117. strnih. —~-—■--------------------- _______ I ftMK i n* a. m* HL lili. lita. !■*»!• v*ak aan popola*«, ImtuijI a*4«Ite te Branik*.' lOMrali t Prostor 1 mlm X 54 «/iw za male oglase do 27 m/m vUint 1 K, nad to visino vsl oglasi 1 mlm X 54 mm 1 K 50 v. Uradni razglasi ln poslana ter notice isti prostor po 2 K, ženltnc ponudbe in poroke Divšalno 80 K. — Pri naročilih nad 10 objav popust. VpraSanjem ^lede inseratov naj se priloži znaraka za odgovor. Vpi^vattfro „Slov. Naroda«* in .Narodna Tlsksraa" Kaaflora nllca ši. 5, prtUlčno. — Telafon it. 304. „■tovcaaki Vara«1 »•**« v &|«Mfaal trn pa aaM i v JaajaaUvl|li celoletno naprej plačan . K 180 polUtno....... w 90 3 mesečno......u 45* 1 . . . .15 ^m IbbBbbhbhMbbbbVv^b^ % celoletno......K24O- polletno........,120"— 3 mtmčno......M 60 — ....., 20 - Pri morebitnem povtitnju jC ima daljla naročnina doplaZatl. Novi narofniki nai po^ v > v nrvi* utročnino vedno MT P° nakaznid. Na samo pismena naročita brez ooslatve denarie se ne moremo ozirati. Vratetttfo „Sltv. Navaaa« laaftova allea iL 9, U aiiatraal«, Talalaa «•*. S4. Baptot spr«|aama la ppdplaaaa te maaa^tea trmakova*«. fgtT Rokoplaov ne vraia* "Val Posamezna Stevilka velia 1 krono. Poitn'na platena w gotovini. Dr. Alojzii Kokali: Delaustuo iai draainia. Da zatrerno ali vsaj omejimo vseobčo draginjo, morajo pomagati vse plasti našega naroda. Le z zdru-ženimi močmi borno dosegli, da se nam vrnejo stari normalni čaši. Veliko more k temu pripomoći tuđi naše delavstvo. Sve tovna vojna nam je prinesla vse polno izjeinnih razmer. Ona nas je posebej še obremenila z ono ne-znosno dra^injo. pod katero še rianes ječimo. In pod to draginjo borno sto-kali še leta in leta, če ne poskusimo vseh sredstev, da jo zatremo. Ko so neprestano rasle cene ne-utrpnim živilom, moralo je delavstvo zahtevati višie mezde. Storiti je to moralo, ker bi sicer pomrlo srladu. Njihove boje za vsakdan.il kruh so v polpreteklih težkih časih spremljali s simpatijami vsi, katerim bije v prsih sočutno srce. Vsi razsodni ljud-je so pripoznavali popolno upraviče-nost teh delavskih teženj in bojev. Toda priznati moramo tuđi. da je delavstvo tekom svetovne vojne in tuđi po njenein koncu veliko doseglo. Doseglo je ćelo mezde, ki daleko presegajo dohodke takozvanih duševnih proletarcev. Dokler so rasle cene neutrpnim živilom in drugim vsakđanfim po-trebŠčinam, smo sledili s simpatijami težnjam in bojem našesra delavstva. Svojih simpatij nismo zavreli, če-prav so nam pridobitve našega delavstva prinašale marsikatero brid-ko breme, ker so gotovi činitelji znali spretno v svoje sebične namene iz-koristiti vsako povisanie delavskih mezd. Toda danes so nastopili Čaši. ko so začele padati cene neutrpnim živilom. Začele so padati cene krom-■pirju. moki in še ćelo — vinu. To dei-stvo nalaza delavstvu dolžnosti. ka-terim se ne bo morfo izoiarniti, ako noče zaigrati simpatij ostalih sloiev. Pokoriti se iim bo moralo, ako hoče dobro naši mladi državi. Ne srne jih pustiti y nemar, ako hoče dobro samo sebi. Med te dolžnosti štejemo najprvo dolžnost« da mora sedaj delavstvo samo z nizati svoje mezdne zahteve. Ker so padle cene neutrpnim živilom. iz-Rubile so dosedanie visoke mezde svojo iipravičenost. Trezno, razsod-no fn uvldevno delavstvo bo vsled tej?a samo vedelo, kaj je sedaj dolž-no storiti in to samo od sebe. brez vsakejja tujegra pritiska. DoI žno je samo od sebe zahtevati ?nižan]e danes previsokih delavskih mezd. Ako se bo delavstvo zavedlo te svoje dolžnosti, po tem bo današnja vseobča dra^inja skoro zadobila svoj smrtni udarec. Razni industrijalci in obrtnfki. ki so se doslei izsro-varjali na visoke delavske mezde, bodo v tem slučaju morali znižati cene svojim izdelkom. Čim bodo postali cenejši ti izdelki, bodo istodobno tuđi še boli padle cene najpotreb-nejšim živilom. Poslednemu izgovoru kmetskega producenta na dratre industrijske in obrtne izdelke bodo redaj izpodbita tla. Veliko korist od tejra bo imela naša mlada država. Ponehala bi ne-znosna draginja \n skoro nastonile več ali mani stare normalne razme-re. Naša mlada država bi potem moda stopiti na svetovni trs: ter le-tam načeti tekmovatf s svoiimf izdoHvi in snrovinami. Naša valuta bi se dvisr-nila. Z izboljsano valuto bi mo^li z maco vat i t'.idi cene za one potrebne stvari Csladkor. petrolej itd.), ka-terih doma rnmamo fn ki iih moramo uvažati iz inozemstva. Naiboli in v očividnem interesu delavstva samega pa je. da stremi samo od sebe za znižanjem delavskih mezd in da to znfžanje tuđi doseže. Nismo več daleč od časa. ko bo končno zavladal svetovni mir in ko se bodo Tiaše me je odprle na vse strani. Ce bodo delavske mezde vkljiib padlim cenam neutrpnih vsak-danjih živil ostale pri nas na svoji, sedai jieupravičeni visini, potem bodo začeli siliti in dreti od vseh strani v našo državo tuji in c e n e 1 š i de-lavci. Naravne posledice velikeea navala tujih cenejših delavcev. kate-re bodo naši delodajalci spreiemali z odprtimi rokami. za naše domaće delavstvo so jasne. V vseh strokć»h nastonifo čezmerne ponudbe tujih in domaČih delavskih sil. Za čezmernf-mi ponudbami bo sledilo rapfdno padanje delavskih mezd. Začelo se bo zopet staro delavsko crorje . . . Razsodno in uvidevno delavstvo naj bi pravočasno našlo lek za to pretečo katastrofo. Uspešen lek bo našlo samo v tem. da nravočasno. iz svoje lastne inicijative i n samo času primerno zniža svoje mezdne zahteve. čim to stori. bo samo zaprlo naše meie navalu ceneiših delavskih sil iz tufine. Iz vseh teh razlogov pričakuje-mo od razsodnejja in uvidevnera delavstva, da se bo zavedlo onih svojih dolžnosti, ki mu jih nala&a tok časa. Čim bo to storilo, ustremio bo sdIos-ni državni blaginji in ustrerfo bo samo sebi. Današnje ekavske mezde so po nekod dosegle res že neupravičeno visino. V tem pogledu naj opozorimo samo na strahovito visoke mezde premogarskcKa delavstva v Trbov-Uah in drueod. Tu imajo priprosti delavci take mezde. da mezda naj-priprostejšek'a delavca prese^a d a i c k o službene prejemke najviš-jcxa ur2avne>;a rudarske^a uradnika v Sloveniji. Pole«: teli visokih mezd uživajo ti preinoKarski delavci Še razne naturalne bonitete, katerih se-veda n. pr. rudarski glavar nikakor ni deležen. Naravna posledica teh danes nenaravno visokih mezd premoKarske-%'d delavstva so nezaslišano visoke cene za industrijo krvavo potrebne>ra premota. V neizprosni posledici tako nerazmemo dražega premota naša industrijska podjetja svojih izdelkov ne morejo postavljati na trg za kolić-kaj človeške cene. Cim bi premogar-ji iz svoje inicijative znižali svoje danes velike previsoke mezde, morale bi pasti cene premogu in v naravni posledici tuđi cene vsem onim industrijskim izdelkom, ki se izdelujejo pri nas ali uvažalo od druj?od. Upravičeno smo se vsled te*a obrnili na razsodnost in uvidevnost našega delavstva, da naj iz svoje inicijative začne boj proti drasrinji s tem. da zniža samo svoie. časovno ne već vzdržljive in upravičene visoke mezde. Prepričani smo tuđi. da ta naš apel ne bo ostal gflas vpijočesra v puščavi. Mi cenimo previsoko razsodnost in uvidevnost našega delavstva, da bi moeli domnevati. da bo ostalo glnho in s!epo za časovne zahteve. Delavstvo bo s tem. ako bo padanju cen vsakdanjim neutnmfm potrebščinam primerno samo od sebe znižalo svoje mezdne zahteve. Dokazalo, da se zaveda svojih držav-Hanskih dolžnosti nasproti naši mladi državi. Pokazalo bo, da mu je pri srči« dobrobit naše države. S tem si bo osvojilo srca in simnatlje najširših kromov ćelo onih, kl doslej nišo bili prijazni delavskim težnjam. To trezno. razsodno in uvidevno delavstvo bo potem potetarnilo za se-bol tuđi one plastf. katerih pojmi o valuti so se ravnali po vinskih ce-nah. Od te strani smo na svoia vt>ra-šania. koliko stane to a!i ono. koliko hoste računali za to alt' ono brezpo-membno defo ali pot. morali dan za dnevom sliŠati stereotipne odgovore: »Boste dali za en. dva ali ćelo tri litre vina!« Tuđi te nlasti bodo morale slediti zeledu treznega, razsodne-ga in uvidevneea delavstva. Ne bodo se mogle upirati toku časa in to tem mani, ker je začela nadati tuđi njihova vinska valuta. Sai so začele že nadati cen^ vinu n. nr. v RpIt Vrami?. v Banatu itd In ker Ljubljana ni na koncu sveta, se bo začelo to padanje sčasoma poznati*tudi v Ljubljani. Te-daj bo tuđi ta nesrečna vinska valuta .ki velja v gotovih plasteh. izsnni-la iz površja in vrnili se nam bodo norrralni čaši. Napisali smo te vrstice v pre-udarek in ravnilo našemu razsodne- mu delavstvu. Storili snio to brez vsakega postranskega namena. Storili smo to, ker visoko čislamo razsodnost in uvidevnost našecra delavstva. Storili smo to, ker smo prepričanu da se bo to delavstvo zavedlo svojih dolžnosti nasproti državi in — sebi. ___ ___ Joso JurkoviĆ: Umlraio££ cesarstoo/ Profesor dr. Bogumil Vošnjak je izdal v 1. 1917/18 v propagandne svrhe v angleškem jeziku dve knjigi: »Jez proti Nemčiji (O bulwark a-gainst Germany) in »Umirajoče ce-sarstvo« (A dving Empire). Pravim v propagandne svrhe: hočem nam-reč povdariti samo namen in izrecno izključujem kategorijo. Kajti literatura, ki se je fabricirala med in zlasti po vojni in smo jo krstili kot propagando, ima mogoče mnogo dobrih strani, vsekakor pa dober narnen s stališča pisca, manjka pa ji eno: znnnstvenost. Dobili smo politično liriko in Iirično politiko, ki se glad-ko bere, a ji ne verjame tišti, komur je namenjena, se manj tišti, ki jo je ustvaril. Vosnjakovi knjigi nimata s to vrsto literature nobene skupnosti. On stopi povsod kolikor mogoče v ozadje in prepušča besedo statistiki, narodnemu gospodarstvu, socijolo-giju državoznanstvu ter tujim političnim pisateljem in politikom. Tu-kaj je nakopičenega hi res znanstveno urejenega tako ogromno gradiva, da je dobilo s tema dvema knjigama vse domaće zbiranje sele svojo sintezo in politično dopolnilo. Od malenkostnih birokratskih avstrij-skih trikov pri Ijudskem štetju do sodbe Pavla La Garda in Bismarcka o Avstriji in pesimističnega proro-kovania Kosstithovega glede bodoč-nosti Madžarske — vse je zloženo v monumentalno piramido, ki govori molče: a Dying Empire — umirajo-če cesarstvo. Prva knjiga »Jez proti Nemčiji *. govori o politični geografiji Slovenije, o zgodovinskem razvoju do fran-coske revolucije, o Francozih v Sloveniji, o slovenski politični renesan- • A dyin* Emfrfre. By Bogumil Voćnjak. London: George Allen & Umvin L. T. P. Kuskin Mouse 40 Muscuni Street, \V. C. I. A bnfoark agalnst Germ«ny. By Bo-Kinnil VoŠnjak. London: George Allen će Unwin L. T. D. Ruskin House 40 Museum Street W. C. I. si, o bojih za konstitucijo, o Sfoven-cih in avstrijski zurianji politiki, o boju Slovencev proti pangermaniz-mu, o Slovencih in Italijanih, o slo-venskem narodnem gospodarstvu, o jugoslovanski ideji, o boju Slovencev za intelektualno življenje in o slovenskih političnih strankah in se završi s poglavjem, kaj pričakuje majhen narod od svetovne vojne. V knjigi je obdelano vse, kar bi morala vedeti o Slovencih tujina in — vsak Slovenac. Ko je tako avtor pokazal, kaj so Slovenci in dokaza! njih sm»-sel za demokratizem, k! se kaže že na Gosposvetskem polju, in njih živ-Ijenjsko moč, ki je tvorila toliko sto-letij jez proti Germaniji — je vide!, da je opravil še le polovico svojega dela. __^ Tujina, zlasti Anglija, bi namreČ Jahko rekla in je faktično tuđi rekl i, čefuul b.1* potiho: vse ^rav hi lepo, dober narod ste in to nas veseli, ostanite taki tuđi nadalje — ampjik zavoljo vas ne boino pođi ral! Av-strije. ki nas pravzaprav nič ne br?~ U«a. mi se borimo proti Nemčiji. Tu je napisal VoŠniak »Umirajocc ce-sarstvo'. v katerem je dokazal z av toritetami a la Bismarck in La C»ar-de, da se mora Avstrija razbit?, ker ho drugače zavladal pangerni;mi'c^r nad ćelo Evropo. Blsrnarck je rcke'* »Avstrija Je naravnost rinjno^t ?