Poštnina plačana v gotovini. LetoLXIX. št. 38 februarja Časa izhaja v-oaK dan popoldne, tzvzemšJ nedelje in praznike. — inserati do 30 petit wrst & Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovora, inse ratni davek posebej. — > Slo venski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ATVO LJUBLJANA, linafljeva ulica ttev. *. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MKSTO. Liut.ijanska c. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob koixl\oru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10o51. POMORSKA KONFERENCA ZOPET V ZAGATI Med Francijo in Anglijo sa nastale velike diference glede bodoče tonaže vojnih ladij in spor glede sodelovanja Nemčije in Rusije London, 15. tebr. /. Reuter poroča o celi vrsti poskusov, da bi sc pomorska konferenca rešila \a zagate, v katero je prišla. Francoski veleposlanik (<>r? bin jc imel včeraj daljši sestanek z zunanjim ministrom E(jenom, Popoln dne i c odpotoval v Pariz. Po uradnem ponvjilu ho prisostvoval poroki svoje nečakinje, vendar pa je zelo verjetno, da bo v Parizu konteriral s svojimi predpostavljenimi in jim poročal o položaju na pomorski koniercnei. Prvi lord angleške mornarice lord .Monscll in državni podtajnik v zuna* njem ministrstvu sta konferirala s člani italijanske delegacije. Francoska dclcgac'ja jc najprej zahtevala maksi= m um tonaže 27.500 ton za kri žarke, vendar pa izgleda, da je sedaj priprav* Ijena. da pristane na 30.000 ton tonaže in morda še na več. vztraja pa pri svojih zahtevah, kar sc tiče kalibra topov. Pač pa je odločnih proti temu. da bi se povabili na konterL-nco Nem; čija in Sovjetska Rusija. Anglija želi. da bi Xemčija sodelovala na konfes renči, Francija pa to odločno odbija in jo v tem podpira tudi Amerika. Ven« dar pa jc to vprašanje nekoliko od= stavljeno z dnevnega red i. Cc bi pri? lo do sporazuma med štirimi velesilami, potem bi ta sporazum bil tudi pa; rafiran, vendar pa bi moč pogodbe <\o* bil šele tedaj, ko bi ga podpisale vse pomorske države, med njimi tudi Nemčija in Rusija. >odba v Aixu pravomoćna Po nasvetu svojih zagovornikov se obsojenci ne bodo pritožili zoper sodbo v Aiacis, Ki je s tem postala pravomoćna — V Kratkem bodo odposlani na Hudičeve otoKe /' a r i z, 15. februarja, z. Mi jo Kralj, Zvonimir Pospišil in Ivan Rajič, ki so biii od apelacijskoga sodišča v Aixu en Provcnce v marsejskem procesu zaradi umora kralja Aleksandra in mU nisirskega predsednika Harthouja obsojeni na dosmrtno prisilno delo, so si po objavi sodbe izgovorili tridnevni rok za premislek, ali naj ~e proti obsodbi pritožijo na kasacijsko sodišče. Po ?ia>vctu svojih zagovornikov so opusi ili misel na priziv, ker so zagovorniki mnenja, da je bila sodba itak izredno mila. Prav tako mislijo, da bi bila prošnja za pomilostitev brezus= pesna, ker le že sodišče samo upošte= valo vse možne olajševalne okolnosti. Tudi državni tožilec ne bo vložil prizu va zaradi prenizko odmerjene kazni. Zato bo osiala v veljavi sodba apela= cijskega sodišča v Aixu. Vsi trije obsojenci, so te dni prepeljali iz sodnih zaporov v Ai.xu na otok lile de Re v marsejskem zalivu, kjer so stari trd-njavski zapori, v katerih čakajo na od= hod v kazensko kolonijo vsi oni ka-nenci. ki so obsojeni na več kakor 15 let prisilnega dela. Marsejski morilci bodo s prvim prihodnjim transportom najbrž v teku meseca marca odposlani na Hudičeve otoke, kjer je največja kaznenska kolonija Francije. Vsem prefektom je bii razposlan ukaz z navodilom, da marajo burino po/iti, da se uka/ striktno izvrši. Grenoble. 15. februarja. AA. H a vas poroča: Tukaj je sooči prišlo do spopada med člani Action Franeaise in nekaterimi pristaš^ skrajne leviee. " Pristaši Action francalse so protestirali proti prepovedi njihovega shoda. Mobilna garda jc bila prisiljena, da je morala večkrat energično intervenirat'". Šele opolnoči je bil vzpostavljen red. Teže je ranjena samo ena oseba in to slučajno oseba, ki je šla ravno mirno, in ki ni sodelovala pri spopadu. Aretiranih je bilo 10 osjb. ki so bile izpiljene, ko so b:ie legitimirane. Pred posetom dr. Hodže V soboto zjutraj prispe v Beograd, Kjer ostane par dni, nato pa bo posetil Se Bukarešto — Njegovemu potovanju pripisujejo izredno važnost / a r j z, 75. febr. z. Češkoslovaški mini-sirski predsednik dr. Milim Hodža ie si-nr-či zapustil Pari/, in odpotoval \' Prago. \d kolodvoru so sc poslovili od njega zastopnik predsednika republike, zastopnik ministrskega predsednika in zunanjega i ministra ter poslaniki Češkoslovaške, Jugoslavije* Romunije in Turčije . V Pragi ostane dr. Milan Hodža samo par dni. da ob\c?ti svoje ministrske tovariše o svoiih razgovori/i v Parizu, ter da reši nekatere tekoče vladne posle, nakar bo prihodnji petek odpotoval v Beograd, od tam pa v Bukarešto. Temu potovanju pripisujejo V vseh diplomatskih krogih največjo pozornost, ker bo odločilne važnosti glede bodočega sodelovanja Male antante in Balkanske zveze z Avstrijo in Madžarsko v okviru podonavskega pakta. Flandin o pomenu francosko • ruskega pakta Pakt naj obenem služi za poglobitev odnošajev med Francijo, Malo antanto in Balkansko zvezo Pariz, 15. febr. z. Na včerajšnji seji senatnega odbora za zunanje zadeve ja govoril senator Francois Labrouose. Za njim je gOTOra zunanji minister Flcndin. ki je bil naprošen. da naj poda porodilo o mednarodnem položaju. Flandin je razložil, zakaj jc nujno da bi prišlo e=m prej do ratifikacije pogodb« med Francijo in Sovjetsko Ru>ijo. Pogodba z Rusijo jc sklenjena v okviru pakta DCs in je v neposredni zveri z lofcarsko pogodbo in rusko-češkoslo-vaško pogodbo. To je pakt o medsebojni pomoči :n je odprt tudi Nemčiji in v nobenem primeru ni naperjen proti njej, od- nosno proti razgovorom, ki so se zadnje čase vodile v Parizu in Londonu. Flandin je podal potrebne podatke m poudaril njihovo korist pesebno zato, ker so sj odao-s: zaradi teh dejstev med Francijo in Malo .antanto in BV.kansko zvezo še zbojjša!:. Prav tako so se izboljšali odnošaji s po-dunavskimi državami. Glede vojne v Afriki je Flandin izjavil, da francoska vlada nikdar ne bo izgubila iz vida politične strani tega problema. Nato je odbor sklenil, da bo prihodnji petek začel z obravnavo pogodbe med Sovjetsko Rusijo in Francijo. Napetost v Jeruzu'em. 15. febr. A A. Položaj v Siriji je še zmerom zelo resen. Oblasti so v O.'masku podvzele najobsežnejše korake. Na strehah mnogih hiš so postavili strojnice. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Muvsfarski predsednik ni predal demisije francoskemu vrhovnemu komisarju, kakor se je to pričakovalo. .Stavka sc misli prenesti tudi na Bcjlatc. Sicei se pa lahko ugotovi, da hoče prebivalstvo Damaska mir in red in da ne snnpatizira z voditelji neredov. Posebno obrtniki so s-e izjavili proti neredom. Mobilizirana je zadostna služba, ki omogoča dovoz živeža prebivalstvu. Strop podrl na mrtvaški oder \eapeij. 15. februar.a. A A. V mesteu Monte Forte pri Avelinu je sedelo nekaj oseb ob mrtvaškem odru neke deklice. Nenadoma se jc zrušilo podstrešje in ob tej priliki je bilo hudo ranjenih osem oseb. med njimi posebno oče in sestra umr!( mladenke. Napetost v Parizu Zaradi jutrišnje manifestacije enotne fronte se boje velikih nemirov Puriz, 15. febr. AA. IJavas poroča: Odbor enotne fronte je včeraj vložil prošnjo pri prefekturi, da sc dovc li veliko zborovanje, ki se bo priredilo v nedeljo v znak protesta prot; napadu Leona Bluma. Odbor je včeraj popoldne predložil policijskemu prefektu Langeronu načrt ulic, koder bi ko-rak-el manifestacijski sprevod. Prefekt jc zavrni.! načrt, po katerem bi sprevod moral iti tudi mimo parlamenta in nato dalje po bulvarju Samt-Gerineiki. Zdi *e, da bo dovolil, da bo Sel sprevod po ulici Ledru RoIHn in pa po predmestju Estc Oucn. Vendar pa do&edaj še ni bilo nič odlučeno. Med prireditelji manifestacije in policijskim prefektom se bodo danes vodila neva pogajanja. V Parizu vlada zaredi nameravanega pohoda enotne fronte velika napetost in sc boje spopadov med levičarji in desničarji. Ministrski predsednik jc jmd snoči konferenco s pravosodnem ministrom, državnim podtajnikom v predsedstvu vlade in .direktorji pravosodnega ministrstva Na tej seji so bili sprejeti sklepi giede izvedbe razpusta Action Franca^se v pokrajini. Tek na 5© km v Ga-PA Ga—Pa, 15. februarja, Ga—Pa. 15. februarja. Davi ob S. jc bil v olimpijskem stadionu start za smučar, ski maraton — vztra;;nostni tek na 50 km. Na startu se je jarilo 45 tekmovalcev petnajstih držav. Največje dovoljeno gtevilc tekmovalcev — 4 — so poslale na start češkoslovaška. Nemčija, Japonska, Jugoslavija, Norveška. Finska. Latvija in Amerika Naši tekmovalci imajo naslednje startne številke: Smole j 6, Knap 17, ženiva 28. Senčar 38. Od Cehov tekmujejo Svatoš 2. Novak 12. Milahak 24 in Mu- Sli do. Kakor na vseh dosedanjih tekmah, so tudi na tei favorit? severnjaki, med njimi zlasti šveci, ki imajo specialista za dolge proge in so skoro na vseh olimpijadah in FIS tekmah zasedli prva mesta. Po splošni sodbi ima največ izgledov znameniti Šved Nils Joel Englund. ki bo imel po švedski sodbi najostrejšega tekmeca v svojem rojaka Arturiu Haggbladu. Poleg Engiunda omenjajo še man, slavnega Norvežana Kaara Hattena in Finca Franca Heikkinema. Glede na to. da se šrica ne udeleži tega tekmovanja — Švicar Egg je bil lani na FIS t.kmah najboljši Sred-njeevropec — dajejo med srednjeevropskimi naredi najboljše izglede našemu Smole-ju. ki je bil lani drugi najboljši Srednje. evropec na tej progi. Po izjavi Čehov je njihov Mihalak tudi na 50 km izvrsten in je prav mogoče, da se bo plasiral pred Smoloja. Če pomislimo, da je bil na 18 km najboljši Srednjeevropec in da je za zmagovalcem Lar9sonom zaostal komaj za 4 in pol minute, mu moramo tudi v smučarskem maratonu dati najboljše izglede. Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli veat, da so zmagali na celi črti »ve. di, ki {.o zasedli vsa prva Štiri mesta. Olimpijski prvak je po*ta Engliund, 2. Viklund, 3. Wikstrom, 4. Bergstroro. Nemčija pod Hitlerjem Predavanje prof. Evgena Jarca v Ljubljanskem klubu Ljubljana. 15. februarja. Ljubljanski klub je snoci nadaljeval vr. sto svojih izredno poučnih predavanj. Snoči je predaval prof. Evgen Jaro o socialno in gospodarsko politični aktiviteti tret_ jega carstva. Uvodoma je predavatelj označil gospodarsko vlogo Ne nčije v Podonavju. Nemčija je deležna na zunanji trgovini Bolgarije z 51, Grške pa s 13rf. Jugoslavija ima ou K ta 1934 ugodn - nogodbo in je bila lani Nemčija na prvem mestu v našem izvozu. V zadnjih treh letih se je naš iz_ voz v Nemčijo podvojil I 751 milijonov Din). Zaradi devizne polHike Nemčije zna. ša naš aktivni saldo še vedno 160 .r.ilijo-nov Din. Nacistična revolucija je bila reakcija na izgubljeno vojno. Predavatelj je očrtal razvoj narodnega socializma do 30, januarja 1933, ko je Hindenfcurg imenoval Hitlerja za kancelarja. Razne volitve in ljudska glasovanja so prinesla v naslednjih letih Hitlerju postopoma vedno večjo večin .. Hitlerjeva ideologija hoče ustvariti enotno fronto kmetov in delavcev. Kmet mu je podlaga države. Zato mu je prvo _ boj za prehrano; na vse mogoče načine pospešuje kmetijstvo, in je zlasti z dednimi kmetijami dosegel pozitiven uspeh. Drug uspeh, ki ga ni mogoče zanikati, je boj proti brezposelnosti. Takozvani Reinhard. tov program v treh letih pred revolucijo je povzročil, da je šterilo brezposelnih poskočilo od 3 na 6 milijonov. Hitlerjev režim je zmanjšal to število na dva milijo-ua. Država je dala prvo pobudo z javnimi deli. S tem, da je znižala brezposelnost, so se tudi znižali stioški zanjo za 1.7 milijard RM, in davčni dohodki zvišali za 2.4 milijarde RM, kar pomeni skupaj glede na proračun vsoto S milijard, zboljšanje skoro za polovico. Država je vložila v boj za delo 6 milijard. Poleg zasilnih in obnovitvenih del (obnova poslopij, mostov, regulacije kanalov in pristanišč, gospodarska pota i je največje gradbeno delo .-Reichsautobahn ., velika državna avtomobilska cesta, projektirana v dolžini 6900 km (Jugoslavija ima 9.800 km dr. žavnih cest). Na cesti "je 1600 m*.stov širokih po 24 m, kakor je cesta sama široka. V sezoni je zaposlenih četrt milijona delavcev. Do jeseni 1935 je znašal iz- kop zemlje dvakratno mi Ožino Su^^cga in polovico Panamskega prekopa. Država je dala iniciativo in mora .V;r-beti, da izpremeni začasne kre lite v stalne, kar je doslej uspelo za eno ' lijardo. Indirektno pa je država pomagala j^o-;->-darstvu s tem. da skuša pritegniti reC df_ lovnih sii na kmete in v ^ In < ter tako omejiti dotok v mesto. Poročna posojila so učinkovala tako, da se Je od le. ta 1932 število ctrok zvišan u 200.000 in rojstev za eno četrtino. VAtUl : V . ja za splošno znlž-anje obrestne m^rr*. ki je prej znašala 6 d-> S',, dano.s pa jc obrestna mera na hipotek'.' pri zavarovalnicah 5',, na zastavne listo 5nV. v taaniL nie^h 4.5 do 5' j . Važna |e tudi ureditev preskrbe industrije s sirovinami. k: j.n Nemčija uvaža letno za 7.5 milijard .'. Ino. zemstva. Tu je uvedla strogo devino kontrolo in se m<'re nakupovati ]c tehko. kolikor znaša kupna moč. in k 11 ruko, kolikor je nujno potrebno (SctthMMi). K-r so gospodarske uredbe šeie polagoma irStnfeO, vale, je bila zlasti pred zimo nujna ureditev javnega skrbstva. Pričela se je velika akcija za zimsko pomoč s par< lo: Nikogar naj ne zebe, nihče naj ne strada, ki je dosegla, da se je razdelilo blaga, živil, kuriva in obleke med najpotrebn ise za 350 milijonov P.M. Znana akcija Kraft ducht Freude«:, ki naj služi odmoru in veselju, je imela velik uspeh. Leta 1934. je potovalo 2.2 milijona, lani pa 5 milijonov Nemcev (ena tretjina delavcev) po nizkih cenah po Nemčiji in tudi po morju. Predavatelj se ie končno dotaknil tudi problema oboroževanja, o katerem Nemčija sicer v javnosti ne poroča, vendar »e da iz pregleda dohodkov in stroškov ter iz stanja nemških dolgov sklepati, da je dala lani okrog 11 milijard RM in da je številka, povedana v francoskem parlamentu približno točna. Oboroževanju se ima težka in kovinska industrija sploh za. hvaliti za svojo konjunkturo. Predavatelj je končno izjavil, da danes še ni mogoči odgovoriti na vprašanje, ali se bo režimu posrečilo vzdržati solidarnost prebivalstva ki jo vedno poudarja in ustvariti stabilnost v vodstvu države. Poslušalci so nagradili predavatelja s toplim odobravanjem, a predsednik kluba g. dr. \Vindischer se mu j? v njibove.m imenu prisrčno zahvalil. Japonci bodo okupirali severno Kitajsko Z zasedbo glavne karavanske ceste so prekinili vsako zvezo z Mongolijo — Zasedba severne Kitajske je v zvezi s pripravami na spopad z Rusijo Peking. 15. febrtutrja. /.. Ji-ponske čete so te dni za-sedle najvažnejšo karavan&ko pot :z Kalgana v Urgo, ki je £!avn.i promcrr.a žila med zunanjo Mongo!fjb in Kitajsko. Ta vojr.:ki ukrep Japonske pomeni nov napad na Mongolijo, ki je tako rekoč odrezana od zunanjv^a sveta. S Kaljanom je ustavljen ves promet. Kljub tej poosrr:tvi odnosajev zatrjujejo japonski vojaški krogi, da ni misliti na oborožen spopad med Japonsko Ln Rusijo. Incidenti, ki so se pripetih zadnje čase na mongolski mej, bodo po sodbi japonskih generalov 1'k vidi rani na mi- ren način. Zasedbo 54 avne p*c OM ID E /\ e/u utemeljujejo s ukrepi za pac i n.u |q Mon-goliije. V k tajskih krvgih pa vlada prepričanje, da je to s;>mo pripravi na pupuino ^ja^ko okupacijo Kitajske, kier 00 /aJe,: Japonci zbirati moJnc čete. Politični svet severno kitajskih pokraj:n jc tudi i« pi -stal na to, da *>c mu dodelc jtpanojci >ve-tovalvi. Dva sveto\a.lea r \t že imcnnvuna. imenovanje ostalih pa bo s'edilo v par dneh. Na ta navin bodo postali Japonci popolni pf.spodarj; severne Kitajske, v čemer v:dijo le pripravo na v< jnj / Rusijo. Tudi Rusi se pripravljajo Poleg najmočnejše armade gradi Rusija najmoenejio mornarico in ogromno zračno brodovje Riga. 15. februarja, z. Po informacijah tek&jšnjih vojaških krogov ima sedaj Sovjetska Rusija 9.000 vojnih letal. Od tega jih je 301)0 v upoiabi pri armadi, 2.500 jih je v rezervi. 