenem področju, kjer program vsebuje dela iz pomoči družinam, gospodinjske pomoči, opravljanje zdravstvene nege v okviru doma starejših občanov, pomoč invalidnim osebam, pomoč beguncem, psihosocialno in duhovno pomoč ljudem v stiski, pomoč otrokom in mladoletnikom, Programi javnih del so zelo raznovrstni in različno zahtevni, od manj zahtevnih fizičnih del do visoko zahtevnih strokovnih del Učenje najmlajših je lahko tudi prijetno. dopoldansko ustvarjalno delav izdelovanja mask, učenja plesa, ■S c 5 c 2 co jezikov... Dani Kurent, direktorica Centra za socialno delo v Zagorju, je omenila, daje bil iz področja socialnega varstva izveden projekt psiho-socialne pomoči otrokom, ki ga izvajajo že tretje šolsko leto. Cilj programa so otroci, ki se vključijo na vzgojno-prosto-voljni bazi, v soglasju s starši. Pri tem ločijo vsebinsko učno pomoč in preživljanje prostega časa. Učna pomoč poteka individualno ali skupinsko v manjših skupinah glede na zahteve otrok. Sodelovanje med Centrom za socialno delo, učitelji, starši in otroki je dobro ter v korist otrokom. Margareta Simčič-Volčič, vodja zagorskega Urada za delo pa pravi, daje izvajanje določenega javnega dela kompetenca občine. Javna dela so tudi oblika razreševanja perečega problema v občinski sredini in individualnih problemov brezposelnih. Z vključitvijo v javno delo si osebe prej zagotovijo delo, v mnogih primerih pridobijo nove izkušnje ali spodbude za samozaposlitev, seveda pa tudi življenjsko vedrino in socialno varnost. Nemara bo z leti še večje zanimanje za javna dela. Petra Radovič Učnih delavnic se osnovnošolci radi udeležijo. alternativno varstvo otrok na domu... Od tega sojih največ vključili na učno-vzgojnem področju, kar šestnajst iskalcev zaposlitve, kjer se lahko pohvalijo z rezultati dela, saj so zadovoljni vsi: otroci, starši in učitelji. Tako imenovani "inštruktor" lahko uči več otrok, v veliko oporo jim je OŠ Tončke Čeč, ki omogočajo, da se učenci z inštruktorji tam učijo. Ob počitnicah in novoletnih praznikih imajo program kratkočasenja v sklopu učne pomoči, pet jih je vključenih v program nege starej ših občanov, en udeleženec pa za pomoč v knjižnici. Na področju cestnih in komunalnih del pa v Trbovljah še ni izvedbe, ker občina ne more najti izvajalca. Letos je trboveljska občina zagotovila tudi materialne stroške repro materiala za program kratkočasenja, ki bo potekal v Svobodi in zajemal 96 učnih ur, ko se bo največ 120 otrok lahko brezplačno vključilo v Mogoče bo med njimi kak bodoči plesalec. Decembra praznuje Območna obrtna zbornica Hrastnik 25. obletnico delovanja. V ta namen so minuli četrtek otvorili obnovljene prostore zbornice v centru mesta. Območna obrtna zbornica je nepogrešljiv sestavni del gospodarskega življepja v Hrastniku. Predsednik hrastniške zbornice je Franc Mausser, diplomirani inženir elektrotehnike. Predstavniki zbornice in njeni člani si prizadevajo, da tako v občini, kot v širšem zasavskem in slovenskem prostoru ljudje dobijo informacije o tem, kaj so dosegli na področju drobnega gospodarstva, kakšne cilje imajo in kako se spopadajo s težavami. Iz dneva v dan si prizadevajo doseči boljše rezultate v korist vsakega od članov zbornice in s tem v korist občine kot celote. Kaj seje spremenilo od začetka delovanja Obrtne zbornice do danes? Pred petind vaj setimi leti j e bila obrt v Hrastniku še v po voj ih. Prevlado vala j e predvsem s torit vena dejavno st in takratno društvo je štelo dvaindvajset članov. Trije izmed njih, Drago Ostrovršnik, Jože Drgan in Vida Senica-Mravljak so bili vključeni v Društvo obrtnikov kot prostovoljni člani in so aktivni še danes. Trenutno zbornica šteje 202 obvezna člana, od tega 173 samostojnih podjetnikov in 29 gospodarskih družb. Poleg tega je v zbornico vključenih 21 prostovoljnih članov trgovske branže oziroma intelektualnih storitev. Danes delujemo na novih temeljih. Smo moderna zbornica z obveznim članstvom po vzom nemškega modela. Ali se mora vsak obrtnik obvezno včlaniti v zbornico? Obrtni zakon predvideva obvezno članstvo za vse, ki opravljajo obrtno dejavnost ne glede na status ali so samostojni podjetniki ali pa gospodarske družbe. Zbornica pa je odprta za vse ostale, ki se želijo vključiti vanjo. Kakšne prednosti in ugodnosti imajo člani zbornice? Člani dobivajo redna mesečna obvestila, kijih pošiljamo iz zbornice. Ta obvestila zajemajo vse spremembe zakonodaje ter informacije in možnost sodelovanja na raznih sejmih. Člani zbornice lahko pridobijo ugodnejše kredite preko sklada za vzajemno pomoč in občinskega sklada za razvoj drobnega gospodarstva. S kakšnimi problemi in težavami se srečujete? Težave so podobne kot drugje v Sloveniji. Finančna nedisciplina, visoke obremenitve plač in slabi kreditni pogoji so težave, s katerimi se spopadamo. In kako rešujete probleme? Rešujemo jih na nivoju Obrtne zbornice Slovenije kot partnerji državnim organom. Vprašanja kreditov poskušamo reševati na lokalnem nivoju preko ftašega občinskega sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva. Na tanačin obrtnikom nudimo ugodnejše pogoje, kot če bi zanje zaprosili v banki. Kakšne cilje in naloge si zastavlja vaša zbornica? Zbornicajeinformacijsko svetovalni center za svoje člane. Naloge izvajamo po obrtnem zakonu. Izdajanje obrtnih dovoljenj, izobraževanje za potrebe obrti, izvajanje mojstrskih izpitov in vodenje registrov so naloge, ki jih narekuje zakon. Omenili ste izvajanje mojstrskih izpitov. Se pravi, da jih izvaja tudi hrastniška zbornica? Do sedaj jih še nismo, ker še ni vspostavljena ustrezna šolska zakonodaja. Smo pausposobljeni za to delo in v bodoče jih bomo. Koliko časa ste predsednik Območne obrtne zbornice Hrastnik? Pred petindvajsetimi leti je bilo še Zasavsko obrtno združenje. 1986. leta se je to združenje razdelilo na posamezna občinska združenja in takrat sem prvič postal predsednik za dobo štirih let. Leta 1990 je predsedniško funkcijo prevzel Igor Hrovatič, lani pa sem bil zopet izvoljen. Vam delo predsednika zbornice ustreza, ste z njim zadovoljni? Posebnega interesa za to funkcijo ni nikoli bilo, ker je neprofesionalna. Pomeni predvsem odrekanje svojemu prostemu času. Zavedal sem se odgovornosti predsedniške funkcije, kajti potrebno je bilo postaviti temelje hitrejšega razvoja obrti in podjetništva v Hrastniku. Prijetno ste si obnovili prostore zbornice. Ste prej delali v teh prostorih ali ste jih na novo pridobili? To so prostori, ki smo jih prevzeli leta 1987 v tretji gradbeni fazi. S prostovoljnimi prispevki članov smo jih dokončali in se vselili. Glede na obseg dela, ki ga nalaga zakonodaja, smo jih v letošnjem letu preuredili oziroma obnovili. Člani zbornice verjetno plačujejo članarino. Koliko znaša? Članarina je po zakonu obvezna in se giblje okrog 30 mark mesečno. Kakšne so perspektive za razvoj hrastniške obrti? Največ možnosti imajo dejavnosti z dovolj znanja in samozavesti. Mislim, da imamo v Hrastniku še veliko neizkoriščenih potencialov. Te bomo v naše vrste pridobili s pravilno predstavitvijo obrti in podjetništva v dobri in slabi luči. Vsa našaprizadevanjaže dajejo sadove. Mednarodni program PHARE nudi možnosti za nove zaposlitve. Katera obrt bi v našem okolju najlažje preživela? V Hrastniku imamo veliko bazične industrije: Steklarna, Tovarna kemičnih izdelkov, Sijaj, ... Tukaj je veliko kadrov, ki se bodo odločili za samostojno pot. Na primer v Steklarni je še ogromno možnosti za izdelavo raznih drobnih steklenih predmetov, podobno v kemičrfi industriji. Za podjetnike je pomembno, da se orientirajo na širše slovensko tržišče in se ne zapirajo v ozke kroge. Kaj pa manjše trgovinice? Kakšna je njihova usoda? V Hrastniku bi lahko naredili kakšen center, da bi pridobili kupce in potem bi tudi manjše trgovinice postale zanimive. Sedaj so v modi veliki nakupovalni centri, kjer na enem mestu najdeš vse, kar potrebuješ. To je problem tudi večjih mest in ne le manjših. Ko so v Celju odprli Interspar, so trgovinice v samem centru izgu- bile 30 do 40 odstotkov prometa. Hrastničani imamo rudnik, Steklarno, Sijaj,... Lahko bi organizirali oglede le-teh, istočasno pa bi se kupci ustavili še v nakupovalnem centru. Seveda ena sama trgovinica ne bi zadostovala, potrebno bi jih bilo več. Mi smo že večkrat dali pobude in mislim, da ideja postaja čedalje bolj zanimiva. Vsako mesto si želi nekaj, kar bi privabljalo ljudi. Osnove za to v Hrastniku imamo. Leto se izteka. Kako ste zadovoljni z delom zbornice v letošnjem letu? Letos sem zelo zadovoljen. Uresničili smo večino ciljev, ki smo si jih zadali. V celoti smo izpolnili naloge po obrtnem zakonu. Izdali smo 195 novih obrtnih dovoljenj po uradni dolžnosti in se usposobili za samostojno izdajanje odločb novim obrtnikom. Obnovili smo poslovne prostore, izdali katalog obrti in podjetništva. To je obenem prva publikacija naše zbornice s podobno vsebino. Danes (včetrtek, 14. decembra) otvarjamo razstavo obrti in podjetništva v prostorih poslovno-stanovanjskega objekta na Trgu Franca Kozarja. Predstavilo se bo 64 samostojnih podjetnikov in zasebnih podjetij. Vsi so naši člani. Prisotni bodo strokovnjaki s področja obrti, financ, dodatnega pokojninskega zavarovanja, računalništva. Obiskovalci si bodo lahko ogledali maketo nove obrtne cone. Ob tej priliki bi vse občane Hrastnika, Zasavčane in druge povabil, da si razstavo ogledajo. Prepričan sem, da bodo presenečeni nad prikazanim. Ob zaključku razstave bo tudi žrebanje brezplačnih vstopnic, katerega glavna nagrada bo barvni televizor. Ob 25-letnici delovanja boste vašim članom podelili priznanja za deset, dvajset in tridesetletno članstvo v zbornici oziroma prej v obrtnem združenju. Mogoče bi mi kot zanimivost povedali, kdo je obrtnik z najdaljšim stažem v zbornici? Naj starejši aktivni član je Drago Ostro vršnik, čevljar, ki ima 32 let staža v zbornici. Izdali ste zbornik oziroma katalog obrti in podjetništva. Kaj obsega? V zborniku je predstavljena hrastniška obrt skozi zgodovino, vsebuje seznam vseh članov zbornice in praktičen napotek, kako do registracije samostojnega podjetja ali gospodarske družbe. Zbornik bomo brezplačno delili vsem gospodinjstvom, hkrati z vabilom k ogledu razstave. Kako pogosto sesrečujete vodilni zbornice? Enkrat mesečno imamo sestanek Izvršilnega odbora, ki šteje 11 članov. Skupščina Območne obrtne zbornice, ki ima 21 članov, pa se srečuje trikrat letno. Vse aktivnosti letnošnjega leta bomo zaključili v soboto z zborom obrtnikov. Si ob vseh obveznostih najdete čas tudi zase?' Res imam bolj malo prostega časa, vendar si ga poiščem. Takrat grem najraje za kakšni dve uri v hribe. Navadno se zapeljem do Turja, potem pa pot pod noge do Gor, Kopitnika in nazaj. Jerca Vučetič foto: Branko Klančar ... -...........- ■ , Pomagajte živalim Zasavske doline je v belo ovil prvi letošnji sneg, ki so se ga otroci iskreno razveselili. Žal ne morejo enako trditi tudi v Društvu proti mučenju živali, saj sneg pomeni veliko dodatno oviro pri njihovem delu. Poleg neugodnih vremenskih pogojev za delo, jih pesti še prostorska stiska in finančne težave. Zaradi omenjenih težkih problemov Društvo naproša dobre ljudi, ki imajo možnost in ki so pripravljeni priskočiti na pomoč. Veseli bodo finančnih prostovoljnih prispevkov, iščejo pa tudi začasna varstva za njihove kužke. Živali so prijazne, zdrave, cepljene in zanje intenzivno iščejo nove lastnike. Za vse, ki bi jim torej kakorkoli želeli pomagati, objavljamo številko njihovega žiro računa: 52700-620-112-05-1330110-10076/ 10 ter njihov naslov in telefonsko številko: DPMŽ Trbovlje, p.p.43, telefon 0601/26-032. Vsake pomoči bodo veseli in se zanjo iskreno zahvaljujejo, saj gre za Živah, ki si ne znajo ali ne morejo pomagati same. Nov dom pa trenutno iščejo: - mešanec z rotvajlerjem, star 2 leti, - mešanec manjše rasti, star leto, za v stanovanje, - mešanka s terierjem, star leto in pol, za v stanovanje, - tri mešanke manjše rasti, stare 7 tednov, za v stanovanje, - mešanka z ovčarjem, stara 3 mesece in pol, - mešanec s pudeljčkom, star 2 leti, - navadne, domače muce. R.T. ^ ■ -....