10. številka. Trst, v petek 13. januvarija 1899. Tečaj XXIV. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. IVlefoit ItT. H70. 4 nvč. v tdfnoMI Je m««! ..Edinost" khaja dvakrat na dan. ra*un ne<1Hj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri, O ponedeljkih in po praznikih izhajn oh 9. uri zjutraj. Naročnina /natia: Obe iadanji na leto . . . glei. 21'— Za ^amo večerno izdanje . , 12'— Za pol leta, četrt leta in na me*e<> razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe br*r. pnlojene naročnine »e uprava ne oaira. Na drohuo ae prodajajo v Trutu »jutranje Številke po 3 nvč. večerne Atevilke po 4 nvč.; ponedeljske /jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. T Oglasi računajo j»o vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. »p računajo po po^odhi. Vsi dopisi na i se pošiljajo uredništva. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in spre- jema iipravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. 1'redulštto In ti«k>imit se nahajata v ulici Carintia *tv. 1*2. 1'pravnlStvo, odprav ništvo In aprejeinanje insoratov v ulici Molin piccolo Stv. 3, II. natlstr. Izdajatelj In odgovorni urednik Fran Godni k. Brzojavna in telefonična poročila. (NoTejie vesti.) DuuaJ 12. Bivši minister za poljedelstvo, grof Julij Kalkenhayn, je umrl danes oh 9. uri zvečer. Rud i ni pest a 12. Podajanja, da bc doseže kompromis, se danes nadaljujejo. Oh 11. uri pred-poludne so se zbrali v posvetovanje poslanci Košut, Horanszky, Molnđr in Polonyi, nadalje od diii-dentov poslanci Šzilagvi, grof Czrikv in grof Andrassv. Pariz 12. (Komora.) Današnja seja je bila obiskana zeld dobro. Declianel je prevzel pred-sedništvo z nagovorom, v katerem je rekel, da naj »e členi različnih strank, ki se pobijajo samo za to, ker se ne poznajo, potrudijo, da se seznanijo pobližje. Francija ljubi armado in pravico. Naglašal je tudi nevarnosti v posvetovanju o notranjih zadevali in je apeloval ua poslance, naj ostanejo mirni in hladnokrvni. Na predlog mini-»terskega predsednika Dupuy-a je zbornica sklenila, da prične takoj razpravljati o interpelacijah radi afere Quesnav de Beaurepaire. Pariz 12. Vestem o odstopu predsednikov zbornic kasacijskega sodišča, Loewa in Tanona, se oporeka. Bukarešta 12. Uradni list objavlja zakon, tičoči se podaljšanja trgovinske pogodbe z Bolgarsko. Bero lin 12. (Državni zbor.) O prvem čitanju vojaške predloge je vojni miuister v daljšem govoru utemeljeval potrebo, da se pomnoži vojaštvo nemške države. Poslanec Richter je izjavil, da ni pričakoval tako obširne predloge o pomnožen ju armade. Govornik je pokazoval na Avstro- Laatnik konaorcij lista „Edinosti". Ogcrsko in na Italijo, kjer so poslednja leta mnogo zvišali mirovno prezenco. Posvetovanje se bode nadaljevalo jutri. Pariz 12. Odvetnik Ksterhazv-jcv, Cahanas, je izjavil nekemu sotrudniku listu »Echo de Pariz«, da Rsterhazy dokaže kasaeijskemu sodišču, da so njegovi predpostavljeni odredili in videli vse, kar je ou počel od leta 1K94., odkar je dopisoval s polkovnikom Schwarzkoppen-om. On da |M>vc, kako je v letih 1894. in 1895. imel sestanke s Schwarz-koppenom, kateremu je$na povelje polkovnika Sand-herr-a, bivšega vodje pisarne za poročila,'1 prinašal neznamenita pisma, da je dobil za te zanimiveja. On da pove, kako je v pogovorih s 8chwarzkoppe-nom pripomogel, da se je odkrilo izdajstvo Drey-fusovo. Odkar je umrl Sandher ni občeval več s Schwarzkoppenom. Pariz 12. Da-si ni bilo danes ministerskega sveta vendar sta prišla vojni minister Frevcinet in justični minister Lebret v ministerstvo na notranje stvari, da se posvetujeta z ministerskim predsednikom Dupuv-em. Kalkuta 12. Tukaj se je pojavilo več slučajev kuge. O tem so obvestili državnega tajnika za Indijo in pa vnanje vlade. Nekoliko resnice je povedala »Information« znanemu židovskemu listu dunajskemu, »Neues \Vianer Tagblatt«, ki se je bil v nekem članku svojem lotil gotovo nehvaležne naloge, da bi opravičil Italijane primorske in njih divje gonje sedanje. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. »Information« piše: Težko je pogoditi pravo, ako se čita članke, kakoršen je oni pod naslovom »Jugoslovanski načrti« v demokratskem »Neues Wiener Tagblatt« od 80. decembra minolega leta. Nehotč se moramo vpraševati, da-li ta list izhaja v Avstriji in da-li zastopa avstrijske koristi? V tem članku je rečeno izrecno, da je zadoščal že sam prihod slovenskih poslancev v deželni zbor tržaški, da so bili italijanski poslanci prisiljeni k demonstrativnemu zapuščenju dvorane. In ttfko postopanje italijanskih poslancev se opravičuje s tem, da so se Italijani čutili žaljene po »koncesijah«, ki jih vlada privoljuje Slovanom, da so morali gledati, kako benečanski kulturni /ivelj, latinski značaj, izginja v Dalmaciji; in taka usoda da preti tudi Primorski po osnutju hrvatskega gimnazija v Pazinu, da tudi tu izgineta benečanski kulturni živelj in latinski značaj deželo. Mar je Primorsko henečansko-italijansko, ali je — avstrijsko ? t Uvelo da se jc nekako mirno razmerje Italijanov do Slovanov, a rečeni list, ali »posebna stran« iz Trsta v tem listu, pravi, da je to razmerje uničeno po napovedani osnovi hrvatskega gimnazija v italijanskem (?!) »mestecu« Pazinu.. »Poželjivost Slovencev postaja vedno veča in ista se ne ustavi ob priborjenem gimnaziju«; za slovensko obsežje Trsta se ima zasnovati posebno okrajno glavarstvo. »Ali se je o takih okolnostih čuditi velikemu razburjenju Italijanov?