1000 letal služi v šohke svrhć, ostanek pa je vskladiščen z:i primer vojne. \'rhovni vojaški svet je sedaj sklenil, da se zaradi v teku prihodnjih 12 mesecev še 10.000 letal, tako da bo imela Rusija v enem letu okrog 20.000 vojnih letal najmodernejše konstrukcije. Ob enem bo- Tudi Anglija čuti posledice sankcij Rim. 15. febr. AA. Agencija Štefani poroča: Po vesteh i/ trjfov;n«ke^a minlstr- do povečali šte\i!o tankov Zgrajenih bo nadafjnih 62 eskader tt.nkov, \ saka po 50 ii.nkov. Tinki bodo največ ;e in najmodernejše konstrukcije, vsak po li ton / brzostrelnim topom in dvema teškim■ strojnicama. Poleg t ga je bilo sklenjeno, da se takoj prične s pospešeno Graditvijo posebnj vzhodno-ruske vojne mornarice, ki bo štela 40 križerk no 10.000 ton. 76 podmornic po 3.S00 Ion in tri c-k ud rile rušil-cer. Sorzna poročila. Curib. 15. februarja. B«H>:rrad 7.—. Pariz 20.217;"). London 16.1225, New- York Mfc7& frrusfeij &I.575, Milan -J!.:'0 Madrid '41.110. stva jc izvoz premoga v Italijo i' Anglije j Amsterdam iM)7.80. Berlin Dunaj pretrpel škode v znesku 337.8£7 funtov | 37.10. Praga 12.6Č. Varšava 57.7~>. Buka-šterlingov. j rešta 2.50. Strto 2 »SLOVENSKI NAROD« »boU 15. februarja 103* Ste*. 3 8 Za obrambo naše univerze zborovanje Zveze strokovnih klvbov tehniške fakultete v Ljubljani Ljubljana, 15. februarja. Snočnje javno z*bor»vanje. ki ga jt sklicala Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete v Ljubljani v dvorano Trgov:- ^cga. doma, ie b?ro eno najznačilnejših manifestacij, ki prihaJAjo Sedanje bolj do izraza v naai javnosti. Vendar sc pa na$a javn ;st oi dovolj zaveda'.a vejikega pcdoeos zborovanja tor je za našo umverso, za n^cno irpopokirtcv in ohranitev manifestirali predvsem akademska ovadi na — dostojno ki odk>čno. Predsednik J. Torkar ;c otvorH zborovanje ter pozdr^ 1 zastopnika t-"m a na Jel-nika tehničnega oddelka banov, uprave ing. Skaiiemeta, inšpektorja prosvetnega oddelka ban. uprave Dolenca, profesorje tehniške fakutetc, zastopnika Žbemicc za trgovino in industrijo hajnifc-a dr. Pretnarja; predsednika Komiteta tehničnega de a ing. Pečenka, nuj. M.6toaowicha kot zastopnika Uubijinske sokci-je Udruženja jug. inicnjer-jev in arhitektov in z-asi ^nika / ••• ir. -.ikad. KataKnica. Predsednik jc utemeljil potrebo javnega Kboro^anjd in povedal jc, kako je prišlo de akcije akademikov, ki čutij > dolžnost, c'.a opoaorc javnost na usodne po sledice rsovc u-edbe o tehničkih fakultetah za vse raše živlJei*jc Zborova'lcc ie p -rdr-iv^l Mgrebški ttkedcrnik Kat'Jni' ter jih vzpodbujal, da raj vztrajajo v borbi proti vst»n uredbam, ne le proti te;, ki bi jim omejevale svobodo študija ter sk-davale naprečk-.j rase tehnike. Akademik B. F*.kin je po J« 1 lepo shiđiJo o razrre-ab na rafn tehniški foki'teti cilc-i. na socijalno strukturo Slovenije. Njegovo poroetio jc bi o sc tem bolj rasijitlvo, ker je obsegalo tudi historijat oaše borbe za tmšverso ter je ž'vo potkazaio na nu^o n3 i-bo>U h- !eč:< rano: da n:smo m k Jar dovolj 7rre!-i in zavedni, da bi v usodnih tr: nutkih pil Fno zavzeti za svoje osnovne pravice. In 'eca:. ko jc ustanavljala naša univerz-). «*c je najlepše pokazalo, da smo navezani ■vami na sebe kljub vsej revščini. Ni blio prostora /-i univerzo 1a posamezni j instit.jti pa tudi vsa tehniška fakulteta so a* mOraJi iskati streho po mestu Tehniška fatutr*a jc nck***j C'i^s1 escbenJkovaila na rehrviski s"ednji S6li. Potem ie dobr'a kemični laboratorij v ^leti realke. Jeseni 1. 1931. so je na začeli celili v no\o poslopje fakultete. Toda šele po 7 letih obstoja univerze je b:!a vs«avl*era v državni proračun (192o/ 27) postavka za L-radbcna dela univerze — 3110.000 L)in. Dotacije 7\ na^o univerzo so tako nizke, d-.i -e bil že večkrat Ogrožen obstoj tehniške faJcultcte. študij iia ti fakulteti «*e cedulje boli <^\ira revnejšim študentom, ki ne morcj.j plačevati ogronnih taks šolnine rtd Z nivo uredbo sj pa razmere šc bel j poslabt-.Ic. V Sloveniji jc okrog 75 % taborov in delavcev, toda na univerzi Studira 80 % Akademikov iz drugih stanov. Mnogi študent! so ze!<-> revno in 22 % Jih je, ki «<* vzdržujeio sami. Nova uredba jim pa zjapim vrata na takultcio. ker si nc utegnejj \eč s'už.it; kruha med študijem. Gamadi redi!je slabših razmer na tebuiski fafcultct; ec šrcvi'o študentov vedno boli mržujc. zdsj je v primen z T. 19 M. že okrog 30 % mani študentov. Tli v te»n ie največji nevarnost da bo odpravljena teh- n:ska fakutera. Referent je na glasil ob zaključku, da izobrazba ne acne postati pri-\ ;iegij nekaterm ter da akademiki odlećno zahtevaj > irpop-c Initev in ohran'tev naše •j ni verze. Akademik Vitek je analiziral novo uredbo ter pokazal na nJene ŠJa&dljivc posledice. Govoril je tud: o razmerah na nasj tehniški fakulteti, ki nima dovolj prostorov in ne dovolj učnih moči. ZagTebška in beograjska univerza sta v vseh pog!co)ih po-i>olnejšt. l*ri nas jc sanx) 18 zavodov 20 kabinetov in seminarjev, nov« uredba p* nc predpisuje nobenega novega za^-lOda. Ko Je opisal žalostne razmere na naiši tehniki iakuiteti, je predlai:o!. naj bi se sestavila ntnirija iz zastopmkov oblast; in javnosti, k* naj bi ugotovita, v kakšnih razmerah ž:-votari fakulteto. Ncdvcmiro bi nc mOgel nihče ugovarjatš, da je potrebna izpcpjlni-tev fikuUote, ki »na zdaj svo»e zavode raztresene po mestu v neprimernih prostorih. — Poroči&a akodemikov. ki študirajo na posameznih oddelkih telin. fakultete so še izpopolnila sliko o silni sMski in krizi naše tehniške visoke šole. O razmerah na gradbenem oddelku jc govoril G. Muha. Ta Oddelek ima eanto eno risalnico, kaT že samo dovolj pove. Na tehniški fakulteti ni dovolj nitj stolov. Specijalizacija inženjer-Jev na tehniški fakulteti pri nas je zdaj onemogočena ter imata zaradi tega zopet prednost beograjska in zagrebška univerza Pri nas jc tako malo učnih moji. da predav.i na fakulteti en profesor tri predmete, do-eim v Beogradu predavajo en predmet trije profesorji. Govornik jc naglasi!, da je tre-i>i pož.iviti gospodarsko delavnost vseh panog in sc nam tedaj ne bto treba bati hiperprodukcije tehničnih moči, kajti delo nas še raka na vsakem koraku. O križih in težavah kemičnega oddelka jc norečal Mer-vjČ. Država jc da$e#zs kemični institut do L 1936. 1.102.012, kar znese na bto L>/316 [>:n. Student plača v 5 letih študija lO.OoO Din. razen tega pa mora Še sam kupovati Stvari, ki bi mu jih morala nuditi univerza — Zd elektrotehniški oddelek je govori! P >kaberne, o oddelku za arhitekturo pa Gregorač. študenti so na elektrotehničnem oddelku tako obremenjeni, d-a je treba za 5 i/pitov /50 ur študija. Inst:tut Je dobil pred 10 leti šc 765.000 Din dotacije, zdaj pa Saono 81.&40 t>in. Na boljšem ni tudi pri arhitektih, ki se morajo posluževati profe aorjevih knjig, ker oddelek nima priniem': knjižnice in še marsičesa n<-' Dekitr mora-jo po 58 ur na teden in tudi ob nedeljah niso prosti. — O rudarskem oddclku-naim je poda! sliko L. Bercc. Oddelek jc v tesni, ncpr.merni zgradbi ki ic last zdravstvene uprave. V drugih državah imojo rudarski oddelki za š;udii čelu rudnike, pri nas pa niti nc prostorn, kjer bi lahko naztnestili stroJe. Letos poteče najemninska pogodba in oddelku grozi deložacija. Končno ie bila soglasno sprejeta reso.u-cija, ki so j0 poklali prosvetnemu mirdstru. Zborovale5 zalitevajo, da ministrstvo umakne uredbo o tcbmških fakultetah, ki razen itak previsokih šolnin in taks onemogoča revnejšim pristop na univerzo in ki pomeni postopno ukinitev tehniške fakultete. Franjo štupar esparantist Lfubljitna., 15. februarja Ze leui 1906 Iro je bi! pokojnik šc v cvetv svoje mladosti :n dela se je oprijel « v^o \-nemo mednarodi>ega jcz:rka esperanta v katerem je zarrva! velik pomen za nas Slovence. Z vso svojo prirojeno energijo sc jc takoj lotil studita esperanta in ga kmalu popolnoma obvladal. Ves čas svojega udejstvovranja na esperantskem polju je deloval skretmao in tfbo kakršen je bil to tudi po svoji naravi. Ni sdii niikdaT in nikjer v ospredje niti ni bij član kake or-ganšzacije. Dehal pa je kijrrb temu kot mravlja, skrbno ;n vztrajno. Pisa! je mnogo v predvojne esperantske liste tako n. pr. v češki esperantski list »La Marto« ter v razne dru ge angleške in nemške strokovne esperantske tete. Njegovi članki so brli gioboki ter izredno zarrrmive vsebmc taiko. da so po-vsod vzbujali splošno pozornost ;n aatnš-manje Kmalu je pričel s prevodi slovenske literature v esperanto. Tako najdemo raztresena njegov* dela v vseh mogočih listih in rev4jah. Leta 1913 je prrobčH kot prvo važnejšo delo prevod Frnžgarievcga romana »Na petelina* v češkem esperantskom Hstu »La Marto«. Krajše njegove originalne novele so *rj3e tudi v Hstu »Esperanto TViumfoota*. Bavfl se je roefi mnogo s strogo jezikom sni ^praian ji. že pred vojno ie spisal obStrno slovensko*e9perant-sflco gramatiko, crtanko in slovarček; raJ je vse to ostalo »aradV pomanjkanja denarnih sredstev v fragmentu. teta 1926. se je javil tukajšnjemu espe-rantakemu klubu, b kafteremu je ptrnadal kot redni čten. Od teft časa defe je bil zvest svetovaJnc in njegov vnet sodelavec, UdejstvovaJ se je tudi se nada* je kot pesne člankov m peevajaftelj. Njegove sp»e nagdeeao v jugoetovanatih in meclnaeod-n9» esperantskih Ista kot v »Kenkovdo«, >La Suda S tek«. »HeroJdo de eapoisneo« in dr. Najvažnejša njegov« dela. ki bodo trajno služila slu Majskim eaperanatom, so pravnon za oonnoo jogc^w7v^^»u i^iianer-«ko JDtote0jO. rVfeojDi jo prevedel ▼ esperanto nase starejša sfumuske kJastfce. Vse ptavndfl je lastnoročno spisat in hrani j% eapcuantaiu klub v LjnMjatai Med fksvnami deli omenjamo Vb uijiakiujsVi. JueSč: »Deseti brat«. »Kako je Kotarjev rVter pokoro deW3«, »Jesenska noč mod slovanskimi polharji«. Kerarrik: »Tini—mit«, -Rokovnjačk, J*. Tavčar: »V^sotk« kronika«« »Moja misna rata«, rvavedel je Bnigarja, Sarttarja. Trdino i dr. Zadnja svoja dsis je skresani to mož poslal esneraAskeme khsnn teden dni pred svojo smrtjo. Zapaatii je v posebnem pismu, čuteč bTfzaJofi se konac* atojo »zredno bogato knjttJJto esrjerataaremu klubu, ki ga je 9uM kx i njim flvel skoro deset let. Med njegovo ostalino najdemo knjige izredne redkosti in zgodovinskega pomena. Pokojnik je zbral tudi ..vsa dela prvih esperatskih pionirjev pred. petdeae-ti-mi let. ...... - Naši esperatntisti, katerim bOJjOaaaf; veliki pokojnik v neizbrisnem spoeninu, so ga Ijub:.H kot svojega dobrega očeta. Tako po s^-oji zunanjosti kakor tudi po svoji globo-boki dušri je slioil velikemu ostvatiteiJHt esperanta — Dt Zarnenhofu. Honoron al la memoro de granda animo! Etcrna memoro al nia složena pionrro! Ripozu em paco! Esperanta klubo, Ljubljana. Iz Kranja — Kranjska gimnazaja trna premalo profesorjev. 2e tretje leto se dogaja, da so profesorji kranjske gimnazije s poukom preobremenjeni, ker je premalo učnih moči, Število dijastva pa je vsako leto večje. S 1- februarjem je odšel na drugo drž realno gimnazijo v Ljubljano, kjer deluje decembra tudi slavist prof Ivaneic, prof Josip Malnar Kranjskemu profesorskemu zboru predvsem nujno manjka slavist, ma. tematik in zemljepisec Zato morajo pro. feaorji poučevati Čez predpisane ara. NAZNANILO! Cen j. občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo peearsko obrt a Vidovdanske ceste št. 11. poleg gimnazije na Mestn- trg st. 18 ▼ Mao g. Kocbeka. Interesente vabim, da si v mojem lokalu brezobvezno ogledajo raznovrstne izgotovljene izdelke. Priporočam ae za nadaljnjo naklonjenost. Oseip Vinko PEČARSTVO, KRANJ Na podlagi snkona o zobozdravnikih in zobotehnikih sta položili morHnaani državni aobotebnični iznrt na univerartetni kliniki v Beogradu z sek> do. brtm uapebom agflni članici Sokola sestri Mmka Pa* in Anica BrUli, zobotennieni aonsionkj v Kranju. Zdravo! — Pregled motorni* vozil. V četrtek po-[ poktoe ae je na Mestnem trgu pred magistratom vrta obteajni vsakoletni pregled vrat seetornm vosal, ki so za nekaj trg. Tudi radovedne. Naklo — Britof je na odseku od gostilne Lakner do Kopača na Kokriel radi popravila popolnoma zaprta. Popravilo bo trajalo kake tri tedne. — V vanaoat se je preselil v Četrtek zvečer g. Franc Ks. Saje vic v starosti 72 let. kinopodjetnik in ugleden kranjski meščan. Svoje kinopodjetje je pričel še pred vojno in j« bil gotovo eden prvih kino-podjetnikov v Sloveniji. Naj počiva v mi. ru, žalujoči rodbini nase sožalje! Ljndaka univerza v Kranju Kranj. 14. februarja. Panea teden je v Ljudski univerzi predaval docent g. dr Bajič o najnovejših poskusih socialne reforme, ki se danes najizraziteje kaže j. v velikih nacionalnih pokretih v Italiji in Nemčiji. Predavatelj je na razumljiv način podal genezo obeh pokretov, ki temeljita sicer na isti osnovi narodne to talita mosti, ločit, i se pa moč. no v organizacijski strukturi. Doc. i m ima. mo v Italiji korporacijski mehanizem, ka. terega vodi in nadzoruje država, je nemški narodni socializem zgrajen na psihičnih osnovah, ki so. tipične za germansko raso. Sindikalni pokret je hitlerizeni zru. §it, ker ga smatra za svojega najmočnej. šega sovražnika, in je uklonil dva razred, na nasprotnika. de3odajalc;i in delojemalca v normalni obroč nacionalne zavesti, nad vsem pa čuva skrbno z najbolj sigurnim sredstvom — paragrafom. Vidimo to. rej. da je hitlerizem v.svojem bistvu brez. dušri režim, ki p;i je ^nal uporabiti spret-nr-jšo taktiko in si s tem pridobil vsgj videz uspešnega nacionalnega socializma. Fredavanje je bilo razmeroma dobro obiskano in so bili poslušalci z~lo zadovoljni. Nekoč je bilo v nekem članku sapi_ sano. da Ljudske univerze ni treba, saj s<. razna društva Ljudska univerza, ki skrbo za predavanja Danes pa lahko rečemo, da ta trditev ne drži. V Ljudski univerzi se obravnavajo vprašanja, ki se drugod še niso. Predavanja se vrše redno vsak ted°n in bo v celi sezoni izčrpan lep program. V nedeljo ob 10. dopoldne predava dr. Bili-movie: »O denarstvn«. JOSEPH SCHMIDT v prekrasnem filmu Za smeh in zabavo skrbi popularni komik ScdkeSaakatl Kongres jugoslavenskih esperantistov Ljubljana. 