132. številka.                        Ljubljana, soboto 12. junija.                 XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Ishaja vnak dan, itvzemfii poneđcljke in dneve po praznik ih, ter velja po pofiti pmjenian za »vatro - ogorske dežele za ćelo leto lt> gl., za pol leta 8 <l. M četrt leta 4 ffld. — Za Lj ubijano brcz pnliljanja na dom za ćelo leto IH g\d., za ćetrt leta 3 pld. :*0 kr., za cn uiesec 1 %U\. 10 kr. Za poSiljanje na dom »e raćnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za čctrt leta. — Za tnjo dežole toliko već, kolikor poAtiiina iznsifia. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolth in ■ft dijnke velja znižana cena in Bicer: Za Lj ubij a no za fctrt leta 2 gld. f>0 kr., po pod ti prejeuian za četrt leta 3 ^old.    —   Za oz u a u i ta se plaćnje
od ćetiristopne petit-vrste 6 kr.. fie su oznanilo enkrat tisku, 5 kr., te su dvakrat, iti 4 kr., ie se trikrat ali večkrat trnka.
Dopisi Daj ie izvole frankirati. — Kokopisi «e ne vračajo. —Uredništvo je v Ljtibljani  v Frunc Koltnanovej  liidi St. U „Kledališka stolba".
Opravnijtvo, na katoro uaj ee blagovolijo poii\jati iiaročuiDe, reklamacije, oznauila, Lj. administrativne stvari, je   v „Narodnoj  tiskarni"  v Kolmanovej liiSf.
Krpanje berlinske konference.
—!— „P. C." piše: „V zadnjih dneh so sastopniki nekaterih velevlastij uradno naznanili Grškej, da je mogoče, du, bode po iziđu predstojeće berlinske konference morebiti takoj morala odstopljeno jej sosednje ozemlje zasesti z vojaki.u Nadalje se poroča, da bodo vlasti turškej vladi dale dve jednaki noti; prva izmej teli bode naznanjala jej, da stopi skupaj dne 16. t. ni. v Berlinu konferenea, ki se bode bavila samo z grškim vprašanjem. Katere so one „nekatere vlaati", ki so dale Grškej migljaj, naj pripravi vojakov, da bode mogla hitro zasesti odstopljeno jej ozemlje ? Nedvomno Francoska in Angleška, kjer zdaj potuje kralj Jury I., obe prijateljici Helenom in trdno stoji uže zdaj, predno se je Se konferenca zbrala v Berlinu, da bode ta konferenca evropskih diplomatov povekaala zdanjo grško državo. Grki bodo dobili, Česar si žele, Preve 7.oy Janino, to „conditio sine qua nonu, kakor se je kralj Jurij izrazil v Parizu; Grkom bode berlinska konferenca zadovoljila, njim na fiast in samo njim v korist se bode zbrala v Berlinu. Ali pa Evropo teži res samo „grško yprašanjeu V Ali tam na iztoku nij še druzih zadev, ki so baš tako nujne, če ne še bolj, kakor graka, da se jih resi, da Evropa ne priđe malomarno mimo njih — kakor se je to uže jednoć zgodilo?
Ko se je sešel pred dvema letoma v Berlinu kongres evropskih vlastij, rogal se je skoraj ves svet njegovim sklepom iu posledice sklepov onega kongresa se denes opažajo na balkanskem poluostrovu. Disraelijeva stvaritev, takozvana „vshodnja Rumelija" ne more še priti do mirii;
balkanski Slovani se zavedajo svojega poko-lenja, zato delnjo na svoje združenje. Pametni svet se je tedaj po pravici smejal bedasto-diplomatičnej stvaritvi krščenega angleškega juda, kajti videl je v bodočnost, da Balkan ne more lofiiti Bolgarije od „iztočne Rumelije", brata od brat«, in znamenja kažo, da si bodo Bolgari ta in onkraj Balkana črezenj podali roko, naj v to do voli „Evropa", ali naj ne doroli. GrŠki kralj je dcjal v Parizu: „Grško Grekom!u Isto tako zahtevajo tuđi Bolgari: „Bolgarijo Jiolgarom!u Oni vidijo, da je tuđi v Makedoniji polovica stanovnikov Bolgarov, zato delajo po na£elu: Km- se jednemu dovo-Ijuje, ne sme se braniti drugemu. Ali „Evropa", ki se Se denes ne more otresti strahu pred panslavizmom, meni nekako: „quod licet Jovi, non licet bovi", in veksa Grško zato, da bi potem ta bila jez zoper naval panslavizma. Crnogorce je Turčija do denes za nos okolo vodila, Albanci zahtevajo zase avtonomno Al-banijo, — vse vre na bnlkanskem poluostrovu in ^Evropa", imejoča tam. doli vendar svoje interese, na mesto da bi razmere v bivših turskih deželah korenito spremenila in zbolj-šala, stopa skupaj v Berlinu in rešuje samo grško vprašanje. (Gotovo je, da bodo vse vlasti pritrdile povekšanju Grške, tuđi Rusija, ali ker bode berlinska konferenca reševala samo grško vprašanje, ostane stvar tuđi samo na pol pota in na balkanskem poluostrovu ostane prićeto delo vendar nedovršeno. In s čim si je zaslužila Gržka tako veliko naklonjenost Evrope V Zadnjega velikega boja se nij udele-ževala, njene pravice do ozemlja, katero zase zahteva, so precej problematične, pade jej vse novo ozemlje,   katero bode dobila, v usta kot
„pečeno pižCe" iz zraka. A Crnogorci, ki so se junaški borili in prolivali svojo kri, niti tega še nemajo, kar jim je določil berlinski kongres; a vendar sodi Evropa, da črnogor-skega vpražanjn nij treba omenjati na berlin-skem kongresu. Zakaj ne? Zato, ker so Crnogorci Slovani, a baš zoper Slovane bode zdaj berlinska konferenca utrjevala jez. Videli bodemo, dokle bode Ie-ta trajal, in bodočnost zopet bode pokazala, koliko je vredno to krpanje evropskih diplomatov, ki se ne morejo ohrabriti, da bi popolnem izrezali tursko ule iz evropskega trupla, in otresli se nespamet-noga strahu pred „panslavizmom".
Cesar na potovanji.
