137. številka. Ljubljana, v soboto 17. junija. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan iTf*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po p o S t i prejeman za a vstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 1« gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za L ju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meHCc, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši aGledališka stolba". U pravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, da jo o pravem času ponovi, ako hote list dobivati redno v roke, ker .Slovenski Narod" pošiljamo samo ouim, ki naprej plačajo naročnino. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta........6 gld. 50 kr. „ četrt leta .......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanjna dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 gld. — kr. a četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravniatvo ,,Slov. Naroda*4. Bismark o naših Nemcih. V nemškem državnem zboru oglasil se je železni kancelar pri debati o samoprodaji tabaka dvakrat, in kakor vsikdar s svojo tehtovito in brez-ozirno bestdo, prouzročil splošno zavzemanje, ker je ta neaavadni državnik na tako vzvišenem stališči, d« se vsacemu bIovu, prihajajočemu iz njegovih ust, pripisuje izredna važnost. Njegove besede nijmajo sicer za razne narode nič tolažilnega, nič veselega v sebi, temveč done' neprijetno oblastno in samovoljno, kakor je pričakovati le od Bismarka, katerega obdaje sijaj vspehov polne preteklosti in nimbus skoraj nečuvene moči. Vsak njegovih stavkov pa je lapidaren izrek, govor pa, zlasti tikajoč so Avstrije, največje politične važnosti. V polemiki proti poslancu Richterju rekel je Bismark mej drugim: „Napadi Richterjevi šli bi bili mirno v dežel, da jih nijsem denes pri zajutreku dobil v roke in bi ne hotel odgovarjati v interesu Richterjevem. (Ve-selost.) Jaz nijmam nikakeršnega vpliva na časopisje po deželah. (Oho! in veselost!) Da, če kaj navajam, česar ne morete ovreči, se zasmeje jeden kakor „Tambour-Major", vsi pa za njim". (Veselost.) — Na milijone bajonetov naših sosedov obrnenih jo v središče Evrope. Moja prizadevanja proti koalicijam pa bi bila brezvspešna, brez respekta pred našimi bajoneti." Govori dalje o malo razvitej na-rodnej ideji v Nemcih, zavrača Richterjeve ugovore o državnih železnicah in meni, da je država s pc-državljenjem železnic pridobila si to, kar jej gre. Richter da mu očita, da s parlamentom vladati ne ume. Kot minister, ki je dvajset let na krmilu, je dokazal, da zna vladati s parlamentom. Z večino mož, kakeršen je Richter, ne more nihče vladati. Glad-stonu gre zdaj tudi slabo, odkar so se k prejšnjim strankam Tories iu Whigs še pojavili radi-kalci in Irci. Oziraje so na Avstrijo pravi Bismark: „Jeli v Avstro-Ogerskej zdaj laglje vladati s parlamentom? Takozvani „Herbstzeitlosen" mej Nemci v Avstriji preprečili so popolnem vladi možnost, hoditi z Nemci iz ravno tistih razlogov, iz katerih sem jaz predvčerajšnjim navajal, da je strankarska vlada pri nas popolnem nemogoča: prvič zato, ker tudi tam stranka nij bila dovolj močna, potem pa, ker na vsako stranko vpliva vtis njenega razvoja. — Konservativna stranka, če dlje časa vlada, razpostavljena je vedno nevarnosti reakcije; vselej se kdo najde, da v konservativnih vladah goji vedno dalje seza-joče teorije, za katere, kakor za vse Bkrajnosti, je lehko pridobiti množico. Taka je tudi v liberalnej stranki, drug hoče druzega prekositi — tako je bilo v Francoskej, tako v Angleškej — in kdor zaostane, nijma nikdar prav, nove volitve pa se Bame ob sebi obrnejo na korist tistemu, ki zabavlja na vlado; na ta način je nemška stranka v Avstriji, t Cislitvaniji, vsled nezmernosti svojih terjatev, prišla v obžalovanja vredni položaj, da je prisilila dinastijo, v interesu svojega obstanka naslanjati se bol) na drugo stranko, dinastijo, ki po vseh svojih tradicijah ne daje prednosti nobenej narodnosti, vender mora smatrati Nemce kot najbolj priročno orodje za vladanje cele države. Prosim, gospoda, da si vender vzgled Herbstove stranke v Avstriji — „Herbstzeitlose" imenujem jih jaz, ker nijso nikdar nič storili oprave m času (Veselost 1) — nekoliko vzamete k srcu, kam pelje strankarska taktika, v kater e j jutršnji voditelj nadkriljuje voditelja denaš njega in je denašnji voditelj s preveliko ponudbo vničil včerajšnjega. Zato je strankarska vlada pri nas popolnem nemogoča, in ko bi nastala, bi v kratkem času bila vničena vsled brezkrajnosti doktrine, ki je še bolj svojstvo Nemcev, in vsled pritiska volilnih bojev, ki se bodo v bodoče prouzročili ali od zdolaj gori