15. februarja. Velika mauifestacija esperanta bo gotovo letos 0 binkostih v Ljubijam ob priliki l>-jugoslovanskega eeperant«ketja kongresa. Ka^ esperantiJc: klub se že sedaj pnd-no pripravlja, da bo dostojno sprejel viteze zelene zvezde, da jim bo -nOdil vse. kar premore aa^e lepo mesto. že pmpravljaJji: odbor kongresa mm dovolj jo^no priča, da bo kongres na vi^ku. Predscdnisk kongresa je ua£ najboljši delavec aa tmskoprouietnein polju, brr& podžupan r>roI. Bvgen Jarc Iz esperantsketra pogleda vodi pripravljalna dela Jože Koalev-čar. predsednik Esperantskoga kluba. V odboru so sam; priznam eepercmtsk: delavca, člani kluba Prof Modrijan bo r>n!pravul kul-turnj iD zabavni deH koiuzre&a sna m esperantski pionir Golobic Peter oa bo organiziral raizne strokoaii«; seje ra konference. Tu-d: slepci-esperantistj z Jugoslavije bodo zborovali, posebno organizacijo srodi Levstek Alojzij iz Ribnice. Pripravljalni odbor je razposlal žc 7c'o mnogo kongresnih vabil v esperantskem jeziku Izredno zanimanje vlad-** za kongres v pseb krajih naše domovine Pri-rzleeajo se posamezniki vsa. društva in >rjra-nieacije se pridno prip^vljajo za Ljubljano. Navdušeno pijejo že sedaj naši pionirji in pošilja io orednlacila kongresnemu odboru Program kongresa ie zamišljeu »rav velikopotezno- Dokazati moe in -=ilo esperantske ideje na sejah in konferencah dosec pl° lonosne rezultate, uživati lepo aaravr « »kolic* Ljubljane in Sloveniji ter rzbudit lan-imanje za oa£ tujsk1 oromet V častni >dbor bodo novabljene ese rodilne osebno *U rjaSe*ra političnega ktrlturnega in gospo barskega C silen Ja Na kongres pridejo tud.: inozemci. ^aat« bližnjih in sosednih držav Zato bi bilo nrav. *te bi tudi naša iavnofJ* po^Jprl? to liko dete naših espera?arsr\^ Rctovslc! tra 0 Biv-Ijenske potrebščine, dočtm «2 osta-i berači po perlustraciji odprav-jo odsonskim potom v njihove domovinske občine aH pa :/ ročiio sodT^ču v svrho kazenske^ posto-pania proti nj;m. Edino na t^ na«"in se bo nadležno beračenje, ako nc docel-i odpra- Najnovejšt Foxav zvočni tednik z reportato z oHmpiaa« v Ga Fa Matineja danes in jutri odpade! Slava* ratUekl in ksaesttni teaer poje operne arije in divn* popevke Zvoni mladosti Predstave ob 16. 19.15 in 21.15 uri. v nedeljo ob 15. 17., It. in 21. uri KINO UNION TELEFON: 22-21 vilo, vsaj zelo omejilo, ker je bnez sode'o-vanja meščanstva nemogoče in je dosedatnji način podpiranja beračev naravnost Vodljiv y.';*>ti za otroke, ki *e na ta načm kvarijo in navajajo n» lahkomiselno živi i-c n ie. Avto zavozil v tramvaj Ljubljana. 15. februarja. Danes dopoldne je prišlo na Kongres. nem trgu tik pred Nunsko cerkvijo do hudega karambola avtomobila s tramvajskim vozom. Zastopnik Suigerjeve tvrdke s šivalnimi stroji g. Anton Kržlšnik je pri-vozil z avtomobilom po Kongresnem trgu proti Gradišču. Bas takrat pa je privoaal od Kazine proti Viču tudi tramvajski voz. šofer, ki je tramvajski voz opazil Šele v zadnjem trenutku, sc je hitro umaknil be_ tonskemu stebru nasproti cerkve in skuhal tramvajski voz prehiteti. Videč da mo, ra neizogibno priti do nesreče, je tram, vaiski voznik svoj voz hitro zavrl, ker pa so bile tračnice precej viažne. o; mogel pravočasno ustavit: voza. V nasled. njem trenutku sc je že avto z vso silo za. letel v tramvaj in sicer od strani. Sunek je avto odbil, da se je zasukal in obstal. V tramvaju je nastala panika. Takoj po funku je obstal tudi tramvaj. Avto in tramvaj sta močno poškodovana. Pri tramvaju sc je zlomilo stopnišče in se je globoko upognila os Tramvajski voz dolgo ni mogel naprej in so ga uslužbenri šele čez nekaj časa toliko popravili, da je mogel naprej in v delavnico v popravilo. Tudi na avtu je precej škode Enako kakor pri tramvaju se je tudi pri avtorno. bilu zlomilo stopnišče in upognili blatniki Na kr.tjo nesreče se je takoj zbrala množica radovednežev, ki je pomagala stražniku pojasnjevati, kako je priSlo do nesreče. Tramvajski promet je zaradi ka. ram bola precej trpel. Kdo je povzročitelj nezgode, bo ugotovila preiskava. Tudi bo škoda ocenjena šele pozneje. Iz Ra jhenburga — šolska kuhinja. Na meščanski šoli na Fenovem pri Rajhenburgu se je na pobudo prejšnega ravnatelja, g. Ostema ustanovila šolska kuhinja. Senovsko meščansko šolo obiskujejo večinoma otroci kmetskih staršev iz okolice, ki se vračajo pozno popoldne domov in radi tega nimajo toplega kosila. Prostor za kuhinjo je odstopila osnovna šola. V sobi je premakljiv štedilnik in inventar za kuhinjo, ki je že pred leti dala na razpolago banovina. Za hrano prispevajo otroci sami in sicer nekaj v na-turaiijah. nekaj pa v denarju. Pri obedu je vedno navzoča učiteljska moč. ki istočasno skrbi, da se otroci vadijo v pravilni rabi jedilnega pribora in lepem vedenju. SOKOL Pregledne tekme Sokolov za olimpijado Ljubljana. 15. februarja V telovadnici Narodnega doma bodo jutri ves dan prve pregledne tekme naših Sokolov T.:i olimpijado v Berlin«. Za te tekme vlada med našim sokolstvom veliko zanimanje, saj bomo morali izbrati iz naših vrst 8 najboljših telovadce?, ki sc bodo pt.merili v telovadni umetnosti z najboljšimi telovadci sveta. Skoro vsi narodi se temeljito pripravljajo za to mednarodno tekmo. Že zadnja mednarodna tekma v Budimpešti leta 1034. katere se mi nismo iz razlogov udeležili je prekosila po Številu tekmovalnih vrst vse dosedanje. Slovansko Sokolstvo se za olimpijske tekmo marljivo in temeljito pripravlja, vsem seveda pred-Bjseijo bratje Čehoslovaki, ki so imeli že več tekem in na katerih po pokazali, da se bodo lahko uvrstili med prvake sveta. Tudj naerlništvo Saveza SK.T. zavedajoč se velikejra pomena berlinske tekme, se je odločilo, da priredi s svojimi najboljšimi tekmovalci dve ali tr» medržavne tekme in to r. brati Poljaki. Bolgari in Čehoslovaki. Pozdravljamo ta korak, ki nam ho prinesel mnolnj-t\eiirt -•>-lotniro ter aotllll m -lovno in TOtri drlo. Ii aoraeu diušrvenih faakeljenarjsv nc»^nen»amo. da šJeje rlrurtvo preko l'7o pripadnikov. Imovina j> vreans sreka l »in JannMt l»ol^ zu-.ša. aekaj nad tMa l\.0UflL Rnt dr. Kune je pohvalil deio\anje društvene uprave in >porihujal članstvo k Ul- tanahrnanm dolu. Pri roJftvaa je bila b •taljena z malimi izjemami dosedanja uPrava. Društvo ima svoj jubilejni nastop ."». julija nakar se opozarja ja jo bratska ljaWjan*ka in sosedna društva. KOLEDAR Danes: SolH>!a. 1~>. f^l»rua r ja Ka'.n : Favsl i u .i. Ljat.esbiva .latri. Ne«lelja. 1i>. februam Lat .'uani: Ju-lijau. DANAšNJF. PRIRFDITVF Kino Matira-' Ljubezen na r.apoved Kino Ideal: Mrzlica ?a zlatom ZKI»; Jaz rcnlnevi ... Ti ponori ol» 14 1» r MaMci Kino Slepa; Kalia •iiH»ii;eJH l^itka ob U.J5. Kino Inioti! Zvoki ml."lo.-o Društv« Sora« araaavaajja prof. Evgan .larra l/.prehr>d v carstva atfsttnt1»ia križa - oh *Jt'».:Jo Pri Isam« V. druiahni verer priiiM»r<4kih akademikor ob 20. v Trgovskem 'loniu Sakoi II. teloTadna akademija v Mo>\».ini- ci na realki oh 70. Prirodoslovno društvo predavanja prof .lr. Koširja Najnovejše o katran^kem raku z dnalOiistracijo . v drugi |"«olovki pre- daN'ainja ho denvvistrirat dr. B. *:k^H» Frkstedtovo rasno karto Kvrorw>. i >b 18. v dvorani mineraloškega instituta »"il-vorre. i'etni»ka kritna ^la^a oh >o. r -alonu p^i Mraku Sokol Si*ka Valčkov verer o> JO. v kolskom domu Ob^ni zbor DrnStra likh itmetniko^ obi 30. restavracija Slon JUTRIŠNJE PKlRKDifVK Kino Matira: Ljubezen na zapoved Kino Ideal: Mrzlira za zlatom matineja nb 10.30 35KD: Jaz podnevi — Ti noiion' ob 11. as* poMno v Matici. Kino Sloaa: Katja malin^m -Bttka- n*» 10.30 Kino \ nion: Zvoki mlado^tt Kino Aiika: Plavolasa Carmen Druatro ieleiniških npnkrtienc.ti <-J»eni zbor ob 14. Pri levu . . OtroriteT laaatava b«lear«ikr Kraftke o* 11. dop. v .lakopieevem paviljonu Akademija Podmladka Jadranska ^trair na mestni ženaki realni irimnairtji oK 1K. v dvorani Kazina r<*tanoTni obrni iber akcije va rmairj^ni^ ljubljanske bolnišnice ob 10. v dvorani Delavske zbornice Primorje : Ilirija, nogometna tekma ob 1."» 1 > DEŽURNK LEKARNE Danes in jutri: Dr. Piceoli. TVrSera «e»?Ua 6. Hooevar. Celovška re>!a fT? in Gar-tu«. Moste - Zaloška cesta Iz Cella —c 0 umetnih onranakih barvilih bo predaval univ. prof. dr. NfariujR Rnl Hi tanh-l.iane v ponedeljek 17. t. ni ob 30 na ljudskom vseučilišču r Celju. Na podhiffi rruvv gih poizkusov bo f»okazal ohHn.-avn. ^ako nastajajo razne harve kako PO barva l*l.a-eo i. dr. Predavanje bn 7«»lo ponrno in zanimivo. —c Veliko predilniro v Skoffi >a<» -o zgradila tvrdka Teter Maifdie. LnduKitiia volnenih izdelkov Celje - Skofia vat*. —c Sklepni račun Združenja ?r£o»c*t»a meato Celje ra ?. 1935. in proračun za 1. 1936. bosta od torka 1«. t m daJje 15 dni na vpogled v pisarni Združenja v RaTln^'*-vi ulici. —c Ljubljanska drama ho u pri | orila v to- r^k S. marca v celjskem gledališču Roseg-gerjevo učinkmito veseloigro z godro, petjem in plesom' Vesela hoija po<". Neabo-n*»nti . letnega brezposelnega delavra Franca Borlaka s Strmca pri Dohmi * koli in mn ■ tefkiirri udarci preklala lol»anjo. Borlaka so prepeljali r celjsko bolnico. —r Dve nesreči. Ko je *5*Vetni I rez,no*e!-ni mizarski pomočnik Tvan Fiirlinger iz Rogaške Slatine nalagal v četrtek okrog 17. doma hlode na voz. je f>ed*»l tozak Mod nanj in mu zlomil obe nogi. V petek ope!-dr.e jo psde! '20 letni brezposelni vrtnarski r>oniočnik Franjo Mačkovšek iz Celju as drsališču v mestnem parku tako nearečno. da si jo zlomil desno ključnico. Ponesrečenca se zdravita v celjaki t^lnin. —c V eelj^ki bolnici io umrl v potek zjutraj 2") letni I rozno^pinj fj"lavo<- A.lo.f Turnšek iz. Nove vasi pri CHiu, ki s-i je bil na novega leti dan popoldne v neki družbi v Novi vasi po prepiru s svojim prijateljem zabodel nož v prsi ter s! poškodoval pljuča in srčno mreno Pokojnik se ie bil kot nogometa^ požrtvovalno udeislroval pri SK Jugosiaviij v Celju. c Sfsfoa lekarniško »ImžIi« ima do rH#i teci polka 5jL L m. lekarna »Pri križu" na Kralja Petra ce«ti. Delo JS v Trbovljah Marljivi krajevni štej« I450 izvoljen inž« ov — LosKot Trbovlje. 13. februarja Kako globoko so? je ideja Jadranska .si•■■•1-že zadnja leta zasidrala m*d vsemi sloji prebivalstva trhoverjškga revirja, je najbolj prepričal sobotni občni zbor tukajšnje Jadranske straže v Sokolskem domu. kMerega' velika dvorana je bita domala popolnouia ra& eden a. Občni zbor je vodil predsednik, rudniški direktor g. inž. Fran Loskot, Id se j3 uvodoma spominjal med letom umrlih jadranskih stražarjev inž. Ivanovica in Ker na, kat^rib spomin so zborovale i počastili s »slava: krici. Predsednik je uaio z zadovoljstvom naglasa], da se je organizacija v revirju kljub nepovoljnim prilikam tudi v preteklem letu ugodno razvijala, kar najbolje dokazuje razveseljiv porast članstva. Fred-sednik je svoj govor zaključil z željo, da bi delo organizacije za naš Jadran obrodilo todi v bodočem poslovnem letu enake W9pebr>. kakor jih je v preteklem letu. Iz obsežnega tajniškega poročila, ki sa morje, kar je gotovo zelo uči ikovita propaganda za idejo -IS med našo doraščajooo mladino. krajevna organizari ji Jc dalj? prispevala Din 500.— za mladinski sklad kralja Aleksandra, *30u Din pa za nabavo novega reševalnega avtomobila rudniški gasilski četi. Blagajniško 1 oročilo izkazuje okroglo Din S.350.— dohodkov iu nekolike manj izdatkov, ne všteval dohodke in izdatke podmladkov. Iz poročil noverjeuic in poverieni-kov vseli o podmladkov tukajšnjih šol pa pornemauio. da štejejo vsi podmladki skupaj okroglo 1150 članov b skupnimi dolžniki okroglo Din 12.800— in skoraj enakimi izdatki v lanskem letu. Iz prednjega s* torej vidi. da M^jejo trboveljske ediaiea skupaj okroglo 1450 pripadnikov Jadransko straže. Revizijsko poročilo ie podal rudu. nadin-sp^ktor g. inž. Jan lianirla. ki je ugotovi' v poslovanju najlepši red, ter je predlagal razrešil ico. - Z družabnega večera JS v Trbovljah 8. februarja je podal g. Ivo Plaskovič, jo poan>.ti. da je članstvo krajervne JS naraslo v preteklem poslovnem letu od 269 na ofVS rodnih in 3 podporne, torej skupno za 42 novib članov. Odborov'h sej je bilo 5 t*r uc-4ia4 sestankov prireditvenega odseka, kjer so sc zlasti agi ino udo.js ivo vale odhornice in članic;;, »jvj-eja prireditev je bila slavnost hlago-go-loMtve 5 praporov podmladka fukajŠnjiu hcJ dne 16. junija ter s tem združena akademija z družabnim večerom. Pri teh prireditvah so bvalevredno sodelovali sokolska godba n.M pihala, pevski društvi : Zvon: iu •jZarja : ter 'Trboveljski slavček \ ki steni niso pokazali le simpatije do Jadranske straže, marveč tudi svojo ljubezen do našega morja. S podporo kr. banske upravo in O.O. je bilo poslanih za 4 tedue na Jadran tO bolehoih in okrepitve ^potrebnih delavskih otrok ki so se močno okrepljeni vrnili. Da sc vzbudi med mladino zanimanje za naše morje, so napravili učenci, k? so dovrsiK meščansko in osnovno šolo, pod vodstvom nčitelistva enodnevni izlet na Pri volitvah ie bil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom' rudniškim ravnateljem g. inž. Loskotom na čelu, s spremembo, da je prevzel dolžnost blagajnika trgovec g. Edvard Požun. V imenu Oblastnega odtora Jadranske straže je nato pozdravil občni zbor g. Pir> nat iz Ljubljane, ki je želel trboveljski organizaciji JS tudi v bodocrra delu mnogo uspehov. Nato je predaval »O slovenskem Primorju ^ dr. Čermelj iz Ljubljane, ki je žel za svoja izvajanja zasluženo priznanje. Po predavanju se je razvil prijeten družabni več;t, na katerem so naši "mornarjih v vsej svoji pestrosti in veselosti prikazali življenje na ladijski palubi, ki jo je ucugnana petorica priznanih komičarjev našega sokolskoga gledališča tako posrečeno improvizirala na sokolskem odru. Bil je to zopet edea onih redkih di*užabnih večerov, polu prisrčne razigranosti in dobre volje, ki pričajo o odlični družabni povezanosti članstva Jadranske straže. Najvažnejše na kongresu delavskih zbornic Nova uredba o podpiranju brezposelnih je v važnih členih zelo nejasna Ljubljana,. 15. februarja. Pred tadni jc bil zaključen kongres delavskih zbornic v Beogradu. Ko «0 se odločili sklicati kongres, se jim jc zdela najvažnejša točka, dnevnega reda vprašanje nezaposlenosti, podpiranje nezaposlenih in zavarovanja nezaposlenih delavcev. Zc zaradi tega jc bil kongres potreben. Ni slo za rešitev novega vprašanja: delavske zbornice so zadnja leta izdale dve obsežni publikaciji, ki temeljito dokazujeta, da pomoru nezaposelnost pri nas zelo resno vprašanje. Gospodarska kriza je dobila v naši banovini poseben značaj, ki zbuja zelo resne skrbi. Prirastek delovnih moči ne more dobiti dela doma in ne v tujini. Pred vojno sc je naše delavstvo izšel jeva* Io v velikih množicah. Naših izseljencev je v tujini /a prebivalstvo cele pokrajine. Posebno ae je pa položaj poostril zaradi krize v rudarskih revirjih lesna industija je na tJcfc, zapadne države nam pošiljajo izseljence nazaj m pritisk našega življa iz Italije je čedalje večji. Vse to jc imela na&a delavska zbornica pred očmi, ko jc pripravljala gradivo za kongres. Dobro so se zavedsrii. da jc treba najti sredstva, za. zatiranje bede. ki je nastala zaradi nezaposlenosti. Ne gre za vprašanje podrejenega pomena. 