V sredo je cesar odpeljal se iz Josipovega v Kraljev gradec. Na kolodvoru ga je sprejel brigadni general Havmerle, okrajni glavar, mestni dekan, župan, predsednik okrožne sodnije, učiteljstvo, društva itd. S kolodvora se je peljal v mesto; pod Bkvolokom je ce-sarja pozdravil z nagovorom župan, Cesar je odgovori!: „Veseli me Vaš srčni sprejem; dolgo sem se uže veselil na to, da vidim Kraljev-gradec, upam, da se kmalu zopet vrnem." Od tod se je peljal v stolno cerkev, spremljan od škofa, potem pa je jahal na vojaški ogled. Cesar se je od tod vrnil v čkofijo, kjer stanuje, in je sprejemal urade in deputacije, ki so se mu predstavljale. Kraljev gradec je ves ozaljšan ; se streh vihrajo črno-žolte zastave, a tuđi češke z levom.
Ko je cesar v Kraljevem gradci dajal av-dijencije, sprejel je tuđi deželnrga poslanca Duška. Ta je cesarju zagotovil svojo lojalnost,   potem   pa   prosil   ga,   naj   bi  cesar
Dr. J. R. Razlag — človekoljub.
V  svojej drobnej „si)Oininskej knjigi" hranim poleg drugih  napisov svojih dragih prijateljev in veljivnih  slovenskih   rodoljubov tuđi naslednje granese:
„Ti trpfS tclcsnc, srčno bolećine, Nadejji priliodujo sroče Te krupej'i, Da se osvobodi duh ino vse mino, Kiir je tlačilo ^ velikih r(5v sveta; Tuko bode tuđi inihi domovina Doživehi »ročnih in avobotlinh dnfj, Kadar sp6n ao reSi, tlake in pogitm, Ki sinov nemarnost lastnih jih redf. Josipu (!inipormanu ubrekuvunoinu!
11 s' fttta<iuc de prefćrence
Aux meritc'8 la niedisanco.
V  Ljubljani, 23. svečana 1873.
Pr. Kadoslav Razlag." Te vrste naj bodo  proslov mojemu spisu o nepozabtjivem, blagem dr. Razlag i. Da jih
pošljem uže sedaj v dćžel, do tega me je privelo nagovaijanje čestitega prijatelju in odlič-nega slovenskega književnika, kateri precčj ziui razmere mej umršim dr. Kazlagom in manoj. Dobro mi je pred očnu, da se utegne mnogo tesnosrčnih Ijudij spodtikati ob mojih resnifi-nih besedab, a taksuim ugajati me nij bilo volja došlo, niti me ne bode poznejše, ako me Bog uhrani v životi. Jaz smatram od nekdaj nehvaležnost najostudnejšo pregreho č 1 o ve ž t vu, in če se mnogokdo, kateremu je vzorni človekoljub dr. Razlag bil nesebičen pomoćnik se sovetom in z dejanjem, uže dolgo ne spominja njega plemenitosti, položim naj jaz dolžne zahvale zaslužen venec na prezgodnji grob svojemu srčno spoštovanemu prijatelju. Nij mi še osivola glava, vender, ako le nekoliko pogledam v ininole dni, vzbuja se mi dokaj spominov, malo veselih, obilejši broj tožnih. Pred manoj so „v neznano deželo" šli počivat učeniki, dobrotniki in prijatelji moji: A. Janežič,   A. Umek,   dr. L.  Toman,
dr. E. H. Costa, Anastazij Grfin, in sedaj je za temi slavnimi veljaki odpotoval v „kraljevstvo smrti" zopet jeden izmoj izreje-nega kroga tistih blagih duš, katorih imona so sveta mojemu srcu: ta vrli muž je dr. Rado-slav Razlag.
Risati dr. Razlagovo slovstveno in pc-litično delovanje ne spada v mojega pisatelj-stva podničje, namen mojemu sestavku je samo, opisati dr. Razluga v svojem človekoljub ivem občili z manoj, ker to, menim, lehko utegne prihajati bodočemu njrga životo-piscu na prid, in sicer ne menj nogo ocena inih njega zaslug na slovstvenem in izlasti po-litičnem pozorišči.
Dr. R a z I a g a spoznal sem jaz osobno dne 22. aprila 1872.1.
Obiskal me je namreS v tišti dan naš. veleučeni starinoslovec, premostiti g. župnik D a-v o r i n Trstenjak, tedanji urednik mariborskoj „Zori", inž njim je prišel tuđi dr..RazUg
pođpiral rdanjo vlado, ki pođpira razcvet kmetijstva. Cesar je odgovorili „Da, želja je moja, da bi se kmetijstvo zbolj-šalo in vidim, da se res bolj 5a." Drugemu je dejal cesar: „Nadejam se, da pridejo tuđi v gmotnem oziru zdaj najbolji Ćasi.u
Politični  razgled.
V Ljubljani 11. junija. Coikeinii dežeinemu zboru je tedaj predložena predloga za novi volilni red; ozira se satno na veliko posestvo, vsi drugi voleči razredi v kmetskih obrinah in mestih ostanejo v dozdanjej šesta vi. Vladna predloga o zakonu novemu volilnemu redu v velikem posestvu ima 12 paragrafov ter bitstveno vse ono določuje, kar smo o njej uže omenjali v svojem listu. Doslej so bili čeSki velikoposestniki razdeljeni v 2 kuriji; § 1 vladne predloge pa jih deli v 6 razredov; jjrvi voleći razred ima 32, ostalih 5 pa 38 poslancev, ter volijo v prvem razredu vsi oni, ki imajo tidejkomisna posestva, ali pa, ki plačujejo 10.000 gld. zemljiškega in druzega davka. Ta lazred voli v Pragi. V ostulih pet razredih volijo oni češki velikoposestniki, ki plačajo na leto 300 gld. davka najmenj in mej temi 250 gld. zemljiakega davka. Vsak razred teh ima zopet svoj volilni okraj, sreditiče, kjer voli in določeno število poslancev. Voleči okraj i pa so ti-le: Karline, kjer se voli 7 poslancev; Budejevice 9; Plzen 10; Mlada Boslava 5 in Chrudim 7; skupaj dakle voli veliko posestvo zadnjih pet razredov 38 poslancev. V vsakem volečem razredu šestoj i volilna komisija iz 7 članov; 3 (lanove volijo volilci, volilni komisar sam pa jih isto toliko imenuje. Iz te vladne predloge je Se omeniti, ka pri volitvi sme legitimacijske listke preiska-vati samo volilni komisar.
Tej vladnej predlogi je priloženo še ob-Sirno poročilo in obravnava s početka zgodo-vino vseh poskušenj za prenaredbo volilnega reda. V njem se priznaje, da je jedro vseh pritožeb zoper zdanji volilni red volilna določba za veliko posestvo. Nadalje to poročilo razlaga in razjasnuje posamne paragrafe vladne predloge o prenaredbi volilnega reda za češki de-želni zbor.
