Poštnina plačana v gotovini
Leto VIII, it. 255
Ljubljana, četrtek 27 oktobrcTl927
— Ixtiaja ob 4. aintraj. m
Stane mesečno Din a$*—, za inozemstvo Din «o*— neobvezno.
Oglasi po tarttu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knailova ulica štev. s/L Tele/on št. «071 in 2804, ponoči tudi it. 2034.
Rokopisi se ne vra&ajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Gin
■■■»■■»■■t j i ttcdcrnovo uHca »t 54. — Telefon St «036.
macntfnt oddalalkt Ljubljana, Pre»ef-nova uBca »t. 4. — Telefon št. >49«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova ocata
1'« 1
Račnn pri postnem čelc.»vodu:Lfcfe-; iana St. 11.84« • Praha Salos&jte, Wlen,Nr. 1054*1.
Ljubljana, 26. oktobra
Sobranje je končalo razpravo o izrednih vladnih ukrepih, ki jih je sprožila komitaška akcija, oziroma intervencija Jugoslavije v Sofiji.
Uvod v razpravo je napravil ministrski predsednik Ljapčev z obširnejšim govorom, v katerem je obsodil teroristično akcijo onstran bolgarskih meja in pri tem označil atentate makedon-stvujuščih kot zločin, ki ga mora obžalovati kot človek in kot Bolgar, dasi ga politično razume. Tako se je izrazil o atentatski akciji in je s tem podčrtal svoje stališče tako napram inozemstvu kot napram domači javnosti.
Otvoritvenemu govoru predsednika Ljapčeva so sledili govori vladne koalicije in osobito opozicije. Da se je opozicija obračala proti proglasitvi obsednega stanja v obmejnih okrožjih čusten-dilskem in pretriškem, je razumljivo, ker je smatrala ali vsaj hoče smatrati vladni ukrep kot partizanski akt, ki ni naperjen zoper makedonstvujušče in njihova podjetja, marveč zoper politične nasprotnike. Da so s tega stališča presojali vladno odredbo posebno zem-ijedelci. je razumljivo; v njihovih izjavah ne smemo morda gledati nasprot-stvo do naše kraljevine kakor v nastopu poslancev-makedonstvujuščih in liberalnih predstaviteljev. marveč povsem notranje-politično zadevo. Zem-ljedelci so tekom zadnjih let toliko trpeli pod terorjem vladnih pomagačev, ki jih nač ni treba naštevati in natančneje popisovati, da nam more biti njihova skrajna nezaupnost napram vsem izrednim vladnim ukrepom samo sama ob sebi umljiva.
Debato je zaključila zopet vlada z ekspozejem vnanjega ministra Burova. V svojem govoru je ta pretehtal ugovore opozicijonalnih govornikov in jih zavrnil. Zagovarjal je izredne odredbe vlade, kakor odseva iz ekspozeja popolnoma določno, v prvi vrsti in predvsem iz vnanje-političnih razlogov. Določno je pokazal, da bi imela Bolgarija opraviti z ostrejšo in opasnejšo vnanjo intervencijo, ako ne bi ničesar storila o priliki nenadne nove serije atentatov. Ta intervencija bi bolgarske državne interese bolj oškodovala nego jih more eventualno oškodovati izjemna odredba ob meji.
Podrobneje o opasnosti ostrejše intervencije se Burov ni izrazil; zdi se pa, da se ni bilo bati samo odločnejših korakov Jugoslavije, marveč da bo v Sofiji pritisnila zapadne države in olajšala uspeh našemu zastopniku, kar je odločilno vplivalo na ukrepe bolgarske vlade.
Zelo malo pa nam more biti po godu oni pasus iz govora Burova, kjer je razpravljal o možnostih nadaljnjih atentatov. Burov je naglasil, da je Bolgarija storila, kar je mogla, da pa ne more odgovarjati zato, če bi se atentati znova začeli. Zopet je povzel staro tezo sofijske vlade, da je napram atentatom brez moči in da je iskati izvora tem abnormalnim pojavom izven Bolgarije. S to doktrino se nikakor ne moremo strinjati, kakor moramo priznati dobro voljo uradne Bolgarije, vsaj v formalnem oziru. Tako pri nas kot na Bolgarskem se vsak količkaj informiran človek dobro zaveda, da je izvor teroristične komitaške akcije v centrali notranje revolucionarne makedonske organizacije in da je le od nje odvisno, ali atentati definitivno prenehajo ali zopet prično. Ako je s proglasitvijo obsednega stanja na meji protikomitaška akcija bolgarske vlade zaključena, — in zdi se, da je res zaključena. — tedaj ostane centralni komitet makedonstvu-juščih kakor je bil in s tem možnost nadaljnih atentatov. S tem se je napetost med našo državo in Bolgarijo polegla, ali viri bodočih konfliktnih možnosti se niso odstranili in opasnost je odstranjena morda za zelo majhno dobo.
Da je sobranje naposled z vladno večino odobrilo vladne ukrepe, je seveda enostavna politična logika. Za problem bolgarsko-jugoslovenskega zbližanja je ostala stvarna ista možnost kot doslej, ali obenem so ostale tudi prav vse iste ovire kakor dosedaj. Kljub nekaterim dragocenim bolgarskim uradnim izjavam se stvarno stanje odnošajev med nami in Bolgari bistveno ni spremenilo.
Madžarska noče mirovati
Budimpešta, 26. okt. s. V parlamentark rrih krogih zatrjujejo, da pripravlja vlada velikopotezno akcijo za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Vlada namerava Dru« štvu narodov predložiti spomenico, kateri bodo priloženi konkretni predlogi.
Morilec Petljure oproščen
Pariz, 26. okt. s. Porotno sodišče je opro* dtilo morilca Schwarzbarda.
Anarhisti streljajo fašiste
Rim, 26. oktobra (ri). Pri Liegiju so anarhisti ustrelili tri fašiste, enega pa ra« rili. Napadalci so v temi ubežali. Policija je razkrila obsežno anarhistično organiza* cijo, katere predsednik je neki Malassina.
Akcija za demokratsko fronto se nadalj e
Sestanki g. Davidovima s šefi opozicije. — Njegovo pismeno
sporočilo o sklepih Demokratske zajednice. — Kakšen bo na-
daljni razvoj političnih dogodkov.
najprej do skupne parlamentarne organizacije treh opozicijonalnih grup ln nato do končnega aranžmana z Demo-
Beograd, 26. oktobra p. Včerajšnji sklep Demokratske zajednice in današnje pismo g. Davidoviča šefom opozicije sta bila samoumevno glavni predmet današnjih razgovorov v parlamentu. Dočim se je v prvem momentu sklep kluba smatral kot nekak uspeh demokratskih ministrov, se danes splošno priznava, da je položaj prešel v roke g. Davidoviča, ki je danes ponovno pismeno in ustno izjavil, da on in njegovi prijatelji želijo, da pride do splošnega demokratskega kluba. G. Davidovič sam hoče, da si v toku prihodnjih tednov izbere ugoden moment, da to stvar izvedle. Med tem pa hoče razčistiti tudi razmerje do onih činiteljev, ki vidijo v novi formaciji neko opasnost. Iz demokratskih krogov se dozriava, da se bo g. Davidovič javil v avdijenco. čim se bo karali povrnil v Beograd. Po mnenju opozicijonalnih krogov odgovora demokratov ni smatrati za negativnega in je treba akcijo nadaljevati. Razume se, da je pri tem dolžnost demokratske straiike in njenih predstavnikov v vladi, da so napram opoziciji čim bolj lojalni, dokler še sodelujejo z radikali.
V političnih krogih opozarjajo na to, da se pod pritiskom demokratske javnosti ni upal postaviti proti ideji g. Davidoviča noben demokratskih poslancev in da so za enotno demokratsko fronto glasovali tudi muslimani, akoravno je njihov šef dr. Spaho s svojim postopanjem v prvj vrsti preprečil pospešitev rešitve vsega problema.
Danes so ves dan bili demokrati in opozicija v živahnem kontaktu. Dopoldne se je vršila važna konferenca g. Davidoviča z gg. Radičem. Pribičevi-čem in Joco Jovanovičem; o razgovoru se sicer varuje stroga tajnost, vendar pa je vaš dopisnik izvedel, da je bila na tej konferenci dosežena popolna soglasnost glede nadalinega postopanja. Popoldne so se še posebej sestali Radič, Pribičevič in joca Jovanovič ter so se dolgo razgovarjali o taktičnih podrobnostih. Kako se bo konkretno razvila nadaljna akcija, še ni bilo danes odločeno in se še ne ve. ali bo prišlo
kratsko zajednico, ali pa se bo akcija vodila na dosedanji način. Odločitev o tem bo padla jutri ali pojutrišnjem. Vsekakor obstojajo tudi še nadaljni neposredni kontakti med SDS in DS in se bodo razgovori med obojestranskimi delegati nadaljevali.
0 današnjem popoldanskem sestanku šefov opozicije je Svetozar Pribičevič izjavil vašemu dopisniku: »Govorili smo o pismu g. Davidoviča ter napravili gotove konstatacije. Predvsem smo klonstatirali, da resolucija in pismo priznavata idejo ujedinjenja in koncentracije demokracije. Rešitev tega vprašanja je samo. trenotno odgodena; da pa je ta ideja močna v narodu, se vidi tudi iz tega, da so se za njo izjavile tudi one skupine, ki so prej povdarjale. da so proti njej Važno je zlasti to, da smo v razgovorih, ki smo jih včeraj in danes imeli z g. Davidovičem, dobili prepričanje, da je g. Davidovič za nadaljevanje te akcije, ki se bo končala z uspehom. G. Davidovič je izrazil željo, da bo z nami ostal v stalnem kontaktu, da se bo moglo to vprašanje rešiti v duhu njegovega pisma. Gotovo je, da bo pritisk demokraciie v. vsej državi povzročil, da bo to vprašanje čim prej pravilno re^eiro.«
Od drugih int^resantnih momentov je danes zabeležiti dv^je: Radičevci so vlomili oHo*bo nrrti predsedniku vlade g. Vu Vič e vi ^u, Vi ie bi'a na brzo roko sestavina in vložena zaradi tesra. ker so hoteli radinevci na tak na^n preprečiti "arrero vlade, da za d al j časa od-sfOdi parlament, D-tura stvar, ki ie delovala sen z? ci ion ? pa ie de'ctvo. da 5e je pri kandidaturi r^nV^Iov za posamezne odbore pova"alo. da so <*eve; v ra^-a^em Vlu^u zopet dobili m-orno pozhijo. flofim so centru^aši ■zaradi svoie nfv,Wr,*oc't' r^f^ieni v 07;ariTo js v<-ptnVor z-ak. da se pri-nra^.iaio v radikalnem MuHt nova ne-so.flas^.
ia Narodne skupščine
Davdoviče^o p smo šefom c"@
Ljuba Davidovič vztraja na svoji akciji za ustvaritev demokratske fronte. — Povdarek lojalnega postopanja napram radikalom. — Stremljenje demokratskih strank je znamenje politične
konsolidacije.
Beograd, 26. oktobra r. Po včerajšnjih razgovorih z zastopniki kluba SDS dr. Kra-merjem, Vilderjem in Grisogonom je g. Lj. Davidovič danes opoldne osebno prišel v radičevski klub, kjer so bili zbrani šefi opozicije gg Pribičevič, Jovanovič in Radič na konferenci ter jim je izročil svoj pismeni odgovor na spomenico, ki so mu jo izročili minuli petek s predlogom glede osnovanja enotnega parlamentarnega kluba. Odgovor se glasi:
Draga gospoda!
Razlogi, ki so Vas napotili, da ste razmišljali o snovanju en itnega, skupnega parlamentarnega bloka, in razlogi, s katerimi ste podprli ta svoj predlog, naslovljen na Demokratsko zajednico, ki je po imenu in programu ter po prejšnjem svojem delovanju Vam najbližja, so tako silni in zdravi, da je bilo že v naprej popolnoma izključeno, da bi jih klub Demokratske zajednice ne mogel razumeti, četudi ni imel prilike, da o tem predlogu dalekosežnih posledic sklepa že na tej seji, ki je bila preobložena z neodložljivimi parlamentarnimi posli in najobčutljivejšimi notranjimi vprašanji. To in položaj Demokratske zajednice v vladi, kakor to ugotavlja tudi resolucija, ki jo je sprejel klub DZ na svoji včerajšnji seji, nas je napotilo na to, da pristopimo k reševanju tega vprašanja z največjo pazljivostjo in prevdarnostjo.
Ako ste tudi Vi, kakor sem jaz, še vedno pristaši istih idej in pobud, s katerimi smo pričeli razgovore o tej stvari, potem ne dvomim, da boste tudi Vi kakor jaz s potrpljenjem nadaljevali ta posel, kojega rešitev predpostavlja popolno soglasje, prepričanje in medsebojno zaupanje.
Polaganje važnosti na izmenjavo misli v tej zadevi s stranko, s katero je Demokratska zajednica v koaliciji, prav tako ni le akt lojalnih odnošajev, ki morajo končno tudi v našem političnem življenju zamenjati zahrbtne manevre ta napade, nego izraz prepričanja, na ka-terem je zasnovan tudi Vaš predlog, a to je prepričanje, da je širjenje naše solidarnosti nujno potrebno. Saj je umevno, da bi bilo sprejeto z nezaupanjem, ako bi razbili obstoječe politične zajednice, preden bi dokazale svojo vrednost zajednice, ki se še le snuMo.
Razen tega mi je znano, da tudi Vi v svoji ostri kritiki režima prav tako kakor jaz vodite račune o izrednih okolščinah, pod katerimi je radikala, stranka v vladi in v današnjih težkih dneh razumevate jav-
no korist iskanja soglasja s to stranko, kolikor je to odvisno od nas.
Način, kako ie bila osnovana naša Demokratska zajednica ta Vaš skupini klub, dokazuje, da se naše politično življenje razvija naravneje, kakor je bilo to do zadnjega časa običajno. Momenti, ki se izražajo v tem širjenju solidarnosti, dokazujejo, da je naš narod zdrav, dokazujejo njegovo na-cijonalno zavest in to- v mnogo večji meri, kakor se to splošno priznava.
Prvi moment je ta, da je programsko stališče strank mnogo bližje stvarnim potrebam naroda, a drugi važni moment le splošno in istočasno združevanje naših sil za reševanje velikega števila notranjih In zunanjih problemov.
Mnenja sem, da eden kakor drugi moment daje jamstvo, da bomo uspeli v ideji, za kojo delate Vi in jaz v soglasju s svojimi tovariši, kljub težavam in danes še v različnem položaju naših skupin, ki so deloma v vladi, deloma v opoziciji. V tem prepričanju započeiega dela nikakor ne smemo prekiniti Ker nas, o tem sem prepričan. ne vodijo taktični manevri, marveč iskreno prepričanje o živi narodni potrebi takega dela, nnra to delo uspeti.
Prijateljsko Vas pozdravlja Vaš udani
Ljuba Davidovič, predsednik kljba Demokratske zajednice.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 26. okt. p. Danes se je vršila seja ministrskega sveta. Po seji so mini« stri novinarjem izjavili, da so razpravljali o zakonskih načrtih, ki bodo prišli pred Narodno skupščino. Vlada je razpravljala tudi o tem, da bi se za več tednov odgo« dile seje Narodne skupščine, ker ni pri. pravljenega še nič gradiva za razprave. Finančni minister Markovič je izjavil va. šemu dopisniku, da je na seji zahteval po oblastilo za uredbo o znižanju davkov. V načelu je bilo dalje sklenjeno, dia se pove« čajo krediti za gradbo mostov in potov v Črni gori in Sandžaku. To je potrebno tu« di radi tega, da se zaposli tamošnje siro« mašno prebivalstvo. Dr. Gosar je poročal o težkočah, za katere je vladna večina na* letela v odboru za stanovanjski zakon. Mi» nister za agrarno reformo dr. Andrič je poročal o valorizaciji agTarnih dolgov, mi« nister pravde dr. Suborič pa o štirih za> konskih proiektih, ki jih je predložil Na. rodni skupščini.
Radičevski predlog za obtožbo g, Vukičeviča kot notranjega ministra. — Nujnost za razpravo o stanovanjskem zakonu. — Izvolitev stalnih skupščinskih odborov. — Demonstracije pasi-
čevcev.
Nato je sledila volitev stalnih skupščinskih odborov. Število članov posameznih odborov je po poslovniku točno določeno in se dele mandati po proporcu. Pri volitvi v zakonodajni odbor
Beograd, 26. oktobra r. Danes dopoldne je bilo otvorjeno redno zasedanje Narodne skupščine, ki se je sestala k seji ob pol 10. Seja je bila začetkoma precej viharna in je pokazala, da je opozicija odločena, da nadaljuje svojo borbo proti režimu i v Narodni skupščini. Pred prehodom na dnevni red je zahteval St. Radič popravek zapunka zadnje seje, ki je netočen, v kolikor se tiče njegovih izvajanj. Med Radičem in predsed nikom ki ie odklanjal zahtevane popravke, je prišlo do ostrega nastopa Takoj nato .ie zemljoradnik g. Voja Lazič protestiral proti temu, da vlada zopet zavlačuje delovanje skupščine in je zlasti grajal dejstvo, d? ie bila današnja otvoritvena seja sklicana še le Po pet dnevnem čakanju, dočim se je v verifikacijski debati vladi tako silno mudilo.
Ob splošni pozornosti je nato sporočil predsednik, da so St. Radič in tovariši vložili
obtožbo proti g. Velji Vukičeviču
kot notranjemu ministru zaradi nasilstev in zlorab v volilnem boju. Obtožnica je precej obsežna in obtožuje g. Vukičeviča zaradi kršitve členov 5, 10, 11, 14. 69 in 107 ustave ter čl. 3. 58, 66, 70, 92, 94, 95, 96, 97, 106, 108 in 112 volilnega zakona. Utemeljena je večinoma z dejstvi, iznešenimi v verifikacijski debati in zlasti ugotavlja, da nosi vso odgovornost g. Vukičevič kot notranji minister, po čigar navodilih so postopali podrejeni organi, ki jih je verifikacijski odbor i7ročiI sod'šču. Že sklepi verifikacijskega odbora dokazujejo, da so očitki resnični Obtožnica se zlasti bavi tudi z razveljavljenem mandata g. Miloša Vukičeviča in na-gl?ša, da je naravnost smešno, da bi lastni oče ne vedel za rojstni datum svojega sina in da bi g. Vukičevič kot notranji minister in vrhovni čuvar zakona ne poznal zakonskih določb. G. Radič in tovariši zahtevajo, da se stavi notranji minister v smislu zakona o ministrski odgovornosti pod obtožbo. O obtožbi se bo vršila razprava, ke bo stavljena na dnevni red.
Skupščina je nato prešla na dnevni red. Najprej je bil prečitan krali^v ukaz o otvoritvi rednega zasedanja. Čitanje ukaza so poslušali poslanci stoje.
Predno je skupščina prešla na volitve stalnih skupščinskih odborov, je predsednik še sporočil, da je minister za socijalno politiko dr. Gosar predložil
načrt novega stanovanjskega zakona
in da prosi da se predlogu prizna nujnost ker je le še par dni do 1. novembra, ko poteče veljavnost sedanjega stanovanjskega zakona. Skupščina ie ta predlog sprejela in je bil obenem z ostalimi odbori izvoljen tudi odbor za pretres tega zakona. Odbor bo danes začel bržkone in že iutri končal svoje delo,' tako da bo lahko Narodna skupščina že pojutrišnjem ali najkasneje v soboto o tem zakonu razpravljala.
jo bilo oddanih 299 glasov. Opazilo se je, da so radikali dobili samo 98 glasov. Izvoljeni so radikali: dr. Laza Markovič, Vasa Jovanovič, Dragutin Kojič, Joca Laloševič, Radovan Jeftič, dr. Jovan Radivojevič, dr. Ceda M!hajlovič Živko šušic dr. Pera An-gjelovič, dr. Bogdan Radosavljevič, Dra-giša Živkovič, Šemaio Demajo, Jovanovič, Iliia Vukovič; radičevci: dr. Vladko Maček, dr. Juraj Krnjevič, dr. Štefan Košutič dr. Blaško Smoljan, dr. Sekula Drljevič Lju-bomir Mastrovič, Faba Petrovič dT. Sigis-mund Čajkovič in Josip Predavec, demokrati: Kosta Timotijevič, dT. Ivan Ribar, Pera Markovič, Slavko Dukanac, Milan Mi-lojevič, Božidar Viajič, dT. Nikola Skerovič iti Dušan Petkovič, samostojni demokrati: Svetozar Pribičevič, dr. Kramer, dr. Srdjan Budisavljevič; klerikalci: dT. Josip Hohnjec dr. Josip Hodžar in Anton Sušnik; muslimani: dr. Djater Kolenovič, Mehmed Beh-men in Mustafa beg Kapetanovič, zemljoradnik; Voiislav Lazič in Nemec Hans Mo-ser.
Nato ie bil izvoljen administrativni odbor
v katerem sta samostojna demokrata Ve-česlav Vilder in Valeriian Pribičevič v imunitetnem odboru sta samostojna demokrata: dr. Dušan Boškovič in Milan Ko-stič, v odboru za prošnje Jn pritožbe pa Dušan Ivančevič in dr. Nikola Dragičevič. Pri volitvi v
finančni odbor
se ie opazila demonstracija pašičevcev, od katerih Jih ni bilo 10 prisotnih, 7 pa jih je oddalo prazne glasovnice. Zato so dobili radikali samo 10 mandatov mesto 11- Izvoljeni so radikali: dr. Nikola Subotič, dr. Milan Stojadinovič, Veljko Mihajlovič, Joca Selič, dr. Dobra Gjerpopovič Bogoljub Ku-jundžič dr. Simo Račič, Mihajlo Rankovič, Jovan Antiparmakovič in Toma Popovič; radičevci: St. Radič, Josip Predavec, dr. Juraj Šutej, dr. Ivan Krajač, Avgust Košutič in Pavle Radič; demokrati: dr. Voja Vlajkovič, Kosta Timotijevič, Slavko Še-čerov, Andrija Radovič, Milan Grol in dr. Ivan Ribar; samostojni demokrati: Sveti-slav Popovič, Juraj Demetrovič in dr. Gregor Žerjav; klerikalca Franc Smode.i in Vladimir Pušenjak; muslimana: Šalih Bajič in Šefkija Behmen, zemljoradnik Miloš Tu-panjamin in Nemec Štefan Kraft.
Izvoljen je bil nato še odbor za pretres zakona o stanovanjih, nakar ie bila skupščinska seja zaključena. Prihodnja seja je sklicana za petek ob 9. dopoldne s sledečim dnevnim redom: volitev odbora šestih članov, za izvedbo ankete glede volitev v sarajevskem in bihačkem okrožju in razprava o poročilu odbora o stanovanjskem zakonu.
Dr. Benešev ekspoze
Kljub izredno velikemu optimizmu izjavlja dr. Beneš, da mora biti ČSR pripravljena na vse možnosti vojnih zapletljajev
Praga. 26. oktobra, s. Zunanji minister dr. Beneš je imel danes dopoldne v zunanjem odboru poslanske zbornice in popoldne v zunanjem odboru senata ekspoze, v katerem je najprej referiral o poteku septemberske-ga zasedanja Društva narodov.
Dr. Beneš je izvajal med drugim: Pri pogajanjih z Vatikanom ne gre za konkordat, ampak za pametno rešitev cerkvenega vprašanja, ki bo sprejemljiva za vse stranke. Dosedanji potek pogajanj ie ugoden.
Madžarska propagandna akcija za revizijo trianonske mirovne pogodbe se bo končala negativno za Madžarsko in njenega zagovornika lorda Rothermerea. Propaganda je izzvala mogočne manifestacije Slovaške za republiko. Čeprav se je ta akcija pričela v Londonu, vendar angleška vlada pri tem -li prizadeta. Mirovne pogodbe sicer niso popolne, toda sedanje stanje je boljše od prejšnjega. Meje se ne morejo postaviti po tej ali oni ideologiji, ampak z ozirom na gospodarske, etnografske in narodnostne momente in potrebe. Narodne manjšine obstojajo v vseh državah, zato se je tudi uvedla zaščita
manjšin. Možnost revizije mirovne pogodbe je pač v členu 19. trianonskega pakta dana, toda kdor se sklicuje na ta člen, mora predvsem lojalno izpolnjevati dolžnosti mirovne pogodbe.
Dr. Beneš je nadalje izjavil, da se strinja z Lloyd Georgeom glede možnosti revizije mirovnih pogodb, toda propaganda za revizijo, nastopa v obliki mednarodnega terorja,'množi nesigumo8t, operira z vojno psihozo in pripravlja vojno atmosfero. Rešitve obstoječih težav je treba iskati v vzajemnem delu držav, v liberalni politiki in gospodarskem sodelovanju.
Končno je dr. Beneš povdaril, da je Mala antanta trdna in da vse tri države smatrajo za najvažnejše vprašanje srednjeevropsko gospodarsko sodelovanje. Odnošaji med ČSR in sosednimi državami so dobri. Iz vedno spreminjajočega se mednarodnega položaja morejo sicer nastati težave, toda v tem slučaju bo Češkoslovaška znala najodločneje braniti svojo pozicijo in svoje interese na vse strani.
G. Vukičevič o radičevski obtožbi
Beograd, 26. okt. p. Predsednic vlade je izjavil, o obtožbi radičevcev proti njemu, da je ta obtožba tendenciozna in brez <10» kazov ter preračunana samo na efekt. Kar se tiče zlorab uradnih organov, ki jih na. vaja obtožnica, je izjavil Vukičevič, da to ni nič novega, ker se je to že vse čulo v verifikacijskem odboru.	_
Avdijenca dr. Marinkovica
Beograd, 26. okt. p. V avdrijenci pri kra» I ju v Topoli je bil danes zunanji minister Marinkovič, da referira vladarju o zunanje, političnih zadevah in o včerajšnji seji De« mokratske zajednice.
Reorganizacija HSS
Zagreb, 26. okt. n. Hrvatska sedjačk« stranka je danes vsem svojim organizacij jam poslala okrožnico, v kateri jih poziv« le, naj se reorganizirajo. Ta reorganizacija mora biti izvedena do 15. decembra.