-I Pohod na Čemšeniško planino PD Zagorje je 26. novembra organiziralo 3. planinski pohod na Čemšeniško planino. Udeležilo se ga je 253 pohodnikov iz Zasavja in tudi od drugod, saj je bil en pohodnik celo iz Sarajeva. Pričetek pohoda je bil iz štirih kontrolnih točk, in sicer iz Zagorja izpred DD, iz Kisovca izpred restavracije Marela, z Izlak izpred trgovine Ajda ter s križišča proti Šentgotardu na Trojanah. Pohoda seje prvič udeležilo 132 planincev, drugič 60 planincev in tretjič 61 planincev. Vreme pohodnikom ni bilo preveč naklonjeno, vendar dobre volje in prijetnega vzdušja vseeno ni manjkalo. A.C. Z baklami na Mrzlici PD Trbovlje je ob zaključku svoje izletniške sezone že četrtič organiziralo nočni planinski pohod z baklami na Mrzlico (1122 m). Udeleženci pohoda so se v soboto, 2. decembra, zbirali od 16. do 17. ure pred domom Svobode na Trgu F. Fakina. Tu so lahko kupili bakle, prejeli kontrolne kartončke in navodila o poteku pohoda. Planinci so ob soju bakel ali baterijskih svetilk prihajali do planinskega doma na Mrzlici do 21. ure, odhajali pa do 23.ure. Organizatorji so pred planinskim domom postavili velik šotor, kamor so se lahko zatekli pohodniki. Vsak pohodnik, ki je želel, je dobil brezplačen čaj, otroke pa je razveseljeval Miklavž, saj je vsakega obdaril z bomboni, sadjem, čokolado. Društvo pa je letos prvič poskrbelo tudi za spominek na pohod - kozarce s sliko planinskega doma na Mrzlici in napisom "nočni pohod na Mrzlico". Pohoda se je udeležilo približno 800 udeležencev. Tudi letošnji nočni planinski pohod z baklami na Mrzlico jev celoti uspel. T. L. Podaljšana vlečnica Smučarsko društvo Kum -Dobovec seje letos lotilo postavitve smučarske vlečnice pod vrhom Kuma, na mestu, kjer je že pred desetletji obratovala znamenita "damjanka". Sedaj so se dobovški smučarji odločili, dajo obnovijo in podaljšajo. Pred kratkim so na Mrzlici predstavili smučarsko vlečnico, dolgo 200 metrov, ki so jo sedaj montirali kot podaljšek vlečnice pod Kumom. T. L. Na Kalu že smučajo Smučarsko društvo Hrastnik se je med letom trudilo, da bi smučišče v Rajski dolini na Kalu čim bolje pripravilo za zimski čas. Obnovili so predor, zamenjali vlečne vrvi ter poskrbeli za parkirišča. Vlečnica je pričela obratovati v soboto, 9. decembra, deluje pa ob sobotah in nedeljah od 9.00 do 16.30 ure. Dnevna karta za odrasle je 800 tolarjev, za otroke 600 tolarjev, popoldanska karta (od 12.00 do 16.30 ure) pa je za odrasle 600 tolarjev, za otroke pa 400 tolarjev. T. L. Novi najemniki Smučarsko društvo Trbovlje ima dve smučarski koči: v Lontovžu, in v Medvednici pod Javorjem. Med letom so imeli težave z oskrbovanjem, sedaj pajeproblem uspešno rešen. Obe koči so predali pogodbeno v najem. Tako bosta v času zimske sezone obe koči zanesljivo lahko sprejemali številne smučarje in tečajnike. T. L. Dela na Prehodavcih Zasavska PD so v letu 1954 dogradila in odprla novo planinsko kočo na Prehodavcih v Julijskih Alpah, med Vršacem in Lepim špičjem. Od leta 1955 dalje s kočo upravlja PD Radeče. V letošnjem letu so v tej zasavski planinski koči izvedli sanacijskadela: prepeljali in priključili so novo 2000 litrsko cisterno za vodo, popravili okvare na električni napeljavi pri suhem stranišču, nabavili so nove akumulatorje in uredili črpališče za vodo pod Vršacem oziroma pri prvem Triglavskem j ezeru. PZSjim je pomagala s 300.000 tolarji sredstev iz proračuna. T. L. Seja na Gorah V petek, 15. decembra, ob 16. uri se bodo v planinskem domu na Gorah nad Dolom pri Hrastniku sestali člani UO PZS na svoji 8. seji. Obravnavali bodo predlog o določitvi članarine in naročine na Planinski vestnik za leto 1996 in finančno poročilo za letošnje 10-mesečno obdobje. Govorili bodo predvsem o gospodarskih problemih slovenske planinske organizacije, pa tudi o investicijah v visokogorske planinske postojanke ter o porabi proračunskih sredstev v letošnjem letu. T. L. Kje bo planinski slovenski planinski muzej. času so st prizadevali, da bi do ustanovitve muzeja dejansko so razpravljali o Zoisovi hiši v premaknila naprej. Pred leti pa - ti - r , • _ - _ l* f * in Ustalim ill so mu/vi \ .‘.■|.V.V.,.V.V.V.,.V.-.,.V.V.V.V.V nnmasal tudi n vi picic|šn|imeininičilpož,ir K,u v Ljubljani tudi po večdeset-' Epfb&dč_____' n I siuuli \ MuhUum. T, L. Geološka zbirka Blaža Zarnika Minuli teden so v avli Občine Litija, v okviru proslav 850-letnice prve omembe Litije, odprli geološko zbirko geologa Blaža Zarnika, domačina iz Litije. V zbirki so predstavljenekamenine, minerali in fosili iz celotnega litijskega področja. Najstarejše kamenine so stare 315 milijonov, najmlaj še pa le 10 tisoč let. Razstavljene kamenine so nastajale v rečnem, deltnem in morskem okolju. Fosili niso lepi samo po izgledu, ampak tudi po določanju starosti kamenin. Litija in njena okolica sta znani po izkopavanju številnih rudnih mineralov. Izkopavali so svinčeve, cinkove in bakrove minerale. Marjan Šušteršič 300 let gradiča v Trbovljah Star lovski gradič, ki se sedaj imenuje Lovski dvorec, stoji v zgornjih Trbovljah že 300 let. Velja za najstarejšo hišo v Trbovljah. Občina Trbovlje je lastnica dvorca in ga uporablja kot mestni protokolarni objekt. V Trbovljah praktično ni večjih gradov, palač, bogatih bančnih poslopij, večjih umetniških galerij, je pa mali gradič s svojo bogato zgodovino. Ljudsko izročilo pravi, da je bila ta hiša lovski dvorec celjskih grofov. Zgrajena je bila zagotovo pred smrtjo zadnjega Celjskega grofa leta 1456. Gozdovi celjskih grofov so namreč segali od Šentpavla v Savinjski dolini preko sedanjih Trbovelj vse do reke Save. Vsako jesen so v teh obsežnih gozdovih odmevali lovski rogovi Celjanov in njihovih prijateljev. Potrebovali so zatočišče, majhen lovski dvorec, kamor so se zatekali po končanem lovu. Da je hiša stala že prej, pa dokazujejo podatki laške gospoščine, saj je imela le-ta svoj sedež v grofovski lovski hiši, kar so zapisali leta 1635. Stare obokane kleti zgovorno pripovedujejo in pričajo o starosti te zgradbe. Domnevamo lahko, da so dvorec večkrat obnovili na starih temeljih. Hiša je večkrat menjala svojega gospodarja. Tako je grof Maks Jožef VVildenstein prodal hišo državni pristojbinski upravi leta 1768. Že leta 1815 je hišo kupila državna tobačna uprava. Verjetno so v njej prebivali stražniki-iblajtarji, ki so lovili tihotapce s tobakom. Gospodarji so se menjavali še naprej. Leta 1829 sta hišo kupila Jakob in Marija Peklar. Nasledili so ju razni dediči. Leta 1921 pa je hišo kupila Ljudmila Arzenšek, tedanja učiteljica ročnih del. Lastnica hiše je bila 44 let in v tem času je obiskovalcem rada pojasnjevala zgodovino hiše. Umrla je leta 1969, njeni nečakinji pa sta hišo prodali občini Trbovlje. Še v času svojega življenja je Ljudmila Arzenšek izražala željo, da bi hiša ostala takšna, kolje bila, četudi obnovljena in da bi se ohranila kot eden pomnikov in redkih še vidnih ostankov trboveljske davnine. Leta 1971 je občina Trbovlje odkupila hišo. Temeljito se je tega objekta lotil Jurij Kolenc, kijev svoji diplomski nalogi s področja arhitekture lotil revitalizacije hiše. Njegove ugotovitve in predlogi so bili dobra osnova za obnovo in namembnost objekta. Občina Trbovlje je leta 1980 imenovala poseben gradbeni odbor z namenom, da le-ta poišče najustreznejše rešitve za obnovo objekta. Dela so stekla in se nadaljevala v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Devetega marca 1991 so v zgradbi odprti v zgornjih prostorih kavarno in likovno galerijo, v kletnih prostorih pa so uredili poročno sobo. Po letu 1993, ko je požar uničil ostrešje, je sledila temeljita obnova in usposobitev objekta ter prostorov v njem. Tine Lenarčič L. 50 let kulturnega dela Po končani 2. svetovni vojni je bilo treba obnoviti številne gospodarske in negospodarske dejavnosti. Med njimi sta bila tudi kultura in šport. Takratna mestna občina Trbovlje je imenovala poseben organizacijski odbor, ki naj bi obudil kulturne dejavnosti in organizirali kulturna društva na novih osnovah. Odbor je bil imenovan oktobra leta 1945. Sestavljali so ga predsednikMitja Cerovac ter člani s posebnimi zadolžitvami:Polde Odlazek (za pričetek dela gledališča), Tone Hudarin (za nadaljevanje dela Delavske godbeTrbovlje), Pavle Kovač (za ustanovitev sindikalnih kulturnih umetniških društev), Tine Lenarčič (za ustanovitev mestne knjižnice). V odboru pa so sodelovali šeFranc Lavrini, Marija Janežič in Avguštin Pirnat. Zadnja dva sta pristopila k delu odbora kot slavista, ki naj bi pomagala gledališču in sta bila malo prej nameščena na komaj ustanovljeni Gimnaziji Trbovlje. Odbor je dejansko kmalu opravil zadane naloge in kulturno življenje se je znova razmahnilo na glasbenem, gledališkem in drugih področjih. Po letu dni je začela z delom tudi osrednja knjižnica, ki so jo takrat imenovali Sindikalna knjižnica, ker je imela svoje prve prostore v prostorih rudarskega sindikata v starem DD Trbovlje. Od teh prvih začetkov oživljanja kulturnega življenja je preteklo že pol stoletja. V tem obdobju je bilo storjeno že mnogo, kar pripomore k duhovno bogatejšemu življenju v T rbovljah. T. L. Višja posmrtnina V ponedeljek, 4. decembra, je IO Sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči T rbovlje obravnaval po slovanj e v letošnjem letu. Ugotovili so, da poslovanje poteka v skladu s predvidevanji, pa tudi na temelju veljavnih pravil. Ob tem so sklenili, da bo od januarja 1996 dalje Sklad izplačeval posmrtnino v znesku 80.000 tolarjev za umrlega člana Sklada. Od 1 .julija pa do 31 .decembra letos izplačuje posmrtninoo v višini 73.000 tolarjev. Sklenili pa so tudi, da bo članarina za člana Sklada znašala 1.600 tolarjev. Zaposleni člani bodo poravnali svoje obveznosti sredi januarja 1996 iz svojih OD, upokojeni člani pa ob plačilu članarine DU T rbovlje vd ruštvenih oziroma klubskih prostorih v prvi polovici januarja 1996. Pri določanju višine članarine je odbor upošteval predvsem višino pogrebnih stroškov, pa tudi predvideno inflacijsko stopnjo ter druge stroške, ki so povezani z izgubo najdražjih v družini. Sklad deluje neprekinjeno že 21. leto in je doslej s svojim humanimin karitativnim delom pomagal svojcem v 4.160 primerih smrti člana Sklada. T. L. Veselje do petja Amaterski mešani pevski zbor pri DU Moravče deluje že deseto leto. Pevci so naštudirali že preko 40 slovenskih ljudskih pesmi, ki jih najraje pojejo. Moravške pevke in pevce poznajo v domačem kraju, pa tudi drugje po Sloveniji. Trenutno v zboru prepeva 23 pevcev, od tega 17 žensk in 6 moških. Povprečna starost je 66 let, najstarejši član pa je 83-letni Tone Cerar. V okviru praznovanja 15. obletnice Eberlovega doma na Izlakah je novembra letos nastopil tudi mešani pevski zbor DU Moravče. Recitatorka in pevka Francka Kosmač med nastopom. Zbor je skupaj zapel 15 pesmi, predvsem narodne in domače. Nastopila je znana recitatorka in pevka Francka Kosmač. Recitirala je: Jesensko zlato listje, Penzijon in Udovec. Poslušalci sojo nagradili z glasnim ploskanjem, prav tako pa tudi pevski zbor. Vsega skupaj je zbor gostoval na Izlakah šestkrat v polni zasedbi. Vselej je bil dobro sprejet in pogoščen. Tudi