V drugej seji »olnogfradakeg1« dežel-nega zbora dne 9. t. m. „ustavoverci" nijso bili navzočni. Poslanec Lienbacher je pred-lagal, da v bodoče deželni glavar nema pravice glasovati tuđi potem, ako bi predsedništvo prevzel začasno njega namestnik. Predlog ta bode gotovo sprejet, in potem imajo konser-vativci večino dveh tretjin v deželnem zboru soli ogradskem.
Vliuiije (lr*»H(». V  sredo   so  umržo   ruska carico Aleksandrov no dejali   v   rodbinsko   rakev;   tujib velikašev je bilo navzočnih: nemški kronprinc, nadvojevoda   Viljem,    vojevodi    Edinburgski,
Sachsen-Weimar,   Mfiklenburg Schwerin,   knez  i bolgarski   in   princ   Hessenski;   angle&ko  kra-Ijico sta zastopala lorda Torrington in Sheffield;   , Francijo sta zastopala general (Jhanzv in major Lichtenstein.
Tz Carltrrađa se poroča prememba v ministerstvu. Odpusčena sta veliki vezir Said paSa in vnanji minister Savas. Na njiju mesto sta imenovana Kadri in Abedin pašu. Kadri obdrfci poleg ministerskega prtdsedniStva še trgovinsko niinisterstvo. Abedin paša je Albanec.
Franco«lift vlada bode dne 14. t. m mzdelila armadi 450 zastav, 940 dekoracij častnega legijona in 000 kolajn. Na zastavo bodo tako-le prisegali: PV imenu svojega polka prisegam na svojo fiast, da ostanem zvest ustavi in do smrti branim svojo zastavo."
Za pred) edniškega kandidata zjedinjenih nmorlsKlli držav je narodna zbornica v Chicago na predlog Grantovih pristašev so glasno imenovala Garfielda, senatorja v Ohio. Mož je čisto neznana osoba, a vendar se nasprotniki (J ran ta vesele, da ta ne priđe v tretjič uže na predsedniAki stol.
Komisija priiAkoirA deželnegn zbora je dovršila prvo branje Bismarkove nove cer-kvene postave. Sprejela je člen 10. ki dovo-ljuje osnovanje novih redov za postrežbo bol-nikov in ženskim redom podučevanje soli ne-podvrženih otrok. Komisija je nadaije sprejela poseben člen, ki določuje, da stopi ta zakon iz veljave dne" l.januarja 1882.
Dopisi.
Iz Hamntka 9. junija. [Izv. dop.] Ka-kor je bilo uže v „Slovenski Narodu  telegra-firano, imenovat je tuđi narodni občinski odbor Kamniškega mesta  ministerskega  predsednika grofa T a a f f ej a in deželnega predsednika W i n kler ja za častna meščana in sicer to jedno* glasno. Motivirati menda tega imenovanja skoro ne bi treba bilo. Vsak namrcč, ki   dan deaes politično situvacijo pozna, uže ve, da je to naše imenovanje zaupnica obstoječej vladi,   in   sicer ne toli ka nj,  ter ne le za to, kar je uže storila, temuč za to, kar je obetala, da bode storila in kar mi Slovenci  želimo   in  upamo,  da bode Se za nas in za državo btorila. Minister-ski predsednik Taaffe se je po  večkrat  energično izjavil, da hoće izvesti enakopravnost za vse narode v Avstriji in za to ima on vse naše simpatije, to tem bolj čem strastneje  ga napadaj o oni   nemški   elementi,   kateri   z   vsem 1  dejanjem kažejo, da jim  nij   nič   za   Avstrijo, 1  če njihove nemško-u3tavoverne livreje ne nosi. Zato   Želimo    tuđi   Kamničanje   Taattejevemu ministerstvu dolg   obstanek   in   srečen  vspeb. { — Ravno tako smo z veseljem pozdravili na-stop domačina slovenskega,   g.   Winklerja,   na deželni predsedniški stol in prve   njegove be
sede in njegova dejanja so nam porok, da smo dobili ž njim pravega moža na čelo kranjske vlade; zatorej smo mu z omenjenim imenovanjem tuđi svoje zaupanje izrekli; tuđi tem rajSi, ker slišimo, da bi rada protivila se mu tista mala in neznatna klika nemSkutarjev, o katerej Želimo, da bi skoro povsod po Sloven-skem tako unićena bila, kakor je hvala Bogu pri nas uže.
Iz  »ežaii»kofr.n   okra|a   9. junija. [Izv. dop.]   Prpdvferajšnjem je  odšel sodnijski pristav   (j. M. Trnovec  iz   Sežane  na   svoje novo mesto kot sodnik v Vodnjan v Istro. Mi jako   obžalujemo   izgubo   tega moža,   ki je v vsakem obziru bil izvrsten.  Devet let je živel v   Sežani in v tem času se  je  ljudstvu oboe močno prikupil. Ne le, da je g. Trnovec jako prijazen in blag človek, nego je vselej tuđi izborno vestno spolnoval dožnosti, ki mu jih na-laga njegova služba.  Največ je pak vredno to, da nij prostim kmetom poAiljal dopisov v tu jih neznanih j^zicih.   nego je vedno rabil v takih slučajih materi nšči no, 8 čemer je vsakomu jako ustrezal. Vrhu tega zmirom zelo goreČ za mili svoj slovenski narod, trudil se je vsestranski, da bi mu pomagat do napredka. On je bit, ki je sežansko čitalnico osnovat,   Trnovec  je  bil pričetnik in duša narodnemu gibanju v Sežani, in kjer  je bilo kaj   storiti v čast  Slovenstva, videli smo ga vselej v prvej vrsti. Proste ure porabljal je v to,   da se je trudaljubivo pečat s filologijo in se slovenskim spisovanjem. Njegovih  pesnij   in   spisov   po raznih  slovenskih fcasnikih,   katere   objavi ja večinom  z  imenom „Bogdan Lukavečki", smo lehko Slovenci jako veseli. — A poleg vsega tega je njegova velika   popularnost,   ki mu   pridobiva  povsodi ljubezen mej narodom.  Kad se pogovarja tuđi s priprostim   kmetičem   in vsakemu v6   dober svet. V primernej družbi zna biti vesel  in se svojim humorjem zna ohraniti splošno veselost. Z izobraženci se rad pogovarja o jeziku. Tud! pisalec  teh  vrst  ima zahvaliti se g. Trnovcu, da mu je on, vrli slovenski jezikoslovec, mar-sikaj uže pojasnit iz jezikoznanstva našega. —
Takega blagega, značajnoga, marljivoga, učenega mo?.a izgubiti iz našega okraj a, nam bai nij drago. A to tem več obžalujemo, ker g. Trnovec priđe v i talijanski Vodnjan, kjer ne bode utegnil tako vspešno detovati mej ljudstvom za narod svoj, nego li mu je to možno bilo v Sežani. A tolaži nas poleg vsega nadeja, da ga bodemo še v kratkem videli na mestu, ki je zanj primernejše nego li Vodnjan, kar mu želimo iz srca.
katerega sem do tedaj poznat le po sliki v Gj u ro Klarićevem „Siavjanskem Jugi".