« Italijanske poslance da poživljajo na abstinenco. V Pazinu je razburjenje n aj h u j e (?!); tam se bodo branili dajati učencem stanovanja (?!). Jedini pomirljivi element v tem stanju stvari da je dejstvo, da ob toli resnih in težavnih okolnostih namestnik tržaškijin njegovi sotrudniki opravljajo svoj posel na povsem Šala, da pihneš. Sedaj se mlada gospoda z očali igrajo vojake. Smešno se mi zdi, ko jih gledam. Toda za moj čas! Sedeti v županiji ali nositi puško: vsejedno. Ako se ti ni svetil kak gumb — palica; ako je padal dež, a tvoji čižmi blatni — palica; ako si v vrsti kihnil — palica in zopet palica. Pa v Italiji! Tam so je vedno nekaj kuhalo. Italijani so bili tedaj še pod našim cesarjem, toda ni se jim nekako prav delo, hoteli so biti svoji. Vojak ni smel nikoli izhajati sam, ampak le po trije — drugače z Bogom glava. Mrko so nas gledali, a jaz jim nisem rekel nijedne žal-besede, nisem jim bil kriv. A kako je bilo še le meni! — Ugrabili so inc kakor psa, prevarili me, ogulili me, oteli Jagico. — Oh ! Ivica je zamahnil dva, trikrat z glavo in udaril s pestjo po kolenu. Odrezali so me, gospod, kakor nit od klopčka ni krivo ni dolžno. Pisal sem Jagiei, pisal Martinu, pisal senatorju, pisal cesarju — ali od nikogar ni bilo odgovora. Samo jedenkrat me je pozval stotnik na raport ter mi rekel popolnoma resno, naj opustim pisarenje, ker drugače — palica ! Nisem več niti pisal. Ko sem tako na samem stal na straži v tihi, jasni noči, mislil sem o svojem očetu, o svojem domu, o Jagiei, o Niku in Jelici, in jokal sem, gospod, jokal kakor kaka baba. Od doma nisem dobival nikakega glasu. Prihajalo jo rekrutov, ali malo domačih Zagrebčanov, a Du-hovljauov prav nobeden. Takrat so lovili vojake, domačega sina niso ni vzeli, samo kake postopače. (Pride še.) PODLISTEK. 25 BARON IVICA Spisal A. ŠKNOA. Poslovenil Vočaalavov. »He! he!« smejal se je stražmeštar, »mi smo gospoda! — Nu, pij bratovščino z menoj, boš gospod !« Branil sem se. »Pij«, zašepetal ini je varuh, »Če ne, bode zla.« Pil sem bratovščino. Meni se je meglelo. »No, si-li moj človek ?« prijel me je straž-mešter za roko. »Sem«, sem zajeeljal. »Glej!« je kričal stražmeštar in stresel ob enem pest tolarjev na mizo, »kako se to blišči. Kaj ? Na, poglej bližje«, usilil mi je tolar v roko, »smo-li gospoda? A?« Cim sem občutil v roki tolar, stresel me je mraz do kosti. Vrgel sem tolar od sebe, da bi izletel iz krčme — — »Stoj!« je zagrmel na vratih visok vojak, zgrabi vsi me za roko. »Nikamor ne boš bežal. Vojak si!« * Pustite šale! Pustite me!« »Vojak si«, je zagrmel stražmežtar. »Odvedite ga!« Kri mi je šinila v oči, noge so se mi šibile, roke Irhtale, bilo mi je, kakor da bi mi hotela popokati vsa rebra. »Varuh! Martin! Pomagajte!« — Ali varuha ni bilo. »Ha! ha! ha! Ženi se, ako si junak, ženi!« čul se je od povsod smeh in roganje. In napel sem noge in roke, da se rešim iz krčme. Toda človeče ob vratih udarilo me je s pestjo v prsa. Padel sem na tla — in nisem več znal za sebe. Drugega jutra sem se prebudil v — vojašnici. Imel sem na sobi sivo suknjo, modro kapo. Spravili so nas na vozove; kraj nas so Bedeli vojaki s puškami. > Kam pojdemo?« sem vprašal soseda. »V Italijo! K polku!« Vozili smo se mimo sv. Duha. Vojaki so zaukali. Nebo je bilo motno, sivo. Videl sem belo cerkvico, grobje, videl svojo hišo, videl, kako stojita Niko in Jelica na bregu, vedno gledajoča proti cesti. Vozili smo se preko Crnomeric, videl sem Vukovičevo hišo, belega maeka in črnega psa — — čul sem pesem v hiši — Jaga je pela. Ko-čijaž je počil bičem, a vojaki so ukali. V Italijo k polku ! Vse to sem videl in čul, ali tu, tu gospod — in Ivica je položil roko na srce. Kaj je bilo tu, tega vam ne vera povedati. Bog mi je priča, ne vem. Sedt na vozu jedel sem Jeličin kolač in spominjal se očetovih besed: »Čuvaj se vina!