15 milijonov Din ne pomeni nič, kjer bi bila morda preaaalO celo milijarda. Jasno nam pa mora biti. da se sredstva nc morejo zbrati le od aamih delavskih plač. Pritegniti jc treba vse pridobitne sloje in zlasti vire, ki jih trudi prirodno gospodarstvo. Morda bi našli zadovoljiv izhod, če bi -znali uporabiti dobrine, ki zdaj leže brez vrednosti za gospodarstvo (živila, les itd.) pri organiziranem delu, javnih in drugih delih, kjer bi zaposlili nezaposlene. Treba bi bilo samo dobre volje in razumevanja za stvar. Tako bi stopile v gospodarsko življcnic doslej mrtve dobrine. Kmet bi n. pr. da1 živila, nezaposleni bi pa izdelali zanj industrijske predmete, ki jih zdaj ne more kupovati. To pomena, da bi se uvedel poseben način izmenjave dobrin, ki bi je ne mog^a ovi; tati denarna krizna, ki bi pa vendar ugodno vplivala na vse gospodarstvo ter zdravilno na denarni trg. Toda za nezaposlene je treba takoj nekaj storiti To ponavljamo že več let. Ta* ko j, takoj, medtem pa minevajo leta. Treba je takoj dotirati obstoječe zavode za podpiranje nezaposlenih. Te dotacije bi naj* apedstva, borz dela vaaj podvojile. Ka- že se pa tudi potreba reorganizacije borz dela. Izšla je že nova uredba za reorganizacijo in stopi v veljavo z najvažnejšimi določbami glede izdajanja podpor nezaposlenim šele junija. Četudi je bila izdana v najboljšem namenu, vendar ne ustreza. Delavske zbornice niso bile zaslišane. Zastopniki delavskih zbornic so izjavili že na seji centralnega odbora za posredovanje dc!a v Sarajevu, da uredba ne ustreza. Obljubili so, da bodo svoje pomisleke obrazložili. Nova uredba je v važnih členih ze» lo nejasna ter si je težko ustvariti pravo sliko podpornega sistema, ki ga uvaja. Podpore bodo redne, izredne, potne in tako zvane trenutne. Za redne podpore bodo porabili 70^ proračunskih sredstev. Redne podpore trajajo najdelj 16 tednov Red ni podpori lahko sledi takoj izredna, ki traja največ 11 tednovč Nazadnje pride v pošte v trenutna podpora (največ 5 tednov). Do redne podpore imajo pravico delavci, ki so bili zaposleni v enem letu najmanj S mesecev, v dveh letih pa najmanj 12 me* secev. Marsikdo je izražal bojazen, da je omejitev s karenco tako velika, da kljub velikemu številu nezaposlenih ne bodo niti mogli razdati vseh podpor, toda statistični podatki ljubljanske borze dela. OUZO in sarajevske BD pa dokazujejo, da bo treba takoj misliti na povečanje sredstev za podpore. Pri OUZD v Ljubljani je nao 10rr vsega delavstva, ki prihaja v poštev za podpore po novi uredbi. Pravico do izrednih podpor bi imel po novi uredbi vsak. kdor jc izčrpal redno podporo, in sicer 15 dni po izčrpanju redne podpore: oni, ki so bili pred prijavo vsaj 2 meseca zaposleni in prijavljeni pri borzi dela 5 mesecev kot nezaposleni (med tem ču6om ne smejo biti zaposleni): ako so pa nezapos'enost prekinili ter delo zopet izgubili, preden so bili zaposleni S mesecev, čez leto dni od prve prijave nezaposlenost:. Ako se bosta javila n. pr. dva nezaposlena na BD v tem mesecu in bo eden zaposlen februarja, do* čim bo drugi ves č*s nezaoos'en. bo imel prvi pravico do izredne nodpore 1. junija t. 1., drugi pa šele 1. januarja prihodnjega leta. Kdcr je izčrpal izredno nodporo. je ponovno ne more dobiti, dokler ni zaposlen nepretrgano 8 mesecev Do rednih podnor bo imelo pravico le malo sezonskih delavcev, ker večina ne doseže osemmesečne zaposlitve v enem letu in ne 12-mesečne v dveh letih. Sezonski delavci na bodo izklju* ceni rodi od izrednih podpor, kjer je sko- raj vsak med letom nekaj časa zaposlen, s j čimer bo pretrgana 5iine=c5na nezaposlenost, enoletna do'r.i po prvi prijavi pa bo dosežena št le drugo leto. 1 ako sezonski delavec ne bo mo^el dobiti pozimi uobenc podpore, čeprav ni poleti zaslužil niti toliko da b; se moge! pošteno preživeti, kaj šele da b; si kai prihranil za zimo. In tako bo moralo 1000 ljubljanskih stavbnih delavcev, ki niso bili zaposleni v enem letu povprečno 4 mesecev, prispevati za podpore onim 100 delavcev, ki so bili tako srečni, da so b:!i na leto zaposleni 7 mese* cev. Statistika dokazuje, da delavci, ki so zaposleni samo po nekaj mesecev na leto. niso po večini kmetje (sezonski delavci z dežele), kakor bi kdo misIiL Večina nezaposlenih v naših mestih se rektrutira iz vrst stavbnih delavcev. To so delavci, ki so se zatekli po de'ožacijab v barake. Nedvomno je nesocijalno, če prejemajo posamezniki za 60 Din prispevkov 1300 Din ali še več podpore, dočim drugi morajo samo plačevati, najbolj čutijo breme nezaposlen nosti in nc prejemajo nobene podpore. Zato jc treba povsem spremeniti 4. poglavje uredbe, dokler pa uredba ne bo spremenjena, naj ostane v veljavi dosedanje stanje. Sama uredba pa nc more odpraviti nezaposlenosti, četudi bo idealna, zato jc treba povečat: sredstva za BD. dokler pač "\Tada beda med ljudmi in dokler ne poiščejo primernega izhoda za odpravo nezaposlenosti. Zanimiv poročni par Poljčane, 14. februarja. Poljčanska farna cerkev je bila v nede. ljo popoldne napolnjena, kakor ob največ, jih praznikih. Kako tudi ne! Saj se je to popoldne vršila, zanimiva poroka. Pred ol_ tar sta stopila 84 letni ženin g. Bizjak Jože in še ne 401etna gospodična Jožefa Lovec. Dolga leta mu je stregla in gospo, dinjila, končno pa sta sklenila, da se vzameta. G. Bizjak se je naselil tukaj pred 20 leti. Doma je iz tolminske okolice, že v zgodnji mladosti je šel v svet in ga mnogo prepotoval. Bil je dalje časa dodeljen telesni straži takratnega avstrijskega cesarja in ve iz te dobe marsikaj zanimivega povedati. Je še čil in čvrst po duhu in telesu. Po 121etni vojaški službi je stopil v Trstu v civilno državno službo kot arhivar pri tamošnji državni razredni loteriji. V državni službi je prebil skupaj 45 let. Je žilavega rodu. Njegov oče in mati sta dosegla nad 90 let. stari oče pa celo 101. želimo enako starost tudi njemu ob strani mlade žene, ki je Poljčanka, K poroki letošnjemu prvemu paru iskreno čestitamo! Zborovanje zasavskih planincev Zagorje. 11. februarja. V nedeljo., so se zbrali zasavski planinci k rednemu občnemu zboru podružnice SPD in zadruge .Zasavska kocac, ki sta se vršila ob 14. uri v prostorih gostilne Borišek v Litiji. Občni zbor zadruge .^Zasavska koča« je na mestu odsotnega predsednika, sreskega načelnika, g. Podboja otvoril in vodil g. Birola Gvido, ki ie uvodoma pozdravil navzoče In prešel takoj na dnevni red. Sledilo je poročilo tajnika in blagajnika. Glavna točka dnevnega reda je bilo sklepanje o razdružitvi in likvidaciji zadruge ter izročitvi imovine r^družnici SPP Litija — Zagorje. Pred leti je bila namreč v Zasavju na eni izmed najlepših točk na Sv. Gori zgrajena planinska koča. Ker podružnica SPD Litija — Zagorje ni zmogla sredstev za zgraditev planinske koče, se je osnovala zadruga Zasavska koča«. Radi slabih gmotnih razmer je društvo soglasno skleni fo izročiti planinsko kočo na Sv. Gori podružnici SPD Litija — Zagorje. S tem je zadruga likvidirala svoje dosedanje delo. Nato je sledil občni zbor podružnice SPD Litija — Zagorje, ki ga je vodil znani in priljubljeni ljubitelj narave, g. Ferdo To-mazin. Iz tajniškega in blagajniškega poročila je bilo razvidno, da so društveni funkcijonarji z vso požrtvovalnostjo opravljali svoje delo. Pregledniki računov so predlagali odboru razrešnico, ki je bila sprejeta soglasno. Za tem je občni zbor prešel na volitve. V novi odbor so bili izvoljeni gg.z predsednik, g. Ferdo Tomazin, podpredsednik, g. Birolla Gv^do. tainik g. Vidic Franc, blagamik. g. Robar Franc: odborniki, Kunstler Tine. gdč. Mešek Pavla,- Mrnuh Polde. Majer Anton, Mlakar Ludvik. Končar Janko. Bizjak Alojzij, in Vajdetič Jože. Namestniki so HHbovsek Tvan. Pleničar Franc in M^be^ič Riko: pre-prleHniki računov, ing. Koblar Pavel in Adalbert Potoček o^npodar koče na Sv. Gori pa dr. Ivan Grašič. Pri slučajnoatih je zbor osvojil predlog, s katerim se radi nesebičnega in požrtvovalnega dela za razvoj našega turizma, imenuje častnim članom, g. dr. Krevi, notar v Ljubljani in bivši predsednik SPD Litija — Zagorje, dalje g. Podboj, bivši sreski načelnik v Litiji, g. Turk, žel. uradnik v Ljubljani in g. Turato, sodni predstojnik v Litiji. V imenu odlikovancev se je zboru zahvalil notar, g. dr. Krevi, ki jc skupščino osebno počastil. Lep zgled je pokazala gdč. Pavla Mešek, ki je podarila svoje deleže pri zadrugi Zasavska koča podružnici SPD Litija,— Zagorje. Plemeniti gesti so sledili še nekateri drugi zadrugar ji. Dakar je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje zasavskih planinar-jev. Gostovanje J. GostJca v Zagrebu Ljubljana. 15. februarja. Pred dobrim tednom dni je nastopil v zagrebški operi kot gost v vlogi Juliena (Luiza) naš tenorist Jože Gostič. Navajamo izvlečke iz treh časopisnih kritik, ki spontano ugotavljajo njegovo muzikalnost, igro in vsestransko uporabljivost. Novosti: Čeprav imamo Gostiča že od njegovih prejšnjih gostovanj v najboljšem spominu, vendar smo videli, da je naredil zopet močan korak naprej. Njegov od narave lep in voluminozen tenor je zmožen i nežne lirike i silne dramatiko. Tgra mu je čedalje bolj živa. V glasu Je ona meh-kost in toplina, brez katerih ni tenorja, ki bi poslušalce osvojil na veliki sceni. Petje mu je polno kulture, plemenitosti in izraza, deklamacija logično izdelana, kantilena polna duše in srca. K temu pristopi še njegova stasita, izredno simpatična pojava, ki je prispevala k celoti impresivnega lika Juliena, (S. S.) Jutarnji Ust: Gostič je bil tokrat glasovno posebno dobro disponiran in je pokazal poleg gibčnosti tudi zlasti zdravo svežost. volumen in metalni sijaj ležernih visokih tonov. V izdelanih frazah je inteligenten, v visokih kantilenah zdržen, zanesljivo muzikalen in precizen v intonaciji. Afirmiral se je kot mladeniško gibčen igralec, ki je na odru doma. Gost nam bo vsak čas dobrodošel. (L. S. K.) Politika (Beograd): G. Gostič ima obsežen, elastičen in v vseh registrih izenačen glas. Njegov seriozen igralski nastop daje vlogi znatno plastiko in scenie.no pre-pričevalnost. S pomočjo tega in muzikalnosti je postavil na oder odličnega Jurena ob strani prav tako odlične Zinke Kunce-ve, ki je kreirala Luizo. Gradnja ceste Pescenik — Krka Višnja gora, 13. februarja Gradnja ceste Pescenik — Krka, ki ec je pričela jeseni lanskega leta in je bila za nekaj časa prekinjena, se je nedavno zopet pričela. Dočim so jeseni pričeli z gradbo pri domu na Polževem, so se zdaj lotili dela na Pesceniku, kjer se nova cesta odcepi od državne. Dela okrog 30 delavcev, samih domačinov, večinoma najsiro-mašnejsih in najrjotrebnejših. Tako ti ljudje vsaj nekaj zaslužijo, da ime.jo za prvo 6ilo. Kadar bo cesta dograjena, bo za te kra. je velikega pomena; saj so bile vasi med Peščenikom ki Krko do zdaj docela odre. za ne od gospodarskih in prometnih središč svoja okolice. Ljudje so le s težavo spra. vili svoje pridelke na trg, prav tako so si težko dobavili razne potrebščine Zato je bila cesta nujno potrebna, samo tistega ni bilo, ki bi jo zgradil. SK Polž, ki si ni nadel samo naloge, da zgradi na PoL zevem svoj dom, temveč da Dolejsko tudi gospodarsko in kulturno dvigne, je takoj spoznal to potrebo in se lotil dela. Da jc nastalo pri tem vse polno ovir in zaprek, je razumljivo, saj ljudje niso nikoli vsi enih misli. Vendar se SK Polž ni ustra. šil in je šel pogumno na delo in kmalu bo prvi del ceste, to je od Pešcenika do Polževega dograjen. Cesta jc pa tudi velike važnosti za smučarski dom na Polževem Saj dosedaj dom ni imel pravega in zadovoljivega dohoda Po tej cesti pa bodo prišli lahko avtomobili prav do doma. Brez dvoma bo dom z njo veliko pridobil na obiskovalcih, saj je že zdaj, ko stoji ko. maj dobro leto, najbolj obiskan izletniški kraj vse Dolenjske Ko pa se bodo vršile na Polževem razne tekme in tečaji, takrat se bo šele pokazalo, kako potrebna je bila ta cesta ŠAH Naii šahisti aa dela Ljubljana, 15. februarja. O priliki nacionalnega amaterskega turnirja je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenska šahovska zveza, ki jc takoj po ustanovitvi začela pridno delovati. Svoje uradne prostore ima v hotelu »Metropol«, kjer se bodo vršile vse bodoče zverine prireditve. Prva prireditev zveze bo velik brzo-tumir za pvenstvo dravske banovine. Vršil sc bo 5. aprila in sc ga bodo lahko udeležili izjemoma tudi šahisti, ki niso včlanjeni v SŠZ. Poleg brzoturnirja pripravlja zveza tudi večjo simultanko. ki naj bi jo igrali hkrati velemojster dr. Milan Vidmar ter mojstra Vasja Pire in Milan Vidmar ml. SŠZ si jc nabavila večje število dr. Vid-marjevih knjig »Šah«, ki jih bo včlanjenim klubom dobavila po znižani ceni. Zveza si jc nadca bvalevredno nalogo, da odporno-re pomanjkanju domače šahovske literature in bo ▼ to s vrbo začela izdajati priročne šahovske brošurice po zelo nizki ceni. Bro-surice bodo tiskane na razmnoževalnem stroju in bodo obsegale okoli 32 strani. V projektu je že prvi zvezek, ki bo obravnaval temelje šahovske igre. Spisal ga bo velemojster dr. Vidmar, ki je obljubrl, da bo sta'no sodeloval pri izdajah nadalj-nih zvezkov. Zveza si je zagotovila tudi sodelovanje mojstra Pirea in še drugih na- ščb. aahovofcih veličin- Nadaljne brošurice bodo prinašale zaključne razprave o šahov -fkih otvoritvah / najnovejšimi tcorebakimi razglabljanja ter gloiranc partije predvsem naših mojstrov. Razen teb zve/kov bo /a skrbela tudi za nabavu iabuvsfđh Hgur in šahovnic in jih bo po močno znižan cen: prodajj !a re tlak ta n tom. ki sc že zda.i pisarju jo, naj ;>c tozadevno obračajo na zvezo. Kakor vidimo, je bila ustanovitev zve/c prepotrebna. >ah je bil že <_»d nekdaj pri nas močno razvft in mu jc manjkala Ic ;irša organizacija, ki bi delovanje posj lneznih klubov povezala v močno cuo-to in tako omogočila zdrav in krepak razmah. Zveza je vsekakor pravilno pojmovala naloge, ki jo čakajo in bodi* šahisti zla*t! toplo pozdravili brosurice, ki bodo zamašile najobčutnejšo vrzel — pomanjkanje dobre domače šahovske literature. Tujski promet v škof ji Loki škofja l.oka. 11. fo.bruarja škofjeloško (Hepaevalao društvo se j< fu-zioniralo s tujskoprometnim. Včerajšnji i b-eni zbor j«r rujka/al. «la i-- bila TPI» >voi; nalogi ko> in da je res /. vso ljubeznijo z.» razmah tujskega prometa v našem neetu, ki rirct ši''p paJajosaa Rpoaaava, da - fje Loko tudi v 1 »tovišrarr.k. ni pogtalu v. * gre zanemarjati. trbeni zeor je vodil r-reski >olski nadzornik p. Viuko Zabraslnik. V Okolji L>!.i predvsem občutimo poaianjkanje staaovani, udobnih hi modernih in je nai\e<;ja o\ir:t v našem tujsk?m prometu. Pregledao tajniško poročilo Bdravaika c, dr. Kocijančiča omenja, da ?t»-j«- društvo '* členov. Zlasti bi bilo ieleti, »bi pristopijki hišni posestniki in oni, ki jim mora bil* tujski promet posebno pri --rru. 1 Tl> - i /avzHo za dobzo Trato taJskoproBietnili zadev. Preerj dHa ie bilo z opisom Škofje l.ok.- v propagandno - iaCarmativaa »vrhe, zavzelo pa so je društvo tudi za zboljšanje potov, sestavila se je statistika razpo-ložljivih stanovanj in sob, skrbelo se je as klepi na izprehaiališčib i.t.d. ČkatJB Loks bi se dala ie precej olopšali v. uapnivo enotnih {»ločnikov, manjka tudi do' r «ja hotela, čas terja tudi higijenieas stranišča, debeo |Ki ja, da so se napravili vsa] ha« nalni sifoni. Izdal se i«' Hosa prospekt, ki je našel pota v široki sv«-!, i«- pa seve osta lo Š3 nmogo nujnosti nerešenih, lake da dela odboru u3 bo ruauikalo. Društvo je imelo lani nekaj Sest 10.^00 Din dohodkov in skoraj prav loliko isdal kov in je pribitek le audeukosteu, Our ni vir dohodkov je bilo drušUe-no, renOOlira-no kopališče, ki je dalo lani t>.