prijavili." S tem govorom je Bismark brez usmiljenja bičal našo ustavoverno nemško-liberalno svojat, katero je vpričo vseh nemških poslancev tako ostro, tako sramotno obsodil in jej tako rekoč vžgal znamenje, da je nesposobna za vlado, da jej dinastija LISTEK. Strijcu v Ameriko. i. Preljubi moj strijček! Torej poročila si želite, poročila, katero naj bode specijalno V^m namenjeno, in naj obseza v kratkih potezah, tako rekoč, s kredo in ogljem risane imenitnejše dogodjaje v Slovencih. Dobro! Tako, kakor sva nekdaj, predno ste šli tja v Minnessoto ali Misouri, Bog ga vedi kam, obravnavala pri kupici vina „res slovenicas", tako od zgoraj doli s košate veje v mravljišče gledajoč, tako Vam hočem tudi zdaj sem ter tja o tem in onem poročati, in vem, da Vam bode dobrodošlo, naj uže skačem v slovstvu od Matice do Haderlapa, v politiki od Zamika in Kluna do Taaffeja in krojača Železnikarja. Število listkarjev mej Slovenci se je v zadnjem času izdatno pomnožilo, in akoravno toži v .Ljubljanskem Zvonu" (ta baje tudi v nekoliko eksemplarih v Ameriko bodi) nNegoda z Golovca", da nijmamo pravega feljtona, imamo vender tacih dovolj, ki poskušajo in nameravajo biti feljtonisti. Kdo mi bode torej zameril, da se še jaz vrinem v njihovo vrste, kajti potrebo čutim, da dam kaj pi- sanega od sebe, in ker ravno tako malo znam, kakor L;pe Haderlap, kdo da ima ključe do slovenskega Parnasa, (te ne bi ga v kompaniji z Lipetom za kakim plotom počakal), za to se z* zdaj še ne silim v vezano besedo, nego v tem obziru le bolj zadaj hodim, v nevezanej prozi pa rad kaj rečem. Da, da, proza, preljubi moj strijček, — ta je zdaj redka rastlina v Slovencih, ljudje so poetični postali — ali da rabim premenjeno Kastelarjevo primero: naš čas je zopet poetičen postal, to se pravi: vezana beseda velja! Pa kakor tam v ukrajinskej stepi za rojem kobilic hodijo lačne kajne, škorci in druge tiče, tako za našimi novimi pesniki lazijo gl-idni — kritiki; lačni so vsi, ločijo se pa, kakor oue tiče, po perji, ali po — peresih. In tudi po okusu, po slasti ločijo se. Nekateri korakajo mirno drug poleg druzega, in zobljejo, ne da bi izbirali, ubogo žival, nevoščljivi si nijso. Nekateri se pa sprimejo in tepo za jeden in isti grižljaj. Tu vam je uekov čro, jezičen škorec, ki je hlastno, marno požvečil lepo kobilico, zdaj se pa zmuzne za kljunastega žrjava ter pravi: ti si jo snedel, ali je bila dobra? Ta ga pa debelo gleda, požira sline ter si misli: Saj sem menda res nekaj storil! — O, to so vam ticki, ljubi strijček, ti jezični škorci! Oni ljubijo le dobro imenitno pičo! Mej kobilicami tam v IJkraiini, pod letečim rojem pa lazijo one uboge, bolne in nedorasle re-vice, ki nijmajo perut, bodi si, da so jih izgubile po poti, bodi si, da so se jim po lenobi ali drugače pokvarile: te pa krilnati trop brez izjeme mori in pobira brez „manireu ali pa z „raanirou ! Za notranjo vsebino, za jedro te jedi se ne brigajo tu ti požrešni tiči, oblika jim je glavna stvar, in kakor hitro taka reva kobilica nijma celih perut ali pravilnih nog, požrd jo slastno, in tem rajši, če se jej kodi na zadnjem bedru drži kaka tuja smet, katera se je je prijela na potu po raznih tujih njivah in vrtovih. Strijček, jaz mislim, da se razumeva; da Vam bode pa stvar še bolj jasna, hočem Vam podati koncem denašnjega pisma tudi malo svojo poetično po-skušnjo. Dejal sem uže zgoraj, da na Parnas le bolj zadaj hodim in ker je uže Stritar dejal, da „S težka uže dohaja Haderlapa," se tudi jaz nijsem dalje upal, in sem OBtal za Lipetom, posebno, ker je ta sam dejal, da vsi „Zvo-novi" pesniki nijso v stanu „uarefiitiu take pesni, kakor je njegova noj srečne so ribice". Ta Vam je znana iz **rJ *' ^JJubimskih pisem" in evo, jaz sproator 40 kr., n. 30 kr.,"Uem za njim zapeti; fce- Otroci in vojaki brez šarže pu. uže iz ozira na svoj obstanek ne more izročiti vladnega krmila. Ta stranka, ki je tako rada ozirala se v Berolin, dobila je odgovor, kakor jej gre, in to od moža, kateremu nikdo avtoritete in veljavne besede odrekati ne more. Pod tem udarcem zvija se nemška klika in njen prorok Herbst, kajti dobila je v dveh instancah vničujočo obsodbo. Pred kratkim še zadele so jo nemilostne besede presvetlega cesarja: „fakcijozna opozicija", zdaj pa jej porogljivi kancelar zanikuje sposobnost za vlado in zaničevaje da karakterističen priimek „Herbstzeitlose". Glasi o slovenskem narodnem šolstvu. Le počasi se naše Šolske razmere na bolje obračajo. Do zdaj imamo v obče le samo upaoje, da se v srednje šole uvede nekoliko več slovenščine, da se ljudske šole postavijo na narodno podlago. Za ravnopravnost našega jezika se sicer trudimo