Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemsfvo
mesečno 35 Din nedeljska izdaja celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemsfvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglaso-r 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D, večji onlaal nad 43 mm vUIne po Din 2-SO, velik* po 3 In 4 Din. » urednlSlcem delv vršilca po 10 Din □ Pn večjem □ naročilu popust
Izide ob 4 zjutral
rezerv pondelJKo ln dneva po proznDar
Uredništvo /e v Kopita r/e vi alteI St. 6lili lloleoplal se ne vračalo. nefranltfrana pisma se ne sprejemalo - Uredništva telefon Stev. SO, upravniStva Stev. 329
Političen lisi za slovenslci narodi
Uprava le vKopttarlevi ul.St.6s- Cekovnf račun: Cfubljana Stev. 10.6S0 In 10.348 xa lnserale. SaralevoSt.7S63, Zagreta ti. 39.0X1, Praga In Dona/ Si. 24.797
Pred zmago.
Že danes moremo vsej slovenski javnosti sporočiti kot dejstvo, da je zmaga slovenske gospodarske liste za trgovinsko in obrtno zbornico popolnoma gotova. Poročila tako iz Ljubljane kakor iz ostalih krajev Slovenije so v tem enoglasna. Število onih, ki iz strankarske zaslepljenosti, stanovske nezavednosti ali strahu oddajajo še svoje glasove Žerjavovi listi, je naravnost izginjajoče, pa še od teh glasov je polovica prisleparjena. Ogromna večina slovenskih gospodarskih krogov pa voli Jelačin-Ogrinovo listo z navdušenjem, samozavestjo in gotovostjo srečnega izida, dočim samostojnodemokratski kolovodje delajo iz obupa, da vsaj nekaj rešijo iz vesoljnega potopa svoje stranke. V petek je dr. Žerjav sam pred svojimi pristaši v kazini izjavil, da na zmago v obrti sploh ne upa in računa samo na eno kategorijo v trgovini. Pa še ta up je zastonj, kajti znano je, da trgovstvo ni nič menj vneto za slovensko gospodarsko listo kakor obrtništvo. Da industrija ne bo dala večine listi, na kateri se blišči ime Praprotnik, je pa tudi sigurno.
Zato more Slovenija že danes zapisati v svojo zgodovino dan, ko bo ime SDS izbrisano tudi iz našega gospodarskega življenja. Bila je sramota, da je ta stranka sploh še tako dolgo vegetirala v naši deželi, potem ko jo je že Belgrad izvrgel iz sebe kot največji strup naše državne politike. Ostala je v Sloveniji samo še zato, da slovenski narod denuncira, da pomaga centralizmu ga izkoriščati in da ovira napredek Slovenije na v^eh poljih. V plačilo za to je obdržala nekaj svojih ljudi v vodstvu naše politične uprave in da bi je Belgrad še od tu ne brcnil, se je dr. Žerjav v potu svojega obraza potrudil, da bi zasedel zbornico za trgovino in obrt. Zdaj je sam, uvidel, da tudi ta njegov trud ni rodil drugega kakor splošen polom. Dne 22. septembra se bo oficijelno proglasilo, da je SDS v javnem življenju Slovenije bila in da je ni več.
Tisti slovenski trgovci, obrtniki in industrijci, ki še niso odposlali svojih glasovnic ali pa se morebiti še niso odločili, imajo te zadnje dni samo to kategorično dolžnost, da poraz Žerjavove liste zapečatijo. Zdaj gre samo za to, da bo vtis in odmev zmage združenih gospodarskih krogov nad centralistično strankarsko demokratsko kliko tem mogočnejši. Vsa država naj na sijajni zmagi Jelačin-Ogrinove liste spozna, kako odločna je volja Slovenije, da se v naše gospodarstvo ne vmešava zlonosna Žerjavova politika, da bomo slovenski pridobitni krogi imeli sami v rokah svojo zbornico, da ne bo naše zbornice eksploatirala SDS v svoje sebične strankarske namene, ampak da lomo gospodarsko življenje Slovenije vodili rm sami slovenski trgovci, obrtniki, industrijci po stvarnih gospodarskih vidikih in potrebah slovenskega naroda. Mi bomo zmagali, smo pravzaprav že, toda naša zmaga mora biti čim sijajnejša in mogočnejša!
Jelačin-Ogrinovi volivci!
Volite samo sledeče kandidate:
Trgovinski odsek.
MODRE GLASOVNICE
I.	kategorija.
JOSIP VERLIC, veletrgovec, Ljubljana, Cesta na Gorenjsko železnico.
Rudolf Stermecki, veletrgovec in predsednik trgov, gremija, Celje, Kralja Petra cesta.
Jurij Picek, trgovec v Novem mestu.
Vid Murko, trgovec, Maribor, Meljska 24.
Anton Ravhekar, trgovec, Ljubljana, Pred Škofijo štev. 20.
Martin VrabI, trgovec, Ptuj.
Franc Lipej, veletrgovec, Brežice.
Anton Fazarinc, trgovec, Celje, Kralja Petra 27.
II.	kategorija.
LEOPOLD BRUDERMAN, trgovec, Konjice.
Venceslav Breznik, trgovec, odbornik trg. gremija, Ljubljana, Stritarjeva ulica 7.
Ivan Grosek, trgovec, odbornik trgov, gremija za novomeški okraj, Trebnje.
Franc Pcčuh, trgovec, Gaberje pri Celju.
Jožef Škafar, trgovec, Beltinci.
Josip Gagol, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
Maks Vale, trgovec, Št. Jernej.
Franc Cajnko, trgovec z vinom, Slovenjgradec.
Sil. kategorija.
STANKO LENARČIČ, trgovec, župan in načelnik trgovskega gremija za logaški okraj, Nova vas pri Rakeku.
Florijan Gajšek, trgovec, Loka pri Žusmu.
Avgust Cadež, trgovec, načelnik trg. in obrt. zveze, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35.
Edvard Kukec, trgovec s hmeljem, Žalec.
Matija Rom, trgovec, načelnik trgovskega gremija, Kočevje.
Krištof SpauiČok, trgovec, Rogaška Slatina.
Marko Kardinar, trgovec, Sv. Marjeta na Dr. polju.
Rudoll Kovačič, trgovec, Ljubljana, Kongresni trg štev. 19.
IV. kategorija.
IVAN JELAČIN ml., trgovec Ljubljana, Rimska c. štev. 1, predsednik Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo.
Anton Stcrgar, trgovec, Kamnik, načelnik trgov, gremija za kamniški okraj.
Franc Korošec, trgovec, Gornja Radgona.
Janko Tavčar, trgovcc, Maribor.
Josip Peteline, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Josip Lavtižnr, trgovec in župan, Kranjska gora.
Davorin Tombah, trgovec z mešanim blagom, St. Vid pri Ptuju.	,
Maks Turnšck. trgovec, Marlja-Nazarje pri Mozirju.
Obrtni odsek.
RDEČE GLASOVNICE
I.	kategorija.
J02EF HAFNER, lastnik žage in župan, Škofja Loka.
Janez Lančič, kleparski mojster, Gornja Radgona.
Ivan Rojina, lastnik pogrebnega zavoda, Ljubljana, Spodnja Šiška 59.
Avgust Pen, gostilničar, Tržeč, občina Jurjevci pri Ptuju.
Franc Zavodnik, mizarski mojster, predsednik obrt. zveze, Glince pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Anton Lekše, mizarski mojster, Mozirje.
Ignacij Sinigoj, strojar, Ljutomer.
Ivan Srebot, čevljarski mojster, Ljubljana, Ravni-karjeva ulica.
II.	kategorija,
JERNEJ LOŽAR, krojaški mojster, podnačelnik krojaške zadruge, Ljubljane.
Blaž Zupane, brivski mojster, načelnik obrtne zadruge, Laško.
Valerijan Spruschina, prevoznik in mehanik, načelnik zadruge kovinskih obrti in kolarjev za sodni okraj Ptuj.
Karol Stupan. zidarski mojster, Slov. Bistrica.
Anton Bule, mesar in gostilničar, Mokronog.
Jurij Mosor, izvošček, Ljubljana, Zeljarska ulica.
Peter Zadravec, lastnik mlina in žage, Ormož.
Franc Breznik, pekovski mojster, Mežica.
III. kategorija.
IV. kategorija.
Kandidatna lista za industrijski odsek.
Dele glasovnice.
IVAN OGRIN, stavbenik in opekarnar, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje.
Anton Lipovšek, gostilničar, Maribor, Gosposka 26.
Štefan Sukič, krojaški mojster, predsednik obrtne zadruge, Murska Sobota.
Ivan Pollak, strojarstvo, predsednik obrtne zadruge, Kamnik.