*30J Din d »-bodkov. O blagajni J9 poročal Bolski ap..t-vitelj g. Jakob Kojiv, kol tjospodaT pa Integral g. Avgust Blaanjk, ki »•■ poveomk d« it* bilo kopalcev nad 8000, /asioujLatj v ju še več. Sob je bilo 83 i:i postelj IDO, Z volitvijo ni bilo težkov. V odbor, ki pa so £a skrčili so vstopili vsi dol lani1 voditelji in še «4jz. DurdVeh Oton (odi oi nik). Csrae Josip (podpredsednik), da8m so delovali t stanovanjskem odseku sg. Babic Franc, Sicherl Janko iu l"»urdytlj h^v gen, v uadzorsUu pa gg, Kcbrc Fran* in dr. J are Iz Kamnika — >"ovo delo na našem odru. — V soboto in nedeljo so igralci podpornega društva "'Tabore odigrali na odru Narodno čitalnice narodno igro s petjem Prelom . ki je novo delo našega rojaka pioi. Alojzija Peterlina-Batoga. — V tom avojesa novem delu nam prof. P< tvrlin lopo kuiak-terizira odločno, staio gorenjsko koroniuo Maklena, ki v svoji konservativnosti. trmoglavosti in pohlepnosti no vidi ped moe:ii do lepega uspeha tega novega dela našega rojaka, čestitamo! — Gostovanje Vičaiiov v Kamniku. V Narodni čitalnici bo v soboto 15. t. m. gostoval marljivi sokolski gledališki oder z Viča z izvrstno uspelo anekdoto Igra v gradu«, v režiji br. Potokaija. Opozarjamo kamniško občinstvo na ta izreden dogodek saj sodelujejo pri predstavi na'boljše moči viškeera sokolskega gledališke en odra. Predstava je doživela dvakrat na Viču popoln usueh. zato pričakujmo, da bodo tudi Kamrncani zadovoltni v vsakem pogledu. Vabimo ponovno sokolsko elanstvo iu cenieno občinstvo, da iutri zvečer napolni čitalnično dvorano do z»dr»Se°a. ^oti*fca jn s tem izkaze priznanic vrbm gjgh'm igralcem. Na svidenje jutri v čitalnici! CE BI atp — zadnje čase frem dobi; zc tri grozilna paaaav \ loži vendar kazensko ovadbo. — Mar mislih, da sc 6+ to storiti prot davkariji? DNEVNE VESTI -JI ?V7 1 "J* -» » * w* *. • . * — Preaident Ur. Beneš Čestita profesorju dr. MiirUii. Prezideni Češkoslovaške republiko dr. Beneš je poslal prof. dr. Matiju Mur-ku k 75 letnici rojstva naslednje pismo: Gospod profesor! Vsako leto življenja po 70 letih je redko iti dragoceno. Zalo Vam želim danes, ko zaključujete novo petletje. obilo zdravja za vsa nndaljna leta. Vživeli ste se v naše razmere in našli v njih nove ugodne pogoje za svoje znanstveno delo. Uspehi Vašega dela so mnogo pripomogli k pogini i t v i naših stikov z jugoslovenskiui narodom na kulturnem polju in ostanejo ira-jen dokument enakega prizadevanji i u ču-sUovanja tudi v lx>dočo. LTdanl Vam dr. Edvard Beneš. KINO SLOGA ™ Najpopularnejši komik, Vaš stari znanec Szoke Szakall ga. lomi, bije in biksa v velekomediji KATJA Kot dopolnilo najnovejši TJFA zvočni tednik z reportažo z olimpijade v Ga-Pa Predstave danes ob 16.. 19.15 in 21.15 jutri, v nedeljo, ob 15.. 17., 19 in 21. __________ Velefilm z Anabello in Inkišinovom BITKA Danes ob 14.15 uri in jutri ob 10.30 dopoldne matinejske cene 4.50 Din _ Razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo, »lan uprave pokojninskega zavarovanja v Ljubljani Bruno Rojić je predaval v četrtek zvečer v Splitu o razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo. To vprašanje je postalo pereče, ker se pripravlja zakon, s katerim bi se pokojninsko zavarovanje privatnih name* šrencev razširilo na vso državo. Pokojninski zavod v Ljubljani ima zdaj okrog111.000 zavarovancev, od katerih odpade 2.500 na ozemlje bivše pokrajine Dalmacije . drugi pa na Slovenijo in na prostovoljne člane. Pri pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev se mora marsikaj /boljšati zlasti glede pravice do starostne rente, pa Tudi v pogledu administracije. Na sestanku v Splitu je bilo sklenjeno sestaviti resolucijo, v kateri se zahteva razširjenje [M>koj-ninskega zavarovanja na vso državo, tako «!a bi se ustanovila Štiri ali pet področij. Sklenjeno j«' bilo tudi zahtevali sklicanje konference vseh zainteresiranih činiteljev. ki naj bi se vršila v Ljubljani. Na tej konferenci naj i»i se sestavilo defenitJLvao besedilo uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo. Uredbo l»i potem poslali ministru za. socijalno politiko, da jo uzakoni. BELI TEDEN" Vam nudi ugoden nakup. K. Soss, Mestni trg 18 19. — Iz državne službe. 1'remesčen je po potrebi službe policijski agent pri upravi pozicije v Ljubljani Pavel Skok h komisa-rijatu železniške ia obmejne policije na Rakeku; vpokojena sta policijska nadslraŽ-nika pri* upravi policije v Ljubljani -Marko Gržinic m Fran Jedrelič ter policijska stražnika uri upravi policije v Ljubljani Franc Anderlič in Matija Og;rin. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v ŠIŠKI (Telefon 33-87) Navdušeni boste od lepega filma Plavolasa Carmen in očarljivega petja MABTHE KGGERTH Ostali: VVolfgang Liebeneiner, Ida \Yust, Leo Slezak. V dopolnilo Paramountov tednik in črtana šaloigra V SOBOTO VALČKOV VEČER, zato odpadejo kinopretistave. PREDSTAVE v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri. V torek HIMNE LJUBEZNI. — Iz banovinske službe. Imenovani so zdravnika združene zdravstvene občine Ziri praktični zdravnik v Zireh dr. Ernest Demšar, za uradnega zdraviliškega zdravnika v banovin.-k eni zdravilišču v Rogaški Slatini zdravnik v Maril>oni dr. Rudolf Leskovar, sa zdravnika združene zdravstvene občine Dobrovnik zdravnik volonter v Ljubljani dr. Jerko Oršič. za zdravnika združene zdrav s t vene občine sjt. JI j v Slovanskih goricah zdravnik volonter splošne l>olniolnice v Mariboru dr. Franc Smerdu za zdravnika združene zdravstveno občine Cerknica: služba je predala banovinskomu zvaničniku pri banski upravi v Ljubljani Andreju Ražmu. — Zdravniška vest. V imenik zdravniške zlornice za dravsko banovino Je bila vpisana zdravnica v Ljubljani dr. Anka Prijatelj. * ■ • — promocija. V Zagrebu je bila danes promovirana za doktorja vsega zdravil, stva gdčna Janja Knafučeva iz Poljan nad škofjo Loko. Čestitamo! — Opozorilo ustanovnim upravam. Kraljevska banska uprava razglaša: Na osnovi § 23. zakona o ustanovah ter čl. 37. pravilnika k temu zakonu so vse ustanovne uprave dolžne odpošiljati ustanovni oblasti, t. j. kraljevski banski upravi, odnosno, če se poslovanje ustanove razteza na več" banovin ali na vso kraljevino, ministrstvu za prosveto. skupno z bilanco, letno porota VI o o svojem delu in to v izogib kazenskih posledic najkasneje do 31. marca t. 1. — Iz »Službenega tista*. >Službeni list «r banske uprave dravske banovine št 14 z d v? 15. t. m. objavlja ukaz o preosnovi koazufcda v Montveahr v generalni konzu- lat, ratifikacijo dveh konvencij, odločbi O sej niskih in tržnih pravicah mestne občine ljubljanske in novomeškega sreza ter razne objave iz "Službenih Kovine. — Živalske kužne bolezni. Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 17 dvorcih, svinjska rdečica na 10. perutninska kolera na dveh, steklina na 1 in garii na I. — Proračun zagrebške občine. Zagrebški občinski svet je imel včeraj proračunsko sejo, ki jc bil na nji soglasno odobren proračun sa leto 1936/37. Proračun znaša 226.129.073 Din. Mestnim uslužbencem so bile znižane plače v skupnem iznosu 1.200 000 Din. — Maksimiranje cen kruha v Zagrebu. Zagrebško mestno poglavarstvo je maksimiralo cono kruha tako, da.jo odslej Podražitev kruha brez dovoljenja oblasti izključena. Maksimirane cene kruha v Zagrebu so: beli 4 Din, polbeli in domači o.50, pol rženi in črni 3.—, kruh iz enolične moke 2.50 Din. drobno pecivo 50 par. — Elektrifikacija Icrajev Dravinjske doline in okolice Konjic. Te dni so se vršili v Poljčanah in v vseh večjih krajih Dra_ vinjske doline dobro obiskani sestanki vseh interesentov za elektrifikacijo Polj_ čan in okolice ter ostalih krajev. Inženjer elektrarne Fale je obširno razložil navzočim način in pogoje, kako bi se iz, vedla ta elektrifikacija. Predvidena je preskrba z električno energijo vseh krajev, ki leže ob progi Konjice — žice — Loče — Poljčane — Makole — do Ptuja. Po. zaravljamo korak elektrarne Fala, da se je končno odločila elektrificirati te pode-že&sfce kraje in se znvedamo, da brez izdatne gmotne podpore s strani te družbe ne bi bilo mogoče občinam uresničiti dol. gol etne želje. Pride CLA1DETTE COLBERT v INTIMNI SVET —Narodno obrambni sklad »Bra-i-bora«. Dr. šandor' Krašovec, odvetnik. Šmarje pri Jelšah, Din 20.— Dr. .luro A«*!eši6, odvetnik, Ljubljana, Din 50.— Dr. Sogdan Žužek, odvetnik, Ljubljana, Din P>0.— Dr. Fra-ii jo Lipold, odvetnik, Maribor, Din 50.— Dr. Ludvik Vaenal, odvetnik. Morska Sobota. Din 50.— Nova založba. Ljubljana, Din 500.— Češko industrijalna banka, podružnica v Ljubljani. Din oOO. — »Bra-i-bor« — osrednji odbor, Ljubljana. Z. K. D. Danes ob 14.15 in v nedeljo oh 11. uri vesela opereta Willy Frilsch — Kiithe Nagy Jaz po dnevi, Ti ponoči SMEH ŠALA PETJE Vstopnina samo 3.50 Bin — Led sekajo. Na bajerjih v Kosezah in Dravljah je postalo te dni prav živahno, že v torek so se pojavili tam navdušeni drsalci, ki pa so jih naslednji dan pregnali sekači ledu Na površju se je v sredo na. pravila 6 do 7 cm debela skorja ledu. Tako so dobili ljudje nekaj zaslužka, pivovar. ni je pa tudi prav, ker bi bila sicer prisiljena led dovažati iz gorenjskih krajev, celo iz Kranjske gore in iz Bohinja. — Matijev sejem v Laškem. V Laškem se vrši vsako leto v februarju Matijev sejem. Ker pa je letos praznik sv. Matije radi prestopnega leta prestavljen na 25. februarja, se interesenti obveščajo, da se bo vršil ta sejem tudi letos kakor <.bičai_ no t. j. v ponedeljek dne 24. februarja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, spremenljivo, topleje vreme, možnost padavin. Včeraj je znašala najvišja tempera i ura v Splitu 8, v Ljubljani, Rogaški Slatini in Zagrebu 7, v Beogradu 0, v Mariboru 4, v Sarajevu in Sk«P-Iju 0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.1, temperatura je znašala 0.8. — Dve nesreči. Delavčeva hči Ana Kupi iz Kresnic, se je včeraj oparila s kropom in je dobila precej resne poškodee po vsem životu. Brezposelnega delavca Francu Ko-ritnika je nekdo snoči v Mostah napadel in ga z vso silo sunil s težko okovanim čevljem v trebuh. Koritnika so morali prepeljati v bolnišnico. — Pobegli Torkar se skriva v škofje, loških hribih. Na 2 leti in 6 mesecev obsojeni Rudolf Torkar je lani pobegnil iz zaporov deželnega sodišča v Ljubljani. Pretkani vlomilec in alepar se skriva baje v škofjeloških hribih v okolici Polhovega gradca. Oni dan so gra videli pri Sv. Bar. bari. odkoder je pobegmil proti črnemu vrhu, kmalu pa zopet proti škofji Loki in videli so ga v hrastniški gnipi. Orožniki ga pridno zasledujejo. — Smrt pod lokomotivo. Blizu zagrebškega kolodvora se je pripetila v petek zvečer težka nesreča. Pod lokomotivo je . našel smrt delavec Osman ('aljaševič. Postal je žrtev tihotapstva. S tovarišem je hotel spraviti v mesto zaklanega teleta brez užitnine. Čakal je zunaj ob progi, tovariš mu je pa hotel teleta vreči iz vlaka pred mestom. Najbrž pa tovariš teleta ni mogel vreči iz vlaka in ga je pripeljal na glavni kolodvor, potem je pa šel iskat Ga-ljaševiča in našel ga je ob Progi mi tvega. Lokomotiva ga je udarila v glavo, da mu je počila lobanja. — Žena z dvema maternicama. Na ginekološkem oddelku mostarske bolnice je podlegla v torek zastrupljenju ob splavu nedo-nošenega otroka kmetica Ojurgja Okiljevic. Pri raztelešen ju se je. pokazal«*, da jc imela dve normalno razviti maternici. Iz Ljubljane i —lj Akcija za razširitev ljubljanske bolnice. O nujni potrebi razširitve ljubljan. ske bolnice se jc pri nas že dovo1^ govorilo in pisalo. Te potrebe pač ni treba utemeljevati, saj sc najbolje utemeljuje sama. Kar pojdite v bolnico in poglejte, kako obupne razmere vladajo tam. Z veseljem moramo torej pozdraviti korak naše akademske mladine, ki je tudi povzdignila svoj glaa za razširitev ljubljanske bolni, cc. Pripravljalni odbor akcije za rešitev kulturne, gospodarske in strokovne orga-ljubljanske bolnice poziva vse slovenske nizacije kakor tudi posameznike, na takoj, šn je delo za zgraditev nove bolnice v Ljub. lj mi. Ustanovni občni zbor bo jutri ob 10. v dvorani Delavska zbornice. Na njem bo poročal predsednik pripravljalnega odbora g. dr. Košir, potem bodo podano snHflar. nostno izjave posameznih društev in kor. poracij, prečitana bodo pravila in izvoljen odbor. Brez dvoma je zahteva po novi moderni bolnici v Ljubljani ena najnujnejših socijalnih, kulturnih in političnih zahtev \\scga slovenskega naroda. Zato pa moramo zastaviti pri tem deu vse sile vsi Slovenci ne glede na politično pripadnost. To ie edinstveni film sezone ^BHBVBHaanaVBSBvavBVBVBVHBnBć)^ —lj Slovo Narodne cdbrane od direktorja Cugmusa. Oblastni odbor Narodno odbrane je priredil v četrtek zvečer v kolodvorski restavraciji svojemu članu direktorju Cugmusu prisrčno odhodnico. Od odhajajočega se je v imenu NO poslovil predsednik dr. Cepuder želeč mu obilo uspehov in zadovoljstva na novem službe, nem mestu. Tople poslovilne besede je izrekel tudi župnik Barle. V imenu železni, carjev, članov NO. se je poslovil od odhajajočega direktorja g. Kušar, za njim je pa govoril še dr. Lulik. Za tople besede se je prisrčno zahvalil odhajajoči direktor naglašajoč, da mora biti za vsekega Jugo. slovena največja dolžnost in čast služiti vedno in povsod svoji domovini in vestno izpolnjevati oporoko kralja mučenika. —1] Položaj na živilskem trgu se je zboljšal čim je popustil mraz. Danes je bil trg zopet dobro založen, zlasti zelenjave je bilo mnogo. Vendar ne bo več takšnega navala, kakršen je bil še januarja, do nove letine. Nekaj nenavadnega je, da kmetje zalagajo trg tako dolgo z neka. terimi. vrstami pridelkov, n. pr. zeljna tirni glavami. Tudi krompirja ne bodo imeli kmalu več toliko naprodaj, same zelenjave pa tudi ne morejo prodajati vsi. Zelenjava se je malo pocenila od zadnjega tržnega dne, ko se je podražila zaradi mraza in snega. Vendar so danes prodajale nekatere prodajalke radič po 1.50 za merico in po isti ceni tudi najlepši motovileč, dočim je bila ta salata pred nasto. pom mraza po dinarju. Dražja so tudi jabolka, lepša so od 4.50 Din naprej. Trg je zelo založen z uvoženo cvetačo. ki pa ni posebno lepa. Prodajajo jo od 3 Din naprej. Na perutninskem trgu jo zdolini življenja^. Mlada grofica, pikantna Kiithe Gold, stari grof, njen mož R. Romanovsky. Komisar za javno moralo slavni Teo Lin gen. 3 URI SMEHA, ZABAVE, VESELJA. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15. naprej. ELITNI KINO MATICA tavanju s avtobusom Az Ljubljane v Bru-selj*. Predavanje bo izpopolnjeno s števil-uimt lepimi skioptičnimi slikami. Vabimo vse, pot-ebno pa turistično občinstvo, da se v velikem številu odzove. —lj Vse obrtnike in obrtnice oblačilne stroke iz Ljubljane in okolice, ki so pre. jeli poziv k udeležbi na >Srx>miadans>ko modno revijo^ in one, ki so pomotoma izostali, pa želo sodelovati, so naprošeaii, da najkasneje do incl. torka, 18. t. m# izro-če svoje prijave Obrtniškemu društvu v Ljubljani, Beethovnova 10 pritličije. —lj S cea ni in prijatelji pozor! Danes t f>. t. m. bo nastopil v salonu ^Pri levu* v tretjič v našem društvu obč. svetnik prof. Ev-gen Jare kot predavatelj z zelo aktualno, interesantno in povsem zanimivo temo, ki /.asluži vso pozornost javnosti in sicer »iz-prehod v carstvo kljukastega križa«. Gospod prof. Jarc se je mudil Iiusko leto dalj časa v Nemčiji in se osebno seznanil z razmerami v Hitlerjevi Nemčiji. Vso naše ceu j. Poslušalce bo prav gotovo zanimal objektiven opis današnjih socialnih gospodarskih in kulturnih razmer nemške hit'erjeve države, katera zavzema v zunmji trgov.mi Jugoslavije prvo mesto. Predavanje bo vsestransko izčrpno tako, da bomo imeli priliko se seznaniti z vsemi sedanjimi razmerami veliko Nemčije. Za ta večer pričakujemo velik obisk, nakar Vas v^e opozarjamo, da pridete pravočasno. Vabljeni vsi, vsi dobrodošli in vsem prost vstop. —lj Serijo simfoničnih koncertov, ki nam bodo pokazali različne dobe v zgodovini simfoničnih orkestralnih del, otvori simfonični koncert v ponedeljek 17. t. m. ob 20. v Filharmonični dtvorajii. Ti koncerti nam bodo prinašali najrazličnejša dela različnih dob glasbenega udejstvovanja in nas seznanili z njimi. Prvi koncert v tem ciklu prinaša skladbe iz predklasične in zgodnje klasične dobe. Prvo zastopata znamenita Handl in Bach. drugo nesmrtni Haycm. Po koncepciji svojih del spada v to dobo tudi nas klasik Jurij Mihevc, čeprav je živel in deloval v minulem stoletju. Koncert je namenjen najširšim plastem glasboljubivega občinstva, sedeži so dobe po izredno nizki ceni 10 Din, stojišča po 5 Din v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo na začetek ob 20. zvečer. —Ii Skrajni «as je. da vašemu sina ali hčerki preskrhite inštruktorja. Ni namreč vedno slabega uspeha pripisati učencu, temveč mnogokrat premalo individualni razlagi v šoli. Z malimi stroški dobite v hišo odlično moč in uspeh v šoli je zajamčen. Inštruktorja vem preskrbi akademski urad dela A.U.l). na univerzi, dvorišče desno. Uradne ure vsak dan od 11. do 12. ur^. —lj Važno skioptično sadjarsko preda, vanje priredi drevi ob 20. v ljudski šoli podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Moste — Sv. Peter. Govoril bo g. L,enard Frido o pravilni saditvi visoikode-belneg-a pritličnega in špalirnega sadnega drevja Predavanje bo spremljevalo 100 krasnih skioptičnih slik mojsterskih posnetkov predavatelja. —lj Sokol n priredi dane« trtovadno akademijo v telovadnici na realki z nastopom vseh telovadnih oddelkov. Sedeži po 8, stojišča po 4 Din Začetek točno ob 20. —i j Na pustno soboto se boste prijetno listin i »11 pri Sokolu LE v Kazini. Ples, nastopi menoev. Člansko zborovanje bo v petek 21. t m. ob 19. v salonu ,>Pri levtM. —!j Občni zbor Društva likovnih umet. nikov bo drevi ob 20. v restavraciji Slon. —lj Smuk, smuk, smukni mi ringarajo Atene na pustno nedeljo ob pol 16. Zvezda. Učiteljsko zborovanje Ljubljana, 15. februarja Preko (>0 pionirjev narodno prosveto iz litijskega sreza se je danes popoldne zbralo v dvorani hobda Metropola; da s** pogovori p svojem delu in skuje načrte za bbžnjo bodočnost, po otvoritvenih besedah predsednika Jožeta Zupaučiča h Litije ie |K)daia svoj lirično zasnovani referat o učitelju vzgojitelju do sonca, življenja m nežne, njemu v varstvo izročene mladine, gdč. Samčeva iz Višnje gore. Snov, ki s-e je za-mala iz globoke, vase usmerjene ter svoji okolici zahtevo dajajoče osebnosti je zapustila trajen, globok vtis. Predavateljica jo prejela sa svojo umetnino zaslužen aplavz, izpreminiamo bolest v radost in cd luči do luči zaradi malih, večni refren najvišjega vzgojnega ideaiizma. Predsednik se je. spomnil prerano umr-Lega tovariša, odličnega šolnika in organizatorja Hrena, nato se smrti upokojenega sol. upravitelja Friderika Hermana iz litijskega sreza. Pred kratkim je §ola Kresnice pri Litiji svečano proslavila svojo Šesl-desetletnico. čestitke je prejela tudi tamkajšnja marljiva upraviteljica, gdč. Uozi Dolinarjeva. ki službuje na tem zavodu že 25. let. Predsednik je nato poročal o delu organizacijo. Iz njegovega poročila Je bilo razvidno ogromno delo organizacije, ki se dosledno bori za vse pravico učiteljskega stanu. Uspelo ji je premostiti razne težav-med drugim se je na nujno pobudo vnesel v zakon tak disciplinarni postopek, kot ga imajo drugi uradniki. Doslej učitelj ni ivočni kino IDEAL Danes ob 4., 7. in 9.15 jutri ob S., 5., 7. in 9 \A uri premiera Senzacija divjega zapada RANDOLF SCOTT KRALJ COWBOYEV v filmu Mrzlica za zlatom **°ji pesem ljubezen Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din smel niti pogledati v obtoži Ini BMterial « je bil na slabšem kot vsak drug državlia.i. H koncu se je nadzornik Ivan Beraljak poelovU od premeSČenesra učiteljstva in po-zdravil nove v srez došle tovariše. Po ramih. notranjih poslov se tičočiii pripombah je predsednik zaključil izr< uspelo zborovanje. Smrti nesreča Celje, 15. februarja Snoči se je med Rimsikim.i toplicami in Zidanim mostom pripetila težka avtotmo-bHska nesreča, ki je zahtevala e>rnrtno jr-tev. Avtoprevozinik Dolinšek iz Oelja je snoei peljal 40TJ0 kg težak tovornr avto, naložen z jabolki v Zagreb. Poleg njega je sedel tud-, njegov šofer. Ko sta okoli vozila mirno Rimskih toplic proti Zidanemu mostu, je na p prepeTiab: v Celje in g« tam pokopali. Nase gledališče DRAMA Sobota, 15. februarja: Pese»m s ceste. Red B. Nedelja, 16. februarja: Ob lo. Trije vaški svetniki. Izredno znižane cen od 10 Dm navzdol. Ob 20. Tuje dete. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 17. februarja: Dies irae. Red- A, Torek, 18 februarja: zaprto. * V nori drami Gosposki dom, ki jo napisal ravnatelj drame beograjskega Narodnega g'ledalisča g. VesnK*. nastopijo v glavnih vlogah: jra. Sariceva, Maria Vera, M. Danilova. V. Juvanova. Moško glavne vloge pa so v rokah gg. Leva rja, .lana in Kralja. Prerrriero pripravlja prof. Seal i n bo sredi prihodnjega tedna. OPERA sobota. 15. feoniaria: Fkvearjuo. [iveusCrlo hoko znižane cene od 24 Din navzdol Nedelja. 16. februarja: Ob 16. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Hlobo- ko znižane cene od 24 Din navzdol. Ob -°. Katarina Izma)lova. Izven. Znižane cene. Pon^dHijok. t7. februarja: zaprto. Z Jezice Nsva ruska opera Katarina Izmajbiva, lady Macbeth i/. Mcenska j<- imela na premieri tako velik uspeh kakor malokaterro delo v poslednjih sezonah na naSom odm. Prva repriza v premierski saasđbi bo v nedeljo 16. t. m. zvečer po znižanih opernih cenah. — liep pogreb. Včeraj smo spremati k Sv. Juriju aoro-mebamka narednika Jožeta Snoja, ki ga tudi skrbno zdravljenje na Golniku in doma ni moglo resiti smrti. Pri pogrebu ie igrala vojaška godha, pokojnika je spremljala častna četa in zelo mnogo občanov. To je bil prvi VOfaM pogreb na našem pokpališču. — Enkrat za trikrat. Pust gre h kon* u, kdor }*> more, uteče *plohu* . Zato se vsi tako žurijo na oklice, pred allar. Tudi naša — občinska hiša bo jutri na oklicih. Ponuja se. naprodaj je! Tako je sklenil novi občinski odbor. Odror se je izselil i« prenovljene in lep-* občinske hiše. Na Jeiici smo sploh tiči' En režim kupi občinsko hišo, drucro jo proda, odprav v izgubo. Tako jo zdaj žf druua občinska hiia na oklicih. Sai res. čemu nam dve občinski hi»i hkrati, ko pa nimamo dveh županov* Torej prodajmo ono hišo, ki jo blrija Sokolskemu domu in ki vse preveč diši po... Vremenska poročila I dne lo. febniarja Kranjska gora-Rateče po stanju dan*^: —HC, barometer srtoji mirno. Ja>no, 40 rm pršiča. Erjavčeva koča na Vršiču po stanju 14. trn.: —12 C, jasno, 110 cm *nega. zgoraj pršič. Krnica io Tamar po stanju danes: 100 cm snega. Bistrica - Bob. j«*zero po stanju danes: —7 C, ja^no. mirno, '6 cm wie-ga. Sv. Janez ob Boh. jezeru no >Lanju 14. t. m.: —R C. jasno. 10 cm ranega. Zlatorog za Komno po stanju 14. t. in.: —ICC, jasno, 2^0 cm snega, zgoraj pršič. Smuka idealn;*. Orožnova keča na Crni prsti po stanju 14. t. m.: —10C. jasno. 170 cm snejra, zgoraj pršič. Bled - Jezero po stanju danes: —5C, .jasno, mirno, »nega 2 cm. Koča na Gorjušah po stanju 14. t. m.: —5 C, solnčno, mirno, na 40 cm podlagi S cm prsiča. Smuka prav dobra. Pokljuka po stanju 14. t. m.: —15C, jasno, mirno. 100 cm snega, pršič. Smuka idealna. Zelenita po stanju 14. t. m.: —5 C, jasno !»olnce, ^40 cm snetia. Smuka prav dobra. K«>*«-<» po >tanju 14. t. m.: — ti C. podlage 100 cm. srež, lotosa, smuka prav dobra. Krvavec po stanju 14. t. m.: —5 C ia>no. 00 cm suh .m ■nega. Koča na Veliki planini po stanju 1 *. t. ni.: —6C, jasno. 25 cm suhega suoga. Mrzlica po stanju danes: —2C. jasno, mirno, snega 10 cm. Smaka dobra. Zima v Zasavju ie zapadlo toliko snega, da sc lafeko na rajali Trbovlje, 12. februarja V Zasavju zlasii pa v rudarskih revirjih težko pričakovana zima je vendarle natopila. Mladina vriska, rudar se raduje, ker pri*nkuje od ostre zime. ki sicer letos nekoliko pozno prihaja, vendarle vsaj trenutno zboljšanje. Ne le rudar, ludi ostak) prabivalstvo rudarskih r<žvirjev in okolice, ki je navezano na proč vit rudarstva, se zaveda, da bi nastopil na pomlad ki poloti nevaren položaj, ce bi minila zima brez snf ga in mraza. Z nenadnim vremenskim preokretom zadnji teden se je nam odvalil težak kaman od srca. Vse kaže, dn bo pritisnil sedaj hud mraz. ki bo trajal več tednov, pa tudi zadnji sneg se ni zapadel. bo vsaj prihodnjo nedeljo narava usmilila s snegom. Končno je vendar, ustreženo srm>-čarjem, kajti po naših planinah je zapadlo povsod nad pol metra za smučanje ieredno ugodnega snega. Vse torej kaže. da bodo imele planine v nedeljo rekord an obisk. Zlasti Sv. Planina ima izredno ugoden smuški svet. kakor ga najdeš le makokje. Zato ni čuda,^ da prihajajo k nam celo zagrebški smučarji, ko je znano, da imajo pred nosom svoje Sleme, ki se pa niti zdaleka ne da primerjati z našimi planinami. Kdor je že enkrat bil v naših planinah in užival vso krasoto okolice, zlasti pa prekrasne razglede na vse strani, jih ne bo kmalu pozabil. Po n>ei priliki se letos zima šele začenja in kar je glavno, ja takoj po prvem snega pritisnil tudi oster mraz. Tudi naša mladina si je globoko oddahni ia. Zopet j^ privlekla iz podstrešnih shranil' in kleti smuči in sanke io najdi v zimsko naravo. Panes samo se na okoliških pobočjih; v nedeljo pa se pripravlja za na>kok na Sv. Planino. Mrzlico. Kriško planino in Kum. Več nedelj so romali •mni-čarji iz oddaljenejših krajev, zlasti iz Za-creba na Sv Planino in Mrzlico, toda vedno zaman, kajti našli so planino brez snega in razočarani so se vračali domov. Mnogi so puščali smučj i n smučarsko opr?mo kar v planinskih domovih v nadi, da se jih Na smemo pa tudi }>ozabiti. koliko so zadnja leta naša planinska drušlva. pa tudi zasebniki koristnega storili za razmah planinarstva v Zasavju. Pred leti naša mladina se ni kazala nobenega razumevanja za našo planine niti poleti, še manj pa pozimi. In danes? Ne le mladina, tudi starejši ljudje se navdušujejo za nje. Danes je v naših planinah pa tudi v največji meri poskrbljeno za vse, kar potrebuješ. Tako je |K>djetni g. c. vido Pocivavšek zgradil na Sv. Planini lep planinski hotel. Planinsko društvo v Trbovljah j? pa letos napeljalo v svoj dom na -Mrzlici stndenčnlco, kar po-' meni veliko pridobitev za to lepo planinsko točko. Rdeči Bonaparte — maršal Tuhačevski Prvi maršal proletarsfre armade je potomec starega plemiikega rodu, poročnik carske telesne straže rr podporočnik semenov,skega polka Tuhačevski navzoč s častniki petrograjske gar-nizije pri prisegi v Zimski palači. Ob koncu avgusta 1914 je bil že na bojišču. Udeleževal se bitk z Nemci m Avstrijci in za brabnost je bil odlikovan z redom sv. Vladimir j a z meči. Toda postavni podporočnik ni bil zadovoljen. Dva meseca se je junaško boril za svojo slavo, toda ko je bil ic opozoril s svojo hrabrostjo nase predstojnike, ga je sovražnik ujel. Kmalu jc poskusil pobegniti, pa se mu ni posrečilo in prepeljali so ga v trdnjavo Horndorf na Bavarskem. Tam je bil zaprt z nekim francoskim poročnikom. Kot katoličan se je Francoz zanimal za verske nazore Tuhačevskega. \isem kristjan, — je dejal Tuhačevski. sovražim sv. Vladimirja. ki je krstil Rusijo. S tem jo je izročil v kremplje zapadni civilizaciji. Ohraniti bi biti morali svoje grobo poganstvo, naše barbarstvo. Eno in drugo. Toda počakajte, oboje se vrne. Trdno verujem \- to. Sveti Vladimir je kriv. da smo izgubili nekaj stoletij. Na vprašanje, ali veruje v revolucijo je odgovoril: Smo ohabel in razdiralni narod. Imamo podzavestno nagnjenje in ljube-zen do požarov C? bi prišla revolucija, bogve, kako bi se končala. V ustavni režim ne verujem, nam so potrebni despoti Ali si morete misliti splošno volilno pravico za mužike? Revolucija leta 1°17 ic prihrumela kakor vihar i/pod neba. Tuhačevski je od finega jutra do večera čital novine. Ko ie Rdeči Bonaparte maršal -Miha-1 Tuhačevski je bil roj-en leta 1893 na očetovem ve-lcpo?estvu v eembarskem okraju penzenske gubernijc. Doma ga je vzgajala francoska vzgojiteljica, pozneje je bil pa dijak klasične gimnazije v Penzi, odkoder je prišel po dovrši t v; šes/tih razredov v moskovsko kadetnico. Nadarjeni, samozavestni in pogumni Tuhačevski je bil med najboljšimi gojenci. Z vzorno marljivostjo je dosegel, da so ga sprejeli v carsko telesno stra/o. V avgustu 1914 jc bil 20 letni gard- prečital proglas in govore Korenskega, je ves ogorčen vzklikni: »S*j ta nesrečni socialist sploh ne rsaan« naroda *n potreb moje domovtne*. Kmalu je dvignila revolucija na pova&je Lenina. S tem je Tunari kar nekam edsvel. Glej, dejal, prišel je naš človek, sijajen barbar, ki bo vrtal Rum Ji njeno poslanatvo. Ce bi se nwu posrečilo raeevropiti Rusijo, bi sat brat pesm- T«krs* je pa seveda neti sskjfcH ni gel da bo vodit če« tak leta tanko vojsko pod rdečo sestavo proti Evrocr. Misel na pobeg mm ni ssa b ghrve Končno ae mu je posrečite pobegniti H ujetništva. V Pstro-grad je prispel ob konca leta 1917, torej v najbolj* burnih anodi boljševičke io»otu-cf je. Kereruski je bil že strmoglavljen. V vrtincu revokscije si je moral Tuhačevski posneti, da ni revututijmie*. T njem jo prevladal pnkHcoi vojsk, vojsk z lastnim naanraojcvn. hrabrostjo in pojmovanjem zgodovine. Iz takega tesSa so bat spečem Bonsnsfti, Bernado*t\ Neyi. Ko je bila ustavodajna ssaipdcsne nuagnana. je mirni na kamilo sovjetska vkds io s tem se Ja priče« karijera Tobačev^rega, o kateri je sanjati cetih 15 let. Čez nekaj dni se je javil poveljniku Antonovo: *Oam*n poročnik Tuhačevski je puhcginl « uemSkega ujetništva, da stopi v vesrte ruske revo-IncTJeK. Razume se, da so ga sprejeti z odprtimi rokami. Z nadarjenostjo, taktom, or» gaffiKzatorični-mi sposobnostmi in narodno hrabrostjo je kmalu cgpwisS nese boljše-vrake prvake. Prvi, ki g* je prav ocenil Jo bil Lev Trocki. Bars v času, ko je fen postavrjen oa celo prve rdeče armade, so nastopi K Čehi ob Vo4gi proti sovjetom. Tubaćevski je hitel osvajat svoje rojstno mesto Penzo, ki so jo bfH zasedli češki legiooairji. Toda naglega uspeha kakršnih so bili vajeni boljservi-ki sicer, tu ni bilo. Ko se je njegova vojska pod težkimi udarci čeških legionar jev krčila, je ?zdal proglas, v katerem je mešal sovjetski slog s slogom Petra Velikega. »Tovariši! Naš cilj je čim prej onemogočiti Oeflioslovakom in jn-otrrevohx:ijonar-jem dobiti s vašo s Sibirijo in na žitu bogatimi kraji. Borba je neizogibna. Vsako oklevanje bi pomenilo smrt. Komandant armade Tuhačevski*. Kuj bi še v. takratni komisar prve armade Stalinova desna roka. je pošMjal v Kremi o Tuhačevskem, njegovi hrabrosti in spretnosti najugodnejša poročila. Po odhodu čeških legionar je v na Daljni vz-hod so poslali Tuhačevskega poravnat kontlikt, ki je bil nasta.1 z izdajstvom rdečega poveljnika Muravjeva. Pozneje so mu poverili poveljstvo armade, ki se je borila proti generalu Kolčoku. Trocki in Toha-čevski sta se zavedala, da mora v revoluciji teči kri ?n zato sta jo neusmiljeno prelivala. Po atentatu na Lenina, ki ga je Fani Kaplanova težko ranila, ja začel Tuhačevski srdito napadati, da bi odvnrl pozornost ljudstva od težke atmosfere. Ruska državljanska vojna je potrebovala krute oči in močne živce. 