-\ Nemčijo^ in povedal s tem, da ?e Avstrija samo predstraža nemškcmt pohoda proti Vzliodu. ln Meumarn«o-va ^>MitteIeiiropa< je bila samo n:i-daljevanje Bismarckovej?a načrtn. Tukaj ni bila Anjrlija več samo pla-tonično interesirana, ampak je šio za njen biti ali ne biti. Ali Avstrijo raz-deliti v njene etnojrrafične sestavlne — ali bo postala kolonija Nerrčijo. kf bo zavladala z njo nad Kvror.o in Vzhodom. Ententa se je odloči!a za prvo. Knjigfi sta dokunienta žaiostne-ga časa, a obenem dokumenta truda m požrtvovalnosti ter ogromnesra znanja, ki mu naj bo plačilo — vspeh v vseh ozirih. Fran Govekar: 54 Suffanfe. (DaJje.) Predno so se Avstrijd za\nedeli, so bili franeoski eskadroni že aa levem bregu in za njimi so pritiskale brigade in divizije pešcev. Zaman sta izkušali avstrijska infanterija in artiljerija resiti situacijo: nadvojvoda Karei se je moral umakniti, poražen in prevarjen od Bnofnapartove zvijačnosti in strelovite urnostl. Glavna skrb je bfla Karlu sedai. da zastavi Francozom pot na Korosico ter da drži Poutebo, ki jo je zasedel general Ocskav. V to svrho je posial generala Bajallča s tremi divi-zijami in * večino topništva ob Soči preko Qo-riške gretierala Ocskavu na pomoć; sam pa je z vsemi drugfimi divizljami hitel črez Razdrto, Vipavo, Postojao, Vrhnflco in LjubOano na Trbiž, odkoder je hotel podpretf Ocskaya in Bajaliča. UpaJ je, da prehitf h-aneosko glavno armado in jo ustavi V Kanakld dotlnt V torek. dne 21. nmrca |e drevela naH-vojvodova karoea mimo Ljubljane, unjop« so hitele divizije v najurnejšcoi koraka. Upe-hana, Izmučena In lačna vojska je morala v Ljubljani počivati, le nadvojvoda Karei ni ma-ral ne počitka ne odmora, ttfiffo se Je vozit dalje ki dalje. Ko pa Je doflpel do Knada. je ostavil karoso, ki mu je bila prepoćasna. m zasedel je žrebea. Na čelu večjega oddelka hu-zarjev je dirjal skok oma preko vse Gorenjske. Đrez počitka je kalopiral, da bi rešiL kar se še resiti da. Zaman! Ocskav se je bil moral med tem generalu Masseni iz Pontebe že umakniti do Korena, in ko mu je prihitel nadvojvoda na pomoč iz Celovca s čilo grenadirsko divizijo, ki je bila dospela pravkar od Rene, je porazi! Massena oba« ju vrgel na vsej crti nazaj do Beljaka, zasedel Trblž ter čakal še prihoda Ba-jaličevih drvizij. V Chiusi se je utrdil Bajalič. kl ni vedel, da ie Massena že dva dni v Trbižn. Kmalu sta bfla za njim Outaur in Serrurier ter sta ga zgrabila odzadaj. Massena pa ga je naskočil odspredai. Zaman je Mio vse avstrijsko junaštvo: Bajalič )e kapitallraL izgubi! vso nrtUairo, vse prapore in vse tonove. Pettisoč mož njegovih tren divizij so ujefl Francozi, ostmli so obleiali ubiti in ranjeni na boflSčn tH pa so se razbeg-nffl ter se posJnUi po goidih okoii Malborieta in Zabnicc ter vaseb na koroftoknnjski mejL TcdaJ $de sta prihitela za nadvolvodo Karlom generala Khcitn ln Mercantin Iz Lfub« ljame v Celovec Preposno! Joubertove, Mas-senove in Serniilerove divizije so preplavile že vso KoroSco 4o glavnega mesta in ga zaseđlc (30. marca). Hitro ste se morala umaJcnfti. đa se rdttta, ta tataja tt« sa uOvottoća Kartom. ki se je tuđi že umaknil črez Št. Vid do Brež prav blizu severne meje štajerske. Tako ni še minilo dvajset dni, odkar se je začel dvoboj med Karlom in Napoleonom in že je pribežala avstrijska armada od reke Prave do Brež. pobita in poražena vzlic vsej hrabrosti v vseh bitkah in bojih. Trst. Reka. Gra-dišče. Gorica, Ponteba, Trbiž. Belfak in Celovec so zasedli Francozi, — Napoleon Buona-parte pa je stal le še trideset miij daleč od Dunaja. »srca dednih držav« . . . V Ljubljani seveda o vsem tem, kar se je med tem godilo na Koroškem in Goriškem, nišo vedeli še nič« saj so imeli preveč posla s seboj in z lačnim avstrllskim vojaštvom« ki je polagoma odhajalo na Črnuče in dalje na Qo-renjsko. Na tflil torek, dne 28. marca zvečer so se umaknlll zadnji eesarslri vojaki po črnuSkem mosta črez Savo. Nato so mostnice odstranili. da ni mogel nlhče več črevenj. V Ljoblianl je bHo prazno In tiho fai kakor izmrto; strah in groza pred razvpitlml prevratnik!, iakobinet fn Sansculottl sta leiak kakor težka mora na vsem mestn. Vsaj tretPna nrebivalstva. kl Je »elo Wva 19.000 dol Je pobegnita in vzela s sebof vse. kar je mogla. Neka! starih žensk ie nato-vorilo na cfze in samokolnfce ćelo svoje do-steHe. lonce fn ponvice t& javkaje ta plakate odkreviMo ttoMSta. Grozni umor kralja in kraljice, strašni potoki krvi revolucije, porccila o besnih bitkah, v katerih je razbrzdana predrznost in blazna hrabrost sansculottov tolikokrat prema eaia najslavnejši podrum naših starih vojščakov. neprestano umikanje naših polkov. k\ ?a nit? nadvojvoda Kare! ni rno??el prepreci ti, vrsc to je v Ljubljančanih vzbujalo strah, da iih caka. najhuiše. V najmučnejši tišini in napetosti so pričakovali vsako minuto navala in naskoka Francozov. Vsak zvok so smatrali za grrora topov. Le krvave bajonetc, divjaske zmapo-valce in prestrašno giljotino so videfi pred seboj. Vse.je izgubljsno! so mislili . . . Le v brivnici Gregoria Daneta je bHo veselo. Na mizi pred njim sta stala bokal vina in pobia čaša. Zvižgal je in prepeval, pa — šival. Zares, sam je šival mojster Dane in se zločesto smejal in režal, pa včasih ćelo zavri&kal. Sam je bfl v vsej svoji hiši. ker tuđi njejrova žena je pcAegnila pred Trancozi v Novo mesto k svo-iim starSent »Bog s teboj. ljuba zakonska norcija! Da bi te ne vide! nlkoli več!« je kričal brivec in se krobataL Nato na je Jfival ni ShraL iviU* in vri-skal in pil vesel tn srečen« kakor da se pripravlja na doživliaj. ki ga pričakuje le ie te-teSca* 2« stran« »SLOVENSKI NAROD«, dne 26. maja 1920. 117. štev. Diplomatske finese slavne stanoonilftkft komisije In drnglh nradoD. Sedi na Bleiweisovi cesti, izdc^ kije, daje in izvršuje paragrafe, ljud-je stokajo, stanovanja pa so — Draž-na. Stanovanjska komisija pri tem razume ćelo diplomatske posle. F!vo. kako! Poljski konzulat je že pol leta v hotelskih prostorih »Uniona«. Qosp. konzul Mistat išče stanovanje ves čas, kar ie v Ljubljani; obljubili so mu nekoč. da mu £a najdejo sami. a to se seveda ni zgodilo; našel je sara stanovanje, a niti te&a ni dobil. Sta-novanjska komisija je baje končno rekla, da konzulat sploh nima pravice do stanovanja, češ, da je tnrovski; to je, sklicujejo se menda na kakšne paragrafe. Kdor jaha paragrafe, pa prezre življenje, ki je za njimi, ta jaha — v smrt. Ne vem, kje stanujejo gospodje komisarji stanovanjske komisije; zdi se, da so prav blizu svojega urada in da zato ne prideio niti na daljši izprehod, ki bi jim odprl pogled po svetu. Vsled tega mislijo, da je tam na Bleiweisovi cesti kovačnica, kjer se kuje vsa sreča Jugoslavije. Vsakdo kuje svojo srečo, a vsak kovač mora pri tem gledati, da ga kupci in odjemalci radi obiskujejo; i če jih bo ven metal, mu vse kovanje I ne bo nič pomagalo. Kovačnica mu I bo kmalu postala začaran ali proklet grad, ki se m vsakdo od daleč ofifiblje. Kdor pozna svet, ve, da države in narodi ne zmagujeio samo po svojih pravičan, tuđi ne le po učenih razpravah. ampak često le po tem. kako znajo med svetom nastopati, kakšne »zveze« se jim ie posrećilo dobiti; ne gre pri tem za paragrafsko korektnost — ta je že hladna —, gre za neparagrafsko prisrčnost. kl veže bolj nego gol akt. gre za osebne simpatije, ki si jih zastopniki naroda ali države znajo pridobiti. Ljubljanska stanovanjska komisija pa misli, da je to posebna diplomatska finesa, če se napram zastop-niku prijateljske, slovanske države sklicuje na domaće paragrafe!! Slovenski del našega naroda ni šolan za internacionalne naloge; to je res; a moral se bo šolatL Gospod-je, ki sede med paragrafi in pred akti. se te sole ne bodo smeli ogibati. Naša stanovanjska komisija pa naj ne misli, da je država nad državo, zlasti pa ve. da je nad — državljani, n. NB. Napisali smo te vrste popoj-noma brez vednosti poljskega konzulata. Uprašanje deki. Internata „miadlke". 2e nad poldrugo leto je potekla, odkar smo ujedinjeni Jugoslovani postali neodvisni in sami svoji gospodar-ji na naših tleh — in odkar smemo tii-či r najvecji in najvažnejši kulturni panogt t j. o ustroju, razvoju naprednu, razcvitu in svobodnem razmahu našega celokupnega šolstva sami odlo-čati. Eno najbolj perečih, a žal nekam neuinljivo zavlačevanih solskih vpra-šanj, je zopetna otvoritev težko - po-grešanega dekliškega internata >Mla-dika« v Ljubljani. Da se ta zavod nanovo otvori in poslopje zopet posveri svojemu prvotnemu namenu, smo se na« dejali — za jesen — že lani ob tem čn-su, kaj še-le letos! Toda, kakor stanje ćele zadeve še momentano kaže, se nam 'vrata >Mladike* se niti z nastopnim le-tosnjim šolskim letom ne obetajo od-preti. Položaj v Sloveniji se je od vell-;kega zgodovinskega prevrata sem. kakor v vseh smereh, tako tudj z ozirom na solstvo in izobraževalna zatocišČa za našo mladino temeljito izpremenil. '— Vzprico novonastalih razmer tvori dandanes Ljubljana skoro edino in naravno zatociŠče naše mladine. Spre-memba situacije se pozna zlasti v kro-jgih štaj. in podeželnih Slovencev vob-,<5e, ki žele in ki so pravzaprav tuđi primorani, spraviti poslej svoj šolaioci se narašSaj Istotako v Ljubijano pod šol-'ski krov. — A žal, kaže se, da jih ^e mnogo - mnogo postavljenih pred zelo jzagatne zapreke. Že dejstvo, da je težko najti obitelji, ki bi bile voljne in prikladne nuditi primerno zavetje osooito jhčerkam iz takih rodbin. ki jim nika-jkor ni vseeo, kje je njihov otrok shra-;njen, je pravcata trnjeva točka. — Pa 'je čestokrat tuđi težko in skoro nemo-goče, zahtevati od staršev, kojih oskrbi j prepustimo našo deco, da bi ji posve-čali ono nadzorstveno pažnjo, ki jo 'mak zlasti deklicam lahko nudijo obč-ni internati. Varstvo in zaščitno Čuvanje pred »labovplivajočimi, često ćelo izprijeval-inimi opasnostmi ulice in meetnega žit-ja; dobra zdravstvena, prehranjevalna in stanovaujska oskrba — odgoja v ; smislu prave družabne olike, ki jo za-hteva smotrena, moderna in vsestran-ska žlvljenska naobrazba zlasti našega inteligentnejšim slojem pripadajo6ega naraščaja, to vse so momenti, ki jlelajo interesiranim materam nebroi skrbi, pomislekov in preglavie. Otvoritev »Mladike*, ali sliSnaga navoda, bi bila za sedanje spremenjene šolske razmere v Ljubljani krvava potreba. Meroda]ni činitelji naj bi tor ej vze-li to vprasanje in današnji glas ia vrst prizadetih starŠev na deželi — z vso resnobo in nujno v pretres. — Je-li zađe va glede skorajšne in končne otvo-ritve >Mladike< res toli težko izvedlji-va? Menda ni slovenskega izobraže-nca, ki bi mu v Šubičevi ulici naše presto-lice ne bila znana lepa, moderna stavba internata >Mladikec, v koji bi bilo udobnega prostora za nastanjen je naj-manj do 200 deklic. Začasno je zasede-no to poslopje po soli, po liceju in ženski gimnaziji, ki seveda rudi morajo biti, ki pa se žalibog še vedno ne mo-rejo izseliti v ono stavbo, ki stoji po-leg Mladike na Bleiweisovi cesti in ki je bila nalašc za licej zidana. V tem po-slopju se je namreč nastanil takoj po preobratu državni železniški urad, ki še ima vkljub temu. da je odislo nad polovico osobja v Zagreb, okupiran večji del poslopja. Spodaj so na pr. uradne pisarne s stanovanji, lokali za premog, neka kuhinja za železničarje itd. Prav radi uvidevamo važnost in potrebnost poslovanja železniškega urada, toda kje stoji zapisano, da bi moral imeti ta železniški urad v zakup uprav naj-lepše ljubljansko šolsko poslopje, ki je mestna last in vrhu tega še ođmenjeno liceju, edini dekliški soli te vrste, ki jo sploh imamo v slovenskem delu naše države. Ne bi li bilo možno in obenem tuđi na obe strani ustreženo, da dobi železni-ca za slučaj, da ni drugega prikladnega poslopja na razpolago, primerne barake, kjer bi se mogla začasno naseliti s svojimi uradi in kier bi se dala služba domalega ravno tako opravljati kot v sedanjem poslopju. Poleti se dela v teh uradih vecinoma itak predpoldne, ko še vročina ni še prehuda, pozimi se pa dado tuđi barake kuriti. Glede dovoljne nabave kuriva (premoga) je težko verjeti, da si drž. železnica ne bi znala ali ne bi mogla pomagati. Obračamo se-tem potom na vse me-rodajne kroge, do vlade, do občinskega sveta, do direkcije državnih železnic, in zlasti še do velezaslužnega gospoda župana dr. Tavčarja, ki je znan in spo-štovan kot veeekozi razsoden, energi-čen, kulturne ideje podpirajoč in moderno misleč mož, da kot šef mestnega goepodarstva zastavi ves bvoj odločilni vpliv v prilog naši težnji. Vse te prosimo, da blagovoHjo nemudoma eto riti potrebne korake v svrho pravocasnega izpraznenja >Mladike<, da se po&lopje zopet posveti svojemu prvotnemu na-menn; hkrati pa tuđi, da se vzpostavi reden pouk na liceju in ženski gimnaziji, in sicer v poslopju in prostorih, ki sojtaft prair tak* U od popni* wm*- Nadejamo ••, da se v tej Hnavi do jeseni ainnio tm ukre** nekai posi-fcvnega, Ikrajnl 6a« J* «e, poMbft krt-či po njfcnfejči mtpomoBL A« B. t IHarlal Svttezar BoroOTK. V noći od 23. na 24 t m. je umri, zadet od srčne kapi, v Celovcu generalni polkovnik bivše avstro-ogr-ske vojske Svetozar Boroe-v i ć p 1. Bojna. Pokojnik Je bil rodom Srb iz Hrvatske. Vzgojen v vo-jaških šolah. Je bil predvsem vojak, vendar pa ni postal renegat, kakor sto in sto njegovih stanovskih tova-rišev. Bil je eden naj sposobne jših avstrijskih generalov. Ko je i. 1915. izbruhnila vojna z Italijo, je bil Bo-roevič imenovan za vrhovnega komandanta armade, ki je operirala proti Italiji. Njegovi uspehi, ki jih je pripisovati njegovi sposobnosti in nadarjenosti kot vojskovodja in odlični disciplini, ki jo je umel vzdržati v svoji armadi do konca, so splošno znani. Po prevratu se je Boroevič umaknil v privatno življenje in je žive! v Porečah ob Vrbskem jezeru. Pripominjamo, da je Boroević, kakor smo informirani, opetovano pro-sil za vsprejem v jugoslovensko ar-mado, da pa njegovi prošnji, iz nam neumljivih razlogov nišo ugodili. Dne 21. julija 1919. je naš list priobčil članek »Zagovor in obramba bivšega maršala Boroevića«. V tem članku je bil reproduciran protokol, ki ga je Boroević dne 14. aprila 1919. podpi-sal pri poveljniku kraljestva SHS na Koroškem. V tem protokolu je maršal pobijal trditve, kakor da bi bil sovražnik Jugoslavije, ter dokazo-val, da je baš kot poveljnik soške armade storil vse, da obvaruje jugo-slovenske zemlje pred vojnimi gro-zotaml. V tem protokolu je Boroe-.