Akcija Nastasa Petroviča
Beograd, 26. okt. p. V političnih krogih se je danes zlasti opazil sestanek Sveto, zarja Pribičeviča z Nastasom Petrovičem. Nastas Petrovič je izjavil, da se je s Sve» tozarjem Pribičevičem razgovarjai o poli. tičnii situaciji. Nastas Petrovič je konferi. ral tudi z večjim številom radikalov. Ra« čuna se, da bo oddvojil od radikalne stran, ke več radikalnih poslancev, ki se bodo na. to pridružili opoziciji. Dosedaj se zlasti imenujejo Ante Radojevič ta vsi posianci na Petrovičevi listi v oačanskem okrožju m Živko Sušič.
Iz Društva narodov
Ženeva, 26. oktobra (pa). Mandatna ko. misija je razpravljala o Iraku. Pripravljal« na razorožitvena komisija se sestane 30. novembra in bo razpravljala o francosko« ofaMeemakoioemški rceoiuciji.
Zmaga Ljube
Odmevi sklepa Demokratske zajednice. — Davidovičeva okolica je zadovoljna, radikali so razočarani. — Kriza v vladni koaliciji traja dalje.
Beograd, 26. oktobra, r. Današnji listi komentirajo resolucijo Demokratske zajednice iu soglasno povdarjajo, da so demokratski krogi s takim izidom včerajšnje usodne seje zadovoljni, dočim nezadovoljstvo v radikal-skih vladnih krogih vedno bolj narašča. cPo-litikas prinaša izjavo nekega uglednega demokratskega prvaka, ki naglaša med drugim:
<Kakor je razvidno iz objavljenega komunikeja, je dobil gosp. Davvidovič mandat, da nadaljuje svojo akcijo. To je dokaz, da zaupnica, ki jo je dobil gosp. Davidovič, ni le platonska, marveč stvarna in realna. Gosp. Davidovič se lahko pogaja z vsemi, o katerih smatra, da pridejo v poštev. Treba je še posebej naglasi ti, da se je pri tej priliki najjasneje pokanalo, kako veliko zaslombo ima gosp. Davidovič i v klubu i v narodu.»
V radikalskih krogih je izzvala resolucija, kakor naglaša »Vreme., vtis, da je ostal položaj še nadalje i v vladi i v demokratskem klubu nerazčiščen. Gosp. Davidovič ima tudi nadalje svobodne roke, da dela proti sedanji koaliciji. Upajo pa, da bo s časom demokratskim ministrom vendarle uspelo — in k temu naj bi pripomogle še nadaljne koncesije — da ojačajo svoje pozicije v klubu, tako da gosp. Davidovič s svojo akcijo vladi vsaj ne bo mogel škodovati. Eden izmed intimnih sotrudnikov gosp. Vukičeviča je dal <Politiki> sledečo izjavo:
<Sklep Demokratske zajednice je nenaraven in ni prav ničesar rešil. Nam je šlo predvsem za to, da imamo jasno situacijo v demokratskem klubu. Ne moremo dopuščati, da šel stranke koketira z opozicijo, drugi del kluba pa zastopa stališče, da je
treba nadaljevati sedanjo koalicijo. Bojimo se, da bo ta polovična rešitev povod za nova notranja trenja v vladi. Sedaj ne ve ne ena ne druga stran, kaj še pride . . .»
Pozornost vzbujajo tudi vsakodnevno prihajajoče izjave demokratskih organiza* cij iz pokrajine. Vse organizacije izrekajo g. Da vidoviču zaupanje in ga pozivajo, naj vztraja pri započeti akciji, ker lahko vse« kj računa na podporo demokratskih to« lilcev. Značilno je, da se doslej ni še niti ena organizacija izjavila w poifUko dr. Marinkoviča.
Današnja številka *Odjeka», osebnega organa g. Davidovica, objavlja uvodnik pod naslovom «Po sklepu kluba Demokrat« ske zajednice*. Uvodnik je zelo značSen za avtentično presojo včerajšnje resoluci« je in komentira zaupnico g. Davidoviču med drugim tako«le: «V politiki pomeni izjava za eno osebo odobritev politike, ki jo ta oseba vodi. Bila bi anomalija izraziti popolno zaupanje politiku, a istočasno it* javiti se za politiko, proti kateri se ta ose« ba bori. S sklepom, s katerim »e izraža g. Davidoviču zaupanje in se mu soglasno priznava vodstvo stranke, se obenem iz« ključuje možnost, da bi odslej govoril in sklepal kake politične sporazume v imenu demokratske stranke kdo drugi kakor g. Davidovič. Razven tega je z zaupnico g. Davidoviču naglašena tudi vera v njegovo politiko, to se pravi, njegova politika je bila odobrena. Radi tega bo treba izva« jati konsekvence, ki obstojajo v tem, da demokratska stranka čim prej prekine s politiko, s katero se njen šef ne strinja.*
Razprava o načrtu stanovanjskega
zakona
Pomanjkljivosti dr. Gosarjevega predloga. — V vsakem ozira le polovična rešitev. — Za resnično omiljenje stanovanjske krize se ne stori ničesar. — Stvarna kritika opozicije v stanovanjskem odbora.
Beograd, 26. oktobra p. V odboru za stanovanjski zakon je bila danes končana generalna debata in ie bil zakonski načrt sprejet v načelu. Toda odbor stoji pod vtisom, da je sedanji zakonski načrt v svojih bistvenih določbah zlasti v čl. 37 neustvarljiv in neizvedljiv. Ministru dr. Gosarju se v njegovem ekspozeju ni posrečilo, da prepriča člane odbora o izvedljivosti svojega zakona. Njegov ekspoze je bil zelo suh, brez novih idej, posebno so mu zamerili, da prinaša novi zakon samo podaljšanie pa-lijativnih sredstev odnosno da odvrača vsa ta vprašanja na ramena vlade, ki bo na krmilu 1. maja 1S>28, v stanovanjski politiki sami pa ne prinaša nobenega predloga. Dr. Gosar je sicer izjavil, da se bo vlada s tem vprašanjem kasneje bavila, toda ta njegova izjava je povzročila ostro indi-gnacijo, ker le znano, da je dr. Gosar v svojem proračunu črtal še ono malo, kar je bilo predvideno za pomoč akcijam za gradnjo stanovanj. Samostojni demokrati so ostro kritizirali to postopanje ter bodo s svoje strani predložili več predlogov, da se vlada s tem prisili k pozitivni stanovanjski akciji.
Danes je bilo v Beogradu mnogo depu-tacij iz krogov, ki so interesirani na stanovanjskem zakonu. Med temi je tudi depu-tacija najemnilov iz Maribora pod vodstvom g. Moborka. V odboru za zakcai Je zastopnik samostojnih demokratov dr. Ko-stič predlagal, naj se prečrtajo vse pred-stavke in spomenice, ki so jih predložili in-teresiranci Narodni skupščini in klubom, da bi mogel odbor dobiti popolno sliko tega vprašanja. Kleroradikalna večina pa je odklonila ta predlog »n so vse te predstav-ke in spomenice odfrčale v koš, ne da bi bile prečitane. Sploh se je vladna večina ponašala tudi v tem primeru zelo cinično in ni niti skušala utemeljevati Go-sarievega načrta. V svojem kratkem govoru je poslanec Ve s en j ak le zahteval, naj Javnost zaupa v vlado, ki bo že kasneje enkrat rešila to vprašanje.
Potek seje
Beograd, 26. oktobra p. Odbor za pretres stanovanjskega zakona je danes v načelu sprejel nov zakonski načrt o stanovanjih. Jutri se vrši špecijataa debata. Na današnji seji tega odbora je kot prvi govoril mmister za socijalno politiko dr. Gosar, ki je povdarial motive tega zakonskega projekta o podaljšanju stanovanjskega zakona. Osnovna misel, ki je vodila vlado, ie dejal dr. Gosar, je ta, da je za sedaj še potrebno zaščititi najemnike, ker se približuje zima in ker ie v večjih mestih še vedno mnogo najemnikov, ki še niso uredili svojih odnošajev s hišnimi posestniki. Podaljšanje dosedanjega stanovanjskega zakona je bik) zato neizbežno. Potrebno pa ie, da se sedaj omogoči postopna likvidacija dosedanjega nenormalnega stanja. Vlada smatra, da je najpotrebnejša mera ta, da se po 1. novembru preneha dodeljevanje stanovanj in da se v smislu čl. 3. in ostalih čienov dovoli medsebojna izmenjava najemnikov, kar bo v mnogih slučajih olajšalo položaj hišnih lastnikov in najemnikov. Dalje je pravično, da se dovoli zvišanje najemnine in se polagoma izenačijo najemnine v starih in novih hišah, ker je nemogoče, da bi obstojale dvoje vrst najemnin. Za nekaj časa bo sicer nastala draginja v najemninah, vendar pa se bo s časom najemnina v svobodni konkurenci zopet zmanjšala. Priporoča odboru, naj sprejme predloženi zakonski načrt.
Socialist Petejan kritizira zakonski načrt zlasti zaradi prekratkega roka 1. maja 1. 1928. Predlaga da se sedanji zakon podaljša do 31. decembra 1930.
Radičevec dr. Maček izjavlja, da imajo hišni lastnik, sicer pravno pravico, ako protestirajo, toda socijalna pravica je mnogo važnejša. Predlaga, naj se dosedanji zakon podaljša do 3'. decembra 1928.
Samostojni demokrat Ivan Kostič izjavlja, da se s tem načrtom niti malo ne ubla-žuje stanovanjska kriza, ker je ta načrt, kakor vsi dosedanji zakonski načrti, samo palijativno sredstvo; ustvarjalo se samo provizoriji od danes do iutri, od jeseni do pomladi V stvari sami pušča načrt nerešeno to važno socijalno vprašanje ki se da rešiti samo z odločnejšimi merami, predvsem s tem, da država preneha biti najemnik, ki okupira mnogo privatnih stanovanj. Zahteva, da se izvrši revizija vseh najemninskih pogodb, ki jih ima država. Samo v Beogradu plača država za ministrstva in druge urade Približno 30 milijonov dinarjev letne najemnine. To spravlja v težak položaj one, ki ne morejo plačati tako visokih najemnin. Država naj prične akcijo za zidanje hiš zlasti za državne urade in za državne uradnike in nai podpira tozadevno občinsko in privatno inicijativo. Rešitev ,ki Jo predlaga minister za socijalno politiko, pomeni samo odlaganje tega važnega vprašanja za ono vlado, ki bo prišla do takrat
Po govoru poslanca Vesenjaka je bil nato zakonski načrt z desetimi proti sedmim glasovom v načelu sprejet.
Konstituiranje skupščinskih odborov
Beograd, 26. oktobra p. Danes popoldne So se izvoljeni stalni skupščinski odbori konstituirali takole:
finančni odbor: predsednik radikal dr. Nikola Subotič, podpredsednik demokrat Slavko Šečerov, tainik klerikalec Puše-njak; zakonodajni odbor: predsednik demokrat Kosta Timotijevič prvi podpredsednik radikal dr Laza Markovič, drugi podpredsednik klerikalec dr. Hohnjec, tajnik radikal Radivoj Jeftič; administrativni odbor: predsednik demokrat Kapetanovič, podpredsednik radikal Kobasica, tajnik klerikalec dr. Hodžar; odbor za prošnje in pritožbe: predsednik pašičevec Krsta Miletič, podpredsednik radikal 2ika Rafajlovič, tajnik demokrat Dragunn Jeftič; Imunitetni odbor: predsedn'k radikal Milan Simooovič, podpredsednik demokrat Slavko Dukanac, tainik klerikalec dr. Hodžar.
Sprememba pri sarajevski mestni občini
Sarajevo, 26. okobra n. Davi je novi mestni komisar Efendi Bižagdžič posetil velikega župana nato pa odšel na mestno občino, kjer je prevzel svojo dolžnost kot mestni komisar. V smislu novega sporazu« ma je bila danes predložena notranjemu ministru v potrditev lista novih mestnih svetnikov, in sicer 10 radikalov, od kate« rih so tri mesta rezervirana za Žide, 14 mu« sllmanov in 2 davidovičevca.
Stroga
cenzura v Rumuniji
Bukarešta, 26. okt. d Danes se je vršila konferenca glavnih urednikov Kstov, v ka« terem je bilo sklenjeno, da redakcije ne bodo več pošiljale zastopnikov v notranje ministrstvo zaradi sprejemanja navodil oziroma pretenj. Notranje ministrstvo naj odslej vse, kar ima povedati javnosti, spo« roči pismeno v komunikejih. Te objave bodo listi seveda dobesedno priobčevali. Že dva dni vršiio oblasti strogo cenzuro. «Adeverul* je bil včeraj oa več mestih za« plenjen.
Angleži in svetovni mir
Povodom Cecilovega In Ltoyd Geor-geovega govora.
Angleška liga za Društvo narodov prireja zadnje čase manifestacije za .svetovno razorožitev. Na teh zborovanjih nastopajo samo opozicijonalni voditelji in bivši ministri, dočim odgovorni faktorji previdno molče Ta moment se mora upoštevati pri oceni vrednosti hvalevredne akcije, ki jo je pod-vzela liga. Čeprav se tej najnovejši razorožitveni kampanji ne da odrekati neke iskrenosti in tudi ne pomena, ker ni izključeno, da postane današnja opozicija po volitvah 1. 1929. vladajoča večina in bo potem imela priliko izkazati se z dejanji, vendar ni dvoma, da igra pri njej notranjepolitični moment zelo važno vlogo. Liberalci in la-bouristi se pač pripravljajo na volilno kampanjo in smatrajo razorožitveni problem kot imeniten argument v borbi proti konservativni vladi.
Dva govora sta izzvala posebno veliko senzacijo: govor lorda Roberta Cecila dne 21. t. m. in tri dni nato govor liberalnega voditelja Lloyda Geor-gea. Oba sta se zavzemala za splošno znižanje oboroženja. vendar je v iskrenosti. resnosti in pravičnosti njunih argumentov velika, temeljna razlika.
Lloyd George je bil kot angleški ministrski predsednik eden glavnih tvorcev pariških mirovnih pogodb. Danes pa govori tako. kakor da bi 1. 1919. in 1920. sploh ne bil v Parizu. Mirovne pogodbe so mu krivične, nevzdržne in seme bodočih vojn. Nevarnosti za mir pa po njegovem mnenju ni iskati pri bivših osrednjih silah, ki imaio vse skupaj samo 250.000 vojakov, marveč pri »zaveznikih na kontinentu, ki drže 10 milijonov mož pod orožjem*. S posebnim povdarkom kaže Lloyd George kot na najnevarnejša ognjišča vojne nevarnosti na Balkan in na Poljsko, ki ie anektirala Vilno. Sicer omenja, da ie «tudi v južni Evropi seme številnih Konfliktov* in «se uganja veliko političnih nespodobnosti*. Ne pove pa, če misli na Italijo ali na koga drugega Seveda si ni mogel Lk>yd George niti pri tej priložnosti kaj. da ne bi zajahal tudi svojega starega konjička in napadel Francijo. «Opozarjam Evropo, da ji grozi velika nevarnost*, ie vzkliknil, «ce se sploh pomišlja. da bi se zasedba (Korenja) mogla podaljšati preko leta 1935. Joj usodi Evrope!* Končno omenja tudi nevarnost manjšinskega vprašanja češ: «Varstvo manjšin se ni nikoli lojalno izvajalo!* Ta očitek pa izzveni tako. kakor da zatirajo manjšine menda najbolj nove države, ne pa zlasti Ita-Ifo ki ji je Lk>yd George pomagal podjarmiti stotisoee Jugoslovenov in Nemcev.
Niti govornik niti nato sprejeta resolucija ne povesta, kaj naj stori Anglija za razorožitev v lastnem delokrogu, marveč samo opozarjata, da je »omeji-tev in znižanje oboroženja življenska potreba ne samo za angleški imperij, marveč tudi za civilizacijo.®
Cesar ni storil liberalni leader, pa je iskreno in z občudovanja vrednim pogumom povedal lord Robert Cecil of Chelivvood. ki je izstopil iz Baldwinove vlade, ker se ne strinja z njeno raz-orozitveno politiko. Bivši kancelar lan-casterskega vojvodstva je hrabro povedal resnico, ki se navadno ne čuje iz angleških ust: da smatra večina Angležev »razorožitev za zadevo, ki se tiče predvsem kontinentalne Evrope, in da je brrtski imperij po svoji moči in legi tako varen, da lahko gleda na nesreče in nevarnosti naših sosedov v Evropi z neko olimpijsko nezainteresi-ranostjo.*
Lord Cecil z vso odločnostjo in s tehtnimi argumenti pobija to naziranje, ki ga je dementirala svetovna vojna: »Lahko je reči: Kaj nas brigajo balkanski prepiri? In vendar se Anglija od krimske vojne do vojne 1. 1914. ni mogla izogniti, da ne bi bila vmešana v vsak konflikt, ki se je pojavil v tem kotu Evrope.*
Dočim se spodtika L!oyd George nad Francijo, ki da «drži za vsakega razoroženega vojaka (centralnih sil) po 20 in Češkoslovaška po 4 vojake pod orožjem*, se je Cecil pogumno in lojalno lotil pometanja pred lastnim angleškim pragom.
»Ne pozabimo, da gre od vsakega funta šterllnga davkov, ki flh plačujemo, 14 ši-ingov (t i. 78%) oa račun preteklih vojn ali pa za pripravo bodočih vojn... In še od preostalih 6 šilingov ie en del namenjen izdatkom za upravo vojske mornarice in zra-koplovstva ... Danes trošimo za svojo mor narico več kot L 1911, čeprav ni v evropskih vodah nobene mornarice, ki bi se dala primerjati z onimi, ki so tam bile pred vojno... Mi smo edina država v Evropi, ki trošl sedaj več za oboroževanje nego leta 1913.«
Na koncu prizna lord Cecil velike težave razorožitve na kontinentu in so prizadete države upravičene k resnim pomislekom in vznemirjenosti. Zato pravijo te države; »V nadomestilo za razorožitev dajte nam jamstvo, da se naša razorožitev ne bo maščevala nad nami U In Cecil pristavlja: »Prepričan sem <Ja se presneto motimo (t. j. Angleži) če se smatramo za neranljve. Zato bi storili prav, če bi prevzeli nase tudi nekaj rizika, če moremo s tem zmanjšati verjetnost bodočih vojn«.
S to svoio izjavo se je lord Cecil močno približal tezi, ki jo zagovarjate Francija in Mala antanta, da je namreč sigurnost predpogoj za razorožitev. Hvaležni mu moramo biti za njegovo iskrenost in pogum, da je odkril k;e ie bistvo razorožitvenega problema. Skoda samo, da govori Ie kot bivši nrnister, ne pa kot aktivni član angleške vlade....
Bodo že gospod župnik naredili!
Kako kradejo klerikalci obrtnikom glasovnice za zbornične
-volitve.
Po nasilnem razveljavljenju kandidatske liste »Zveze trgovskih gremijev* je bilo pričakovati, da bodo klerikalci vse storili, da tudi organizirane obrtnike kar najbolj oškodujejo na volilnem uspehu. Ker se tudi v tej skupini čutijo klerikalci slabe, so se vrgli z vso silo na vsakojake nedopustne manipulacije, da ž njimi prigoljufajo SLS kar največ glasov.
Od vseh strani prihajajo z dežele poročila. ki vsa soglašajo v tem, da se agitatorji SLS poslužujejo, kjerkoli mogoče, najrazličnejših goljufij, zlasti pa zlorab poštne uprave. Tako na primer se nam poroča z Gorenjskega, da je neki župnik, ki je obenem poštar, za svoje farane-volilce sam opravljal volitev na ta način, da volilcem sploh ni dajal niti v podpis niti v roke rekoman-drranih volilnih listin, pač pa jih je kar sam odpošiljal v Ljubljano. Od drugod se nam poroča, da je raznašal volilne
listine po občini za župnika-poštarja organist. ki je dajal rekomandirana volilna pisma podpisovat ženam volilcev, na to pa je listine zopet nazaj vzel, Češ da g. župnik tako želi in hoče. Mesto volilcev pa niso podpisovale rekomandirana pisma samo žene, marveč tudi otroci. Znano je več slučajev, da so dajali župniki-poštarji podpisovat rekomandirana vodilna pisma otrokom zlasti takih volilcev, ki so znani kot pristaši liste organiziranega obrtništva. Tem volilcem so klerikalni poštarji pisma volilne komisije, ki so bila nanje adresirana. celo zatajili, češ da <zanje ni na pošti ničesar razen plačilnega naloga za davek.* Vse te lumparije so se na posebno drastičen način dogajale v krajih, kjer so poštni nabiralniki v politično ekspotiiranih župniščih in kjer župnik, organist in cerkovnik lahko uganjajo z zlorabo pošte uprav orgije klerikalne saroopašnosti.
-Sž-
Volilna komisija naj pojasni
Iz obrtniških krogov nam pišejo:
Volilna komisija TOI je ugotovila, da ima kandidat Matija Mesarič obrtni list za krojaško obrt že od leta 1920. Prinesli pa smo uradni dokaz, da je bil izdan Matiji Mesariču po mestnem magistratu v Mariboru dne 27. novembra 1925. obrtni list za krojaštvo. Kako ie mogel torej mestni magistrat v Mariboru izdati Mesariču leta 1925. obrtni list, če ga je imel že leta 1920? Če je imel g. Mesarič obrtni list izven Maribora, ga je vsekakor odložil, ko je dne 28. oktobra 1925. zaprosil zopet pri mestnem magistratu v Mariboru. Volilna komisija naj torej pojasni kdaj je g. Mesarič vrnil sreskemu poglavar' stvu v Mariboru prvotni obrtni list. Gospod Mesarič nima zdržema dve leti obrtnega lista, ker je prvega sreskemu poglavarstvu v Mariboru vrnil, za dru gega s stajališčem v Mariboru pa je zaprosil šele 28. oktobra 1925. Izdan mu je pa bil 27. novembra 1925. Tu je presledek in izdaja novega obrtnega lista, katerega volilna komisija še ni pojasnila.
Volilna komisija ie ugotovila, da stavbenika g. Ivana Ogrina prav dobro pozna. Volilci pa ga ne poznajo, ker ga v volilnem imeniku ni. Pač je vpisan v volilni imenik Ivan Ogrin kot opekarnar. Seveda kot stavbenik ne more kandidirati, ker, kakor smo dokazali nima obrtnega lista, odnosno koncesije za stavbništvo.
Volilna komisija naj pojasni, na pod' Iagi katerega člena vodilne uredbe ima g. Ivan Ogrin kot stavbenik pasivno volilno pravico, ko kot tak niti aktivne volilne pravice nima.
Volilna komisija naj nadalje pojasni, kako more kandidirati g. Matko Curk kot stavbenik, ko nima koncesije za stavbeniškj obrt.
Gospodje okrog Ogrinove liste love pri nasprotnikih dlake v jajcu, velikih pogrešk pri sebi samih pa nočejo videti.
Zahtevamo od volilne komisije, da poda uradno pojasnilo tudi glede kandidatur g. Ogrina in g. Curka! »Slovencev* zagovor za nas ne drži, hočemo uradnega pojasnila.
Politični beležke
Janičarji
Dokler so bili klerikalci v opoziciji, so bili najhujši gromovniki proti nasilju in če so kmetje kdaj napodili kakega klerikalnega priganjača, ker ie ie predebelo stresal, so klerikalci zagnali strašen vik in krik ta dobrodošel jim je bil vsak navadni vaški pretep v kakem makedonskem selu, samo da so lahko lopnii po državi. Odkar pa Je dr. Korošec sklenil svoj famozni pakt z g. Vukičevičem in so klerikalci postali privesek prej neštetokrat oklevetanih radikalov, so se klerikalni gromovniki spremenili celo v najhujše radikalske zaaičarje. Celo demokrati so obsodili radikalna nasilja, dasirav-no so v vladi ln nosijo v gotovi meri soodgovornost za postopanje vlade pri volitvah; le klerikalci so najvnetejši, a tudi edini zagovorniki radikalnega terorja. V »Do moljubu« skušajo prikrivati, kaj vse je odkrila verifikacljska debata. Povzpeli so se celo do trditve, da »tako svobodnih volitev, kakor so bile zadnje državnozborske, še nismo imeli.« Previdno je »Domoljub* zamolčal, da Je Narodna skupščina razveljavila celo mandat g. Miloša Vukičeviča, sina ministrskega predsednika, in nikjer ne poroča, da so zaradi zlorab in nasilja anketirani radikalni mandati v banjahiškem in bihaškem okrožju. Nasilja ni bilo, pravi »Domoljub«. in končuje svoja zavijanja takole: »Ali je vlada kriva, če so odnesli radičev-ci, ko so vsiljevali svoje hrvaške kandidate makedonskim Srbom — krvave glave. Slovenci smo radidevce odpravili lepo po slovensko (s prižnico, spovednico, lažjo In kleveto! Op ured.), Makedonci pa po makedonsko.« Janičar je hujši od Turka, pravt že star narodni pregovor.
Francoski proračun
Pariz, 26. okobra (pa). Državni proračun izkazuje 43 milijard dohodkov in zaklju« čuje s prebitkom 514 milijonov frankov.
Smrtna nesreča berlinskega arhitekta
Berlin, 26. oktobra (be). Profesor Her« man Muthesius, ki je poučeval na tehnični visoki šoli, se je na cestni železnici smrtno ponesrečil.
Ozadje spomenice Parkerja Gilberta
Berlin, 26. oktobra, (be.) Potrjuje se, da je reparacijski agent Parker Gilbert sestavil svojo spomenico na željo finančnega ministra dr. Kohlerja samega, ki je imel z agentom _vee konferenc o finančnem položaja Nemčije in ga slednjič naprosil; naj svoje mnenje poda pismeno, da bi moglo služiti kot podlaga za nadaljno obravnavanje tega vprašanja kakor tudi drugih vprašanj, ki so s tem v zvezi.
Značilno je vsekakor, da je finančni minister, čeprav je to spomenico sam zahteval, najprej sploh tajU, da obstoja spomenica, pozneje pa stvar tako predstavljaL kakor da je Parkerja Gilberta napotila k temu zakonska osnova o zvišanju uradniških plač. V resnici pa je, kakor se zatrjuje s pouŠene strani. Parker Gilbert to zakonsko osnovo samo čisto na kratko omenil in se na splošno izjavil o finančnem položaju Nemčije, ki ni ugoden, zakaj njeni zunanji dolgovi, zlasti v Ameriki, znašajo zdaj že okoli štiri milijarde zlatih mark, ki jih bo trebe poravnati, in da zato spričo vedno bolj naraščajočih državnih izdatkov obstoja nevarnost, da bi Nemčija ne mogla več izpolnjevati svojih reparacijskih obveznosti.