Franc Pust, tesarski mojster, Ljubljana, Streliška ulica.
Ivan Černc, sedlar, Lesce.
Hans Schuller, hotelir, Slovenjgradec.
Jakob Jaš, izdelovatelj olja, št. IIj pod Turjakom.
JANEZ VREČAR, mizarski mojster, Sp. Domžale.
Jakob Babnik, vodovodni instalater, Ljubljana, Kapiteljska 3.
Miloš Hohnjcc, kipar, Celje, Razlagova ulica.
Franc Koražija, dimnikarski mojster, Maribor, Stritarjeva ulica.
Juške Toporiš, krojaški mojster, predsednik obrtne zveze, Tržič.
Štefan Litrop, čevljarski mojster, Turnišče.
Anton Benegalija, krojaški mojster, Ljubiiann Poljanski nasip 40.
Vinko Simonič. mehanik. Ptui
I.	KATEGORIJA.
Kandidati:
Rihard Skubec, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe, Ljubljana;
Avgust Westen, industrijec, Celje;
Anton Rojina, tovarnar, Ljubljana)
Anton Krejči, tovarniški ravnatelj, Ruše.
Namestniki:
Ing. Anton Klinar, upravni svetnik Trboveljske premogokopne družbe, Ljubljana;
Josip Rosenberg, industrijec, Maribor;
Mihael Rožanc, ravnatelj tiskarne, LJubljana ;
Mirko Gorišek, tovarn, ravnatelj, Ruše.
II.	KATEGORIJA.
Kandidati:
Drcgotin Hribar, tovarnar, predsednik Zveze industrijcev, Ljubljana;
Konrad Gologranc, stavbenik, Gaberje pri Celju;
Josip Lenarčič, tovarnar, Verd pri Vrhniki;
Geza Hartner, lastnik paromlina, Murska Sobota.
Namestniki:
Ing. Milan Šuklje, upr. svetnik Stavbne družbe d. d., Ljubljana;
Franc Vehovar, lesni industrijec, Celje;
Anton Kajiež, industrijec, Kočevje;
Rupert Pivec, ravnatelj Kristal d. d , Maribor.
Dr. Žerjav obupa! nad zmago SDS.
V petek zvečer je sklicala SDS sestanek svojih zaupnikov za volitve v zbornico za trgovino in obrt v Kazini. Na sestanek je prišel sam šef SDS dr. Žerjav.
Potem ko je poročevalec prečital imena ljubljanskih trgovcev in obrtnikov, ki so, oziroma še mislijo oddati svoje glasove SDS, in se je razmotrival položaj tudi po deželi, se je ugotovilo, da so izgledi SDS skrajno žalostni. Ljubljana kaže naravnost presenetljivo veliko večino za Jelačin-Ogrinovo listo, Štajerska skoro kompaktno stoji za združeno stanovsko listo, Kranjska tudi kaže, da bo odklonila SDSarsko listo, industrija istotako. Položaj je tako obupen, da so bili navzoči silno potrti.
Da jih potolaži, je dr. Žerjav podal nekak politični ekspoze, izjavljajoč sledeče: V o b r t i smo propadli. V trgovini s in e m o upati na 1. kategorijo, v industriji ni izključeno, da dobimo 4. kategorijo. Pa četudi zmaga Jelačin, četudi bo predsednik zbornice, to ne bo dolgo trajalo. Še preden bo leto 1927. bo SDS v vladi: Naše šanse v Belgradu so zelo ugodne. Potem bomo pa mi diktirali in Jelačin bo frčal.
Tako jo dejal dr. Žerjav.
Iz toga jasno sledi, da je sam dr. Žerjav popolnoma obupal nad zmago SDS. Četudi bi dobil toliko, kolikor upa, jo propadel. On že sigurno računa s tem, da bo Jelačin predsednik zbornice. Dr. Žerjav je sam ugotovil svoj poraz. On tolaži svoje pristaše s tem, da bo prišel na vlado in potem postavil v zbornico svojega gerenta. Pa tudi to je prazno upanje. Pribičevič in Žerjav ne bosta nikoli več v vladi. Pribičevic in Žerjav nista v nobeni kombinacij. Vsi jih odklanjajo, tako Pašič kakor Maksimovič. Samostojni demokrati so odigrali za vedno.
Trgovsko in obrtno zbornico pa bo vodilo svobodno in samostojno slovensko trgovstvo in obrtništvo, ne pa Žerjavovi komisarji!
Danes
odpošljite zadnje glasovnice.
Volivna komisija mora prejeti vse glasovnice najkasneje do srede, 22. t. m. Po deželi je med volivci še veliko glasovnic. Odpošljite jih še danes, da bodo pravočasno prišle.
Na glasovnico nalepite našo kandidatno Ihto.
Izrežite iz našega lista samo imena in naslove kandidatov in namestnikov kategorije, v kateri volite, in jih dobro prilepite na uradno glasovnico. Nc delajte na glasovnica a i k a k i h drugih zna-
m. KATEGORIJA. Kandidati:
Fran Bonač, tovarnar, Ljubljana; Fran Lahovnik, predsednik upravnega sveta lesne industrijske d. d. Korotan, Pre-valje;
Peter Kozina, tovarnar, Tržič; Julij Glaser, stavbenik, Maribor.
Namestniki: Vinko Resman, lesni industrijec, Radov-
ljica;
Hinko Pogačnik, tovarnar, Ruše;
Franc Ravnikar, industrijec, Ljubljana1,
Paul Pirich, tovarnar, Ptuj.
IV. KATEGORIJA.
Kandidati:
Ing. Vladimir Remec, tovarnar, Ljubljana;
Dr. Radoslav Pipuš, industrijec, Maribor;
Franc Heinrihar, industrijec, Trata pri Školji Loki;
Ing. Oskar Dračar, tovarniški ravnatelj, Maribor.
Namestniki:
Ivan Avsenek, poslovodja dr. z o. z. Zabret & Komp., Ljubljana;
Robert DiehI, tovarnar, Celje;
Dr. Mirko Božič, upravni svetnik Štora d. d., Ljubljana;
Maks Durjava, tovarnar, Maribor.
menj, ker je glas neveljaven, če jc na glasovnici še kaj drugega k o t samo naslovi kandidatov in namestnikov. Tudi označba: kandidati ali namestniki ne sme biti na glasovnici, ker je to že itak tiskano. Oddajte glasovnico še danes na pošto!
Zahtevajte gfasovnice.
Iz naših poročil, ki jih dobivamo, jc razvidno, da ponekod cele skupine volivcev niso do danes prejele glasovnic. Kdor ntti do danes ni prejel glasovnice, naj s e brzojavno obrne na volivno komisijo s sledečim besedilom:
»Podpisani še do danes nisem prejel glasovnice. Prosim, pošljite mi jo takoj.« Podpis z navedbo stanu in naslova.
Kdor nima listkov z imeni naših kandidatov, naj se obrne na našo volivno pisarno, Kolodvorska ulica 8, Ljubljana, ali v Maribor, Aleksandrova cest a 6. Tudi naši zaupniki imajo listke z ime^ ni kandidatov.	A
Pazite, da pravilno izpolnite glasovnicg in da volite kandidate iz vaše k aco tegorijeinodseka!	n«
Komur je bila glasovnica ukradena, kd('0< jo je izgubil ali pokvaril, ta naj zahteva pr? volivni komisiji duplikat.
Ako je v vašem kraju poštar pristaš SDS, oddajte glasovnice na sosednji pošti ali pa jih pošljite po kakem zaupniku osebno v Ljubljano.
Ce so kuverte pokvarjene,
Komur se pokvari večja ali manjša kuverta, jo lahko nadomesti z običajno pisemsko kuverto, vendar naj nanjo točno prepiše vse besedilo iz originalne. Najboljše pa jc, da se v tem slučaju obrnete glede inlormacije na našo volivno pisarno, Kolodvorska ulica 8.
Industrijci.
1.	Za industrijske družbe morate priložiti legitimaciji še pooblastilo, ki se glasi:
Podpisana tvrdka pooblašča gosp. (ravnatelja, upravnega svetnika, upravnega vodjo,
prokurista) I. I. iz...... da izvrši v njenem
imenu volivno pravico za zbornične volitve dne 22. septembra 1926.
V....... dne ... .
Podpis tvrdke, kakor jc predpisan po pravilih.
2.	Oddajajte glasovnice na pošto priporočeno.
3.	Oddajte glasovnice še danes na pošto, da bo prišla volivni komisiji v roke do srede, 2 2. t. m c s., ko se zbiranje glasovnic zaključi.
4.	Čc nimate imen naših kandidatov, i z i režite jih iz našega lista in jih, nalepite na glasovnica
Pašič hoče strmoglaviti Uzunoviča.