■: -. r,«,, v.j?T.;n| tried dni*Tim: »Nekako čudno je, da se obrekuje in kaznuje prav tistega moža, kateremu se ima-ta Kranjska in zapadna Hrvatska za-hvaljevati, da jih ni že takoj začet-koma italijanske vojne preplavil so-vražnik. Ne da bi se hotel hvaliti, lahko že danes z dobro vestjo, še predno je objavljen zgodovinski obris teh dogodkov, rečem, da je bilo zgolj od mene odvisno, da smo sprejeli borbo na Soči in ne na Savi. V tem slučaju bi se Ljubljana danes nahajala v istem stanju, kakor Gorica, in Kranjska bi ne imela svoje narodne vlade, marveč italijanski gu-vemement in bi bila puščava . . . Sem pravoslavne vere in sem trpel pod tem vso svojo službeno dobo. Kot poveljnika hrvatsko - slavon-skega domobranstva me je pet let neprestano osumljala Frankova stranka, ki je agitirala proti meni na Dunaju in v Hrvatski. Še poleti leta 1918. so me v hrvatskem saboru javno napadli kot srbskega agitatorja. Tem bolj čudno se mi zdi, da se me sedaj označuje kot sovražnika države SHS, ko mora vsako dete v tej državi vedeti, da sem bil vse svoje življenje vojak in samo vojak in da sem se kot tak izogibal vsakega po-litičnega delovanja. V zavesti meni povzročene krivice, v zavesti, da sem med vojno delal samo čast Jugoslo-venom, katerih zvest sin sem bil vsikdar in bom ostal vedno, apeliram na čustvo pravičnosti vseh me-rodajnih činiteljev v kraljestvu SHS, da mi dado javno in tuđi pre-bivalstvu umljivo zadoščenje.« Tega zadoščenja Boroević ni dobil, dasi se sprejemali v našo armado razne častnike, ki so bili gotovo manj vredni našega zaupanja, kakor Boroević, ki je v gori citiranem protokolu pred vsem svetom podai svoj konfiteor, da se čuti zvestega sina osvobojene Jugoslavije. Boroević je bil nesporno najgenlalnejši vojskovodja v bivši avstro - ogrsld annadl ia igodovliu mu bo brez dvoma uri* znala eno najodliCnejšft mest v sv^- tovni vojni. Umri J« v prognanstvti na Koroškem kot siromak, pozabUen in zapuščen od vsega sveta. Pokop* liejo sa danes v Celovcu. Našo armado zastopa pri pogrebu podpol-* kovnik Kvaternik. Telefonska In bnolauna poručila. NOVI ITALIJANSKI KABINET. LDU. Rim« 21. maja. (DKU.) Agenzia Stefani poroča: Novi kabinet je šestavljen tako-le: predsed-stro in notranJB oosli: Nltti: zunanJe stvari: Scialoia: koloniie: Rulnl: za-klad: Schanzer: ftu: Nava; dela: Toano: polied.: Mlcheli; industrija: Abblate: pravosodle: Falcloni; voi-na: Rodino; mornarica: Cecchl: oo-uk: Torre; odrešene ookraflne: La-pegna; pošta: Paratore. LDU Rim, 22. maja. (Dun. kor. ur. — Stefani.) Radikalna, konsti-tucionalna, demokratska in reformi-stična skupina so sklenile, da bodo podpirale kabinet Nittijev. Temu na-sproti pa bodo, kakor poroča »Mes-saggero«, stopili oficialni socialisti v opozicijo. Kabinet Nittijev bo torej razpolagal z veliko večino. MEDNARODNI KONGRES, LDU Pariz, 22. maja. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Po poročilih iz 2e-neve bo svet narodne zveze izvolil Gustava Adorja za predsednika med-narodnega kongresa, ki bo po konfe-renci spaaski v Bruslju. REPARACUSKA KOM1SLIA. LDU Pariz, 22. maja. (Dun. kor. ur. Havas.) Louis Dubois je bil so-glasno izvoljen za predsednika repa-racijske komisije. NAPETOST MED POLJSKO IN CEHOSLOVAŠKO. LDU. Dunai. 22. maja. (DKU.) Kakor poročajo listi, je potekla noč v vzhodni Šleziji na glasovalnem ozemlju vobče mirno. Poljski rudaril stavkajo vsi in zahtevajo odstranitev češkecra orožništva ter odstop med-zavezniške plebiscitne komisije. Kakor javlja »Češke Slovo«, je na eni poslednjih sej poljskeira parlamenta poslanec Glombinski zahteval, naj se pretrgajo diplomatski stik! s čehoslo-vako republike Sprejet da Je bil predlog, da naj vlada zahteva odstranitev čeških uradnikov in deiav-cev iz Tešina, ker bi se sicer Poljakl morali sami postaviti v bran. Pred-lofi: .po katerem naj se prekinejo diplomatski stiki s čehoslovaško reDU-bliko, je bil oddan posebni komisiji. AMERIKA IN NEMČUA. LDU. Pariz, 22. maja. (DKU.) Kakor poroča »Matin« iz Washini?to-na, je reprezentacljska zbornica vče-raj sprejela resolucijo Knoxovo, kjer se iz javi ja, da je prenehak> vojno stanje z Nemčijo. AVSTRIJSKE OARNIZIJE. LDU Dunai 24. maja. Kakor pl-šejo ponedeljski listi, bo imela av-strijska republika 30 gamizij. Naj-večje bodo na Dunaju, ki bo štela 8300 mož, v Gradcu z 2150 možmi, v Linču z 1850 možmi. v Celovcu s 1150 možmi. v Stockerau s 1000 možmi. Najmanjše posadke bodo Enns, Radgona in Schwaz, vsaka po 1000 mož. Politične oestl. z= Vipostsvitev zborovalne pravice. LDU. Beograd, 24. maja. Mini-eter za notranje poele je dovolil prire-janje političnih zborovanj v Hrvatski in Sloveniji. — Daviđovi^ in komunisti. LDU. Beograd, 24. maja. Glede trditve nekaterih listov, da le novi minister na notranje stvari dal komunistom gotove obljube, je presbiro pooblaš&en izjaviti, da notranji minister ni dal nikakih obljub kakemu predstavitelju komuni- BtOV. ~ gpremembe v ministrskih urar dih. LDU. Beograd, 24. maja. Do-sedanji načelnik pisarr e> min. predsednika Andra Dimič je imenovan za načelnika v ministrstvu za konstitoan-to. Na njegovo desedanje mesto priđe g. Dragotin Gojič in za tajnika dose-danji poslanički tajnik v Londonu Na-sta IU6. = Odprava sekvestrov. LDU. B e-ograd, 24. maja. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklenilo razve-1 javi ti po 3. novembru 1918 odrejene sekvestre nad lastnino, pravicami in interesi državljanov neprijateljskih dr-žav na onem ozemlju bivše Avstro-ogrske monarhije, ki pripada Jugoslaviji. Sekvestri 6e razveljavijo tuđi pred ratifikacijo miroue pogodbe, toda le snb titulo juriš, ako na tem interesirane oeebe izjavijo, da ne zahtevajo odškod-nine in dazrazveljavljenjem sekveetrov nimajo stroškov. Razveljavljenje pa ee ne nanaša na pravice in interese, kakor to predvideva člen 208 mirovne pogodbe. = Papeftev delegat na RekL LDU. Zagreb, 24. maja. Čim je zagrebški nadškof dr. Anto Bauer doznai, da je doepel na Keko papeški delegat megr. Conetantini kot administrator, se je takoj obrnil na Sv. Stolico in zahteval zaščito interesov nade države ln njenih katoliskih podanikov. = Ko^evBki »T)er Genoesensđiaft-ter« odpovarja na našo notico od zadnje nedelje, da list kot tak b komuni-stičnim gibanjem v Kočenju in okolici nima nobenega stika. Lifit navaja, da kocevako kmetiško ljudstvo že dolgo uvide va, da se mora — kot sem spada-jofte, — podrediti veljav. zak. in vsako-kratni vladi, tega pa kmetiško ljudstvo do sedaj ni imelo posvedočiti, ker ukl-njenje zborovalne evobode onemogoča sestajanje in konstituiranje kmetiškega odbora, v kateri je večina občin že iz-volila po dva ali štiri kmete. >Der Ge-nossenschafter« se ne mara pečati s politiko ker se smatra samo za glasilo Splošne nakupovalne in prodajne zadruge v Kočevju ter se hoče pečati samo z gospodarskim! vprašanji. Pač pa je list v6asih vendarle primoran udariti po >gardic okrog >Gotscheer Ztg<. ker haje skuša ta prikriti lastno vele-izdajnisko in protidržavno stremljenje na ta način, da sumniči nasprotno mlado kmetiško organizacijo takih tedenc. Jemljemo to izjavo na znanje in želimo le, da bi bilo vse res tako in brez po-stranskih namenov. Nitti kot elorek in diplomat v nemško - madžarski lnJ?i. >N. Fr. Pres-se< je priobčila daljSi članek madžarskoga novinarja Geze Herczega o Nit-tiju kot človeku in diplomatu. Herczeg se nahaja v Milanu in je po svoji na-vedbi v stiku z italijanskimi in fran-coskimi novinarjli. ki so ga baje točno in formirali o Nittiju. Nitti se je že n& pariški konferenci zavzemal za nemško interese, v Londonu pa« *a madžiirske. V San Remu je bil edini, ki je zagovar-jal Turčljo in branil Bolgarijo. Nitti je Ml tako v Parizu kakor ▼ Londonu in in San Remu vedno na etrani poniža-nih in potlačenih narodov. Vei potlačeni mali nar odi, ki nišo na strani vele-eil, se zatekajo v okrilje Italije. V San Remu se je razgovarjal & franooskimi no vinar] i, katerim je izjavil dan po-sneje po Millerandovi iziavi proti Nem-ciji filedeče: Nemčija je dežela brez brodovja, brez eurovin in brez vredne-ga denarja. Ima stroje, nima pa suro-vin, da bi mogli stroji delati. Kako naj plača vojno odškodnino, če pa niti ne more. Velika masa demobillziranega ■■■■■■■■MHiMHBaMMMHi^BHi^MMl^aaHMI Dr. I. L. Ha SlouaShem. V TatH. Ko smo se zjutraj zbudili, smo .videli, da smo v Popradu. Poprad! Kje je to? Pogledali smo na karto in smo videli9 da smo prišli preče] Visoko na sever, pod skrajno sever-no mejo Slovaške, pod visoko Ta-tro. Sveto^oia vojna nas je naučila ;precej — slovanskega zemljepisja. Nekateri so imeli »nazoini pouke, in so si na lastne oči vse ogledali, drugi so doma stikali po zemljevidih in [gledali »kje smo že . • .« Toda naši zemljevidi so nam govorili o tujlh fimenih, zato ie nam marslkak volak pripovedoval, da tu in tam na sever-nem Ogrskem prebivalo Slovakl, kakor je marsikak tujec začuđeno gledal, da Ljubljana pravzaprav ni nemško mesto. Pa kaj tajci! SaJ smo sami ko* maj vedeli, kje prebivamo. Slovak! so bili skofaj popolnoma skriti pod madžarsko skorjo: v loli sploh Bismo imeli narodopisne karte: to H bilo nevarno. Učili smo se po kro-povinaj^ Qa Ogc$kem pa niti teh nf ■P"i«^-----------—- —■ — ■ —-------------------------------- bilo, bili so samo komitati. Zato ni čuda, da smo le malo vedeli, kako daleč segajo Slovaki. Spominjam se, da smo v soli čuli o nekem Popradu, kdo pa prebiva tam ob Po-pradu, o tem nismo ničesar zvedeli. Zunaj je bilo hladno: po pokrajini je zapadel sneg. Prestopfli smo na lokalno progo, ki nas Je odpeljala v Lomnico. V vlaku smo našli nekaj novih slovaškfii prijateljev, ki so bili spo-toraa vstopili. Med njim! Je bil naš slovenski slikar Žabo ta. Začudil sem se, ko sem ga zagledal pred seboj, kajti videla sva se nazadnje v Pra-gi, ko Je tam studira! na akademiji. Pozdravu1 Je nas zelo veselo, ker že dolgo ni bnel prilike govoriti z ljud-mi iz domovine. Udomačfl se Je popolnoma v Sv. MHculašn, kler Ima svoj ateller in se ma dobro godi. Slovaki ga pfištevajo med svoje sH-karje in čital sem poročflo o umet-niSki razstavi, kjer piše poročevalec o njem mnogo pohvalnega. Z njim Je bila tud! gospa dr. Ladco Iz Sv. Mlkulaša, znana slovaška rodoljub-ka, kl Je mnogo dobrega storila za slovašU narod. Skozf zasneženo pokrajino se |e naia pcoca vila uh vzgor do zadnje postaje: Lom-nica. Sredi gozdov leži tu pod Tatro znano letovlšče, ki Je bilo doslej do-stopno le madžarskim ln drugim magnatom, po prevratu pa Je prešlo v last čehoslov. državi. Ćutimo, da smo v gorskem ozračju. OkolI In okoll se razprostirajo Jelkovi lesovi, vmes so speUane lepe ceste in na najlepšfli krajih stoje prvovrstni moderni hoteli z vsem komfortom. Tu sem Je prihajala gospoda poleti In pozimi na šport In zabavo. Nekaj hotelov Je sedaj zaprtih. Najlepši hotel »Prago« so lansko leto oropali Madžari En hotel Je izpremenjen v otroSko zdravilišče. UstavIH smo se v hotelu Lomnl-ca ln smo se nekoliko odpočfli. Pokrajina okoH nas Je nas spominjala na kannriško Bistrica 2ah da Je megla nam zakrivala pogled na gore. Nad naml se Je dvigal LomnfiPd Sat, vldeli im smo samo njegov mo-gočnl hrbet glava se Je skrivala v oMakfli. Visok Je 2634 m, tore! se približuje ik) visoSnl našemu Orin-taven. Tatra po svoji krasotl moreUfl M doMca vebčastM ksaaota nsHh alp, po svojem naravnem bogastvu pa tvori najlepše slovansko pogorje. Alpe so le deloma naša last, kolikor jih obsegajo naše slovenske pokrajine — Tatra pa leži sredi slovan-stva: na njej in okoll nje se stika jo Cehoslovaki, Poljak! in Rusi. Tik za Tatro pretrgata Poprad in Dunajec Karpate hi tu Je bila že stara pot med severom hi jugom. Zato se Je tu na visoko Tatro povzpel slovanski pesnik Jan Kollar, ko Je v svojem predspevu k »Slave hčerl« pel budnico slovanskim narodom: odtod se Je razgledal po zapuščenih slovan-sklh deželah in po slavni zgodovini: tu je prerokoval o bodočnosti. Tn te sonilja lefi pred molim očesom sol« scenu uređaj »fbelkm, seda] naroda mojega groti Hoca, postoi, ker svet Je ta kraj* kamor- koH nd stopiš; drlcni sad teme se sor — tam sa nižave podei, Tatre sli! • * • Pred sto leti Je zadonela ta pe-sem iznad tatransklh vrhov. Odme-vala Je od gor do gor In budila mrtve Iz spanja. Ob njl se Je prebnjal slovanski rod. Zgodilo se Je, kakoc Je ▼eleval pesolkt Odzvite daljna gorska se temena na spev moj žalni v daljo in širjavo, od tam, kjer Donava deli planjavo, tja do širokega zatoka Rena. OđmevaJ v njem ti, Tatre stva stena In češko polje slavno in krvavo in morje in otold, kjer v višavo škropi ob hramih starodavnih pena. Tu Je klica! Koflar svoji Slavif da Ji Je dan temelj v Tatri te v Uri lu, in prijatelju je naročal: Spoštit] svo] rod, darnj ga misli £ale, in kjer resnJco skrila )e temota, povzdisnl stas, da sli$I v zadnja kota se jek slovanski s Tatre gluhe skale. Glas Iz Tatre je odmeval rudi po naših alpskih vrhovih, in slovenske pokrajine so Ka dobro čule, saJ smo peli »po jezeru«. Čujte gore ta vrhovi, da sinovi Slave smo . . » Sedeli smo na verandi vellkega hotela In smo gledali v lepe pobeUe-ne bregove nad seboj. V hotelu je bilo le malo gostov-smučarjev, ki so prišli sem na zimski Sport. Pri obedu Je btto nekaj lepfli po-aflgp&L Xn ftodatam alovanako 117. Itev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 26. maji 1920. I. stran/ ^^ ljudstva i« ispostavljena rasnim aknfr-njavam. Nemžka vlada je odlcritoarino demokratična, toda od deene in leve prežita reakcija in prevratna oevamoit spartakovoev. Tako je govoril Nitti fr&ncoskim novinarjesm. Na opazko da je Francija morala žrtvovati toliko krvi ,ie odgovoril Nitti: Italija ie izgubila 500.000 ljudi, SOOlOOO Italijanov in prav nobenega kolonijalnoga vojaka. Nadalje je izrazi 1 npanje, da bo mogel v najkrajšetn času sprejeti Madžare v Kimu ravno tako prijateljsko, kakor je sprejel dr. Rennerja. Nittijev značaj je ravno tak, kakor njegova zunanja politika: energičen, prijazen in pretkan. Njegov vrat je debel, oči se mu svetrjo in se zanimajo za ćelo okolico. Baje jako veliko poje in z velikim tekom. Eno leto je strasten kadilec, drugo leio pa ne pokadl niti ene cigarete. Časopis je spoštnje in je v prijateljskih s tik ih z novinarji. Najljubše pa mu je, če se ga pusti v miru. = Angleški žnrnalisti v Cehoslo-vaški. Iz Prage poročajo, da obi&če delegacija zveze angleskih žnrnalistov prihodnji teden Cehoslovaško. — Stavka dehoslo> uskih otrok na Dnnaju končana. Dne 19. t. m. se je sešla v mestni dvorani ožja Solska komisija pod predsedetvom meatnega avetnika gosp. Speiserja. V tej seji se je sporočilo Cehoslovakom, da so na razpolago za nameščanje stavkujočih Čehoslovaških otrok na Dunaju (stavka je trajala 6 mesecev) Šol?ka poslopja v okrajih drugem. petem, seđmem, deve-tem do osamnajstem. dvajaetem in je-denindvajeetem. in sdeer veakdan po-poldne od 2.