leto za letom; vse svoje moči so napeli naši po-Blanci; v prvej vrsti se je odlikoval letos v tej zadevi g. dr. Vošnjak s svojim izbornim govorom o koroškem Šolstvu, ki spada — bi rekel — morda k najboljšim, k najtemeljitejšim govorom, kar se jih je kdaj od strani Slovencev javno v boj za naš jezik poslalo. Ne menj se trudijo naši slovenski Časopisi, da bi se vender jedenkrat našemu jeziku ne kratila več čas in veljava po šolab. Poglejmo nekoliko v naše liste. „Slov. Gosoodar" na pr. toži o okrajnih šolskih nadzornikih Ranner, AmbrožiČ, Baumgartner na Štajerskem, rekoč, da se nasproti slovenskim učiteljem jako čudovito obnašaj j. Tiskovne svobode pa vživa ta list še tako malo v Mariboru, da si niti ne upa priobčevati pritožeb, katere mu dohajajo v teh zadevah od raznih strani j. Isto čitamo v „Südsteirische Post". Znto priporoča „Slovenski Gospodar" te čudovite oduošaje slovenskim deželnim poslancem v Gradci, da jih v deželnem zboru sprožijo. To je tudi naša najsrčnejša želja. Nj se uam-reČ mogla dati lani od strani naučnega ministerstva Štajerskim Slovencem večja klofuta, nego je bilo imenovanje nadzornikov: Ranner, Ambrožič, Baumgartner. Ti možje so namreč pristni nemškutarji, ki še dan denes radi vidijo, da se nemščine v šolah uči čim več tem bolje. Kaj so oni uganjali v prejšnjih časih, ko jim je pšenica še lepše cvetela, o tem se je itak bralo uže večkrat v „Slov. Narodu". O zdanjih Šolskih razmerah v obče po Slo venskem ima pa vrla „Edinost" dopis s Kranjskega, ki se nam vreden zdi, da ga priobčimo: „Razroere pri sodnijah glede slovenskega jezika bo se torej po velikem trudu slovenskih poslancev in slovenskega časopisja vender nekoliko uredile; kajti gotova resnica je zdaj, da se slovenske vloge morajo sprejemati, da iz tega izhaja, da bi se tudi v slovenskem jeziku morale reševati. In ker imajo sodnije tudi slovenske tiskovine na razpolaganje, kaže to, da smejo v vseh slučajih, kadar se jim primerno zdi, tudi iz lastnega nagiba slovenski urado-vati. Domoljubnim in pravičnim sodnijskim uradnikom bode torej slovenščina v bodoče prav pogostoma iz peresa tekla, nemškutarski uradniki nasprotno bodo pa tudi v prihodnje še svoja pota hodili. Zdaj pa je treba, da se slovensko časopisje malo na šolsko polje ozre. Ali je tu vse v redu? Slovenščina je na naših srednjih šolah in na učiteljiščih Še sirota, ki še vedno le životari; v ljudskej Šoli se pa jej jemlje dosta lepih ur, ki se v mnogih slučajih z nepotrebno nemščino nadome-ščujejo. Kedaj pride slovenščina do svoje veljave na srednjih šolah in učiteljiščih, o tem ministra TaafTe in Conrad kar molčita. V narodnih šolah utegnemo to prej doseči, takrat namreč, kadar se nam posta vijo za šolske nadzornike domačini, kateri imajo ljubezen do materinščine. Mej slovenskimi deželami je o tej zadevi na Primorskem še najboljše. Šolstvo vodi ondi mož, kateri je vešč slovenščine in jej vsikdar udan bil. Ne umejemo pa, kako se je letos na Goriškem nad-zorništvo v sežanskem okraji izročilo možu, kateri je bil v svojej domačiji slovenščini sovražen in kateri je našega pismenega jezika tako malo vešč. Na Kranjskem pa stoji na čelu ljudskema šolstvu zopet človek, ki je napredovanje šolstva v jedino pravem duhu, na podlagi izobraževanja v domačem jeziku, vsikdar oviral in si za svoje pomočnike izvolil jed« nake okrajne šolske nadzornike. Delovanje teh poslednjih traja vender postavno le še nekaj mesecev in potem bode vlada imela na Kranjskem priliko, da izroči vse vodstvo kranjskega šolstva drugim rokam. Nadejamo se, da bode ona v deželno šolsko svetovalstvo in za okrajne Šolske nadzornike imenovala može, ki bodo pospeševali našo narodno literaturo, ali da jej vsaj takih ovir stavili ne bodo, kakor so to delali skozi dolgih 10 let: Pirker, Ga-riboldi, Sima, Linhart itd. Štajerski Slovenci so v zadevi ljudskega šolstva silno na slabem. V deželnem šolskem sveto-valstvu v Gradci sedi jeden sam Slovenec, kanonik Orožen. Vsi drugi so zvesti privrženci namestnika Klibecka, ki menda vedno na tihem željo goji, da bi uže šlo rakom žvižgat zdanje pravično minister-stvo. Temu možu se imajo štajerski Slovenci zahvaliti, da so se imenovali še le lani za 6 dolgih let okrajni šolski nadzorniki, ki so zagrizeni neprijatelji slovenščine, osubito velja to o Rannerji, Ambrožiču in Baumgartnerji. Ti ljudje begajo zlasti mlade učitelje; priletneji jim ne sedajo več na limanice* Tu ki možje potem mirno ali pa še celo zadovoljno gledajo podpihovanje nemškutarskih učiteljev od strani nemškega „schulvereina", ki posebno na spod- njem Štajerskem judeževe groše trosi. — Najslabše so slovenske zadeve vender le pri