PAŠIČEVA NAVODILA PRIJATELJEM. — SKUPŠČINA SE SKLIČE NA IZREDNO ZASEDANJE OD 14. DO 19. OKTOBRA — REDNO ZASEDANJE SE ZAČNE 20. OKTOBRA. — TEGA DNE SE ZAČNE BORBA MED PAŠIČEM IN NJEGOVIMI NA-
SPROTNIKL
Belgrad, 18. septembra. (Izv.) Kakor smo
že poročali, se je vrnil v Belgrad Marko Trifkovič, ki se je mudil pri Pašiču v Cavtatu. Naglasih smo, da pripisujejo belgrajski politični krogi temu sestanku Pašič-Trifkovič poseben značaj. Trifkovič igra namreč v sedanjem položaju kot najboljši Pašičev prijatelj posebno vlogo. Takoj po Trifkovičevi vrnitvi iz Cavtata so se raznesli glasovi, da je prinesel s seboj zopet nova Pašičeva navodila na njegove prijatelje v radikalnem klubu.
Tekom današnjega dne je imel Trifkovič več sestankov z vodilnimi radikali, katerim je poročal o sestanku in o razgovorih s Pa-Sičem. Dopoldne je obiskal predsednika ministrskega sveta Uzunoviča. Ko je odhajal -iz predsedništva, je Trifkovič izjavil časnikarjem, da je bil pri Uzunoviču samo v zadevah, ki so v zvezi z bližnjim obiskom češkoslovaških parlamentarcev, ki bodo prišli v Belgrad 3. oktobra. Na vprašanje časnikarjev, kaj prinaša iz Cavtata, je Trifkovič izjavil, da se Pašič dobro počuti in da bo prišel tri dni pred rednim zasedanjem narodne skupščine v Belgrad. Potemtakem je Pašiča pri-
čakovati v Belgrad dne 16. ali 17. oktobra.
Časnikarji so nadalje vprašali Trifkoviča, kdaj se bo zaključilo izredno zasedanje, ki se bo pričelo 4. oktobra, ali bo skupščina neprestano delala do rednega zasedanja? Trifkovič je izjavil, da tega ne ve. Izredno zasedanje se bo zaključilo 19. oktobra, potem se bo 20. oktobra otvorilo redno.
Marko Trifkovič je imel nato v hotelu »Pariz« sestanek z vsemi vodilnimi radikali-pašičevci. Čeprav skrivajo predmet teh konferenc, se je vendar zvedelo, da je radikalom pri tej priliki sporočil nova Pašičeva navodila. Kakor smo zvedeli, da je radikalom pri tej priliki sporočil nova Pašičeva navodila. Kakor smo zvedeli, naroča Pašič svojim prijateljem, naj mirno čakajo na njegovo vrnitev. Takoj po vrnitvi bo začel z energično akcijo proti Uzunovičevi vladi. Kakor se je trdilo v radikalnih krogih, se bo 19. oktobra tik pred sestankom skupščine vršila seja radikalnega kluba, na kateri bo Pašič stavil vprašanje zaupnice Uzunovičevi vladi. Paši-. čevci zatrjujejo, da bo že pri tej priliki vlada I v radikalnem klubu padla.
Pašič je slab?
Cavtat, 18. sept. (Izv.) Iz Pašičeve okolice se je izvedelo, da je vsled dolgega potovanja obnemogel in da se radi tega mudi v Cavtatu. ■Izrazil je željo, da ne bi prišel z nikomur v stik in da ga ne bi nihče obiskal. Radikali so mu priredili podoknico. V zahvalo je stopil na balkon in izrekel par besed, katere je pa tako
slabo izgovoril, da jih ni nihče čul. Sklepa se, da je Pašič tako slab, da ne bo sposoben za vodstvo stranke..
Ob Pašičevem prihodu v Cavtat je hotel priti s Pašičem v stik nek sumljivi Črnogorec. Policija ga je aretirala, ker se je bala, da ne bi napravil atentata. Sedaj sedi v zaporu.
Belsrajske občinske volitve se najbrže
potrdijo.
Belgrad, 18. septembra. (Izv.) Državni svet je danes reševal vprašanje izključitve državnega svetnika Arangjeloviča od sklepanja o pravilnosti belgrajskih občinskih volitev. Radikali so namreč vložili pritožbo proti njihovi veljavnosti. Radikali, ki zahtevajo izključitev Arangjeloviča, utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da je bil Arangjelovič pred-
sednik volivnega odbora in da bi ga radi ega morali smatrati kot prizadetega. Državni svet je ta predlog odbil. V četrti komisiji državnega sveta, katera bo sklepala o veljavnosti občinskih volitev, bodo glasovi ostali v razmerju 3:2 v korist demokratov. Sklepa se, da bo državni svet potrdil belgrajske občinske volitve.
Nove Radičeve zunanjepolitične izjave.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) »Politika« javlja, da se je Štefan Radič razgovarjal z bolgarskim ministrom Moknvom o jugoslovansko-bolgar-ski carinski uniji.
»Pester Lloyd« priobčuje Radičevo izjavo o Jugoslo\ ansko-madjarskem zbližanju: »Hočem poudariti, da se Jugoslavija noče vmešavati v notranje zadeve Madžarske. Mi ne kritiziramo državne strukture Ogrske, čeprav menimo, da bi se političen obraz te države moral prilagoditi socialni resničnosti. Vendar razumemo, da te izpremembe ni mogoče tako hitro izvršiti v Madjarski kakor v Srbiji, ki ni imela niti plemstva niti bogatega meščanstva ob osvobojenju.
Mi dobro vemo, da je Madžarska brez ozira na svojo državno obliko neizbežni velik či-nitelj v bodočem razvoju razmer v Podonavju «n vsi smo o tem prepričani, da se brez ali H>roti Madjarski ne bo moglo nič zgoditi v do-jMini Nonave in nihče več ne misli nadaljevati B>redvojne politike, ko so hoteli narodi drug Mlrugega pritisniti ob tla. Jaz in moji prijatelji ismo trdno prepričani, da sta Jugoslavija in Madjarska naravno navezani druga na drugo. Naša Adrija je etnografično hrvatska, politično jugoslovanska, gospodarsko pa ravnotoliko madjarska kot hrvatska ali jugoslovanska. Mi priznavamo Madjarski pristop k morju. Mi smo celo pripravljeni (lati Madjarski prosto pristanišče v kaki naši luki.
To je tudi pot k neutralizaciji aktivne italijanske politike na Balkanu. Italija hoče voditi balkanske in podonavske narode. Mi pa nismo otroci, ki bi tako vodstvo potrebovali. Italija nam gospodarsko ne more nuditi ničesar, političnega vodstva pa ne potrebujemo. Nič na svetil ne more preprečiti gospodarskega zbližanja podonavskih dežel. Donavska ca-, rinska unija niso sanje ampak politična realnost bližnje bodočnosti.
Na vprašanje kaj bodo rekli k madjarsko-jugoslovanskemu zbližanju zavezniki Jugoslavije, je Radič dejal: »Jaz mislim, da celo Čehi ne bodo delali politike proti zakonom narave. Če bi nam danes ponudili miljon Madjarov, bi se jih jaz z rokami in nogami branil. Ce so Cehi pametni, bodo ogrska obmejna ozemlja čimprej odstopili Madžarski, kajti donavska meja je absurdna in nevzdržljiva.« (Gospod Radič zopet meša dobre stvari z nespametnimi, kakor je to pač njegova natura.)
DAVČNI ZAKON.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) V davčnem odboru so danes razpravljali o čl. 113. in 114. Obndva člena sta se odložila za poznejšo razpravo.
DALMACIJA ZA HPS.
Split, 18. sept. (Izv.) HPS je imela v Dalmaciji več sestankov, na katerih je govoril dr. Radovič. Ljudstvo z velikim navdušenjem prehaja v vrste HPS. V okrajih Vrgorac in Imot-ski so dosedaj volili najprej zemljoradnike, pozneje pa Radičevo stranko. Ko so pa videli, da so bili zapeljani, so se začeli od Radiča odvračati. V obeh okrajih so se osnovale krajevne organizacije. Položaj HPS je najboljši in ima HPS veliko upanja na uspeh.
ITALIJA SE VMEŠAVA V NAŠE NOTRANJE ZADEVE.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Po poročilih iz Ženeve, katera prinašajo popoldanski listi, je Italija intervenirala proti zgraditvi proge Belgrad—Kotor z argumentacijo, da ima ta proga čisto strategičen značaj.
Seje komisij Društva narodov.