« Iviea jc obmolknil, stisnil pesti in poveznil glavo. III. Po kratkem času je dvignil Ivica glavo, plo-sknil rokama in nadaljeval suhim, navadnim glasom : Da, da, tako sem Vam bil vojak, vojak vsled sleparije. Vojak ! Hm ! Kaj je to sedaj ? Nič. objektiven način ter tla je namestniku pozicija trdna. Kaj naj pomenja to?! Mar naj ne mirno razmerje med Italijani in Slovani vzdržuje le na ta način, tla nimajo Slovani nobenih državljanskih pravio, da nimajo — oni, ki sestavljajo dve tretjini prebivalstva — nobene srednje šole v svojem materinem jeziku ter da se od strani Italijanov postopa žnjimi, kakor tla so sužnji, a od strani iz-vestnih vladnih organov kakor tla so brezpravni ? ! Znano je, tla se jo progressovska stranka v Trstu le na raf un Slovanov pridobila za vstop v državni zbor!! Mol, ki je iivršil to nemoralno umetnost, ni več na dotičnem mestu. Toda že po navedenem je soditi, da ne taboruje daleč od tiste »posebne strani«. Zdi se, da računajo tudi njega med »sotrudnike« sedanjega namestnika, dii, mnogi menijo cek>, d a je oni mož mentor gospoda namestnika!! Dogodki v Primorski, tudi oni iz zadnjih časov, so pokazali zadostno, do kam je dovela dosedanja politika v teh pokrajinah ; po tej politiki se postopa s primorskimi pokrajinami kakor da so italijanske provincije; Slovanom ni smeti dovoliti nikakih pravic, le-ti se morajo poitalijan-čiti s pomočjo vlade — kajti sicer se Italijani puntajo. Kdor odobrtije takt) politiko, ali jo tira, ali celrt vodi — ta ni Avstrijec! Sicer pa je VBe puntanje Italijanov le napihnena harlekinada, katero bi lahko zmogel, kdor je — državnik! Politični pregled. TRST, 13. januvarija 1899. Igra S Ognjem. V »Information« očitajo drti. Ferjančiču od prijateljske, konservativne strani, tla je v svojem govoru v Skofji Loki igral z ognjem. Igra z ognjem je gotovo nevarna igra, kajti navadno si človek opeče prste. Da vidimo, kako se je tir. Ferjančič — po menenju od konservativne strani — igral z ognjem! Prekorajžno da je govoril o eventuvalnem izstopu Slovencev iz večine in —prepovršno, ker s® je izognil vprašanju: kaj potem?! Kdor hoče raz-gnati večino in strmoglaviti ministerstvo, more storiti to le z namenom, da postavi na prazno mesto kaj druzega in boljšega. Ali se sme dr. Ferjančič nadejati, da pride kaj boljšega ? Na to vprašanje ni odgovoril. O možu s triko minulostjo, kakeršnjo ima dr. Ferjančič, pa ni misliti, da hoče razbiti desnico in strmoglaviti miuiterstvo tem jedinim namenom, da pomore v sedlo levičarjem. Spoštovana »konservativna strau« menda ni prav umela gospoda dra. Ferjančiča. Kako se mu more vendar očitati, da je lahkomišljeno govoril o izstopu iz večine?! Mi smo mu očitali nasprotno: da je preoptimističen ; sosebno velja to očitanje glede vere Ferjančičeve v sedanjo vlado. On je povdarjal eeld in posebnim naglasom, da naši poslanci morajo vztrajati v večini in je navajal zato prav iste vzroke, katere navaja »konservativna stran« v »Information«! Le za slučaj, je menil Ferjančič, ako bi se videli prevar j ene ne le od vlade, ampak tudi od večine, morali bi izvajati skrajne posledice. To je vendar naravno. Se-li pravi to igrati z ognjem, ako hočemo storiti to, kar se umeje samo ob sebi in v kar nas sili že oni nagon, ki je lasten slehernemu bitju božjega stvarstva, nagou po samoobrani, po življenju ?! Se-li pravi to igrati z ognjem, ako hočemo storiti to, kar veleva logika najpriprostejega razuma : tla krenemo s pota, o katerem smo se nverili, tla nas ne dovede do cilja? ! Sicer pa vemo o ognju, tla ni le nevaren element, ampak tudi koristen. Z ognjem se opečemo, to je res, ali tudi to je res, tla se z ognjem žgejo in zdravijo rane. In dalje: ako je ogenj okolo in okolo, potem je pot do rešitve le — skozi ogenj! Na nas Jugoslovane pritiskajo od vseh strani, povsodi vidimo zubelj so-vražtva proti nam. In ako bi videli — ako! to je povdarjal dr. Ferjančič — da tudi vlada in sedanja večina nočeti misliti na rešitev našo, ali bi nam mogel zameriti kdo, ako bi se spustili na zadnjo, če tudi nevarno pot: skozi zubelj ! Poslanec Ferjančič ni torej žugal prav čisto nič, ampak le opozarjal je Jna to, kar bi moralo priti! On se ni igral z ognjem, ampak pozival je vlado in večino, naj nas ne poženiti — v ogeuj! To je bil dolžan svojemu narodu, zlasti pa onemu delu tega nanula, ki ob periferiji še vedno trpi pravo mučeništvo, a dolžan je bil tiko, iskreno in lojalno besedo tudi vladi in večini — posebno pa poslednji, kajti lojalnost je vsakomur v sveto dolžnost zlasti do — zaveznikov in prijateljev. D4, nezakoniti! »Piccolo« imenuje izjavo naših deželnih poslancev — komedijo, Češ, da hočejo po vsej sili igrati ulogo žrtev! Sosebno ne more umeti, kako morejo naši poslanci oporekati zakouitosti sklepov, ko je bilo v zbornici -48 poslancev, a manjkalo jih je le 5 {Nahergoja ne računa namreč kakor izvoljenega poslanca). »Piccolo« ne umeje tega. Že možno, da ne umeje tega, ker on sploh nima zmisla za to, kar je — zakonito. Ne 5, en sam ne