koroškem ljudskem šolstvu, kakor je to dr. Vošnja^ov govor v državnem zboru dokazal. Ako bi g. Conrad za slovenske razmere ne i mrl ledenegi srca, ki se niti na dr. Vošnjakov temeljit govor nij otajalo, moral bi bil nekaj za predrugačenje koroškega slovenskega šolstva storiti." (Konec prih.) ravno nijsem „Zvonov" pesnik, držal sem se strogo Hadertapovih pravil glede vsebine in oblike : Oh srečne so inuSico, Glej trdo sem ga služil Ki nad Stalo letajo, Okrogli ta denar, Veseli so pubeljni, Da vidim svojo ljubo, Ki po mlaki plavajo. Mi nij za njega mar. Na onokraj Išče, Tam lepši je polje, Na onokraj IA ko Tam moje je dekle. Bom mavtarja klical: Oj mavtar Štefel Mi šrango bo vzdignil, Da naprej se nior6 Oj Štefe, oj Stefe! En tolarček imam, Čez firango me pusti, In celega ti dam. Saj jo bom zadnjič videl, Saj grem le po slovo, Oj jutri pa na ajzenpon Mi odmarširamo. Partifirar že kliče In fantje vriskajo, Po praznih svojih aržetih Pa roke stiskajo. Kaj ljuba podarila Mi za spomin bofi ti ? i Klobaso t' bom zavila In zraven regije tri." Kaj nuca mi klobasa, In zraven regije tri? Saj vender ne prežene Iz srca žalosti! Kako Vam ugaja ta pesen? Kaj ne, da znam dobro za Haderlapom korake pobirati, če tudi daleč za njim zaostajem. Ali nij polua —ttnra realizma, ve- prav Haderlapovega, in v 4 seli, da Slovenci zdaj tu Ako pa pesen v Haderlapovem smislu nij še dovršena, pomislite, da g. Lipe uči, da mora slovenski pesnik maziljen biti „z demokratičnim oljem". Jaz sem tega »demokratičnega olja za pesnike slovenske" iskal po vseh štacunah ljubljanskih, a ne pri Lazniku, ne pri Venclji, ne pri Plavci, ne pri »plavi kuglji" ga nijso imeli. Naposled sem še) k prvemu špecijalistu ljubljanskemu g. Fortuni. In tam mi je povedal mali, a gibčni Hugon Turek, da pesnike in pisatelje slovenske bi bilo najbolje maziliti z — dobrimi honorari, da ne bodo za sušico umirali, kakor se je lani pripetilo Jurčiču in Erženu, letos pa Hlavki in Tonejcu; pri nas v Evropi /d »j mazilijo samo demokrate z — leskovim oljem. Tistega, rekel je gospod Turek, pa prodajata g. Jože Umek in g. Pakiž za vodo. Tja pojdite ponj! Ker pa ne vem, če bi pri Ribničanu ali pri izdelovalcu gajželjnikov dobil pravo »demokratično olje za slovenske pesnike", in ker vem, da imate v Ameriki obilo demokratizma in še več olja (če tudi „smrdljivca"), obračam se do Vas, strijček moj ljubi, pišite mi, če ste morebiti tam v Minnessoti ali Penn-silvaniji našli kakšen tak poetični studenec demokratičnega olja, oglasite se in kmalu se zopet vidiva tukaj — pod črto. Na svidenje tedaj! Vaš B o 1 h o b e r. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 17. junija. Jutri voli v tržaški mestni zbor še okolica in sicer šest zastopnikov. V slovensko in avstrijsko zavest vrlih tržaških Okoličanov je zaupati, da se jutršnja volitev zvrši po sreči in v podporo konservativne],ávstr'jskei stranki. Četrti volilni razred izbral si je 12 zastopnikov liberalne, strogo italijanske stranke, v tretjem izvoljenih je 10 zastopnikov konservativne in 2 liberalne stranke, v drugem izbrani so sami liberalci, 12 na številu in v prvem je voljenih 12 konservativcev: torej jih je zdaj 26 „Pro-gressistov" ali liberalcev, 22 pa konservativcev. Jutri izvoljeni zastopniki slovenske okolic pridružili se bodo konservativnej stranki, ki bo torej potem za 2 glasa v večini, z njo pa tudi avstrijsko mišljenje. In tako bodo zopet le Slovenci rešili tržaškemu mestu avstrijsko zastavo in čast udanosti do svojega monarha! In jasno je, kako krivičen in nepremišljen je vsak tak zistera, ki zatira domoljubne Slovencev Trstu in njegovej okolici! Vodje naših levlčarfev so uže na misijonu. V 15 dan t. m. govoril je svojim volilcem znani vekovečn* ministerski kandidat pl. Plener, poslanec kupčijske zbornice v Egeru. Povedal je stvari, ki smo jih od nemških nj govih kolegov uže večkrat culi. Po starej navali pobijal je tudi iz zgolj puotarske opozicije svobodorniseljne pridobitne in vspehe Taaff jeve vlade, osobito pa državnega zbora zadnje sezone, o katerej izpregovoril je sam presvetli cesar najvišjo svojo zadovoljnost. Pl. Plener je v svojem govoru patetično izjavil: „Wir wollen nicbt cnpituliren !u Društvo nomákili velikošolcev na Dunaji, „Deutsch - oesterreichischer Lesevereio" imenovano, razgnala in vničila je te dni policija, ker so postali nemški ti fantiči le od sile srboriti in razposajeni! Tega policijskega koraka bodo najmenj žalostni slovanski študentje na dunajskej univerzi, kajti nemški ti fantiči vihali so ti nosove pred vsem slovanskem, razkoračevali se bahato po univerze poslopji in konečno oslinili slednji prostor