Berlin, 26. oktobra, d. Državni kancler in finančni minister sta izjavila voditeljem strank, da vlada ne misli spreminjati zakonske osnove o uradniških plačah in da računa s tem, da bo mogla iz povišanja plač narasle izdatke pokriti iz tekočih dohodkov brez kakega povišanja davkov. Pač pa po drugi strani vlada ventilira vprašanje uprav ne reforme, namreč da bi se obenem s povišanjem plač izvedla redukcija uradništva in s tem dosegli prihranki.
Strašna katastrofa na morju
Italijanski parnik zadel ob pečino in se pogreznil.
Rim, 26. oktobra, (be.) Italijanski potniški parnik <Principessa Mafalda> je zadel ob San alvadorski obali na pečino in se pogreznil. Na krovu je bilo 1300 potnikov, večinoma italijanskih izseljencev v Argentino. Na mesto katastrofe so prihiteli štirje parniki. Prvi je dospel francoski parnik <Formosa>, drugi nemški parnik <Alhene» in nato dva angleška parnika. Nemški parnik je rešil 400 potnikov. Angleški parnik cEmpire Star» je rešil 200 oseb. Na kraj nesreče jo odposlana braziljanska križarka <Rio Gran-de». Iz Rio Janeira poročajo, da se je posadka ponesrečenega parnika do zadnjega trenutka izredno požrtvovalno in kavalirsko obnašala.
London. 26. oktobra, (lo.) Po zadnjih poročilih število žrtev katastrofe parnika cPriu-cipessa Mafalda, ni tako veliko, kakor «e je bilo bati. Naglemu prihodu raznih parni-kov se je zahvaliti, da ni katastrofa zahtevala ogromnega števila žrtev. Iz Bahije poročajo uradno, da se pograša 68 oseb, 1100 potnikov in posadka je rešena. Angleški par nik cAvelona> je rešil 400" oseb in je na potu v Rio de Janeiro. kamor dospe iufri. Angleški parnik tEmpire Star>, ki je na potu v London, je predal 185 rešencev francoskemu parniku <Fonnosa», ki potuje v Rio de Janeiro. Parnik ' Form osa > je rešil 120, nemški parnik <Athene> pa 400 oseb. Na <Principesse Mafaldi* ni bilo angleških potnikov.
Rio de Janeiro, 26. oktobra, (be.) Po zadnjih poročilih so eksplodirali na parniku <Pnncessa Mafalda» kotli. Katastrofa se i« zgodila ob 18. uri in pol, ra-no ko so bili potniki pri večerji. Med potniki je nastala strahovita panika. Več oseb je v splošni zmešnjavi skočilo v morje. Na krovu so bile tudi sestre argentinskega poslanika v Parizu Desoleda.
Potek preiskave v Pragi
h Praga, 26. oktobra. Preiskava zelo počasi napreduje. Velike težkoče dela dejstvo, da se mora preiskava vršiti le potom tolmačev, ker atentator poleg albanščine govori samo italijanski in ker so njegovi zapisniki, ki so zelo obsežni, spisani samo v albanščini. Sicer pa je Bebi slabotne narave in očividno bolehen, tudi trpi na malariji. Zaradi tega je bil od preiskovalnega sodnika zaslišan le enkrat in še tu ni povedal ni posebnega. V ostalem pa je cela stvar zalo zapletena in bo potrebno. da sodišče dobi obširne informacije iz Italije in iz Albanije. Iz tega razloga ni pričakovati, da bi stvar tako hitro prišla pred sodišče.
Gotovo zanimanje je tu vzbudil članek, katerega je v cJutru> objavil čitatelj z Viž-marjev o svojem potovanju iz Zagreba do Broda na Savi v družbi atentatorja Bebija. Bebi izpoveduje, da je potoval v Beograd z namenom, da tam nadaljnje študije in položi maturo, toda ker tam ni dobil svojega prijatelja. pravoslavnega popa, rojenega v El-(jasanu, se je podal v Prago. Poizvedovanje ko soudeležencih je ostalo popolnoma brezuspešno. Znano je le toliko, da je nekaj dni po atentatu prišel peš iz Prage na Dunaj neki sumljiv in zagoneten človek in da je na Dunaju izeinil v albanski družbi.
Danite z? spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Kraji in
O izložbenem oknu
(Neumorno snujoče društvo »Merkur« mi je poverilo častno nalogo, da v kratkem nizu predavanj otvorim sprva pac ie teoretični tečaj za domače aranžerje izložbenih oken, tečaj, ki naj bi vseboval v poljudni obliki tudi vse, kar bi utegnilo stopnjevati Slovencu že kak prirojeni smisel za lepoto, dat smernic in kriterija estetskemu občutju, poseči v estetiko dnevnega življenja in dvigniti nivo našega malomeščanskega okusa.
Veselilo me bo, če bom ob svojih predavanjih mogel pozdraviti tudi izventrgov-ske kroge, vse one ,ki so zainteresirani na estetskih vprašanjih, dasi bodo moja izvajanja namenjena predvsem našemu trgovskemu naraščaju.
Naša slovenska kultura in civilizacija se ne izraža le v visokih postojankah naše znanosti in umetnosti v naši lepi knjigi, naših muzejih, knjižnicah, znanstvenih in umetnostnih zavodih ter naših šolah — ne izraža se le v naši mladi industriji, v naših starejših to najnovejših monumentalnih stav bah, na sceni in na koncertnem podiju. Izraža se predvsem v onem drobnem vsakdanjem življenju'tn v Ljubljani, kakor zlasti tudi na deželi, ki daje tujcu prilike dovolj, da se ne more zadosti načuditi našemu slovenskemu, tipičnemu smislu za snaž-nost ,ličnost, red in lepoto, ki zlasti odlikuje naše podeželsko ljudstvo.
Res se ti duša zasmeje, če se zasanjaš v te naše vesele pestre vrtičke ob belih hišicah, pisana polja v tako harmoničnem barvnem skladu, kakor da smo prepregli to slovensko zemljo vso vprek z dragocenimi preprogami, ta zdravja in veselja kipeča dekleta. Vse močan izraz našega visoko-kultumega in zdravega življenja. Prava okenca v to naše življenje, nekak odblesk pa so vendarle — ali naj bi vsaj bila, dasi to zveni banalno — okna in vitrine naših trgovin v mestu in na deželi, saj so poleg cerkve to šole vendarle nekake osrednje točke našega vranjega to javnega življenja.
V mestih, zlasti v Ljubljani, v Mariboru, Celju se danes ponašamo z izložbami, ki bi delale čast vsakemu velikemu mestu; to to ne le v stranskih ali predmestnih ulicah. Relacija je le v tem, da je vse manjše filigransko, zato pa kvalitatvno na izredno visoki stopnji.
Seveda velja to le za nekaj deseteric tvrdk, ki prednjačijo vsem ostalim ta z energično gesto, požrtvovalnostjo, ljubeznijo za stvar, s študijskimi potovanji po trgovskih centrih velemest, na razstavah in velesejmih z izbrušentai okusom uvajajo v naše javno življenje, v sliko naših mest ono moderno, visokokultunno noto, ki šele na-pravlja naše mesto za veliko mesto. Žal, ]e vse to omejeno Je na nekaj vzornih trgovin v osrčju mesta, vse ostalo pa zaostaja, zaostaja, žal, zlasti'todi na deželi, kjer'manjka pcbude od centrov, kjer je trgovec še vedno prikovan na tradicijo očetov in se le premalo zaveda svojega kulturnega poslanstva, da poleg duhovnika in učitelja pove-de tudi on našega kmeta iz konservativnosti očetov v nove živlienske forme, ki iih neizprosno zahteva današnje življenje.
Ce se posreči posplošiti smisel za lepo izložbeno okno pri vseh naših ljubljanskih trgovcih, obrtnikih in industrijskih podjetjih, j bo zavest, da trgovec ni Ie samo trgovec, posredovalec med producentom to konsu-meirtom, marveč prav tako važen ta odličen kulturni delavec in pijonir — pogna-
BEDNI
„LEš MISERA8LES'1
po znamenitem romanu Viktor Hugo-a
Oba dela v enem sporedu. Največji film iz dobe francoske revolucije. — Vsled krasne vsebine in najslavnejših igralcev je dosegel ta [ilm povsod izreden uspeh. Dveurne predstave ob: 4., 7. in 9.
ELITNI KINO MATICA
la tudi na deželi bogato cvetje in z občudovanjem bo tujec, ki se je divil doslej le našim naravnim krasotam ter naši snažno-sti to pridnosti, pripovedoval o okusu to visoki izobrazbi našega trgovca, o imponu-joči naši drobni trgovini, ki se zrcali v vzornih, dasi skromnih aranžmanih, ki potrjujejo solidnost ta podjetnost našega trgovca in mu pomaga dvigati kredit doma In v inozemstvu.
Danes, ko uvajajo na univerzah v Angliji; v Ameriki ,v Nemčiji, v najnovejšem času tudi že na Dunaju tečaje in seminarje za tngovsko reklamo kot znanost ta praktične vežbe, šole za aranžerje ta dekoraterje izložbenih oken, je le več kakor umestno, da se je spomnilo agilno društvo »Merkur« te prevažne panoge v širnem kompleksu trgovčevega udejstvovanja in ustvarjanja.
Ivan Vavpotič.
Plemenit dar kralja Aleksandra akademski omladini
Beograjska akademska omladina dolguje kralju Aleksandru posebno hvaležnost. Ustvarjena je plemenita zamisel vladarja, dograjen je veliki Akademski dom, ki ga je kralj Aleksander namenil omladini beograjske univerze, da se bo lahko pod varno streho v moderno opremljenih ubikacijah mirno posvečala učenju.
Dom se nahaja v najmirnejšem delu Aleksandrove ulice. Arhitektonično predstavlja lepo palačo, katere notranja ureditev odgovarja vsem modernim tehničnim in higijenskim pogojem. V novem domu bo prostora za 500 dijakov. Palača ima poleg obednice, učilnic in drugih prostorov 250 malih stanovanjskih sob. Pranje perila in čiščenje posode je mehanično urejeno.
Glavni organizator in vodja gradnje je bil Slovenec inž. Valant. Stavba je dograjena, vse je na razpolago, razen
posteljnine. Toda to niti ni glavna ovira, da novi dom še ni izročen svojemu namenu. Nečuveni paradoks je v tem, da monumentalne palače, ki predstavlja velikodušen zgodovinski dar vladarja, nihče noče prevzeti. Beograjska univerza se obotavlja, dasi bi stroške lahko krila z dohodki. In tako beograjski siromašni akademiki še nadalje glodajo suho skorjo in se potikajo po malih sobicah bogve kje na periferiji, — veliki Akademski dom, ki predstavlja vrednost okroglih 17 milijonov Din, pa stoji prazen.
Ko so te dni predstavniki tiska obiskali novo palačo in si jo podrobno ogledali, je zastopnik «Jutra« pripomnil:
—	Pač edina škoda, da ta krasna stavba ne stoji v Ljubljani.
—	Zares! se je glasilo splošno pritrjevanje.
Zgoraj: Akademski 3om kralja Aleksandra v Beogradu
spodaj: Obedovalnica
Strašna smrt 14 mesečnega dečka
Na malega sinka Jožefa Kavška ss je zvrnila velika posoda z vrelo vodo. — Malčsk čez več dni umrl v groznih mukah.
Šmartno pri Litiji, 26. oktobra V Črnem potoku pri Šmartnem se je v hiši pri »Mlinarjevih« po nesrečnem naključju zvrnila velika posoda z vrelo .vodo na 14-mesečnega Joška Kavška, ki je zaradi opeklin umrl čez nekaj dni v strašnih bolečinah.
Pri Kavškovih je vodila domače gospodinjstvo moževa mati 711etna Urša Kavšek, .. je imela v svoji oskrbi tudi umrlega J<i ška. Oče Jožef je namreč ves dan zaposlen v usnjarskih delavnicah pri g. Knafli-ču v Šmartnem, njegova žena Marija pa, kakor je običaj v litijski okolici, hodi na delo v litijsko predilnico Pred dnevi je imela stara mati opravka na ognjišču, kjer Je pristavila krompir za kosilo.
Pri tem je z burkljami potegnila veliko posodo vrele svinjske krme iz peči ta Jo postavila na prizidek poleg ognjišča. Poleg ognjišča se je ta čas motal baš mali Joško in opazoval svojo staro mater pri delu.
Komaj pa je stara mati postavila posodo
na vegasti prizidek, se je posoda na do sedaj nepojasnjen način nagnila ta prevrnila. Vrela voda je popolnoma oblila malega Joška ,ki je krčevito fcriknil in se takoj onesvestil. Koža mu je bila vsa poparjena in.ožgana. Nedolžni malček se je zvijal v strašnih mukah. V velikih skrbeh, hoteč rešiti malega nesrečnika, so poklicali oba litijska zdravnika dr. Premrova in dr. Uk-marja. Njun trud pa je bil zaman.
Mali Joško je včeraj podlegel opeklinam. Uradna komisija, ki jo je sklicala varnostna oblast, je spoznala na podlagi osebnega zaslišanja,, da stare matere ne zadene prav nikaka krivda ter da je nesrečo povzročil zlohoten slučaj. Zdravniški ogled trupelca je ugotovil, da so nastali zaradi poparje-nja* in ožgane kože toksini, ki so povzročili na.srčnem organizmu popolno ohrome-reje to s tem prezgcdnjo smrt ljubljenega in živahnega dečka. S težko prizadeto 'rodbino sočustvuje vsa okolica.
Zloglasni potepuh in tat France Strgar zopet na varnem v ljubljanskih zaporih
Po večmesečnem zasledovanju so ga orožniki presenetili v. spanju pod kozolcem pri GrosupLiah.
Ljubljana, 26. oktobra.
Ljubljanska policija ter žandarmerii-ske patrulje po deželi, zlasti one v ljubljanski okolici, so že od julija meseca sem zasledovale drznega tatu Franceta Strgana, doma iz Rudnika, ki ga pozna skoro vsakdo, če ne iz obiska v njegovem stanovanju, kar je neprijetnej-še pa vsaj iz listov, ki so imeli priliko pisati o njem že cele kolone.
France si ie, kakor znano, pridobil svoj žalosten sloves v glavnem s tatvinami sukenj in druge obleke, ki jo je lansko zimo kradel po raznih šolskih poslopjih v mestu, pa tudi v okolici. Na ta način si je nabavil okrog 15 komadov sukenj, dežnih plaščev in več različnih klobukov, ki jih je'nato prodajal raznim Bosancem, trgovcem in prekupčevalcem s slabo obleko.
Posel mu je šel imenitno v klasje in dolgo so policijski organi razmišljali, kdo bi imel na vseti te vrste tatvine, ki so jih hudo občutili dijaki, še bolj pa morda njihovi starši. Prijave so takrat prihajale na policijsko direkcijo skoro sleherni dan . . . Zdaj iz kake šole v mestu, drugič zopet iz Šiške, Barja, Vodmata, Most ali Viča. Slednjič je Strgarja ravno na Viču dohitela roka pravice. Bil je zaloten pri tatvini in izročen stražnici ter pozneje po dolgem zasliševanju in priznanju tatvin sodišču.
V ozki kletki v justični palači kjer je čakal na obsodbo, pa se France ni počutil kaj dobro. Tuhtal je in tuhtal kako bi si pomagal zopet na prosto. Pri neki priliki se mu je slednjič posrečilo, da je na cesti stražniku pobegnil ter se po dolgem prav kinematografskem zasledovanju nekje skril. Bil je torej zopet prost, s svobodo pa se je že zopet oglasila v njem pustolovska žilica.
Strgar je odfrčal nekam v mestno okolico, odkoder so jeli kmalu prihajati glasovi o drzno izvedenih vlomih v razna poslopja. Strgar je začel krasti vse, kar mu je prišlo pod roko. Pojavljal se je zdaj tu zdaj tam. Ljudje, ki so ga poznali osebno ali iz opisov v listih, so prijavljali, da so ga videli en' krat v kamniškem okraju, drugič v bližnji mestni okolici, tretjič zopet v okolici Rudnika. Najraje se je zadrževal pobegli ptiček na Dolenjskem, na Grosupljem, v Ponovi vasi, na Laverc; in Škofljici, v Šmarju in tam okrog. Godilo se mu je izborno, kajti plena mu ni manjkalo. V tej hiši je našel kruh, drugod zopet kračo, zadavil je kokoš zdaj tu zdaj tam, si napravil v gozdu ogenj in jo spekel. Kam bi po loži! trudne in grešne kosti svojega rojstva mu ni bilo mar. saj je bilo poletje: v gozdu je bil mah in sence dovolj, kopice na travnikih so vabile v svoje dišeče okrilje in mir je imel tudi pod kozolci na polju za vasjo. Ponoči pa je šel na «Iov», vdiral je v tuja stanovanja, si priskrbel tu obleko, drugod denar ali druge vrednosti ter provijanta. Včasi je bil tudi tako drzen, da je trkal na okenca, za katerimi so spala kmečka dekleta ter se pri tem imenitno zabaval.
Orožniške stanice so dobivale različna poročila o Strgarjevih drznih pustolovščinah. vendar ga nikdo ni mogel
Samo še danes ob 4.,Yt6., 348. in 9. LILLIAN GISH
La Boheme"
»
«B. Z. am Mittag®, Berlin piše: «... kadar Lillian Gish kot prepla® šena ptičica gre k peči, da si ogreje hladne roke in ko se ji tudi srce ogreje, to je naravnost mojstrsko...« «... ta Nini je najdivneje bitje, katero se je kcdaj pojavilo na platnu ...» Telefon 2730. KINO «DVOR».
ugnati v kozji rog.
Šele sedaj, pred par dnevi, ko je bilo nebo mračno in pusto ter je ponoči škropil dež, se je posrečilo drznega apa-ša spraviti zopet na varno. Zadnje čase se je Strgar zadržaval navadno v okolici Grosupelj, o čemer so bili tamošnji orožniki obveščeni. Zasledovali so ga zategadelj tudi podnevi, posrečilo pa se jim je zalotiti ga v tihotni pusti jesenski noči.
Krivičnik France je spal spanje pravičnega na ajdovi slami pod nekim kozolcem za grosupeljsko vasjo. Morda je sanjal, da se nahaja v veliki hiši, na beli postelji, da ob stenah vise suknje, da iz vsake binglja na zlati verižici zlata ura . . . Morda je bil ves prevzet lepih sani, kar ga je nekdo neusmiljeno povlekel za nogo. France se je zbudil, iz teme je blisnilo nekaj bleščečega, prav nič podobno zlati ali srebrni uri. Ko si je France pomel oči, je skrajno nejevoljen in neznansko prestrašen moral spoznati, da se sveti v zraku bajonet. ponosno in preteče nataknjen na mrko žandarsko karabinko . . .
France je samo obupno vzdihnil: No ja, naj pa bo! ... Dva trenutka nato je bil že uklenjen na obeh rokah. In dva stasita orožnika sta ujetega Franceta molče gnala skozi jesensko tišino na žandarsko stanico, zjutraj pa z vlakom proti beli Ljubljani, kjer je sedaj France za rešetkami tako na varnem, da bo lahko preko vse zime in še mnogo dalje nadaljeval prekinjeno spanje in svoje «zlate» sanje.
Jutri, v petek, 28, t. m. ob 1 9. uri zvečer gala premiera:
Prvič v Ljubljani!
Tajnost S Orijenta
«Trgovina z devojkami»
(Miidchenhandel)
Kino «Ljubljanski dvor»
Naročila za vstopnice se že danes
sprejemajo
I!
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Četrtek 27 Ukročena trmoglavka. A. Petek, 28.: Zaprto. Sobota, 29.: Hlapec Jernej. D. Nedelja, 30.: ob 15. uri popoldne Vrt Eden. Izven.
Ponedeljek, 31.: Zaprto.
Ljubljanska opera
Četrtek, 27.: Faust. B.
Petek, 28.: Traviata. C.
Sobota, 29.: Trubadur. A.
Nedelja, 30.: Zaljubljen v tri oranže. Izv.
Ponedeljek, 31. Zaprto.
Šentjakobski gledališki oder
Nedelja, 30. okt.: «Lokalna železnica®. Go= stovanje v sokolskem domu na Viču.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 27.: <rPygmalion-». B. Kuponi. Petek, 28.: Zaprto.
Sobota, 29.: «Bajadera». A. Kuponi. Zni* žane cene.
Operni^ repertoar v Ljubljani. Nocoj se poje za abonma B Gounodova opera cFaust». V tej predstavi nastopi kot Margareta gost ga. K. Staller - Stotterjeva, bivša članica opere v Brnu in dunajske Ljudske opere. Partijo poje v originalu, t. j. v francoščini.
Ostale partije pojo ge. Poličeva, Medvedova, ter gg. Banovec, Rumpel, Holodkov, Šubelj. Nastopi popolen balet s solistoma gdč. Wi-siakovo in gosp. Vlčkom. Dirigent in režiser je gosp. A. Balatka. Jutri, v petek se poje za abonma C Verdijeva «Traviata» z go. S. Slatin - Davidovo v naslovni partiji. Alfreda poje g. Kovač. Germonta pa kot de-butant mladi srbski baritonist g. Pomori-šac. V soboto se izvaja po daljšem premoru popularni cTrubadur«. V oartiii Leonore nastopi tokrat kot gost ga.' Zinka Vilfan-Kunčeva, znana še izza usneleja nastopa pri vokalnem koncertu cGIasbene Matice*. Pred stava bo za abonma A. V nedelio se uprizori v tretjič senzacija dneva ^Zaljubljen v tri oranžen od Prokofjeva.
Gostoranje ee. Staller-Stotterieve t ljubljanski operi. Nocoj gostuje v uloai Margarete v tFaustu» dunajska sopranistka ga. Staller - Stotterjeva. bivša članica dunajske Volksopere in nemškega gledališča v Brnu. Za to gostovanje^ vlada razumljivo zanimanje, ki je tem večje, ker ni gostoval v Ljub Ijani že več let noben dunajski umetnik. Gospa Stotterievn je no svojih nevskih kvalitetah znana tudi v inozemstvu. Njene naj boljše uloere so Madame Buttprflv. Mimi v cBo^emi*, Micaela v cCnrmen:s> itd. Današnja partija spada takisto meri njene najboljše uloge. Pela jo bo v francoskem jeziku.
«Lokalna železnica« na Šentjakobskem gledališkem odru
Ludvik Thoma je fin satirično humoristi-čen komediograf. V cLokalni železnici* ni grobih dovtipov in šal, da bi se publika kro-; hotala. Zalo pa uživa tem bolj gledalec, ki i doživi notranje vso smešnost in komičnost j tipov podeželskega mesteca Drenovega. Ko-| medija je polna dialogov, ki zahtevajo veli-i ko rutino igralcev, sicer se vtisi ■ sproti za-| brišejo. Župan v Drenovem Jurij Kozlevčar je tip podeželskega dobrodušneža, ki skrbi za svoj in občni blagor in zato podleže tujim vplivom, samo da ie mir in zadovolj-, stvo. M. Košak ga je podal naravnost iz-j vrstno, prepričevalno. Sploh je rešil marsikatero nerodno situacijo na odru. Košak je ' za lake uloge res ustvarjen. Županova žena Ana je skrbna mati in gospodinja, vedno v skrbeh za svojo hčerko Ančko. Gorjupova je to ulogo dobro doumela in jo istotako podala. S Košakom sta obvladala ves večer oder.
Županova hčerka Ančka ni velika uloga. Petelinova je s strahom igrala to Ančko. Opazilo se je, da jo igra in ne ustvarja, kakor sta to v precejšnji meri storila Košak in Gorjupova. Najmarkantnejši tip v komediji je brez dvoma županov brat, major v pokoju Karel Kozlevčar. Je duhovit star samec s fino ironijo na vse, kar ie podvrženo neumnim predsodkom in osebnim slabost™. Zupan se je največ iz bojazni pred njegovim zasmehom zlagal, da je ministra prav pošteno nahrulil. Lavrič je bil slab major
in daleko ni sličil v komediji orisanemu. Mesto da bi dominiral nad vsemi epurgar-ji>, jih je le včasih zadirčno prekosil. S to ponesrečeno markantno ulogo je komedija zgubila" na efektu.
Spendetova je klepetavo Slavo Berganto-vo sestro županje, povoljno podala. Kunst je pa premalo pedanten uradni šimelj in sodnik ter ženin Ančke dr. Adolf Bregar. Pivovarnarja Šviglja je J. Čuk simpatično in živo predstavil. Tudi on je več kot dile-tant, kakor tudi Gnidovec, ki je najbolj im-poniral izmed občinskih očetov. Gnidov se igra z lahkoto, naravno in vedno pogodi svoj tip. Posebnega priznanja je vredna tudi kreacija Hicingeria. urednika Drenov-ske?a tednika, gosp. Blaža.
Micka, meščani, žene in godci so opravili svojo dolžnost. Režija gosp. Karusa je bila dobra. Le proti koncu predstave so skoraj vsi igralci omagali. Dvorana je bila dokaj debro zasedena in tudi prisrčnega smeha se je slišalo dovolj.	—ek.
Bronislav Huberman v Zagrebu. Iz Zagreba javljajo, da se je ondotni koncertni agenturi posrečilo pridobiti za en večer slovitega violinista Bronislava Hubermana, ki bo koncertiral na zagrebškem koncertnem odru v polovici novembra.
Šaljapinov koncert na Dunaju. Te dni koncertira na Dunaju ruski basist Šaljapin. Poje arije iz oper: Knez Igor (Borodin), He-rodijada (Massenet) ter pesmi Dva grena-dirja (Schumann), Pesem o bolhi (Musorg-skij) ter Splavarji na Volgi.
Slovenec poneveril v Zagrebu 365.351 Din
Senzacionalen beg sluge tekstilne tovarne »Mautner d. d.« Roberta Blažiča.
Zagreb, 26. oktobra
Po dolgem času je Zagreb zopet doživel veliko denarno afero. Tekstilni tovarni »■Mautner d. d.« v Boškovičevi ulici Je poneveril včeraj njen sluga Robert Blažič znesek 365.351 Din. Sluga Blažič je prejel včeraj od blagajnika tvrdke več čekov in sicer ček poštnega čekovnega urada, ček Prve hrvatske štedionice in ček Srbske poljedelske banke, da takasira denar, poleg tega pa je prejel še od blagajnika 28.000 Din v gotovini, kar znaša skupno 365.351 Din. Ves ta denar ie imel sluga Blažič pozneje vložiti v neko zagrebško banko na kan' o tvrdke. Medtem pa se sluga vobče ni več povrnil v urad.