sme manjkati vsled fizične sile, ali giožcnj ! Ali si upa »Piccolo« trditi, da se ni rabila fizična sila proti našim poslancem ! Ali more tajiti, da se je žugalo Nabergoju, tla ga italijanski poslanci lastnoročno, z brahijalno silo vržejo iz dvorane, ako bi se drznil priti še enkrat?! Ne more tajiti tega, in ker ne more, ostajemo pri tem, tla so sklepi II. seje dež. zbora nezakoniti in izjavljamo, da bodemo te stališče zastopali tudi na drugem mestu in z vso energijo, ter upamo, da ne brez uspeha. Ne mi, Italijani tirajo komedijo se svojimi pazinskimi in drugimi protesti in doživljajo vsled tega sramoto, da jim kar vračajo te proteste nedotaknjene in neči-tane od adresata! Najnovcjo velevaino razsodbo najvi-višega sodiida na Dunajn v jezikovnem vprašanju smo že omenili te dni, s katero je izrekel ta visoki sodni dvor, da so jezikovne naredbe za Češko oprte na zakon, ter da moreta torej toliko Nemec kolikor ČJeh na sodiščih vse ]>okrajine iskati svojega prava v svojem jeziku. To razsodbo najvišega sodišča je izzvala neka pravda na okrožnem kakor trgovinskem sodišču v nemških Libercih. ToŽitelj je bil zahteval, naj se v tej pravdi tudi češki jezik pripusti kakor raz-pravni jezik. Okrožno sodišče je odbilo to zahtevo. Vsled uloženega u toka je više deželno sodišče v Pragi naložilo okrožnemu Bodišču, da mora pripustiti izjave v obeh jezikih in da se mora tudi sodišče posluževati s stranko dotičnega jezika. Toženec je uložil na to revizijski rekurz na najviše sodišče in posledica je bila gori označena velevažna razsodba. In ker se je ta izrek storil v plenarni seji, ima tudi veljavo judikata. Najviše sodišče je izreklo z vso jasnostjo, da sta oba jezika jednako veljavna na vseh oblastih vse pokrajine. To sodišče je povdarilo tudi, da že načelo ustme-nosti in neposrednosti, uveljavljeno po novih civil-nopravdnih zakonih, zahteva popolno jednakove-Ijavnost obeh deželnih jezikov. In ta novi eivilno-pravdni zakoni so se menda uveli tudi po Primorskem, kakor veljajo državni temeljni zakoni tudi za Primorsko! Potem bi sodili, da je tudi naš jezik polnoveljaven na sodiščih na Primorskem. Kje je torej opravičenje za tisto »itaiianitšl del nostro foro«, kakor jo umevajo laška gospoda?! Ho, veliki jurist tržaški, ki čuješ na ime Brocchi, kje si? Ali si vzel ad notam to najnoveji odlok najvišega sodišča! Nič »italianitit« torej na sodiščih, ampak jednakost za vseh ! Kriza na Ogerekem. Liberalni disidenti so že izročili baronu Banffy-u pogoje opozicije. Vlada ne odgovori takoj na te pogoje, ampak jih predloži kroni v odločitev. Tudi javnosti se ne izroče ti pogoji, dokler ne pride odgovor vlade. V vladni stranki gredo menenja navskriž. Jeden del smatra, da teli pogojev nikakor ni možno vsprejeti, drugi del bi bil za na dalj na pogajanja. Domače vesti. Kdo je protestoval v Pazinu i! Med onimi 98 »Pazinci«, ki so podpisali protest proti osnutju hrvatskega gimnazija v Pazinu, ni bilo — kakor dokazuje »Naša Sloga« z navajanjem imen, — uiti 5°/0 resničnih Pazincev. Skoro vsi bo došli tjakaj iz drugih italijanskih občin Istre, pa tudi iz Kranjske in iz Italije! Najbolje dovedemo ta protest ad absurdum, ako povemo, da so med podpi-sanci tudi jeden 18-letni Camus, 14-letni Hektor Uicich in 8-letni L. Camisso!! Drugih mladoletnih jc kar cel šop. Dalje je med njimi rokodelskih učencev in vsi dninarji in hlapci raznih italijana- ških r«xlbin ! To so torej tisti samostojni in zavedni Pazinci, ki nočejo, tla se v Pazinu osnuje hrvatski gimnazij! Ali si je možno misliti grše komedije?! A najlepša pa je ta, tla je jeden teh zavednih »Pazincev« podpisal tudi proti protest! Komedija jih je, suma komedija! Taki so vsikdar in povsod i! Na tem je žalostno le to, da svet, ki jih ne pozna, smatra te komedijaše za rasne ljudi in da je visokih prijateljev, ki takim komedijašem preskrhljajo besedo na resnih stvareh. Laško mišljenje. Pišejo nam: Laški židje hvalijo novega župnika v tržaški bolnišnici. I)a hvali žid katoliškega duhovnika, je že nekaj čudnega in — značilnega. Da-li so katoliški duhovniki res ponosni na židovsko hvalo, to nam ni znano, a znano nam je, da so Židom baš duhovniki pravi trn v peti. In vendar hvalijo Židjp don Ulcigrai-a. Zakaj ? Ker je don Ulcigrai strogo narodnega laškega mišljenja! Kako je pa to strogo narodno mišljenje? Kakor je umejo gospodovalna stranka v Trstu. Svetovalec Spadoni nam je to povedal javno. Povedal nam je ta ljubi gospod Spadoni, da bo blestela tudi nad Trstom ona zvezda, ki blišči danes nad Rimom. Tako je torej pristno laško mišljenje! Ker je torej don Ulcigrai pristnega laškega mišljenja, hvalijo ga tržaški Židje. Čestitamo tudi mi don Ulcigraiju na tej židovski hvali! Ponosen on na to hvalo, srečen on ! Da-li pa taka hvala koristi tudi katoliški stvari, o tem naj razmišljajo oni drugi, katerim je izročena cerkev v varstvo! Dalje hvalijo Židje don Uloigrai-a, ker je podaril 200 kron društvu sv. J usta in Nazarija. Že ta židovska hvala sama nam pravi, kaj je to društvo! Ako je pa še kdo izmed nas, ki tega ne ve, tedaj mu moramo že povedati, da temu društvo je namen, izpodriniti slovansko duhovščino na Primorskem in nadomestiti jo z laško! Izriniti hočejo naše slovenske duhovnike, ter nadomestiti jih z ono duhovščino, ki čuti laško, ki je laškega mišljenja, onega mišljenja, kakoršno nam je opisal gosp. Spadoni. Ako je prišel Slovenec v tržaško bolnišnico, in so ga zdravniki operirali, tedaj vprašujejo nesrečneža: »Ti diol, sciavo?