v prihodnje bo zbor nastopal v domu, saj je že določeno v njihovem programu. Pohvalo si zaslužijo pevovodja Alojz Štefan, ki zbor uspešno vodi že deseto leto, prizadevna predsednica tega zbora in pevka Anica Korošec ter recitatorka in pevka Francka Kosmač, ki razveseljuje oskrbovance doma na Izlakah. Pevski zborse srečujez denarnimi težavami, saj so sredstva iz društvene blagajne majhna. Pomagajo si s sponzorji in lastnimi sredstvi. Kljub težavam pa nameravajo s prepevanjem nadaljevati tudi v prihodnje, saj gre za edino druženje in razvedrilo članov zbora. Jože Novak Nova višja glavna sestra Pred kratkim je odšla v pokoj Tonica Jelen, dolgoletna vodilna sodelavka Doma upokojencev in oskrbovancev Franca Salamona v Trbovljah. Vse od začetka leta 1979 je vodila zdravstveni del oskrbe oskrbovancev tega doma. Novembra letos pa je to delo prevzela Tina Romih, višja medicinska sestra, kije bila doslej zaposlena v ZD T rbovlje. T. L. lili* jplllll r Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Jerca Vučetič Pot v neznano Snežinke padajo. Čakam nanj, le kje je? Neprestano pogledujem na uro. Moj obraz je bled, lasje so počesani. Sedem za klavir. Bach me pomirja. Dežuje. Ne čakam nanj. Čas se je zame ustavil. Obraz mi prekriva rdečica, lasje so razmršeni. V roke vzamem kitaro. Postajam divja. S a Pravljični svet Jane Stržinar Jana Stržinar iz mavričnega gledališča v Ljubljani se je predstavila dolskim osnovnošolcem z Malo Marjanco v sredo, 29. novembra. I V slovenski kulturi imaj o slovenske pravlj ice Jane S tržinar posebno mesto. Je izvirna ustvarjalka pravljičnih motivov, sama izdela lutke in sceno in si zamisli interpretacijo glasov nastopajočih oseb. Vse nastopajoče predstavlja namreč sama. V njeni mavrični deželi so čarovnice dobre in pravične, zadala pa sije še težko nalogo, da bodo ustvarile nov, lepši svet - svet ljubezni. Pri tem ji pomagajo še škratje, palčki, začarane rožice in drugi prebivalci mavrične dežele. Njene pravljice so izšle že v knjižni obliki, posnete pa so tudi na videokasetah: Povodnjak in Makov škrat, Zaljubljen zmaj, Mala Marjanca.. Fanči Moljk V petek, 8.12.1995, je gledališka sekcija ETI Izlake v Delavskem domu Zagorje predstavila veseloigro sodobnika slovenske moderne Cvetka Golarja z naslovom Dve nevesti. Tridejanka, ki je dobri dve uri s situacijsko komiko zabavala napolnjeno dvorano, predstavlja dosedaj najbolj izpiljeno igro, kar jih je izlaška gledališka skupina kdaj izvedla. V zgodbo, ki temelji na klasičnih dramskih prvinah (zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsno va), j e režiser Tone Rozina vpletel like, ki dejansko ustrezajo zunanji podobi ter značaju dramskih oseb, ki ju lahko izluščimo iz teksta in enostavnih besednih iger. Lik starejše neveste, ki ga je brez težav odigrala Marjana Pikelj, je zaradi prileganja zunanjega videza notranji (pre)obleki docela izpopolnjen, skoraj idealen. Krepostna nevesta, katere ozka oblačila se skladajo z njenim vedenjem, pa s svojo zunanjo ter vedno enako obliko namerno kvari idealno linijo slehernika. Posledica nabitega kontrasta med govornimi reakcijami ter stalno podobo (premajhna jopica, otroške kite, ki ne ustrezajo starostni podobi) je komičnost, ki se uspe obdržati vedno, kadar se "kontrastnica" pojavi na deskah. Marjana Pikelj, ki se je skoraj poistovetila z vlogo neveste, je uspela svojo zanimivost deliti med občinstvom skozi vso -predstavo (razen v jokavih prizorih, kjer se je navzela gambrške patetičnosti) ter z enostavno taktiko "sem lepa - nisem lepa" nasmejala dvorano. Posrečeno sta se izrazila tudi glavna kvazizviteža, Močeradnikov Miha ter stric Andrejka, ki sta v igri odgovorna za zaplet ženitovanjskega kupčevanja. Prvi, ki predstavlja bebavo zabitega (o fi-listrstvu ni duha) gorjanca, se je z zdaj poznanim osnovnim principom igre -konflikt med formo in miselnostjo - povsem prepustil rahlim vajetim Bogdana Pirnata. Slednji, stric Andrejka - igra ga Drago Butja - v vlogi kmečkega Uliksa mirno dopolnjuje dvojico, pa je s sunkovitim, brezupnim prilagajanjem spremembam (vpliv alkohola ter govorne okoliščine) Mihovo spontanost občinstvu še bolj približal. Svojemu drugemu jazu se je v Dveh nevestah najbolj približal Jože Pike(j, ki je vlogo očeta nevest odlično odigral ter še potrdil rahlo odstopanje od drugih igralcev. V igri se je s svojo vlogo idealno poistovetil in postal zato edina, a ključna vez med odrom in dvorano. Z značajem vloge, pa tudi z obvladovanjem mimike, se je v vlogi očeta dotaknil občinstva ter ga vljudno (in uspešno) povabil, naj s svojimi mislimi objame igralce ter zdrži do konca časovno predolge predstave. Za uresničitev igrinega cilja, še bolj pa upa občinstva, se je treba zahvalitilreni Ule, Milanu Bedraču, Andreji Kovač, Andreju Dolšini, dr. Mileni Kovač ter Jožetu Urbančiču, ki so zelo so lid-no odigrali svoje vloge ter spletli nevidne, a trdne vezi, ki so zgodbi pomagale preživeti ter jo prenesle na višji nivo. Jaša Drnovšek foto: Tomo Brezovar Trbovlje Mopz Zarja pod vodstvom Blaža Rojka je 8. decembra v DD Trbovlje pripravil zanimiv in kakovosten koncert. Na njem je nastopil tudi Ženski pevski zbor iz Slovenskih Konjic pod vodstvom zborovodkinje Irene Lavrič. Oba zbora sta pela ljudske in umetne pesmi raznih avtorjev. Pevski zbor Gloria iz Laškega je 9. decembra v domu Svobode uprizoril opereto dr. JerkaGržinčiča v treh dejanjih, Miklavž prihaja. Opereta, katere ogled je bil brezplačen, je bila namenjena tako otrokom kot odraslim. Partizanski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom Franca Gornika je 13. decembra nastopil v DD Trbovlje. Koncert je organiziral OO ZB Trbovlje, program na koncertu pa je povezoval dramski igralec Jože Logar. T. L. Da je Bogdan Barovič dober radijski in televizijski voditelj, je dokazal že neštetokrat. V petek, 8. decembra, paje pokazal, da zna tudi slikati. V prostorih podjetja S design v Trbovljah seje predstavil s svojo prvo slikarsko razstavo. Bogdanove slike so živahnih barv, svetle. Na slikah v olju in akrilu prevladujejo motivi narave in raznih zanimivih objektov, ki jih najdemo v bližnji okolici. Zaščitni znak so ljudje, ki dajejo slikam poseben pečat. Pri ustvarjanju sta Bogdanu pomagala Severina Trošt - Šprogar in Janez Knez. Na otvoritvi razstave pa je sodelovala citrarka Katarina Guzej. Slikarska razstava je prodajna in bo na ogled do 29. decembra letos. J.N. Ljubiteljska kultura V začetku decembra seje sestalo predsedstvo ZKO Slovenije in podelilo letošnja odličja svoje organizacije. Danilo Japelj in Tatjana Lampret sta dobila odličje ZKOS s srebrnim listom, skupina Filma Mladje pa z zlatim listom. Iz zasavskih krajev ni odličja prejel nihče. Predsednik ZKOS Franček Rudolf je ob tej priložnosti precej govoril o bodoči organizaciji in financiranj u lj ubitelj ske dejavnosti. Vlada namreč pripravlja nov zakon RS o skladu za ljubiteljske dejavnosti. Predlog zakona je že potrdila za 3. obravnavo v parlamentu in vse kaže, da bo naj brž že letos sprejet s strani DZ. Ni še povsem znano, če bodo ZKO in ZKOS še v bodoče obstajali v takšni obliki. Gre namreč za ustanovitev mreže območnih izpostav sklada in določitve potrebnih delovnih mest. Pripraviti bo treba nov status novoustanovljenega sklada in določiti organizacijsko zgradbo vključno spodročnimi izpostavami. Predvideno je, da bi sredstva za delovanje sklada zagotovil državni proračun, prostore pa bodo morale zagotoviti lokalne skupnosti, t.j. občine. Če bo zakon sprejet v takšni obliki, kot določa predlog, bo v naslednjih šestih mesecih po uveljaviti zakona iz dosedanje mreže ZKO nastal nov sklad, ki pa bo v začetku šedeloval po programu in finančnem načrtu ZKOS za leto 1996. Najbrž bo tako tudi v posameznih občinah. Vsekakor se obeta na tem področju vrsta novosti v organizaciji in financiranju ljubiteljske kulture. Ohranimo upanje, da se bo situacija v ljubiteljski kulturi dejansko tudi izboljšala. Tine Lenarčič Dražba Vlila Litta kluba Vlila Litta klub, Fondacija Litija bo na dražbi v torek, 19. decembra, zvečer v avli Občine Litija prodala 22 umetniških slik. Denar od prodaje bo namerjen za modernizacijo litijske matične knjižnice. Na avkciji bodo prodajali dela JankaBaumkirhneija: Situla iz vač, Iva Češka: Litijazlesenimmostom, Tomaža Drnovška: Španova domačija, Iva Kisovca: Litijski trg, Francija Lesjaka: Travnik, Dunje Mantl: Krajina, Jožeta Megliča: Grad Ponoviče, Mire Rojc: Magnolija, Zlata Rudolfa: Eksplozija, Marije Smolej: Koprivnik, Veljka Tomana: Farbarjev grad, Helene Zupančič: Ob jezeru. Marko Jelnikar je podaril kar 6 del Nika Prestoija: Modro cvetje, Rdeče cvetje, Cerkvica na Glinjaku, Ljubova domačija na Bregu, Koledniki, Mlin. Mitja Pregelj je podaril delo Mire Pregelj: Kapelica na Litijskem polju. M.Š. Shirlie Roden, znanka Zasavčanov, bo danes, 14. decembra, ob 19.30 uri nastopila v Delavskem domu Trbovlje. Čas pred božičem je morda zares pravšnji za nepozabno doživetje, ki ga Shirlie zna pripraviti. S svojo pesmijo pripravi poslušalca do tega, da se poln ljubezni spomni sebe in drugih. T.P. 111 -7 MoPZ KUD Fran Levstik Na pobudo pevcev Viktorja Korelca in Alojza Grma ter učitelja glasbe MatJ e Pačnika je bil v marcu 1975 v Gabrovki ustanovljen Moški pevski zbor KUD Fran Levstik. Že februarja 1981 je zbor po začetnih težavah zaradi novih zadolžitev zapustil Matija Pačnik. Pevcem je v pomoč prišel Lilijan Ivan Poj kar, kije v delo uvedel Ivana Kolarja. V sezoni 1984/1985 gaje zamenjal Anton Tori in v maju 1986 je dirigentsko palico prevzela Marjana Oblak iz Litije, ki zbor še danes zelo uspešno vodi. MoPZ KUD Fran Levstik sodeluje na vseh prireditvah v domačem kraju, na revijah, devetnajstkrat seje udeležil Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, na slovesnostih,... V zboru danes pojejo: Berto Pavli, David Hribar, Ludvik Pravne, Milan Resnik (Moravče), Lado Kotar, Stane Miklič, Jože Zorc, Milan Resnik (Gabrovka), Marjan Valenčič, Janez Troha, Viktor Korelc, Franci Kotar in Vodenik. Od 14-ihjih je pet, ki prepevajo vseh 20 let - Milan Resnik (Gabrovka), Marjan Valečič, Viktor Korelc in Jože Vodenik. Na vaje pa se razen iz Gabrovke in okolice vozijo iz Mirne, Litije in Ljubljane. Visoki jubilej, 20-letnico zbora bo MoPZ KUD Fran Levstik proslavil v soboto, 16. decembra v dvorani OŠ s pričetkom ob 18.00 uri. Program bodo kot gostje popestrili člani folklorne skupine Javorje s spletom slovenskih ljudskih pesmi. Marjan Šušteršič UoYMudci Ansambel Slovenski odmev deluje že štiri leta. V tem času so si ustvarili renome po raznih festivalih narodnozabavne glasbe. So redni gostje na ptujskem festivalu, kjer so letos za svoj nastop prejeli tudi srebrnega orfeja. Sedemčlanski ansambel deluje na relaciji Radeče - Trbovlje. Vadijo v Radečah. Ker so nekateri člani doma iz Trbovelj, vožnja v Radeče na vaje predstavljaprecejšen strošek. Vendar člani ne obupujejo. Z veliko ljubezni do glasbe pri svojem delu vztrajajo. Besedila za njihove pesmi piše kar nekaj ljudi. Predvsem so to Jože Burnik, kije obenem tudi njihov mentor, tudi Nande Razboršek jim včasih kaj napiše. Nekaj besedil napiše tudi njihova pevka Jacinta Doberšek. Pred kratkim so izdali svojo debitantsko kaseto, ki nosi naslov Odmev iz Slovenije. Snemali so v studiu Zlati zvoki. Kaseta je bila še posebej v našem koncu sprejeta zelo dobro. Ljubitelji narodno zabavne glasbe pa so Slovenski odmev lahko videli nastopati na koncertu ob deseti letnici skupine Interval. Slovenski odmev so: Jacinta Doberšek, Primož Kurent, Franci Bec,Toni Šemrov, Andrej Lamovšek,Gregor Špajzer in Darko Medved. H