Dan poprej, kakor tudi istega dne, ko Je bila izvršena poneverba, je tožil Blažič vsem v uradu, da je neKoliko bolan. Zaradi tega tudi ni bil sumljiv njegov izostanek, ker so menili, da je mož najbrže odšel na okrožno blagajno. Poleg tega je veljal za zanesljivega uslužbenca. Ko pa Je minila 18. ura, je vsem v banki le postalo sumljivo, da Blažiča ni. Interesirali so se na vse strani ta dognali da je denar v bankah, kakor tudi v poštni hranilnici dvignjen. Obenem je dognala tvrdka, da Blažič ni vložil denarja v banko, kakor mu je bilo naročeno. Eden od funkcionarjev tvrdke je takoj odšel na stanovanje sluge Blažiča v Ptrttae in tu zvedel, da je Blažič že dopodtae odpotoval neznanokam s svojo ženo.
Rober Blažič Je bil rojen 1. 1895. v Kostanjevici pri Gorica. Za njim in ženo Je bila izdana tiralica Oškodovana tvrdka je razpisala 10 odstotkov od poneverjene vsote za nagrado onemu, ki izsledi skrivališče defravdanta ta njegove žene.
Domače vesti
♦	Izpremembe v šolski službi. Slavko Rajč je imenovan za profesoria na ffl. gimnaziji v LJubljani, za supleota pa sta imenovana SHva Breskvar na realki v Ljubljani in Peter Martine na učiteljišču v Čakovcu. Profesor Tomo Canjkar je z ljubljanske realke premeščen na gimnazijo v Mariboru. Učiteljica na gospodinjski šoti v Trbovljah Vera Humek ze pomaknjena v 3. skupino III. kategorije.
♦	Izpremembe v naši vojski. Imenovani so v pehoti Milko Vizjak za kapetana 1. razreda, za poročnika Fran Rebemik in Veko-slav Baje, za podporočnike Janko Štuhec, Kari Strnad in N. Kramer: v artiljeriji Rudolf Čeh za kapetana 1. razreda; v konjenici: Vladimir Rogoz in Vladimir Gradnik za poročnika; v zrakoplovstvu: Anton Pin-tar za poročnika; v administrativni stroki: Tomo Kostanj evec, Franc Zore, Ivan Ko-žaT, Fran Deželak. Viktor Mekinec, Fran Jeraj, Alojzij Lukež in Robert Reboij za poročnike: v inženjerski stroki Ivan Kamen šek, za poročnika; v vojni mornarici: dr. Fran Hribar za sanitetnega poročnika. Za administrativne podporočnike ekonomske stroke so imenovani absolventi administrativne šole Albin Kržan, Viktor ZeTiav, Slavko Ogrizek, Adolf Zupančič. Ciril Pod-bevšek in Fran Posavec.
♦	Z zagrebške univerze. Bivši kustos etnografskega muzeja v Zagrebu dr. Milovan Gavrilovič ie imenovan za izrednega profesorja na filozofski fakulteti zagrebške uni verze.
♦	L redna skupščina SPD. Slovensko planinsko društvo objavlja, da se bo vršila njegova 1. Tedna skupščina dne 30. oktobra v hotelu »Union« v beli dvorani (I. nadstr.) a ne na verandi, kakor je bilo prvotno objavljeno. V pojasnilo se pripomni, da tvorijo skupščino samo delegati. Delegate osrednjega društva ie v smislu sklepa obč. zbora imenoval Osrednji odbor in naj se blagovolijo pokiošteviino udeležiti zborovanja. Ako je kdo zaprečen, naj izroči pooblastilo drugemu delegatu.
♦	Otvoritev Narodnega gledališča v S kopi ju. V Skopim se je včeraj pričela tridnevna slavnost otvoritve novo zgrajenega Narodnega gledališča. Ministrstvo prosvete zastopa književnik Veliko Petrovič. Kralj je odobril, da se novo gledališče imenuje po njegovem imenu. Gledališka uprava je ob tej priliki prejela številne brzojavke iz raznih pokrajin naše države.
♦	Kongres Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije se vrši v nedeljo 30. t. m. v Zagrebu. Otvoritev kongresa bo ob 9. do poldne v dvorani kina Metropol. Udeleženci kongresa imajo polovično vožnjo po železnici pod običajnimi formalnostmi
♦	Princ Ernest VVlndischgratz prestopil v pravoslavje. Kakor poročajo z Dunaja se je princ Ernest Wlndischgratz, pravnuk cesarja Franca Jožefa, v tamkajšnji pravoslav ni cerkvi prekrstil v pravoslavje ter se oženil z gosipodično Elizo Schwirnmerjevo, nečakinjo znanega industrijalca Viljema Of-fenheimerja. Princ Windischgratz je nadarjen slikar, ki ie nedavno absotviral umetniško akademijo. Njegov oče je bil lastnik dvorca >Suvobora« na Bledu.
♦	Smrtna kosa. Umrla ie v Ljubljani po daljšem bolehanju ga. Josipina H r o v a -t in, roj. Kobal. Pokojnica ie bila zavedna narodna žena in skrbna mati. Njen pogreb se bo vršil jutri ob 15. iz Velike čolnarske ulice na pokopališče v Sv. Križu. — V Gra-dacu v Beli Krajini je umrla ga. Marija Š v a j g e r. Njen pogreb se bo vršil jutri ob 15. iz bolnice v Črnomlju na pokopališče v Vojni vasi. V Ambrusu je umrl 23. t. m. g. Ignacij T u r k, orožniški stražmojster v pokoju. Pokojnik je dolgo časa služboval v Vipavi in drugih postajah, nazadnje pa v Sv. Križu pri Litiji. Bil ie od počitka naročnik našega lista. — Pokojnim blag spo ir.in, preostalim naše iskreno sožalie!
♦	Vozne olajšave posetnikom naših kopališč. Kakor znano, stopi z novim letom v veljavo reducirana potniška tarifa na naših železnicah. Po novi tarifi je za posetnike naših kopališč odobrena stalna vozna olajšava: potniki bodo ob nastopu potovanja kupili celo karto, dobili pa bodo obenem legitimacijo, s katero bodo ob povratku lahko kupili polovično vozno arto. Smer povratka je neobvezna m se bodo torej po-setniki lahko vračali s poljubno železniško progo.
♦	Nagrobni listki Jugostovenske Matice.
Veliki narodi imajo običaj, da na Vseh vernih dan polagajo na grobove pokojnih spominske liste s primernimi napisi ln tako po-časte njihov spomin s tem, da obenem žrtvujejo majhen znesek v dobrodelne namene. Jugoslovenska Matica je letos izdala serijo nagrobnih listkov in prosi rojake, da z njimi okrase grobove svojih pokojnikov, zaslužnih mož in spomenike vojakov iz svetovne vojne. Nagrobni listki se bodo prodajali po dva dinarja pred pokopališčem.
♦	Pozdravljaj, vendar ne odkrivaj se! Iz
ljubljanskih damskiii krogov smo prejeli n ž slednji originalni predlog: Zopet se bliža čas nadležnih, včasih tudi opasnih pre-hlajenj. Sedanja, gotovo nesmiselna moda pa zahteva, da gospodje pozdravljajo s snemanjem klobuka z glave. To odkrivanje in držp^je klobuka v roki povzroča zlasti ob slabem vremenu ali vetru le prepogo-srokrat nahod, kašelj, katar, pljučnico itd. Zakaj ne bi gospodje na sličen način pozdravljali kakor gospe, ki tudi nosijo klobuke, ali kakor vojaštvo aH kakor moška mladina, ki aH sploh nima nikakega pokrivala aR pa nosi aniformske čepice? Zadostuje naj, ako moški lahno nagne glavo in se ozre proti osebi, ki jo pozdravlja ali ako salutira. Ali je treba za to zopet društev in paragrafov? Menim, da bi smela zadostovati zdrava pamet, Id se ji naj pridruži odtočna volja. U vidljivi In vplivni možje naj z novim pozdravom prično, ostali jhn bodo rade volje slediH. Me žene s« is
srca rade odrekamo dosedanjemu načinu pozdravljanja s strani gospodov. Sedanji pozdrav škoduje zdravju (in klobukom), torej naj preneha. — (Idejo pozdravljamo in odobravamo z željo, da bi ta praktični nasvet našel obilo posnemalcev. — Mi pa pričnemo. — Stavci).
» Obnovitev 7. in 8. gimnazije v Morski Soboti. Ministrstvo prosvete je včeraj odobrilo predlog občine Murske Sobote, ki je prelagala, da bo v lastni režiji vzdrževala ukinjeni 7. m 8. razred tamošnje gimnazije.
4 Glede dolenjskega jutranjega vlaka smo prejeli z Dolenjske naslednji dopis: Ze dolgo časa smo Dolenjci pričakovali novega voznega reda, a to posebno zaradi večernega vleka, ki je odpeljal iz Ljubljane šele ob 20-5. Čuje se, da ie večerni vlak izpre-menjen za 1.20. To je čisto prav. Ali zato ni treba rzpremeniti Jutranjega vlaka in sicer onega iz Kočevja, ki naj bi prišel v LJubljano šele po 8. nri Kaj naj storimo potem mi, ki si služimo »nih v LJubl;ani in ne bomo mogli zaradi izpremembe več v Ljub liano? In kaj naj store oni, ki morajo biti ob 8. v šoli? Za vse potnike ie ravno ta vlak najbolj pripraven. Zato prosimo naj iz Kočevja vozi tako kakor doslej.
♦	Sanatorij na Lovčemi. Tekom prihodnjega meseca bodo dovršena gradbena dela za sanatorii za tuberkulozne na Lovče-nu. Ta novi sanatorii bo 1500 metrov nad morsko gladino pri tako imenovanem Ivanovem Koritu. V sa-atorijn bo petdeset postelj, Drug sanatorii za pljučne bolezni bo zgrajen prihodnje leto pri Ulcinjn.
♦	Iz uradnega Usta. »Uradni liste ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 109. letošnii številki uredbo o organizaciji higi-jenske službe, pravilnik za državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani ter razglas o ukinitvi odbora službujočih farmacevtov. Odbor ie obenem razrešen in prepovedano mu ie vsako nadaline delovanje. Izvedba likvidacije tega odbora ie poverjena sanitetnemu referentu ljub'janske oblasti. InventaT se izroči v last tekarnar-ski zbornici.
Bogata izbira
ulstrov. raelanov, m kado in vsakih drugih oblačil dobite najceneje nr tvrdki
Davorin Biziak
Ljubljana, Stari trg štev 8
♦	Za slovense delavce v Beogradu. Kakor smo poročali so se slovenski delavci in nameščenci v Beogradu organizirali v kulturno društvo »Cankar«. Predvsem hočejo ustanoviti slovensko knužnioo. Prosvetni odsek Delavske zbornice. Lhibliana, naproša vse, da darujejo dobre slovenske knjige za beograjsko društvo »Cankar«. Darovane knjige hvaležno sprejema Pro-Gradišče št. 2.
♦	Mesto začasnega gozdnega čuvaja s prejemki siužitelja U odnosno 2 skupine je razpisala direkcija šum v Ljubljani Prošnje naj se vlože najkasnele do 20 novembra. Izpričevalo uradnega zdravnika mora potrditi, da ie prosilec telesno zdrav ln za službo gozdnega čuvaja v goratih krajih popolnoma sposoben in da mu je vid in sluh popolnoma normalen.
MM Me M
srednjih n naifin*i!tb kvalitet s irižuhovino ali brez oa D>n S50 do 900.
dekliške plaščke vseh velikosti od dveh let napre- nud;
F. In I. Gerlčar, S« Petra cesta 29
Oglejte si razstavo v izložbi!
♦	Najdena utopljenka. V pondeljek so opazili ljudje v Savi pri Radečah plavat! truplo neznane ženske. Utopl!enko so nato po kratkem prizadevanju potegnili na suho. 2enska Je bila stara 20 do 25 let, veiike, močne postave okroglega obraza, svetlo r rjavih las, nekoliko topega nosu. primernih ust in okrogle brade. Oblečena Je bila v karirano celo obleko, ki ie imela ob straneh dva mala žepa in pas z zaponko. Vrh obleke je imela zelen pleten žemper. Na nogah je imela svilene floraste ngavice. Identiteta utopljenke, ki so Jo pokopali na ondotnem pokopališču doslej še ni ugotovljena.
Zastopstvo: Alfred Krauser, Subotiča
♦	Živa baklja. V Mostariu se ie predvčerajšnjim 19 let stara Cvjeta Milanovič po neprevidnosti polila z bencinom ki se je vnel in ie nesrečna deklica planik iz kuhinje kot živa baklja. Domači so Ji priskočili na pomoč, a bilo je prepozno, v težkih mukah Je še istega dne podlegla groznim opeklinam.
ITO —- zobna o as ta najboljša!
♦	FalzJfikatl dolarskih uovčanic. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva raz glaša, da se je pojavil nov falzifikat ameriške državne rezervne banke po 10 dolarjev. Novčanice so slafbo izdelane in jih je
takoj spoznati za falzifikat. Lice ponarejene novčanice je črno in zamazano, dočim Je naličje jasno, a slabo tiskano.
♦	Pobegnil je od doma neznano kam Kari Goršek iz Kamnika. Fant ie star 16 let, visoke, suhe postave, kostanjevih las, temno-rojavHi oči in zdravih zob. Oblečen 'e bil v črno obleko, pokrit z zelenim klobukom s peresom ali pa s čepico karirane barve. Pri sebi nosi culico s še eno črno obleko. Njegov oče prosi oblasti in privatnike, da fanta zadrže in mu to kakor tndi. če so sa samo kje videli, spor oče na njegov naslov: Rudolf Goršek pri tvrdki »Titan« Kamnik.
*	Preselitev odvetniške pisarne. Dr. Hm-
ko Schreiner, odvetnik v Kranju, je odvetniški zbornici v Ljubljani nastanil, da se v treh mesecih preseli s svojo pisarno v Slo-venjgradec. Odvetni dr. Stanko Sajovic pa se iz Gornjega grada preseli v Kranj.
*	Pri poapnenja arterij možganov in srca se da z vsakdanjo rabo majhne količine pri rodne greočice »Franz-Josef« doseči telesno izpraznenje brez hudega napora. Cenjeni klinični učitelji notranje medicine so cek) pri enostransko ohromelih z vodo »Franz-Josef« dosegli še najboljše uspehe za očiščenje črevesa.
♦	Težki pliš za plašče Din 240 meter pri Jos. Šlibar, LJubljana, Stari trg 21. 1590
♦	Baržunaste plašče kemično čisti, dam-ske in moške obleke tudi samo lika tovarna Josip Reich.
•	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana. Stari trg 12. in Židovska ulica štev 4
•	Tkanina »Eternam«, glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktjra. Liubliana Tavčarjeva ulica št. 7.
♦	Vellka Izbira volnenih »opic poloverjev vsakovrstnih bluz perila, kravat vezenin in nogavic, rokavic ter zimskega perila priporoča po Izredno nizkih cenah. Ignacij 2ar*i. Lhibliana Sv. Petra cesta.	207
*	Drogerfa Gregortč Sanitas. Prešernova uiica 5, LJubljana, javlja ceni. občinstvu, da je imela z reklamnim predvajan iem matih Pathe Baby projektorjev v izložbenem oknu ogromen uspeh, opozorila je nase celo policijo, ki je žal nadaline produkcije, zaradi motenja cestno-policiiskega reda (ovira prometa) zabranila. Edin izhod 'e da si nabavi vskado mali kino aparat za Din 1300 in igra doma, kjer mu policiia ne bo mogla do ž;vega. Izposojama za en film tedensko Din 5.—.	1598
16.
Ka' za god bi pili, jeli, da vese o bi zapei? Cviček, jetrne pakete in seveda
(Dalje prihJ
Iz Ljubljane
o— Iz policijske službe. V 4. skupino n. kategorije je preveden policijski nadzornik ljubljanske poL direkcije Fran 2 a j d e 1 a, v 3. skupino III. kategorije so prevedeni policijski agentje v Ljubljani: Ivan B e n e-d i č i č, Josip L u š t e k in Alojzij Tabornik ter okoliški nadzornik Leopold F 1 o -r i j a n, a v Mariboru agentje: Josip Grobi n, Ivan M a c a r o L Jurij S m o d e j in Fran B e z j a k.
o— Konzulat ČSR v Ljubljani naznanjja, da radi češkoslovaškega državnega praznika dne 28 oktobra t 1. ne bo sprejemal strank v uradnih zadevah.
u— Iz Most nam pišejo: Pod naslovom »Groblja pred tovarno Jadran« se je »Slovenec« nedavno obregnil ob lastnika, češ da mu «groblja» ni v ponos, ampak v spod-tiko ljudem, lastnik naj bi zato »pokazal malo noblese in jo dal odstraniti«. Dopisnik te »Slovenčeve« notice pa je prav sli jo informiran, drugače ne bi iskal krivejv, kjer iih ni. Lastnik je namreč pokazal ti dovolj »noblese« s tem, da ie ponudil občini ves dotični svet in ni zahteval nobene druge odškodnine, kakor da mu obMna postavi ograjo in da za obč. reveže 1000 Din kar bi znašalo skupaj kakih 1600 Din. Občinski svet pa je ta predlog odklonil, čeprav je poprej vedno zahteval, da sa mora vrt umakniti in napraviti tam prostor za hodnik. Lastnik se ie pritožil na oblastni odbor kot nadzorstveno oblast, a ta pritožbe kljub večkratnim urgencam noče rešiti, • čeprav ie poteklo že več mesecev. Ako misli županstvo, da bo lastnik da! cbčhi svet brezplačno in napravil m lastne stroške hodnik, se zelo moti. Kdor Je grob'jo napravil nai Jo še popravi.
u— Redna sknpščtea In volitve Sveta slušateljev ljnbHsnske nnlverze. Po sklepu rd-borove seje 9SLU dne 20. oktobra t. 1. se bo vršfla redna skuuščina tta SSLU dne 10. novembra t I. v zbornični dvorani univerze ob 15. z dnevnim redom: 1.) otvoritev, 2) čitanje zapisnika lanske cV^čine. 3) poročilo predsednika o delu SSLU, 4.) poročilo načelnikov sekcij, 5.) poročilo o prvem kongresu študentskega saveza v Beogradu. 6.) poročilo o kongresu C1E v Rimu, 7.) poročilo revlzoriev in absohrtorij, 8.) samostojni predlogi, 9.) slučajnosti in 10.) volitve. Volitve bodo v petek. 11. nov. t I. v zbornični dvorani od 14. do 18. — Vse, kar se tiče predlaganja samostojrih predlogov, kandidatnih list in imenovanja članov v volilno komisijo, ie razvidno iz volilnega reda. ki ie objavljen na deski Sveta v avli univerze.
n— Jadranaši! Danes ob 30. članski sestanek za določitev kandidatur v SSLU. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. — Odbor.
n— Na Gradbeni rokodelski Šoli v LJubljani vrši vpisovanje pri ravnateljstvu Tehniške srednje šole od 28 do 31. oktobra. V šolo se sprejemajo zidarji, tesarji in kamnoseki. Šola ima tri razrede, ki trajaio po pet mesecev (od 1. novembra do 31. marca) Za sprejem v prvi razred se zahteva. da ie učenec star najmanj 17 let. da je dovršil osnovno šolo. da se '"e izučil zidarske obrti, tesarske ali kamnoseške obrti in da napravi spreiemni izpit iz slovenščine (pisanje po narekovaniu). V drugI (tTetjl) razred se sprejemajo učenci, ki so usoešno dovršili prvi (drugi) razred na tel šoli. Učenci vseh treh razredov se za sprejem lahko priiaviio pismeno. Novi učenci morajo prilavi priložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, učno izpričevalo in nravstveno izpričevalo, k sprejemnemu iznitu pa se morajo zglasiti v ponedeljek 31. oktobra ob
10. Redni pode se v vseh treh razredih prične v četrtek 3. novembra ob 8.
a— Trgovci in trgovski nameščenci! Danes ob 8. zvečer v mali dvorani hotela Union prvo predavanje g. Vavpotiča o aran žiTanju izložb! Vstopnine ni! Odbor društva Merkur.	1600 o— Otvoritveno predavanje v VIL sezoni društva »Soče« v LJubljani se bo vršilo 5. nov. 1927 v Ljubljanskem dvoru. Člane, prijatelje in vse, ki se za naša predavanja zanimate, uljudno vabimo, da se tudi v tei sezoni v obilnem številu udeležite naših lepih in podučnih predavanj. Ime g. predavatelja in temo za prvo predavanje naznanimo začetkom prihodnjega tedna. — Odbor.
o— Pri Sv. Križu in Sv. Krištofa bodo v
nedeljo člani društva Skrb za mladino nabirali za revno in bolehno deco. Ker društvo stremi za tem, da čim prei zgradi v Aleksandrovem na že kupljeni parceli Dečji dom. upamo da noben obiskovalec pokopališča ne bo odklonil te bo dal vsaj 1 Din za deco.	1599
a— Kje se bo štelo? Za štetje obiskovalcev ljubljanskih pokopališč na prihodnji praznik vlada med občinstvom veliko zanimanje. Ta akcija pa bi bila nepopolna, če bi zajela samo pokopališče pri Sv. Križu Zato se bo štetje vršilo tudi na pokopališčih pri Sv Krištofu, na Viču in v Štepanii vasi. Rezultati bodo tem zanimivejši.
n— EkspresnI vlak ustavil. V torek ponoči se ie postavil na tržaško proffo na Glin cah neznan navihanec, ki ie mahal pred drvečim brzovlakom z rdečo lučjo Vlako-vodia, sluteč nevarnost je brzovlak ustavil. Zlikovec pa je med tem z rdečo lučjo že pobegnil in se skril v temo. nakar Je vlako-vodja, irvidevši, da gre samo za drzno pobalinsko šalo vožnjo nadaljeval Drzneža zasleduje policija.
i;	MATERE "" f
i; rešite svoje hčerke! NA POMOČ je I ;; tisočeri obupni klic iz temne noči v 2 I;	velefilmu	♦
ii TAJNOSTI ORIENTA i
;> ali «rTrgovina z devojkami». Oglejte	$
j si prekrasne sKke ob trgovini Stacai	j
; | v Šelenburgovi ulici! — Sodeluje	J
;> atenska in carigrajska policija!!	X
Jutri ob 9. uri zvečer premijera.	J
:; Telef. 2730.	KINO «DVOR».	i
o— Kdo bo seda) kuhal žganje? Stavbenik Robert Konig, stanujoč v lastni vili v Marmontovi ulici št. 16. je v pondeljek zjutraj opazil, da mu je zmanjkal z dvorišča 850 Din vreden bakren kotel za kuhanje žganja. Tat je vzel samo kote! s pokrovom, dočim je bakrene cevi pustil na mestu. Kčnig ie tatvino takoj javil policiji, ki je odredila preiskavo Kotel so stražniki iskali tudi v bližnjih delavskih barakah, toda zaman. Kdo bo sedaj kuhal v ukradenem kothi žganje, ostane torej zaenkrat uganka.