Ženeva, 18. sept. (Izv.) Na seji druge komisije Društva narodov (tehnična organizacija) so razpravljali o sestavitvi in času sklicanja mednarodne gospodarske konference. Avstrijski delegat de Pauli je opozarjal na velik interes, ki ga ima Avstrija za hitro sklicanje te konference. Loucher je izrazil upanje, da bo mogoče sklicati konferenco že spomladi.
Ženeva, 18. sept. (Izv.) Odbor sveta Društva narodov, ki je bil sestavljen, da prouči predlog, ki ga je stavil Paul BoncOurt glede pospešitve dela sveta v slučaju grozeče vojne nevarnosti in glede preureditve člena 16. o finančni in gospodarski pomoči napadeni državi, ako ta ni sama provocirala napada.
Ženeva, 18. sept. (Izv.) Zunanji ministei Stresemann je danes dopoldne vrnil obisk glavnim zastopnikom inozemskih delegacij.
Po sestanku Driand-Stresemann
Pariz, 18. sept. (Izv.) Minister Briand je danes ob 9.15 dospel iz Ženeve.
London, 18. sept. (Izv.) Zunanji minister Briand je izjavil o razgovorih s Streseman-nom angleškim časnikarjem, da ne more natančneje navesti, o katerih problemih sta razpravljala, ker bi to utegnilo stvari škodovati. Briand je prepričan, da so bili ti razgovori velike važnosti za utrditev miru v Evropi.
Pariz, 18. sept. (Izv.) Časopisje napoveduje, da se bosta Briand in Stresemann sestala najkasneje tekom decemberskega zborovanja Društva narodov v Ženevi. Verjetno pa je, da se bo sestanek vršil že preje- »Ma-tin« poroča, da so zadnji razgovori velike važnosti za likvidacijo medzavezniških dolgov.
Pari«, 18. sept. (Izv.) Briand je pri sprejemu časnikarjev izjavil, da prinaša iz Ženeve najboljše vtise in trdno upa, da bo to zasedanje velikega pomena za mir v Evropi. O
svojem sestanku s Stresemannom je izjavil, da ne more pred poročilom v ministrskem svetu, ki se bo izvršilo na seji v torek, podati nobenih podrobnosti. Sestanek bo gotovo velikega pomena za utrditev miru. Francija je skozi več let pokazala že dovolj junaštva, da se ji sedaj ni bati nikakega ponižanja. Briand je izjavil dalje, da ne ve ali se bo sestal s Stresemannom pred decembrom. — Briand odide v kratkem za nekaj dni na dopust.
Berlin, 18. sept. (Izv.) Listi poročajo iz Ženeve, da bo v kratkem prišel v Berlin Loucher. Njegov prihod je v zvezi z zadnjimi razgovori med Stresemannom in Briandom.
Reševanje angleške rudarske krize.
London, 18. sept. (Izv.) Vodstvo rudarjev je sklicalo za pondeljek sejo izvršnega odbora zidarske zveze, da se posvetuje o predlogih ministrskega predsednika Baldwina za rešitev rudarske krize. Izvršni odbor bo pozneje sklical konferenco rudarskih delegatov, ki bo končno odločila o predlogih.
London, 18. sept. (Izv.) O novem predlogu angleške vlade, katerega je Baldvvin v pismu sporočil rudarskemu tajniku Cooku, se je ta izrazil, da ne pomenja nikakega napredovanja v reševanju rudarskega spora.
AVARESCU V AVDIENCI PRI ITALIJANSKEM KRALJU.
Pisa, 18. sept. (Izv.) Italijanski kralj je sprejel danes v San Rosare romunskega ministrskega predsednika Avarescuja in ga povabil na zajtrk. Popoldne se je predsednik odpeljal nazaj v Rim.
OBISK ROMUNSKE KRALJEVE RODBINE V RIMU.
London, 18. sept. (Izv.) »Daily Tele-graph« poroča iz Bukarešte, da bo kraljeva rodbina pred odhodom v Ameriko službeno napravila obisk tudi v Rimu.
POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIF V ROMUNIJI.
Bukarešt, 18. sept. (Izv.) Ravnateljstvo romunskih železnic je s 15. septembrom zvišalo vozne tarife za direktne vlake in vlake z obmejnimi postajami. Na osebnih vlakih se zvišajo cene za 20%, na ekspresnih vlakih za 30%.
RIMSKA POLICIJA NA DELU.
Rim, 18. sept. (Izv.) Listi poročajo, da je rimska policija izvedla zadnje dni 335 aretacij in nad 600 hišnih preiskav. Hišna preiskava se je izvedla tudi pri meščanu Chiesu, ki je osumljen, da se je pri njem skrival pobegli župan iz Carare.
NAPETOST MED FRANCIJO IN ITALIJO.
Rim, 18. sept. (Izv.) Pariški dopisnik »Po-polo d'Italia« in »Messaggero« dolži nemške časnikarje, da z najrazličnejšimi tedenciozni-mi vestmi povečujejo francosko-italijanska nesoglasja.
ŠPANIJA IN TANGER.
London, 18. sept. (Izv.) Španska vlada je svoje zahteve v tangerskem vprašanju opustila. V tem smislu je povabila na razgovor zastopnike Anglije, Francije in Italije. Pozneje bo sklicana tudi konferenca vseh držav-sopod-pisnic pogodbe v Algezirasu.
Pariz, 18. sept. (Izv.) Po poročilih iz Rabata, so morale francoske čete vsled neuspehov španskih čet prevzeti v brambo 100 km dolgo fronto proti vstašem. »Matin« poroča, da bodo morale francoske čete pozimi vso bojno črto vzdržati same.
RESEN POLOŽAJ NA ŠPANSKEM.
London, 18. sept. (Izv.) »Daily Chroni-cle« poroča iz Madrida, da se je položaj nanovo zelo poostril. Sedaj se je tudi pehota pridružila topničarjem in zahteva od Primo de Rivera, da odstopi. Primo de Rivera se je odpeljal v San Sebastian, da se posvetuje s kraljem.
BIVŠI MEHIKANSKI PREDSEDNIK UMORJEN.
Pariz, 18. sept. (Izv.) »Newyork Herald« poroča, da je bil bivši mehikanski predsednik Oregon umorjen.
TIFUS V HANNOVRU.
Hannover, 18. sept. (Izv.) Epidemija tifusa še vedno narašča. Danes ob 5 popoldne je znašalo število obolelih 1593, število mrtvih pa se je zvišalo na 49.
TEŽKE OBSODBE V RUSIJI.
Sevastopol, 18. sept. (Izv.) V procesu pToti 23 osebam, ki so bile udeležene pri neki proti revolucionarni organizaciji, je bil obsojen plavni voditelj Rafalsky na 8 let ječe, en udeleženec na 5, dva na 4 leta, drugi pa na 1 do 2 leti težke ječe. Šest oseb je bilo spuščenih na svobodo.
SMRTNA KAZEN V ITALIJI.
Rim, 18. sept. (Izv.) Seja ministrskega sveta je sklicana za 1. oktobra. Svet bo sklepal o zakonu za obrambo države, v katerega se bo zopet sprejela smrtna kazen.
AVTOMOBILSKA NESREČA.
Rim, 18. sept. (Izv.) Pri Potenzi se je prevrnil avtomobil, v katerem se je vozila godba. 4 osebe so bile pri nesreči mrtve. 20 Da težko ranjenih.
3. oktobra
ves brežiški in krški okra]
v Brežice na shod dr. Korošca
ki bo ob 11 dopoldne na vrtu in dvorišču »Narodnega doma« v Brežicah.
m?
Beležite
A Rimska kurija predpisuje SLS, kakšno politiko mora voditi. Kar rimska kurija zaukaže, to mora SLS narediti. Rimska kurija ni zadovoljna z ustanovitvijo Jugoslavije, boji se, da bi se preveč okrepila in joče po avstro-ogrski politiki. — To piše mali Moric v »Jutru«, in prav ima, če je hud na rimsko kurijo. Res je sicer, da je rimska kurija posebno zadnje desetletje pred vojno predpisovala SLS Čim živahnejšo jugoslovansko propagando, o čemer pričajo tudi razne publikacije, ki. so izšle iz slovenskih škofovskih tiskarn, res je, da je rimska kurija angažirala zlasti dr. Kreka kot jugoslovanskega propovednika in mu leta 19?.7. ukazala, da je pokrenil skupno z dr. Korošcem majniško deklaracijo, ki je pomagala razmajati avstroogrski monarhiji njene temelje, to je vse res, toda malega Morica pri tem delu ni bilo zraven; on se je pojavil kot državotvorni element in sol Jugoslavije šele, ko se je dala požeti jugoslovanska pšenica, ki jo je vsejala rimska kurija. To pa rimski kuriji ni všeč in zato ni zadovoljna z ustanovitvijo Jugoslavije, kakor je to zvedel mali Moric, ki že danes ve, kaj se bo rimski kuriji jutri sanjalo. Mi ne vemo, kako se bo ta konflikt med rimsko kurijo in malim Morieem iztekel, nimamo žal nobenih zvez z rimsko kurijo, da bi mogli tu kaj posredovati, toda na vsak način so naše simpatije v tem slučaju na strani malega Morica. Tudi mali Moric mora eksistirati. In če je rimska kurija danes proti Jugoslaviji, na katere ustanovitvi je sama sodelovala, potem se pravi to naravnost zagrešiti justični umor na Ubogem malem Moricu. Ves kulturni svet se mora nad tem zgražati.