za demonstracije veliko-nemškega svojega koprnenja, tako da se nijsi upal pogledati po steni, če nijsi hotel biti žaljen in jezen. Tudi so se bili pritihotapili v nAkademische Lesena 1 leu, v Čitalnico vsem akademikom odprto, začeli tu odrivati in ignorirati Slovane, intrigirati na vse strani in lani so šli proti Lienbacherju napravit poulično demonstracijo, vsled katere je policija bila primo-rana, nakademično čitalnico" razpustiti. Ti elementi, izišli iz „nemške čitalnice**, napravili so razprtijo tudi v tem svojem društvu in je razcepili na nemško-nncijonalni in avstrijsko nemški tabor. Ta dva bila sta si vedno v laseh in kakor vročekrvni petelini imeli so večen kavs mej seboj, tako da jih je ločiti morala policija! Če to kon^tntujemo, nam je omeniti tudi, da pokojno društvo imenovali so vodje liberalne stranke „Schatzkastlein des deutschen Vol kes J, in da so zbegani ti fantiči hodili v šolo pri nemških nacijonalcih in napajali si dušo iz govorov glavnih svojih treh malikov : Herbsta, Schonererja in Koppa! Kar pa ti gospodje sejejo, to tudi žanjejo! V nanje države. lemiki državni zbor zavrgel je, kakor smo uže poročali, vladni predlog o samoprodaji tobaka. Da bi pa železnega kancelarja pobili popolnem, dobila je dovoljno večino konečno tudi resolucija, da se trgovina s tobakom, ko so jej bili 1879. leta pridejali več davka, od zdaj naprej ne sme nikakor nič obtežiti in zavirati. — Ali navzlic tem nezaupnici!m knez Bismark ostane že na dalje nemški kancelar, ker on ne spoštuje nikakeršnth ustavnih načel. Nemci so ustavni in svobodoljubni samo v teoriji! — Še nekje drugje propadel je Bismark in to včeraj. Tožil je namreč slavnega učenjaka, profesorja Mommsena, da ga je razgalil v svojem govoru, češ, da prusko kraljestvo škodo trpi po diktaturi pli bolje po „hišnein pri-stavništvu" kueza lt.smarka. Ali sodišče je učenega profesorja izpoznalo nekrivim in Bismark — .plača stroške". Stvar v Egiptu je še zmirom nevarna. Na ladijah je velika goječa, ker Evropci hote se re- Siti, in vsa prizadevanja, vojaško stranko sprijazniti s kedivom, ne dosežejo ničesar. Ta egiptovski oreh razrešiti zamore jedino le koferenca in vse vlade so za njo, ko bi se le sultan hotel udati, kar se pa doslej Se uij zgodilo. Turčija se namreč boji, da jej vlade na konferenci odvzemo vrhovno oblast n«.d Egiptom, ali vsaj, da jo skrbijo. Raznih vlad poročniki jej sicer zatrjujejo, da konferenca hoče na raviti le mir in da se nikakor ne dotakne pravic turškega sultana. Zato vlade še vedno čakajo, da bi se sultan konečno odločil, ali pri tem so tudi trdno prepričane, da konferenca je potrebna ter se snide, tudi te sultan ne bo hotel pristopiti. Dopisi. ■z s i n.* ri|« k« pod Ljubljano. [Izv. dop.] V 2. dan t. m. bila je pri nas volitev občin-škega starešinstva. Županom bil je izvoljen Vinko Ogorelec, posestnik iz Škofljice, svetovalci Egi-di) Trtnik iz Lanišč, Josip Princ iz Glineka in Miha Smole iz Šmarijega. Vsi izvoljeni so ▼neti narodnjaki ter skrbni za občinski blagor. Slava novemu starešinstvu, slava zavednim volilcemt Večerna veselica pri novo izvoljenem županu zbrala je mnogo občanov, napitnica za napitnico se je vrstila, mej tem ko je nu bližnjem griči pokal strel za strelom, daleč na okrog oznanjujoč, da je veselje zaradi povoljno zvršeue volitve splošno. Da je novo izvoljeni župan skazanega mu zaupanja vreden, pokazal je z besedo, a še bolj z dejanjem uže mnogokrat. Naše močvirje pri Babnej Gor.ci bdo bi še zdaj zatopljena kaluža, ko bi on ne bil struge škofljiškega vodotoka znižal. Mahoma, ko je občinsko krmilo v roke dobil, ustanovljeno j je bilo pasdno društvo. Pri sprevodu na sv. Reš- j njega Telesa dan stražilo je uže 14 gasilcev uniformiranih v krasnej narodnej obleki pod vodstvom ■ novega župana, ki je tudi načelnik temu društvu. Krepka slovenska komanda pri tej priliki iznena-dila je vse. Le tako naprej! M. P. Z Notranjskega. [Izv. dop.] 16. junija. Vse mine na svetu, vse: tudi »ata" Premrova, po domače „Cesarjaw iz Martinjaka nij več. Z&dnji vtorek prinesli so ga v Cirknico k večnemu počitku s številnim spremstvom. Doživel je nenavadno lepo starost celih 82 let. Marsikateri bode pogrešal hodeč mimo domače zimne hiše veselega starca in neusahljivega šegalca. »Cesar" bil je znan po svojem izvirnem, zdravem humorji, po svojem živem spominu, ki je obsezal vso zgodovino devetnajstega stoletja, posebe francosko iuvazijo, daleč na okrog njega, skoraj vsecemu po Notranjskej. Z našim natom" izgubili smo zdaj uže redek, žilav slovensk tip in odločno naprednega narodnjaka. Še zadnje dni pred smrtjo prebiral je rad slovensko knjigo in domače