25 letni gospodič otroško nežnega obraza ni bil sentimentalen, krvava državljanska vojna mu je bila prijetna kopel. Njegovo neupogljivost, odločnost, brezobzirnost ;n mir so občudovali celo nafkrvo-ločnejši revolucijonarji. Na jogu Rusije se je pojavila ta čas nova nevarnost. A taman Krasnov jc bil krenil istočasno z generalom Denikinom na čelu disciplinirane kozaške vojotke, k* jo je bil organiziral s pomočjo nemške okupacijske ormade, preko Dona. Od vzhoda je pa udaril na rdečo vojsko general (Jajda kot poveljnik vojske admirala Kolčaka. Po krvavih bojih se je boljševikom posreč'lo zlomiti železni obroč okrog Moskve in Petrograda, sovražnik je bit premagan. Največ zaslug za zmago si je pridobi! 26 letni polkovnik Tuhačevski. S porazom Kolča-kove armade je bila Sibirija boljševikom odprta. Ko je čital brzojavke Tuhačevskega o zmagi rdečega orožja, je Lenin pomežflcnil s svojimi mongolskim1 oči in pripomnil smeje: »Fant od faTe. še Napoleon postane! Toda mi bomo zna'i obračunati tudi z Napoleonom«. Revolucijonami sovjet je odlikoval Tuhačevskega z redom Rdeče zastave. Tuhačevsk1 ni revclucijonar v imenu podjarmljenih, on je vojskovodja, vsestransko nadarjen, oblartiželjen, trd. Pravo nasprotje »-narednika« Budennega, kovinarja Voroši-lova in general štabne ga polkovnika Latvij-ca. Vacetisa. V njem je to, kar je Bakunin pravilno našel v ruski duši: strašna in mor-d°a demonska ljubezen do požara. Razen vojne :ma Tuhačevski menda samo še eno strast: v prostem času izdeluje gosii. Sam na nje ne igra, izdeluje jih pa mojstrsko. Razdaja jih med svoje znance. Njegova žena, hči strojevodje, se je po kratkem ssamnem življenju ustrelila v njegovem vlaku. Vzrok njene tragedije so bile intrige sovražnikov Tuhačevskega. Ko je kren:la rdeča vojska proti Poljski, je vojni sovjet sklenil poveriti vrhovno poveljstvo 37 letnemu vojskovodji Ttihačev-skemu. Svoje imenovanje je sprejel kot nekaj samo ob sebi umevnega. Prč d od bodom na bojišče se je dobro zavedal, da nastopa bonapartovski moment, ko more postati iz ruskega junaka evropski junak. Načrt prodiranja je bil : zdel al že v Moskvi. Nastop Tuhačevskega je bil res impoz.au-ten. Pohod rdeče vojske proti Evropi je pa pravočasno ustavil genijalni francoski general VVevgand. Da ni bito njega, bi se bik> morda Tubačevskejmi posreč;k> pokazati svetu, kako se glase markstistrč-ne formule v bodennovskem ježku. Za svoj poraz je obdolži vse poveljnike. Naša sijajna operacija je povzročila, da se je začel tresti ves svet, toda žal se je končala z neuspehom, prše v svojem de ki. Glavni vzrok našega poraza je bila nezadostna priprava poveljniškega zbora. Po izgobljear birki s Poljaki je uspešno likvidiral upor kronstadstkih mornarjev ■— uprlo se je bilo 70.000 mož — potem so ga pa poslali na Volgo proti upornim kmetom. Sam Lenin mu je zapoved al. naj brezobzirno zatre upor. Leta 1924, ko mu je bilo 31 let, je postal Tuhačevski član revobici-jonarnega. vojnega sovjeta. Yj izgonom Trockega se je njegov položaj nekoliko omajal, toda že leta 1930 je b:J imenovan za poveljnika važnega /apad-nega vojnega okruga, ki so mu pod carskim režimom poveljevali veliki knezi. Zdaj je Tuhačevski Stalinov ljubljenec in namestnik vojnega konvsarja Klima Vo-rošilova ter zastopnik sovjetske vojske pri stikih z inozemstvom. Kar se tiče vpliva in ateve, ima morda edinega tekmeca v Bliicherju. toda njuni vlogi se močno ru/-l;kujeta. Bliicherju ie poverjena straža sovjetskega vzhoda proti Kitajski iu Japonski, Tuhačevski pa stra/i sovjetski zapad. Največji daljnogled na svetu Prebivalci Los Angelesa šn Pasadene so se gotovo naučiti od bližnjega HollvAvooda ne čuditi se nobenemu presenečenju. Toda to, kar se je odigralo zadnje dni na losun-tfelski ojjfomna zvezdaria dograjen* in uručena svojemu namenu. Obilo zlata v Rusiji Sovjetski tiskovni urad poroča, da je našla skupina uralskih zlatokop»>v v dveh dneh 38 kg: zlata, šef sovjetskega zlato, ga trusta A. P. Serebrovski, ki je bas za„ kljućdl ogled srednje:*zijskih in sibirskih zlatih rudnikov, pa trdi, da bo Rusija kma_ lu prvi producent zlata na svetu, tako da bo prekosila južnoafriško unijo. V Rusiji so zlate rudnike hitro mehanizirali, in sta. hanovska metoda, ki je prinesla v premogovnikih tako lepe uspehe, vpliva blagodejno tudi na pridobivanje zlata. Naši inozemski prijatelji se bodo čudili, ko zvedo, da deda v Rum ji sto velikih Bagrov in 20O hidravličnih stiskalnic v alatih rudnikih, je dejal Serebrovski. Po neuradni cenitvi je anašala leta 1934 ruska produkcija zlata nad 200 milijonov Zlatih robljev, po uradnih podatkih je bila 2>a lani še večja. Državna banka ceni zdaj sovjetsko zlato rezervo nn dobro milijardo z3atih rubljev. To je zlati zaklad, ki ima vetjema samo še Amerika. Anglija in Francija, že ada j je ruska produkcija zlata veićja od kanadske m severnoameriške, prekašajo jo aamo Se južnoafriški zla'i rudniki CUj. ki ga je postavil Stalin leta 1933, da se mora namreč ruska produkcija zlata dvigniti za 400', . bo dosežen po mnenju Serebrovskega leta 1939. Tujina z velikim zanimanjem zaaleduje prizadevanje Rusije, ki hoe> postati prvi producent zlata na s*vetu. i sod Največji sod na svetu je izdelao *eta 1900 -^odansko podjetje A. Fruhinsholz v francoskem mestu Nnncy. Ta sod je držal 433.500 litrov. Doge so bile dolge 93 m. obroči so merili 9 m, doge so bile debele na konceh 20 cm v pasu pa 15 cm. Vrat. ca so bila visoka 110 em in široka 55 cm. Za doge so porabili 50 kubičnih metrov hrastovega lesa, za dna pa 85. Cmročev je imel sod 26, oni na konceh so bili debeli 18. v sredini pa 15 0OL Les za ta sod so pripeljali iz severnoameriških pragozdov, kjer so posekali več nad 2 m v premeru debelih hrastov in nobeden ni smel ..T:*ti do višine 10 m vej Za dovoz lesa so r*_ bili nad 2 leti. Poedine obdelane doge se tehtale okrog 20 centov Le.a je pustilo podjetje sušiti več let, predno so začeli izdelovati sod. Znani heidelberški sod drži približno 115.400 litrov in torej daleč zaostaja za so. dom. ki ga je izdelalo francosko podjetje. Vendar je pa tudi ta sod velik in Nemci so zelo ponosni nanj. Anekdota Slavni sve/doslovec Schiaparelli. ki je odkril kanale na Marsu, je brl nekoč v uružb;, kjer so prevladovale dame. — Gospod profesor, — ga j« na-govorila mlad i iVpotica. — parite, da ne izgubite ru gla-\ e. — Nikar se ne bojte, milostiva, — je odgovoril učenjak, saj sem tu v ovojem trlem en tu. — Kako to? — Saj Som med zvezdami. — je odgovoril profesor :,i >e smeje priklonil damam. — Kij pa jaz? — je vprašala mlada dama i/ ozadja, znana po svojih ljubavnHi pm ■ tolov; linah. — z\\\ padajoče zvezde *e ne /j.nimam, — je odgovoril ueenjak smeje in odbitel v buffet. STRAH PR E D ZIMO Stara dama kupuje hišo na kanadsko-timcr;-ki meji in vpraša lastnika: Ali stoji ta bišt na smerlHd ali na kanadski meji? — Na ameris.k;. — To ie dobro. s m ni na.mre-č. tla *»o na kanadski strani strašno hude rime. Frank High?m 7 Seržant Fiips .3man Pogled .lacka Br.ioklevja .;e postal skorji ik žen. kadar je pobožal to zgodovinsko mizo \vhrlecliapclske slave. Manj la-sskav pogled p in ne* pri*;etno. da mu gre nekaj odšk-adnin: za to, da takrat ni izdal svo ega tihega družabnika. 0' Connor je bil ocenil ta dokaz Ijubezir do bližnieea z znesknm de-s.it funtov srterlingov. Brackley ;e bil pa nasprotno mnen.ia. da je taka sama ob sebi umevna kavaldrska dolžnost z dve- ma funtoma visoko preplačan . Baš ko je Brackie> sikni] tiho 0' Connoru na uho Vrag na.i me vzame, falot g;rdi. če ti dam več kakor tri brate«, so se z velikim ropot:- m odprla vrata in vstopil je nov gest. Razdražen: Bracklevev obraz je tako; izpremen'1 izraz. Ponižnf, prijazno nasmejani krčmar Brackley je Hit^1 pozdravljat novega gosta: — 0, gospod seržant riips. čemu se moram zahvali : za redko čast, da smem pozdravit: v svoji skromni krčmi tako odličnega člana naše slavne policije? S č?m smem postreči. gospod Flips? .fosua Flips je zardel nad spoštljivim pozdravom, kakor šolarček, povesi je sramežljivo oči in odgavoril nekam plah, : -- Ah. gospod Brackley, .e nj portsko premočno, bi prosil, da mi postavi te na mizo mali steklenico. Pciem .L* prijazno pozdravi! 0* Connora, sedel za hrastovo mizo, potegnil iz enega svojih globokih žepov kos pečenke, iz drugega pa nekaj skosjic kruha in začel brez oklevanja večerjati. Žepar 0* Connor je gledal suhega rirpsa s pogledom, polnim spoštovanja in občudovanja: Priti sam ob te; mi v zloglastv« Wh:':ccliapcle, v okra . kjer ;c \se. kar e v zvezi s policijo, osovraženo, za to jž> potreben pogum, kakršnega je imel malo kdo. 0' Connor pa nj vedel da drži razcapani postopač, ki je sedel za drugo mizo in ki ie bil očividno pri svoji steklenici ž-gania zaspal, v vsaki v nasoroini rokav zataknjeni roki. pištolo na devet nabojev z napisom na držaju >Scotland Yard«. A če bi bil vrgel koščeni Flips svoj*; steklenico s poriskim preiti nizkemu, na ulico obrnjenemu oknu. bi bili v naslednjem trenutku za-donelj težki koraki osmih do zob oboroženih redarjev. Flips ie bil namreč razpostavil neopaženo. toda to.meJ.iito okrog Zlatega karpa uniformiranj opore zakona in reda. Jack Bracklev ie postavil na hrastovo iiiizo ^tekleniu/ oarocenaga vina, V trenutku, ko je Flips osredotočeno preiskušaT k;to v oečenk; glede njene prebavlfivosti, je pomolil krčmar O' Connoru pod nos svojo šapo in raztegnil vseh ?>e*t prstov v znak. da ie glede na pclicjstov prihod in pod vpVvom ne razuminvega navala mecenaštva in radodarnosti pripravljren plačan v gotovini pet funtov šrrerlingov za molk. 0' Connor se je glasno zasmejal in odkimal z glavo, da to ne zadostuje Seržant Fiips ie dvignil svoje melanholične oci od pečenke, orožno se je ozr! na tolovaja, po-tem ;e pa vpraša! s prisrčnim sočatlem v glasu: — No. O'Connore. kaj je novega v ReatKngu? — NT;č posebnega, seržant. Tega-le tu. — prj rem :e pokazal 0* Gonti -r na hrastovo mizo. k^er je biUi izrezana mačja glava s črkama D. \V. namestu oč\ — rega-le tu so nrinuli .eden obesili — Pa. Hick \Vnidett. Škoda dečka 1 Samo strelia-ti ni znal in /ato bi \r} storil bolje, če bi h:I to opustil. — je odgovor1 .losna Flips dostojanstveno iu patetično. Pri :em ^e je delal g'njenega, kiikor da si je vzel strelsko umetnost usmrčenega roparskega morilca VVinđe-tta zelu k srcu. Cfcn e Jack B acklev spoznal, da govorita .j njegov; izrezani mfza, je zapustil točjlno miz:) in sede! spoštljivo na kon.c seržantove klopicc. Njegova ogromia šapa je pokazal^ na št'ir: velike črke v okv:m Vel:ka vl in L. sta bitn!ca. — Ta dva bi bili moral poznati, seržant. Dva jeklena dečka, vjih pravim. Pri tem pa uglaienega iiastina. kak r iz škariice vzeta, v zbornici lordov h se bila lahko pokazala. Baje sta odpotovala v Ameriko, vsaj slišal sem tako. Tega bo pa kmalu že dese>i let. — Aha. Fdward Cleeanarp n Mac Lodsv. — je pripomni! F1?ps. — da. da tudi -az sem slišal o teh dveh d.čkih. ^e zdaj se v Scotland Yardu vsakemu razlkie žolč, kdor sMši njuni imeni. M-s!im. Ja je bi! vlom v blagajno Baiik of India nuno zadn»e veliko delo v Londonu. Flips e govori' z, brezbrižnim glas.mi in napeto gledal v špranio v mizJ, k ct je t čal mrtev ščurek. Cez nekai č;«.sn fC na seržant nadaljeval; Toda zJ:o moram zope* na pat, gospoda. Koakn ^em dolžan, gospod Braokiey? Jack B acklev e začel pr .gati. da M si raje na mestu odgrizni glava, nego da bj vzel od spoštovanja policijskega seržama !e belič za malo portskega. Fiips se c zahvalil na svo miren in skromen na Črn in obrmen k vratom, je vprašal tolovaja: Ali b; me ne spremili malo. gospod O* Connor? Rad M Se tra'•> p )kraml;a! z vami. O* Connor ie izbulii! oč' in <*<]]] zo-"r.e. končno ;e pa dgovor'1: — Iz te moke pa ne bo kruha. pBIpod Flips. Brez grehu sem. kakor s^o let star škof. Sai sem koma prflezel iz celici1.. — Vem, tovariš, vem. Sai nimam nobenega namena govrini z vami o t«e'h kočljivih zadevah, ki tvor o fogn b->d; p to.ž./-:,. vn; jn ,1KK pfflfc. (i -\oriI hi rad o nek: čisto privatni mfev . Pojdi va. Vihar je pustošil V Freddvoraki občini znaša škoda nad 1,000 Kranj, 14. februarja Preddvoir^iu g. Peter Mankič je sklical posebno komisijo članov občinskega odbora m uradnih cenilcev, ki so v nedeljo prehodili vse vasi in gozdove te občine, da ocenijo škodo, povzročeno po strahovtem viharju v preteklem tedn-u. Orkan .je prihrumti v torek zvečer Ln pustošil je skoraj vsso noč. Zajel je vso preddvorsko občino cd Goric do Kokre. Središče so bile vasi Zgornja. Spodnje in Srednja Beki, Tcnetiše, Lctence in okoliški gozdovi. •V Zgorni.; Beii trpi posestnik Peter Mar-kič na se dnem drevju, gospodarskih polop-jib in gozdu 894)00 Din škodi. Marija ČL-n/ar 20.000 Oin. Jožef LornbsT v Spodnji Bdi 70.000 Din. Janez Sned;c 50.000. Andrej Tenora 50.000. Sučnik 30.000. Lovro Mufci 4LO0O. Matija Rozman v Srednji Bel' 40.0UO. Skupna škoda.apasa tu 3W.000 Ti:n. V vasi Letence Fran&!*ka Zaplotnifc 30.000. Karel Zaolotnik 130,000, Ivan Mali 401000 Anton KrVjIi .Vi.non.' Fmtjc Kem 30.000. Jožef Ln&tr 10.000 Skupn.i vkod.i znaša tu 390.000 l>'n. V vaseh Zalng :n Srednja vas .Jo/e BidOvec 30.000., Janez Hribar 30.000, Peter Ratar 15.000, Andrej Kovir 10.000 in Se druge manjše &ode poti 10-090. t-.iko da snasa s«ano škodi v goz- dovih 130.000, velika je pa tudi Skoda na sadnem drevju m no&lopjrh. V Goricah znaša skupna škoda 70.000. Ve tka je pa tudi škoda v drugih vaseh preddvorske občine v Basi ju, Bubnem vrt«, na Povijati, v Pangeršici, Trstenrku, C: dovijah in Hraša-h. Tu tikeda še ni podrobno ocenjeno. Skoda v vsej preddvorski občicri znaša nad 1.000.000 Dm. Da se ne zaredi lubadcr v podrtem drevju, ki b* uničil še ostale gozdove, morajo kmetje do maja ves polomljeni les spraviti i-z gozdov. Delna odpomoč bi bila. ako bi TPD upoštevajoč te?a«» pokazali niti Nemci. ni^nj pa Madžari. Bilo je lc rahljanje plos« iec.-. brez vsake kombinacije, oboji so igrali brez glave iu podrj.di ploščico skoraj vedjio uasproiniku. Postajalo je vedno bolj divje, puhlika j^ zahtevala zuiagro za .svoje. za Nemce, toda zgodilo tu se kmalu na.-prot.no. Pri tekmi Češka : Madžarska je puhliKa zahtevala zmago za Madžare in danes bj se ji kmalu to zgodilo proti njim samim. Skoraj bi jim človek privoščil poraz radi njihove izredne pristranosti. Puhlika p:i je le dosegrla svoje in skupno z icrrači je izvojevala zn;ac,o, tik pred koncfin tretje jr^tjin^ jc «1**1 zma-pconosni gol in vse si je oddahnilo. Nemci j pa so svojo tesno zmago 2 : 1 živahno pozdrav ja i i. Tehnično OčObje je temeljilo pripravilo ledeno ploskev, pričela se je tekma Anjrli-je : Kanada in vse je računalo z zmago dosedanjih svetovnih prvakov Kanadčanov. ?