A Akcija g. Uzunoviča — tako zatrjujejo dobro poučeni radikalski krogi — gre na vsak način za tem, da se obdrži koalicija z radičevci in da se g. Stjepan Radič povrne na vlado. G. Pašič pa je odločno proti tej kombinaciji in je izjavil, da je njegova želja ta, da se pred njegovim prihodom v Relgrad vprašanje rekonstrukcije vlade pusti popolnoma na miru, sicer da bo prisiljen še pred tem na svojo roko izpeljati neko drugo akcijo. — Tako se je tudi zgodilo po želji g. Pašiča. In tako zdaj počivata obe »akciji«.
A Moral insanity. »Jutro« se dela ogorčeno, ker smo mu očitali hujskanje Srbov proti Slovencem, in nas poziva, naj navedemo, kdaj je »Jutro« hujskalo Srbe proti Slovencem. Obenem piše, da so h ujskali klerikalni listi in klerikalna stranka Slovence proti Srbom, ne samo pred vojno, ampak tudi pozneje, in da je v protistbski miselnosti klerikalna stranka utemeljevala avtonomijo Slovenije. — Torej »Jutro« vprašuje, kdaj da je hujskalo Srbe proti Slovencem, obenem pa jih že zopet huj-ska. Mali Moric se je denunciranja že tako navadil, da se sploh ne zaveda več, da denuncira. Dan na dan pripoveduje »Jutro« srbski javnosti, da je SLS protidržavna, da klerikalci Srbe sovražijo, da zahtevajo avtonomijo samo iz mržnje proti Srbom in take in enake stvari, pa vzbuja na ta način ined Srbi nerazpoloženje napram Slovencem ali z drugimi besedami: hujska Srbe proti nam. Da, pisalo je že več kot enkrat čisto naravnost, da so udarci, ki jih prejema Slovenija od centralizma, tako rekoč zaslužena kazen za našo protidržavnost in protisrbsko miselnost, in je tako naravnost sugeriralo centralizmu, da je to, kar počenja s Slovenijo, popolnoma prav in v redu. Fak-tično obstoja danes v enem delu Srbstva mnenje, da mu je Slovenstvo sovražno, in izvira iz tega tudi neka animoznost proti Slovencem, ki o njej ob zedinjenju niti sledu ni bilo. To vse je zakrivila gouja »Jutra« in SDSarskih krogov. Pa bi zdaj mali Moric holel še protestirati, češ, da ne denuncira in ne hujska in ne zastrupljava bratovskega razmerja med Srbi in Slovenci. Kakor rečeno: pokvarjen je že tako, da se tega niti ne zaveda več, in si celo domišlja, da je poštenjak. Odtod pa tudi njegova brezmejna nesramnost.
BBBBBBBBBBBBBBiaBaBBnBBBB
Zaupniki na agitacijo I Pazite, da bo vsak PRAVILNO Izpolnil in kuvertiral glasovnico. Noben glas ne sme radi malomarnosti iti v izgubo.
ICaf se godi doma
Mohorjeva družba m celjski občinski svet.
Celje, dne 18. septembra.
Vse ono plemenito stremljenje in idealno delovanje, ki je pričelo med našimi prastarimi predniki že pod svobodnim solncem na ruskih in pruskih poljanah, ko so ljudje kakor Iztok in Irena zanesli med brate geslo ljubezni in plemenite vere, neznanski napori svetih bratov Cirila in Metoda, da privedejo slovenski rod do luči, vzorno pastirovanje sv. Mohorja med našimi slovenskimi prastarši in žrtve polno življenje našega prvega voditelja slovenskega naroda, škofa Martina Slom-šeka, ustanovitelja Družbe sv. Mohorja, vse to je dobilo v naši zadnji občinski seji tako brco in tako obsodbo, ki se inore označiti samo in izključno kot največja sramota, ki jo je doživelo naše slovensko ljudstvo. In zakaj vse to? Da se omogoči in utrdi med slovenskim narodom takozvana Vodnikova družba, ki ni nastala iz etičnih in verskih motivov, temveč iz politične potrebe stranke, ki si je zapisala na svoj prapor boj zoper katoli-čanstvo.
Splača se to sejo ovekovečiti tudi glede značilnih detailov.
Sejo je vodil g. župan dr. Hrašovec, mož sam po sebi častitljiv, ki izhaja iz stare liberalne narod-njaške šole, ki jo je vodil Tavčar. Sedaj je zajadral popolnoma v samostojno mladinsko-demokratsko stranko. Ko je občinski svet ugodno odglasoval prepotrebno koncesijo za snaženje čevljev meščanov in tujcev pred Mestno hranilnico, je kot zadnja zadeva prišla prošnja Mohorjeve družbe na mizo. Referent, g. podžupan Gobec, preje vnet član opozicije in sedaj ravno tako vnet član delovne večine, je poročal, da se odsek ni mogel zediniti za izjavo lokalne potrebe, ker sta bila dva glasova za, dva pa proti. Zato prepušča odločitev plenumu. V dvorani zavlada tišina, ki traja celo minuto. To tišino je pretrgal konečno dr. Božič, ki je v jovialnem tonu izrekel besede: »Deljena srca, deljeno mnenje.« S tem je bil »Auftakt« že podan in vsa zbornica je vedela sedaj, da bodo demokrati resnično glasovali proti Mohorjevi družbi. Edini dr. Ogrizek in dr. Goričan sta vihtela kopja za to učiteljico slovenskega naroda, demokrati pa so molčali; imeli so menda sklep, da se nikdo ne oglasi k besedi. Kljub temu pa ustane g. Rebek, ki velja v javnosti kot zastopnik obrtništva in izjavi, da v Celju ni ni-kake lokalne potrebe za tiskarno Mohorjeve družbe, iz katerih besed je bilo vsakemu jasno, da ono obrtništvo, ki krije hrbet Rebeku, ne reflektira tudi na nikak zaslužek, ki bi ga prinesla v Celje ta družba, ki ima med drugimi tudi namen ne samo prezidati veliko poslopje, temveč tudi zidati nove stanovanjske hiše. To izjavo slovenskega obrtnika si je dobro zapomniti! Temu nastopu je 6ledilo med odborniki precejšnje prerekanje in razburjenje. Celo g. župan, ki je sicer v vodstvu občinskih sej nepristranski, je postal negotov in nekako nervozen, ko je namreč g. dr. Ogrizek predlagal, da se glasuje po imenih. Demokrati proti temu glasno nasprotujejo in vprašajo, zakaj to? Dr. Ogrizek jim da edino pravi odgovor: »Zato, da bomo v zapisniku ovekovečili, kedo je glasoval proti.c In to je tudi potrebno, da se to oveko-veči tudi v javnosti med slovenskim ljudstvom. G. župan se v prvem trenutku ni mogel odločiti, čakal je konec prerekanja, šel nato s svojega sedeža k g. dr. Kalanu po poslovnik in se prepričal, da se predlogu mora ugoditi. In sedaj je sledilo med napetostjo cele dvorane glasovanje, ki je pokazalo demokrate v svoji pravi luči.
Prvi je bil pozvan g. Bizjak, ki se je nekaj trenutkov izogibal usodepolnemu »ne«, a je istega rahlo in plašno vendarle izrekel in nato je šlo naprej. Interesantno je bilo opazovati, s kakim poudarkom so posamezni občinski odborniki izjavili svoj votum. Med tem ko je namreč g. Sirec skoro neslišno izustil svoj »ne« in se mu je poznalo, da je oddal svoj glas proti svojemu prvotnemu no-
tranjemu sklepu, sta gg. prof. Mravljak in učitelj Wudler prav krepko in glasno proti glasovala. Čudili smo se tudi posebnemu poudarku, s katerim je oddal svoj »ne« g. J. Gruden, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke. Tak krepki »ne« bi preje pričakovali od njegovega prednika g. Majdi ča in zato moramo odkrito reči, da nas je ta poudarek prav presenetil. Njim se je tudi z istim veseljem pridružil g Ravnihar, trgovec v Celju, ki je naknadno po seji izjavljal, da nima proti družbi prav ničesar iu da mu je šlo pri tem samo za dejansko potrebo, ali je ista podana ali ne. Dr. Rus, državni pravdnik je še precej neslišno glasoval z »ne«, medtem ko sta dr. Božič in dr. Kalan vprav korajžno oddala svoj negativni glas. Po odglasovanju je g. župan seštel glasove in kon-statiral z njemu običajno mirnostjo, da je predlog za izjavo lokalne potrebe propadel z enim glasom. Štirinajst proti trinajst! Seje se niso udeležili gg. Žumer in Posavec ter g. Franjo Koren, ki bi bili v?i glasovali za lokalno potrebo. Neposredno pred glasovanjem pa je moral oditi g. Koschier, ker ga je klical top z Miklavževega hriba na vršitev svoje lepe in težke naloge. Tudi on bi sicer glasoval v prilog družbi.