liste. Gorje taistemu, ki bi bil za prišlo pošto pred njim raztrgal zavitek „Slo. Naroda." Počivaj, počivaj mirno poštena slovenska duša! Tvoje vzgledno domoljubje, Tvoj značaj, Tvoji zdravi nazori — vse to rodi po Tvojej obilej rodovini do poznih rodov poln in zdrav sad slovenskem narodu. D. Z Dunaja 16. junija. [Izv. dop.] (Toča v ormožkem okraji, zlasti v ljutomerskih goricah.) Znano je, da seje koncem meseca maja vsula debala toča na Slovenskem Štajerskem. Kakor poroča uradno poročilo graško, je škode veliko čez milijon. Škoda, da ne pošiljajo slovenskim listom g. dopisniki natankih poročil o takih in jednakih nesrečah, katere se ponavljajo nekaj let zaporedoma na dolenjem Štajerskem. Meni je pisala sestra na Dunaj iz domačega ormožkega okraja o zadnjej toči, Dbj tedaj posnamem nekoliko Črtic iz pisma, da bi videli bralci, kaka revščina bode zopet nastala zlasti v vinskih krajih vsled zadnje toče. Toča je bila de-feela kakor naj debelejša jabelka. Okolo Ljutomera, po Svetinjah, Jeruzalemu, Bolfenku pa do Čakovca, V Mejumurji je tako hudo razsajala, da v nekaterih vinogradih nij ni jednega peresa na trti, da se te gore vidijo, kakor da bi pogorele. Kmetje, to videti, kako jim je ve3 trud vničen, jokali so se kakor otroci, da je bilo groza poslušati in gledati. In kako ne bi žalovali naši kmetje, ako pomislimo, da v naših krajih nij bogatatva, da se ljudje še komaj prežive, če je tudi kdaj dobra letina; zdaj pa prihaja v te kraje mraz ali toča leto za letom, da je obupanje veliko in splošno! Ali ko bi vsaj kruha imeli, ker tudi tega ne bode letoa. Polja so zdaj tako pusta, kakor takrat, ko so kmetje orali in sejali, žito in druga zelišča je toča tako vgonobila in posekala, da niti kositi ne morejo. Kdor pozna narodno-go-spodarske razmere v naMh krajih, bode pritrdil, da si naši kmetje pridelujejo ves živež sami, vsaj kruha, kateri jim je najpotrebnejši živež, ne kupujejo navadno, jedino sol in praznično obleko si morajo kupovati; z denarjem pa, ki ga dobivajo za vino, plačujejo davke. Zdaj so brez pomoči v največjej stiski in težavi. Brali smo, da se je graški namestnik sam prepričal o tej nesreči, da je sam videl gola polja in gore, zato upamo in želimo, da bo tudi pomagal, kolikor je v njegovej oblasti. Omenim naj še samo to, da je toča delavce na polji tako pobila, da so bili vsi krvavi in da še mnegi zdaj bolni ležijo. Pri sv. Bolfenki je dvanajstletna deklica krave pasla. Dekle nij moglo nikamor pod streho in je ubožica morala na paši umreti; tako hudo jo je toča pobila. Domače stvari. — (Presvetli cesar) daroval je iz svojega privatnega premoženja 4000 gld. za po toči vnesrečene prebivalce ljutomerskega in ormožkega okraja. V isti namen predlagal bode deželni odbor štajerski 6000 gld. — (Tržaška razstava.) Južna železnica znižala je vožnjo za faa tržaške razstave, to je od 1. avgusta do 15. novembra t. 1. na vseh progah, za poštne in mešane vlake in sicer: Od postaj 25 milj =190 kilometrov oddaljenih, tja in nazaj (tour und retour) za 33 Va0/«). tedaj za tretjino. Od postaj nad 33l/a milje = 225 kilometrov oddaljenih tja in nazaj pa za 50°/o navadne poštne voznine. Za postajo Zagorje, Trebovlje, Hrastnik, Zidani Most, Lhške Toplice, Laški trg, Celje, Štore, Šent Jurij, Sevnica, Rajhenburg in Videm veljala bode voznina kakor za Ponikvo, oziroma Brežice, znižanje bode tedaj mej 33 Va in 50%. Vozni listki za nazaj ve ljavni bodo pri postajah do 25 milj za 8 dnij, pri drugih postajah za 14 dnij Itazstavljalci in razso-jevalci, ki se izkažejo z legitimacijo od izvrševalne^a odbora, vozijo se po znižanej ceni uže 14 dnij pred in 14 dnij po razstavi. — Za brzovlake od Gradca in Kaniže in dalje znižana bode vožnina za 33 Va °/o Priredili se bodo za čas razstave še posebni vlaki. — (Slovensko literarno društvo na Dunaji) ima v ponedeljek 19. junija svoj XIV. redni zbor v Kaiserjevej gostilni „pri sv. Trojici" (III. Uugarg. 27.) Zborovanje začne se ob 8. uri. Dnevni red je naslednji : 1. Prebere se poslednjega zbora zapisnik; 2. Abderijada, šaljiva pripovedna pesen", bere g. A. A. Pirec; 3. »Dve orijentalski pripovedki" bere g. A. A Pirec. — 4 Slučajnosti. Vse gg. ude in prijatelje našega društva vabi v ta zbor prijazno odbor. — (Peti nd vajsetl et niča praškega „So-kolau,) prvega slovanskega telovadnega društva v Avstriji, obhaja se jutri 18. t. m. Da si je naš nSokol" pri tej slavnosti zastopan po deputaciji, naj se vender tudi rodoljubi po deželi spominajo naših dragih bratov Čehov v zlatej Pragi. — (Iz kranjskega šolskega živ ljenj a.) Učitelj piše svojemu tovarišu: „Zadnjič je bil pri meni deželni šolski nadzornik. On je bil z menoj malo zadovoljen, jaz ž njim — pa še menj." — (V mestne j klavnici) zaklalo se je meseca maja t. I. 273 goved, 188 prašičev, 942 telet, 317 koUrunov in 589 kozličkov. Kajiro 17. junija. (Oricijelno poročilo.) Ker je Arabi prevzel poroštvo za red in mir, vrne se kedive v Kajiro, kadar dojde Muk tur. „Times" poročajo, da Turčija ne namerava od-poslati vojakov v Egipt. Petrograd 17. junija. Državni vestnik dementira, da bi se nameravalo jugoslovanskim izseljencem prepustiti državna zemljišča v Krimu. Darila za ..Narodni Dom". Prenesek . . . Družba sv. Mohora v Celovci . . . . Iz pusice pri g. I, Lav- renciči v Postojini . 