-6. ure. Takoj po binkošt-nili praznikih prično z vpisovanjem čeških otrok in nato s podukoiu, Tako je vetrajna čehoslovaška šolska stavka na Ehinaju ugodno končana. = Zanimiva razkritja o Ludendorf-fn. Zgodovina Hans Delhriiek. ki se peca že nad SO let z vojno zgodovino, je priob&l v >Preussische Jahrbiicher« zanimiv članek o Falkenhavnu in Lu-dendorffu. Delbruck dokazuje na pod-lagi tozadevnih studij, da so bila med obema generaloma oštra nasprotstva. ker je bil Falkenhavn že 1. 1915 za spo-razumen mirt dočim se ima Nemčija le Ludendorffovi ofenzivni strategiji zahvaliti za svoj poraz. Ludendorff je na-stopal veSkrat na svojo roko in se ni menil mnogo za navodila generalnega štaba. Ko se je začela velika antantna ofenziva od Arraea do Reimsa, se je Falkenhavnu v zadnjem trenotku po-srečilo, da je postavi 1 rja nove čete. ker bi bila drugače nemška vojska popol-noma uničena. Ludendorff pa je isto-časno nameraval svojo novo ofenzivo na vzhodu. Nemška ofenziva 1. 1918, kateri je sledil konec vojne, se je vsled Lndendorffove neuvidevnosti in nepoznavanja laetniii in sovražnih moči ponesrečila. Delbrttok pravi, da je bila NemčIJa izgubljena v trenotku, ko se Je sklonilo, da se izroči usoda države .v Hindenburgove in Ludendorff ove roke. Tako presoja pri znani neraški zgodo vinar stratezi 5ne zznožnosti nem&kih. vojskovodij, ki ao bili navsezadnje le orožje y rokah nemŠkega imperijalizma, Id je moral preje ali pozneje nale-teti na odpor zapadnega imperij a lizana. — Finsko nemških socijalnih de- I mokratov v Cehoslovaškl. Nemški so-cdjalni demokraije v CehosiovaŠki ao hoteli skupno s oeškoslovačkima so- : drugi izvati energično akcijo v pre-hranjevalnih zadev, to je, hoteli 8o imeti generalno stavko. Ali češki delegati so se na tostvarnem zborovanju odločno Izrekli proti generalni stavki, kl bi hudo zadela kmetijsko delo. Nemci so odšli ogorčeni, rekoč, da bodo od-slej delall na svojo roko. — Ukrajinski protest proti Petlju-rovemu paktu. Ukrajinski narodni svet na Dunaju je sklenil na svojem zborovanju oster protest proti Petljurovemu paktu, po katerem ae Pol jaki zavezuje- (jo, da mu bodo pomagali prodirati v no-'tranjost Ukrajine v svrho >osvoboditve Ukrajine« in po katerem postopa Petlju-ra Poljakom znatne dele ukrajinske zemlje. Apelirajo zlasti na Zvezo na-rodov, ki ima čftititi ravnopravnost v^h narodov, in na vse civilizirane narode sveta, da bi se obrnili proti poljskemu pooetju in nepravilni konec poljski imperijalistički pohlepnosti po ukrajinski zemlji. *•*; ▼ H*»li»»i Iz Berlina poročajo, da se je sastavilo tam novo sređlšce rur akih monarhiatov, ki im^ svoj sedež v salonih kneginje Barjatjoske. Polkov-nik Rodzianko organiiira belo arnudo iz ruskih emigrantovf ki ima biti po-slana Poljakom na pomoć. = P»ppiso Oaribalđi v Varš»vi. I* ^ma Je odSla na Poljsko trgovsk* misija pod vodatvom komendatorja Bm-nedettijja iz Toakane. S to misijo se j« p^j«l v Variavo tadi Peppino G«ri-Mldi, ki hoče Poljskom predavati o >Novi Italiji« Italijam isčejo veHkih vezi s Polja ki. Zato so ustanovili s Pol jaki doslej že nasiopne družbe: Pol- Petrol« a kapitalom 60 milijonov, po-tem Coneorzio italo-poUcco<. iSodeta per il oomarcio italo - polaccoc v Milanu, v Turinu. v Rimu sa slične drulb«, ustanavlja ee >Ranka italo - polacoo«. Trgovska misija, poslana aa Poljsko, je resna. Peppino je pa sme^a figura. 2eleint£arlein o nolasirtlo. Iz Beograda prihajajo razna nekontrolirana poročdla, da je vprasanje delavakih plac itd. ugodno rešeno in, da glede nastavljencev ni še nič rese-nega. Vaa ta porodila so netočna in ne odgovarjajo resnici, tuđi netočne in neistinite so razne govorice, ki jih razna-Sa zopetni tajnik ljubljanskoga pododbora >Saveza« in narodni predstavnik komunist sodrug JoŽa Kopač, da je mi-nister dr. Koro^ec pragmatiko odklonil. Resnica je, da se pokajanja radi vseh teh vprašanj vrSijo še vodno v Beo-srradu. Resnica je, da je mini3trFtvo sa-obračaja odklonilo pogajanja z železni-čarji, takozvanimi tajniki komunistiS-nega Saveza, predvpem beogradakega tajnika komunista Luka Pavičevića. Pri pogajanjih sodeluje osem oz. sedem zastopnikov narodnih organizacija aezt članov železničarjev od Saveza in si-cer 4 strojevodje in en vlakovodja in ključavničar, dalje en zastopnik ne-vtraioev neorganiziranih železničarje-v iz Srbije in zadnje dni tuđi zastopnik Ljubljanske Prometna zveze. ki je bil od minigtra dr. Korožea poeebej pokli-can. Pokajanja teko poćasi in je dogotovljen do seđaj samo pravilnik za de-lavce, vendar še ne definitivno, ker te đoloČbe med prazniki se predelajo po-samezne direkcije in stavijo ev. pred- loge. Glede pragmatike je sedaj na vrsti določba o osemurnem delavniku in potem pridejo place in doklade na vrsto. Delo je otežkočeno, ker zastopniki ministre tva saobraćaja ni majo enotnife direktiv in tuđi ne pregleda, ker je do-sedaj samo eden teh (inž. Nikolič) pfi pragmatiki sodeloval. Na drugi strani pa nimajo zastopniki železničarjev iz Saveza prav nikakega pojma, ker niti osnutka pragmatike nišo prej videli, še manj pa poznali; se le delegati mini-strstva so jim na seji med diskusijo pragmatike dali en izvod. O Prometni zvezi nam pa sploh ni treba niti govoriti. Ta je komandirala k pogađanjem sicer poštenjaka — a brez potrebnih podatkov, ker jih pač ni mogla dati. k«*r do sedaj ni Prometna zveza delala prav nič in tuđi ni imel kdo delati! Zahteva narodnih organizacij je pravilnik popraviti in povećati dohodke ob enem tuđi nastavijencem s 1. roarcem 1920, ker bodejo ravnateljstva rabila najmanj tri do pet meaecev, predno prevedejo na-stavljence v nov plači Ini regulativ. Od pragmatike narodne organizacije pod nikakim pokojem ne odstopijo. Tovari-se pozivamo, da ohranijo mirno kri in red ter se ne dajo bogati od raznih agentov provokaterjev. Ljubljana, dne 22. maja 1920. Pređsedstvo ZJ£. Iz naSe hralleulne. — Regent Aleksander. Regent \leksander je v sobo to prisostvoval v Narodnem scledališču predstavi opere >Jev^eni(i Oniee:inc. V nedeljo se je odpeljal v spremstvu ministra za pro-sveto Pribičeviča na lov v Kupinovo v Sremu. Nocoj ?e povrne v Beograd. —Seton Watson na potn v Jugo^la-vijo. LDf. Beograd. 24. maja. Iz Pariza javljajo. da je minister za zu-nanje stvari dr. Trumbič priredil ondi obed na čast ansrleškemu publicistu dr. Seton Wat5*onu. — Policijske sole. LDU. Beograd, 24. maja. Podpisana je naredba o policijskih šolah. — Ureditev učiteljskih plač. UDU. Beograd, 24. maja. Minister proeve-te je nposteval ugovore n5ite!jev g^lede njihove^a nazadovanja pri ureditvi njihovih draginjskih doklad in je podvzel vse potrebne korake, da ee ne-dostatki odpravijo. neodređena domo-oina. — Slovensko šolstvo na (Jorilkem so ItaHjani skoro unizili. Od vseh Sol, ki smo jih imeli Slovenci v Gorici pred vojno, ni dane© odprta niti ena šola in tuđi tistih slavnih tako generoano do-voljenih >slovenskih paralelkc na ljudski soli v inestu nocejo odpreti. Leta 191415 ;je bilo na slovenskih šolah v Gorici 2946 učencev in učenk. V apo-menici. podani italijanski solski oblasti v decembru 1919.. se je naznanilo. da je pripravljenih v me^tu nad 700 šoloobveznih otrok za ljudsko solo. Ali It&Mjani se brigajo za slovenske otroke po svoje, to je, vabijo jih v i talijanske sole. Na občnem zboru VEMinostic v Trstu v leto^njem januarju T>& se je povdarjalo tuđi. kako slabo ie s šol-stvom med Slovenci na deželi. V sa-mem ^oriškem okrajii v 25 šolskih ob-fiinah ni nikakrgnega solskega pouk^i. Za italijonske sole pa je povsodi izborno pre«krbljeno in ako bi kaka slovenska obcina prosila, naj jej otvorijo italijansko solo, bi se to zgodilo takoj drugi dan. Z uničevanjem slovenskega solstva ravno kažejo ItaKjani, knko no-Sejo narodnostno ubiti gori.sk^ Sloven- ce, ako jih usađene ta nesreća, da Bi priSli pod Italijo. Sramota, za katero ni pravega izraza, je to, kar po&iejo Ita-lijani s slovenskim solstvom na Gori šk em. Ali jugoslovanslđ narod kliče in zahteva, da se mora z goridkim Slo-venstvom na mirovni konferencd poeto-pati pošteno in je prideliti k odrešene-mu narodu. Goriško Slovenstvo je naše in ne sme nikdar umreti! — Pod vlak se jje vrjpel v Gorici ▼ blizini >Rdeče hišec vpokojjeni major Oiovanni Alvian. Truplo je bilo straS-no razmesarjeno. Alvian je bil star 65 let in neozoravljivo bolan. — Veđno eksploraje. Na Mrinici ob Soči je bila te dni velika eksplozija, katere žrtev sta bila dva mJadeniča iz Sovoden^- Eden se imenuje Angelj Kako ]eo rutiicl! Ce bi mi bili pred letom dni malo manj sentimentalni in me bi bili verjeli tako slepo v naklonjenost mirovne konference, bi si bili lahko prihranili plebiseftne sitnosti na Ko-roskem. Pa kakor Sepečejo mnosra znamenja, nas smola še ni »pokorila in zopet polasramo svoje npanje na abstraktno vredtioto. na silo narodne zavednosti koroškesfa slovenstva. Imamo pač to naravnost antipatično narodno lastnost skupno z Rusi, d& vpletamo v politične račune negoto-ve veličine in potem teoretiziramo. ko tuja mani skropulozna inicijativa žanje, kjer so Slovani orali. Da, 7jro-diti se nam zna. kakor boljševičkim drža\Tiikom pri brestlitovskem miru, da bodemo namreč naknadno protestirali, ko se bodo utrjena dej-stva rosrala naši rahlodušnosti. Bil sem čez zimo na Koroškem : in sem odnesel vtis. da ni vse tal^o. * kakor se zrcali v glavi Ijubljanskeea kavarniškejra politika. Onih 80% glasov oddanih pri poskusnem plebiscitu v naš prilog ni ravno tako sigurna in trajna imovina. Stokrat kri-žajoče se rodbinske, gospodarsko-kmetijske, kupčijske in ne najmanj aprovizačne odvisnosti so tzii^ale svoj vpliv zares v naš prilog — ampak kdo nam lamčL dt se bo to n par mesocev ponovflo? Nemškt propagandnJ fondL razsejanJ z rafinirano spretnostjo od marlfivth ag\-tatorjev v na^i zoni, porajajo že za našo stvar nenusveseljive ospehe, mi pa čakamo skrižanih rok in z na-šo pasivnostjo naravnost podpiramo tuje početje. Pa evo, da me ne sumi-te kav-T iiških nazorov, odlomka Iz pisma . odnierožanskega malena kmet. SploŠno je znano, da čas glasovanju ni več daleč. Kako bo isto izpadlo. sicer oćitno nik omu r ne dela skrbi, ampak, ko pa človek vidi raspoloženje ljudstva na raznih kra-jili, se ga poloti nekako druenlen občutek. Res, da se je izvedlo že parkrat poskusno glasovanje, na isto pa menda ni dat! veliko. Preveč je takftt da rečrto. eda] ae htko pod« pitan. In pa nemškutarjl, kako bni-sflo jezike in becajp naše Uodi! Se-r veda se pravi, naj bi se vsak nazna-nfl otHastl ,kdor humska proti naSi državi, kar pa ni tako lahko se pod-stopfti, če ne more naravnoet dokazati Vpiico mene takšen cigan ne bo rekei napačne besede, svoje jezike brusilo navadno okrog omahljivcev in bojazl^vcev. ko pa ga hočeš uloviti za njegov jezJk. oftiroma bi moral iti kdo pričat takoj ničesar ne bo vedel in nič stisal. Zraven tega imaš pa še mnogokrat vtis, ko da jim gredo obksti še na roka« Dostavljamo, da prihaja to po-ročifo iz najboH slavenske vaši v Rožsi dolini. ' AP. Dneone oesfl. V Lfubliani, 25. maja 1920. — Razmeram na Koroškem po- svečajo naše oblasti premalo pozornosti. Ne gre, da *e za Koroško meri z istim merilom, kakor pri nas in da se postopa po isti birokratski šabloni, ki Je bila v navadi v stari AvstrijS. Ugotovili smo že, da je finančna uprava pustila prodajo tobaka na Koroškem v rokah istih ljudi, ki so imeli tobačne trafike v stari Avstriji, dasi je znano, da so trafike na Koroškem večinoma v rokah nemšku-tarjev. Takoj s prvega početka bi bilo torej potrebno, da bi se vprala-nje trafik podvrglo najstrožji reviziji. Trafike naj bi se odvzele vsem notoričnim narodnim nasprotnikom ter se oddale zanesljivim našim lju-dem. To bi bilo v državnem interesu, saj je vendar že vsakemu detetu jasno, da je vprasanje tobaka danda-nes na Koroškera že pravi politikum. Toda to se ni zgodilo v veliko škodo naše narodne stvari. Nasprotno, doslej se je iz nam nerazumljive ljudo-milosti ščitilo nemške in nemškutar-ske trafikante in dosledno zapostavljalo naše ljudi. Tako imajo trafike v Logavasi in škoflčah ob Vrbskem jezeru tik ob demarkacijski crti lz-ključno samo Nemci in nemškutarjl, ki odkrtto priznavajo, da so pristaši Avstrije in ki se čisto nič ne boje, da bi se ne udeleževali protidržavne av-strijske propagande. V hišah teh tra-fikantov se vrše dan za dnevom kon-ventiklji nemških avstrijskih agita-torjev, kjer se snujejo naklep! protf naši državi in odkoder poteka vsa propagandna akcija za sosedno Av-strijo. Mnogo naših ljudi je že prosilo za podelitev koncesije za. prodajo tobaka, toda finančna oblast je vse te prošnje odklonlla. Kaj njej mar državni, kaj narodni interes! Posebno značflen je ta - le slučaj: »Trgovec hi gostilnlčar Mih. Schlef-cher, v Logavasi, navdušen Slova-nec, ki si je pridobil s svojim delo-vanjem velike zasluge za narodno stvar, je lansko Ieto vložil prošnjo, naj se mu podeli nova trafika. Njegovo prošnjo je okrajno finančno ravnateljstvo v Ljubljani dne 9. janu-arja 1920 odklonilo, češ, da zado-štuje za Logavas že obstoječa trafika Elizabete Krammer. Oblasti se nj zdelo vredno, da bi se informirala, kdo je prositelj Mihael Schleicher. Ako bi se informirala, bi izvedela, da je bil Schleicher tišti, ki je bil v težkih časih avstrijskega gospodstva, ko se Slovenci na Koroškem nišo smeli v narodnem oziru niti ga-nlti, steber Slovenstva ob Vrbskem jezeru, ki je kot občinski tajnik v slovenskih občinskih uradih ob Vrbskem jezeru uvajal slovenski uradni jezik in se uspešno boril proti nem-sko - nacijonalnemu koroškemu de-želnemu odboru, ne da bi našel v tej borbi zadostne opore v slovenski javnosti. Izvedela bi, da so Nemci Schleicherja, ko so 1. 