Vse to se je godilo dne 17. septembra t. 1. ob deveti uri zvečer, ko so mislili demokrati zapeti mrtvaško pesem Družbi sv. Mohorja in slaviti vstajenje svoji Vodnikovi družbi.
Zanimivi so bili komentarji, ki so se slišali v mestu po seji. Meščani so skoro vsi obsojali nastop demokratov proti družbi. In sami uvidevnejši demokrati so sprevideli, da niso njihovi zastopniki znali v slepi strankarski strasti ločiti Mohorjeve držbe od vsakdanje politike. Javno se je kon-statiralo, da je kaj takega mogoče le pri nas Slovencih, in da bi vsak drug kulturni narod v takem vprašanju drugače nastopal kakor so to napravili slovenski demokrati. Morda so to neposredno po seji tudi sami uvideli in pričeli krivdo valiti na dr Ogrizeka, ki je zahteval poimensko glasovanje! Čuden izgovor!
Po seji se je tudi veliko debatiralo v raznih družbah, kaj bi napravil g. župan, ako bi bil prisoten tudi g. Koschier in tako povzročil enakost glasov. V tem slučaju bi se moral odločiti tudi g. dr. Hrašovec. Eni so trdili, da bi tudi v tem slučaju nastopal kakor v krajnem šolskem svetu, ko je dirimiral v prid nove stavbe okoliške šole, drugi so pa trdili, da bi tega ne storil, saj da je vendar on dosmrtni član družbe in da bi radi tega gotovo oddal svoj glas vprid družbe.
In tako mislijo demokrati, da so ubili Mohorjevo družbo in utrdili svojo Vodnikovo družbo. Naj pa pomislijo, da je njihov vsestranski voditelj dr. Žerjav! Ta nima sreče s svojimi idejnimi osnutki!
Iz našega rudarskega revirja.
Trbovlje, 18. septembra.
Kakor smo že včeraj poročali, da bo rudnik primoran obrat ustaviti radi pomanjkanja vagonov, se je že popoldan, to je v petek obistinilo. Ko so prišli rudarji ob 2. uri na popoldanski šiht, se jim je reklo, da se ne dela, ker ni vagonov, deponirati se pa nima kam, ker so zaloge prenapolnjene. Danes, v soboto, se dela, kaj bo v ponedeljek, se pa še ne ve.
Shod socijalistov, organiziranih v Uniji rudarjev so sklicali v soboto. Poročala je delegacija, ki je odšla v Belgrad v svrho zaščite interesov rudarjev in protestirati proti znižanju plač.
Vse je lepo, samo čudno se nam zdi, da izrabljajo socijalisti skupne zadeve vseh strokovnih organizacij v svoj prid. To se mora enkrat za vselej nehati, ker bomo drugače primorani takih skupnih akcij se vzdržati in delavcem natočiti čiste vode. Koliko smo mi in naši poslanci delali za našega delavca, navsezadnje si pa drugi laste vse zasluge! Mislimo, da se bodo socijalisti poboljšali in se bodo držali pravilnih potov. (Težko! Opomba uredn.)
Ponešrečen roparski napad
Predsinočnjim se je pripeljala z nočnim gorenjskim vlakom v Ljubljano neka Ema Kavalar. Ko je šla preko Tabora, je stopil nenadoma pred njo neznan moški. Pograbil jo je za roko in ji je hotel strgati iz roke ročno torbico. Kavalarjeva je kričala na pomoč in imela je srečo, da jo je čul v bližini neznan moški, ki ji je prihitel na pomoč. Ko ga je napadalec zaslišal, je spustil torbico in je pobegnil in zginil v temi.
Nevihta.
Dne 14. t. m. okrog poldne je divjala precej huda nevihta v Mirni peči in je padala v Št. Jurju, v Hmeljčecu in Globočdolu kakor oreh debela toča. ki je po vinogradih vse uničila, ravnotako tudi ajdo po njivah. Škoda je zelo velika in tudi zelo občutna, ker je letos slaba letina. Pomoč in podpora je nujna.
Cirkničanka se v Belgradu ustrelila.
Belgrad, 18. septembra.
Sinoči ob polnoči je izvršila v tukajšnjem hotelu »Orienk samomor Sofija F e r j a n č i č iz Cirknice. Dekle je prišlo nekaj po 8. uri v družbi narednika Gjure Bencetiča v hotel »Ori-ent«. Tam sta ostala do 12. Potem je dekle odšlo v hotelsko sobo. Čez malo časa je poklicala portirja in mu izročila pismo za narednika, ki je pred hotelom nanjo čakal. V tre-trenutku, ko je narednik dobil pismo, je bilo slišati iz prvega nadstropja strel. Narednik je prečital pismo, v katerem se mu dekle opro-
Samo oni so pravi Penkala izdelki,
ki so označeni z imenom ali varstveno znamko.
šča. Takoj sta s portirjem pohitela v sobo, pa sta našla dekle že mrtvo. V pismu pravi Fer-jančičeva, da je šla v smrt iz nesrečne ljubezni, ker ni imela upanja, da bi se mogla poročiti z Bencetičem. — Tako se končuje naša nora mladina, popolnoma nesposobna, da bi vzdržala boj z življenjem iu njega vsakdanjimi ne-. prilikami. Žalostno znamenje fizične in moralne degeneraeije!
Po dogodkih v Trstu.
J torek zvečer so se jeli po Ljubljani širiti alarmantni glasovi o krvavih dogodkih v Trstu. Potniki, ki so prihajali iz Trsta, so pripovedovali, da je v Trstu radi spopada med fašisti in kara-binerji proglašeno naravnost obsedno stanje. Tudi v sredo so se širile po mestu iste govorice. Iz Trsta ni bilo mogoče dobiti avtentičnih poročil, ker je tržaška policija prepovedala poročanje preko meje o dogodkih. Tako so italijanska politična oblastva sama zakrivila, da so se dogodki pri nas pretiravali, kar je gotovo v škodo Italije in da drugi strani tudi v škodo trgovskih zvea med Ljubljano in Trstom.
Kakor doznavamo iz najzanesljivešjih virov, so se dogodki odigrali tako-le:
V	noči med ponedeljkom in torkom okoli polnoči se je skupina fašistov približala dvema karabinerjema, ki sta stala na straži pred Verdijevim gledališčem, v katerem se nahajajo prostori družbe »Filarmonika«. (Znano je, da zahtevajo fašisti že delj časa te prostore za sedež fašistovske stranke; tržaški kapitalisti pa se obotavljajo in nočejo izročiti prostorov.) Karabinerja sta pozvala fašiste, naj se odstranijo. Ti niso ubogali. Nastalo je prerekanje in prerivanje. Te-da je eden izmed karabinerjev snel z rame kara-binko in ustrelil v gručo. Obležala sta težko ranjena dva fašista in sicer kavalir Domenico Cano, star 36 let, in Mario Templenizza, star 16 let, črkostavec, doma iz Kopra. Razjarjeni fašisti so tedaj navalili proti vhodu, vdrli v notranjost Verdijeve palače in definitivno zasedli prostore družbe »Filarmonica«. Ranjenca sta bila med tem časom prepeljana v bolnišnico. Še isti večer se je pripeljal iz Portorose fašistovski komisar Ricci ter takoj konferiral s podprefektom Zankonato, ker je prefekt Gasti na dopustu. Malo pozneje se je prikazal v prostorih družbe »Filarmonica«, kjer so ga fašisti navdušeno pozdravili. Saj je bil Ricci oni, ki je začel odkrit boj za Filarmonico in vrgel tudi tržaški mestni svet, ker se ni hotel vdati.