« Zgodilo se je že, da bo se zgražale celo celo laške navzoče gospe, ko so ga vpraševali tako zaničljivo. Ako to laško mišljenje sestoji v tem, da laški frkolini pljuvajo na naše poslanoe, da mečejo na nje okvirje, ako Bestoji laško mišljenje v tem, da se ne sramujejo laški poslanci moliti pesti pod noB starčku, kakor so naredili Nabergoju, ako sestoji laško mišljenje v tem, da kličejo laške zvezde, naj svetijo nad našo zemljo, ako sestoji laško mišljenje v tem, da vprašujejo slovenske bolnike: »Ti diol sciavo?« — tedaj neverno, česa nam je pričakovati še od tega laškega mišljenja ! ! Da, iz dna naše duše moremo vzklikniti: Vbogi mi! A ne obupajmo! Pride tudi za nas dan, pride tudi za one druge — črni petek! In to menda čutijo že tudi oni sami! Še neka nepravilnost od strani poštnih organov. Vi, častiti gospod urednik, ste že mnogokrat opozorili našo c. kr. pošto na marsikateri ne-dostatek na tem uradu, le na to še ne, kar Vam hočem povedati sedaj. Cesto se namreč dogaja, da pismonoše vračajo slovenski naslovljena, ne oddana pisma z opazkami »Volta, »Sconosciuto«, »Siog-giato« itd. Jaz menim, da je to nepravilno in za to Vas prosim, da v svojem cenjenem listu opozorite slavno poštno ravnateljstvo na to nepravilnost. N e k d o. Dar Slovanom. Pod tem naslovom piše zadnja »Naša Sloga« : »Slovanska apostola SS. Ciril in Metod sta le malo let ostala na svojem mestu, to je, da sta se od vseh katolikov Častila na dan 5. julija. Kakor je potisnjen v kot njiju jezik, tako je potisnjeno tudi njiju češčenje, kajti na njiju mesto je prišel S. Anton M. Zaccaria Barnabita italijanski. SS. Cirilu in Metodu boderao morali iskati dne, ki bode slučajno Bvoboden v letu ! Takt) katoliški Slovani ne bodo mogli biti jedini uiti v tem, da bi v isti dan Častili svoja apostola! To je nov znak časov in prispevek k našemu jedinstvu !« Žalosten dar! Posnemanja in hvale vreden Čin. Občina Bovec je pristopila zavodu sv. Nikolaja kakor pokroviteljica z doneskom 100 K. S tem veliko- dušnim darom je pripomogla izdatno, da bode društvo laglje vršilo svojo dolžnost. Prisrčna hvala občinakemn svetn in vrlemu županu gospoda Janku. Nadalje so pristopili kakor podporniki : gg. Notar Anton 10 K, Guli? Liza 2 K, Mezinee 2 K, gospa profesorjeva soproga Kožuh 2 K, in redovnik 3 K 40 st., darovali so pa: Sosie Anton 1 K, Dovnik Fran 4 K, Rudolf Alojzij 4 K, gospa Pegan nabrala 7 K in gospica Godina Ve-koslava 2 K. Prisrčna hvala vsem darovateljem Odhor. Vseslovenska bauka. Gospod Makso Veršee je v zvezi z nekaterimi gospodi v Ljubljani ustanovil banko pod svojim imenom. Iz te naj bi postala vseslovenska banka na delniški, splošno-slo-venski podlagi. Za zastavo pevskega društva Kolo> so nabrale gospiee Družina, Seme star. in Vatavec v gostilni Kajati 15 K. HO st., za prodano čašo na licitaciji v isti gostilni se je stržilo 20 K. 50 st.; \ »trgovski kavarni* je prodal g. Kolb palico na licitaciji za 1 K. 20 st., g. Jazbec pa svetinjo za 2 K. 48 st.; «g. Caharija in Sosič podarila sta 40 st.; k temu je dodal še g. Skedel 20 st., gospod Grižon je podaril 1 K. Nadalje je nabral g. L. Šmidt v »trgovski kavarni® 6 K. in g. Vatovec je prodal rokovieo za 22 st. Prej izkazano 2H3 K. 24 st. Skupaj 330 K, 60 st. Vsem darovalcem, kakor tudi nabiralkam in nabiralcem, srčna hvala! Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu je nabrala Milka Guštinova v »Narodnem domu« v Barkovljah dne 8. t. m. 3 krone 40 »t. Za možko podružnico družbe sv. Cirila lil Metoda lia Oretl se je nabralo v društvenem nabiralniku v »Narodnem domu« v Barkovljah 5 kron 40 st. Zaprta Sola. V Št. Petru pri Novem mestu, so zaprli šolo za nekaj časa radi nalezljive bolezni, ki se je pojavila med otroci. Anonimno pismo je pisal nekdo te dni trgovcu z lesom, gosp. Josipu Milavcu v Cirknici, v katerem se zahteva, naj isti v gotovem času obesi na neko drevo v Begunjah 1000 gld., sicer da mu je gotova smrt. Gospod Milavec pa ni obesil denarja na drevo, pač pa izročil anonimno pismo — orožnikom. Radi prepira o narodnostnem vprašanju je bil v Gradcu te dni dvoboj med nekim Slovencem in nekim Nemcem. Nemec je bil težko ranjen. Ogenj. V Št. Vidu pri Zatičini na Kranjskem je v šolskem poslopju bil nastal ogenj, katerega pa so k sreči pogasili kmajo, tako, da je mogel napraviti le malo škode. Izpred deželnega sodišča. 