OBLOŽILO ftfe i! Maček
LJUBLJANA, Aleksandrova 12 so najboljša In najcenejša.
u— Tatvina cementa. Zidarski mojster Ivan Kopitar stanujoč na Kralja Petra trgu št 3. je pri:avil, da so v pondeljek ponoči vlomili neznani zlikovci v barako na prostoru stavbne zadrnge »Bajtar« ter odnesli 9 vreč cementa, v vrednosti 250 Din. Poleg cementa so storilci vzeli tudi več praznih vreč In odej.
a— Sumljiv prodajalec tobaka. Pred trafiko Mari'e Jeločnikove na Žabjeku št 1. ie v pondeljek popoldne postajal neznan, slabo opravljen moški, stiskajoč pod pazduho večji zavoj. Slednjič se ie odločil ta stopil v trafiko, kjer ie Jeločnlkovl ponudil v nakup 6 do 9 škatelj neretvanskega tobaka po 29 Din, dočim stane sicer škatlja 30 Din. Ker ga je Jeločnikova e>-gično zavrnila, se ie možakaT potuhnil in io brzo odkuril Ponudeni tobak izjahaja bržkone iz vloma v Šiški.
n— Drobna policijska kronika. Tatovi so se pričeli sedaj v pozni jeseni oskrbovati po svoji stari navadi zopet z obleko. Policiia dobiva naiveč prijav glede tatvin obleke. ki jih kradejo uzmoviči po tujih stanovanjih pa tudi po lokalih. Včeraj zjutraj so bile prijavljene kaT tri tozadevne tatvine. Dalje 'e prejela policija še naslednje ovadbe
1 poškodba tuje lastnine, 2 prestopka kalje-nja nočnega miru, 1 prestopek nedostoinega vedenja. 1 izgred, 1 prestopek trpinčenja živali ter 9 prestopkov cestnega policijskega reda. V zapor je moTal neki Loize H. zaradi vlačugarstva, da pa se ni dolgočasil je prikrevsal za njim še krošnjar Stipo in Jože Trebušček, ki je nadlegoval v piianem stanju pasante na ulicah. Dalje sta bili vlov Peni tudi dve zreli ptički Ivanka ter Ana, ki sta zapeliavali razne moške.
u— Temeljito ga je okradla. Na čuden način je prišel ob vso svojo prtljago, cble-ko, orodje in celo ob gotovino tesarski pomočnik Ivan Valenko, stanujoč Pod Ježami št. 96. v Vodmatu. Včasi, kadar ie pogledal skozi odprto okno ie zapazil, da ga iz okna nasprotne hiše redno opazuje neznana ženska. Informiral se ie pozneje, kdo da ie ta vneta opazovalka vsega n:e-govega početja ter izvedel, da se piše M:ca N Ko je prišel Valenko predsnočnjim domov je začuden in presenečen zapazil, da je v stanovanju vse razmetano in da ran je nekdo odnesel črn kovček, v katerem je imel več obleke, perila, nebroj tesarskega orod'a ter okrog 100 Din gotovine. Okra-dencu je takoj šinila v glavo misel, da ie bržčas opravila nečedni tatinski posel radovedna Mica. Skočil je tako) v njeno 'ta-novanje, a je tam izvedel od ljudi, da Je tudi ondi pobrala vse svoje cape in neznano-kam izginila.
u— Delavec okradel delavce. Zidar Fr. SeveT, stanujoč v skupnem stanovanju delavcev zidarskega mojstra Marinčiča na GHncah št. 15 ie prijavil da je dne 25. t. m. njemu ta njegovim tovarišem zmanjkalo
Samo pristne
jamSjo za kakovost In učinek. Pazile na tu naslikane originalne zavoje, k!
varujejo pred
več različne obleke, v skupni vrednosti okrog 1000 Din. Tatvino ie izvršil neki bivši Marinčičev delavec Peter Z., ki " re-daj zasleduje policija v mestu, kjer je sopjt uslužben Pri gradnji neke nove hišr
Iz Celja
e_ Osebna vest Ostavko na dTžavno
službo je podal g. Ervin Mejak, sodnik v Radečah. Posvetil se bo odvetniškemu poklicu in vstopi s 1. novembrom v pisarno dr. Antona Božiča, odvetnika v Celju. — I z Celja odide g. dr. Ivan Stanovnik. odv. koncipi'ent pri dr. Božiču.
e— Novo telefonsko omrežje. Po celjskih ulicah polaga poštna uprava nov kabel, ki bo nadomeščal dosedanje telefonsko omrež-ie S tem bo telefon prece' izboljšan. Želeti bi bilo, da bi uvedli v Celju slične kakor v Ljubliani avtomatične telefonske ar rite.
e— Šolska predstava v gledališču. Danes zvečer se ponovi Milčinskeg? narodna prav Ijica »Mogočni prstan« kot šolska predstava Začetek ob pol 18. Cene so zelo znižane ložni sedeži po 8 Din, parterni sedeži S Din. galerijski sedeži 5 Din, stojišča 2 Din. — V ntdeljo se ponovi »Mogočni prstan« kot ljudska predstava. Cene za nedeljsko predstavo so znižane za 25 £ pri vseh urostorih e— Martinov večer priredi v soboto dne 5. novembra »Orjuna« Gaberje v vseh gornjih prostorih celjskega Narodnega doma. Spored je zelo zanimiv in pesteT Po končanem spoTedu bo v veliki dvorani ples s prosto zabavo. Začetek ob 20.	1596
Iz Maribora
a— Nadležni agitatorji. Maribor so preplavili klerikalni agitatorji, ki pobirajo pri obrtnikih glasovnice za volitve v TOI. Sitni so bolj kakor jesenske muhe. Komai enega poženejo skozi vrata, že se prikaže drugi in še tretji. Prepričani smo, da se naši zavedni obrtniki tudi na ta način ne bodo dali oslepariti.
a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek. 28. t. m. ob 20 predava g. dr. Robida, specijalist za duševne bolezni v Ljubljani, o »Duševnih boleznih«. V pondeljek bo predaval g. Dobronič, komponist in profesor glasbe na zagreuškem konservatoriiu o »Narodni iden v domači in tuji glazbi.«
a— Leposlovne knj'ge, v vseh iezikih dobro ohranjene in tudi znanstvene kupuje »Lrudska knjižnica« v Narodnem domu, Ma ribor.
a— Plesna sezona ie že davno pričela in ie kaj živahna. Vse dvoranice so oddane po večerih za plesne vaje raznih društev korporacij, šol in krožkov. Plešejo pri Gam brinusu, Puntigamu, v NaT. domu in skoro največ v dvorani klerikalne banke. Napovedani so že veliki plesi JugoslovensKe Matice. Planinski ples. Jugoslovenskih aka demfkov »Trlglavanov« slovenskih trgovcev in še cela vrsta drugih bo gotovo prišla za njimi. Plesala tudi hvalijo letošnje novosti na poiiu plesne umetnosti.
Panika v avtobusu
Maribor, 26. oktobra Minulo nedeljo so imeli pri Mariji Snežni cb meii veliko slavnost posvečenja novih zvonov, h kateri so pripeljali z avtobusom podjetnika Volkeirja tudi godbenike katoliške omladine iz Maribora. V ponedeljek so se vračali veseli muzikanti z avtobusom nazaj. Na znani strmini okrajne ceste v Jareninskem dolu, na tako zvanem Rajzmanovem bregu, kjer se je zgodilo že nebroj nesreč, pa le na vrhu klanca naenkrat odpovedal motor avtobusa in voz se je začel sukati zopet nazai po bregu. Ker tudi zavora ni funkcijcmirala, je začel avtobus z vedno večjo brzino drveti po strmi in zaviti cesti
Nastala je strašna panika v polnem vozu. Mladi fanti so krčali in vpili, v tem pa se ie že tudi voz v polnem diru prekuplcnil in potem še enkrat ter se tudi ves razbil. Potniki so obležali v prvem hipu med razvalinami avtobusa in čakali na rešilno postajo, ki je bila poklicana iz Maribora na pomoč, čudnemu srečnemu naključju Je pripisati, da ni bilo nobene smrtne žrtve. Več ali mani poškodovane rmizikanie in šoferja so člani rešilne postaje takoj na licu mesta obvezali ter Jih nato prepeljali v Maribor.
Še nedavno je varnostna oblast poročala, da bo vsa javna vozila natančno preiskala, če so v dobrem stanju. Takšna stalna kontrola je pri današnjem živahnem avtomo-bilnem prometu v Mariboru zelo potrebna. Preiskava .ki jo bo sodišče gotovo uvedlo, bo dognala, kdo Je odgovoren za nesrečo. Okrajni zastop pa se bo menda vemdarle tudi enkrat odločil, da preloži tisti nesrečni strmi breg. Čudno, da »Slovenec« o tej nesreči ni prav ničesar poročal Zaradi dogodka ie nastal še tudi spor med domačini in delom rešilne postaje, ki bo ravno tako končal pred sodiščem.
Spremembe voznega reda
Dne 1. novembra t L stopi na progi Ljubljana gl. kol.—Karlovac, Grosuplje— Kočevje, Trebnje—Št. Janž na DoL in Novo mesto—Straža-Toplice novi vozni red v veljavo. Po novem voznem redu bosta vozila med Ljubljano gl. kol. in Novim mestom dva potniška vlaka več, na ostalih progah pa ostane število potniških vlakov nespremenjeno.
Prvi vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 7 uri 33 min. in prihaja v Karlovac ob 12 uri 30 min. Ta vlak ima zvezo na Kočevje, Št. Janž na Dol. in Stražo-Toplice. Drugi vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 10 uri 50 min. ter vozi samo do Novega mesta — e prihodom ob 13 uri 24 min. Ta vlak nima zveze s Kočevjem in Št Janžem na Dol. Tretji vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 13 uri 18 min. z zvezo v Kočevje, Št. Janž na Dol. in Stražo-Toplice in prihaja v Karlovac ob 18 uri 55 min. Četrti vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 18 uri 40 min z zvezo na Kočevje, Št. Janž na Dol. in Stražo-Toplice ter vozi samo do Novega mesta, prihod ob 21 uri 20 min. Iz Novega mesta nadaljuje vožnjo naslednji dan ob 5 uri 1 min. in prihaja v Karlovac ob 7 uri 40 min.
V nasprotni smeri odhaja prvi vlak iz Novega mesta ob 4 uri 38 min. in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 7 uri 15 min. brez zveze iz Straže-Toplic, Št. Janža na Dol. in Kočevja. Drugi vlak odhaja iz Karlovca ob 3 uri 50 min in prihaja v Ljubljano ob 9 uri 8. min. z zvezo iz Straže-Toplic, Št. Janž na Dol. in Kočevja. Tretji vlak odhaja iz Karlovca ob 9 uri 11 min. in prihaja v Ljubljano gl, kol. ob 14.30 z zvezo iz Straže-Toplic Št. Janž, na Dolenjskem in Kočevja. Četrti vlak odhaja iz Karlovca ob 15. in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 20.20 z zvezo iz Straža-Toplic Št. Janža in Kočevja. Tz Kamnika v Ljubljano vozi od 1. novembra dalje še en vlak z. odhodom iz Kamnika ob 5.23 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 7.37; ravno tako iz Rakega z odhodom ob 13.35 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 14.55. Zato pa izostane brzi vlak z odhodom iz Rakeka ob 4.45 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 5.49. Natančnejši vozni redi so razvidni na postajah.
Iz Novega mesta
n— Ob priliki volitve župana občine Prečna pri Novem mestu 22. t. m. je bil izvoljen za župana g. Alojz Šali z naše go« spodarske liste.
n— Na naslov cestnega odbora. Okrajna cesta proti Toplicam se nahaja v tako za* nemarjenem stanju, da jo bo treba za tež. ke tovore v najkrajšem času zapreti. Udr» tine so na nekaterih krajih globoke od 20
_40 cm. Opozarjamo krajevni cestni od«
bor, naj stori svojo dolžnost in da cesto temeljito popraviti. Po tej cesti se vrši največji promet, poleg tega pa je cestni odbor tudi že prejel denar za popravilo od oblastnega odbora.
a_ Kmetijsko nadaljevalno Solo so
otvorili pred kratkim v Šmihelu in v Št. Petru. Šolo v Šmihelu obiskuje 37 učencev, v Št. Petru pa 61. Preteklo nedeljo so otvorili novo šolo v Zagradcu, kjer se je vpisalo 31 učencev. Veliko število učencev dokazuje, kako zelo so potrebne šole te vrste.
n— K poročilu o tragični smrti pokojne« ga Prvanje nam dodatno poročajo, da je ustrelil g. Blatnik prej, nego je prišel do njega g. Prvanja. G. Blatnik je peljal jajnkega sam v kandijsko bolnico ter sto« ril za nesrečno družino vse, kar je bilo v njegovi moči. Njegov možat nastop je vz« budil v Novem mestu splošno odobravanje.
n— Napad v Gotni vasi. Predvčerajš« r.jim zvečer je več kmečkih fantov napad« lo dva gospoda iz Novega mesta, ki sta odšla v Gotno vas na sprehod Fantje so zahtevali, da plačatia za 10 litrov vina. Go« spoda sta napadalcem s čudno zahtevo ko« maj ušla.
Iz Litije
i— Zadeva telefona v Šmartnem. Več in« teresentov iz Šmartna se je prijavilo di« rekciji pošte v Ljubljani, da žele telefon« sko napeljavo iz Litije in se na ta način sklopijo z ostalim telefonskim omrežjem. Pogoji direkcije pa so precej visoki; od Šmarčanov zahteva 12.000 Din. Naši ljudje pa so pripravljeni podpreti napeljavo le z 8000 Din. Kot čujemo, dobi Šmartno vendarle potrebno telefonsko zvezo.
i— čajanka za sokolsko deco. Včeraj po« poldne je priredil Prosvetni odbor našega Sokola za moško in žensko deco pogosti« tev. V lepo okrašeni dvorani so postregla vsem 60 malokom s čajem in pecivom. Vsa prireditev se je izvedla v slovo deci rod« bine Rankljeve, ki odhaja v Kočevje. Vsi odhajajoči — 3 dečki in 3 deklice — so bili jako pridni in redni obiskovalci telo« vadnice. Po čajanki se je razvila prosta zabava. Lepo uspela prireditev se je kon« čala s petjem sokolskih pesmi.
i— V Polici pri Litiji otvori novo trgo« vino g. Mihael Omahen, trgovec v Višnji gori.
i— Nadležni psi. Skupina turistov, ki je šla na Sveto goro pri Litiji, je ovadila pri« stojni oblasti, da so jo nadlegovali med potjo na Rovišah psi, ki pa niso imeli na» gobčnika, kakor določa predpis za ves litijski srez, kjer je radi pojavov stekline razglašen strogi pasji kontumac. Zdrav« stvena in varnostna oblast sta izdali spo«
razumno odlok zagorskemu konjaču, da polovi in pobije vse pse v vaseh Tirna, Kake in Roviše. Razume se> da samo one, ki se potepajo okrog, mesto da so priveza« ni na vrvici z varnostnim nagobčnikom.
i— Gibanje našega delavstva. Naše de« Iavstvo v orNarodni strokovni zvezi* kaže v zadnjem času velik napredek. Prireja redna predavanja, ki se vrše ob sobotah zvečer v restavraciji «Pošta». Dosedaj so imeli že več zdravniških predavanj; zadnje je bilo o francoski revoluciji. Gibanje na« šega delavstva, ki stremi za duševno izob« razbo svojega članstva, toplo pozdravlja« mo.
Iz Trbovelj
t— Skrajna surovost. Spomenik padlim Orjunašem je že nekaj dni pomazan s Slo« veškim blatom. Kaj takega zamore storiti le popolnoma podivjan človek brez vsake srčne kulture, ki mu je čut pijetete do mrtvih popolnoma tuj. Kaj pomaga strem* lienje po formalni izobrazbi, ako pa _osta= ne srce prazno, surovo, V društvu več srč= ne izobrazbe!!
t— Naše ceste. Že ponovno smo op o« zarjali na kvarnost težkih tovornih avto« mobilov za naše na novo popravljene ce« ste. Posledice se že kažejo. Po razmeroma kratkem deževju je začela poprej tako le« pa cesta kazati rebra. Če bo šlo tako na« prej, bo cesta do pomladi popolnoma uni» čena. Pritožbe so bile že odposlane na me« rodajno mesto, a se zdi, da vse nič ne po« maga. Če se že res ne morejo zabraniti vožnje s težkimi avtomobili, potem naj lastnikom nalože tako visok cestni davek, da bodo ceste lahko sproti popravljali m jih držali v dobrem stanju.
Sah
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (428 m
4	kw), LANGENBERG (469 m 25 kw). STUTTGART (379 m 4 kw), PRAGA (349 m
5	kw), LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw), RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), DAVENTRY (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), MOSKVA (1450 m
6 kw).
Četrtek, 87. oktobra. BERLIN 19.30: Resne in smešne strani reklame. (Predavanje.) FRANKFURT 19.30: Prenos Hftndlove opere <Julij Cezar* iz gledališča v Darm-stadtu.
LANGENBERG 19: Koncert. _ 1. Trenck-ner: Varijacije in fu?a na lastno temo za orkester. — 2. Pfitzner: Violinski koncert. — 3. Schumann: IV. simfonija v D-molu. Zgodbe o pobalinščinah. Orke-stralen kooc6rt STUTTGART 20.15: G. Hauptmann: cBobrov
kožuh*, komedija. PRAGA 19.30: Simfoničen koncert. — 1. Kficka: cSinja ptica*, uvertura. — 2. Weinberger: Preludij in fuga. — Plesni rondo. — 3. Bakala: Scherzo. — 4. Suk: Simfonija v E-duru, ap. 14. LONDON 20.45: Koncert. — 1. Wiliams: Norfolkska rapsodija. — 2. Brahms: Tretja simfonija. — 3. R. Strauss: Junakovo življenje; simf. pesnitev. RIM 20.45: Odlomki iz Bellinijeve opere
cMesečnica*. DUNAJ 20.10: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 1. Mendelssohn: ,<At-kalia»; uvertura. — 2. Mozart; Andante za flavto. — 3. Beethoven: Violinski koncert. — 4. Niels W. Gade: Hči ubež-nesa kralja, za soliste, z Vir in orkester. DAVENTRY 23.15: Koncert Massenetovih skladb.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert češke glasbe.
MOSKVA 19.55: Prenos iz Velike opere v
Moskvi.
Petek, 28. oktobra. BERLIN 21: Komorna glasba. — 1. Haydn: Godalni kvartet, op. 77, št. 2. — 2. Brahms: Klarinetski kvintet, op. 115. Večerni koncert. FRANKFURT 20: Koncert orkestra in solistov. Zabaven večer. STUTTGART 20: Program iz Frankfurta. PRAGA 19.30: Smetana: cMoja domovina*.
Simfonična pesnitev. LONDON 21: «Ali sva si edina?* Diskusija
med B. Shawom in Chestertonom. RIM 20.45: Koncert italijanske glasbe. DAVENTRY 21: Koncert francoske glasbe. 1. Lalo: tLe roi d'Ys>; uvertura. — 2. Franck: Simfonična medigra. — 3. Pifer-n£; Baskiška rapsodija. — 4. Ravel: Ža-lostinka za otrokom. — 5. Pesmi. — 6. Rabaud: Nočni sprevod. — 7. Dupont: Burka o čebru. — 8. Saint - Saens: Her-kulova mladost. — 9. Chabrier: Španska rapsodija.
VARŠAVA 20.15: Prenos koncerta iz filharmonije.
MOSKVA 20.30: Večerni koncert.
Sobota, 39. oktobra BERLIN 20.30: Orkestralen koncert. FRANKFURT 20.15: 0. Ernst: <Vagojitel;
Lanovec*; veseloigra. -LANGENBERG 20.30: Zabaven večer. STUTTGART 20: Koncert komorne glasbe,
orkestra in solistov. PRAGA 19: Mozart: <Don Juan>. (Prenos iz
Stavovskega gledališča v Pragi.) LONDON 20.15: Haydnove klavirske sonate. RIM 20.30: Prenos iz gledališča. DUNAJ 19.45: Nestrov: ^Stanovanje se odda*. Burka s petjem v 3 dejanjih. DAVENTRY 19.45; Poljuden koncert orkestra in solistov. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. MOSKVA 20.35 Poljuden koncert orkestra in solistov.
Najdaljši remis v Buenos Airesih
Buenos Aires, 26. oktobra (lo). Dvajseta partija dvomatcha Capablanca—Aljehin ge je po 73 potezah končala remis. Stanje je še vedno 3:2 za Aljehina, dočim se je 15 partij končalo remis.
X. partija Capablanca - Aljehin
Igrano 7. oktobra v Buenos Airesu. Beli: dr. Aljehin.	črni: Capablanca.
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sbl—c3	d7—d5
4.	Lcl—g5	Sb8—d7
5.	eZ—e3	LfS—e7
6.	Sgl—f3	,0-0
7.	Ddl—c2	c7—c5
8.	c4Xd5	Sf6Xd5
9.	Sc3Xd5	e6XdS
10.	Lg5Xe7	Dd8Xe7 11. Lfl—d3	s7-?6 12 d4Xc5	Sd7Xc5
13.	Tal—cl	Sc5„Xdi
14.	Dc2Xd3	Lc8—f5
15.	Dd3—d4	Ff5-e4 16.0-0	Le4Xf3 17. g2Xf3	De7-«5+
18. Kgl-hl .	Dg5-f5 19-. Khl—z2
20. Kg2—hI	D«5-f5 Remis radi ponovitve notez.
Vremensko »oročilo
Meteorološki zavod » Ljnhliani 26. oktobra 1927
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas
pazovan;
Ljubljana Maribot , , i Zagreb . • • • Beograd i > . Saraievo . , ■ Skopi ie . , . , Dubrovnik , . Split . > • • Pr.ha
8.
g	l S	IS ai s »t*	Smet ven lr hrarint
a 35	o i-	u » s	v metrih
71*	34	(00	mirno
7n98	7-0	84	SW 8
770 4	5-0	98	S 2
7716	7-0	91	mirno
771-8	20	99	mirno
7 96	8-0	92	mirno
7*5 5	>5-('		ml. no
76 vi	13-0	48	NE 10
765-8	l.<-0	■ —	SW 4
o
o —
n
Padavine
Vrsta
megla
meda megla
» <db 4o I. ar*
Solnce vzhaja ob 6.29, zahaja ob 16.58, Luna vzhaja ob 7.05, zahaja ob 1731. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 13.2 C, najnižja 2.8 C Dunajska vremenska napoved ia četrtek: Večinoma jasno, toplo, južnosapadni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Njrmalni vetrovi, nebo večinoma jasno; temperatura od 10 do 16 stopinj. Morje mirna
Šport
Državno prvenstvo v bazeni
Nasprotnika — samo prvaka ZHP in LUP?
Že v nedeljo 30. t. m. se mora odločiti državno prvenstvo v hazeni. Kljub mten« zivnemu prizadevanju hazenskega saveza so ostale razmere v beograjskem podsave« zu tako neurejene, da še do danes m oti» cijeino ugotovljeno kdo je prvak podsa, veza. Vsled tega je bil savez pnmoran iz. ločiti prvaka BHP iz letošnjega tekmovanja za državno prvenstvo, tako da sri bosta končno stala nasproti le prvaka Zagreba in Ljubljane t. j. Concordia m IMrfte
Ta edina tekma bo torej določala dirzav. nega prvaka v hazeni za 1. 1927. Brez dvo«. ma je, da je prizadevanje saveza za od« igranje državnih prvenstvenih tekem s tem rezultatom doseglo le polovičen uspeh. Na drugi strani pa zasluži odločna gesta sa« veza, ki se ni dal terorizirati z raznimi vestmi po beograjskih in zagrebških listih, za spoštovanje obstoječih pravil m uve« Ijavljenje svoje avtoritete, polno prizna« nje. Brez discipline ni — športa!
Če tekom današnjega dneva ne dospe ka« kršnokoli oficijelno poročilo BHP, bo ve« černa seja JHS definitivno določila termin in ostale podrobnosti državne prvenstvene tekme med družinama zagrebške Concor« dije in ljubljanske Ilirije. Tekma bo nudila prvorazreden šport in vzbuja z oziram na njen pomen splošno zanimanje.
Prvenstvene tekme 30. t. m. (Službeno iz LNP). — V nedeljo, 30. t. m., se bodo odigrale v V. kolu prvenstvenih tekem predvidoma sledeče tekme: Slovan : Pnmo«i je, Slovan rez. : Primorje rez., Ilirija rez. : Jadran rez., Krakovo : Svoboda, Panonija : Reka. Tekma Ilirija : Jadran bo z ozirom na finale državnega hazenskega prvenstva najbrže odgodena na kasnejši termin. —
Naša nogometna reprezentanca, ki je včeraj dopoldne odpotovala v Prago, je bila vsled odpovedi Cindriča in Luburiea deloma spremenjena. Napadalna vrsta bo potemtakem postavljena sledeče: Marjano« vič, Benčic, Jovanovič, Bonačič 11, Giiler. Kot rezerve potujejo SifKš, Perška in Petro« vič. Moštvo spremljata savez. kap dr. Pen« dakovič in blagajnik JNS Zangl. Tekmo, ki se vrši jutri na igrišču Sparte, bo sodil sposobni dunajski sodnik g. Braun. Naše moštvo čaka topot težka naloga.
BSK na Grškem. Prvo tekmo na svoji turneji po Grški je beograjski Sportklub odločil v svojo korist. Igral je s PAOK iz Soluna in zmagal s 4:3 (2:0). Nasprotnik se imenuje s polnim imenom: Pantesaloni« kis Atletikos Omios Konstantinopoleos ... t. j atletski klub grških beguncev iz Ca« rigrada. BSK je bil v večji premoči kot kar že rezultat.
Miss Gleitze, ki je nedavno preplava« la Rokavski zaliv je vsled nesportskega čina svoje naslednice zdravnice Loganove
_ ki je, kakor znano, potegnila s svojim
rekordom preko Kanala ®ves sportski svet za nos — notek ponovno preplavati. Tem« peratura vode je znašala samo 10 stopinj. Sprva je bilo morje mirno, pozneje pa je morala-Gleitzejeva po 10 urah plavanja in le 8 km pdaljena od angleške obale vsled onemoglosti opustiti svojo namero. Njen čin je vsekakor vreden vsega obču« dovanja!
Še enkrat — Tunney : Dempsey. Ka« kor poroča dunajski «Sporttagblatt» iz Newyorka, je izjavil svetovni prvak v boksu Tunney, da je pripravljen ponovno nastopiti proti Dempseyu, ki ga vsi smatra« jo za moraličnega zmagovalca v zadnjem boju. Match naj bi trajal 15 in ne samo 10 k6L
O IX. Olimpijadi. Po vseh športnih središčih se pričenjajo mrzlične priprave nastop na IX. OHmpijadi v St. Moritzu ozir. Amsterdamu. Največ posla ima se« veda nizozemski olimpijski odbor, ki mora izvesti vso organizacijo te ogromne prire« ditve. — Olimpijski stadion se gradi z ve« liko naglico; poleg njega gradijo tudi pla« vahii stadion, ki bo imel prostora za naj. manj 1000 ljudi. — Tekališče je odlično je treba na progi 400 m teči samo z enim zavojem, dočim se bo lahko tek na 200 m vršil skoraj na popolnoma ravni progi. — češkoslovaška bo na Olimpijadi zastopana zelo številno. Po dosedanji dispoziciji bo sodelovalo osem Sokolov ki dve rezervi, 18 SokoHc in dve rezervi, 6 lahkoatletov, 6 rokoborcev, 6 težkoatletov v dviganju, 8 kolesarjev, 12 vojaških jahačev, 3 atleti za moderni pet oboj, 17 plavačev, dalje veslači, tenis«igralci itd., ali skupaj okoli 150 športnikov. — Vožnja v Amsterdam bo zelo ugodna. Udeležencem in zastopni« kom časopisja so zasigurani razni popusti.
Sk Ilirija, nogometna sekcija. — Danes v četrtek ob 16. uri trening na dva gola za I. moštvo in rezervo. — V soboto, 29. t m. ob 18.30 važen sestanek I. skupine v klubski sobi v kavarni «Evropa»; obenem seja sekcijskega načelstva. — Načelnik.
ečovane lase
lahko ima vsaka dama, ako za nje pravilno skrbi. Svilenskasti, fini, kodrasti, mehki lasje zapravo dajo pravi izražaj obličja
Elida Shampoo napravi lase mehke kot svila in jim daje decentno vonjavo. Gosta pena odpravlja vsako nesnago. To sredstvo kljubuje prhaju in izpadanju las. Brez vseh škodljivih primesi
Uporabljajte za negovanje las-samo
ELI
SHAMPOO
Dopisi
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo pripravlja za nedeljo dne 6. novembra vprizoritev narodne igre s petjem »Ro-kovnjači«, združene z ljudsko veselico in plesom. Vabimo občinstvo in vsa sosedna društva .da se v obilnem številu udeleže te prireditve.
VIČ V nedeljo, dne 30. oktobra gostujejo Šentjakobčani a Ljubljane s tridejan-sko komedijo »Lokalna železnica« v tukajšnjem Sokolskera domu. S to igro so dosegli na svojem odru velik uspeh. Igra je izredno zabavna. Predstava se prične ob 30. uri.