Ako se nezamerim našej oblastnej, ostro-sodnej mladezni, katerej uže ne godi nobena „avtoriteta", povem, da je mene in mojega umršega brata Franja prfhod teh velecenje-nih dveh gospodov jako razveselit G. Trstenjak, poleg vse učenosti živa preprostost in prijaznjivost, dr. Razlag, v svojem vedenji bolj aristokratsk, vender navzlic temu prisrčen do Ijubeznjivosti — tako mi živf v spomini prvi sestJinek s tema gospodoma. Brat F ranj o je dal g. Trstenjaku „spominsko knjigo", pro^eu ga, naj upfse dobrostno kake vrste vanjo, kar je postrežni gospod storil, in dr. Kazlag se je v tem pogovarjal z menoj ter ogledoval krasno izdajo knjige „The Poetical Works of Robert Burns", katero mi je baš nekoliko dnij prej bil poslal Čislani g. Stritar iz Dunaja. Itekoč, da mu je žal, ker se je premalo učfl  angledčini,   de   potem
dr. Razlag: „Če vam drago, jaz imam obilo poetičnih in drugih del v raznih, tuđi slovan-skih jezicih, pošiljajte k meni, iz srca rad vam jih posojam."
Poslovila sta se domoljuba od noj u in otišla. Meni in bratu je posle pridno rabila dr. Razlagova izborna knjižnica, iz katere sem dobival česar sem želei in česar nij sem imel v rokah ni prej, ni poznejše. Precej lepib in drugih knjig mi je dr. Razlag tuđi podarit, mnogo mi jih kupila blaga, duhovita njemu gospa soproga.
Vender vse to je samo začetek dr. Raz-lagovim plemenitim činom.
Mecenstvo je po beseđah nečega slo-večega pisatelja bolezen, katera se rada pri-jernlje imovitih Ijudij, ali hitro mineva kakor lnrzlica. Sloveni, se ve, ne smemo želeti in iskati ni Augustov, ni Medicejcev, na3 rod nema vćjevod a la Karol August v \Veimarji,   niti   ne  Schimmelmanuov,
kateri so pođpirali G oetheje in Schillerje,
tuđi naši Cojzi so  pomrli,   zategadelj   zaslu-
žijo   v   našej   nebogatej    domovini   še   večje
hvaležnosti   tišti   redki    možje,    kateri   jih
ne le vzbujajo, nego tuđi po moči in vztrajno
podpirajo  domače   talente   na  trnjevem   poti
naobraževanja.  Če sem jaz do denašnjega dnć
uže  kaj   storil   na dušno korist svojej dragej
očini,   ne   znam,   dasi   je   volja  bila vsegdar
resna; toda, ako je moj dosedanji pošteni trud
kakor si koli bodi imena vreden, imajo o tem
najprvo z&slugo tišti  domoljubi,   kateri   so se
dobrostno   ufeč   in  podpirajoč ozirali mirne v
mojej prvej mladosti, ali  mi hranijo tuđi sedaj
zvesto    svojo    blagost.    Mej   prvimi   pristoji
dr. Itazltigu čestno mesto.    Dokler je bival
v Ljubljani,   me  je  mnogokrat   obiskaval ter
mi pOKOstoina veleval,   kadar tesa želim,   naj
mu kar lirez ovinkov   naznunim.    Tuđi   njega
bistremu očesu   nijso  ostale skrite vsakdanje,
ne zgolj duane moje potrebe. Dr. Razlag ia
In v tef slađkej nadeji se postavljamo od vrlega Trnovca, kateremu bodi povsod sieča mila! Uverjen pak naj bode, da v naših srcih nigdar ne ugasne hvaležen spomin!
G r a d i m i r.
Mz Trsta 7. junija. [Izv. dop.] Včeraj-finji T, obćni zbor „Slovanskega delavskega druStva" je bil kot prvikrat dobro obiskan. Ker je društvena dvorana premajhena, smo se v ta namen zbrali v nedeljo popoludne v dvorani „Monte verde". Vladala je lepa sloga in vršilo se je vse brez najmanjega nereda. G. predsednik Dolinar je zbrano ohfiinstvo pozdra-vil ter na krotko razložil zgodovino društveno. Potem je govorit o namenu občnega zbora, po-zivljajoč ude, naj se omikano mirno vedejo pri zboru ter s tem pokažejo, da so na boljšej Btopinji od onih delavcev nasprotne nam stranke.
Tajnik je poročal o druStvenem delovanji, katerega vspeha je bilo občinstvo v kratkem času veselo.
Denarnićar predloži račun ter oznani rezultat dohodkov in troSkov, omenjajoč da ima društvena blagajnica 510 gld. gotovine. Tretja točka „predrugačenje društvenih pravil" se je odložila za prihodnji občni zbor.
Mej preStevanjem volilnih listkov je predsednik občinstvu predstavit državnega poslanca g. Nabergoja, ki je kot predsednik političnega druStva „Edinost" prišel v imenu društva pozdravit to najmlajše tržaško slovansko društvo. Z jedernatim govorom navduševal je obćinstvo in bil je pri imenovanji njegovega imena demonstrativno  pozdravljen z burnimi živio-klici.
Govoril je dobro in vse je mirno slušalo vrlega narodnjaka, svojega podpornega uda. Ko je okončal, zagrmelo je po dvorani obilo krepkih „živio".