J.N. rasititi&iuMi} ustili Število kulturnih prireditev v Litiji narašča. Med naj bolj zanimive in obiskane sodijo koncerti, kijih vneto prireja litijski KUD Zgaga. Zgagarji so nas pred nekaj tedni presenetili z novim koncertom, na katerem se je predstavilo nekaj mladih skupin. Kotnajbolj izstopajo in najbolj zanimivo velja tokrat omeniti mlado zasedbo z imenom Prisluhnimo tišini. Skupina prihaja iz Rovt nad Logatcem. V Litiji smo jo videli prvič. Fantje so pozornost pritegnili predvsem zaradi svojega izpiljenega stila, ki ga skozi osnovo punka obarvajo še s crossoverskimi detajli. Skupino sestavljajo: Jernej Šemrov, Marko Trček, Roman Košir, Boštjan Čuk in Borut Marolt, da so fantje zagreti žurerji so dakazali tudi nam, saj so predstavili devet svojih pesmi, s katerimi se odpravljajo tudi na snemanje svoje prve kasete. Kaseto z naslovom KR NEKI bodo naj verj etnej e posneli v ljubljanskem studiu KIF KIF. Kaseta naj bi izšla v samozaložbi s pomočj o sponzorj ev, zato še ne vedo natančnega števila izvodov. Fantje se kljub pomankljivi glasbeni opremi uspešno prebijajo iz kevdra, kot so poimenovali svoj vadbeni prostor. Največ nastopov so zaenkrat imeli na Gorenj skem in No tranj skem koncu, kjer je tudi odziv poblike najboljši. Iz svojega glasbenega stila neradi odplovejo z izjemo nekaterih prirejenih skladb iz originala Pankrtov in Pero Lovšina. Med njimi vsekakor velja omeniti Zdravljico, ki nas je v Litiji kar pošteno dvignila na noge. Fantje pa so publiko posvarili tudi pred trdimi drogami in v ta namen pripravili tudi pesem, ki med domačo publiko postaja že pravi hit. Njihovi koncerti so zaenkrat dobro obiskani. Tudi s koncertom v Litiji so bili fantje zadovoljni, čeprav so opazili, daje večinapublike morda malce preveč komercialno usmerjena. Povprečna starost v skupini je dvajset let. Upajmo, da bodo fantje tudi v bodoče izkoristili prednosti mladosti, norosti in talenta. Karmen Verdenik ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO ŽivljENje j e koi bo ivi bo IM i ERA (Forrest Cump, ZDA 1994, Paramount/ KarantanIja) Veliki triumf Forresta Gumpaje bil po Oskarjevih reprizah zasluženo potrjen tudi v naših krajih. Če me spomin ne vara, gaje v drugem krogu predvajanja po kinematografih dodatno videlo približno 50.000ljudi. Ameriškim kritikom nekako ni najbolj všeč. Povsem razumljivo, saj je Gump vsekakor drugačen film, ki se na najbolj učinkovit način ponorčuje iz njihove največje svetinje - iz ameriškega sna. Izjemno duhovito in satirično nam pokaže svet, kakršnega bi videli skozi oči najmanj pokvarjenega človeka na svetu, skozi oči človeka z IQ 75. Forrest je imel zaradi tega probleme že ob sprejemu v OŠ. Mati se je morala osebno precej potruditi in se... hmmnr... žrtvovati (?), da bi mu zagotovila prihodnost, kakršno želi sleherna mama zagotoviti svojemu otroku. Forrest je precej neprijetni inteligenčni pomanjkljivosti navkljub z vztrajnostjo nadoknadil vse tisto, kar mu je bilo ob rojstvu prikrajšano. Na svoji poti skozi življenje seje držal ene same modrosti, ki mu jo je zaupala mati ("Forrest, življenje je kot bomboniera. Nikoli ne veš, kaj boš dobil.") in vse, česar se je lotil, mu je šlo kot po maslu. V vojski je celo briljiral ("O: Ali veš, kaj je edini smisel tvojega služenja v tej vojski, Gump? G: Narediti karkoli mi porečete, gospod. O: Gump, ti si***** genij!") Noja, skoraj vse. Vse, razen ljubezni. A tudi to bo prišlo na vrsto. ("Oprosti, da sem ti pokvaril zabavo poročnik Dan, ampak imela je okus po cigaretih..."). Odlična režija Robe rta Zemeckisa (Zlati globus, oskar) lepo nadgrajujejo igre Toma Hanksa (Forrest Gump,Zlati globus, oskar), Sally Field (Forrestova mati), Robin Wright (Jerry Curran, Forrestova ljubezen, nominacija za Zlati globus) in Garya Sinisea (poročnik Dan, nominaciji za zlati globus in oskarja). Dobra glasba in zgodba, ki nam da vedeti, da Amerike brez Gumpov sploh ne bi bilo. Ocena: ***** Tommy rffii,iff¥¥T8f,yy,8ry¥i,iryi,yg,ing¥¥^raf¥TrFy¥,ry¥iwB’rrg,rinrTinnnn v ■ ■ ■ ■ VIDEOTEKA NANO, Sallmiittlites 8, (na bazenu), tel.: 26-441 založba Amadeus pa je Dannyju pripravila še posebno presenečenje. Ob promociji in seveda njegovem osebnem prazniku so mu podarili torto velikanko. Merila je 1,5 metra v višino in meter v širino. TAŠ promocija Bil je 4. december. Padal je sneg, vreme je bilo neprijazno. Vsaj za nekatere. Drugi pa so prav na ta dan proslavljali. Tudi Daniel Šmid - Danny je bil med njimi. Ob rojstnem dnevu je v ljubljanskem hotelu Belle vue predstavil prvo samo stoj no kaseto. Minila je y prijetnem, prijateljskem vzdušju. Povabilu seje odzvalo lepo številu povabljencev. Od pevcev, pevk, do predstavnikov tiska. Med nastopajočimi omenimo le nekatere; Sendi, Erika, Mika, Viki, Vičtory... Vsak je zapel po eno pegem. Danny pa je predstavil sedem svojih skladb. Celoten program je povezoval Vinko Šimek, Napovednik Hopla, pa smo na sredini decembra. Žuri se začenjajo na veliko. Dolžni smo vam nekaj popravkov in dopolnitev napovedi iz prejšnje številke. 12. decembra smo pozabili na Predina v DD Trbovlje. (No vsaj objaviti.) 14. decembra (To je danes) Shirley Roden v DD Trbovlje. 15. decembra v Domu svobode v Trbovljah nastopajo Zagorjani Mi tud' (Mi tut?), Izlačani Antibiotics, Trboveljčani Not The Same in Zasavci Agenti (ex Agent's Ltd.) 22. decembra bodo Orleki palili folk v Trbovljah in ne v Zagorju. Sorry zalaganje. 26. decembra še vedno velja napoved za Perčija in njegove Viteze. V Domu svobode Trbovlje. 28. decembra znova Orleki. Tokrat zares v Zagorju. J.N. Posebno sporočilo Ali ste vedeli, da imamo v Zagotju naslednico Naomi Campbel? Niste! Tudi jaz tega nisem vedela, dokler nisem tega sama doživela. Nek konec tedna sem "šetala" po šoli in ''prodajala dolgčas", ko so me prijateljice povabile medse. Ker resnično nisem imela ničesar v načrtu, sem se prijaznemu povabilu odzvala. In od takrat dalje vsak teden prihajam v učilnico, kjer Blanka Tomac uči vse bodoče manekenke, kako hoditi po modni pisti, kakšna naj bo pravilna drža telesa,... in še mnogo stvari, ki sodijo zraven. Pri nas imamo torej pravo manekensko šolo za prave (bodoče) manekenke. In kje se vse skupaj odvija? Na Srednji šoli v Zagotju. Torej, pridružite se nam, ne bo vam žal. Hasiba Hrstič Prva šolska televizija V dneh, ko nove televizijske postaje na Slovenskem "rastejo" kot gobe po dežju, smo se za podoben podvig odločili tudi dijaki Srednje šole za elektrotehniko Zagoije. Pred kratkim smo ob dobri volji ravnatelja dobili moderno kamero, s katero sedaj pohajkujemo po šoli in okrog nje ter snemamo, kar se nam zdi pomembnega, zanimivega, hkrati tudi smešnega in neumnega. V nekaj tednih se je tako nabralo že toliko filmskega gradiva, da bomo v kratkem že zaključili z montažo našega prvega filma. Dijaki, pa tudi vsi ostali, ki jih utrip šolskega življenja zanima, si bodo lahko prav kmalu ogledali to "mojstrovino". Zato v kotu svojega ekrana nikakor ne prezrite simbola ŠTV (šolske televizije), kajti to smo mi. R.F. Dom leži na Šuštarjevi ulici in vključuje okrog 60 dijakinj in dijakov iz vse Slovenije. Poleg izpolnjevanja šolskih obveznosti se v internatu povezujemo z okoljem in ukvarjamo z različnimi dejavnostmi, kot so novinarski krožek, ročna dela, strelski krožek. Omeniti moramo, da se naše strelke udeležujejo dijaških tekmovanj in so že osvojile 1. mesto Savka piva na karaokah na meddomskem tekmovanju v„Ljubljani. V domu je precejšnje zanimanje za kulturne prireditve. Na abonmajskih predstavah v DD Trbovlje smo redni in hvaležni obiskovalci. Letos sta sedve naši dijakinji pridružili pevskemu zboru Slavček in imata za seboj že tudi prvi nastop. Seveda se kot vsi mladi znamo zabavati in sprostiti, tako smo se 28. novembra kot posebni gostje udeležili Karaok v Dijaškem domu I. Cankarja v Ljubljani. Zelo dobro seje odrezala naša temperamentna pevka Savka Pejič, ki je prepričljivo osvojila L mesto. Poleg šolskih obveznosti in zabave najdemo čas tudi za vzdrževanje telesne kondicije. Te dni seje 15 dijakov (med njimi največ deklet) odločilo za vadbo v fitness studiu Miami, kjer že potekajo prva testiranja, ki jim bo sledila redna vadba. Lep pozdrav in srečno novo leto bralcem Zasavca, še posebno pa srednješolcem. Marina Moravec in Savka Pejič Sreda, 8. november 1995 Po zajtrku smo šli ven in se razdelili v dve skupini. 1. skupina, tam smo bile "punce" in štirje fantje, smo odšli k potoku in iskali vzorce vode, žuželke, merili temperaturo vode, zraka, hitrost vode... Ta potok se imenuje Ridelnov graben. Bilo je zelo mrzlo, tu in tam je padla tudi kakšna snežinka. Voda je imela 5°C, zato, ker se bolj počasi hladi, ozračje pa 2,5° C. Hitrost lista po vodi je bila 43 sekundindl stotink. V vzorcih vode smo našli žuželke enodnevnice in razne druge živalce. Četrtek, 9. november 1995 Petnajst minut do devetih so imeli fantje predavanje o zgodovini Libelič. Dekleta pa je Sonja poklicala v zgornjo učilnico in nas prosila, če ji pomagamo pri izdelavi copat. Privolile smo in ji pomagale. Ob 10.30 smo odšli na Dravo. Vozili smo se s kanuji. Imeli smo tudi piknik. Pekli smo hrenovke. Pomerili smo se tudi v raznih športnih aktivnostih. Jaz in moj brat sva dobila nagrado za lepo napisan dnevnik. Male sive celice v torek, 21. novembra smo zvedeli, da se lahko udeležimo regijskega predtekmovanja za kviz Male sive celice. Izbrati smo morali tri učence, ki naj bi zastopali naš, 6. c razred. Izbrani smo bili Polona, Gorazd in jaz. "Kviz bo v Ljubljani v ponedeljek, 27. novembra,” se je glasila informacija. "Joj, še dolgo je do ponedeljka," sem bil nestrpen. Vendar sem preživel tudi soboto in nedeljo ter dočakal ponedeljek. Veseli in razigrani smo se z avtobusi odpeljali proti Ljubljani. Nas tri so odpeljali v šolo Jožeta Moškriča, kjer naj bi pisali teste. Tu se nam je predstavila vsa TV ekipa kviza. Ko nam je voditeljica povedala vsa pravila o reševanju testov, smo se po Ob 30-letnici OŠ Ivana Skvarče Učenci in učitelji OŠ Ivana Skvarče smo se odločili, da letošnje prednovoletne dejavnosti povežemo s praznovanjem 30-letnice naše šolske zgradbe. V tednu od 18. do 22. decembra bodo potekale na šoli razne dejavnosti, od kulturnih do športnih akvitnosti, delavnic, kjer bodo otroci dali prosto pot svoji domišljiji pri izdelavi novoletnih aranžmajev, okraskov, čestitk, daril... Odločili smo se. da svoje izdelke pokažemo vsem, ki jih zanima, kaj vse znamo in zmoremo. Zato Vas vljudno vabimo, da si ogledate razstavo, na kateri bomo poleg izdelkov z novoletno praznično tematiko razstavili tudi izdelke, ki nastajajo med rednim vzgojnoizobraževalnim procesom. Nikakor pa nismo pozabili na zgodovino šole in na Ivana Skvarče, po katerem se naša šola imenuje. Izdali bomo tudi šolsko glasilo, ki vam bo na voljo na razstavi. Pričakujemo vas torej v četrtek, od 9.00 do 18.00 ure. Učenci in učitelji OŠ I. Skvarče ^ skupinah odpravili v razrede. Pri reševanju testov smo se posvetovali, vsak je vedel nekaj pravilnih odgovorov. Po dvajsetih minutah smo zaključili in v telovadnici razburjeno čakali, da bodo teste popravili in razglasih rezultate. Žal se nismo uvrstili v polfinale, torej vustnidel. Uvrstile so se ekipe šol iz Trzina, Škofljice in dve ekipi iz OŠ T. Čufarja iz Ljubljane. Zadnji dve bosta tekmovali v finalnem delu, ki bo na TV. Po končanem tekmovanju so nas z avtobusom odpeljali v diskoteko Dakota, ki je res nekaj posebnega. Notranjost je zgrajena v stilu letala. "Uf, takšne diskoteke pa še ne! Kaj takšnega svoj živi dan nisem videl," sem bil navdušen. Uživali smo ob dobri glasbi skupine Pop Design in light shovvu. Bolj pogumni so tudi