\e vse. Angleži sami so računali z zmngo in so jo tudi dosegli. Bitka je bila res usj-lepša, kar se jih je videlo do sedaj tukaj, hitri in divji tempo, pri tem pa tudi dosti rair. Seveda brez faulov ni bilo. Komaj je sodnik zapiska! in vrgel ploščico, ie y- pri-•3*1 naval na gol Kanade in v prvih 30 sekundah igre je že pade! Prvi gol za Angle->e. ki je bil tudi že zmagonosni gol. Borba je prehajala iz polja v polje s tako brzino, da st komaj mogel zasledovati igro. Prodori so biii izvedeni s tako rafinirano-sfjo. da je \ ploskalo, ie golov ni hotelo Mii. Končno pa se je ie posrečilo z izredno kombinacijo Kmadčauoni. da bo izravnali. Obe moštvi >ta pokazali najpopolnejšo icrro in napenjali vse moei. da bi dosegli zmago. Prva tretjina je bila neodločena 1:1. tuđi druga tretjina je ostala neodločena 0 : 0 v zadnji tretjini pa je postal tempo še bolj divji. obe. strani sta morali izredno pogosto menjavati svoje moštvo, ker takega tempa tudi najboljši igraei niso zmoglL Končno pa- se odtrga iz svojega mesta branilec Anglije in spretno preignt nasprotne igralce ter elegantno pošlje ploščico v kanadski gol. Oglušujoč aplavz se ni lnojrel ustaviti, navijanje z?. Anglijo je postalo že divje kričanje in ga je ustavila šele sirena, ki je nazuanila konec igre iu s tem zasigurala Angliji zmago nad Kanado z i' : 1 in publika je med živahnim odobravanjem zapuščala stadion. Tem igram je prisostvoval tudi general Goring s soprogo, kar je dalo vsemu večeru še posebno obeležje. Ko je zapustil sfadiou koncem druge tretjine igre med Anglijo in Kanado, se je razlegal mogočen rHeilc: po stadionu in vse roke so bile v zraku. Tudi sooči je bila senzacija. Tgrali so Nemci proti Angležem. Stadion prenatrpan, kakor še nikdar, zunaj pa so čakali še tisoči na dostop, ki je bil nemogoč. Nismo dobili prostora in odšli smo proti domu. Vso pot smo čuli vpitje, ki se je čulo morda tudi uro daleč. Igra je morala biti izredno napeta. Cklšli raio v »Kraft derch Freude«, to je velika lesena zgradba uporabljena kot velika, točilnica. Dobite vse, toda predvsem se pije pivo. seveda ne kot pri nas na Čaše. temveč »ein Mass« to je lon-eeu vrček, ki drži en liter in stane 70 pfe-ldgov. Skoraj na vseh mizah vidiš cele vrste vTekov, pa najsi bodo pri mizah dame ali crospodje. V (a lokal zahaja vse od najvišjih do najnižnjih. Strežejo ženske v bavarskih, n.srodnih nošah, so pa vse. zelo korpulentne, menda za*o. ker nosijo na mize predvsem 1* pivo in se pri tem nalezejo debelosti. V tem lokalu igra ves dan prodl>a i;i so tudi po tri grodbe istočasno v njfm. Včasili i£ra ena^eodba.na ballvonu.in.godba v dvorani sami kar skupno. Imata seveda tudi druiri program, kr.t nekak kabaret. Nn^rop.jjo vsi sodelujoči v narodnih nošah in sc pripeti, da slir-iš prav i/.bornega, jo-djarja. Pro&toni' js v lokalu za kakih 3000 ljudi ie je vedtio skoraj |x>jiolnorij:! zuse-o« ij. Pri isti miži se zbere včasih kar po več narodnosti. Snoči sd ae nam pridružili Tinki, ki so prav simpatični in se je razgovor predvsem vrtel okoli' njihovega gmo- čnrstva. ki je želo mlado, toda se nc sramuje nast/ipiti *.'.■» Imdi k^rtkureuci, čeprav sismriu slabega uspeha. Vedo da morajo enkrat pričeti, "z to jim za sedaj zadostuje (udi slabši plasma. Povabili amo jih na obisk v naša »HelenČO«. Ta > elik « ledena stavba je zrasla iz tsl v trku t dneh. ko smo prišli, so jo ravno pričeli postavljati in v štirih iln^h -o že začele vre!i skupaj množief okrepčila Potrebnih. Orgauizacija olimpijade je na vrliuneu, sodeluj.} ^-se. kar si le človek more misliti. Prometna sredstva, lelcfon. telegraf in radio vse je v službi olimpijade. Posebno so sc obnesli izborni zvočniki. ki*o razmeščeni po v?cm kraju in na oi ■ ii st::diouib in tako prireditve lahko zasleduješ skoraj povsod. Najvef-ji pripomoček organizaciji pa je vsekakor vojaštvo z vsem svojhn materijalom in sredstvi t^r tudi Arbeitsdienst. Pri vst-h dosedanjih prireditvah v Jugoslaviji jc predvsem manjkalo sodelavcev. Tukaj teji'a ni. Sodeluj** veliko število vojakov in vojaška motorna vozila vseli vr*t neprestano švigajo na vse strani. Vse tekmovalne proge so zve/a ne s startom Polom telefona, ki ga oskrbi vojaštvo in Judi vrši vso službo po telefonu. Poled vojaštva pa je še na razpolago veliko število Arbeit-sdiensta. ki je pred vsem na razpolago za kordone na progah, startih in eiljih ter pri skakalnicah. Vsa proga za slalom je bila obkoljena po teh ljudeh, v tla so imeli zataknjene svoje lopate in preko njih napeljane vrvi. tako da So lažje zadrževali izredno številno občinstvo. Ravno tako je pri ostalih startih in eiljih. Za vso tehnično službo pri skakalnicah so zopet sami =ar-beitsdienstlerji- in kadar je treba popraviti na skakalnici doskokišče. se vsuje roj teh ljudi in v par minutah je vse popravljeno. Najbolj čudno, za nas celo smešno* pa je. ko vidiš pri vseh uradih olimpijskega odbora stražo, ki jo zopet opravlja Arbeit-sdients. ki drži pred seboj lopato. Smešno je to /a tujca, ko vidi. kako hoče današnja Nemčija preslepiti ljudi, ko daje tem uniform i rancem v roke radi lepšega lopato na mest u puške. Publika pa je tukaj poglavje za sebe. Kakor vsaka stvar, ima tudi ta publika dobro in slabo stran. Dobra je njena prijaznost in velik interes za sport, ki daje pogum tekmovalcem in prirediteljem. Slaba stran Pa je izredna pristranost in neobjektivnost. Kar je nemško, to je vse dobro, vse se poveličuje, pa če tudi so drugih uspehi boljši. Navija ta publika le za svoje ljudi, pa če tega tudi ne zaslužijo. Za druge pa navija le. če so ali pozdravili z dvigom roke. ali pa če 60 drugi vzroki. Včasih se Človeku nehote vsili misel, da je vse skupaj precej politična zadeva, namreč mednarodno politična. Da pa je vsa olimpijada velika propaganda za današnjo Nemčijo, pač ni nič novega. Na progi za 18 km so *e pripetili med drugimi celo primeri, da je nemška publika naše tekmovalce podila s proge, da bi lažje njihov tekmovalec smučal naprej. Seveda so se naši fantje v tem pogledu držali predpisov za tekmovanje in se umaknili le. če jih je tekmovalec sam k temu pozval. Po tekmi so se naši fantje čez nemško publiko zelo pritožili. 0 zapostavljanju pa smo že pisali. Za nekaj ali pa tudi precej senzacije pa poskrbi skoraj vsak dan sloviti letalec Udet. V zraku prične brneti motor in ko se ozreš proti čistemu, jasnemu neba. vidiš, kako lepo plavata dva ptiča v zraku drug za druerim. Kar naenkrat vidiš, da sta se odcepila in šele takrat spoznaš, da je drugo letalo — brezmotomo in da ga je le motorno vleklo za seboj. Motorni ptič se .vrner. brezmotorni pa plava kakor jistreb po zraku, dviga se in pada, da ti zastaja sapa. Tudi kaj takega se pri nas Se ne- vidi. Nobenega ropota v zraku, pa ti le plava' letalo taku sigurno. Udet je res strokovnjak in ti začne -delati z brezmotornim letalom loPinge. kot bi jih iz rokava stresal. Kar po pet ali pa tudi več. jih* napravi naenkrat. Iz lopin*a gre v loping. ti -ubogi zemljan pa s trepetom gledaš; kaj bo iz tega. Se par zračnih mnetnij vldis in Se ti nizko nad strehami- plava neslišno proti periferiji Ga-Pa. kjer lepo za smuča na Primerni planjavi in se ustavi. Pa že pribrn i poseben avtomobil, krila zložijo ob trupu jadralnega letala, rep priveze jo k avtomobilu in najdi na bližnje letališče, kjer ga motorno letalo zopet dvigne v zračne višave. — Človek se pri tem le vpraša, kje 'je še naše' jadralno letalstvo. ■ - T. K. R A D I O Nedelja. 1*. II.' 8: Telovadba (vodi Ciril šoukal).--8.:»: Napoved časa. poročila, objava sporeda. — 8.45: Instrumentalni, dueti (gg. Antunovič-Samarln). — .0,16: P.renos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve:. \edved: . K tet4 srca j povzdigujemo 3i0v. maša za moški zbor. — 9.45:7»erako predavanje (g. dr. Roman TominecJL.1 — 10: Koncert pesmi in spevov. — 11.40: Otroška ura: Pravljice (ga. Mila £ar?čeva. čl. Nar. gled.).__i?: Prenos iz Garmisch - Partenkirchna: Reportaža y. mednarodne leknie v smuških- skokih. — 12.45: Napoved časa. | objava -sporeda, obvestila. -13: Kar želite, to dobite (plošče po željah* oddaja do 14. ure. — 16: K me* irska uia-1 Kaj nam prinaša novi. zadružni zakon (?/-dr. Rasaj Jože-). _ *Sj26"j Gcdba Sora iz Svetia pri Medvodah. — 17: Gospodinjska ura: Higijena kmetiške družin^ (ga. Ania-"iia šimeo). — 17.15: Godba Šora... — 17. i ~>: Zvočna šala (izvajajo elani Nar. gleti.1 iS: rlarincHuka in čilre (p'ošče).. — l.S.:;0: Zvočna šalij Ozvatajo čiaii Narod, gled.) lfi.45: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik-. — lf>.30: Nac. ura. — 90: Nj.pomeri časa. poročila, obiava sporeda. — j4).1o: Pe^mi in arije. Poie ga. Pavla Lov-še.*ova. —. : Napoved ča-a, vremeus.ka nap*eved. v°lv>"dJa. objava sporeda. — 2*2 1 "i: Radijski jazz. , P<*nedelj;* 17. U. l'J: Skivui tenoristi (pleate), — 12.45: Vremenska napoved, poroči ia. — 13: Napoved časa, objav* sporeJa. ol veslila. — l-\1."i: fediiski orkester — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18: Zdravniška ura: O aogtnah dr. Bogouiir Ma^aina1. ___ IS/JCt; Ruske cerkvene pesmi (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: sv. Ciril kot pesnik in pisatelj (g. dr. Fr. Grivee). — 19: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nar. ura. — 20: II. simfonični koncert radijske oddajne postaje (izvaja radijski orkester pojačan s elani opernega orkestra. Dirigent g. Drago Mario Sijanec). _ 22: Napoved Časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 32.15: Za ples in. kratek as*! (plošče). Tarok, 18. II. 11: Selska ura: Pestre pred pustne šale (gdč. Menica Koman). 12: Uverture (pio-šče). — 12.46: Vremenska napoved, poročila. _ 13: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 13.15: Z ruskih ravnin (plošče) — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. _ 18-' Koncert italijanske glasbe »poznali rusk?» dušo in sc opaki-: z rusko ftiasho. Rts^ki večer bt v prost:,rih Kazme. — Ni bil« mnogo r h. Pc:k>v ribji tri nj bi biko obilno .M.o/en k^kar običajno. Cone ribam so b;lc nasledaje: igli po 2u Din^ cipli po 24, Išj^tlo po 2o. postrvi pO .>2. krapi r*s po 12 Din kilogram. — K^čijaž Pukl €e je obesil. N "Cevi j oWi pokincvi sc ;e v svojem jsanovanju v Ta-bofss-5 U"'ci 8 obesil z mm i inasibosstri i/vo-seck Pukl. Pretresli so 0a znani dogodki, u katerih smo pred meseci poročali. — Pcjrarna katasir*»fa. Tc uni ic post- '<> gospodseako poslonje pofjesenice Joisfe kovačeve v Lokavicj plen sineta pozam. Skcda jc Ogromna m preseda 00.j j i c p~draknil;t ajoHnsflpa :okn. Orožniki r::Jo preiskavo. — Krvavo truplo deteta so as*«. \'cees> nekoliko pred IZ uro Je neki brezposelni delavec našel pred Birtičevo cos-i'no ob Dravi papirnat omot v kaiertvn je nc«. t> prepuščen «a«el popoltiona o-krva :erit> trup'^ okoli 5 mesecev s,tarea«i otroka. O Atnašni najdbi ie bila takoj obveščena p liceja in na Jicu mesra ae je sestala k mi.-5jjja, ki je ugnlwl«, d«a ic bi'o dc:c umor- jeno- Stroga preis»k*iva bo v nalkraiieen ča-ssj privedla bfeasreao in nečlovc^o "" v roke pravice. Iz Krškega _ poroka. V nedeljo se je porrVil g Lipovi Peter učitelj \z Le3kovca pri K -ftkem. z gdč. G^io Butko". ićevo. uoaajt. nrkov«) hčerko, iz Le.akovca. Obi!o sreće! _ Občni zb<*r dru*t\a Rde<*rga kriza. Jutri ob 15. bo v narodr.i š.o>i m ^sSJksssea letna *kuScina občinskega odborn dbtBStVS Rdečega križa. — »Moč unifojtne*:, Neda\Tio so ajSSts> vali na tujkajfinjem odru gledališki riiir-tanti iz Gaberja pri Dobo v i z igro Moč uniforme«. Igralci «> odigrali SVOj* l ;og<* zel^ zadovoljivo, kar je pokaza i buren imieh mi aplavz. Med odmori )S igral tam. bumški zbor iz Gaberja. Z Jesenic — 1'stanoMii občni zbor Pomočniškega zbora združenja trgovcev za radoVJHfclfl »rez se bo vr.^ii v nedeljo 16. t. m. ob p l 15. popoldne v restavraciji P^ar na Jese. nicali. Vabimo vse trgo^^ke 7*0010.^^ radovljiškega .sreza, da se udeležijo tega z±>orM v kar največjem štcviiu OrxV.tsfji zbora se udeleži tudi eksektltira Zveze po-m;> li^iM v Zagrebu promovi^al g. Bogataj .l^zo a J^. senir za doktorja vsega 7..r\\ Ntva. M l demu doktorju, vrlemu nacionalistu in večletnemu predsedniku jeseni>keg.< akademskega krožka naše Iskrene oaaCitke. _ Sokolsko društvo Jeseniee priredi v nedeljo 16. t, m. ob 20. zabavni vecet pri pogrnjenih mižali. Naši m'adi ispria 1 1. ^Fejst fant-, burk«, v enem dejSmjM .n 2. • Pet minut nuffista ■. biirka v enem de. janiu. Po igran prosta zaba\..! BodeUlje orkester! Vstopnin;« Din o. Kior teli prav prisrčno sabavati, kakor prejšnjo ne. del jo. naj pride v Sokolfki .ion. MALI OGLASI beseda 050 para. davek Din 2.—. beseda 1 Dm, davek 3 Din, preklet./ :r rr /La pismene odgovore gicae maiiO dglasov }e treba prUotitj fflflmtjo. — Popustov za. male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 o«J*. davek Dtc . Najmaztfm znesek e oin SPOR INK j nt m parice posebno do'iee ip stroke v o^ronmi izbiri, tpi , vj>a oblačila odlično ia-JeJaoa duMte.po Ir-zkonkuren-m» ceni pri Pre^kerju. Sv. Petra cest;: 14. f^K 7ti\ par euttaaje »Žuriranie vezenje 2aves. perila, monodramo v. gum trni:, Ve'-ka zaloga perja a 0.75 iMa. •JuUianat. Gosr-bsvetska 1-- 11 Prihodnji prikrojevalni te^aj za damska in moška oblačila ae vrti od 24. U. do 14. m. 1936 TEODOR KUNC lastnik krojne sole Ljubljana, Sv. Petra c. 411. nEPREMičmnE Beseda 50 par. davek 8.« Din Najmanjši znesek 8 Din UISA enodružinska z elektriko vodovodom in vrtom «e proda. Pojasnila cosiilna Kregar. Otepanja vsa. t550 ZEniTEV 2ESITVĆ IN MOŽITVE ponudbe, nakup in prodaje posestev, hiS, oprem, rabljenih atroiev, kompanjone, zamene -objavlja Damvarean. Priložite 8 Din znamk. PiSite Daruvar* *an.-Daruvar 676 STAnOVAMJA S PRVIM aprilom se odda enosobao stanovanje Zg. .ši$ka 341. 6T2 ODDtAM s « prvim - marcem dvosobno stanovanje.- (■ MiHna magistrata. 500 mesečno. Ka* -sk>v uprava Naroda*. . o7d Dne 17. februarja 19^6. ob lo. tiri popoldne v Ljubljani VII., Frankopanska ul. 21 (Ju^ostever) JAVNA DRAŽBA hladilnih omar, hladilnih agregatov, elektromotorjev, raznih polizdelkov in opreme za hladilne naprava. Interesenti vabljeni. GLASBA Seseda Sopar, davek 3.« Din Najmanjši znesek b Din SLOVENSKE PLOŠČE šaljive, kupleti, petje | z godbo, harmonike že » za Din 25__samo pri I OGLEJTE SI DOPIS! Seseda 50 pai. davek 3 - Din Najmanjši znesek S Din veliko Izbere dvoJoslea. otroških in igraćnih vozičkov invalidskih vozil, prevoznih tiiclkl.icv motorjev. irvataU! stioiev, pneumatske in raznih Jelov. JI1 CENIKI FRANKO! " ' UCBLJANA, Karlovška cesta 4 SEZNANI'!'! SF. /ELI v svrho skupnega gospodarstva s priprosto upokojenko /. tnalo pen> zijo. vdovec srednjih lei. br^z otrok, z okoli četrt mili iona vrednim, krasnim posestvom brez doliia. vsestransko taobra-Žen. trezen, neoniadeževan^ pre teklosli in miroljiibnec/;i značaja. Krasna eksistenca zajaai-čena. Posredovalec dohi nagrado. Dopisi na upravo Slov. Naroda pod Samotar . »57*> PRODAM Beseds .*?o dst. davek S.» Din Najmanjši meseh 8 Din PRODAM lepega mladegq po-'" nija z vso komplclno r.ovo opremo po z^lo nerodni e^jii. Poizve se pri: R. Raugus. zla-tar Kranj, poleg Stare \k>^ • ♦ '.71 bltffi-:t S J. Jeraj, Sv Peira H8. Ljubljana. Vam nudi prvovrstna vina' in garantirano pristno iga-fB po sledečih konkurenčnih cenah Jez ulico: Halosfco belo .. It r. Din 7.— Srbsko crno . ., r S.— cviček . A 9.^- R««ng ^ , Muškat si'vaner ^ -„• VJ.— Jabolčnlk «ladki „ „ 5».— žganje: . . . Tropi nove.- . r *9-— Slivovka TTrnSevec Rrinjevrc Pri pacjam odjemn POPttst- 24,- priaseren />75 8, do 14* marca 193*?. Tehnični in poljedelski sejem it o 15« marca. Veliko tržišče srednje Evrope Razstavljale! iz 18 držav Kupci iz 7? dsžc*. Nikak vizum potnegra lista. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop preko meje r Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi proti Izkaslla sejmske izkaznice na meji. — Veliki popusti za VOSOValee nn. jugosl.. avstr. in madi železnicah, na Donavi, na .Ta-dranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (i 50 D''ni .<=•• dobe pri Wiener Messe A. G. Wien VII in pri častnih saatopstvih: V Ljubljani: pri avstrijskem konzulatu, l^rieva cesta 31. pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji < *Putnik i. podružnica Hotel Miklić —'■ vis-a-vis plavnomu kolodvoru. Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda11, Linbliana. KnaHieva ulica štev. s Orajoje Josip — Zrn %Ni ?s Za opravo to tnaerauu aai Usta Oton Cbrtatot . V« r ujutijani.