Pri volitvi je bil zopet za predsednika iz-voljen g. Ivan Dolinar skoro soglasno. Od-bornikov je bilo G izvoljenib in sicer gg. Von-fcina M., Bezeg J., Stare M., Černjivec M., Hafner J., in Čokel J.; drugi odborniki in na-mestniki se bodo volili v prihodnjem obcnem zboru. Po volitvi se predsednik zahvali za zopet skazano mu zaupanje, rekoč, da bi rajše hotel, ako bi ne bil voljen, ali tako vendar prevzema teško breme Se dalje, priporočujoč slogo po znanem zlatem izreku, nv slogi je moć", katerega društvo za svojo gasio ima. Potem pozivi ja ude k skupnomu delovanju, da bode društvo rastlo in Častno relilo svoj blagi namen. S tem je bil sklenen I. občni zbor, na katerega srne društvo ponosno biti. Na srečen vspeh in dobro delovanje društva z „živio" nazdravljaj oči so zapustili udje z veselim srcem dvorano.                    Slovensk delavec.
nekateri ini velikodušni možje omislili so mi moj trikolesni voziček, on je plačeval mojega voznika, on je podpiral mojega brate, in imel namen, zanj še mnogo storiti, ker je „izvrsten dijak", on me je seznanil z mnogimi učenimi rojaci itd. Takšnih mož je treba v sedanjej ma-terijalističnej dobi iskati z Dijogenovo sve-tiluico!
Ko je moj dragi brat Franjo nanagloma urari dno '50. majnika 187.'}. 1., bil je dr. Itaz-lag prvi, ki je sprožil misel, naj se mu postavi na grob spomenik, in ker je brat ime] namen, posvetiti Ijubijenemu dobrotuiku svoje pesni, a ga je prehitela smrt, stoiil sem to v njega imeni jaz, ee tuđi me srce boli, kadar se sponiinjam, kako slabo sem ustiegel Slo-venom s temi pesnimi, o katerih so izrekli strokovnjaki najhtskavejšo sodbo. (Dulje prih.)
Domače stvari.
—  (Iz Ćelo vca) se nam je dne 10. t. m. za včerajSnji list prekasno brzojavilo: Pri de-našnjej volitvi v Velikovcu izvoljen je bil za deželnega poslanca g. Andrej EinSpieler z 61  glasovi.  Nasprotnik dobil je le malo glasov. Živel naš vrli narodni poslanec!
—  (G. Janko Krsnik), naredivši početkom spomladi notarski izpit, je v soboto pri tukajšnjej deželnej   sodniji  položil prisego kot notarski substitut in notarijatsko pisaino odpti na Brdu.   V Kamnik prihaja po notarijatskem poslu vsak vtorek.
—   (Narodna   čitalnica   ljubljanska) ima v nedeljo dne  13. t. m. dopoludne ob 11. uri   občni  zbor.    Jedini   predmet   tega zbora je nova volitev odbora. V odbor po novih pravilih se voli 15 odbornikov, katerih 12 mora biti iz vrste   plačujočih,   3 pa iz vrste sodelu-jočih,   brez zaznamovanja,   kdo ima biti predsednik, kdo blagajnik  itd.,  ker te potem voli ume} izvoljenih odbor sam. Ker zarndi različ-nih mislij o izrednem občnem zboru dne* 1. maja ražen enega gospoda niuče izmej izvoljenih nij hotel sprejeti volitve,   zato je  treba nove vo-litve.    Čestite  gospode  društvenike tedaj kot bivM   predsednik   uljudno vabim, naj se obilo udeležijo nove volitve, ter ne zabijo, da Ćital-nica je jako važen faktor  narodnega življenja v Ljubfjani,   ki  pa zato tuđi v gospodarskem oziru mora na trdm'h nogah stati.
Dr. J. B1 e i w e i s.
—  CPovozil)  je kmet z Iga štiriletno deklico, hčerko vpokojenega okrajnega sodnika Semena. Da bi Be vendar več pazilo na živino in na otroke!
—  (Toga.) Iz Brežic se piše „SI. G,": Nedelja 6. junija bila je za naš kraj žalosten dan.    Ob dveh   popoludne prihrtimi  s  Kranj skega huda nevihta, gre kraj   Save  Črez  faro Dobovo na Hrvatsko;   vsiplje   se  toča  debela in tako gosta, da se stareji Ijudje v tem okraji enake ne spominjajo; v pol ure je bilo mesto in okolica belo kakor po zimi. Kakšen pogled, ko gremo potem v vrte in na polje! Vse pokon-čano in v tla pomandrano:  zelenjad,   pšenica, koruza, jefmen,  rž,   sploh vsa žetev.    Ljudje ubožnejši, ki imajo najete njive in jih morajo s tujo živino obdelovati,   so se   solzili   zagledavši uničen ves up in trud svojega dela. Tuđi fara Kapelo je veliko trpela. Tolažba v takem obiskanji božjem naj bo misel: Nebeski oče z eno roko vzame in z drugo zopet   podeli.   — Denes po noči so tatje g. dr. Srebretu iz hleva konje vkradli in odjezdili ž njimi na Hrvatsko.
—   ^Obsojeni) so v Celji:  17Ietni f»nt Anton Štamper na 1 leto v teško ječo; Franc Gorinšek zavoljo ubojstva na   4   leta   v  teško ječo iu Jožef Kresnik na 12 let v teško ječo, ker je Nežo ŽohjM-jevo — kakor smo bili svoj čas poročali v  „SIov. Nar." — z misnico hotel zastrupiti.
—  (Seidlova   bivša   desna   roka) v Kamci,   liberalec   in   nemčur   Jurij   Drasch, mora, — kakor piše „Slov. Gosp.", — na   4 leta v luknjo. Porotniki v Celji  pod  predsed-ništvom barona   Mak.   Kasta   obsodili   so   ga enoglasno.    Stari grešnik je namreč  uže dru-gokrat bil zasačen pri zažiganji svoje hiše.
—  (Veli kega jastreba)   so   ustrelili v Dupleku   niJje   Maribora.    H.izpiostrti   krili ni eri ta poprečkem - metra in 50 centimetrov.
—   (Vojak ustreljen) je bil na stre-liaći v \Vindenavi pri Mariboru. Nesrečnik,  ki se imenuje France Planinec   iu   je   rodom   iz ptujskega okiaja, je rano   smrt  zakrivil   sam,
ker nij ostal za nakopom, ko  se je   v  tarča streljalo. Krogla mu je glavo prebila.
—  (Velik požar) je bil v Spod. Po'j-skavi. Pogorelo je 28 hiš z već kakor 50 po-slopij. Ogenj je fantič užgal.    Veter   je   silno razsajal z ognjem. Ljudje so le  malo kaj   resiti mogli. Graje vredno pa je bilo, da so slov. bistriški gasilci prividi samo zijat in režat, ne pa pomagat, kakor je bilo pričakovati.