1919, potisnfti naše čete s Koroškega, are ti r a ti in ga držali kot nevarnega jugoslovenske-ga agitatorja v internaciji od 29. aprila do 30. septembra 1919. Mož bi torej vsekakor zaslužil, da bi se upoštevalo njegovo prošnjo, to tem bolj, ker je notorično znano, da je edina trafika v Logavasi v rokah zagrizenih nemŠkutarrjev, kjer dobfvajo tobak pač Nemci in nemŠkutarji, dočim se Slovence dosledno zapostavlja in raje izroča tobačne izdelke Iju-dem. !d jfli potem vtihotapljajo v glasovalno cono B, da vzdržujejo tam dobro razpoloženje za Avstrljo. A to ni edini slučaj, takšnjih slučajev je na stotine. Birokratski belec pa (firja naprej po oni in isti široki cesti, katere je bil vajen v pokojni Avstriji. — Ćebo - «*ov«fld letdjonarji se ntUivtfo t Liablfairi. V par dneh doepe v Trst s panrikom »Praeslđent Gnurt« nadati-nji transport 5«ho - slavaikffa legDooaner, ki se iz Sibhife preko VTadtvo«toka vračalo v domoftrino. Ta transport ima tebo) svo^ lastni orkoster, sestofeč te 100 giaabenflco* pod vodstvom sUadateffe Prantliki Karla. Orkester čefao - slovmlklh legUonarlev bo konoertlral v Ljubljani, Mariboru, Zagreb« in po moćnost! tuđ! r Beogradu. — Ifftknftđn* ■am©nj*vm teron/kft KankoveeiT sa —iimlufliKi se i-rfti op odredbi flnen&ie^a mfoistra/tfcie 30. fa 51 meja ter 1, 2. tu 3. JonUa 11. ZAmeni^-vali Fe bo samo bmkovci po 100, 100, 50 in 20 K. ki ap pravilno kotkovani Falzifikati se ne bodo zađrSavaH, mn*v ve4 savra&aff. Zasaen|avao|e ae vrij| pri vseh Aft.v*nlh uradili tu pri fh*ao&oi (fefe4ni bla^aitoi v Liriblfarf. DeaarS zavodi ne bodo ■amfflJiavaH (fađl po-dnifnid avstro - ognke banke ▼ Ljiđi-ljani in Mariboru ne). Kdor pe tuđi Se ta rok zfairiudl, nal postefe ĐtOčor ne vtaga proSnje na flnartftao mtn4etraivrx feer se taike pacoflu^e kratkoin&k> ne bođlo — Za flMt&§ oMio« ao initfocwtl9 ob&ne Jarenina, Peeniffl dvor, Va-icovsti (Jal, PaličJra vas fe Kanite generala Mal&tra in ofcrajnega giavarla dr. IiejiiSlT^a in sicer a ornirom na ne* venljt^ zae&mge, ki sta si {th' stakla ofi ofiodepohiBi g^o-mejo& Slovence. — O BinkoStt l#4a IW5 tore* piod 5 fetL se Je prideia vo)d^ z Itelijo. Kako groepo je htio na Oorifikem o Btnkoćdh 1916. Spomhijamo se raetmr-jenoeti. abegaj&oe€i, obopnega razpolo-ženja. ItaHfan se je bH£al podani, tiho-tap^ko čea: mejo in saaedal bHžnje krn-^e ter gonil ljodl V aaledje v Benečijo. Koliko so trpefi. Na dragi strani pa se je pričel beg v notran]e austrijske de-žele. Groeni spomlni? V Gorici ao o BtnkoStih 1915. aatanovfif ure po cerk-vuh, na Travnik so poataviH topov«, najprvo znamenfe vojne je bfl o<$bi$ vrh stolpa na oerkvl v LoGnikn. Uradi Qo ođSM is Gorlee, priBakovalo se jev da veak trenoieli pgrikoraka ttalijanska annada. Pa je ni bilo. V Krminu se Je ustavila in tam jej je lasvlrala godba. Dalje si takrat nišo opali. Pet let Je že tor«j, odfear je Italija v vojni pa je Tatro, ki je sele sedaj postala zopet naša, je bilo toliko spominov na pre-teklost in toliko misli na bodočnost. Kar se tiče turistike, so Madžari po-polnoma obvladali te slovaške kra-je: v tem oziru nišo štedili; stavili so lokalne železnice, tramvaje in ćelo vzpenjače. Peljali smo se po obe-du na Stnokpvec. To je viSava s krasnim razgledom na gore in na dolino. Vozili smo se najprej z električno železnico, ki vozi iz Ta-rranske Lomnice in potem nas je 'dvig^iila vzpenjača v viSavo na Smokovec. Bili smo nad 1000 m visoko. Ker je pomalem snežilo, ni bilo posebnega razgleda, a videli smo, kako je madžarska uprava skrbela za to, da je pospeševala promet v teh gorskih krajlh. Kaj bi se dalo storiti v naSi kamniSld Bistrici, v Vratih, v Logarievi dolini, na Jeser-skem, v Bohinju in drugod! V tem pziru bi se mi v Tatrah marsičesa naučili Po pori smo knefi priliko videti delo gorskegra orkana, ki je tu divjal L 1911. Podrl je cei gozd daleč na okolL Po dolini se je nam nuđfl lep razgled. Tam doli leži Spiska Sobo- 4sV Qtf imu £ ngrMT4 nt gguk H il Drečej podoben razgledu iz Bohinj-ske Bistrice na Triglavsko gorovje. Vrnili smo se že v mraku v naš hotel, kjer smo imeli prijeten večer v krogu naših slovaških prijateljev. Pravili so nam mnogo o bivših in sedanjlh razmerah na Slovaškem. Prehod iz suženjstva v svobodo se ne more izvršiti čez noč, ako narod na to ni pripravljen. Slovaki so bili brez narodne inteligence in so videli v vsakem uradniku tujca. S tem je nastala nekaka mržnja do uradni-Stva in do učiteljev. Uspehe ima samo tišti, ki se zna narodu prfbližati s srcem. Žal, da morebiti nišo bili vsi taki, ki so prišli vršit svojo službo na Slovaško. Ker ni bilo dovolj narod-nega u radništva in učlteljstva, |e Mio treba poslati sem češke urađnike in učitelje. Nasprotniki so to Izrabill za protičeško agitacijo. Razmere so torej precej podobne, kakor M bile pri nas, da nismo bili v tem oziru na bolliem nego Slovak!. Iz Lomnice smo imeli odftf v Turčanski Sv. Martin. Mene bi bffo zanimalo to slovaško kulturno sre-dlšče, ker smo o njem preje mnogo čitali. Nai program pa se Je moral Hffttfl jjMs% JHsfcOlIko IssVHbMNI* Cm& hoslovaška republika šega tu še da-leč na vzhod, kaj« k njl pripada zdaj tuđi t zv. Podkarpatska Rusija. To je oni del ruskega plemena, ki živi južno od Karpatov. Njih glavno mesto je Užhorod. O teh slovan-skih prebivalcih smo le redko kaj sli-šali: pred vojno je bil velik veleiz-dajalski proces v Sihotu (Martnaros Sigeth). Tam so stali pred madžar-skimi sodniki Ijudje zato, ker so imeli doma cerkvene slovanske knjige. Podkarpatska Rusija je pod Madžari največtrpela. Madžari so tu vpo-rabffi ves svoj sistem, saj so vodeH, da je Podkarpatska Rusija — prehod v Rusijo, od 1. 18«». pa Je bilo msko ime med Madžari nekaj, kar so najbofj sovražUi. Prebivale! Pod-karpatske Rusije so pomešani Veli-korusi in Malorusi: Malonisov je večina in čehoslovaška republika stoti pred težkim problemom, kako resiti vprasanje tega spora tako, da U bilo prav. Mirovna konferenca Ja pridelfla čehoslov. repobliki te po-krafine. ker tvorilo nekak prehod od Slovakov v Rusljo. Ta preko imajo tuđi Ceh! zvezo x KomunL Iz Bratis-stttt fltfl JhMl sVst fltf flBs^Mfil flkN ' vanstva na vzhod. Ako bi bili pod- I karpatski Rusi ostali pod Madžari, | bi bili kmalu popolnoma izginili. Ru- i šiji pridružiti se tuđi nišo mogli, do-kler ni rusko vprašanje rešeno. Tako so postali del čehoslov. republike. Imajo svojo upravo in republika skuša pospešiti njihov kulturni in gospodarski napredek. Podkarpatska Rusija šega na vzhod do Jablonskega pasa, do Popa Ivana in do Marmaroške Sihote, tako da ima čez karpatske prelaze vse zveze z vzhodno Oallcljo. Zato ima dobre gospodarske pogoje za svojo bodočnost. Karpati so Imeli v naši zgodovfnl važno mesto, saj se }• preko njih vršilo preseUevanJe slovan. narodov. V svetovnJ vojni se je pokazat pomen Karpatov, na njfli se je ostavila ruska ofenziva. Sedaj so karpatski prelazi v naših rokah. Na Južni strani stoji Podkarpatska Rusija kot predstraža velike Rusije. Tako }e nstvarjen zopet oni položaj, W Je bfl pred prihodom Madžarov. Kako se bo obdržal ta okrepO, to Ja vprasanje bodo&nostt Čehoslov. republika obslojl to- I ral b treh velikih delov: stare zgo- I stadMto iWWi JWkHR knlsMlvi I (Češka, Morava, 8lezija)tSlovaškahi Podkarpatska Rusija. Dasi je vpra-< i sanje Podkarpatske Rusije le začas-no rešeno, se zdl vendarle, da bo rudi ta del še dolgo ostal pri republfki, ker je nanjo zemljopisno privezan. Danes je še preslab, da bi pronagal stare madžarske tradicije. Ko se bo kulturno to gospodarsko rtrdll tu na podnožju Karpatov, bo tvorfl skupno s Slovaki pod visoko Tatro krepko obrarnbo proti Jugu hi varan prehod na sever. Cital »em knjigo prot Detrfsa »Slovaki«, ki je fesla med vojno (1. 1915) v Parizu, kjer govori ptea-tetj o pomenu Jugodovanske in če* hoslovaške države v Evropi Na* francoaki prljate^ Je ie takrat dobro povdarjaJ vašnoat te osimlnjt slovanske dršave pod Karpati N|a-aovo »ferokoranje te te ▼ pobđ merl vratničflo. Upama dt at bo t med-s*ojneni soglatjv »laransldh rodov okoH Tatre marilo novo SfflanJ«, kajti v« stppajo adaj m&r aamo-stojno politično fMJenjt t trobodn! državi to imalo nilko oafogo po-pravitl, taNlii KoHIpfi m snsjdllo. - ■ - * ■■- 4. stran. .SLOVENSKI NAROD", dne 26. maja 1920. 117* 3t«r. Še ni kontala. Ogromni mtlijarđni troski vsak meeec dušijo Italijo, ali vstraja dalje, vedno hlepeča po tuji zemlji. In ta tuja zemlja bi morala po-tem. ako bi pripadla Italiji, ogromno place vati sedanje nef>otrebne i talijanske troske. Gorje pm. ki pridejo pod Italijo! Toda, ali bi ree mo^la početi Italija z novimi državljani bas. k*ar bi hotela! Ne in ne. pravimo mi glede njenih nakan napram onim Jugoslova-nom, katere hoče na vsak način u Rabiti; ne in ne kajti Jugoslavija r.e bo pustila tega. Prav energično zahtev%-rno vedno: poštenost in pravico za vse! Kar je jugoslovanskega pa mora dobiti Jugoslavija! — Visokošolskim in sredn|ešol8kini organisacijani. Klub koroakih akademikov smatra za svojo dolžnost, da opo-zori cvet našega naroda — jugosloven-sko dljastvo na biser Jugoslavije — na na£o Koroško. kjer je tekla zibelka našega naroda, Vabijo vas nadi gorski velikani, naša divna jezera, kliče trs Go-sposvetsko polje, da priredite letoe svoje sastanke, izlete, tečaje itd. pri nas ne Koroskem. Naša dolžnoet je, da spoznamo in prepotujefno na^e jngosloven-ske kraie. — ZaČnimo na Koroškem, tu-kaj so naša zgodo vinska tla. Zato pri-hitite vFi— in prav kmalu. SprejeU va« homo tako. kakor brat br'ita sprejme po dolffih letih trpljenja v ocetovi hiSi. Na s viđen je nn Koroškern. Potrebna pojasnila daje Klub koroških akademikov. Velikovec. Koroško. — Đijaški transport na Dnnaj ođide v sredo 26. t. m. ob 17'35.- Vsi ude-leženci naj bodo eno uro pred odhodom ▼laka na kolodvoru. — Cvetlični dan v prid medicinski knjižnici Društva jugoslovanekih medi cincev v Ljubljani se vrši dne !?9. maja pop in dne 30. maja. Pričakuje-mo, dft bo prebivalstvo 7,nnk> eeniti tnid in skrb ljubljanskih medicinoev /.a stro-kovno knjižnico in ■s naiizdatnejšitn so-orncnik g. Pavel Z o b e c z jrdčno. Milico Klofutar. Bilo sreČno! — Poročfl se ie g. CotiC Tvan z gospodično Franko Cotlč roj. Centa. Bilo srečno! — JuftoMovanski sreiipralni komi-sarijat za rojski promet v Sloveniiji uljudno opozarja oboinetvo. da vzpričo ocrrornno zvišane poetnine ne more odajo varjati na razna vpraSanja in ne od-poMljati proepektov. ako ne bode priložena znamka za odgovor, oeir. za po-šiljatev prospekta. — Kje so kolkl? Delegacija rrrini-*trstva finsnc nam po&ilja na našo to-zadevno notico tole pojasnilo: Finan-cna dežerna blaeajfia v Ljubljani kat kolfcovni založni urad ima od me**eca jantiarja lete? dosedaj vedno zado-tne množine kolkov vseh vrst v zalogi. Koncem me?eca aprila t. 1. ie zTiaš&la zaloga Še 704.85G komadov raznih kronskih in vinarskih kolkov. med temi 67.718 komnđov kolkov po 2 K. Tr-ditev dopisnika, đa so kolkl po 2 K do-eela izginili. torej ne odgovarja reeni-ci. ker j!h je še danes v zalogi 13.300 komadov. Mogoče ie torej Ie. da ta ali oni prođajalee kolkov ni pr&vocasno narodil pri financtii deželni blagajni v Ljubljani, odnosno pri pristojnem dnv-čnem uradu nft deželi in da so nm vpled tecra po§li. predno se je nova narorba mojzrla izvršiti. Nikakor se p«, ne more trđiti. da finanCna uprava zanemarja svoje dolžrio.