3 gld. 43 kr. pri balinanji nabranih — , 44 , 1835 gld. 09 kr. 50 - — . V kupe . . . Zbiratelja L. Jelene in M. Strojan, učitolja v Šentiurji pri Kranj i...... G. Kajdiž Toma, župnik v Vodicah . . Iz pušice v kavarni Kari...... Iz pušice na gorenj-m Rožniku . . . . «'¡•¡11 dohodek koncerta, ki so ga pevci ljubljanske čitalnice dne 27. maja priredili na Gregorčičevem vrtu na Krškem G. dr. Fran Detela v Dunajskem Novem mestu............ (i. Anton C, učitelj v Poljanah . . . Po igralnih mizah v kavarni ljubljanske čitalnice nabranih........ G. Urančič iz Ziigroba....... G. Pran Košak, župan na Grosupljem . . Gospa Jusipiua Košak na Grosupljem G. Josip Zajec, nndnoitclj...... Gospa Josipina Hribar iz Vol. Gabra . . G. Ivan Kremžar iz Zatičino . . . . , G. Urančič iz Zatičino....... V Zagrebu: 6 2 4 12 41 5 1 10 1 1 1 1 1 Na rast Številki 13 . G. Ljudevit Tomšič G. Ivan Kavšelj . . G. Fran Krapš . 1 gld. 13 kr. t . — « 1 n — n 1 , — , V kupo . . Vkupo . . . 87 40 09 90 60 50 50 13 1984 giu. Ob* kr. Tujci i 16. junija. Pri Nlonu: Dr. Burger iz Kočevja. — Huiuurd, Jamnitz z Dunaja. — Pri Matild i Mailand iz Budimpešto. — Preshurger Uostnik, Schuls, Kohu, Peterka, Urbaeb /. Dunaja. — Golob z Vrhnike. Pri itvNtrl}Hkciii 4<4'Miir)i: Pogačnik z Dunaja. ID-CLnajslsa. borza dnO* 17. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta Srebrna renta Telegrami »Slovenskemu Narodu". Aleksandri]a 17. junija. Kedive pozval je na predlog Nemčije in Avstro Ogerske Haghi pašo in Ahmetrašid pašo iz Kajire, da sestavita nov kabinet z Arabi pašo kot vojnim ministrom. Carjigrad 17. junija. Sultan imel je včeraj dolg pogovor z Noaillesom; izjavljal je ugodne dispozicije. Ghazi Muktar paša pojde namesto Derviša v Egipt. Srebro............ Napol.............. C. kr. cekini........... Državne marke ...... 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke Is I. 1864 . . 100 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... „ papirna renta 5*/,..... 5°/,, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke :>/,. . . 100 gld. Zeudj. ohč. avstr. 1|(J zlati zast. listi . Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 227 76 gld. 70 kr 77 b 40 n • 50 130 n — b 830 11 — 324 » 50 M 120 15 ■ 9 ■ 55'/, • ■ 5 11 64 58 11 65 m 119 1» 75 m 171 n — »4 1» 40 n 119 b 95 88 20 86 20 104 b — b 113 *? 25 119 ft 50 _ GLAVNO SKLADISTE najčistije lužne K1SELINE poznate kas najbolje okrepljujuče plce, I ka« Izkeiaa lisk proti trajnom kasiju plučevine I ialadoa balaatl grkljana I proti mehurnlm kataru, ■"ISK* " (PASTI LLEN) Hinke Mattonija »a™ c*«koj>. Rokovnjači. Historičen roman. Spisala .1 <>Mif> Jurolč in Janko Korsnik« 50 kr., po poŠti 56 kr. Pri (392—3) J. Giontiniji v Ljubljani. Zahvala. Mi podpisani posestniki iz Rigonce v Dobovskej župniji, ob kraji Sotle, izrekamo najiskrenejio zahvalo prebla-gorodnemu gospodu baronu Teodora Dnnimreleherjii, veleposestniku na Savskem Marofu in JanuŠevci na Hrvatskem, ker nam je s svojimi brizgalnicami v nedeljo 4. junija 1882, ko je pogorelo 5 hiš z gospodarskimi poslopji, toliko pripomogel, da je drugih 25 hiš brez škode ostalo in nam denarno pomoč daroval. VRigoncih, dne 11.junija 1882. (402-1) Martin Nečem 1. r., župan. Janei Megoveo I. r. Janei Sepec I. r. X Josip Vrmoviiek, X Matija Clolol»Ič$ Iran Taušek Fran Vogrinc, podpisal in pričal. priča. Gostilna jri Molu", tt x_ij-a.Tolja.xiI, O-r-a-Toerje-vo vilice š"t."i, ^ z vrtom, lepim kegljiščem in s patentom se z da za sv. Mihaela v najem. (374—2) 2 Z2. /ve/.ek o-ethejevih del. (Krasna izdaja s podobami v 85 zvezkih po 30 kr.) je uže došel. — Se nova naročila prevzema in sicer za vse zvezke (402) J* ©lontlnl v IiJubl |anl. Razglas. V ponedeljek 10. t. m. popoludne ob 3. uri bo košnje na IHokarJevih lenože-i ili na IžanskeJ cesti kosoma v najem dana. Najemniki se na imenovane senožeti vabijo. V Ljubljani, dne 15 junija 1882. (401) V ponedeljek, 10. Junija 1899 do- poludnc ob 9. uri ali pa, če bo kazalo, tudi popoludne bode se v