„Slov. Gosp."
—  (Cigani)   so   blizu   Birkfelda   ubili žandarja. Siromak, ki je dobil 35 ran, je doma od Zelenega travnika   Ime mu je Karl  Malej.
Razne vesti.
*  (Kobili ce)  uničujejo — kakor javlja telegraf ruskemu „Golosuu — v velikej mno-Žici polja astrahanska  in   podonska  na Uuskemv
*  (Čudno reSenje.) V PeSti je 7. t. m. zjutraj skofiil 24 let »tari prodajalpc premoga J. Lb'wy s   četrtega   nadstropja,   hoteć   konec storiti svojemu življenju. Padei pa je na brzojav in se zaplel mej drat in je tako dobil s*imo nekoliko prask po obrazu   in po   nogah.    Pristavili so lestev,  sneli ga doli in nesli gori ? njega stanovanje.
*  (Prerov pod vodo.) Pod Hudsonsko reko hoće se napraviti tunel ali prerov, ki bode vezal New-York z Jersevcitv-jem.   Pri Jersey-ji so ga uže pričeli delat   Ves prerov bode stal 50 milijonov dolarjev.
*  (Učitelji sprli) so se v Brucku na Gorenjem Štajerskem tako močno, da je nad-učitelj V. Ingruber od same jeze skočil v Muro, kder je utonil.
*  (Čebelin  pik  je   bil   korišten.) Gluhega čebelarja v Šildavu  na   NemŠkem je unidan cebela pičila na trepavnico blizo  senc. Potolažiti si hude bolečine je mož prst pokladat na trepavnico in jo z vodo močil.    Na   to   je trdo zaspal. Ko se zbudi, »liši  z  zvonika  ne-nadoma uro biti, ko je dve  leti,   kar  je   po prehlajenji popolno oglušil, nij slišal.
*  (Zvon počil.) Veliki zvon stolne cer-kve v Ko Ion j i (Koln) na Nemškem je mej zvonjenjem pred   praznikom  sv.   Rešnjega telesa počil. Ta zvon je za tako imenovanim „cesar-jevim zvonom" četrti te cerkve po velikosti.
*  (Od strahu umri) je 80letni župnik Jan. Erkinger v Hartmannsdorfu   graške Sko-h'je; ko je zagleda), kako so 3 hiše gorele in je ogenj pretil ugrabiti   še   cerkev,   zadel   ga je mrtud.
"* (Čudovito širi se katoličanstvo) v D.inskem. V mesto Aarbuns došla sta leta 18713 dva katoličana. Sedaj jih je pak uže toliko, da imajo svojo cerkev, Župnika in solo, v katero hodi 95 katoliških otrok.
Št. 8016.                                             (262-3)
Košnja v najem.
V ponedeljek dne 14. junija t. 1. dopoludne ob 9. uri se bode koš nj a mestnih senožet pod Tivoli v Lattermanovem drevoredu kosoma v najein oddala.
Kdor hoče kaj v najem vzeti, naj priđe določem dan v Lattermanov drevored.
Mestni magistrat t Ljubljani.
dne 7. junija 18SO.
Župan : L a s c h a n.
!>>••'• >»«^:• ■ •-• • 9 • Kluvnemu   občitistvu   nuzuanjam,   <la   sem   i preložil bvojo zalogo črevljev, U    katero   scin   prej«  imcl  v Solski'i«   drevoređu,   (
f        v medarske ulice,        !
U  v vežo hiše »tev. .'{, zr.iven loterije za Nkutijo.   !
, ,          Svojim   kupcem   prii»tri)C'iiin   bo   in   vsem   (
družini," ter   ubjavljam,   da   bodem   vsiikemu
•   dobro in cerio poatrt'gel.                                     '
<'                          Jaka »Skrbinec,
< •   (251—5)                       črevljarHki mojster.
Uinrll »o ▼ Uubljttnl:
9. junija: Elisabeta Pavlič, delavca hči, I1,., let«, na  sv. Petra  cesti   It. 70,  za vnetico grla. — Maks Rftnar, c. kr. telegrafski urailnik, 34 let, sa kroničnim py u<5ni ni kn tarom.
10. j unija: Janez Doberlet, 34 let, je bi I povnžen oa   kolodvoru južne   žele/.nice. — Marija pl. Akster, C. kr. stotinka hći,   7 dnij,   na dunajskej  cesti  St.  8, za slabostjo.
ll.junija:   Neža IJobin,   sopro^a prmlajalrn to-
baka, 57 It-f, v g-ledali&kih ulicah jt. 5, za srčno hibo. — France še#atin, rijakar, 38 let, v Vegovih ulicab it. 10, za vroonieo.
V deiclnej bolnicf:
8. junija:  Janez Urbanćič,   gruntar,   46 let,   za rakom. — Jauez Iiahnik, dHavcc, 25 let, za pljm'nico.
0. junija:  Jakob Strušnik,   delarec,   60  let,  za plj umnico.
i    Toplice pri Mediji,
mŽ   I  vozno uro od južno-železniško postajo Zagorje oddaljene,  zvezanc   [
C   n to ^sak   dan   h pošto,  ki so po keiiiiškem proiskavanji,  po mnogih   .