-ti aH da ćelo ti<4 v tem gotov namen. marvec je> ree, da finan-Čna uprava tenm predmetu vedno po-sveča ▼&<> pozorno«t, ce se pa vend'ar T>ripeti. da zaloge kolkov poidejo za kratek ča», kflkor je bilo koncern lan-akega leta. ali da se narofcbe davčnih uradov ne ItatšIjo pravočasno, kakor je bilo mogoče v preteklem meeecu, ni to njena krivda marvec je te nedostatke pozTTOčila stavka črkostavoev. ozi-r-iTna etfivka železmiŽArfev. — nične tablice v Ljubl^ni. Zn-nanji vtis mesta trpi pod n^mnrriO9rJ|o mnogih hitnih posestnikor. ki že leta nišo očistili uličnih tablio na svolih M-šah\ tako da se niti »tevilkc veC ne po-znajo. V interesu olepšave ?ia*5ega me-aia vabi generalni komi^srijat tem po-tem vse hišne po«estnike naj čiTnrnreJe očistijo hišne tablice, kar ni zvezano z ■nikfiki-roi 3tro5]d in niltatim poeeKnlm trudom. — Uređenje selske službe. Z dnem 1. junijem t- 1. se uvede pri kr. poštnem uradu Radomlje doitavljanje poštnih 7>o§iljatev po selakem pismoTioši v sle-doče vaei: Rova. Voleji potok, Hamec "Dostavljanje se bo vr§ilo vsak dan rar 55un nedelje. — TrimeaeČm te^a| za govdne $u-vuje «e pricrie s 1. julijem t. 1. pri go-zdnem oeki^bniStvu v Kostanjevici na Bolenjskem. Prošnje je vladali do 5. i u ni ja 1920 pi*i gozdarekemu oddelku ilež. vlade za Slovenijo v LJtibrjani. CKrižanke>. Natančneja pojasnila je najti v rnz|fla5u v T^rndnem lieru. k- — Preknmrskl poIHkl delaTcL Na mš svoječasni poziv se ie odavalo nepiičako-vano veliko Stevilo posestnikov, ki so prosili za prekmurske poilske delavce. Vsled neurejenlh razmer se pa "Vte ftkcDa ni posrećila, zato smo io zagnJcrat ostaviti. V kratkem se pa osnuje za Proknmrje po—fe-na podružnica »Državne poaređotatađoe m. delo« v Morski Sotdtt W bo lmhko prtrig-bela vsem posestnficom potftfboo vnoitao delavnih moCL Zato vabi podpisari urad f»e prizadete da se po tei ustanovitvi z^tuHo ponovno. — Osrednji urad »Drfarae po«a-dovabćce za dalo«. — Zadruga mr«&r|eT in pi«l£ajaval-cev v *Ljubljaiil naznanja svoitm članom da se vrSe poniociiiške preflkninje dne 2B. maja t. 1. v me^tni klavnioi. Fri«*-deti naj se zglase 26. maja popoldnepri — MrarstvoBO staaje aMtoa ali-Hnt> ljubljanske. V 6asu od 2. đo 8. t. iu. se je rodilo v Ljubljani 36 otrokt mrtvoi-ojen je bil eden, umrlo je 17 do-mačinov in 7 tujc^v, za jetiko 5 oaeb, valed nezgode 4 osebe in za pljučnico 2 osebi. Za hil'ekeijoammi boleznimi ao oboleii: za škrlatico 1, za grižo 1 tu-jec in za vTatioo 1 domaČin in 1 tujec. — Zahvala. Primoraki begunci ae pri ođhodu iz občine Gorje pri Đleda za izkaaano jim naklonjenost iskreno zahvaljtujejo velezasHižnemu g. županu J. Janu. domačemu g. župniku, kakor tuđi ostalenm obeanstvu in kličejo: Bog povrni tisočkrat! k knltura. — Repertoir Narodne^a ^ledaliŠoa v Ljubljani. Drama; torek 25. maja, >Vsiljenka Sak>ma,-, abon. C; sreda -6. mH.ta: Kaprto. — Opera: torek, 25. maja, zaprto; areda f?6. maja: >Poljskft kri«, abon. A. — lm piaarne dram^kega srledališča. Vsa društva, organizacije in privatne osebe naj blasrovolijo nemudoma vrniti vse ieposojene knjige, igrokaae, uloge, note. Arhivu manjka dosedaj okolo 200 del, ki so bila vsa izpoaojena, a ne vr-njena. Gledalisce trpi vsled te^a ogromno Škodo in v bodooe ne bo veČ izpo-sojalo svojega materijala. »FolHiiia«|a v dott* *mMk*1*mkl* sicer kot dramatsko delo ni prvovrstna umettihia, toda krepka satira ja na farizej-stvo v dolini Šentflorjanski in — ker je ta-kih dolin vse polno na svetu — zoper lice-merstvo in svctohltnsrvo sptoh. Dnbljansko gledaliSče je minule dni to farso dvakrmt uprizorilo v skrbno zaokroiani oblik*. Jacin-to ie Jako dra*estno predstavljala gospa PregarCeva, izmed igralcer pa Je nal-bolj zantmal gospod Peček, ker Ie bil kot Konkordat izboren po masid, lovorici, hojl in tnimiki. Cerko\Tiik gospoda Rogoza Je imel istotako originalno masko, ki je učiii-kovala tem boi), ker se Je z njo družila skladna komika. Nekaj manj je ustrezal gospod Martinčevič kot Peter Kobar, zakaj prvič se ta Peter, ki bodi obenem sa-niav umc*nik itt pretkan slepar, sploh ne da simpatično utelešati in đrugič mu je treba najpodrobneje opiljene dikcije, da se zmiselno uvaljavljajo vse puSice, ki jih strelja na drhal šentflorjansko. Pijanega dacarja |e igral gospod Plut ? potrebno robatostjo, a vendar modro na Itnlji iimer-jetiosti; Izmed drugih naj bosta še omenje-na gospod Pregarc kot župan m gospod O a h r š C ! k kot učitelj, ki sta se dobro podafala v ok%ir celokupne igre. Režija gospoda Šesta se ie obnesla kakor vselej; skupni prfzorf so se odlikovali z realistfko, ki je odSkodovala za fantastnost drugih partij. —n— nalnoiietSa poroclla. OB OBLETN1C1 VSTOPA ITALIJE V VOJNO. i Gorica, ^5, maja. Ob prilikl i obletnice vstopa Italije v svetovno vojno so se vršile v Gorici velike svečanosti. ?npan komendator Gior-j ffio Bombi? ie ukazal pribiti po me-stu raz^las, v katerem poziva Gori-čane, naj znova dokaželo svojo Iju-bezen do velike matere Italije. Na predvečer se je vršila na dirkališcu športna manifestaciia, na trjni Cesa-re Battisti pred hotelom »Sudbahn« pa veliki semenj s črešnianii in razne veselice. 24. se te odkri! na Oslaviji obelisk v spomin padlim Italijanom. V mestnem grledališču ie govoril po-slanec FederzonL Zvečer zopet ples in veselice pred hotelom »Siidbahn . Čisti dobiček proslave je namenjen za spomenik na jacori sv. Mihaela. TUĐI »PATRIOT«. MHan. 23. maja. V Časte! franco Veneto so aretirali komendatona Cirmenija, poslanca in vodjo urada za be^unce, ki je skupno s svojo taj-nico in dmgimi uradniki oškodoval državo za 10 milijonov llr. Posebna komisija iz Rima je dodala, da je ta dražba prodala ogromne množine blasra in dragih potrebščin, ki so bile namenjene za osvobojene pokrajine. MADŽARSKA NE PODPIŠE MIRU? Budimpešta, 23. maja. Sodeč po izjavah. madžarskih državnikov in časopisov, prevladuje mnenje. da Madžarska ne bo podpisala mirovne pogodbe. Tako ie n. pr. poljedelski minister Rubinek na svojem propa-gandnem potovanju rekel v Mezotar-ju, da hoče madžarski narod živetl in da zato ne odstopi niti pedi svoje zemlje sovražnikom. V Mezoberenv-ju pa je govoril: Dali so nam v pod-pis mirovno pogodbo, ki je huJSa nego smrtna obsodba. Toda ta pogodba ne pomeni miru, ako tuđi Jo podpišeano in toliko manj, ako je ne podpišemo. Ne smemo obupati radi onega koščka papina, ki ga imenu-lejo mirovno pogodbo. Lahko nas prisilijo, da jo sprejmemo, kakor se prisili norca, da obleče prisilni jopiC, toda mi se je bomo iznebili, ker smo zdravi v glavi in ker hočemo delati za domovino. Nikdar ne bomo priznali tega miru in bomo protestirali, dokler ne umre zadnji Madžar. V Be-k£§gyuli je rekel, da mora biti Madžarska vedno pripravljena na vojno. Istega mnenja je časoplsje, kl pozi vi ja vlado in parlament, naj ne podpišeta mfrovne pogodbe in naj se ne priznajo meje, ki jih je določil Clemenceau. Sodjallstični »Ndpsza-va« piše, da Caka ta mir ravno taka usoda, kakor mir v Brest-Lltovskem in BukareštI. ENVER PASA IN BOLjSEVHCI PROTI ARMENIJI. Parfe 23. maja. Armenska delegacija, ki se nahaja še v Parizu, je prejela brzojavna poročUa« da koraka Enver paša na čelu bolj§evi5kih Tartarov proti Tiflisu in Baturnu. da se združi z vojsko Mustafa paše. ki napreduje od Eraeruma. Tuđi iz Cl-licHe, ki je pod franeodcim pokro-vfteOetvom. nrihaiaio atarmaotiui so-ročffa. Ako zaveEnflcl v naflerajšent č«bu ae poSUejo potnoči. bo konec nove armenske republike. ZVEZA HARODOV. LDU Trst, 22. maja. O zakaođcu seje sveta Zvese narodov ooročaio listi iz Rtma od 19. t. m.: Svet zreze narodov je imel danes ob 10. na Campidofflhj svojo druflro in zadnjo javno sejo. Predsedoval ie Tlttoni. ki fe v doteem govoru poroćal p trefa glavnih vprašactih, o katerih se Je raspravljalo. Na političpcnif polju tf žave, ki so zastupane v zvezi narodov, predložiti vse sklenjene pogodbe Zvezi, ki' jih bo objavila. Na $o>-spodarskem polju ie svet sklepal o programu prihodnje finančne konfe-rence v Bnixellesu. Na socialnem polju je dala Zveza narodov smeri medu a rodu i delavni ustanovi, v ka-teri bodo zasropane kapitalistične in delavske vlade in h kateri so pristo-pile vse vfečic industriiame fn delavske družbe vseh glavnih držav. Govorili so nato zastopniki nekaterih drusrih držav. nakar se je seja zaključila. - Doslej je zastopanih v Zvezi narodov 37 držav. in sicer republika Arjjentinija. Betetla. Bolivija, Brazi-Ii|a. Britanija, Kanada, Avstralija, Južna Amerika, Nova Zelandija. Indija. Chile. Kolumbija. Čehoslovaska, Danska. Francija. Grčiia. Ouatema-la, Italija, Japonska. Jugoslavija. Nizozemska. Norveška, Panama, Pa- ! raguai. Perzija. Peru. Poljska. Por-ttigalska, Rom unska. Salvador. Siam. Španska. Švedska. Svlca, Uru^iia! in Venezuela. NEMŠKA ODŠKODNINA. LDU Pariz* 23. maja. (Brezžič-no.) Ministrski predsednik Millerand je izjavil v pododsekih za finance hi za zunanje zadeve, da določitev zneskov. ki jih ima plaćati Nemčiia, ni ne kršitev in rudi ne revizija mirovne pogodbe. Glede razdelitve vsole 120 miliiard zlatih mark se ie tuđi s predsednikom Wilsonom dose-ffel sporazum. Franciia dobi dio mili-jard zlatih mark. Vsa odškodnina, ki jo ima dobiti Franciia. znaša 152 mi-lijard frankov za opustošene pokrajine ki 58 miliiard frankov kot glavnica za mirovnino. Zlata marka ie vredna eno četrtinko dolarja. 66 mili-jard zlatih mark odjrovarja torei natančno 210 milijardam frankov^, tako da je dosežena skupna odŠkodnin-ska vsota. Belgija ie Že izjavila, da se strinja s predlagano razdelitvfjo. Obre&ti se še nišo določile. toda. kakor vse kaže, ne bodo nižje, kakor so se svojčas določile v Versaillesu. to je 6% In en odstotek amortizacije. JteDNARODNA FINANĆNA KON- FERENCA. LDU Pariz. 24. maja. (Brezžič-no.) Mednarodna konleretica ie skfi-cana za 5. hili}a v Bruseli FRANCOSK1 PREDSEDNIK PADEL Z VLAKA. LDU Pariz, 24. maja. (CTU.) Predsednik Deschanel je na vožnji v Montagris padel z vlaka. Pri tem je dobil Ie lahke poskodbe. S prefekture v Montajfrisu je telefonira! v EIvsee, da pomiri svojo rodbino. Njegova soproua in ministrski predsednik Milerand sta se odpeljala v Montajrris. VOJNA NA ROSKEM. LDU Moskva, 33. maja. nameeana 8 .strihninom. Na večer je povabil obtože-nec tažčo ven iz sobe v vežo. V veži ji je podudil kozarec neke bele, kalne te-koč-ine. >Pijte! L,e izpijte, ko ste tako švoh.« S temi besedami Ie obtoienec prijel starko z eno roko za glavo, z drugo pa u Je zMl tekovino v usta. Star-ka je za^iift: >To ni Žganje. Je tako grenko kot pelin. To je gift.c Starka je odSla v sobo, kjer ji je postajalo čim dalje tem slabse. Med groanimi kr?H je oez pol ure izdilmila ob na?vzočno«ti nj onega moža Antona Upoglava. Ko Je pttarkfi izdSh-nllA. je Ivan Avbelj odjez-dii od doma. Zdravnik dr. Premrov iz Liti je je zainogel konstatirati Ie smrt vsled zafttrupljenja a strihninom. Porotno eodiSče je seetarrljeno takoie^ predseduje predsednik dež. sod. đr. O. Papei, prisednika: nadsvetnik Fr. Rekarin Jare. Državni pravdnik dvorni svetnik B. Beftek, zagovornik dr. V. Pegan. Po prečitani obtoinici vpraea pred-«ednik dr. O. Pape* obtoienea: >AH »e čuti te krivega?€ Obioženec s sazaoaa-vestnim in mirnki nastopom: >Ne!c — Nato obširno slika svoje življenje v Ameriki, od koder je prineeel 10.000 K. Priženil se je na posestvo Antona XJ-poglava. Do vojne fe bil v higi mir. Med vojno nm žena ni bila posebno zvesta. — Na »v. TreE kraljev dan opisnje vse dogodke. 2ena ma je odgla od doma. Ko je to popoldne omenil tašci, mn je odgovorila: >Pnati jo! Mladost je no-rost!c Materi ni dal nobene »tvari. Od-jahal je od doma. Predeednfk: >Kje Je dobila mati strihnin?