16-letni Ivan G. je bil včeraj obsojen na 4 mesece, ker je novembra meseca ukradel dvem kmetom dva osla, katera je potem prodal. Istotako je bil • obsojen na 4 mesece neki Gandusio, ker je v prepiru, nastalem vsled igre, vrgel plehato posodo svojemu jsoigralcu na glavo. Slednjič je bil obsojen neki 23-letni Lino Tilati iz Fare na 4 tedne zapora, ker je javno popeval Caserjevo himno. Padel v morje. Včeraj zvečer je padel v morje 30-letni postrešček Viljclm O. iz Trsta, ko je hotel stopiti na ravnokar prišli Lloydov parni k »Selene«. Njegovim tovarišem se je posrečilo, da so ga hitro nepoškodovanega izvlekli iz mokrega elementa. Hvaležen sin. 20-letni Ivan G. živi v prepiru se svojo družino, posebno se svojim očetom. Prišedši predvčerajnem zvečer v gostilno svojega očeta, hotel je imeti od istega jedi in nekaj vina, v čemer mu pa oče ni hotel ustreči. Razljučen vsled tega, jel je ta rabijatui sin razgrajati in je prijel slednjič za kolec, s katerim je hotel ubiti očeta. — Komaj se je posrečilo navzočim, da so vzdržali besneža, da ni izvršil svoje grde nakane. Naznanjen policiji bil je aretiran in sproveden v ulico Tigor, kjer naj premišljuje o dolžnosti otroka do očeta. Tatvina. Mornar Anton A. si je nakupil 3 kile kave, da jo ponese v Zlarin, svoje rojstno me- sto. Priča kov aje dneva odpotovanja, shranil je med tem kavo v malem zaboju in vse skupaj vsvoji sobi. Vžeraj zjutraj, hotč vzeti kavo, ni našel več ne kave ne zaboja. Ker je bilo brezvspešno vse iskanje, ovadil je tatvino ]>oliciji. Različne vesti. Usoda prve Jugoslovanske tiskarne. Prote-stantje so imeli 1. 1479. v Ljubljani svojo tiskarno. Neki Hans Manel je bil prvi tiskar na slovenskih tleh. To je znano, ni pa ol»čno znano, da je graj-šČak iz Savinske doline, Hans Ujrnad v Uraehu na Wurttemberškem, kjer je bil Primož Trubar župnik, ustanovil še prej in ponajveč na svoje troške tiskarno in sicer za tisk sv. pisma v slovenskem in hrvaškem jeziku z latinico in s cirilico. lTgnad je bil v tedanjih časih največji slovenski mecen in je velik del svojega premoženja žrtvoval za slovenske namene. Umrl je 27. decembra 1564. v \Vintritzu na Češkem in je pokopan v glavni cerkvi v Tii-bingenu. Po njegovi smrti je bil materijal rečene tiskarne prepeljan na Ungnadov grad Waldenstein na Koroškem, od tam v Gradec, Ferdinand II. pa ga je podaril kongregaciji de prhpaganda fide. Za Časa Ferdinanda III. jc bil ta materijal prepeljan v Rim in se je tam rabil za tiskanje brevirjev za katoliške duhovnike. Habent sua fata tudi tiskarne. »SI. Narod«. Prebivalstvo Rusije. Po šestih letih mučnega dela se je dovršilo Štetje prebivalstva v silni Rusiji. »Monde economique« prinaša o tem naslednje zanimive podatke: Število prebivalstva v Rusiji in v veliki kneževini Finski znaša 129,211.114 duš. Na vsaki četvorni kilometer spada po 7 prebivalcev. Najmanja gostoča je 1*6 na četvorni kilometer, a naj veča 8'46. Po spolu se deli prebivalstvo kakor sledi: V evropski Rusiji 100 možkih nasproti 102 ženskim; v pokrajinah poljskih 98 ženskih nasproti 100 možkim; v stepah 89; a v Turkestanu 93. 19 mest je, v katerih znaša število prebivalstva nad 100.000, v 35 mestih znaša šte-j vilo prebivalstva od 50 do 100.000. Leta 1892. je Rusija imela samo 108 in pol milijona pre-! bivaleev. V številu prebivalstva nadkriljuje Rusijo samo kitajsko in britansko cesarstvo. Kitaj ima 402 milijonov prebivalcev, a Anglija (seveda s kolonijami) 315 milijonov. Največi del prebivalstva v Rusiji je slovanskega rodu. Slovanov je namreč 84 milijonov, od toh je 9 milijonov Poljakov. Razven teh biva v Rusiji več miljonov turških Tartarov, 2 milijona Židov, nad eden mil'jon Armencev in v baltiških krajih blizo toliko Nemcev. Po veri je 55 milijonov grškoiztočnih, 15 milijonov takoimenovanih disidentov, 9 milijonov rimskih katolikov in tri in pol milijona lute-rancev. 