^   zdravniških   izjavah   in   po   mnogih   ozdiavljmijih   »kozi   već  stoletij   ■
Wt   dokazano izredno  koristno toplice zoper |>r«»tln9  tromije i»o u (Uh,   '
S   zoper uleM» n» koži,  kotrtikeijcs  rainr  i«*ii»h« i»«l«**nl itd.,   <
Q   posebno zoper zlato žilo, priporoćajo svoj                                             <
B              1. junija otvorjeni zavod.             :
wm                Tu je kopelj v jami s  priležno  prirejtmimi   kaUinami,   kjer se   '
R   moro odpoćiti, jeden pokriti basin, nada Iju so kopelji v bani z naravno   J
K   gorko (26 u ('.) vodo, katera se po potrebi leliko narodi toplejša, jeden   <
|#   prosti  basin za plavati in jedna kopolj  zu ljudstvo.                                      <
U                Kopelj Mka re*tMvr»clffk skrbi za dobro gorko in mrzlo led   <
Q   in pijaco, Mtauovanju po ceui so v gradu  na Mediji, v novoj  hišt   *
K    za goste,   ki se pridejo zdravit,   v 2 gostilnah  blizu kopelji in v  pri-   J
S    vatnih hiSah.                                                                                                                <
S                Stanovanja naj se naročajo pri lastništvu kopeljske restavracije.  {
g                            A. Frasclmlker,      j
2   (257—.1)                                                    lastnik toplic.                       J
HXMXM*U*$t*UUH***U*UM**U' KX*KXftXXft*KX*XX*KK*ft***;
*    IV 0 zdravilnej moči *^m    •
i       Wilh.elmovega       I
5                             antiartritiškega antirevmatiškega                             j
2 ##•# či&iiMnegu čaja9 ]
£                        navedemo naslednje priznanice:                        J
|#                 Gospod Fran Wilhelm, lekar v Neimkirchnu.                 i
S                                                      Naszaly, 18. decembra 187-.      ,'
P%              Dozvoljnjem si izraziti « tem avojo zahvalo za čudoviti uČinek,   <
V   katerega dela Vai   izvrstni Wi]belmov   antiartrifiaki   aDtirevmatiiki   J S   kri  čistilni čaj.    Z  njim   eoid jaz  popolnem  ozdravil   neko  zono v   i
V   Sut:o, akopraiu sojo uže tri četrt leta   zdravili   najbolja! zdravniki   < h   tega kraja, ki bo uze nad njo obupali.    -S teta  zdravljenjem je vaš   J
3   čaj  v tom kraji tako so priljubil, da g. Jos. pl. Tćirok,   lekar, kra-   ] K   Ijova ulica 7, v Pesti, gotovo dobro prodaja Suttoakim  kmetom.         i |£              1 udi   pri   meni   doma   s« je   dogodilo,   da  jh noki pri meni   J S   v službi atojeć mlad   moi   tako  silno trganje po udib dobil,   da nij   i K   mogel   ni   rok   ni   nog   gaiiiti;   a   ko ju  porabil   i zavitko   vašega   * k   izvrstnega čaja in 2 buci vašega cea. kr. izklj.  priv. tekućega raat-   * S   linukega sedativa „baaaoriu", ozdravol je  popolnem. Tuđi j*z  rabim   ^
V   ta čaj drakrat v letu injazsem prepričan, da lui dobro de. Zahva-   4 Itt   ljujoč se še jedeukr.it v imunu ozdnivljnnih,  zriaiitovaiu % vaum što-   J S   vaojem                                           Miline! Iloldauapf^                              4 5                                 najemnik posestva v Nas^a.y, p. Totia, Ogersko,       i
Z                    Gospod Fran  Wilhelm, l«kar v  Neunkirclmu,                    <
^                                                                   London, 5. januarja. 1876.       4
K              Uže   leta in   leta  seia   rabi! Vafl "VV'iIIki inov   antiurtritiški   in   1
Z   antirevmatifiki kri čistilui čaj, kateri sam me ju mogel ozdraviti mo-   ^
^  jega silnega revuiatisma.    Štovanjem                                   .      (b'A<i—5)   i
g                                     * . F. »om,                         *
^                           London, 46 MiiHeiiui Street, po.cg Btitisch Muaeuin.       4
5                                                          *
K      '               Gospod Fran Wilheluj, lekar v  Neunkircbuu.                    J
g»                                                             Uroaziue/. 0,  y. januarja 1876.       4
^              Ne morem »i kaj, da bi se  vaseiuu blagurodju ne zahvalil za   <
C   meni piipoe ani autiartritiški antirevmatiškt kri čmtilni čaj,  ker sem   ^
gp   bil ćeli dve leti bolan za revuiati/iaoiii   na  nogah,   a ozuravJjen po   4
%   vašem   kri čirtilncni čaji,   kar aeui došlo 111 bodiiu v priliodnje ob-   i
K   činstvu naznanjal.   Vas udaui                                                                     j
0.                                   Ilpinrich HulK-Htiiror,  davkovttki pubiralec.       <
%                         Jedino x>rži>v i prireja                          <
Ij Fran Willielm, lekarnar v Neuiikirchnu (Dol. Avstr.) ]
^                Znvitek, ruz<l«>ljeu v H vioiukov«   prirejen po zdravnika   4
W   zapovedi,  z navodom uporabi v  raznib jezikili   1 gld., zu kolek iu po-   j
J   vezavanje 10 kr.                                                                              5
%                S-varilo. Varovati se je nakupa ponarejanj ter naj zaturej   4
ft   vsak   zabtcva vedno   le   „Wilhelmov   antiartntiski   atitircvinatiSki  kri   1
fćistilni čuj, ker bo priredki, ki alujo sumo pod  imenom  antiartritiakih   j
antirevniatiskili kri ćistilnih čajov, jedino pouarejeni, ter jaz vedno ava-   4
J   riiu pred nakupavanjeui tacib.                                                                     j
a                Pa ugodim p. t. občiustvu, poslal seru in i majo pravi Williel-   J
%   mov   autlMrtritiMki   autirevniutlnki   kri clutilul *«J tuđi      4
%              \   Izubijani: IVtor I,afl»iiili;              i
w Anton I<eban, lekar v Postoj ni; Karei Savnik, lekar v 4 f Kranji; Fr. Waoha, lekar v Muthki; Dom. Bizzoll, lekar v j m                                    Movem mostu.                                    2
Dunajska borza 11. junija.                             v                 _    -   .
Tlljd.                                     £"otni dri dolg v bankovcih .   .   73 fld. 90    kr.             HlŠSi      V      LiOKI                          rt         i    -        i      v    •
11 iimii«.                                    Snotni đrf. dolg v srebru   ...   74    ,   15       .                Ail^tt*       V       *dVi*4                               Pmri^ia    I/ACIIIA
il junija.                                           /lita rftnf»                                               fi9          SA                                                                                          II UUdlci     liUolIlU«
PriSlono: Bar.Lazarniiz Gradca.-Reiter  i 60 cS Lo,W   !   '.'.'.   .'   ! 132    "   25      !    -•/eiikem W ši. S8, a. nlice z jednim na                                  J                    J
Kob«, Boch  iz Dunaja. - IIoffiDan u Zagreba  -   Akciienafodne banke                    833         -           spođnjo gtran a 2 nadstropjem, s prodajalD^o, * 2          Na graSćm,Polhovi gradec, okraj vrh-
MQlle^' iz Logajea.                                                      KriditiB akS«              '   *   '   ' 280    "   9^      "    kleti  in z magaz'pom,  posebno pripravna  za  ka-  mški, se   bode dne :4. t. m. ob 9. un dopoludne za
fri naliki;   S.:liwa-z iz Grad a   -   SLhutz  rondon             .......117        55      "    čega kupćevalca ali za kaceg» peaiijonista, Be pro-   leto 1880 po dražbi prodala košnj« mrie in olave.