V	torek zjutraj so krožili po mestu knmijoni razburjenih fašistov, ki so ukazali trgovcem, da
morajo zapreti trgovine in razobesiti zastave s črnim trakom: fašist Templenizza je v liolnici podlegel ranam. Napetost se je med tem v mestu vedno bolj stopnjevala in dosegla višek, ko so okoli poldne fašisti naskočili karabinersko postajo v ulici Sunita in vrgli tudi eno bombo; pri te ntje bil ranjen en karabiner. Karabinerji so se branili, dokler jim ni prišla na jiomoč policija, ki je fašiste pobasala na kamijone in jih odpeljala v zapor. Poveljnik fašistovske milice je odredil splošno mobilizacijo. Prefektura je s [»osebnim razglasom odredila izjemno stanje: prepovedala je zbiranje na cestah, ob 20. uri se morajo zapreti vsi javni lokali (gledišča, kavarne in gostilne). Po mestu so se i>ojavile čudne patrole, sestoječe iz karabinerjev, miličnikov, finančnih stražnikov, mornarjev in navadnega vojaštva; po dva moža sta zastopala posamezno vrsto varnostnih ustanov. Enako sestavljene straže, kateri so se pridružili še detektivi, je stala pred policijo.
Pogreb umrlega fašista se je vršil v sredo popoldne iz novih prostorov fašistovske stranke v Verdijevem gledališču k cerkvi sv. Antona in nato na pokopališče pri Sv. Ani.
O prvem incidentu je poročal tržaški »Picco-lo« v fino zavitih vrstah in je nenadoma napadel družbo »Filarmonica-, ki jo je še nedavno hvalil, da je ona kriva žalostnih dogodkov; po taki poti je ušel cenzuri. Ne tako fašistovski »Popolo di Trieste«, ki je napadel prefekta, da indirektno podpira framasone okoli »Filarmonice«. Popolo je bil zaplenjen.
Sj>or radi »Filarmonice«, ki je z nasilno zasedbo prostorov po lašislih definitivno rešen, jo zopet pokazal, da Tržačani nočejo dati iz rok Trsta niti za ceno fašizma in da se ne bojijo očitka »nepatriotizma«.
je dnevno deležna tvrdka DRAGO SCIIWAB, LJUBLJANA, za krasno izbero blaga za damsko jesenske in zimske plašče. Posebno pa se občni dujejo krasni kroji in izborno ročno moško dclo<
imcrTBTcnmaraiesa«
Ob stoletnici / posvecenja farne cerkve v Predosijah.
Nekako v sredi ravnine med Storžcem, Zaplato in Kranjem se razprostira fara Pre-doslje. Zupna cerkev je posvečena sv. Ksi-stu II., papežu mučencu. Na tem mestu je že skozi več stoletij stala druga cerkev. Sezidal jo je baje duhovnik rodbine Zoisov, Ksist po imenu in jo izročil v varstvo svojemu patronu sv. Ksistu. Odtod to nenavadno ime za naše kraje.
Cerkev je bila najprej podružnica kranjske fare. Ko se je 1. 1561. ustanovila fara v Preddvoru, ji je pripadla tudi vsa sedanja predaška fara do 1. 1787., ko je bila za Jožefa II. ustanovljena samostojna fara v Prc-dosljah s podružnicami v Britofu, na Kokri in na Suhi.
Prvi župnik je bil p. gvardij&n takrat raz-puščenega kapucinskega samostana v Kranju Mihael Arhangel — Jožef Peric. S seboj je prinesel več paramentov in sv. posod, tudi monširanco, kar jc jfotovo prišlo novoustanovljeni fari silno prav. Ker ni bilo še župni-šča, jc moral skoro dve leti stanovati na Brdu, deset minut oddaljeni graščini baronov Zoisov. Umrl je 1. 1800. Za župnika je bil 19 let.
Za njim je božja previdnost poslala v Prcdosljc domačina iz Britofa Tomaža Cuder-
mana. Bil je izredno podjeten mož. Po manjših delih pri župnišču je resno začel misliti na novo farno cerkev. Ker so bili tudi večinoma farani prepričani, da je to neobhodno potrebno, so se kljub slabim časom (francoske vojske in lakota!) in kljub temu, da so vsa bremena (16.000 do 17.0000 goldinarjev) imela pasti samo na farane, lotili zaupajoč na božjo pomoč ogromnega dela.
2e 1. 1815.—1817., ko je bila lakota, so pripravili peska, apna in kamna za novo zidanje. Spomladi 1822. so po natančno določenem načrtu začeli. 18. sept. istega leta je že blagoslovil kranjski dekan Avgust Sluga vogelni kamen. Delo jc dobro in hitro napredovalo, zlasti ker so bili tudi farani zelo zavzeti zanj. Hodili so namreč posebno iz vasi Predoslje razen obvezne tlake kar s celimi družinami, hlapci in deklami prostovoljno na delo do osmih, ko so začenjali zidarji. Tako navdušenje je vplivalo tudi na dotedanje ne-. lovoljneže, katerih seveda nikjer ne manj-c so tudi ti začeli sodelovati in so pri-po svojih močeh. Med njimi jc bil tudi i ! 'arol Zois.
» jc po dolgotrajnih prošnjah končno siti šc vlada, da je prispevala iz v	'klada 2000 gld. je bilo seveda to
m	Suda za faranc. Skoro po petih
let	;e posrečilo izvršiti svojo farno
cer	krirai jo je na kvatrno nedeljo
dne	^26. 1. Anton Alojzij Wolf. To
je bi	rova funkcija te vrste.
C	fara, ki ima 1500 dui, pre-
cej velika. Stavba sama ima kot sploh naše podeželske cerkve baročno-renesančni značaj. Vsa njena notranja oprava (oltarji, spo-vednice) nosi v svoji izpeljavi romanske oblike, ki so srečno izpeljane. S svojo enotnostjo napravi vsa stavba jako ugoden vtis.
Toda veselja nad tako uspešnim delom Bog ni dal doživeti župniku Cudermanu. Radi prevelikega napora in vednih skrbi je namreč zbolel in že 1. 1824. odšel po plačilo. Na njegove nevenljivc zasluge zlasti za cerkev nas spominja kamenit spomenik v cerkvenem zidu za velikim oltarjem, s kratkim pa pomenljivim napisom:
Thomas Cudcrmann olim ovium dcin animarum loci pasto hoc templum anno MDCCCXXIV a fundamentis erexit et vix peraeto laborc decubuit ad requiem sempiternam.
Tretji župnik Janez Jancžič se jc v 9 letih svojega župnikovanja izkazal izvrstnega jurista, ko mu je delala glede nadarbinskega zemljišča zlasti tudi državna oblast velikan- j ske težave.
Janežičev naslednik Leopold Jancžič je pustil radi bolehnosti dekanijo v Stari Loki , in prevzel 1. 1834. faro v Predosljah. Kakor je | zazvidoo iz kronike, k leto za letom imel
kako večje delo. Med drugimi jc dal naprai viti tudi orgle z 16 registri. Mojstra žal kro-nika nc omenja in tudi na orglah ni nobenega imena. Po Riharjevi izjavi so se dobro posrečile.
L. 1855. so dobili Prcdošljani za župnika; Matevža Ravnikarja. Bil je pesnik. Ker jc bil iz Poženka doma, je objavil svoje pesmi pod imenom Poženčan. Takoj ob nastopu so ga poprosili farani, naj se zavzame za nove zvonove. Ze prihodnje leto jc dal manjša dva preliti, dotedanji veliki jc postal srednji. K temu je Samassa vlil novega velikega, težkega 26 ccntov — vzela ga jc vojska — in malega. Cent je stal 100 goldinarjev. L. 1861. jc župnik Ravnikar ustanovil in sezidal tukajšnjo šolo. Do tedaj so poučevali privatno — najbrže pod Slomškovim vplivom — tukajšnji kaplani.
Po Ravnikarjevi smrti jc bila podeljena fara sv. Ksista blagemu Jožefu Kcrčonu. 2c
1. 1858. je kot uršulinski katehet v Škofji Loki ustanovil po prepovedi Jožefa II. prvo Marijino družbo na Slovenskem in tako obnovil v naši domovini Marijine družbe sploh. S tem jc jasno pokazal svojo veliko ljubezen do Marije. Ker je bil prepričan, da se ravno v Marijinih družbah goji ljubezen do Marije in po Mariji do Jezusa, je priredil mladini knjigo: »Pravi služabnik Marije«. Z njo jc hotel poživiti Marijine družbe po ccii Slovenski. Dodal ji jc 53 strani obsegajoči dodatek: Od Marijine kongrcgacijc ali družbe. Če sc nc motim, je to po dobi Jožefa II. prvi kongre-•Uciiski obrednik. Aktualna Unii£a ie dožir
Dnevne novice
■k Samo danes še prejmo »Slovenca« oni
p. n. naročniki, ki do pondeljka ne bodo do. poslali zastale naročnine ozir. jo obnovili za september. Naj torej vsak, ki je prejel izpolnjeno položnico kot opomin, a se doslej še ni odzval s plačilom, stori nemudoma svojo dolžnost, da se ne prekine pošiljanje lista.