SLOVENJGRADEC. Načelnica sokolskega društva v Slovenjigradcu, sestra Vida Ivančeva se je vrnila te dni s I. enomesečnega prednjafikega tečaja JSS za članice, ki ga je priredil JSS na Taboru v Ljubljani. Sestra Ivančeva, ki je položila 13. marca t. 1. društveni prednjački izpit z odličnim uspehom, je napravila koncem tečaja še savezni prednjački izpit m si pridobila kvalifikacijo savezne prednjačice. Ker ie s Ivančeva med prvimi štirimi So-koHcami, ki so si doslej v Jugoslaviji pridobile slično usposobljenost na podlagi strogega izpita pred savezno Izpitno komisijo, je upravičen ponos, s katerim pozdravljata sokolsko društvo v Slovenj gradcu te sokolska župan mariborska svojo vrlo članico ,ki je takoj po prihodu iz Ljubljane zopet prevzela vodstvo ženskih oddelkov slo-venjgraškega sokolskega društva. Čestitati pa moramo tudi staršem onih deklic, ki obiskujejo meščansko šolo v Slovenjgradcu. Kot učiteljica meščanske šole vodi namreč s. Ivančeva tudi prevažno telesno vzgojo deklic na tem zavodu.
HRUŠICA PRI JESENICAH. Preteklo nedeljo je društvo »Golica« vprizorilo veseloigro »Babilon«. Veselilo nas je, da goji »Golica« poleg petja tudi dramatiko. Igra je kljub raznim neprilikam zadovoljivo uspela. 2al, da ie bila izgovarjava nekaterih igralcev pretiha in mestoma monotona. Uspeh bi bil še večji, če W se razni prizori vršili v hitrejšem tempu, kar je neprecenljive
važnosti posebno za burke. Med odmori Je igral »Maradolinski klub«, ki bi bil sposoben tudi za samostojne nastope. »Golici« želimo obilo napredka od igre do igre!
CERKNICA. SK Slivnica v Cerknici je ustanovil šahovsko sekcijo Vse one ki jih šah zanima ,a doslej še niso člani, prosimo, da priglase svoj vstop ter pomnože naše vrste Prijave sprejema tajnik SK Slivnice.
MODRlČ PRI LAŠKEM. Gospodarstvo občine Marija-gradec, ki je docela v klerikalnih rokah, ie v škodo nas kntetpv. Lansko deževje nam je zelo miniralo posestva m pota Mesto travnikov imamo plazovjc. Zaradi podpore, oziroma odškodnine in odpisa davkov smo se obrnili na tajnika Pod-reberška in župana. Zadevo sta imela proučiti odbornika Martin Flis in Ivan Deželak. Kljub našim urgencam pa so bile naše prošnje zaman Čeprav plačujemo sedai za plazovje mnogo več davkov kakor prej za njive in travnike, se naši klerikalni kolovodje ne brigajo za naše potrebe Čemu plačujemo davke? Ali samo za visoke plače klerikalnih fimkciionariev ki sedijo v naših gospodarskih institucijah (dr God-nič prejema kot gerent okrajnega zastopa 2500 Din mesečne plače), ali za izboljšanje gospodarskih razmer nas kmetov davkoplačevalcev? S klerikalci moramo pri prihodnjih volitvah temeljito obračunati. — Prizadeti davkoplačevalci
KIJU t
so najboljše, najtrajnejše in zate najcenejše.
m
Marcelin .Berthelot,
sloviti francoski kemife in dobrotnik člo* veštva, čigar stoletnico« rojstva pravkar proslavljajo po vsem kulturnem svetu.
Smrt brata angleške kraljice
V Londonu je v 60. letu umrl marki Adolf Cambridgeski, brat angleške kraljice Marije.
Pokojnika so poznali pod imenom vojvode Tetskega. Posvetil se je vojaški karijeri ter je bil pet let angleški vojaški ataše na Dunaju, kjer je učakal za Bosno in Hercegovino usodno leto 190S. Njegov ded je bil vojvoda Aleksander VVurtenberški, avstrijski kavalerij-ski general. Imel; je. za ženo grofico Erhedoyo, kateri je avstrijska vlada podelila naslov grofice Hohensteinske. Sin te grofice je bil v 50. letih avstrijski gardni oficir ter je 1. 1863. dobil pravico nositi naslov kneza Tetskega. Poročil se je z neko angleško princeso in njegova prva hči je sedanja angleška kraljica.
Bog Ljenin
Sovjeti so v svojem raju Boga nadomestili z Ljeninom. In da dokažejo šolarjem, da starega boga ni več in da ima vso moč le Ljenin. so boljševiški učitelji pogodili zelo preprosto. proceduro. ki naj mladini za vse večne čase vcepi v glavo njihov edino zveličavni nauk.
Tako-le ravnajo sovjetski učitelji.
Učence postavijo pred kip ali pa pred portret apostola komunizma in jih po-zovejo, da izgovone sledeče besede:
«Bog, daj nam bonbonov!«
Seveda jim Bog ne da sladkarij. Toda potem morajo učenci prositi Ljenina.
In zgodi se čudež: Ljenin natrese učencem sladkarij polna prgišča, seveda preko učitelja . . .
Na potih pračloveka
V letih 1920., 1923. in 1925. je obiskala Mongolijo in njene puščave ameriška znanstvena ekspedicija pod vodstvom Roya Chapmana Andrewsa. Na pot jo je poslal ameriški prirodoslovni muzej. Odkritja ekspedicije so po povratku v domovino izzvala nepopisno senzacijo, kajti raznesel se je glas, da so člani ekspedicije naleteli na .10 milijonov let staro jajce dinozavra ter na velika skladišča kosti dinozavrov in titanote-rijev. Kraj, kjer tje ekspedicija našla jajca, leži približno 50 km od Altajske-ga gorovja v nekaJvi kotlini. Člani ekspedicije so razpeli svoje šotore, An-drews pa je v ta namen določenim članom ukazal, naj gredo nemudoma na delo. Začeli so raziskovati okamenine in preden je minula ura, je pritekel v taborišče član ekspedicije Albert Ja-honson. Bil je zelo razburjen in je povedal, da je našel veliko belo lobanjo. Kmalu za njim je pritekel drugi profesor, ki je poročal, da je naletel na celo dinozavrovo glavo. Največje - iznena-denje pa je šele sledilo. George Olsen je namreč čez nekaj dni javil glavnemu stanu ekspedicije, da je odkril fosilna dinozavrova jajca. Prof. Andrews se mu je smejal, vendar pa se je dal pregovoriti, da je v spremstvu nekaterih članov ekspedicije odšel ž njim na kraj najdbe.
Prišedši na mesto so člani ekspedicije videli, da j& zadeva čisto resna. Dvomljivo je sicer bilo. če so se dinozavri rodili iz jajca, toda ker se potomci dinozavrove vrste kote iz jajec, je verjetno, da so tudi te orjaške živali legle jajca, iz katerih so zlezli mladiči na svetlo.
Vprašanje, ali potekajo jajca od dinozavra ali od kake druge živali, je bilo sprva dvomljivo posebno zaradi tega, ker so dosedanje ekspedicije pač našle okostja in lobanje dinozavrov, nikoli pa ne njihovih jajec. Jajca so bila podolgovate oblike in iz tega so začeli učenjaki sklepati, da izvirajo od veli kih reptilov. Poleg tega so našli v bližini teh jajc velikanska ležišča dinozavrovih kosti in lobanj. Tri jajca so bila zakopana v pesku, nekatera pa so deloma ležala na prostem.
Učenjaki sodijo, da so samice dinozavrov znesle svoja jajca v mehak pesek ter so jih potem pokrile z drobno plastjo zemlje. Ostalo delo so opravili vetrovi in nalivi. Jajca so kakih 25 cm dolga in 20 cm široka. Lupine so dobro ohranjene, pri nekaterih jajcih celo nedotaknjene. Skozi razpoke, ki so nasta-
le pač zaradi vremenskih izprememb, je v jajčaisto lupino prodrl pesek. To je povzročilo, da je notranjost dinozavrovih jajec še danes trda in čvrsta kakor peščenik.
Po sodbi članov Andrewsove ekspedicije so dinozavrova jajca stara vsaj 10 milijonov let. Redke eksemplarje so
Američani odnesli s seboj v Ameriko. S posebnimi aparati so Američani ugotovili, da se nahaja v dveh jajcih zarodek praživali. Linije okostja so bile čisto jasno vidne. Ekspedicija je spravila skupaj nad pet ton plena in je iz Mongolije prinesla 70 dinozavrovih lobanj, 14 kompletnih okostij in 25 jajec.
Doba nebotičnikov
Ameriški arhitekti hočejo graditi stavbe, ki bodo imele do 200 nadstropji!
Predstavljajte si to sliko:
Ogromno mesto samih nebo-tičnih velikanov. Hiše, razsežnih dimenzij na podnožišču, se k vrhu bolj in bolj zožujejo nalik piramidam. Toda niti Keops sam si pač nikdar ni domišljal, da bo njegovo grobišče tako neznatno napram tem newyorškim kolo-som s sto, sto dvajset, sto petdeset, nemara celo dve sto nadstropji. Vsakih dvajset nadstropij se tloris skrči da da prostora neizmernim terasam, posajenim z drevjem m cvetjem. In tam, na terasah, boš opažal meščane utrujene od težkega dela lagot-no zleknjene na divanih, ki bodo iz višine, nekaj stotin metrov pokojno motrili solnce, izginjajoče na obzorju. Tam bodo prirejeni v'svežem, zraku športni prostori za gojenje telesne kulture in zelene trate za solnčne kopeli. Tudi za majhne aerodrome bo dovolj prostora. Ropot velemestnega vrvenja ne bo prodrl v te nebesne višave; živel boš lahko v pokoju sredi jasnega zračnega morja, obdan vse naokoli od ne-dogledne fantastične pokrajine Ce se ti bo zahotelo posetiti prijatelje v sosedni hiši, ti ne bo treba iti dol na cesto, nego se boš poslužil mostov, ki bodo spajali posamezne terase.
Dejal boš, da sanjaš, ali pa da čitaš futuristični roman iz leta 3000 po Kristusu.
O, ne! Slika, ki smo jo podali, je povsem realen in točno izdelan načrt ne\vyorških poslovnih ljudi in arhitektov. Zasnovali so ga, ker jim stanovanjsko vprašanje največjega mesta zadaja težke brige. Treba pomisliti, da je Newyork v sto letih prehitel vsa evropska mesta in se je bat., da ne bo minilo niti par desetletij, ko bo to mesto pretesno in premajhno za milijone ljudi, ki se v vedno večjem številu naseljujejo v njem.
Pogrešeno je misliti, pravijo ti «futu-risti», da se mesto po vzgledu Londona lahko širi le v horizontalnih dimenzijah. To niti ni praktično: kadar gredo nameščenci v službo ali se vračajo z dela domov, izgube tako mnogo časa s prevozom. In zato se mora moderno mesto širiti le v višino. Bodoči nebotičniki bodo imeli urade v spodnjih, stanovanja pa v višjih nadstropjih, kjer je zrak čistejši in večja svetloba.
- Zdi se, da gradnja takih nebotičnikov ni več zgolj v stadiju fantastičnih načrtov. V neki gospodski četrti Newyor-ka so malone že dovršili nebotičnik s 37 nadstropji, ki ga grade po gornjih propozicijah, t. j. v obliki piramide. V višini ulice in neposredno nad njo bodo namestili zaloge za blago, za njimi urade, banke in skladišča; še više, po-čenši s tri in dvajsetim nadstropjem bodo udobna, luksurijozno opremljena stanovanja, obdana s terasami, kjer bodo najemniki imeli vrtove in parke in bodo lahko uživali pogled na mesto iz ptičje perspektive.
Gotovo je, da bodo temu poskusu kmalu sledili novi. In tako najbrž ni več daleč dan, ko bo vsa newyorška city eno samo nepregledno morje orjaških hiš in vsaka teh hiš bo mestece zase. Newyorčani bodo takrat .lahko prebili po cele tedne in mesece v zračnih višavah, ne da bi jim bilo treba stopiti na zemljo. Zakaj tam gori bodo imeli vsega, kar jim bo potrebno za življenje in razvedri'o: imeli bodo stanovanje, urad. restavran, vrt in če treba tudi gledališče in kino in varijete.
Tobak - vir arzenika
Ameriški kemik, R. E. Remington, je nedavno objavil spis o doslej neznanem izvoru arzenika v človeškem telesu. Ta možni izvor bi bil tobak. Učenjak je preiskal številne vzorce duhana za ka-jo in za čikanje po Marshevi mikrome-todi ter ugotovil 6 do 30 milijonin miš-nice v posameznih primerkih. Nekako polovico tega strupa je v dimu kadil-nega duhana, oziroma pri čikancu je polovica strupa raztopljiva v vodi. Potemtakem bi se pri hudih kadilcih utegnila zaslediti znatna količina arzenika v staničju. Vrše se preiskave, je-li res tako. Za pravno medicino bi bila stvar velikega pomena, seveda tudi za zdravilstvo vobče in za fiziologijo. V tobaku nahajamo torej veliko več arzenika, nego ga smejo vsebovati živila. Če torej zdravniško-pravna raziskava dožene prebitek arzenika, bo treba vsekakor presoditi, ali ta presežek ne prihaja iz čezmernega pušenja.
Sleparski princ
Prošlo soboto je bila v Pragi izvršena senzacijonalna aretacija. Policijski organi so prišli v hotel «Passage» ter so zahtevali, da se jim izroči princ Ed-mund Schwarzenberg. Aretiran je bil na zahtevo National Cache Register Company.
Aretirani princ je letos star 30 let ter je brat princese Ane Schwarzenber-gove, s katero sta se materi rodila kot dvojčka. Svojčas se je princ oženil s koristko nemškega deželnega gledališča v Pragi, hčerjo neke vdove po železniškem uradniku ki se je pisala Pour. Zakon ni bil srečen. Ko se je zakoncema rodil otrok, se je princ ločil in je za ženo deponiral pri neki banki pet milijonov Kč gotovine. Storil je to na zelo prebrisan način. Dvignil je obresti svoje vloge za dve leti naprej in je tako mladi materi onemogočil podporo.
Kmalu nato se je začel pečati s prodajanjem blagajn. Naročil jc 10 bla-
Ze za 140 Din
dobite meter prav dobrega sukna za zimsko suknjo ali raglan. Na želio Vam izgotovimo suknjo, kar najele-
gantnete z > ajboijšo podlogo. DRAGO S C H W A B Ljubljana.
gajn pri neki tvrdki v Budjevicah in je podpisal 10 menic. Tvrdka mu je zaupala in Schwarzenberg je res poslal po naročene blagajne, prodal jih je pa takoj naprej pod istimi pogoji kakor jih je kupil.
Stvar je izzvala v Pragi velikanski družaben škandal in govori se. da je rodbina princa Schwarzenberga pripravljena poravnati nastalo škodo, samo da se izogne razumljivim družabnim neprijetnostim.
Zapisal je svojo dušo hudiču
Barcelona je znano revolucijonarno mesto .sicer zelo pobožne Španije. Nedavno je v tem mestu umrl bogat meščan don Fransisco Masileria. Ko so razpečatili njegov testament in so prebrali volila njegove poslednje volje, so prišli tudi do stavka, ki veli,, da zapušča don Francisco svojo dušo hudiču. Družina je energično protestirala proti temu pasusu in je zahtevala od sodišča, da se v oporoki zbrišejo vsa mesta, ki se nanašajo na kralja črnega podzemlja.
Pasus, zaradi katerega je izbruhnil prepir, pa se glasi tako-ler ""
«Svojo dušo zapuščam hudiču, če se je hoče polakomniti in če je dovolj ostroumen. da jo lahko ugrabi. Če se mu pa to ne posreči, bom storil vse, da omogočim svoji duši povratek v nirvano, od koder je prišla v moje telo.»
Določilo glede telesnih ostankov pa slove:
«Preden pokopljejo moje truplo, naj ga ovijejo v seno in slamo. Prepeljejo naj ga na kmete, kjer leži moje posestvo. pogrebec pa naj bo samo eden. Ta naj sedi na vozu in naj poganja konja. Ko pride na cilj, naj se ustavi, naj izkoplje grob in naj položi vanj ra-kev.
Na koncu stoji še pripomba, da se mora zgoditi vse natančno tako, kakor določa oporoka, v nasprotnem primeru pa pooblašča sodišče, da oporoko razveljavi.
škodovana. Glede mesta, kjer je bil po» tres, si potresoslovci še niso na jasnem. Nekateri menijo, da je bil tipičen morski potres in da je bilo njegovo ognjišče v Ka* raibskem morju pri AntiKh. Parniki, ki so se nahajali ob času potresa na odprtem morju, še niso prispeli v luke m zato še ni mogoče kontrolirati, kak je bil učinek katastrofe na odprtih vodah.
X Koliko narodov živi v Rusiji. Akade* mija znanosti v Ljeningradu je izdala sta* tistiko, po kateri šteje Rusija 165 različ* r.ih narodov.' Od teh jih je ie 14, ki štejejo nad milijon duš, šestdeset nairodičev pa ima' manj od 10.000 ljudi. Največ štejejo Velikorusi, Ukrajinci in Malorusi: 99 mis lijonov. Med drugimi narodi je omeniti ne» ko pleme, ki ne doseza niti 100 duš.
X Nov Fordov avtomobilski tip. Lastni« štvo Fordovih tvornic je te dni izročilo prometu prvi tip novega Fordovega avto« morilskega vozila, Tvornica ima že sedaj naročil za 375.000 komadov. V kratkem bo delassmožnost podjetja tolika, da pojde dnevno iz tvornice 11.000 avtomobilov, med tem ko jih sedaj izdelajo «komaj» po 8000 na dan.
X Ameriški polet Charlesa Lindbergha. Polkovnik Charles Lindbergh je pred krat« kim priredil propagandni polet v prid ameriškemu zračnemu brodovju. Preletel ;e ob tej priliki 22350 milj ter je obiskal S2 mest. Njegove govore je poslušalo 30 milijonov Američanov.
Naši onstran granic
Kako fašistična Italija ropa naše narodno imetje
X Katastrofalen potres v Tihem oceanu. Potresna postaja v San Franciscu je 24. t. m. zabeležila katastrofalen potres, katere* ga ognjišče leži v Tihem oceanu m je od* daljeno kakih 1000 milj od mehiške obale. Potres so registrirale vse večje ameriške seizmografske postaje Sunki so bili tako močni, da so se ponekod igle radi močnih tresljajev zlomile. Kabelska mreža, ki io upravlja newyorška kabelska družba, pa je, vsai kolikor sc da doslei ugotoviti, nepo«
« »La Gazzetta Ufficiale« je objavila 20. t. m. kr. odlok od 16. septembra 1927. štev. 1851., s katerim se po predlogu ministrskega predsednika, državnega tajnika in ministra za notranje stvari »Djačko pripomočno društvo« (»Dijaško podporno društvo«) v Pazinu proglaša za javno dobrodelno institucijo v smislu čl. 1. zakona od 17. j-ulija 1890., št. 6972, namen, v katerega naj bi se uporabljalo društveno imetje, se izpreminja v toliko, da se ustanove štipendije v prid ubožnim dijakom iz pulske .provincije in se uprava imetja izroča društvu »Congregazione di Curita« (»Dobrodelni kongregaciji«) v Pazinu.
Ko se je leta 1899. otvorila v Pazinu hrvatska gimnazija se je obenem po prizadevanju istrskih rodoljubov ustanovilo »Djačko pripomočno društvo«, kateremu je bil namen, da podpira ubožno istrsko narodno mladino in ji omogoča nauke. Lahko se reče, da je več kot devetdeset odstotkov istrskega narodnega dijaštva uživalo podporo tega društva.
S časom se je začelo misliti na zgradbo dijaškega konvikta. Prav posebno je deloval na to pokojni krški škof dr. Anton Mah-nič, ki je pridobil za ta načrt tudi tržaško-koprskega škofa Zemljišče je dalo »Djačko pripomočno društvo«, krška škofija je prispevala okoli 300.000 kron tržaško-koprška pa okoli 120.000 krom, pa se je potem leta 1913. začel zidati v Pazinu »Djački dom«. Tik pred izbruhom svetovne vojne 1. 1914. je bilo veliko, zelo solidno, v vsakem pogledu kar najmodenneje, vse zdravstvene predpise upoštevajoče poslopje že pod streho. Vojna je preprečila dovršitev dela.
Italijanska vlada je zaprla in vobče popolnoma zadušila hrvatsko gimnazijo. »Djačko pripomočno društvo« je še obstojalo, ali ni več poslovalo in stavba je ostala, 'kakor je bila Medtem je tudi prišla razmejitev med Jugoslavijo in Italijo in otok Krk je s sedežem svoje škofije v Krku prišel pod Jugoslavijo.
Italijani so ponovno skušali pridobiti »Djački dom« potom nakupa in končno celo potom razglastitve. Ponudbe so bile- tako nizke, da so bile naravnost nesprejemljive. Največ se je menda poraujalo 600.000 lir, kar bi ne bilo niti četrtine resnične vrednosti. Ce se namreč prevdari, da bi onih 420 tisoč kron predvojne zlate vrednosti (438 tisoč zlatih lir), brez vrednosti zemljišča, znašalo lani, ko so se vršila zadnja pogajanja nad dva milijona papirnatih lir je lahko umljivo, da ni moglo priti do sporazuma. Seveda pa Italijanom tudi ni bilo do sporazuma, ker so itak vedeli, da se morejo polastiti tega imetja 4ie da bi jim bilo treba dati zanj niti ene stotinke. In to se je zgodilo sedaj z zgoraj navedenim kr. odlok orno.
Fašistična vlada ie s tem odlokom krat-komalo inkamerirala »Djački dom«, pro-glašujoč domnevnega lastnika »Djačko pripomočno društvo«, za javno dobrodelno institucijo. in izročila upravo oni pazinski italijanski dobrodelni kongregaciji. Čisto navadni rop! Ali sedaj nastaja zelo važno vprašanje: Kdo ie prav za prav lastnik »Djačkega doma« ali »Djački pripomočno društvo«, ki je prispevalo k »Diačkemu domu« samo z zemljiščem .ali krška škofija, ki je prispevala denarno največ, ali tržaško-koprska, ki je razmeroma prispevala tudi več kakor »Djačko pripomočno društvo«, ali vsi trije skupno? In če je v resnici bilo »Djačko pripomočno društvo« kot lastnik zemljišča tudi lastnk na tem zemljišču zgrajenega »Djačkega doma«, kdo bo sedaj povrnil krški škofiji njen prispevek k zgradbi. ko vendar ni rnoeoče, da bi italijanska fašistična vlada mogla in smela kar tebi nič meni nič oropati tudi inozemce njihovega imetja? Znes?fc 300.000 kron predvojne zlate vrednost,, ki ga ie prispevala krška škofija k zgradb' »Djačkega doma«, znaša celo tudi pn dan^šnii vrednosti zlate lire nič mamj ko 1,115.000 papirnatih lir ali okoli 3.570.01)0 D4n! I,n s kako pravico bi italijanska fašistična vlada smela oropati jugoslovensko sirrma£no krško škofijo za to ogromno vrednost?!
Ali bo krški škofijski ordinarijat molčal, ko si fašistični režim na tak način prisvaja njegovo imetje, ali bo beograjska vlada mirno gledala, ko se tako ropa jugoslovem-ska posest'!
p— Slovensko učiteljstvo preganja trža* ško fašistično glasilo vsak dan. Pomagajo krepko nekateri italijanski didaktični rav* natelji. V Bovcu je izvajal didaktični rav* natelj, da se more fašistični program izvT* sevati izključno le s čisto fašistovskim ita* lijanskim učiteljstvom, zato morajo pred vsem proč iz Bovca edini slovenski učitelj in štiri slovenske učiteljice.
p— Novi šolski skrbnik, naslednik pro« slulega Reina, Felice Rinondmi, je nasto« pil svoie novo mesto. Doma je iz Pijemon« ta, vodil je šolsko skrbništvo v Basilikati, star je okoli 50 let. Fašistično glasilo v Trstu sodi, da bo Rimondini vreden na* siednik Rerni v delikatni in trdi obmejni zemlji.
p— Nove uradne znake dobijo podešta* ti m podpodeštati. Znak je iz zlata in emajliran, izdolbena je na njem beseda «Podesta» ali «Vice Podest4». Nabaviti si morajo znak vsi podeštati in podpodeštati. Novi stroški!
P— Na Reki so imeli veliko zborovanje proti draginji. Prefekt, fašistični tajnik, za* stopnikd občine trgovske zbornice itd. so razpravljali obširno o draginjskem proble* mu. Sklenili so za sedaj, ko se bliža zima, ustanoviti ljudsko kuhinjo, v kateri bi do*
bivali revnejši sloji hrano po ceni Ali kdo bo dal živila za kuhinjo po nizki ceni, to je odprto vprašanje. Najboljše bi bilo, če bi pomagala jugoslovenska soseščina!
p— Pet fantov iz Vrtojbe pred goriškim sodiščem. Izidor Mermolja, Evgen Savnik, Stanko in Just Faganel, Ivan Podberšič so bili pozvani pred sodišče v Gorici, obto. ženi, da so peli internacijonalno himno in da so napisali z velikimi črkami «Ž. J. — M. I.» po zidovih žalitev za Italijo. Fantje niso peli nikak-e prevratne pesmi in ni se moglo pri razpravi dokazati, da bi bili sto* rili to, kar jim očita obtožnica. Državni pravdnik je zato predlagal, da naj jih so« dišče oprosti, ali sodnik je bil drugeg-a mnenja in je obsodil vseh pet fantov vsa« kega na en mesec in 20 dni ječe radi dr« žavi sovražnih napisov.
p— Slovenski «dopolavoristi» v Rimu. Nekaj nad 200 ljudi je nabral goriški «do« j>olavoro» in jih poslal v Rim, pa na nji« hove stroške, da bodo videli Mussolinija iD papeža. Najprvo jih je sprejel fašistič* ni generalni tajnik Turati, ki jim ni znal povedati nič drugega nego to, da naj gle« dajo, da bodo dobri, pošteni in zvesti Ita« lijani. «Iz Rima sveti nova fašistična Iue. Rimska velikost ne pozna nobenih mej. Ko boste imeli srečo, videti Duceja, dobi« te vtisk luči, ki izhaja iz njegove osebe in božanstveno oblikuje iz njega ne samo genija Italije, ampak vsega sveta...» Dna 26. t. m. sta sprejela slovenske fašistične romarje iz Goriške papež in Mussolini.
p— Več učiteljic kot učiteljev. V Italiji je 75.000 učiteljic in samo 25.000 učiteljev. »Scuola fascista« spodbuja moško mladino, da naj se oprime učiteljskega poklica, ali rimska vlada je, kakor vse kaže, bolj zadovoljna z učiteljicami, ker je manj stroškov in učiteljice so navadno bolj pokorne kot učitelji. Fašizem jih lahko obrača, kakor hoče. Kak <je namen današnje šole, že tako vemo. Znanja malo, pa veliko fašističnega kričanja! V to svrho bodo lahko služile i zbor no učiteljice. Saj vidimo pri maturah, kako puščajo v učiteljsko službo kandidatinje. kandidati pa padajo kar po vrsti. Tudi v Julijski Krajini bodo kmalu skoro samo ženske učne moči po osnovnih šolah!
p— Crispi pričetnik italijanske kolonijah ne ideje. Pred par dnevi so proslavljali v Italiji spomin na velikega državnika Fr. Crispija. Fašizem povdarja zlasti, da je Crispi pričetnik italijanske kolonijalne ideje, ki se goji zopet pod sedanjih reži« mom. Crispi je zato predhodnik fašistov. O kolonijalnem problemu razpravljajo ra« di italijanski listi. Prebivalstva je preveč, oddati ga treba torej v kolonije. Ali v ita« Iijanskih kolonijah ni v resnici tako, ka« kor pišejo fašistični listi. Tam so večni bo« ji z domačini, ki se ne dajo ukrotiti. Ako bi se pričelo naseljevanje, je velika ver« jetnost, da ne bi uspelo. V Julijski Krajini narašča brezposelnost in beda. Zato bi pri naseljevanju kolonij prišle v poštev med prvimi najbrže primorske pokrajine! Drugorodce bi poslali v boje z afriškimi črnci...