zaplesali. Bil sem malo razočaran, oziroma smo bili kar vsi, ker nismo bili dovolj uspešni. Tolažili smo se samo s tem, da je važno sodelovati, ne zmagati. Peter Željko, 6. c OŠ Trbovlje Na razstavi malih živali S tovarišico smo tretjo šolsko uro odšli na razstavo malih Živah. Zelo všeč so mi bh zajčki, ki so bili naprodaj. Potem sem nadaljeval pri pismonošah. Kar vehko jih je bilo lepih in postavnih. Ko sem bral, kakšne barve so, mi je pogled obstal na kletki, ki je imela na hstu napisano - modra barva. Ker mi je ta barva zelo pri srcu, sem stopil na prste, kajti kletka je bila višja od mene. A na moje razočaranje ni bilo v njej modrega ptička. Pa sem se kmalu razvesehl, kajti tovarišica mi je pokazala kletko s polhi. Prvič v življenju sem videl polha. Bilo jih je več kot pet. Potem sem odšel h goskam. Najbolj sem se smejal pri rumenih goskah, ki so imele na glavi čop. Tako sem nadaljeval in obkrožil že skoraj vse kletke. Ostala mi je le še kolona kletk, v katerih so bili zajci, težki najmanj pet kilogramov. Najtežji med njimi je bil zajec, težak osem kilogramov. Vleklo me je naprej k istim kletkam, kjer so bih zajčki naprodaj za 1.200,00 tolaijev. Matic Zupan, 4. a, OŠ I. Cankarja Srečanje z novinarko Danico Petrovič V sredo, 29. novembra, je OŠ I. Cankarja dobila priznanje za najboljši tematski časopis. Priznanja za časopise je prejelo še 15 drugih slovenskih šol. Podelil jih je PIL v prostorih časopi sne hiše Delo. Časopis Iz OŠ z ljubeznijo je namenjen samo osmošolcem. Sestavljajo gamnenja, pogledi, izkušnje osmošolcev, vtisi drugih učencev o osmošolcih ter besede učiteljev učencem v slovo. Mentorica je peljala na slo vesnost tri učence iz letošnjih osmih razredov, ki bodo šele začeli pripravljati svoj časopis. Novinarka Danica Petrovič je pripovedovala o novinarskem poklicu. Za mlade novinarje so pomembni in zanimivi naslednji nasveti in informacije: - Anketa naj ne bo sama sebi namen. Z njo samo ponazorimo določeno temo ah problem, - Novinar se mora na intervju pripraviti, da ne bo dobil samo splošnih odgovorov, - Novinar mora kritično razmišljati, ne reagirati čustveno, upoštevati razhčne informacije* - Novinarska raca je tisto, kar ni res, pa novinarji vseeno napišajo. To je neškodljiva laž. - Za rumeni tisk so značilne race, privlačne fotografije, veliki naslovi... - Raziskovalno novinarstvo se loteva problematičnih tem, zbira teže dostopne informacije, - Raziskovalni novinar rabi več časa. Pri nas ga skoraj ni, saj je nemogoče, da bi se novinar ukvarjal tri do štiri mesece samo z eno temo. Na vprašanje, ah je novinarski poklic lep, je Danica Petrovič odgovorila, da ni grdih poklicev. Učence in mentorje so prijazni gostitelji popeljali po delavnicah, kjer se postavlja časopis; večina dela poteka s pomočjo računalnikov. Po kosilu smo si lahko šli ogledat še film v kino Kompas. ROKOMET Preveč popustili Rudis Rudar - Primorske novice 31:27 (19:13) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 300, sodnika Čeak (Ljubljana) in Babič (Domžale). Rudis Rudar: Lesjak, Podbregar 3, Maček, Gričar, Vrbnjak 9, Kosec 2, Drobnič, Čater 2, Čop 6, Voglar 2, Senčar 7, Randželovič. Primorske novice: A.Uršič, B.Uršič 1, Trošt, Grandič 2, Makuc 9, Jovičič 8, Šiškovič 5, Čemiauskas 2, Ražem. "Rudarji" so si v srečanju z močno oslabljenim tekmecem v prvi pokalni tekmi priigrali le štiri zadetke prednosti. Kazalo je sicer povsem drugače. V prvem delu so bili namreč Trboveljčani sila razpoloženi, v 33. minuti pa imeli prednost osmih golov. Nato so močno popustili, zaigrali premalo kolektivno, na dmgi strani pa so mladi gostujoči igralci pokazali veliko želje za ugodnim razpletom in zahvaljujoč agresivni in čvrsti globoki obrambi prednost domače vrste prepolovili. S. F. Blizu uspeha Primorske novice - Rudis Rudar 22:19 (9:8) Hrpelje, modra dvorana, gledalcev 500, sodnika Juratovec (Vrhnika) in Puntarič (Logatec). Primorske novice: Valenčič, B.Uršič 2, Ražem 1, Trošt, Božeglav, Makuc 3, Jovičič 2, Šiškovič 3, Likavec 5, Čemiauskas 6, A.Uršič. Rudis Rudar: Lesjak, Podbregar, Medved 4, Maček 2, Teržan 1, Vrbnjak, Kosec 1, Čater 1, Čop 4, Voglar L Senčar 5, Randželovič. Sredina tekmeca sta se v soboto v Hrpeljah pomerila še v prvenstvenem obračunu. Trboveljčani so upali na prvo gostujočo zmago v tem prvenstvu, a so znova ostali praznih rok. Domačini so zaigrali v popolni postavi. V vratih je bil dolgo poškodovani Valenčič, prvič v tej sezoni pa je po operaciji ramena zaigral tudi Likavec. Moštvi sta zelo dobro igrali v obrambah, prevladovala pa sta oba vratarja. Poleg Valenčiča seje namreč znova izkazal tudi trboveljski vratar Randželovič. Bašičevi varovanci so v začetku drugega polčasa celo povedli z 12:11, nato pa imeli nekaj kriznih minut. V tem obdobju so domačini dosegli pet zadetkov zapored in izenačeno srečanje praktično odločili sebi v prid. Trboveljčani so se v zaključku tekme približali na 20:19, kaj več pa jim v dramatični končnici ni uspelo, tudi zaradi dveh zastre-ljanih sedemmetrovk v trenutkih, ko seje "lomil" rezultat. Rudis Rudar je s petim porazom v letošnji sezoni padel na 10. mesto lestvice. Že sinoči je odigral tekmo predzadnjega kroga doma s Fructalom, v zadnjem jesenskem krogu pa bo naslednjo soboto gostoval pri Slovanu. S. F. Toča golov AM Slovan-Inženiring Šarbek 31:25 (25:12) Ljubljana, športna dvorana Kodeljevo, gledalcev 200, sodnika Požežnik in Repenšek (oba Ce). Slovan: Čamdžič, Špur, Andrejič 7, Sokolov 2, Šilc 4, Pori, Novak 2, Franetič, Kastelic 10, Glacač 4, Horvat 2. Inž. Šarbek: Ulčar, Papež 5, Kralj, Bilbija 8, T. Kogovšek 2, Gradišek 1, Lubej 1, Sotenšek, Privšek 3, Doblekar. Litijski rokometaši se z gostovanja v Ljubljani vračajo praznih rok in s polno mrežo. Toliko golov v tem delu prvenstva še niso prejeli in to je slaba napoved pred sobotnim predzadnjim kolom, ko v Litiji Krško na čelu z bivšim litijskim igralcem Špendetom. Preveč napak, predvsem v obrambi, pa tudi v napadu so storili Lilijani, da bi težko iztržili kaj več, kot poraz. Nastopili so brez Verbajsa, ki se je na zadnjem treningu poškodoval. Mogoče se v tem trenutku prebuja Bilbija, ki že dolgo ni tolikokrat zadel. Pri domačih je blestel vratar Čamdžič, po čigar dobrih obrambah so imeli domači v 54. minuti prednost 10 golov. Nekaj več upanja za morebitni dober izzid so imeli v sredini polčasa, ko so se približali domačim na gol prednosti, a kaj več tudi po nekaterih čudnih sodniških odločitvah, predvsem v škodo Litijanov, ni bilo mogoče storiti. S. K. Kljub vsemu poraz Fructal - Inženiring Šarbek 25:21 (14:6) Športna dvorana Police v Ajdovščini, gledalcev 400, sodnika Povalej in Melanšek (oba Ce). Fructal: Pajntar 2, Boršo 2, Deržek 1, Vunjak 9, Kurbanovič, Žvokelj, Kovšca, Rozman 5, Turk, Vidmar, Kranjc 2, Ostojič. Inž. Šarbek: Jere, Papež, Kralj, Bilbija 2. T. Kogovšek 1. B. Kogovšek 4, Gradišek 2, Lubej, Mandelj, Privšek 6, Verbajs 1, Doblekar. V L četrtfinalnem srečanju pokala Slovenije sojo igralci iz Litije na koncu še dobro odnesli. 4 goli so v domači dvorani sigurno nadomestljivi. Seveda ob precej boljši igri, kot pa so jo tokrat pokazali v ledeno mrzli ajdovski dvorani. Že sam pričetek srečanja ni veliko obetal. Lilijani so namreč na srečanje celo zamudili zaradi objektivnih razlogov (slabo vreme). In tako so na pol ogreti srečanje slabo začeli, saj so po rezultatu 2:2 domači napravili delni izid 8:0 ter polčas visoko dobili. Lahko bi rekli, da se je ponovila slika prvenstvenega srečanja v Litiji, kjer pa je bilo obratno. Vse preveč napak je bilo v litijski vrsti in domači so imeli 4 minute pred koncem prednost 8 golov. Še dobro, da so bili strelci kar precej nespretni, kar pa so Šarbki izkoristili in lahko rečemo, da imajo kar precejšnje možnosti za uvrstitev v četrtfinale pokala. S. K. Razburljivo srečanje Dol - Pivovarna Laško 29:29 (13:13) Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 250, sodnika Goršek in Dejak (oba Črnomelj). Dol: Sikošek, Plevnik, Hribar, Selak, Piškur 3, Špacapan 1, Moljk 6, Sedeljšak 1, Šterbucl 4, Krajnc 1, Raušl 12, Šantej. Piv. Laško: Slamnik, Marčen, Lesjak, Pajovič 8, Šantl 8, Pinter 1, Pečovnik 2, Bon 3, Buhanec 2, Klatnus, Trbojevič 5, Podpečan. Zanimivo, borbeno, izenačeno in ob koncu razburljivo srečanje, od katerega sta oba tekmeca pričakovala več, se je na koncu končalo z realno delitvijo točk. Dolani so bili boljši v 1. polčasu, v katerem so večji del vodili tudi s 3 goli prednosti, vendar so ob koncu lepo prednost po nepotrebnem zapravili. Gostom iz Celja pa je pripadal 2. polčas, v katerem so znali izkoristiti 10 minutno prednost igralca več in so si do 45. minute priigrali tri gole prednosti. V razburljivi končnici so jih varovanci trenerja Ander-luha dohiteli in po izenačenju na 25:25, celo dvakrat zapored povedli, nakar se je rezultatska prednost znova prevesila na stran gostov, vendar j e ob bučni vzpodbudi gledalcev uspelo gostiteljem 8 sekund pred koncem preko Moljka izenačiti na končnih 29:29. Pri gostiteljih, ki jih še vedno pestijo poškodbe, velja pohvaliti prav vse igralce, zlasti pa Darka Raušla in kapetana Urbana Moljka, ki igra že nekaj tekem zapored poškodovan. Od mladih pa velja znova pohvaliti Jureta Šterbucla, ki postaja ob že omenjenima Raušlu in Moljku, glavni strelec ekipe. Sodnika svojega, sicer zahtevnega dela nista najbolje opravila. V za -dnjem kolu prvega dela prvenstva bodo Dolani gostovali v Velenju, kjer se bodo pomerili z B ekipo domačega Gorenja. Ob razmeroma dobrih zadnjih nastopih Dolani v Velenju gotovo njso brez možnosti za uspeh. J. P. SPOT Rudar že v finalu Trbovlje - Mladinci trboveljskega SPOT Rudarja so si z dvema visokima zmagama na turnirju v Sevnici že zagotovili prvo mesto v svoji polfinalni skupini in nastop v finalu treh najboljših slovenskih mladinskih rokometnih ekip. Varovanci trenerja Dušana Žagarja so v Sevnici najprej ugnali domačo Lisco z 28:19 (10:9), nato pa še Gorenje s 24:11 (11:3). V tej tekmi so še posebej blesteli v obrambi. -v1 Zadovoljni po jesenskem delu, čeprav...? Litija - Na zaslužen počitek po jesenskem delu so odšli tudi nogometaši NK Litije, ki so po jesenskem delu 3. SNL zahod na solidnem 6. mestu. Za konec so se pomerili med seboj. V srečanju stari - mladi pa je bil rezultat neodločen 3:3. Za to pa je poskrbel tudi eden izmed trenerjev, ki je opravljal sodniško vlogo. In kako so zadovoljni v litijskem taboru? Pravzaprav bi lahko rekli, da so imeli le dva slaba trenutka v jesenskem delu prvenstva in sicer takoj na začetku, ko jih je na domačem igrišču premagal novinec Pletisa Kolpa in nato proti drugemu novincu Transportu, ki jim je prizadel najvišji poraz - 4:0. Na teh 2 srečanjih so prejeli več kot polovico vseh prejetih golov (7/13). Res pa je tudi, da so ta dva poraza nadoknadili z dvema zmagama v gosteh - Telmond in Slovan. Po videnem v Litiji in po poročilih z gostovanj pa jih po prvih dveh kolih ni nobena ekipa več nadigrala. In kakšna je ocena trenerja ekipe Janeza Tišlerja: "Z uvrstitvijo na 6. mesto sem sicer zadovoljen, čeprav moram reči, da bi bili lahko malo višje, če ne bi bilo tistih dveh spodrsljajev na začetku. Klub si je sicer zadal nalogo postati stabilen tretjeligaš z uvrstitvijo tja do 8 mesta, torej izogniti se tistim mestom, ki bi nam tak status ogrožala. Čeprav smo pred začetkom sicer merili višje, pa mislim, daje trenutna uvrstitev realna. Daje nam možnost, da spomladi z resnim in pravočasnim pričetkom priprav kakšno mesto tudi pridobimo." Naj zapišemo, daje edina prednost litijske ekipe pred drugimi, da imajo možnost treniranja v poznejših urah, saj je igrišče