nisi gr. Malica (kjer je pošta) v Ljubljani prodajalo različno premakljivo blago : hišna in sobna oprava, posoda od pleha in bakra, poljedelsko in gospodarsko orodje, vozov i i. dr. — po prontovoljnej JavneJ dražbi. G. kr. notar: 096-2) Sr. ZE^r. "^olr, ¥ DOLI Častiti m p. n. gostom dajem na znanje, da bode odslej zavoljo spremenjenega voznega reda na železnici k pop ludncvneinu poštnemu vlaka iz Ljubljane in k večernemu mešanemu vlaku za nazaj mej Zalogom in Dolom vozil se vsako nedeljo in vsak praznik o lepem vremenu primeren voz p. n. gostom mojim na ljubo. Vožnina znašala bo za osobo sem in tja le 30 kr. Za izvrstne jedi, dobro vino in pivo skrbel bodem kolikor mogoče. Obilnega udeleževanja in obiskovanja prosi z vsem spoštovanjem Janez X-.e"\o.c, (362—3) gostilničar v Dolu. 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Eothejeve zobne vode 1 steklenica «5 kr.9 Še kedaj čuti zobno bolečine ima jz ttBt duh" J. G. Kotite, umirov. dvorni založnik v MUdlingu (144—16) pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn-kocajjl in v vseh lekarnah, droguerijah, parfemurijah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem. Nova hiša, blizu cerkve v Domtalah, s 4 sobami in nekoliko prostorom okrog, posebno prikladna kakemu obrtniku ali rokodelcu, daje se v najem ali tudi proda. — Več se izvč pri Antonu Flor^tu (406—1) v Domžalah. Obče priznana kot jako izvrstno izdelana podoba ► j dr. J. Bleiweisa vit. Trsleniškega, "2 je izšla. V originalu naslikal in v oljnato barvonem ^ tisku izvrstno izvršila sta jo c. kr. dvorna tiskarna ^ in artistični zavod g. Reifensteina na Dunaji. ^ Podoba a v oljnato barvenem tiska 63 cm. široka, 79 cm. visoka, * nerazpeta gld. 3; na plutnu razpeta v 10 cm. Širokem ^ baroque okviru gld. 6*50 in v 13 cm. širokem okviru ^ gld. 8, dalje v velikosti 55—68 cm. z 10 cm. Širokem baroque okvirom gld. 5*80. Čistfga dohodka teh podob namenjena je polovica za „Narodni dom" in za zidanje cerkve srca Jeiasovega. Z odličnim spoštovanjem (308-6) Fran 14 o I man, aloga stekla in porcelana v Ljubljani. ^ ADOLF EBERL, MM oljnatih barv, lata in flrneža. Prodaja na debelo in drobno. ZALOGA: (2W-8) J V Ljubljani, na Marijinem trgu, \ poleg Franolikanakega mostu. r V. LOBENWEIN itimlitil atelier v hotelu „pri slonu". 0T Fotografira se vsak dan. ___(63—23) Slavnemu občinstvu imam čast naznaniti, da sem gospod Ivan Vilhar-Jevo gostilnico (Hotel Bairischer Hof), prav blizu tukajšnje postaje južne železnice, v najem prevzel in se priporočam z izvrstno kuhinjo, vinom in pivom (*/» litra po 10 kr.), kakor tudi z lepimi sobami in čisto novimi postljaml vsem časti ti m gostom tukajšnjim in vnanjim, posebno pa onim, ki me poznajo kot bivšega restavraterja „pri Slonu" in „pri Malici". Zagotovljam hitro in dobro postrežbo, nizke cene in prosim za obilno obiskovanje z odličnim spoštovanjem (363—3) Ivan Hafnar. vzajemno zavar-ovalmo društvo, zavaruje po najnižjih tarifah poslopja, premakljivo blago, živinsko klajo, žito v kozolcih i. t. d. V preteklem letu je „I5I03>TIE^OI^X3IJ".A_" v oddelku za ogenj prejela 453.853*49 gld. premije, a za pogorišča izplačala 223'548*25 gld., — v Bvojem 14letnem obtitanku je teplaoala za pogoriča 3,631.852-68 gld. — Ere-moŽenja ima „ZEZ02ST^ZOIE£XDIT_<£i_"' več, nego je po matematičnem pre-računjenji potr«bno. — Škode izplačuje točno in vestno. Otrlasila k pristopu sprejema in pojasnila daje podpisani glavni zastop v Ljubljani, kakor tudi okrajna zastopstva po deželi. V Ljubljani, dne 9.junija 1882. Glavni zastop „KONKORDIJE': Ignacij Valentinčič. A A A A A A A A A A .tv v»* v*v t v*^ vT> v*^ Dovoljujem si častitemu občinstvu naznanjati, da Bern v Latermanovem drevoredu št. 106 postavil nov mm tttoUm ga popolnem zdanjemu času primerno uravnal ter ga denes odpiram. Skušal bom, vedno le najboljše podajati in velecenjenim naročnikom na vse strani zadostiti, torej prosim b tem zagotovilom prav obilo naročil. V Ljubljani, dnč 15. junija 1882. Z odličnim spoštovanjem «jT. Jbf. Rottmayer, (395—3) o. kr. dvoren fotograf. E. REXINGBR-ja V lLJlll>ljaili. (225-11) Specijalitete za one, ki potrebujejo očal. Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično priznanih optičnih, fizikaličnih in matematičnih rečij; zelo nizke, stalne cene. Obširne cenilnike na zahtevanje gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih od 5 gld. vise brez povišanja cene se blago voljno dovoli. Poprave dotiSulSh stvarij se izvršujejo dobro in natanko. WT Graverska dela vsake vrste se oskrbe zelo dobro in ceno. Izd ate 1 j in odgovorni urednik Makso Arniič. Lastnina in tisk nNarodne tiskarne". D2B 2421