Mamica!
ako želiš imet' nekai rsob to dobrega tudi Ti p j Ovomalt ne Ovomaltine osvežijo lice, zazori Ti obiaz, izpopolni se li lice, a gube ti odstrani.
Redna uporaba ovomaltine okrepijo zdravje, ona prejreči glavobol, nervozo, onemoglost in jezo.
Ovomaltine jača orlpornos pri boleznih a osobuo v prlljepčivih slučajih ter branijo organizem proti vremenskim neprilikam.
Ovomaltine nudijo organizmu v koncentr ran> obliki najvažnejše in naj-plemenitejše hran Ine srn vi in to uglii-kihidrate, b^liakovine masti kakor vita mine, k. so za očuvanje življenja neobhodno potrebni.
Ovomaltine imajo ugoden okus, so lahko prebavljive ter nudjo voljo za ieio. Način prireditve je enostaven. De nite 2-3 zliiice v šalico toplega mleka
a,i Uave j a zanitrek n -užino
.i. .ui, aca, icd.
Dobite io v vseh lekarnah, drogeniah in boljših delikatesah za ceno od 18*50 Din po omotu. — Zahteva te brezplačni vzoec, pozivaioč se na ta list
Dr. A.WANDER ti Zagreb
Gospodarstvo
Državne finance v aprilu
Z veliko zakasnitvijo se letos objavljajo mesečni izkazi o gibanju državnih financ. Podatki za prvi mesec tekočega proračun-»kega leta so bili šele te dni objavljeni, in sicer v dveh izkazih. V prvem so izkazani dohodki in izdatki v aprilu na račun tekočega proračunskega leta, v drugem pa dohodki in izdatki v aprilu na račun preteklega proračunskega leta (1926./27.). Ce hočemo dobiti pravo sliko o dohodkih in izdatkih v tem mesecu, moramo upoštevati skupno vsoto dohodkov in izdatkov, izkazanih v obeh izkazih. Napačno bi bilo iz navideznega visokega suficita izkaza na račun tekočega proračunskega leta izvajati kaie sklepe, kakor so to storili nekateri jugoslovenski listi. V isti zablodi je temu izkazu posvetil dunajski Ust tNeues VViener Tag-blatt, uvodni gospodarski članek, v katerem pisec navaja, da so naše državne finance v aprilu zaključile s suficitom 238.4 milijona Din pri dohodkih v višini 722.3 milijona Dra in izdatkih v višini 535.8 milijona Din. Na podlagi teh številk je pisec dotičnega članka mnenja, da se princip štednje pri izdatkih preradikalno izvaja, kar more škodovati napredku države.
Vse drugačna slika se nam nudi, ee upoštevamo vsoto dohodkov in izdatkov iz obeb izkazov. Tedaj vidimo, da so dohodki v tem mesecu iraašali 793.7 milijona Din (722.3 na račun 1927./28. in 7.4 na račun 1926./27.), izdatki pa 845.7 milijona Din (535.« na račun 1927./28. in 309.7 na račun 1926./27.). Sledi torej blagajniški deficit ▼ višini 51.9 milijona Din, ki se je moral kriti is razpoložljivih blagajniških sredstev. Kdor je količkaj informiran o stanja naših državnih financ, mora pač vedeti, da o dejanskem suficitu ne more biti govora, ko se že leta in leta gibljejo naši državni indatki po višini dejanskih državnih dohodkov.
Državni dohodki v aprilu t. 1. so v primeri z dohodki v aprilu 1926 manjši za 16».5 milijona Din (793.7 napram 963.3 milijona Din) ali za 18 %. državni izdatki v aprilu t. 1. pa so v primeri z izdatki v aprilu 1926 nazadovali za 112.1 milijona Din (845.7 napram 957.8 milijona Din) ali za 11.7 %. Znaten primanjkljaj v dohodkih zaznamujejo državne železnice, katerih dohodki so v tem mesecu znašali le 129.7 milijona Din napram 185.1 milijona Din v aprilu 1926. Tudi dohodki carin so bili za 22.4 milijona Din manjši kakor lani (138.9 napram 161.3 milijona Din). Primanjkljaj napram dohodkom v aprilu 1926 kažejo istotako trošarine, nekateri neposredni davki, dalje šume in rudniki ter pošla in brzojav.
Državni proračun za tekoča leto predvideva mesečne dohodke in izdatke v višini S56.5 milijona Din. V primeri z zneskom, predvidenim v proračunu, so bili driavni dohodki v aprilu manjši za 162.8 milijona Din. Kljub redukcijam tekočega državnega proračuna računi torej še vedno ne pridejo v soglasje.
—	Financiranje konsuma ▼ Ljubljani. Usta novitev Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, ki pomeni prvi početek financiranja konsuma v Ljubljani, je vzbudila tudi v Zagrebu in Beogradu pozornost. Poleg zagrebških listov, ki so tej ustanovitvi posvetili veliko pozornost, objavlja včerajšnja • Politika* o tem daljši članek. Pri tej priliki naj še omenimo, da gre zasluga za ustanovitev te zadruge in za organizacijo poslovanja gospodu Milanu Bogadyju, bivšemu ravnatelju Trgovske banke, ki je dal tudi inicijativo za njeno ustanovitev.
—	Privatne tvorni«-* cigaretnega papirja in uprava državnih monopolov. Na intervencijo finančnega ministra je bil dosežen sporazum med privatnimi tvoraic-ami cigaretnega papirja in upravo državnih monopolov, po katerem bodo odslej privatne tvornice izdelovale svoje špecijalitete, katere bodo morale predajati po predpisani ceni.
—	Položaj na hmeljskih tržiščih. Po poročilu Zadruge trgovcev s hmeljem in deželnimi pridelki vžaten (Cekoslovaška), je bil v prvih dueh tekočega tedna promet na ža-teškem tržišču manjši in je znašal 100—150 stotov dnevno. Pri mirni, toda čvrsti tendenci se je plačeval srednje vrstni hmelj po 2300 Kč za 50 kg (77.50 Din za kg), prvovrstni pa po 2400 — 2450 Kč (80.80—82.50 Din za kg). Na deželi se je slabši hmelj (iz stranskih leg) kupoval po 2200 Kč (74.10 Din za kg). V tranzitnih skladiščih je že precej tujega tranzitnega blaga. Več manjših partij prvovrstnega tujega hmelja (najbrže jugo-slovenskeaia) je bilo prodanih po 1800 Kč tranzit (60.60 Din za kg). — Na nnrnber-skem hmeljskem tržišču je v pondeljek znašal dovoz 200 bal; dopoldne je bilo prodanih 30 bal. Tendenca je mirna. — V Savinjski dolini položaj nespremenjen.
= Konkurz je razglašen o imovini Matije Trebarja, trgovca s čevlji v Ljubljani, Sv. Petra cesta 6 in Prešernova ulica 30 (prvi zbor upnikov 12. novembri, oglasitveni rok do 18. decembra, ugotovitveni narok 31. decembra t. 1.).
= Dve likvidaciji. V likvidaciji se nahajata «Daniea», družba z o. z. za razpečava-nje mineralnooljnih in kemikalnih izdelkov v Mariboru, ter Preskrbovalna zadruga <Ob-rok», r. z. z o. z. v Ljubljani. Upniki se pozivajo na prijavo terjatev.
—	Hitro naraščanje števila avtomobilov v Nemčiji. Po najnovejši statistiki je od 1. julija 1926 do L julija 1927 število avtomobilov v Nemčiji naraslo od 571.893 na 723.935.
—	Plačilne tel kože dveh velikih avstrijskih podjetij. Z Dunaja poročajo o plačilnih težkočah dveh velikih podjetij, in sicer znane tvornice G. Roth. A. G., ki je bila med vojno ena največjih dobaviteljic municije (pasiva znaša 3 in pol milijona šilingov) in tvrdke D. Lessner A. G., ki ima na Maria-hilferstrasse eno največjih dunajskih trgovin in razpošiljalnic.
—	Poraba železa ▼ posameznih državah. Po najnovejši statistiki se por »bi največ železa v Zedinjenih državah, in sicer povprečno 281 kg na osebo, potem sledijo Švedska z 191 kg na osebo, Anglija 134, Norveška 132 kg. Nizozemska 128 kg, Švica 112 kg, češkoslovaška 92 kg, Avstrija 76 kg, Italija 72 kg, Madžarska 70 kg, Japonska 69 kg, Balkan izvzemši Albanije 54 kg, Španija 53 kg in Poljska 22 kg. Južna Afrika porabi letno le 14 in Kitajska le 18 kg železa na osebo. Na konsum železa v posameznih državah ima velik vpliv način gradbe hiš in poraba s strani vojske in mornarice. :
—	Obtok noveanie v Bomuniji je tekom meseca septembra malo nazadoval ter je znašal 1. t. m okrog 21.2 milijarde lejev.
—	Ekspanzija ameriških avtomobilskih ♦vornie General Motors Corp. v Evropi. General Motors Corp., največja konkurentinja Forda, se e svojimi proizvodi vedno bolj uveljavlja v Evropi, kjer ima sedaj i« 25
tvoraic za montiranje avtomobilov, v katerih je zaposlenih 18.000 delavcev in nastav-ljencev. V tekočem letu je družba prodala v Evropi 180.000 avtomobilov, to je 50 % več kakor lani.
— Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave trtnih vrvic in motvoza. Predmet ni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 2. novembra ponudbe glede dobave 250 m3 sejanega dolomitnega peska. Direkcija državnega rud nika v Zabukovci pri Celju sprejema do 8. novembra ponudbe glede dobave 22.000 kg sena. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 27. pri intendanturi dravske divi zijske oblasti v Ljubljani glede dobave 4 tisoč kg letošnjega fižola; 5. novembra pri direkciji državnih železnic v Subotici glede oddaje 5000 pil v ostrenje. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in indu strijo v Ljubljani na vpogled.
26. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Privatna ponudba je bila prilična; Narodna banka pa je intervenirala v devizi na Curih in malenkostno v devizah na Dunaj, London in Berlin. Deviza London je v skladu s tendenco na inozemskih borzah popustila za 5 točk. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna pa 135.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bita danes Vojna škoda za malenkost čvrstejša. Promptna se je trgovala po 394 — 395, kasa po 394 — .395 in za december p 400 (v Beogradu je notirala višje, in sicer promptna 898 — 397, za december pa 401.5 — 4021. Ostali državni papirji so nekoliko popustili Na tržišču bančnih vrednot je bila tendenca tudi danes prijazna. Jugoslavenska banka se je dvignila na 93 (zaključek); čvrsteje noti-rata tudi Hipotekama (56—57) in Srpska (137.5 — 140), dočim se je Ljubljanska kreditna trgovala po 135, Praštediona po 605 in Narodna banka po 5100. -Med industrijskimi papirji so bili zaključki v Gutmannu po 230, v Slavoniji po 14 in v šečerani po 610, Tvornica vagonov je popustila na 20, Trbovlje pa na 4725 — 475.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.855 — 22.915 (22.885), Berlin 13.545 - 13.575 (13.56), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 276.25 - 277.05 (276.65) Newyork 56.73 _ 56.74 (—), Pariz 223 do 225 (224), Praga 0 — 168.4, Trst 309.375 do 311.375 (310.375).
Zagreb. Amsterdam 22.846 — 22.906, Dunaj 8 — 8.03, Berlin 13.55 — 13.58, Milan 309.5 — 311.5, London 276.25 — 277.05, Pariz 222.25 — 224.25, Ne\work 56.635 — 56.835. Praga 167.99 — 168.79, Curih 1094 — 1097.
Beograd. London 276.25—277.05, Ne\vyork 56.61 — 56.81. Milan 309.5 — 311.5, Praga 167.98 — 168.78, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Budimpešta 9.925 — 9.955, Berlin 13.55—13.58. Bruselj 7.915 — 7.945, Bukarešta 34.75 do 35.25.
Trst. Beograd 32.10 — 32.40, Dunaj 255.5 do 261.5, London 89.025 — 89.225, Newvork 18.245 — 18.306, Pariz 7170 — 72, Curih 352.125 - 354.125; dinarji 31.80 — 32.30.
Dunaj. Beograd 12.44875 — 12.48875, Ber lin 168.65 — 169.15, London 34.43875 do 34.83875, Milan 38.59—38.69, Newyork 7.0695 do 7.0945, Praga 20.945 — 21.025, Varšava 79.26 — 79.54, Curih 136.35 — 136.85; dinarji 12.38 — 12.44.
Curih. Beograd 9.13. Berlin 123.725, London 25.25125, Newyork 518.50, Pariz 20.35. Milan 28.32, Praga 18.365, Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.18, Varšava 58.10 Dunaj 73.20.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135-135 (135), Praštediona 910-0, Ruše 290 _ 300, Kranjska industrijska 375 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — O.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 395 — 395.5, kasa 395 — 395.5, za november 396.5 — 397.5, za december 399.5 do 400, investicijsko 83.75 — 84, agrarne 53JS — 54.5; bančne: Eskomptna 91 — 93. Poljo 16.5 — 18, Kreditna Zagreb 90 — 92, Hipo 56 — 57, Jugo 93 — 94, Praštediona 905 — 910, Ljubljanska kreditna 134 — 135, Srpska 137.5 — 140, Narodna 51 (X) — 5150; industrijske: Gutmann 225 — 230, Slavek? 105 — 110, Slavonija 14 — 15, Šečerana Osijek 610 — 612, Isis 45 — 46, Danica 160 do 165, Vagon 20 — 30, Vevče 135 — 136, Du-brovačka 405 — 407.5, Trbovlje 4725 — 475.
Beograd. Vojna škoda promptna 397 do 398, za december 401.5 — 402. investicijsko 83 — 83.5, agrarne 54.25 — 55.
Dunaj. Trbovlje 59.1, Kranjska industrijska 48.2, Šečerana Osijek 76.25, Slavonija 10.52, Jugo 11.25, Hipo 60.8.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (26. t. m.) L e s. Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon desk, smreka, jelka, monte, 28 in 44 mm, od 16 cm naprej, fco vagon meja po 490. Povpraševanje je za 50.000 komadov bukovih pragov, I. kateerorija 2.60 X 0.25 X 0.15 m, II. kategorija 2^60 X 0.26 X 0.14, III. kategorija 2!60 X 0.24 X 0.16, dobava mesečno 6000—7000 komadov, počenši z mesecem novembrom t. 1., in za borove brzojavne droge, 35—40 % 7 metrskih (14 do 16 cm premera na vrhu), 35—40 % 8 metrskih (15—17 cm) in 25 % 9, 10, 11, 12 me-ttrskih (15—17, 16—19 cm), fco vagon nakl postaja na štajerskem, za m3 po 200. D e -želni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene.
Novosadska blagovna borza (26. t. ni.) Pšenica; baška, 78/79 kg, 1 % 287.50 do 290; banatska, 78/79 kg, 2 % 282.50 — 285; sremska, 78/79 kg, 2 % 287.50 — 290. T u r-ščica: baška in sremska 205 — 207; baška in banafska, nova, december - januar 182.50 — 185; sremska, nova, za december-januar 185 — 190. M o k a: baška, <0g» 415 do 425; baška, 2> 395 — 405; baška, «5, 370 do 380; baška, «6» 315 — 325: baška. «7> 260 — 280; baška, «8> 200 — 205.
Zagrebški tedenski sejem (26. t. m.) Do-gon živine obilen in dovoz ostalega blaga precejšen kljub bližajočemu se letnemu sejmu, ki bo 28. t. m. Cene svinjini so se spričo velike ponudbe znižale, dočim so goveji živini in ostalemu blagu ostale nespremenjene. Trgovanje živahno. Goveja živina se je kupovala tudi za izvoz v Avstrijo..
Po vsej Sloveniji gre glas, ie »Domovina" je za nas!
Naročila, in, ura. dopu*. li£&ot,jt, tnalih, oglasov, j v podob* tux,Ogicuniodr euUk -Jutra-' lutbijcuva,.	Mali oglasi		Vsv pristojbin* jt-vpasias ti oovMsn, z luzročtlorru, cvr*oglasi-**, priobčijo Čtkovtu■ račun, pasbu- Usti-nilzuc* QuhifOAa,šl tt&tz.
I JLalL oglasi, ki- jluiycr u parnAovalnA- in, roct^aL [ rit, ruunvrA. ob&nsLoa,; tuaka btstdcb $opctf~.'-tfcy-1 manjši zji+nk Vin, S'"- Pri*lo/buia>■ za, šifro Vitbj-.		ZdnUot,, <Lopi*<nranfCL ul> oglasu hrgourlugck ali- 1 rikZcunMga. zjuxčqfa>~i vsaka, btstda/ Via, - Hoj* 1 tvanjši zAAStJt Via, to*-. "Pristojbina> za, šifro Vi*, 5*-. |	
Vsako sredo
in četrtek
domače krvavice in novo dalmatinsko vino v kletr Sv. Petra cesta štev. 43 priporoča Tomaž Mencinger.	33198
Poniklanje in eiriaj-• iiranje koles
najceneje pri tvrdki Nardiii in drug, Poljanska cesta 31 33573
Damske klobuke
najmodernejše (ile in hržun priporoča Angela Smrekart modni salon. Kongresni trj It. 4.
Auto vožnje
km po 3.50 Din. Naročil* sprejema tvrdka Nardiii . in drug. Poljanska cesta 31-.
33571
B S A motocikle
prodajamo radi konca sezo-
ne 9 loodstotnim popustom! Izkoristite to redko priliko! Jugo-Auto d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 36 33294
Avto Ford
v najboljšem stanju, z vsemi najmodernejšimi pripravami. posebno pripraven za potnike, prodam. Pismena vprašanja na oglasni oddelek * Jutra, pod »Proda se Ford*.	33834


Žiti
Mizarje
ta potniške vagone in tramvajske vozove, izkušene delavce sprejema tvornica vagonor Brod na Savi 33760
Plačilno natakarico
s kavcijo, sprejmem v vi-notoč. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33737
5 kroj. pomočnikov
išče krojačnica, in sicer samo za fino delo na veliko 4, enega pa za malo delo Sprejmem samo sposobne delavce. — Nikola Micič, Ogulin	33725
Trg. pomočnika
manufakturista, zdravega in agilnega, ki je verziran v mešani stroki in dober ra-onnar, sprejmem s 15 decembrom ali pozneje. Ponudbe » prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dolenjsko«.
33647
Samostojno
kuharico
sprejme s 1. novembrom žandvm. Staniča Radna.
VeS pismeno.
83780
2 čevljarska
pomočnika
dobro izurjena za naročeno delor sprejme Jožef.Kaplan — čevljarstvo. Krško. '	33784
Vajenca
sprejme utodni atelje za gospode J6siplvančič, modni atelje v Solenburgovi nI. 3.
33582
Krojaškega vajenca
iti r vujeitko sprejme takoj jio.dni. atelje Hali« Franjo, dipl.. ktojač, Ljubljana — 'tri*Skx cesta 29. - . 33797
• ^ Akviziterja
s|tretnega. s p r e.j m e Tlp-Tojij "SeJenburgova ulica 5.
33825
Visoko provizijo
in fikMim- dobe spretni zastopniki za prodajo dobro idočega predmeta. Ponudbe nav Zumbulo vi<. Ljubljana, Aleksandrova 12.
/33340
Čevljar, pomočnika
pridnega, sprejme Kristan-CiS v TSranju.	S3831

Zastopnike
za prodajo lukrotivnega predmeta sprejmem. — Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Brezskrbna bodočnost«.	33664
Zastopnika
prvovrstnega in agilnega trgovsko naobraženega, za dobro idoč modni predmet sprejme za mesto Ljubljana in okolico domače podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro •Dober zaslužek«. SS636
Za inkasanta
bi šel drž. uslužbenec v prostih nrab proti nizkemu honorarju. — Za poštenost jamči 6 svojo večletno državno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pošten in vesten«.
33817
Brez službe
je naročnik našega lista in prosi somišljenike, ako ga kdo sprejme kot kurjača, strojnika ali k električni napravi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
33805-a
Perfektna
slov., hrv. in nemška ste-nografinja ter izurjena strojepiska z večletno prakso'- želi službe,- najraje' samo za dopoldne. Potlndbe ca oglasni oddelek <.Iyva» pod šifro »Stenografinja*.
Brivski pomočnik
starejši, ' vešč v stroki in tudi v striženju *bubi» iz-vežban,—želi. službo, poslovodje »li pomočnika. Na-slopi takoj ali po dogovoru: Cenjene ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalnost 93».	33793
Moderna jedilnica
in spalnica .ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33792
VridtM
Debela jabolka in štajerski kostanj
prodaja najceneje Gospodarska zveza.	33714
«Germizan»
najboljše sredstvo za luše-nje semen, 1/8 % raztopni-ne zadostuje za zavarovanje proti smeti in rastlinskim boleznim. — Dr. A. Jenčič, Maribor, Kopitarjeva ulica 6.	33846
Stanovanje
2 sob in kuhinje pddani za november. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«
Stanovanje
sobo in kuhinjo želim starejši hiši — najraje Šiški. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko- »Zadovoljnost 23».
33823
Glasovnico
za obrtno zbornico dobi tisti, ki mi preskrbi Ljubljani sobo in kuhinjo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nujno 52
33843
Šivilja ;
želi službo, kot pomočnica, event. gre tudi, v gostilno ali k manjši družini, kjer bi se lahko priučila ktthe. Naslov T oglasnem oddefku »Jutra«. ~	83796
Šofer
študent, želi službe za osebni avto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod
»Strojnik«.	33678
Strojno pletilnico
iščem za izdelovanje telovnikov iz svoje volne. Ponudbe • navedbo cene na: Publicitas, Zagreb, Gundu-ličeva 11, pod »Za 13896».
33482
Trg. pomočnik
dohi službo za vodjo fili-jalke na samotnem kraju. Dopise na oglasni oddelek <Jutra« pod »Podružnica*.
3:3642
Koncipijenta
sprejme takoj ali nekaj pozneje odvetniška pisarna na deželi Samostojen, ozir. s daljšo prakso ima prednost. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro »Jurist Praga».	33640
Ključavničarje in kovače
e daljšo prakso v švoji stroki, trezne in zanesljive delavce, ki znajo delati ,v delavnicah in se' razumejo na [io pravila raznovrstnih strojev (dvigal, parnih strojev, turbosesalk itd.) sprejmem. — Iftotako tudi
2 zidarja
pridna, zanesljiva in samostojna dclavca — vs« v stalno službo Ponudbe z navedbo plače na deželi in e navedho dosedanje službe na ogl. oddelek »Jutra* pod značko »Delo». 33639
Železninar
zmožen slovenščine In nemščine dobi službo kot ko-misijonar v veletrgovini železa Ponudbe pod značko »Stremljiv 1000» na podružnico »Jutra* 7 Mariboru.
Pletiljo
za pasove in lepe ter 1 navijalko rabi takoj Marija Pretnar, Podbrežja, postaja Podjiart. Plača po dogovoru.	33677
Izurjene pletilje
»prejmem za Zagreb. Po-nullb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »A. L. S.»
33813
Trgovskega učenca
ki ima res veselje do tr-frovine e mešanim blagom m je z dobrim uspehom dovriil 2 razreda meščanske Sole, sprejme K. Bastlančica nasl. Karol Rojnik, Slovenjgradec
33782
2 elektrikana
velča vseh del pr) nizki in visoki napetosti, pri previjanju elektromotorjev in vseh Inštalacijah v premo-gokopih. sprejmem. Prošnje
prepisi spričeval j« po-oglasni oddelek pod »Elektrikar*.
33785
slati na oglasni »Jutra«
-:-
: Zastopnike
za originalne Lutzove peči sprejme ing. Mate Guzelj, Ljubljana VII, Celovška c. št. 58.	33805
Fina šivilja
dobrim okusom, se priporoča v hiše, tudi izven Ljubljane. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Šivilja 45».	33794
Perilo
sprejmem v šivanje in vezenje. Lupi in cena izdelava. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33779
Velik zaslužek
1000—150U Din tedensko, zaslužijo dame in gospodje z razpečavanjem sezijskega predmeta. — Interesenti z znanjem slov. in nemškega jezika naj se predstavijo pri BrandstStterju, dnevno v hotelu »Union* v Ljubljani.	33772
Katera tipkarica
vešča, ki razpolaga s 6tro-jotd, ;je voljna sprejeti v tipkanje rokopis. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod, .»St. 333*.	33819
Zastopnika
ki -govori tudi nemško, za obiskovanje priv. strank, sprejmem za Ljubljano in okolico, za damsko in "moško-perilo. ročne izdelave. Reflektanti, ki razpolagajo s kavcijo, naj se zglase v petek, 28. t. m., od t.—4. ure v hotelu »Slon*, soba 5t.:j8t^	- 33842
Prodajalka
mešane stroke želi službo za takoj. Vajena je tudi gospodinjstva in šivanja. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »štev. 3072». ' 33000
Absolvent
arorazredne trg. šole, dveletno prakso v mešan! trgovini, vešč tudi pisarniških del, želi službe. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Absolvent 85». 33836
Veliki jesenski tečaj
za krojno risanje 'in pri-krojevanje damskih oblek se vrši začetkom novembra pri edino strokovno Izprašani učiteljici RozI Medved Mestni trg 24, nasproti ro-tovia. Vsakovrstni kroji se izdelujejo po meri.