osvetljeno. Sicer pa so vsi igralci zaposleni z drugimi obveznostmi (šola, služba) in da za "opravljeno" delo pravzaprav ne prejemajo nadomestil, kot igralci drugih ekip, ki pa imajo, vsaj nekatere, prave profesionalce. "Klub se mora predvsem okrepiti v vodstveni strukturi, pa ne da bi si titule delili, temveč da pridejo ljudje, ki so pripravljeni delati v klubu na bazi amaterizma, teh pa je vse manj. Vse pa je seveda povezano z denarjem. In če vemo, da imamo v Litiji 3 prvoligaše - rokomet, košarka in mali nogomet, drugoligaša -kegljanje in ne preveč močno gospodarstvo, je potem jasno, daje prav finačna plat, se samo pri nogometaših, ampak pri vseh klubih, največji problem. Vendar pa ima nogomet v Litiji dolgo tradicijo, tudi uspešno in peščica ljudi, ki so še v klubu, na čelu s predsednikom in bivšim nogometašem kluba Miletom Raličem je garancija, da bomo nogomet v Litiji gledali ne le spomladi, ampak še nekaj časa, je še dodal Tišler. S. K. saj so v prvem polčasu prejeli samo en zadetek iz igre. Trboveljski mladinci so bo slabih rezultatih članske ekipe tako v veliko veselje ljubiteljem rokometa. Dušan Žagar pa dokazuje, da je odličen trener in med najuspešnejšimi strokovnjaki v Trbovljah nasploh. Spomnimo se samo, daje leta 1991 z Rudarjem osvojil naslov prvaka slovenske lige, lani pa gaje kot prvi pripeljal do Evrope. Potem, ko so ga brez potrebe zamenjali na položaju trenerja prve ekipe, je pred njim še ena lovorika. V finalu mladinskega prvenstva bodo namreč igrale le tri ekipe in Trboveljčani imajo tako že zagotovljeno najmanj bronasto odličje. Povrh vsega pa bodo v januarju prireditelji turnirja... S. F. KOŠARKA Visok poraz Kovinotehna Savinjska Polzela - Iskra Litus 97:61 (52:22) Polzela, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Pukl (Mb) in Dovč (Domžale). Kov. Savinjska: Zaletel 16, Kobale 8, Stavrov 10, Petranovič 25, Jagodnik 14, Tiller 14, Cizej 4 Iskra: Kandžič 7, Bassin 6, Japič 3, Peterlin 9, Ivanovič 19, Bošnjak 8, Šetina 7, Šiško 2. Lilijani so v Polzelo odšli v polni postavi, kolikor je še ostalo v klubu po odhodu najboljših igralcev, brez motivacije - kar se vidi že po poteku tekme. Toda tega ni po odlični igri v prejšnjem kolu proti Postojnski Republiki, nihče pričakoval. Po začetnem vodstvu Litijanov so popolnoma popustili in dovolili domačinom, da so mirno polnili njihov koš. Po 4 minutah igre so domačini vodili že z 10:2. Tedaj je trener gostov Ibiši z več menjavami skušal zaustaviti razigrane domačine, a se mu ni posrečilo. V 10. minuti so domači vodili že 24:11 in v 15. z 35:18. V začetku 2. polčasa so domačini nekoliko popustili, saj jih je vodstvo iz 1. dela za kratek čas uspavalo. Tedaj so se prebudili Lilijani, a v dveh minutah niso mogli nadoknaditi zamujenega. Dosegli so delni le izzid 0:9. Na veliko srečo igralcev Litije je v drugi polovici dragega dela trener domačinov dal priložnost vsem igralcem. V 28. minuti tekme je zaradi 5. osebne napake moral v slačilnico varovanec trenerja Ibrišija Šetina. M.Š. Poraz doma Zagorje - Ilirija 82: 93 (35:52) Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 150, sodnika Rome (Vrhnika) in Mlinar (Cerknica). Zagorje: Draževič 27, Ponjevič 4, Galič 15, Rojko 4, Mlakar, Kofol 4, Koren 21, Poznič 4, Krajnc, Omahne. Ilirija: Kiš 1, Krznarič 11, Macura 30, Todorovič 13, Zore 8, Cerar 31, Blaže vič 2. Igralci Zagorja tudi v 13. kolu na domačem igrišču niso prikazali dobre igre. Gostje iz Ljubljane so jih zasenčili v vseh elementih igre košarkarske igre. V obrambi domači igralci niso našli recepta, gostje so zlahka prihajali do meta na koš iz izdelanih akcij. Zato se ni čuditi, če so od 6 poizkusov zadeli petkrat. V 8. minuti je bil rezultat 8:22. Domačinom se je vse bolj mudilo v napadu, zato so napravili veliko napak pri podajah, gostje pa so vsako napako kaznovali s hitrimi protinapadi. Tistih nekaj zgrešenih metov je popravil izkušeni Todorovič. V nadaljevanju tudi s conskim presingom domačini niso spremenili poteka tekme. Kljub visoki povprečni starosti so gostje narekovali ritem igre. Zagorjani so bili povsem izgubljeni, zato so priložnost dobili mlajši igralci. Po prikazani igri je poraz za 13 točk razlike še zelo ugoden za Zagorjane. D.G. Šesti zaporedni poraz GD Hrastnik - Plima Prebold 75:78 (34:48) Hrastnik, športnadvorana na Logu, gledalcev 200, sodnika Galcman in Kmetec (oba Miklavž). GD: Štefane 13, Dur-miševič, Deželak 7, Lapornik 9, Kellner 14, Baloh 16, Golotič 2, Majes, Isoski 14, Grmček. Prebold: Pur 8, Trivan, Strah, Verk, Gradin, Štahl 6, P. Goltnik 19, Karlovčec 6, Ivačič, J. Goltnik 2, Cvar, Cencelj 26. Košarkarji hrastniške Gradbene dejavnosti, v čigar vrstah je prišlo zadnje čase do velikih sprememb, so v 12. kolu prvenstva vzhodne skupine B lige doživeli že šesti zaporedni poraz, s katerim so si praktično zaprli vse možnosti za napredovanje v višji tekmovalni razred. Tokrat so jih, močno oslabljene, v domači dvorani premagali košarkarji Plime iz Prebolda z vsega tremi točkami razlike. Hrastničani, ki so nastopili brez obeh centrov: kaznovanega Lesjaka in poškodovanega Lazarja, so važno tekmo izgubili že v prvem polčasu. V 2. polčasu so zaigrali precej bolje, nado- knadili so zaostanek 17 točk in dve minuti pred koncem celo povedli z 73:71, nato pa zaradi nezbranosti in prehitro zaključenih napadov dovolili gostom, daso se jim, kot temu rečemo, v zadnjem trenutku izmuznili iz rok in zasluženo zmagali. Dodajmo še, da je potem, ko je klub zapustil trener Ranko Mandič, na vročo trenersko klop znova sedel Alojz Deželak, ki je ekipo vodil v kvalifikacijah za vstop v B ligo. V klubu pa so se tudi odpovedali igralskih uslug obeh Krčanov: Avsenaka in Rozmana, ki stapustilaekipo na cedilu, kot jih je ta najbolj potrebovala. J. P. KEGLJANJE Miklavžev turnir Hrastnik - Kegljaški klub Rudnik Hrastnik in Bife Kegljišče sta pripravila prvi "Miklavžev turnir”, to je posebej pripravljeno rekreacijsko kegljanje, katerega se je v štirih tekmovalnih kategorijah udeležilo prek 50 posazemnikov in posameznic. Po kvalifikacijskem delu turnirja so se najboljši pomerili še v finalu. Seštevek obeh nastopov je dal končni vrstni red po kategorijah: Ona in on -1. Mustafa in Tatjana Hrstič: ženske posamezno: 1. Magda Podbcvšek; moški posamezno: 1. Marko Plazar; aktivni tekmovalci: 1. Brane Meserko. Najboljši so bili nagrajeni. J. P. Finale odprtega prvenstva Litije Litija - Kegljaški klub Litija bo v torek, 19. decembra s pričetkom ob 16.00 organiziral finale 11. odprtega prvenstva Litije. Letošnje tekmovanje je namenjeno 850 letnici Litije. Ljubitelje kvalitetnega kegljanja vabimo, saj bodo lahko uŽivah ob tekmovanju zares vrhunskih kegljačev. M.A. NAMIZNI TENIS Rekreativci aktivni in uspešni Tabovlje - NTZ Slovenije je 2. decembra v Krškem organizirala prvi državni turnir za rekreative iz vse Slovenije. Sodelovalo je 105 igralcev, rezultati turnirja bodo služili kot osnova za računalniško spremljanje rezultatov v tej igralni sezoni. Rekreativci NTK Trbovlje so se tega turnirja udeležili in z uspehi presenetili ostale udeležence. Med veterankami je zmagala Trbovelj-čanka Živa Prezelj. V dvojicah sta mešani par, Živa Prezelj in Frane Bartol zasedla 2. mesto. V disciplini moški posamezno je Bartol zasedel mesto med 5-8, Franci Drobež, član NTK Trbovlje pa mesto med 9 -16. V mesecu novembru je bil v Velenju 1. odprti turnir v namiznem tenisu za rekreativce, 2. mesto je vigri posameznikov zasedel Franc Bartol iz Trbovelj. Zmago v finalni borbi je moral prepustiti bivšemu državnemu reprezentantu Bojanu Kernu iz Ljubljane. H. K. MALI NOGOMET Končna lestvica občinske malonogometne lige Litija - Končala se je občinska malonogometna liga v organizaciji okrepčevalnice V&R in Komunalnega podjetja Litija. Ob nenastopanju prvoligaške ekipe Inženiring Šarbek je prvo mesto zasluženo osvojila ekipa Omahen Transport, ki je vse do zadnjega vzdržala brez poraza. Prav v zadnjem kolu pa jih je premagal Bar Baron z rezultatom 4:2.Ta je ena izmed razočaranj lige, saj po imenih sodeč sodi precej višje, kar so dokazali v zadnjem srečanju. Ob tem pa so bili najučinkovitejša ekipa lige, saj so dosegli kar 34 golov. Zanimivo je tudi, daje ekipa Trgovina Mojca prejela le 7 golov, vendar pa je bila neučinkovita, kar jo je stalo višjega mesta. Ligo je spremljalo kar številno občinstvo, kar je še en dokaz več, da je mali nogomet v Litiji visoko cenjen. Prve 4 ekipe so prejele lepe pokale. Prvouvrščena še komplet dresov, drugouvrščena še žogo, organizator pa je podelil zadnjeuvrščeni ekipi TNT žogo z željo po boljših igrah v bodoče. Rezultati zadnjega kola: Šentlambert Emona - Litijski Oglasnik 5:3, TNT-Bar Dornik 2:8, Amko - Ford Servis Hribar 9:4, TNT -Trgovina Mojca 0:3, Bar Baron - Peki 8:1, AMKO -Trgovina Mojca 0:0, Omahen Transport - Bar Baron 2:4. Lestvica: 1. Omahen Transport 25, 2. Amko 21, 3. Bar Dornik 19,4. Trgovina Mojca 18,5. Bar Baron 17,6. Litijski Oglasnik 15, 7. Stavbe 13, 8. Šentlambert Emona 12, 9. Peki 9,10. Ford Servis Hribar 4, 11. TNT 3 točke. S. K. Dvoranska liga malega nogometa Litija Litija - Veliko zanimanje za mali nogomet v Litiji kot tudi bližnji okolici je organizatorja V&R in Komunalno podjetje Litija spodbudila, da pripravi oziroma organizira dvoransko Ligo malega nogometa Litija. Pričetek lige bo nekaj dni po novem letu, torej pravi čas da se odpočijete od novoletnih zabav, dobre pijače in jedače in poiskušate v rekreacijski ligi izgubiti kakšen odvečen kilogram, ki ste si ga "prigarali" čez praznike. Igralni dnevi bodo ob sobotah v januarju in februarju. Predvidoma se bosta vsakič odigrala dva kola. Liga naj bi se začela 13. januarja. Prijaviti se je moč do 5. januaija v litijski športni dvorani ah na naslov: V&R Vače, Vače 27, Vače pri Litiji. Organizator vas vabi, da se prijavite čimprej, nagrade so vabljive. Informacije so na voljo tudi po telefonu: 061/ 882-931 - Tone ali Andrej. Vabljeni! S. K. PIKADO Condor preletel Zupana Trbovlje - S tekmami 9. kroga seje nadaljevala zasavska liga v elektronskem pikadu. V derbiju je kisovški Condor visoko, s 13:3 premagal Okrepčevalnico Zupan iz Trbovelj. Z enakim izidom je Bar 91 odpravil Gambrinus. Nasploh je bil to krog visokih zmag. Z 12:4 sta Čipo in Jolly bar premagala Viktorijo oziroma Amadeusa, Mojčni hram in Mane bar pa sta bila z izidom 11:5 uspešnejša od Gostišča Rajka ter Jevnice. S 17 točkami na lestvici vodi Mojčin hram, Jolly bar ima 15 točk, Condor 14, Okrepčevalnica Zupan 12, Bar 91 11, Viktorija 9, Gambrinus 7, Gostišče Rajka, Mane bar in Čipo po 6, Jevnica pa je še brez točk. V današnjem (četrtek) 10. krogu izrazitega derbija ne bo, še najbolj zanimivo srečanje pa se obeta v Litiji kjer bo Jolly bar gostil Bar 91 s Trojan. S. F. ŠAH Hitropotezni turnir Zagorje - Odigran je bil še 12. mesečni hitropotezni turnir, ki se gaje udeležilo le 12 igralcev. Vrstni red: 1. Krajnc 10, 2. Jazbec 9, 3. Gračner 8, 4. Bajda 6, 5. Regancin 5,5,6. Cvetko 5, 7. Grčar 5, 8. Tomažič 4,5, 9, Pavlin 4, 10. Vidmar 4. V skupni rezultat šteje 9 najboljših uvrstitev posameznega igralca. Odločitev za 1. in 2. mesto v letu 1995 je bila zelo tesna. Prvi trije bodo prejeli tradicionalne pokale. Končni vrstni red pa je naslednji: 1. Krajnc 210,2. Jazbec 200, 3. Jurič 104, 4. Gračner 98, 5. Grčar 97, 6. Regancin 93, 7. Kuzmič 74, 8. Tomažič 44, 9. Bajda 42, 10. Vidmar 25. Uvrščenih je skupno 24 igralcev. Šahovska sezona 1995 bo zaključena v petek, 29. decembra ob 18.00 uri z nagradnim novoletnim turnirjem. R. R. t-š ; ~ 1—BMIBIMMIIMini jpta. ftajtišpgšjftejši SlhVhttSki pfdtisfkVBtk iegtt Med mladi« sk^in člansko reprezentanco obstaja v vi ik a borilnega športa. Na evropskem prvenstva v Helsinkih razlika. Mladina smo bili velika klapa.v Članski selekciji srednji kategoriji, MititB vikend šti je ižt Franci je s povsem drugače. Brli smo kot družina, še najbolj vesi. lo ...... utrujenosti ud dolge poti. Drugi dan tekmovanja sem odpovedati. V Franciji sem dobil udarec v obraz, se nastopal kot pretojet! m dobri v« borbe, čeprav so bili vedno pa etrom tudi bolečine v nogi. Poleg tega sem se «*—•«* s «*»** ™ » «fc> * H* * ***■ <™ n—i. m uk,, zapeli«) Vrnil . kolkjoti. Uni v Bratislavi svjn bil vsaj malo pomagat :F,mi=„,:evctip,i|y,,,El. Dajal bi. da, bil, Tw* .K IIImm,. ouKvvure je t4Ko lK.sa.mvno usvpma ....... tamjem reprezentance .jumbi ..............m "ilF1. Sv.v:'r ?