iz Dunaja. -   Stein U Trsta - Ebertiarđ iz Dunaja.   »inoi..........9    "   34"     "    dovoljno pro*»J«.                                                 — Kupčevalci so uljudno vabljent.              (265-1)
Schuntar iz Škofie loke. — K-Lker iz Duna'a.          n Ttr m'kini........h   "   *»q '"    "           Katanćneje se izve pri Janezu Stabelna v
u ar. »Kini........a    ,   ođ       t    I^kJ, h.»». 29.                                           (252—.*)
Državne marke.......57    ,    <y       „            '                                                              v          '
B9" Zoper jetiko! "W
Radgostski
in
rožnovsii malio-rastlinsM celtlifti,
pripoi'iiĆMjo aii  puHunno
-        ~0*~—^s^^         za vse, tuđi za za-
^^i^TOv^ starane bolezni na
J^^^^&^\ pljučah, za srčne,
f%^Y^^^^^^i prsne in vratne bo-
■ *|if^n|®t^lSll*l *e^'ne» Posebno za
X&x&sJw1*SbP&/Š/ slabost, zasplošno \£$S6jwto&^^Q%f  slabost   čutnic in Sm^^^TAiT^^SS    začenjajočo se
pljučnico!
Veliko število priznanskili pišem razpo-lagajo se v prupričanje.
BI, ff. lekarnarju J. Nelchertu v Rožnovi.
Kor  imam   mnogo   osob,   kateru  so kro-   I ntčno na plu 0«h bolne,   Van prosim, da mi s   I poštu i in povzetjem   posjete en zavitek izku-Nouega radogostskega- pljtičnn - prsnega   ćaja, kat-ri mi je bil zolo pripurunin in ga hočem tuđi   zdaj   stini   piskiioni pri svojih  bolnikih S poatovanjoui HM priooroĆa
I>r. JuMlp Nipvk, c. kr. policijsko, okraj ni   zdravnik v pokoji.
V   Svi tavi, duo 20. decembra 1677.
Gospodu lekarnarju J. Meteheria v Kožnoei
po i'g Kudogost^.
Mi-ne ja bolezen v želodci tako mučila, da sem mali no zdvojil. Niti soveljo zdrav-ii Aki niti tuaeila in balzarui mi nijsn pomogli. lz^ubil sem vno nađ<*jo, da .še kedaj ozdravim
!Ki»r zaćueui upotrobijati rado^osittki uuiver-za,ni Ćaj, in oj rtidesa! vsak dan uuui bil boljci, in zdaj upaui, da v kiatkeiu popolnem okrevam. 81avui liadogost nosi v svojem na-rodji najzdiHvilnejsih rasrlin. Bla^ovolite mi dakle a p* št-> i ni povzeijeiiu poaaii tuđi za mojega za jetiko hirajute^a prijatelja dva zavitka rauugoatukuga čaju iu 3 škatljice mahorastlinskih ceklićttov.
ti pušrovanjem se beleži (47 - 2)                              J. Donat, učitelj.
V  Stanovici (na Ceškeui; i7. dec. 1877.
Gospodu leknrnaiju J. Mel«hertu v Iiožnovi. Friporudilo uvoji-ga suriutnina slušajof.. Vas proaiiu, da iui s pošcnJm povzefjeui posjete li icavitka fsluvne^u rudogotttskega uui-vtrzalnega ćaja.
Frau KoKnfpnl, gozdar.
V Zagrebu ua lirvaiskeui duu o. sept. Ib77.   I
Od tega po zdravničkej razložbi in pred' ■ pisih pripr&vljuui čaj, veija za llduevno rabo pripravljani paket i nakazom o rabi 1 gld. nv. v. Jedna originalna š*atlja Kožnovskiu uiahi^-rastliiiskili coliučkov AO kr. Za kolek iu zavijanje pa IO kr. pon£be.
KiMltfOMtMlii uiii«cr*Hliif £h| in Itož-novNki uiuho-rMHllluHkl veltlUki dobi-vajo av> JeUluu lo v lekarni J. Meit-ItcrtH v Kotuovi nu iVloruvskcuji, m raapošiljajo su naioćila ua vbc tttraui proti poštueiuu po-vz«tju.
Da je  pa  p. n. občinstvu  bolj prirodno, iuiHJo tinti za!i £c tiiedeči   iukarji:    VV. Mayr v   ljjul»l|Miii,    VV.   Konig   v   Mariboru, •S. MittttJbacb in J. Cejttuk v Zagrebu, a   Bar iu b«i z i go  Briider  in A. NoU/ed   v I  Cirii^lcJ, A. Ma ruk i u J. Ku p t orm: li iu ied 1   v *'t'ljl,   U. H u us li e i ui   v   Ll|»uici9   Carl I   (iraijiichur   v  Muruu,   J. lliiug   v Itut-   m \   touuiMiiu9  \\.   1U uru w;ild  v C'elovvi.        I
J         Zaloge          I
napravile su  U.»ud v vaoli  ickaraab in vučjih   I
prodajaluiuali  mati'iijaltie^a  blaga.            I
if4F~ Ko'JiMtMke niu|e>o ltrlns« (pravi   I
ovejt aii). Ker ju [iodpi0,-ini prev/.i-A ua svoje   I
stroške jndno najvoejib  iiikajanjih planinskih   I
»alaš, pušilja ovčji   sir  riajbuljgo vrsto 1  kilo   I
B poaoilo   vrtni a, (JO kr. av. v.                             ■
Pri pusi janji po pisti ipoštnina j» jednaka do f> kiio> vt-lja koluk iu zav-j  io kr v<>ć Naslov: J.&ekhert, Mikar v kopelji ttožnau. gtfT Ko^novHki cvel, zu /l>c-«s hitro iu trajno /diavtjst pu,ik.i, trganje po  udih in vsako vrste H.aiiust, v živcih m kitah, livima flkleniu.i 70 kr. av. v.,  ta  kolt'k   in  /avoj I   IO hr< već.    l'ravi »o dobi mkiiio narav I   no«*. \l lokarno  v Kožuavi  ^ili»i'.%vsku;. I          Jedna  originalna   ateklenicu   / navodom,
I   kako Jok rubiti, Btano 7O kr.,   za   koltk in I   zavoj  IO kr.  već
Prutu takšici voda so dobiva samo nei»o»rcUiio v lt-k:inii rožnovsknj.
lzdateJj in urednik Makao Armić.
Laatnma in tisk a Narodne tiskarne".