Lutzove peči
m email tablioe Ima v zalogi ini Mate G o > e 11, Ljubljana VU f8iik»). Jer
nejeva št 5.	208
Drva
hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki cen! dostavlja na dom
Cirna žag« V Scagnettl -jubljana, u eorenjskim kolodvorom
Čevljarski stroj
(Hochmaschine — znamke Singer, v zelo dobrem stanju, poceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
Radio-aparat
štiricevni, malo rabljen, nad 70 m dolgo anteno ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
33540
Službo sluge
ali temu podobno želim nastopiti takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jntr*»
33685
Vpokojenec
višji oficir 43 let star, »prejme službo nadzoroval-nega, zaupnega in pisarniškega značaja — proti zmerni stalni plači. p0 po. trebi položi tudi kavcijo Razen tega U mogel na domu izvrtevati tudr korespondenco v vseh svetovnih jezikih (fraae., angl., ital. in nemščini) Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Penzijonist*
Marljiva mladenka
pomoči zelo potrebna, želi »lužbe v Ljubljani Gre kot blagajničarka, vzgojiteljica, ali kot pomoč gospodinji k dobrim ljudem 81nžbo nastopi takoj Ponudbe pod šifro »Marljiva želi službe* na oglasni oddelek «Jutra».
33618-a
Gospodična
nteligentna —. ljubiteljica otrok, Ieli službo k otrokom, najraje izven Ljubljane. bodisi v mestu ali na deželi. Opravljala bi tudi V6a druga lažja dela. Ponudbe pod »Uspeh 21» na oglasni oddelek «Jutra» 33781
Železno peč
dobro ohranjeno, s 5 m dimniških cevi in železho peč za krojače, (koksova kurjava) s « likalniki proda Fr. Kraigher, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7. 33811
Moško kolo
prodam za 560 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
33815
Damski plašč
poceni proda Jeranče, Cankarjevo nabrežje 8/U.
33736
Spalnico
za 1 osebo, skoraj	novo,
prodam. Naslov v	oglas.
oddelku »Jutra«.	33S08
Pletilni stroj
št. 11/36. v dobrem stanju prodam za 1800 Din v Zg. Šiški 100.	33791
Lestenc
s 5 žarnicami za električno razsvetljavo prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».	33799
Recept
za »Special Cafč - Liqucnr> z inventarjem vred prodam, event. želim zvezo s tovarno te stroke, v svrho izdelave istega. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Special*.	338f8
Stelaže in pulte
za trgovino, vse še v dobrem stanju, po nizki eeni rod* Ig. RepJe, Ljubljana, ■oljanska 81.	33826
Polhove kože
Id vse drage od divjačine kupuje In zanesljivo dobro plača D. Zdravič, Ljubljana. Florijanska ulica št 9.
47
Vsakovrstno zlato
kupujt oo najvišjih cenah
Černe — juvellr
Ljubljana. WoUov> al S.
88
Kostum
Faust in Mefjsto, dobro ohranjena, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Faust in Mefisto*. 33744
Veliko železno peč
rabljeno, kupim takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Peč*.
33735
Deske kratice
od 1—4 m ter tretjo in četrto vrsto, 4 m dolge, vse 12 ali 13 mm, kupim Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Za zaboje* na ogias. oddelek »Jutra*. 33502
Javorjeva debla
stoječa, od 35 cm prsne debeline naprej kupim Ponudbe z navedbo množine na oglasni oddelek »Jutra* pod »Javor*.	33373
Pisalno mizico
majhno, s predali, ki se zaklepajo, kupim! Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod lifro »Pisalna mizica*.
33755
Pritlično hišo
e vrtom, v Zeleni jami št. 222 prodam za 50.000 Din. Najemniki plačujejo mesečno 1300 Din. Pojasnila daje Mihael Omahen v Všnji gori.	83638
Posestvo
oddaljeno pol ure od št. Janža na Dolenjskem naprodaj. Posestvo obstoji iz 2 zidanih hiš z gospodar, skim poslopjem kozolca in zidanice, vse v dobrem »tanju, meri 18 oralov, je za rejo 5 glav goveje živine. Cena 50.000 Din. — Pojasnila daje Ivan Majcen St. Janž na Dolenjskem.
33837
Čevljar, delavnico
dobro vpeljano, 9 stalnimi strankami zelo nizki ceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 33839
Samo boljše
pohištvo
spalnico, event. jedilnico in salon želi v najem eleganten gospod, ki nudi vso jamstvo za izredno pazljivo ravnanje. — Ponudbe pod »Za najbolj?e suho stanovanje v starejši hiši* na oglasni oddelek »Jutra*.
33666
Delavnico
primemo za kakršnokoli obrt,- oddam. Ponudbe pod »Delavnica* na oglasni oddelek »Jutra*.	33670
Preselitve
s pohištvenim ali platovo-zom brzo in najceneje preskrbuje špedicija »Slovenija Transport«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36. Telefon 2718.	807
S<4>e
Sobo
v centru, s posebnim vhodom ter elektriko, s hrano ln vso oskrbo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	33749
Krasne sobe
s kopalnica, eventuelno klavirjem oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*
Opremljeno sobo
lepo in zračno, z vhodom iz stopnic oddam 2 gospodoma ali' gospodičnama — event. s hrano v Spodnji ica 1».
Šiški, Janševa ulica
33829
Sobo
s hrano želi osmošolec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Soba 22*.
33822
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elek. tTično razsvetljavo oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem odelku »Jutra*.
33827
Sobo
z elektriko, parketi in posebnim vhodom, event. i 2 posteljama oddam s 1. novembrom. Naslov pove
oglasni oddelek »Jutra*.
Opremljeno sobo
s parketom, elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom ugodno oddam. Naslov povs oglasni oddelek »Jutra*.	33803
Več sob
za pisarne aH ordinacijske prostore, v bližini glavnega kolodvora oddam s 1. no vembrom. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 33804
Čisto sobo
bližini glavnega kolodvora želi miren gospod za stalno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cista soba 88». 33788
Preprosto sobico
opremljeno oddam za 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 33807
Sobico
event. s hrano želim za november. Grem tudi kot sostanovalec. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sobica«.	33790
Lepo sobo
centru oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
33800
2 akademika
želita svetlo sobico z električno razsvetljavo.	Ponudbe pod »Sobica 2«	ua o::, oddelek »Jutra*.	33793
Dve sobi
mol Miklošičevo cesto in starim Vodmatom želi samski gospod s 1. novembrom 1927. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra* pod šifro «1927«.	33801
Stanovanje
Mariboru, obstoječe iz 3—5 sob, želim za takoj, event. pozneje. Zamenjam tudi moje dvosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe do 31. oktobra na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro «2485».	33747
Stanovanje
mestu, sobo. kuhinjo ii_ pritSUine oddam plačila zmolni stranki brez otrok, ali z odraslimi člani. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »Stanovanje 50».	33851
Stanovanje
v novi hiši: velika soba, sobica, kuhinja, predsoba vse pritikline ter del vrt« oddam s 1. novembrom. Informacije v trgovini »Produkcija«, Tržaška cesta.	33845
Prazno sobo
veliko, takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 20».
33820
Vrvhrana
Na hrano
prvovrstno kosilo in večerjo sprejmem abonente , event. tudi t dostavo na dom. — Tavčarjeva ul. 4/11, desno.
33712
Gospode ali gdč.
sprejmem na najboljšo brano po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
33632

1000 Din nagrade
in ol-esti plačam onemu, ki takoj posodi drž. uradniku 5000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> po.! »Nagrada 1000». 33816
S 50—120.000 Din
pristopim k podjetju z obrestmi ali sodelovanjem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra> pod »Vknjižba na prvo mesto«.	33830
50.000 Din posojila
ali družabnika z večjim zneskom želim. — Varnost podana. Dobičkanosno podjetje. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Podjetje*.	33847
D&pifi
Pisava — ogledalo
telesa in duše. Čast, sposobnost za službo, pojasnila anonimnih spisov, pojave bolezni (pathologija) — brezobzirnost, značaj, analiza. Grafolog Kari Fried-mann, kratko dobo v Ljubljani in sprejema v hotelu Union, soba št. 47 od 11. do 12. n od 1«.—18. ure. Ker žal ne obvlada Slovenščine, prosi v nemškem jeziku.	338(16
1826
Pridem y četrtek. Veselim se Evidenja. Poljube Tvoj nesrečni fantič.	33789

Veletrgovec
in posestnik iz ugledne podeželske rodbine, značaje n iu neoporečne preteklosti, želi poročiti damo pod 30 let, istih lastnosti. Francoske, event. italijanske konverzacije zmožne imajo prednost. Kesne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vesela bodočnost*.
33787
Katera
dobrosrčna dama bi hotela pomagati s poajilom gospodu, da dokonča študij. Zenitev ni izključena. — Cenjene ponudbe pod šifro »Poštenost 83* na oglasni oddelek »Jutra*. 33881
Gospodična
stara 30 let, želi poročiti starejšega gospoda, event. vdovca brez otrok. Prednost ima-jo drž. uradniki ali oficirji. Razpolagam s 25.000 Din kapitala. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod »Pima«.	33835
Cta^ha,
Pianino
telo dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku <Jutra». 33802

Sulcev
kupim vsako množino po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na: E. Vajda, Cako-vec.	33762
4 ovčjake
čiste pasme. 3 p-i iu 1 psica. 1—S leta stari, naprodaj. — Izvrstni čuvarji. — Upraviteljevo graščine «\Vilšonia>, Bled. Slovenija
Kanarčki
izborni pevci in zelo plodne samice
po izredno nizki ceni
naprodaj na Rimski cesti št. 7, vrata 3. 33440-a
Prazno sobo
želim v predvojni hiši, najraje v Šiški ali bližini prostora velesejma. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod' »Prazno 24»
33824
Akademik
želi čisto sobico. Ponudbe z označbo cene pod šifro »Takoj 100».	33838
Gospoda ali dijaka
sprejmem kot sostanovalca
na Rimski cesti 24. prit!.. 2. vrata desno.	3:5841
Opremljeno sobo
■a enega gospoda, takoj oddam v Ilirski ulici 20/1.
33833
Opremljeno sobo
oddam uradniku. Nulov v oglasnem oddelku »Jutra».
38844
Zamenjani dežnik
Gospoda, ki je zamenjal v nedeljo v gostilni »pri fajmoštru« med 19. in 81. .uro dežnik, pozivam, da ga takoj vrne na imenovani naslov, kjer dobi svoje«.
33814

Kolesa
preko zime spravlja tvrdka Nardin lu drug. Poljanska cesta 81.	33572
Najdebelejša dama
postane vitka — H hoče.
Uspeh viden že v par dneh — To dosežete z uporabo angleškega radioaktivnega ki daje moderno ravno linijo! Uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar Cena zavojčku franko 85 Din. — Uporaba zunanja, navodilo priloženo. Naročila na naslov: »Sanitaria«, C-rikve-nica, Primorje.	3S514
C. Phillips Oppenheim:	9
Milijonar brez denarja
Štiri dni zaporedoma je Bliss zapravil s tem, da je čakal v pred-sobju Smithsonove pisarne ali pa jalovo begal po mestu in iskal službe. Peti dan je bila gneča pri Smithsonu še večja nego drugače. Mladi očalar za okencem ga je sprejel z nejevoljno skremžeriim obrazom. »2e spet ste tu? Saj ste vendar dobili pol tucata naslovov!«
»Storil sem vse, kar sem mogel. Moja krivda ni, da so bile vse službe že oddane, ko sem prišel.«
Gospodič je vzei list papirja in je začeekal nanj ime. »Evo! Če s tem ne bo uspeha, tedaj poizkusite kako drugo pisarno! Tu ste dobili dovolj za svoj denar!«
Bliss jo je odkuril. pogledal papir, ki ga je držal v roki in jadrno ubral pot proti zapadnemu koncu mesta. Čez kake pol ure je bil na cilju, pri veliki skupini zgradb v Kraljevi ulici. Vzpenjal se je s stopnic na stopnice, dokler ni prišel v vrhnje nadstropje. Tam so bila samo ena vrata in na njih ie visela medena ploščica z imenom, ki mu ga je bi! napisa! osorni mladič pri Smithsonu: »Mr. W. Cockerill.*
Ko je stopil v stanovanje, ga je pozdravil rezek glas: »O, malopridnež mladi! Malopridnež mladi!«
Blissu je pal klobuk iz roke; v svoji osuplosti ga je kar pozabil pobrati. Njemu nasproti je stolovala na okrajku kamina siva papiga, ki je držala glavo po strani in je stiskala v krempljih velik košček sladkorja. Pet kanarčkov je skakalo v kletki pred oknom in dve sraki sta prebivali v manjši kletki, ki je visela izpod stropa. Tretja sraka je razsajala po pisalni mizi, za katero je sedel sivolas, sveče-
nisko dostojanstven gospod z zlato obrobljenimi naočniki.
»Le bliže!« je gospod Cockerill pozdravil prišleca in vabljivo mahnil z roko. »Ne bojte se mojih ptičev! Malo glasni so res, a drugače so kaj priljudni. S čim vam morem ustreči?«
Bliss se je bil med tem osvestil. »Smithsonova pisarna me je poslala k vam zastran službe.«
Cockerill se je sočutno nasmehnil in je zmajal z glavo. »Vi niste to, česar iščem, prijatelj mladi!«
»Niste to, česar iščem!« je zakrakala papiga na kaminu.
Bliss se je obrnil k vratom. »Da, če sta oba takih misli--«
je zarenčal in besno ošinil ptiča z očmi.
»Počakajte!« je vzkliknil Cockerill. »Vidim, da imate čut za humor. Dajte da si vas bolje ogledam!«
Bliss je stopil k mizi. Njegova višnjeva obleka je bila že vidno ogoljena. Svilene nogavice je bi! zdavnaj odložil, namestu lakastih šolnov je že dolgo nosil težke črevlje z debelimi podplati. Njegov obraz je bil videti dokaj shujšan. Toda oči so se mu svetile kakor preje nikoli ne. Nosil je mehak flanelast ovratnik in njegova samo-venica je bila še vedno dobra. Gospod Cockerill ga je premeril od glave do nog in je nato spet zmajal z glavo. »O postavi ni da bi govoril,« je dejal. »Iskreno mi je žal. Evo vam šilinga za vaš trud!« - »Ne maram šilinga! Službo hočem! Zakaj ne bi bil dober za vas? Ali ima vaš sluga tako težko delo?«
»Težkega baš ne. Delo je prav za prav---v tem, da vsako
jutro nakrmi ptiče in očisti kletkf. — Tommy na primer hoče imeti vsak dan mrzlo kopel.« — pri teh besedah je Cockerill pokazal na srako, ki je skakljala po mizi. — »In pa v tem, da javlja goste in gre. kamor ga pošljem.«
»Nu. za to vendar ne potrebujete orjaka!«
»Prijatelj mladi, biti hočem odkrit. Nervozen človek sem. Tu gori se čutim povsem osamljenega, na milost in nemilost predanega
vsakomur, kdor bi prišel s slabimi namenu«
^Ali vas poseča toliko ljudi?«
»Ne ravno toliko — a vendar je moj posel tak, da pride časih kdo k meni. Tudi za jako imovitega me imajo. Večkrat me obide ■misel, da sem sila pripravna žrtev za kak nenadejan napad. To je razlog, da potrebujem za svojo službo krepkega dečaka. Moral bi
sedeti pred mojimi vrati--in če bi prišel kak nedobrodošel
poset, bi ga poklical. Taka je stvar.«
»Nu, v tem pogledu se pač lahko zanesete name! Močan sicer nisem prehudo, a strahopetec tudi nisem.«
Cockerill je vstal. Oblečen je bil zelo elegantno; imei je jutranji suknjič, sivo progaste hlače, lakaste črevlje in bele gamaše. Črna vrvca z enoočnikom mu je visela okoli vratu in v temni ovratnici se je lesketala dragocena igla z demantom. »Še jaz sem večji od vas,« je rekel s pomilujočim glasom. »Kako bi me mogli zadržati, če bi hotel ostaviti sobo?«
»Ali naj vam pokažem, kako?« Bliss je iztegnil roko; uren prijem
— stresljaj--in gospod Cockerill je sedel na preprogi ter si ie
popravljal naočnike.
Prav nič hud ni bil — narobe: zdelo se je, da mu je šla ta kratka predstava do živega. »Kako vraga ste to naredili?« je vprašal radovedno.
»Džiu-džiisu,« je odvrnil Bliss.
»Džiu-džitsu,« je zakrakala papiga, izteza je vrat. »0, Bože ti moj!«
»In to še ni vse. kar znam.« je nadaljeval Bliss. »Učil sem se pri nekem Japoncu. Pokažem vam prijem--«
»Dovolj, dovoli,« ga je prekinil Cockerill, otepaje si hlače. »Sprejeti ste. Od kraja boste dobivali pet in dvajset šilingov na teden. Evo vam knjige o negi in postrežbi ptic. Sedite zunaj na stol in čitajte jo! Kadar vas bom potreboval, vas pokličem.«
Trstie za strope
neročejte te pri domači tvorn a
Jos. R. PUH, Uuhiiana
Gredaška ui. 22, tel. 2513
Kater.i edina izdeiuje to blago iz najboljšega zdravega materjala močno pleteno s pobakreno žico. Originalni za-v.ki s točno kvadraturo, o čemer se pri nakupu tega blaga vtdi o preprčajtet	Cene konkurenčne-
ELEKTRONKE
=== dobite pri >vrdki Q Jj^	==
Haaio aparati in potrebščine
FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5
VABILO »
izredni občni zbor
Tiskarne Panotiia v Murski Soboti r. 1.1 o. z.
ki se visi v četrtek, dne 10. novembra 1927 ob 13. uri v posebni sobi pri Tnrku.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobienje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstvi in nadzorstva
3.	Dnpo'nilne volitve v načelstvo in nadzorstvo.
4	Odkup tiskane od sedanjih lastnikov.
5	Slučajnosti.
Glasom § a 20 pravil je občni zbor sklepčen, če je na njem zakopano '/5 vplačanih deležem. Ako b ob napovedanem času ne bilo toliko dcle*ev zastopanih. se vrš pol ure pozneje nov občni zbor, k e s;leočen brez ozira na šte i!o zastopanih deležev.
v
Za



ženski piisc
s« %
3 m unega volnenega blaga in 1 '2 m elegaiincga 1.0 cm šiiokega brocata za pod ogo na obroke za Din 400* -
dobite samo uri
ObSačiinicI „BLiRIJA"
Mestni trg 17/1.
t,	in pri glavnih zastopnikih: cv
Maribor: E. DOrnplati —	o*
Gosposka ulica št. 46/11.	>0S


%
Jesenice: Gustav Lipošek.


KOLMAKOVO
PLAVILO
JE NAJBOLJŠE CEKA PO KOMADU
ri
SAMO EN DINAR
100.000 glasbil
smo prodali lani, kar priča o zaupanju do naših iz delkov in o njih izvrstn, kvaliteti
Gramooni od 345 Din, violine od 9i Din dalje mandoline od 136 Din, dtre od 192 Din, ročne harmonike od -5 Din dal e. Kitare, tamburice lesena in pločevinasta pihala itd, po Izredno nizk h cenah direktno « tovarn škega skladišča.
S dni aa ogled
Vsako glasbilo lahko >mete, če >.e ugaja! Velik katalog zastonj' Zahtevajte ga tako; od tovarn -kladišča
ftlEINEL & HEROLh
ovarna glasbil gramafonov in harmonik
A A R i B O R št. 101
FroytzifsHBga zastopnika
refnte znana teksti.na tovarna na tjt sitem — Poleg dcbre provizije mesečno ■klado Din 1500— Kraji, katere je tr.ba tcvati jo: Slovenija, Bosna. V Avstr.j. pa
štajersko- K' roško eniško p sane p nudb; z navedbo referenc, na ■ lasni eddelek „J tia" pod .Takojšni nas op*
| Obdan šče (jaslice) za odojčad „Sroska ,-ajka" v Beogradu išče kva! licirar.o sestr decjo negovalko
Plača '203 Dm s stanovanjem in oskrbo v | demu samo brez hrane Prednost imajo sestre iz šele v Zavodu za soc. hig zašč io
dece v Ljubljani ali iz sorodnih šol. Prošnjo dos ali z dokumenti .Obdanštu irbska Maj*a' Siudtmčka uiica 9.
ZAKAJ
BI
kupoval;
DRUGO?
I j
Mestni trg štev. 15
fvoimca dežnikov, zaloga spreha aln»b iiaiic.	i
Nov zvezek
iurč^cevih zbranih spisov
jih ure uje dr. Ivan Pri a:el| in izda a .mi gama Tiskovne zadruge v Ljubljani
je izšel (V. ze.ek)
Broširan velja Din 84—, v platno vezan Din 100—, v poiusnje Din 106* — .
19
JUNIPER"
ze eno iran^osso i^a i c /. oi n ev ni eksuasion. je najboljše sredsivo proi levrrat zma glavo bolu, zobobolu. trga iju že odčnim boleznim <td Dobi se v vsaki apoteki arogeiiii r trgovin'
Glavna zaloga
Viiomir Ooihšek
Trgovci zahtevajte Agentura .,Juniper(> engros cene. Celie, Gosposka uiica št. 26
Specijalna mehanična delavnica
za popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni
liUD. BflRRGH, lijub'jsna, Selenbargova u! 6 1
29M,
Prometni zavoti zo premog u
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in
samo na debelo	samo na debe!
DpaMAfl domači in inozemski, za domači Kri!MIOg, kurjavo In Industrijske svrhe
Kovaški premog
Koks Uvarntški, plavžarski in plinski
Brikete.
prometni zavod za premog 9. d., Cjnbljana,
li klošKeva ces a št 15/L
1
nimniiiimiiiiiuiniiiii Svetovnoznane original
LLTZOVE PEČI
iz BLUDENZA in emailtablice z napisom ima v zalogi: Inž. MATE GUZELJ. Ljubljana-Šiška, Jernejeva cesta 5 (blizu stare cerkve), na dvorišču pod hišo Celovška cesta št. 58. HOltBlBIBBBHIIIimillllll l'l
DVA MALO RABLJENA
Si« Mu ®ja
(Seilmaschine)
za čevljarsko grobo delo — tudi za sedlarje — po zmerni ceni na prodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Borni na pl|učih!
Tisoč že ozdravljenih!
j Zahtevajte takoj knjigo o moii nov:
Umetnosti prehranjevanja, i ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more poleg vsakega načina življenja j pomagati, da se bolezen hitro pre-j maga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, telesna teža se poveča ter po vseobčern poapnenju skrajša bolezen. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost j te moj? metode tn jo radi priporo-| čajo. Cim preje pričnete z mojim na-i činom prehranjevanja, tem boljše. Popolnoma zastoaj dobite mojo knjigo iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v celem razposlal samo
10.000 izvodov zastonj radi tega pišite takoi, da boste tudi Vi sprejeti v kroz onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na naslov: GEORG FULGNER. Berlin-Neukolln. Ringbahnstr. 24. Abt. 870.
		
'•<-5!-:. ' ■* -..-i ■■■ i '		.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom pr jateljem in znancem prežalostno vest, da je naša dobi a. sKrbna, nadvie ljunljena soproga, p-iroma mati, tašča, stara mati, gospa
jenaniio.
Poleg že 20 letne gostilmčsrske obrti sem ustanovil v doien skem d lu me-ta tudi
kavarno
v zalo odrejenem lokalu, katerega dvorim w soboto dne 29. oktobra t I. Putiud l se bom p. L goste postreči z najboljš mi gork mi n hladnimi okrepčili, ter si prizadeval nud;ti vse pj najsolidne;ših cenah.
Se priporočam
Fran Kavčič, Pri voz štev. 4 (Prule).
Samo za dame in otroke!
izdeluje modernizira plašče, kostume po saj 30ve]iem kroju. — Dunajski okus — Postrežba točna
Cene iviznano najnižje. Se priporoča vljudno
JOSIP BAJDE, modni atelje, Šelenburgova ul. 7/1.
(Palača Jadrans o Podunavske banke)
Lokomobila
s pregreto paro, tvrdke Wclf, 58 do 75 HP izborno ohranjena, še v obratu, zaradi povečanja obrata	ios-i

danes, po trudapoinem delu in trpljenju, previdena s sv. zakramenti v Gospudu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnke se bo vršil v petek ob 15. uri z hiše žalosti, Velika čolnarska ui ca 4 na pokopališče k Sv. Križu. Predrago pokojn;co priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, dne 26. oktobra 1927.
Ema,
Makso Hrovatin, soprog. Mabs. Albin, Edvard, Malči por. Borštnik, otroci.
			i .. ^ - . '•••"i	
				
	t '-''**			>5 - "
Umna nam je danes naša dobra žena, mama in stara
mama,, gtspa
Marija Švajger
Pogreb se bo vršil v petek, 28. t. m. ob 3. uri pop. izpred bolnice v Črnomlju na pokopališče v Vojni vasi
S/, maša zaduinica se bo brala v četrtek, dne 3. novembra cb 8. uri ziutraj v farni cerkvi v Črnomlju. Prcsimo tihega sočutja. Gradac v Belokrajni, dne 26. oktobra 1927.
Janko Sva ger, soprog Janko, Slavo, Drago, Marjan, sinovi; Vida, hči; MHica, Vera, Milena, sinahe; Nada, vnukinja.
Urejuje Davorin Rgvljeo, Izdu Kcozorcu cJutzaa AdoU Ribnik«, Z« Narodno dskarso da, kot Dskamsrja Fran jezeršek. Za ioseratal det je od0m)rea Aiojzij Novak, Vai t Ljub^aoi