■'; hi’" c il;d ' Naivocfr preizklišn,! nasledn,cga leta bosta vXvXvXvX\ me-«., v Ev,oP: mesto II H iiiš [-■' r • ....................' Or, I 1 Ulit V soboto, 9. decembra je 18 metrov dolg in 24 ton težak Greenpeacov avtobus (v katerem je fotovoltaična elektrarna, vetrnica za proizvodnjo elektrike, 17 filtrov za odstranjevanje izpušnih plinov, vsa avdio in video oprema) v dopoldanskem času prispel na gimnazijsko igrišče v Trbovlje. Predstavniki Greenpeacea za Slovenijo so pripravili tritedensko avtobusno turnejo po Sloveniji. Od 4. do 22. decembra pa bodo obiskali številne slovenske kraje. Greenpeace je mednarodna, nevladna, nepolitičnain neprofitna okoljevarstvena organizacija s sedežem v Amsterdamu. V svetu izvaja štiri glavne kampanje: preprečevanje tanjšanja ozonskega plašča, klimatske spremembe, ohranjanje biološke raznovrstnosti, atomska energija in več regionalnih kampanj (tropski pragozdovi, preprečevanje izvažanja strupenih odpadkov v nerazvite države, izločitev uporabe klora,...). Namen turneje pa je predstavitev omenjenega avtobusa ter predstavitev protijedrske kampanje - za zaprtje JE Krško. Z zamenjavo uparjalnikov v JE Krško, ki bi po njihovih podatkih stala cca 35 milijard tolarjev, je JE potrebno za nekaj mesecev izklopiti, kar stroške še poveča. Sedanja uparjalnika sta v JE Krško v slabem stanju, vzdrževanje in remonti pa izredno veliko stanejo. Strokovnjaki razlagajo, da se to ne splača, zato si prizadevajo, da Slovenija ne bi bila več ena od držav, ki uporablja jedrsko energijo. Zahteve Greenpeaca so: nobenih novih uparjalnikov za JE Krško, modernizacija in povečanje učinkovitosti obstoječih elektrarn, ukrepi za varčevanje zel. energijo in povečanje energetske učinkovitosti v industriji in gospodinjstvih, povišanje deleža obnovljivih energetskih virov, kot so biomasa, geotermija, male HE, energija vetrain sonca, izgradnja decentraliziranih toplarn - elektrarn in plinskih elektrarn, kot nadomestilo JE Krško, izvedbo referenduma za zaustavitev JE Krško ob 10. obletnici katastrofe v Černobilu. Menijo, da ima Slovenija dovolj možnosti za nadomestitev JE Krško, hrvaški delež je mogoče nadomestiti z dobavo el. energije iz tujine po enaki proizvodni ceni, kot j o danes dosega JE Krško. Če denarja za zaprtje JE Krško ne bo, ga bo treba poiskati do leta 2023, ko JE Krško poteče "življenjska doba". Vzdrževanje do takrat pa ne bo poceni, zato bi več pridobili, kot izgubili, če bi JE Krško postopoma zaprli, kar je pomembno zlasti z ekološkega vidika varnosti ter možne ekološke katastrofe v središču Evrope. V Trbovljah so predstavnikom Greenpeacea predstavili problematiko v zvezi z okoljem ter onesnaževanjem v njihovem kraju, ko smo zvedeli marsikaj novega. Sumijo namreč, da se nevarni odpadki sežigajo v cementarniški peči, opozorili so na problematiko zraka in zdravja... Dodatne informacije o aktivnosti so na voljo na naslovu: Greenpeace, Prušnikova 2 v Ljubljani. Aleš Matko * Uradni zastopnik za vozila CITROEN in FIAT v Zasavju BUBO AVTOSERVIS ŠPAJZER Partizanska 51. 61420 Trbovlje, tel.: 0601/24 295 * prodaja vozil CITROEN in FIAT * pooblaščeni servis zavozila CITROEN m FIAT * nudimo vam avtomehanične, avtokleparske in avtoličarske storitve ' prodaja rezervnih delov in dodatne opreme : :: ::::i : AX FIRST AX CABAN AX IMAGE ZXREFLEX 1.1 3V 1.1 5V 1.1 5 V 1.4 5V 14.100 DEM 14.800 DEM 15.900 DEM 19.800 DEM BMU3B PANDA TREKK1NG 4x4 .... že od 17.200 DEM PUNTO 75 SX 3V 18.990 DEM (kovinska barva, odbijači v barvi karoserije, elektr. paket, meglenke, okrasne letvice) : na zalogi novi modeli FIAT BRAVO in FIAT BRAVA BRAVO 1.4 S 3V.. 21.800 DEM - BRAVO 1.4 SX 3V.. 24.400 DEM BRAVA 1.4 S 5V.. 22.600 DEM ‘ rabljena vozila PANDA 1000, letnik 1993, cena : 8.500 DEM: ZX AVANTAGE 1.4, letnik 1991, cena 13.000 DEM delovni čas. ponedeljek - petek sreda 7h - 16h sobota 8ft-12h O CIMOS INTERNATIONAL MARUTI MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA M MARUTI SAMO V MESECU DECEMBRU 1000 DEM CENEJE! JAPONSKA TEHNOLOC/IJA SLOVENSKA CENA UGODNI KREDITI ZA NOVA IN RABLJENA VOZILA m:owAvmwAWMD>z(J medicinska sestra iz > Lepo, krasno "O CL E o £L Zagorja: je videti Zagorje. Moj sin je rekel, da bomo zdajšnjega župana še volih, ko je tako poskrbel za okrasitev. Mishm, da so vsa leta pohvalno krasili mesto." Dobra toplotna zaščita objekta in moderne izvedbe kotlov za centralno ogrevanje ne pomagajo veliko, če potrebne toplotne encrgijeza ogrevanjene moremo prilagoditi trenutnim potrebam z ustreznim načinom regulacije. Potrebe po dovedeni toplotni energiji vprostore so odvisne od trenutne temperature okolice in naših bivalnih navad. Pravilno izbran sistem regulacije omogoča boljši izkoristek ogrevalnega sistema, vzdrževanje želj ene temperature v prostorih kljub spremembi zunanje temperature, prekinitev ogrevanja ali zniževanje temperature ogrevne vode v sistemu centralnega ogrevanja in izkoriščanje toplotnih virov v ogrevalnih prostorih (toplota oseb, aparatov, razsvetljave) in sončne energije, ki se v prostoru pretvori v toplotno. Poraba goriva je s kvalitetno regulacijo od 15 do 25 odstotkov nižja, kot pri nepopolni ali slabi regulaciji. Samo 1°C previsoka sobna temperatura podraži ogrevanje za c ca 6 odstotkov. Centralna in lokalna regulacija sta različni: s centralno regulacijo na enem mestu (običajno takoj za kotlom ali v samem kotlu) reguliramo temperaturo dovodne vode, s tem, da temperaturo ogrevalne vode v sistemu centralnega ogrevanja prilagodimo trenutnim pogojem. Najbolj značilen element centralne regulacije je tropotni ali štiripotni mešalni ventil, katerega krmilimo ročno ali elektronsko. Najbolj netočno, nezanesljivo in potratno je ročno reguliranje. Naslednji korak je regulacija s pomočjo sobnega Moderne konstrukcije nizko temperaturnih kotlov za centralno ogrevanje ne zahtevajo več stalne temperature ogrevne vode. Pri teh kotlih je mogoče temperaturo ogrevne vode zniževati v območju med 30° in 40°. Krmilna naprava pri teh kotlih vpliva direktno na gorilnik in tako vzdržuje zahtevano temperaturo. V gradnja mešalnega ventila zato pri teh kotlih ni več potrebna. Vsem prednostim nizkotemperatumih kotlov, ki smo jih že našteli v septembrski številki, tako dodajamo še eno. O tem, kako izbrati za nas najprimernejši sistem regulacije, se sprašuje vsakdo izmed nas. Izbiro moramo prepustiti strokovnjaku. Ta vam bo glede na vaše potrebe, želje, objekt in način ogrevanja v njej, izbral primerne elemente, ki bodo smiselno povezani v regulacijski sistem. Prvi korak lahko že jutri storite sami, zato vabim vse, ki bi radi dobili strokoven, neodvisen in brezplačen nasvet o racionalni rabi energije, v energetsko svetovalno pisarno na Gimnazijski 22 a Trbovlje, vsak torek in četrtek od 16.00 do 17.30 ure. Za razgovor se lahko naročite na telefon: 27-380 ali 25-513. Zoran Gračner, dipl.ing. termostata, ki z dvotočkovnim delovanjem (ON - OFF) dosti zanesljivo vzdržuje sobno temperaturo. Pomanjkljivost takšnega reguliranja so sunkoviti prehodi, ki na ta način nastajajo, saj ogrevanje deluje le z maksimalno temperaturo ali pa je zaprto. Najpopolnejša in hkrati naj varčnej šaje zvezna ali trotočko vna regulacij a, ki praviloma deluje na osnovi merjenja zunanje temperature in temperature v bivalnem prostoru. Temperatura grelnih teles - radiatorjev - se spreminj a zvezno, brez su nko v, kar ima zaposledico izjemno stabilno sobno temperaturo. Pri takšnem načinu zunanje tipalo (ZT), ki ga namestimo na severno fasado objekta ter povežemo z ustrezno krmilno napravo (KM), meri zunanjo temperaturo, podatek o temperaturi pretvori v impulze, ki jih pošilja v centralno krmilno napravo. Ta primerja tipala temperature ogrevne vode (TO) v sistemu in tipala zunanje temperature in vpliva na mešalni ventil (MV), da dobimo zahtevanim pogojem ustrezno temperaturo ogrevne vode. Na položaj MV pa preko KN vpliva tudi signal iz tipala za tipanje temperature (TP), vgrajen v izbrani ali "testni prostor". Običajno je to dnevna soba, kjer > O ■■ c (6 C N O a se največ zadržujemo. Osnovnemu sistemu centralne regulacije lahko dodajamo razne dodatne funkcije, ki povečujejo ugodje v prostoru in prispevajo k varčevanju z energijo. Tako lahko vgradimo stikalno uro, ki vklaplja nočno znižanje temperature dovodne vode. V posameznih prostorih pa vzdržujemo želj eno temperaturo dodatno še z elementi lokalne regulacije. Želj ena temperatura v posameznih prostorih zavisi od potreb in aktivnosti, ki se v teh prostorih odvijajo. V večini sistemov ogrevanja predstavljajo lokalno regulacijo termostatični ventili, ki so vgrajeni na posamezna grelna telesa. Glede na nastavljeno zahtevano sobno temperaturo dušijo pretok ogrevne vode skozi ogrevalo. Pri tem zelo dobro izkoriščajo notranje vire toplote, kot so toplota ljudi in sonca. Zelo pomembno je, da lokalna regulacija brez primerne centralne regulacije ni uspešna. TRGOVINA Z: GALANTERIJO ZA INTIMNO NEGO, PERILOM TER DRUGIMI ARTIKLI. NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN POŠTI, SEX SHOP d.o.o. CESTA 20. JULIJA 13 TEL: 0601/61-740 61410 ZAGORJE OB SAVI DELOVNI CAS: VSAK DAN RAZEN SOBOTE IN NEDELJE OD 17.00 DO 20.00 URE. ttji :*?.......................*:*-• ..j "P Ji: s S; ■"id id i:*r (:*:........-Mfr ......Wg......................ttS d.o.o. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 "lii....ir' ....S% ..............SSS | : ?:?:.... .k.......m... .....SR; PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina W1,,as'4a,7ltl01* ^ osmošolcev igral ansambel Hiša; od 16. do 19. ure pa bo Živ žav pri Živi. IZLAKE 21. 12. ob 8.30, 10.00 in 11.00 uri bo v Dvorani predstava Kakoje bilo potem. KONCERTI HRASTNIK Gojenci Glasbene šole in MPZ Svoboda I bosta 19. decembra ob 19. uri v kinodvorani nastopila na božično novoletnem koncertu. I natečaj želite postati i« drugi* ki na kaj takega sv pmni- N^rsz"; TRBOVLJE Gojenci Glasbene šole bodo 22. decembra zvečer v gledališki dvorani DD nastopili na božično novoletnem koncertu. ŽUR & KONCERT TRBOVLJE V četrtek, 14. decembra, ob 19.30 uri bo v DD Trbovlje praznični koncert Shirlie Roden. 15. decembra v Domu svobode v Trbovljah nastopajo Mi tud’ (Mi tut?), Antibiotics, Not The Same in Agenti. ŠKLAB V igro ŠKLABOMANIJE bodo vstopile klubske izkaznice. Z njo bodo imeli ŠKLABUC1 ugodnosti. Če pristopne izjave še niste podpisali, se podvizajte. OTVORITVE HRASTNIK 13. decembra ob 13. uri bo svečana otvoritev hrastni-škega bazena. IZLAKE 14. decembra ob 10.30 uri bo otvoritev novih prostorov na podstrešju šole Ivana Kavčiča. Televizijski kabelski sistemi si pridržujejo pravico do spremembe programa RTV TRBOVLJE K10 ČETRTEK 14.12.1995 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ZELENA DOLINA (Oddaja slovenske zabavne in narodnozabavne glasbe) PETEK 15.12.1995 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELIJ D1J,20.15 ŽEB UIČKI (Razvedrilna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 16.12.1995 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 ALPSKI VEČER, 3. DEL, 17.00 FILM TEDNA (p) PONEDELJEK 18.12. 