« Obioženec: >Od mene. Jas strihnina v svojem živijenjn nisem videl.c (liaEprava 3e nadal^n^e.) Gospodarske oestl. — g Obveani poletni teUftj na državni podkovgki §oli v Lfnbljaift se prične dne 1. julija- t L Za vttop v to-oaj^je vložiti na vodstvo državne pod-kovske sole v LJuMjani đo 15. jnnija t 1. pročnjo ter ji priložiti: 1. rojetni in krstni list; 2. domovinski Mat; & sadnje šoleko apričevafo; 4. ttflno »pridevalo; 5. uboftni Uat in C. nravstvano »priftev*-Io. Pouk v podkovskl Soli |e brespla-een, u6end dobivalo redno državno podporo ter imajo pcoato itanoTanJe v zavodu, skrbeti pa morBjo ■& hrano tn potrebne nčne knflge. Poleg potBtov-stva se poa£o|e ogleđoTa«$e Uavoe M-vine in mesa. — g" Manufak tm no bfago In »Obtačflnlca«. FoverjenlStvo za socl-alno skrb v Ljubljani ne Izdaja od-slej naprej nobenih ixkaznic za na-kup manufakturnega blagra v »Obla-Čitrtfci« za Slovenijo. Vsakdo naj si potretmo manufakturno bla^o oskrbi potom svojih spođaj navedenih «a-druSnlh centra! ogiroom zadruge, pri kateri Je včlanjen. Le v fzređnfh shi-Čajlh (ako bf sađruga ne raspolagala z zahtevanim blagom) stnefo sfedteče zadružne organizacije i2X$ajatl svojim članom nakazuice aoa nabavo mamifakturne?a blaga v detajlni trgovini »OblačUnica« za Slovenijo in sicer: 1.) Naknpovmlna zadruga v Ljubljani, 2.) Gospodarska rveza v Ljubljani, 3.) SamoDomoč v Ljubga-ni, 4.) Splotaa gospodarska zadruga za privatne nameičence v UnbUani, 5.) Oospođarslca pastorvTUnka državnih žeieznic In 6.) Oospodardda po-slovainica jtritoe železnice. Vse <*-čirwtvo ae opoBarM, da se v lastnem Interesu strogo đrf! tali navodi!, ker U sicer imelo samo oepo^ebne poi-ncstro&e. — aniiiBB irtim m s— niinr *Qb te ***—>, A. D. >81atbeiM Novino« s dne 14. maja L L, br. 106 prinaiak> po«*? (»novalnaga odbora na u4a del-nle. Kapital Je 90 mGiJonov dbarjev, raadelfenfli v 12.000 akdj po 2500 di-narjev (prvotno je bilo dotoAenih za delniee po 5000 dlnatjev). Prl]av» sa npi« akdj ie poelati na naslov: >Mini-0t»tm trJMne tn todoatrije, Beo^rrad< u osnako: »Za arediano sadmgo za mahđvvaiije ia isvoac. Bok sa prijavo maift 20 đs| od publikacije oglasa v »ShiitMoih Novinaii< v Beograda 14. Ietoeafln* Je poloittl pri >Narodni bfl»-ki€ v Beogradu po 500 dinarjev zm v*> ko prijavljeno akcijo. Oseni dni po preteku pi-ij&vneffa roka odloči trgovina*! minUter o dodeljenjo delnio. Hkrcta pozor« one. katerim bodo deinice 4o-deljene, da \-praAajo 50* nomlflne vrednostl ter sa vaako datniao po *^0 dlnar|ev sa ust&novne atroake. Df««i del delnic se vpla^a ob roku, ki se it objavi. — Praga aretlite aj^sftto - po4fr-navske dntlbe. Zastopnik >anglea%BO-podonavfdke draibe< Gteorge Scfaaalar. ie isjavi] £e£koek>vaekim trgo>vakoofert», nim zAstopnikom, da> bo srediUs1 đreS» be, katero zaatopa, v Pr/i|ri. — g. Ponarefen ^ftjftfi**^ đsv nar. Preiskava držarvnegra pravdni-5tva glede finančnega gospodarstva bivše sovjetske vlade ie po poročifa Usta >Az Estc dognala, da Je Bela Kuenova vlada emitirala skupno 3719 milijooov ponarejenega denarja. Soholstuo* Javm telovadba Sokola ▼ UatllHi bo dne 28. Jnnija (narodni praznik Vktov dan). kar naj bUsavollio upoStevati bratska društva ob določftvl Časa za svole prireditva DmStoene oestl m prlredltue. Osrednja zveza javnih naoieaćanosT ima nujno sejo SIriega odbora v četrtekv dne 27. maja ob 30. uri v običajnem lokalu. Polooštevilno. — Predsedstvo. U Salomkl otfcester Slov. pevahasa dm-štva v LivtonMm priredi v soboto. dne 29. maja zabavni vtčar v dvor*ni gosp. M. Stermana (pri posrrnienih mlzah). Zafetek točno ob *421. — Vstopnina 10 kron. — čisti đohodek je namenien podnornemu dru« štvo Narodne lole. — K obflni udeiafbi vabi odbor. k Darlla. Uptavništvu nai^za bsta so poalaK: Za rodbino Lrree, tu: A. S. v Šu> reh 10 E. Z% rodbino Aavgf. tn: A. d. v Sto-reh. 10 K. Za rodbino potof—a tmrtOm: Pranja Snoj, trgonrka, to, PnŠmno^m rika, 90 kron. Za »Jaaosfcrvainfco Mafloo*« Otepfai* ika poataht v Gorenji vaaf nad Skof)r> Loko 70 kron, mefcto venoa na krato tovarila Josipa Krivaa, 2a Ju£w*lovaipfco MaOeos tj^-; dr. Josip Ažman, odvetnik v I4nblj*»ii 200 K, meeio v^dob w% kreto d^l B. Đerbiioa, oiv. kom. oa Pr^kmocja, Sri$na> bnnsla! Pristupajte k ^ Jngo-slĐoenshl ITlattcl^! Polzuedbe. iBS^Mi w ft itt toiovnflc od S* Patta ceste čez trg Tabor, SfomŠkovo nKoo fwoto denorfa v nrjavi Kfttotai od franlltkanake c^r-kye do Zveztle in od tp; r Tlrofi. Po-Steji najtfitelj se naprofia, da teto vroe jvrotl dobri nagrarđt v u|jwwufftt i u 9!o-v©fiko£rfl Napoja. Prancmn Maioaa roi. 12. deetmbra lfm Sušje - Polšnfk <*rat Lhik SittžDa Ie | do maseca marca t !. v Mirni na Dolenf-: skem baie pri sorotMifli (taiana đotICnflt I neznano) In začetkom po đo 15. atrrlia t. f. i ie bila v sln?W v hotdn »Slon« v Lfubllanf. Ce vc kdo za sodanjc nfeno blvanfe, prosimo, da se to naznanf proti nagradi Mto It na upraviriltvo pod »Potevedbe 3723«. i i •• ■....... ■' ———■■■ ■ ■■■■ Ofavnf mrečtđki Rasto Pnstoslemleli. Odgororni arednik; _______Božidar Vodeb. Mm koSaja sena in otave twvnilu K (ca. 4 johe) na Bar)n. — Isto-tam ae proda nov to« na pertslh (za-pravtffree). —, J» lanu* I|tfii|—, a> liata ti. 373i □HlnOI nill em tri konjska sHe kupino, enega aa 0*5 aaineajaaao aa prtblUao 10-5 konjskih sli. Oprava hotak „«■■« U«IU«t. 3723 ff^^F mtMmm a# ^pVMBatt ^M9 baštovan C^taa*) | Imam oko 500 prosota (700 at*) aa tople teje. Hoću da podignem u Beogradu baitovaou za proizvodnju mog povrća, a poglavito cveća. Trafini dobro isvelbanof baHovana koji bi aiao u taj poaao kao kompanjon Ili kae > plaćani baatovaa. — KaplUl mje po-treban. Puratk aa ualovtma akti A. ■. iOMeiBl^av- pa€« flMtt*. -ftsMMMNMP* ■ ^_ ■*-"■•., .- . ■ -•• *-------------*....... i 117. štev. »SLOVENSKI NAROD-, dne 26. maja 1920. 5. stran. VilelUI illOj rabliivem stanju se proda. ■>onudbe pod „■»■UBOn* 101/3718" Bi a uprav. Slov Naroda. 3718 li n nt partij iglarjei a^s? Ralia. Ponudbe je nasloviti na L. C ■rsctiinkel parni pila Ritmici, Dolenjsko. Ifniki l/nhih črna» srednje vellkosti UHU SODIIdt in 2 vagona sena na-Broda i za 24 000 K. Naslov pove uprav-Bištvo Slov. Naroda. 3707 ■fpfiO 73 CtrnnO Prvc kakovostt, zavi-■itSjB Li dllUMtS tkl a 20 m« z žico ■lezano se prodaja v večjih in manjših Lnožinah pri A Sošniko, železniia, Lmb-liana, Zaloška cesti. 3709 lorcki tBflji It. 43 SrSnž1 iceni prodajo. Povprašatl GradlSče štev. A 5, pritllčje leto. 3710 ■FlobtrnTnntnr 30°-400 voltov enak°- RiHKlIUHllllU! imenski tok od 1'2—4 ■h?, se kuri. Dopisi pod .J. C. K.* na ■Anonćno ekspedicijo Al. Matelič Ljubljana I 3702 Iscs se za takojinjo dobavo „SS lc:nkovega odya, svinčeno belilo, bo-Ijvjev sulfat Čist, zmlet, glyzerin kem, Kist. Cenjene ponudbe z navedbo cene ■in množine rod .Kemikalije' na Anoa-Ičco ekspedicijo, A! Matefić, Ljubljana I 3703 I Sa^tanovanje in ce!n oskrtio Iv lepem romantično ležečem trgu v laornji Savinski dolini se sprejaeta ■eden ali dva fina gospoda. po- Iizvedbe pri g. Brnnet Grad Tivoli. 3711 feaisna iDiMji *£&X Ipr: pcojeiju, pri katerem je neuspeh [izkijučen, z večjlm ali manjšim kapita- Ilom, ima lepo priliko. Za prijave in po- liasnila se obrni na naslov: Janko Bi- Jstriški poštno ležeče, Maribor 1. Znamko Iza odgovor je priložiti. 3317 ■Hitni!/!! tražim dobro uvedenoga u Iruilltnu vinskoj struci za Sloveniju, sa- ■ mo prvovrstne sile sa dobrim referen-Icama. Andrija Golubić, Zagreb. 3719 ■ Sedern starih raočnlb dobro obranjenih tgJF železnm omrežij "*Hi Iza okno velikosti 150 X 90 je takoj Ina prodaj. Pojasnila pri Avgost To> Imailč, Danajska cesta štev. 9. 3729 |P;Oi!aio se slEđ?^ knjige: rlnclkli:r I gesammten Heilkunde vom Prof. Dr. ■ Eulenberg 1894—1904, 28 Bande; Lehr-Ibuch der Augenheilkunde (Fuchs 8 ■ Auflage); Diagnostisches Lexikon Dr. ■ A. Bum, 4 Bande, kakor tuđi veČje šte- ■ vilo drugih medicinskih knjig. Popra-Iš.iti pri uprav. Slov. Naroda. 3533 hiostaloega imiioovoiijo io samo-Istalnega korespondenta "i-.1 X*£ Istna in sposobna vseh pisarniških dei, I ki sta bila že v večjih podjetjih v istem I svojstvu, ae Ućeta za indusrij. pod je-lije blizu Zagreba. Samo take ponudbe I in z navedbo referenc se bodo uva-I ževale. Plača dobra, nastop takoj. Pl-I sati na unravništvo lista pod „S&IHO-I stalnost 3713". 3713 i > Zenitna ponudba! IU radnik, star 26 let se želi tem potom [seznaniti z Inteligentno gospodično I staro od 18 do 24 let v svrho poznejše I ženitve. Vdove brez otrok nišo izklju-I Čene. Ozira se samo na resne ponudbe, Ikaterim naj se piiloži tuđi slika, ki se I bode takoj vrnila. Vsa pisma naj se I naslavijo pod šifro: .Srcčna bodočnost P. V 3701" na upravništvo SJovenskega Naroda. 3701 hinili • 200 kbm đetk franko va-PIMIJ. gon Itajeraka postaja. Ponudbe do 31. t. m. pod .M. J. 3136*4* na upravo Slov. Naroda. 3684 Rft ta nrvs taharin za ■'■Aa-atei iju n prti nudim tj^h- pred. nost imajo, ki so že služite kot take ___________________________ 3682 fiafiia - HfiO za pnvezovanje trt in sa-nallja lllJC dnega drevja, dalje tuđi razna semena prodaja Josip Urbaatč Ljubljana, MUloiičm ceste 8. 3600 Drnda ft hita v sp°aw s»m, na ie- rlUDd SC U\i(l pem prostoru. Ponu dbe pod: .Gotoflna" na pošta« leteće LjnbljaBa. 3537 lila 1 »rtoBTprii s? ssri sestvo al> gosti Ino. Nahaja se 10 minut od juž. kolodvora. Naslov pove u pravni 5tvo Slov. Naroda. 3669 Ište se motan Mi strej nt:;0 stroko. Nauaiši »Minerva C*. Ponudbe na Ivan Knvos, sedlirska delivnica t Mariboru. 3454 Knpniem roraike s ^.„s^ ko. Ponudbe na opekarno I. Oritem, Selo 30, Mcste pri Ljubljani. 3617 Išče se lokal za rtlaile ^t. di prazna Ponudbe $ od .Trgovce S659" na upravo Slov. Naroda. 3559 Proda se ioš aito~Si^ 250 kg v popo.noma doorem stanju z gumiji. Ponudbe pod .Tovorni a?to 3660* na upravništvo Slov. Naroda. 366v) Betlovsno stanovanje ariehenra;ie;e sobe išče miren par za takoj ali pozne-1 je proti dobremu plačilu. Ponudbe pod .Miren par 3554* na uprav. Slovenskega Naroda. 3554 Od»etniifepriliIatrf^Sue- cijsko pravicx> spreime takoj odvetnik Dr Josip Olobevnik v No tem mesti. 3646 Kapi se leija množina starih festonov če tuđi preoerelih. Cenj. ponudbe pod .Testooi 3649" na npravnl^tvo Slovenskega Naroda. 364 Proda se nekai vinskih sodov. Ponudbe pod „Sodi 5648" na upravni-štvo Slov. Naroda. 3648 Proda se trironski tovorni avto ter veČ luksurioznih avtomobilov. Ponudbe pod .A?tomobiH 3647* na upravo j Slov. Naroda. 3647 EDonadstropna hitaz Cro?$oda' upravništvo 5!ov. Naroda. 36?6 lijeni trezBega ia zaeeslfivega Uapca za konje proti dobri plači in hrani Biti mora vajen vožnje iz gozda. Franc Ravaikar, mesta! tesarski mojster, Llnhtr-tova ulica 2o 3676 Dođgi in zaneiljii Branll nomočniK se proti dobri plači takoj sprejme pri F. Čfidea, Prešernova nlica 1. 3674 IbAlfo aa dobro obranjen bilard, za PlUfld IZ igranje na obe strani (Wende-brett). Kje, rove upravništvo Slovenskega Naroda. 3662 600 K nagrade preskrbfomaT hno stanovanje ali eno veliko ali dve majhni nemeblirani sobi ta*oj ali po-zneje za solidnega gospoda. Ponudbe pod wTakoJ ali pozaeje 3677* na uprav-ništvo Slovenskegi Nflroda. 3677 Volno v večji množini ima na prodaj inimila • import • f Niport Beograd, Zeleni venac 11. Večji kurnik naprodaj. r MetelUfi aUd 1. L matett. lev«. 3699 8r«JaB«m kontoristinjo za vsa pisarniška dela Ponudbe na to-varno J- Bom< sin, kopova ul. 3626 Zima đonjske in g ove je repe, grivo, kozino In ščettne kupi vsako množino po najvišjih cenah M. Masterl lxd*lovalnlca lim« ma f\mnUmt Stralilie pri Kranju (Gorenjsko). V salogl vedao viakovr-staa iioM xa iimalce. iin Hrlii ia! oblastveno poverjeni stavbni inžener Lloblfana, Hilšerjev.i ' 7. SpocUlno sUvbe-no podjetie xa betonske, teleiobe-betODske In vodne — zgra^be. — ^ Izraba ^ vodnih sir MawBrla 8 ttdmo* stare lepel PBMI paame, proda, a\. Ba> riMia^ ten aMitri itf tt. ai. 3724 MaTST^v^ ««• na upravo Slov. Naroda pođ .Si«* 97ia* 3716 Maj. za 6 oken najflnejSih za N« storov, 2 posteljni preprogi <Čipke» velik* plišasta preproga, 2 predposteljnika, in 5 m temno rdeče preproce. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 3706 Kavo, iai Cokoiatfo, Ka4cao, Bonboii«, Kavnl pHdat^c, MaiMl^ljM«), Rosin«, ParadUnili«, Rli, Sliv«, Diiav*, Kon|ativ Natnlina vNia« razpoSilja po vsem kraljestvu. ■ ■ JoLFaliiLiDit Prtjlaniova uL 54. I Kndlaa 1 honopljen motvoz I (špago) za šivanje vreč iz I Beograda kg K 52*—. I Vnpvfem lntaat« vraće. I Gjorgje Grujić I Beograd, M'letina uL 15. I S Slatina HaibolUa nlierama wđa Temtl irtlet, BiiBina uda. Strrla Trelec ■«»- clialoa Tflia. Bmaltiđ m- let, Btffldiiaha wft liiMofteBe ime. itHvtOn » rak Mstft h krajik Dobiva » i vsik pradajaiuh n rutitncijA. :: Pojmil« dai* Ravnatellstvo zdravitiSZa Rogaška Slatina. Brašno I (moka) sve vreti izvTStne kakvofe, posija (otrobi), kukuruze I i kukuruznog brašna kao i svih ostalih zemaljskih plodina | i industrijalnih proizvoda na veliko i malo. — Skladište I „BALKAN", Zagrab. Petrinjska ulica 77. Telefon 23-61. 1 i r.,.«. mJi—m na veIlk0 f mal° ATOIUA MLUBIĆ, i I rfinilin!) inil9 Zacrrab. Poslovnica : JnrišiCeTa ni 10 te- ; I I lili llllfl 1111111 lefon 20—1«. Podrum : Nikolićcva ni 12 te- i liyUllUU UHU lefon 10-76. - Prodat« vina, kao j hrvatska, dalmatinska razne vrste 1 banatska na bačve od 50 1 dalje \ te stara moslavttčka i vlastelinska vina u bocama. \ Novo ustanovlleno stavbno podleti« In tahnKna plsarna IVAN BRICELJ mt—tmi slavb«nHi Ljublfaina. Slomikova uL 19 se priporoča p. n. občlnstvu za vsa v svoio stroko spada-ioča dela, zagotavljatof, da bo cenjeoe naročnike kar najbolje postregel z dobrim blagom solidno ceno in točno.izvršit vi io. I Zahvala. Vsem, ki so spremili naSo nepozabno soprogo ozir. mamico, sestro itd., gospo Marijo Milaž aoprogo prog. nadsirait«)ijai9 na njeni sadnji poti, jo tolažill v njeni dolgi bolezni In kf so nam na katerikoli način Izrazili svoje soiaJje, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo osobi u progovne sekcije dolenjskega . kolodvora in o sob ju ost. zav. oddelka .Feniks' za krasno darovano cvetje. Bog naj vsem stotero poplača! Rodbini lilee-Prnl. | llaaaaa Mala M cement ima oddati I limm mm etno Hedkfulia irtferija B. Staktfcc. Krai}. 3712 ISti puten Ku arico iii uWr •tf. *»#JIi, lagrali, lUea 30. 3726 IR! n ntii Wmfo\ti\ moj^r ki bi vzel poSteiiega 16-letnega fanta kot wa|«nca. Dopisi z navedbo po-gojev in stroke na naslov F. V. bo§- tno laiaaa llnfltvaa, Sorotko. 3728 lai^irpesiaBjal^^^ 15. julijem Ref ektira se samo na boliso deki-. Plaća po dogovoru. Predstavili se ima od 12.—15 ure pri ravnatelju Vetter, Stomškova ul. U. (parter ler«). 