7/a ruskega prebivalstva je kmetijskega stanu. V Rusiji se narodi na leto 1,414.000 otrok. Atentat na tombrosa. Minoli teden je nekdo .ustrelil v okno stanovanja glasovitega profesorja Lombrosevega, v ulici via Legnano v Turinu. V Lomhrvs hiši je vse spalo. Strel iz samokresa je prodrl okno in patrona je priletela v jedno sobo, kjer so jo našli pozneje. Ni se še izvedelo do sedaj, kdo je streljal v stanovanje svetovnozna-nega učenjaka. Književnost. Ročni kažipot po Goriikem, Trstu in Istri za 1899. Sestavil A n d rej G a b r š č e k. V. L e t u i k. V Gorici 1899. Po vsej pravici pravi gospod sestavitelj te prekoristne in jako praktično sestavljene knjižice, da je letošnje izdanje veliko popolniši, nego so bili njega predniki. Tu najdeš običajnih koledarskih stvarij, natančnih statistiških podatkov o prebivalstvu gledo števila, spola, narodnosti in vere, toliko za vse Primorje ukup, kolikor za vsako treh primorskih pokrajin posebe; o cerkvenih oblastih, zavodih in osebah ; o avtonomnih oblastih, o politični upravi, o sodstvu, o poštnih in vojaških oblastih, o šolstvu, o društvih, o gospodarskih in trgovinskih zavodih ; nadalje zgodovinskih črtic itd. Sploh je v tej knjižici toliko potrebnih podatkov da bode izborno služila vsakomur, ki hoče spoznavati naše pokrajine iti dajo smemo najtopleje t priporočati našim spoštovanim Čitateljem. Cena ji je za naše razmere nenavadno nizka: broširana stane 60 nvč, trdo vezana 1 jfld. S pošto ."> novč. več. Lampetovo „Cvetje s polja modroslovsfoia". (Zvršetek.) Naj si pisatelj ne dela preveč skrbi, kako bi zajezil takozvano »krivo modroslovje«. I)a »krivi nauki modroslovni« dobivajo premoč, to je najbolj nasledek »skolastike« same. Po pisateljevem me-nenju je »napačno modroslovje« zakrivilo veliki francozki prevrat, ki je pomandral v Evropi la/. javnega redu in »resnice«. V istini pa je bil vzrok prikrivanje in brezuspešno zaduševanje popolnoma krivičnih soeijalnih razmer. Naj »Cvetje« to sodbo, katero je svet utrdil že davno, le omajuje z sofizmi, resnica vendar ostane, in t«1 »resnice« ne pokopljejo nazori »Cvetja« ; ona stoji trdno. Iz vseh kotov in krajev »Cvetja« gleda in kuka tendenca pisateljeva ; zastonj jo prikriva, zastonj obrača drugam oči čitateljeve. Baš tako slabo podprto raodroslovje, kakoršno je ono »Cvetja«, pospešuje popolnoma in direktno njemu nasprotne namene. Kdor hoče izlečiti strup, mora rabiti korenite protileke. Za take |»a »školastika« dandanes nima več recepta. ('emu torej ona slepi sebe in svet? Velika temeljitost pisateljeva pa se najbolj kaže iz oddelka: »Najvišje resnice <• umu in svetu«. Tuje načrtal pisatelj nekaj, kar bi naj veljalo za »noetiko« ali nauk o mišljenji. Zadostovalo bode, če postavim sem samo nekaj stavkov pisateljevih. »Um preiskuje sam sebe, ogleduje sam sebe in nam razklada svoje postave. T<» preiskovanje mora biti čisto resnično, ker um vidi sebe takega, kakoršenjo: ničesa si ne dodi( (m. dodaje), ničesar ne vzame (m. jemlje), ničesar ne premeni (m. premenja). Samemu sebi je um kakor obraz v čistem ogledalu, kjer se steklo skoro nič ne vidi, ampak samo slika človekova.« Tak<5? — Da si otroci še danes tak mojem najboljšem prepričanju s takim gradivom mladini in ljudstvu prcohklada želodec kakor z neprebavno hrano. Stvari, katerih se pisatelj dotika tu na nnjpovršneji način, so pravo beganje duh »v; pa ko bi jih pisatelj res tudi znal rešiti, ostale bi množini previsoke, temne in brezkoristne. Ne bode torej preostro rečeno, ako pisateljeve lastne besede obrnem na njega samega rekoč : »Mnogi domoljubni možje bi svojim rojakom radi pomogli, a večkrat si izbirajo krive poti, in njihovo najboljše prizadevanje nima uspeha in sadfi« (Dom in Svet. 1W7. str. 2). Taka je ravno na tem »Cvetju«. A d r i a t i c n s. TEODOR SLABANJA srebrar Bito* Koralll 11 y GORICI "Me* *or',51t u priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje Cerkvene posode in orodja. Staro btago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si pa za morejo tudi Ik>1 j revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni stein, da jim je pripravljen napmvljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. < )broke si pa preč. p. n. gospod naročevalee sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prostol Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnja vesti.) Budimpešta 13. Baron Banffy odpotuje jutri na Dunaj, da sporoči cesarju o pogojih, ki jih je •tavila opozicija za zboljšanje parlamentarnih od-nošajev. Tudi v današnji seji je nadaljevala ob-strukeija z glasovanji po imenih. Govori se, da bode zbornica razpuščcna. Dunaj 13. Tukaj je bil danes zjutraj velik vihar. Nekoliko oseb je ;>onesrečilo, jedno je vihar vrgel v Donavo. Beroltn 13. Listi sodijo, da bode zakon za pomnoženje vojske vsprejet. Po tem zakonu se efektivna vojska v času miru pomnoži za 26.000 mož. To bo zahtevalo za sedaj Btrošek 130 milijonov potem pa letnih 2H milijonov. ZAHVALA. A kad. tehn. društvu »Triglav «-u v Gradcu so dohajali v preteklem letu ti-le časniki in časopisi brezplačno: »Slov. Narod«, »Edinost«, »Hrvatska domovina«, »Domovina«, »Slov. gospodar«, »Slov. list«, »Soča«, »Novice«, »Naša sloga«, »Slovanski Bvet«, »Dubrovnik«, »Mir«, »Ljublj. Zvon«, »Slovenka«, »Učiteljski tovariš«, »Popotnik«, »Vrtec z Angeljčkom«, »Planinski vestnik«, »Sport«, »Dolenjske novice«, »Stenograf«, »Brivec«, »Der Suden«, »Siidsteirische Post« in »Politik«. Podpisani odbor se tem potom vsem uredništvom zgoraj navedenih listov kar najiskreneje zahvaljuje na brezplačnem pošiljanju v nadi, da nam bodo i v bodoče tako naklonjena, kakor dosihdob. Zahvaljuje se tudi D.ru J vanu Tavčarju v Ljubljani, ki je nam podaril II. zvezek svojih »Zbranih spisov«, in g. Dragotinu Hribarju, ki je nam poklonil svoj »Narodni koledar«. Takisto nam je dolžnost, da se dostojno zahvalimo vsem onim rodoljubom širom domovine, ki so bodi-si duševno ali gmotno podpirati naše društvo v prošlem letu. Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu, dne 10. prosinca 1899. Trgovinske veati. Budimpešta 13. Pšenica za marc-april gold. 9-48—9*49. Pšouica za —.— gl. —•— do —. Pšenica za oktober gold. —*— do —•—. Rž za oktober gl. —•— do —•—. Rž za mare gld. 8*04 do 8-06. Koruza za maj 1899. gld. 4*88 do 4 90. Koruza za oktober gl. —•— do —•—. Oves za marc gl. 5'7H do 5-80. Oves za oktober gl. —■— do —•—. Koruza gl. —•— do —•—. Pšenica: ponudbe in kupčije slabe. Prodaja 10.000 niet. sto tov. Vreme: oblačno. Hamburg 13. Trg za kavo. Santos good ave-rage za mare 31*75, za maj 32*25, za september 33*—, za december 33 50. Havre 13. Kava Santos good average za ja-nuvar 50 k. frankov 37.75, za april 50 k. frankov 38.76. Praga 13. Surovi sladkor 1. izdelek, 88% Reudement franco Aussig Mirno. Takoj gl. 12.177a« do 12*20. Februvar gld. 12-22VS. Denar. URAR sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja, raznačalfc „Edinosti" in vratar, Via Bollt&rlo It. 8. Hiša na prodaj! V bližini mesta je na prodaj prostorna hiša ob lepi cesti, ki je pripravna za vsako obrt in letovišče. Več se izve v tiskarni lista »Edinosti«. Pomladansko edravlijene. Rionione Adriatioa ii Sicurta ? Trstu zavaruje proti požarom, prevoiu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsili kombinacijah. Giamica in rmn trdiva dne 31. decembra 1892.: Glavnica društva......gld. 4.«MM>.iMM>-— Premijna reserva zavarovanja na življenje.........i:t,:j-»K.:J4U*>H Premijna reserva zavarovanja proti ognju ......'..........1 ,«32.24*22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju ...... „ 49.4661)7 Reserva na razpolaganje..........">00.000*— Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (A) . . ,. :UJ3.822'42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) . . „ -243.331-83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje ... „ 000.000'— Občna reserva dobičkov ... ., 1,187.164'M lTrad ravnateljstva : Via V&ldiriv It. 9, (v lastni hlfttj. c.Kr. urit astfijskeka kreditnega zaroda se« trgovino tn obrt ▼ Trstu. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „IMerni cret" (Milleliorl). disti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Ai line Mori" ? TRSTU, veliki tn. Tudi za 55 nvč. v markah dopošlje se franko. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje »e prodaja, r.issnn v drugih navedenih tobakarnah, tudi najutnem kolodvora. Slovencem naznanjam, da bode moja gostilna, Via Rossettt št. 2, „Gambrinus" veH predpust ob nedeljah in pravnikih odprta do 4. ure zjutraj. — Točim izvrstno vino in pivo ter imam dobro kuhinjo. — Priporočam se za obilen obisk Anton Kramberger. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz S'^'/o « SV/. 30- V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2u/0% 3-mesečni „ 2l/4° 6- * * 2'/,°/, na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija iu odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okroinl oddal. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obrest Nakazalo a oa Dunaj, Prago, Peftto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Sibinj, Inomost, Czotec, Ljubljano, Line, Oiomuc, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja In prodaja frednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku l°/0(, provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih posojili. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vidiki v pobrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 159.097,579'— Letno vplačilo premij in obresti do 31, decembra 1897..... » 28.823,375*— Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.)* . . > :$43.8«0.0 V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo St. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Belvedcre št. 21. — Via tihega St. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion St. 1. — Via Aequedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu priy gosp. Ani vdovi GaSperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost-1 v Gorici v tobakarni g. Josipa Seliwaiz v šolski ulici. i Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in braraba nam po zakonu zajamčenih pravic. ^ Rojaki, uvažajte naše geslo: ,,V edinosti j© mOČ!" ^