1995 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŠPORT ZA ŠPORT (GREGOR KITA PREDST AVLI A ZASAVSKI ŠPORT) TOREK 19.12.1995 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 PORT ZA PORT (p), 10.20 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 HIGIENA -ZDRAVSTVENA ODDAJA (Letni pregled z nagradnimi vprašanji) SREDA 20.12.1995 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 RADIO ZOS (Koncert Shirlie Roden) ATV SIGNAL LITIJA ČETRTEK 14.12. 1995 20.00 VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJAZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK 15.12.1995 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTA 16.12.1995 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER NEDEUA 17.12.1995 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER PONEDELJEK 18.12.1995 20.00 ATV ŠPORT -ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI TOREK 19.12.1995 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA 20.12. 1995 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE Vsi televizijski kabelski sistemi si pridržujejo pravico d°‘~ ETV ZASAVJE ČETRTEK 14.12.1995 830 VIDEOSTRANI,10.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 1130 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 20.00 KNJIŽNI MOLJI, 20.10 MINI PET, 20.30 EPP, 20.32 NE ZAMUDITE, 20.35 POZOR, SNEMAMO, 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN,21.15 EPP REPORTAŽA: ETI (p), 21.25 NE ZAMUDITE PETEK 15.12. 1995 8.30VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p),11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 20.30 EPP, 20.32 NE ZAMUDITE, 2035 3-2-1-START (p), 21.05 KULT & URA (p), 2150 NE ZAMUDITE SOBOTA 16.12.1995 8.30 VIDEOSTRANI NEDEUA 17.12.1995 9.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 930 EPP, 932 NE ZAMUDITE, 935 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.45 MINI PET (p), 10.05 EPP REPORTAŽA, 10.15 POZOR, SNEMAMO (p), 10.25 REZERVIRANO: ALEKSANDER JEŽ V ŽIVO NA ETV (p), 11.55 NE ZAMUDITE PONEDELJEK 18.12. 1995 8 JO VIDEOSTRANI,20.00 3-2-1-START, 20.30 EPP, 20.32 NE ZAMUDITE, 20.35 FINALE KVIZA NAŠE OKOLJE (posnetek iz DD Zagorje), 22.15 NE ZAMUDITE TOREK 19.12.1995 830 VIDEOSTRANI,10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 REZERVIRANO: GLASBA NA ETV - ZASAVCI (oddaja v živo - vodi Karmen Cestnik), 2130 NE ZAMUDITE SREDA 20.12.1995 830 VIDEOSTRANI,10.00 TOREK NA ETV, . 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40, 20.45 EPP, 20.47 NE ZAMUDITE RADIO TRBOVLJE ČETRTEK 14.12. 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA.14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16J5 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 15.12.1995 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA,14.450BVESTI-LA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI,16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 16.12.1995 8.00 DOBROJUTRO.9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16J5 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 17.12.1995 8.00 - 9.00DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTIUAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDELJEK 18.12.1995 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK 19.12.1995 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 1515 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 20.12.1991 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15SPO-ROČILA, 14.450B VESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16J5 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 14-: TRNULJČICA (ris.), čet. ob 17, uri; 14.; PRET-A-PORTERfam, roas&ž !!!**! (am. drama), pet. in pon. od. ob 19. uri; 19.-21.: Na morju Mož in žena se odpravljata na morje. Ko prispeta, začneta iskati primeren prostor, kjer bi postavila šotor. "Sva res našla najboljši prostor?" vpraša žena, ko začneta postavljati šotor. "Jasno," reče on, "pet milijonov komaijev se gotovo ne moti." Pri zdravniku Pacient: "Bolje se počutim, res, hrbtenica me ne boli več, glava tudi ne, samo diham še težko..." Zdravnik: "Sem vesel. Če me boste ubogali, kmalu tudi dihali ne boste več." Krt Policaj pride k svojemu komandirju in mu pokaže krta. "Šef, ujel sem zgago, ki nam uničuje vrt. Kaj naj naredim z njim?" "Ustreli ga, zadavi ga, utopi ga, obesi, kar hočeš, samo odnesi mi ga izpred oči." Čez pol ure se vrne in veselo naznani: "Ni ga več!" "Kaj si naredil z njim?" je radoveden komandir. "Si ga vrgel v vodo?" "Ne. Nekaj hujšega." "Si ga ustrelil?" "Ne. Nekaj hujšega." "Pa kaj si mu naredil!?" "Živega sem zakopal." Ženi "Ste že spoznali mojo očarljivo ženo?” "Hudiča! Nisem vedel, da imate dve." Na obisku "Vam lahko ponudim kavo?" vpraša gostitelj. "Hvala, kave ne!" "Morda čaj?" "Hvala, čaja ne!" "Viski s sodo?" "Hvala, sode ne!" V trgovini Buček se mimo vrste prerine do blagajne in prosi: "Ali grem lahko naprej, se očku grozen mudi!" "Kaj si pa kupil?" ga vpraša blagajničarka. Buček: "Sekretpapir." .........M Vv 001 PRI HRASTNIKU IZLAKE .17.: RESNIČNE Miklavžev večer na ETV Zasavje je bil za vse, ki so v njem sodelovali, svojevrstno doživet je. Miklavž in njegovo spremstvo je sicer že precej utrujeno preživelo urico in pol pod vročimi reflektorji (še posebej so se izkazali parklji) in popestrilo oddajo. Voditeljica Karmen Cestnik je spet vodila oddajo tako kot zna -prikupnoin suvereno. Ekipa ETV Zasavje (kamermani, mešanje slike, ton, grafika, režija) pa je kljub zahtevnosti oddajo izpeljala tako kot se spodobi za spodobno televizijo. Nekateri so bili razočarani nad znanjem mladih o Zagorju. Vendar je treba povedati, da sojih televizijci malo presenetili z vprašanji. Zdelo se jim je, da se je za takšne nagrade pač treba potruditi. Zadovoljni so bili tako tisti, ki so pravilno odgovarjali na vprašanja po telefonu (nagrade: športni copati, izposoja motornih sani, daljinsko voden avion itn.), kot udeleženci v studiu. Maja Globokar iz Zagorja se je oblekla v novo bundo, Zagoijan Beno Meh j e domov odnesel dva velika zvočnika, Izlačanka Marija Šikovec pa je kar vriskala, ko je v avto nalagala prvo nagrado kviza - barvno televizijo. Gledalci so lahko v prispevku čemšeniškega župnika Antona Humarja izvedeli marsikaj zanimivega o Miklavžu, prijeten pa je bil tudi klepet z družino Čebela, ki sojo kot najbolj številno v občini Zagorje obdarovali člani SKD Zagorje. V .prihodnjem tednu pa naj opozorimona torkovo oddajo v živo. Gostje v studiu bodo člani ansambla Zasavci, ki imajo sicer v teh dneh izjemno naporne večere, saj skoraj vsak dan igrajo. Pa vendar šo obljubili, da bodo v studiu ETV Zasavje dobre volje. Prihodnji ponedeljek si lahko ogledate posnetek finalne prireditve kviza Naše okolje, v katerem sodelujejo zasavski osnovnošolci. Predstavili se bodo tudi mladi, nadebudni pevci iz vse Slovenije. Ne pozabite, na ETV Zasavje je vedno kaj novega. Marija - zadovoljna zmagovalka kviza Obletnice Pred kratkim smo pisali, da Janez Drnovšek obiskuje le še prireditveobpetdesetletnicah. Dejstvo, dasejeudeležilslovesnosti ob 15. obletnici Doma starejših na Izlakah, nas vendarle ne postavlja na laž. Predsednik tu preprosto mora narediti izjemo, saj so pred leti domske kuharice tako lepo skrbele zanj. Teater Krščanski demokrati v Zagorju slavijo. Potem ko je njihov svetnik Andrej Dolšina kotNapaljon ugnal liberalnodemokratskegaDraga Butjo kot Andrejko na parih manjših odrih, mu j e zdaj uspelo še na samem izvoru liberalne demokracije, v Zagorju. Po scenariju Cvetka Golatja in v režiji Toneta Rozine je zmagal še na tistem odru, kjer se je pred leti rodila Liberalna demokracija. llllllll.. ■■■■■■■■■.....1.lili Jasna iz Hrastnika sprašuje,zakaj smo ukinili rubriko Kje so naše ladje. Pravi, daje vedno z veseljem prebirala, kje po širnem svetu vse se potikajo naši možje in žene. Draga Jasna! Prav imate, rubriko smo nekako kar opustili. Kljub množici sodelavcev nam ni uspevalo zvedeti za vsa potovanja, ker jih je preprosto preveč. Naš človek na Brniku je potožil, da sam ne zmore več vsega dela, sodelavci na cestnih mejnih prehodih so zahtevali podvojitev honorarjev. Preprosto, ni šlo. Da pa vas le ne bomo povsem razočarali, vam bomo izdali tri krasnapotovanja, oziroma, kako so nanjih prekrstili naše znance. Razvojnik Tomo Garantini je popeljal svojo Phare četico v domovino gina, na Irsko. Irski veseljaki so ga kmalu poirčili v Tom Grand 0'Gin. Drugi Tomo, prvi zasavski zavarovalničar Tomo Kus seje potepal po Daljnem vzhodu. Kitajci so ga vzeli za svojegaTo-a Chiu Chiu Kunga. Kolikor toliko trboveljski Laibachi pa so koncertirali v olimpijskem Sarajevu. Bosanci še danes govore o komadu Nato skupine Lajbeg od Trebinja. Redakcija jetrnic ■> ......................... ■ ----------------------------------* ................. 1 .......................... J'"'J...... ................. ....................................... .............................................. ■y ......................................................................; TV zvezde V poznih urah televizijskega Žarišča sta pred dnevi žarela tudi zagorski župan Matjaž Švagan in trboveljski železničar & sindikalist Slavko Kmetič. Če je bilo paberkovanje s Švaganom prijazna zadevščina, sta gostitelj Vili Guček in Kmetič bila pravo vojno. Kaj hočemo, dva Trboveljčana. X. II! / \ ..... ........................ v r~.......... ~ ........ ...........j Nazadnji letošnji, sicer pa četrti dražbi se je naša lastnina takole prodajala: KBM Infondje kupil za poldeveti milijon ABC Pomurke TP Maloprodaja Trbovlje. Trgovcem je cena na dražbi padla za 6%. IN - TACT Zagorje ima zdaj še enega lastnika. Družba za upravljanje Intara S&P je pri polmilijonskem nakupu znižala izklicno ceno prav tako za 6%. Tokratni drugi najdražji zasavski lastninski paket je kupila Atena. Dobrih 60 milijonov deleža v Industriji gradbenega materiala Zagorje je plačala po ponujeni ceni. KBM Infondje bil tokrat naj boljšikupec zasavskega blaga. Na slabih 18 milijonov ocenjen delež Integrala Zagorje je kupil za kar 22% manj denaija. Za nekaj več kot poldrugi milijonRadia Trbovlje je nekaj več kot poldrugi milijon odštela Maksima. Nič več in nič manj kolje bila izklicna cena. Isto velja tudi za tokratni najtežji zasavski lastninski paket. Slabih 70 milijonov Rudarske gradbene dejavnosti Trbovlje je kupil KBM Infond. Intara S&P je kupila tudi za dva milijona Tekstila - Pletilje Litija. Tu jim je uspel nakup s 4% znižanjem izklicne cene. Še en nakup Maksime je ostal. Trgovsko podjetje Radeče je zasvoj dvanajstmilijonski sveženj iztržilo nekaj manj, natančneje, 4% manj. Pričakovanje bogate ŽIVLJENJSKI KROG Rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav zavarovalnica triglav Povprašajte na okencih Banke Zasavje - banke, ki dela z ljudmi - za ljudi Celje - skladišče D-Per 6/1995 XO Banka Zasa Trbovlje Ljubljanska banka - Banka Zasavje 5000002442,45 Ne čakajte na SEDMICO na lotu SEDMICA Banke Zasavje ŽE čaka na vas RES NAJBOLJŠA naložba vaših prihrankov in ivdi zelo primerno praznično darilo NAJUGODNEJŠE MED UGODNIM COBISS Q NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam Časopis ZASAVC Ime in priimek....................... Datum rojstva ................. kraj ............... poštna: št. . , ulica............... telefon... datum............... podpis .... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)