3665 Ufa ta b*a£° srce* ^' bI rosodilo več-liLE Vt ietnemu samastojnemu obrtniku vsoto K 200.100 — Plače val bi po zmožnosti ali po dogovoru. Obresti po dogovoru. Ponudbe pod .Obrtnik* na Anoućfti zavod Drago Beseljtk, Ljnbijant, Canuarjevo oabrežje 5. 3614 . Jozl Majaron poseatnlk In trgovec hrta Majaron roj. Turlit porečena dne 29. maja 1920. Borovnice BezuijaK _____________________________i enodruž. 4 do 6 sob s pritikl. se bori eti zidali letos blizu Erjavčcve ceste. Cena (skupno z zemljiščem 1400 m2 vsa ka) po 4 do 6 stotisoč. Kdor nato r-^flek*ira. na i se obrne na upr. SI. Nar. t! Veliko izbiro !! kalili^ (iiit) posode nndl zlasti trgovcem na deieli po zmeroi ceni tvrdka Stanko Žargi, Iilnliljaiia, JKIarttnoTa C 1 Ceniki na razpolago ! Emećka liMiica in po'oiilnira m !p rtg. udr 1 neom. zavezo vabi na svoj III. redni oUCni ztior kl se bode vrsil v četrtek, dne 3. iunija 1920 ob f. ori popoldne v sedmlnl plsarnl na Iga a »ledećini ■poredom : 1. PoroČilo načelstva o poslovnem letu 1919. 2. PoroČilo nadzorstva in potrjenje let-nega računa. 3. Čitanje revizijskega porobila in ukrepi vsled njega. 4. Slučajnosti. Ig, dne 24. maja 1920. Načelahro. Pri romb a i V slučaju nesklep-Čnostl sklicanega občnega zbora vrši se pol ure kasneje na istem prostoru s prvotnim sporedom drugi občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih Članov. SpRinti takli knjafteiapantalka. Pater Bms, krejUU aojster, Ble4. J714 KUPUJEM parne ttradjajelalrofavt) pllanske l eiglaraka, kaa)| 1 waakovrttne iinl*. Dpi-' tati i VILIM HELFERT, I HntlM.3733^----------------- m :-=m ~.«p w m^ ^am m^ ^h mib n^ ^m Itelezoa okna I po naročilu, dobavi tako] JBreznik&Fritsch, ■ Ljnbijana, Cankarjevo nabr. 1. I::: Vzorec na razpolago. ::: ■ ^^ ^^ l^H ^m m^ M^ ^^ ~m^ m^ a^ Licitacija. Prodajali se bodo 28., 29., 31. maja, 1. in 2. jan dobro ohran. tetki vozo¥i9 sanl stro i za kosite? In obraćanie sena, crkolarna iiga, stroj xa razseka« van je lesi, elektroTiotor, amerl-kans ti vijač, već ororodja ia nn»-?o dragih potrebnih stvari St. & C« Tauzhery 3078 Cima sVa čist : <7. ■ Nudjam najjeftinije: ' Ulje za diselmotore, koEomaz, sumpor za vinograde, Jestivo ulje, octene kiseline 89o o, škrob, kcvuf datume, smokve u vijencima, svijeće, sardine, ris-aba* die eigaretni papir i drugo, U-^ite molim slati na tvrdku: Bert« hold Neume/in, Zagreb. Poslovnica : Ilica 73/1. Tel. int 277. Brz. nas! Engros. Iščem gospodično ki bi imela veselje do vzgojeva-nja mojih treh otrok, v starosti 7—10 let. Reflektiram samo na tako, ki je inteligentna, značajna, zdrava, ima veselje do go-f spodinjstva, in umeje navadno ' šivanje. Otroci so zdravi, nadar-jeni in si žele vzgojiteljico, ki pozna otroško dušo. Dobra brana in plača. Ponudbe pod „PfJ-jateiji narave 3730" na upravništvo lista. 3730 Zen Una pon udba : Trgovec, amerikanski državljan, akademično in svetovno naobražen, na najboljšem glasu, z referencami največ-jlh bančnih institutov, srednje starosti, se želi seznaniti v svrho ženi v« z go-spod čno samo odlične rodbine, zdravo, čedno in pošteno ter naobraženo, do 28 let staro. Gospodične visoke rasti \n elegantne postave imajo prednost, Morajo pa se srrijazniti z misli io, da potujejo v Ameriko Gospodične, ki zgo-raj omenjenim zahtevam ne odgovar-iajo, ni potreba, da se oglasijo. Glede moje osebe daoi podatke gospodični In njeni obitelji. Amerikanke me spoštujejo in hočejo, ker vedo, da sem ugleden čtovek v vsakem oziru, toda zato ker sern cvropejsko vzgojen, Želim, da do-bim gospodično poevropejsko vz^ojeno, ki bo znali ceniti dobro hiSo indobrega moža. — Ponudbe s sl.ko, katera se vrne, naj se btagovolijo vposlati pod fAMERTKAu na aaončni zarođ Drago Beseljak, Linbljana, Cankarjevo n. 3. 3725 Javna dražba lesa. Dne 5. junija 1920 ob 15. uri (3. pop.} se vrši pri mestnem uradu v KOQO — lirom Herarvnl fondl 20,000,000'— teron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuiu. WW Spraiema "W i vloge na knjižice in teko« raiun proti uoodnMiui otorastovanju I Kupili« in proctai« vm vrste vrednostnih papirjev, valut In dovoUule vsakovrstne KREDITE 6. stran. •SLOVENSKI NAROD-, dne 26. maja 1920. rTr. sfev. Imjarl: Estoniji! j. I lat. ttlifititn. 481. ____________ ________. _i in_._____________________________________________________ . *___________————i—i^* SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA LJUBLJANA, lELENBURGOVA UUCA iTEV. 1. INTERESNA SKUPMOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU. —=s™= tevriuie wse banine transakcii« naifculantneie. DENARNE ULOGE, — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEV1Z, VAIUT. - ESKONPT MEHIC, TERJATE^, FAKTUR. — AKREDIKTIVI. — BORZA. Drva trda, vsako množino na mero kupi Alofzll Plansftelner V St Jnrju ob jež. iel. 2984 i frOlOga nlh dvokolts s najboljio pmvmatlko« posolftej ptaiće, irafna čreva in vsako-vrstni deli za cdvokotosa In rasni strofi. Vzamejo se tuđi stara dvoko-lesa in stroji v račun. f. 1. trgovina 2 razni strofi. Ljubljana, Stari trg it. 28. ~ Zemaljska vlada za B. 1 H. Budarski odsjek. Broj: 75.595/Xn-2 Sarajevo, dne 12. maja 19*). OGLAS. m . Kod rudarskoj? odsjeka Zemaljske vlade u Sarajevu prodavače se dne •• I«Da 1920 u 10 sati putem javne usrr.ene i pismene dražbe 8650 komada ! kolčakasfih Ijevanlh oijevl koje se nalaze kod državne željezare u Vartšu. Cijevi će se prodati u prvom redu onom najboljem nudiocu, koji reflektira na čitavu količinu, a u'orugom redu istom u pojedinom partijama. Temeljna cijena iznaša 685 K za 100 kg franko vaeun Vareš. Vadij se mora položiti bez razl ke količine c jevi, na koju se reflektira sa svotom od 300.000 K (7B.000 dinara) unaprijed kod blagajne rudarskog odsjeka u Sarajevu i to ili u gotovom novcu ili u obligacijama državnog zajma (bonova) Kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca iz god. 1919. Ponude (bilo usmene U i pismene) za koje nije bio vadij položen, neće se uzeti u obzir. Pismene ponude (sa vadijem) moraju biti zaraćene te propisno bilje-govane i moraju stići rudarskom odsjeku najdulie do 5. Juna 1920 10 sati prij« podne. Cijevi se imadu povući u najkasnijem roku od tri mjeseca, polovica ku-povnine imade se položiti odmah a druga polovica nakon mjesec i po dana od dana licitacije i to u gotovom novcu'Kod rudarskog odsjeka u Sarajevu. Vrste cijevi, koje će se prodati, su slijedeće : 331 kom. 40 mm promjera 2000 mm dužine........kg 6686 18 ,. 30 „ „ 2500 t, „ ........ 533 636 „ 60 „ „ 3000 „ ,.........,', 27793 ?? ,. ^ „ „ 2000 „ „........., 2724 11 ., /0 „ „ J000 „ ,.........„ ^50 7f8 „ S0 „ „ 3000 „ ,.........;, 47122 659 „ 80 „ „ 3000 „ „........., 34268 269 „ 90 „ „ 3000 „ ,..........f 17915 IVo " 10° » » 300° - » ■......... 13981 25 n 100 » M 3°£0 ., „...... . . „ 43344 2B4 ,, 125 „ „ 4000 „ ,.........„ 35216 10 „ 125 „ „ 4000 „ „........„ 1090 120 „ 1=0 „ „ 3000 „ „........}y 14004 963 „ 150 „ „ 4000 „ ,........... 14984^ 271 „ 150 „ „ 4000 ,, „ ........ 37208 303 n 175 ,. „ 4000 „ „ ........„ 57419 531 ., 200 „ „ 4000 „ „........„ 120006 281 „ 252 „ ., 4000............, 74184 499 „ 250 „ „ 4000 „ „........., 152694 15 „ 250 ,, „ 4000 „ „ . . . . • . . . „ 3945 I „ 275 „ „ 4000 p „ ........„ 2450 737 „ 300 H it 4000 „ ,........... 291852 12 .. 325 „ „ 4000 „ „...... . „ 5340 198 „ 350 „ „ 4000 „ „ •.......„ 98406 730 ,. 400 „ „ 4000 „ „...... _. t, 428510 9650 kom. kg 1667083 Svakome reflektantu stoji slobodno, da cijevi prije dra2be razgleda u Vareva Zemaljska vlada je vlasna, da slobodno bira izmedju prispjel.h usmenih Hi pismenih ponuda, i može takodjer sve ponude odbiti, a da ne navede razloga. Predstojnik rudarskog odsjeka zemaljske vlade za B. i H.: Đr. Kurz v. r. vllldlilllu pil $9i d|ailUjllU Oddaja vino na debelo in sicer izvrstni cviček (Gadova peč) Ijutomersko, haloško in še druge vrste. 3571 Skaboform se zooot dobiva! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno 9r. fiesch? originalno Skabaformovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duba. Po vteranju puder „Skaboform. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico —____— „pri Zlalem felenu11 IV. Marijin trg. —------— BombeJna prtdtlnica in ikaln'ua TržiČ v Tržižu iSČe Sposob* ________ nega, bilančno zmožnega | kijigovoilia ali \mmi\\w ki je v besedi in pisavi zmožen slovenskeea ali srbohrvaškega in nemškega jezika. Ravnotako inteligentno gospođica« ▼ pis&rno, tuđi začetnico, z enakim znanjem jfezlkov ter spretno v nem. stenograftjt in strojepisiu. — Oferte direktno na zgorajlnji naslov. VELIKO SKLADIŠTE PEIZIJSKU 1! miM o i 1 i tjol o *\r et (preprog) i orientalnih ručnih radova. S. TURKOVIĆ - ZAGREB. ILIH S. (OKTOGON I. HRVATSKE ŠTEDIONICE) ISpalne, jedilne, in gospobke sobe, kuhinjska oprava, podložki, mo-drod, otomane, spalnl in de'coracijski divan!, postelje, omare, miže Iin stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste les^nega, želemega in tapeciranega pohištva v vsa-. kem slogu od proste do najfinejše izvrŠitve po jako nizkih renah I pritvrdkl za pohištvo StUf^EL PRElS* Maribor, Stolni trg 6 ! Svoboden ogled! 1118 Genikl zsstonjt Uelllto stonoriSte salanterljsKe robe Is. Nenadcvića Beograd (Sava) Karadlordjeva 69., Tolef. 1249, prtporoćal« veliki Izbor: Bluza pariških, gotovih i po meri, ženskog perila, ženskih prsluka, keceljica, kragnica, džepnih maramica, markizeta najfinijeg, belog. u bojama i vezenog u najmodernijim desenima, batista vezenog i u boji itd. itd. Predaja na vile i manje! Konvencija isključena! 1_________________________________________________________1 Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljice Prlpovednj* Gvetko Solar. Dobi se v Narodni knftgsral. — Cena K 14-40, po pošti v naprej K 1520 v. GfoMftnivfl prazne po 7/io litra kupme điCItiEUSLli v vsaki množini tvrdka Br. Novakovič, Ljabljana, (Kolizej). 33B8 M fBssrje^ se sprsime takoj v trajno deto Anton Mttasr, Jersnova ni. 11, Ljubljana. 2773 Kupi se se vsaka množina suhih takOTtfl 4tsk v debelosti 20 mm, dalje bukovi hlodi zimske se6ije, franco oddajna postaja. Ponudbc na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Bokovi hUđi'/3«05 1_______________^________________________________.________ _ I Uprava gozdnega veleposestva Bssmmstgsblrgs lm Lsag^ovl v •rtkb- nlngn na Bor. 6ta)*rsktm 11 lozdns ogIs sekanje lesa 1. 1920 15.000 kbm skordaint potom. Ztvila po uradni ceni ter 12o 0 za administradjsko režijo, pogubo In upadek preskrbl za delavce uprava, gozlae žage in sekire je crinesti seboj, obrabninn se povrne, tako tuđi vožnja sem in nazaj. Za stan v gozdu je najbolje preskrbljeno. Ponudbe na gor. upravo. lovama Barva ^-".tago: Jil^ HilCu Kemično žisti k Liubliana, Poljanski nasip 4 SvetlOHka ££?!?•«£ Podružnica: Selenburgova ul.3 --------Podružnice ■ ■ ■ ■ -r Maribor Novemesto Eočevje Oosposka ni. S8. Blaval trg stav 39. Prodaja lesa. Pri podpisanem gozdarskem uradu se bode ponudbenim potorn prodalo 20 vagonov rezanega 4 m dolgega smrekovega in jelko-vega lesa in sicer: 10 vagonov iz gozdnega okrožja „Rakovec", skladišče v Vi-tanjah pri Celju (Štajersko) in 10 vagonov iz gozdnega okrožja „Crna* na postaji Prevalje. Nadalje se proda ponudbenim potom iz gozdnega okrožja „Legen" pri Slovenjgradcu 1300 m8 stojećega smrekovega, jelkovega in bukovega lesa. Natančnejša pojasnila so na vpogled pri podpisanem uradu, kakor tuđi pri grofovskem gozdarstvu v Vitanjah oz. grofovskem nadgozdarstvu v Crni pri Prevaljah. Ponudbe je predložiti do 31. maja 1920 do 12. ure pri „Glavnem poverjeništvu ministrstva za agrarno reformo v Slovenij1 v Ljubljani". Ponudbenik mora v ponudbi izrecno povdariti, da 80 mu po-goji znani in da se tem podvrže, ter da pozna kakovost in mero lesa. Oozđsa uprava grofa Vlmoonoa Tkarst Želenua Kapla (Koroiko). obstoječ iz tr^ovskih lokalov, hleva, velikega dvori^ča in vrta, primeren «1 vsako nodj<'tje, se proda. Ponudbe na Zastopstvo jugoslov. botjo, Maribor, Slovenska ulica 15. 3534 Zemtna ponndha! Stara sem 28 let, imam l.po pohištvo, mnogo lepega rerih, denaria v gotovini 25.000, sem dobra gospodinja in se želim spoznati z gospodom od 35—45 let starim z gjstiino, ker sem uvežbana v tej striki ali pa z gospodom s poko;nino. Le resne ponudbe s pliko pod .NepHČnkovana sreća 3520- na i upravništvo Slov. Nar-'-da. c520| Jadransko hotelsko in kiujnlisno dion. đrnituo Su$ak*H&Sca? Zvonimirova ulica itev. JO2> ____________Sagr Lastnlk sledečih hotelov in saaatoriiav: *im \ Hotel Pension „SPERANZA* „IMFEBIA^* Oiistlfs. Hotel-Pension in morsko kopališče JADRir Siiak-fttki Telefon nt-rurb 2-14. I Hotel-Pension in morsku kopališče .JADRAN" Baker. [Sanatorij in veliko morsko kopališče „TERAPIJA" Crikvenici. Vs; hoteli in sanatoriji so najmoderneje z vsem konfortom ureieni. — Oskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi ćelo leto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila zn Crikvenico: uprava hotela „Miramare' v Crikvenici: za Novi: uprava hotela »San-Marino* v Novom: za Sušak; Središnji ured društva, Snšak-Reka. — Naslov za brzojave: Jadran-centrala 3 liaU'Eeka, hittnrsai tilefiu itn. 94-9. Palače - Hotei I „BIIBAMABI" Crikvenici TiMn iihrvfe. ft. | Hotel-Pension yv8AN.MARINO" Hori ffw*)ljki Ttl. intirir. 5. Motel • Pegtton in veliko I morsko kopališče I .LISANJ* NotI Via#doltki | Trgovska ip«