-k Sv. oče hrvatskim Orlicam. Dne 5. t. m. je sprejel sv. oče Pij XI. v avdijenci 50 hrvatskih Orlic, ki jih je vodil šibeniški škof dr. Janko Mileta. Orlice so izročile sv. očetu umetnostno izdelano adreso, ki jo je papež zelo prijazno sprejel. Sv. oče je imel na Orlice lep, značilen nagovor. Uvodoma je rekel: »Izpre-govoriti hočemo nekoliko besed, da morete razumeti, kako očetovsko smo radostni in zadovoljni, da Vas vidimo, drage hčere in dragi sinovi, ko ste prišli k Nam iz Nam tako mile kakor verne Hrvatske.« Nato je sv. oče naglasil svoje veliko zadovol jstvo nad delom in napredkom hrvatske orliške organizacije, slavil njen program kot lep in diven. Kot posebno srečno je naglasil misel, da se zbirajo v orli-ških vrstah vsi stanovi brez razlike. Orliški program popolnoma odgovarja papeževim željam. Potem je sv. oče govoril o orlovstvu pploh in o proslavi sv. Frančiška in sv. Alojzija. Ob koncu je razdelil med navzoče nove slike Kristusa Kralja. Ko je škof dr. Mileta papežev govor prevedel v hrvaščino, je sv. oče še enkrat z veliko blagohotnostjo blagoslovil navzoče in jim zaklical v hrvatskem jeziku: »Do videnja!« kar je hrvatske romarje tako vzradostilo, da so navdušeno klicali »Zivio!«
+ Peslanea Vesenjak in Bedjanič imata prihodnjo nedeljo, 26. septembra, po rani službi božji shod pri Veliki Nedelji.
*k Razširjenje katoliške župne cerkve v Belgradu. Katoliška župna cerkev v Belgradu — bivša kapelica avstrijskega konzulata — je postala že davno premajhna za svoj namen. Belgrajski katoličani so zato sklenili, da jo razširijo. Z deli so začeli pred dvema mesecema, a danes že stoji lepa in prostrana cerkev 7. veličastnim pročeljem in zvonikom. Obok in stene bodo poslikane, glavni oltar pa bo iz airandelovskega marmorja. Naročeni so tudi že trije zvonovi. — Glede bodoče katoliške stolne cerkve v Belgradu se vrše sedaj pogajanja zaradi mesta, na katerem naj se zgradi.
■k Iz finančne službe. Za stalne so imenovani na svojih dosedanjih mestih računski pripravniki pri računovodstvu finančne dele-fjacije v Ljubljani: Viktor Zlojkarnik, Albert Zupan in Ludovik Komel.
■k Tz carinske službe. Premeščeni so cariniki: Nikola Spasič z Rakeka v Belgrad, Gjor-gje Maric iz Zagreba v Ljubljano, Milorad Storf n; Dravograda v Ljubljano.
•k Zlatko Balokovič v Zagrebu. Dne 16. t. m. je dospel v Zagreb slavni hrvatski virtuoz na violini g. Zlatko Balokovič; z njim je prišla tudi njegova žena, rojena Američanka. Zagrebčani so umetnika in njegovo ženo zelo slovesno sprejeli.
*	Iz Uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 16. t. m. objavlja »Zakon o valorizaciji bilančne vrednosti investicij pri družbah, zavezanih javnemu polaganju računov.
•k Koncert logaškega pevskega okrožja dne 26. t. m. Za ta koncert oskrbi odbor tudi skupno kosil po 10 Din za osebo. Kdor ga želi, naj se zglasi do 23. t. m. pri preč. g. Karlu Supinu, župnemu upravitelju v Gor. Logatcu, hi naj obenem pošlje denar. Na naročila brez denarja se ne bo oziralo. — Prip. odbor.
*	Osebna vest. V zvezi s prijavljenimi spremembami, ki jih namerava prosvetni minister izvesti v srednješolski službi, čujemo, da zavzame neko ravnateljsko mesto na srednji šoli g. dr. Dr. Lončar, ki bo pa še nadalje
vela več izdaj. Razen »Rafaela« mladeničem je spisal tudi več Šmarnic. Zadnje je izdal 1. 1896, kot zlatomašnik.
Značilno za Kerčona v tisti dobi je, da je že 1. 1868., ko je delal nov veliki oltar, — ki je ves iz cementa, pa je na pogled kakor marmornat — ukazal na njem Izvršiti relief presv. Srca Jezusovega in Marijinega in ob straneh postaviti v naravni velikosti slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. Da bi Bog blagoslovil njegovo delo, je silno veliko molil. Izprosil si je mnogo blagoslova. Delo njegovih 39 let, kolikor je služboval v Predosljah, se nc kaže samo v vseh cerkvenih stavbah (med drugim jc sezidal razen stolpa vso cerkev na Kokrici in razen stolpa in presbiterija cerkev v Britofu), ampak še prav posebno pri verskem življenju njegovih faranov, katerega je silno dvignil. Umrl je kot duhovni svetnik 1. 1903^ Pokopan je kakor vsi njegovi predniki na farnem pokopališču v Predosljah.
Njegovo delo nadaljuje že 23. leto njegov
1 Hotni kaplan g. Ignacij Zupane, še ob pogledu na samo večja njegova dela: krasno vezen tabernakelj, apokaliptično knjigo s pečati emajli, krstno kapelo, vse nove in pozlačene lustre in večne luči in električno napeljavo, bogate praznične plašče, povsod takoj lnhko spoznaš njegov izreden čut za lepoto, ki vse v cerkvi z velikansko skrbnostjo ureja v enoto. C« omenim š« njegovo prisrčno ljubeznivost m pobožnost, sem očrt al « tem glavne poteze bal« aMani^iJa sedmega predaikega župnika,	— » —
vodil posle šefa prosvetnega oddelka. Ker so se zadnji čas začele širiti govorice o nekem neverjetnem vzdrževanju poprejšnjega imenovanja (ki ga neki listi zato niti priobčili niso), beležimo to vest tem raje, ker kot Slovenci obsojamo vsako krivično postopanje.
*	Pozor! Vsi vlaki se ustavijo v Sloveniji dne 20. septembra. Zakaj, bo vsak vprašal? Zato, ker bodo isti dan zadnjikrat vozili naročnikom srečke bogate loterije gasilnega društva v Kozjem in se bodo ustavili, ko bodo odlagali pošto s srečkami. Žrebanje je dne 26. septem-bra. Kdor še želi srečen biti na krasnem posestvu za mali denar, naj se požuri in si še hitro naroči srečke pri gasil, društvu v Kozjem. Srečke pa se dobijo tudi pri vseh drugih gasi! iih društvih. Vrednost dobitkov je 106.400 dinarjev. Vsi dobitki so velike vrednosti. Tvrdka »Singer« nam je dala krasen stroj, ki tudi pride med dobitke. S tem tudi šivilje lahko srečne postanejo. Naročajte srečke, saj plrčate samo dve, eno dobite že povrh!
•k Zveza papirniškega delavstva. Danes se vrši ob 9. uri dopoldne v Ljubljani v glavnem tajništvu JSZ seja delavskih zaupnikov iz obratov papirnice Vrvče, Goričane in Medvode. Delavski zaupniki bodo obravnavali nastali položaj v papirnicah, z ozirom na nov delovni red, ki ga hoče uprava Združenih papirnic vsiliti delavstvu in ž njim zelo poslabšati socialni in gospodarski položaj tega delavstva. Delavstvo je pripravljeno do skrajnosti braniti svoje težko priborjene pravice, zato se je te dni še tesneje združilo okrog svoje strokovne organizacije »Zveze papirniškega delavstva«.
*k Na mnoga vprašanja, katere številke loterije Izobraževalnega društva na Breznicl so bile 8. sept. izžrebane, naznanjamo ponovno, da se je loterija za kaka dva meseca preložila in se dan žrebanja pravočasno objavi v »Slovencu« in »Domoljubu««. V kratkem začnemo razpošiljati opomine vsem tistim, ki so srečke prejeli, pa jih niso niti plačali niti vrnili. Da ne bomo imeli nepotrebnih stroškov n opomini, prosimo vse tiste, ki srečk niso še plačali niti jih vrnili, da to store čimpreje, — Odbor Izobraževalnega društva na Breznici.
*Mea cnlpa! Prav je, da se je oglasil g. Roman Pahor glede pesmi »Kaj se vam zdi, pastirčki vi?« Sam sem dvomil v avtorstvo dr. Zornovo in ne bi prišel do omenjene trditve, če ne bi bil bral v »Goriški straži« IX. št. 56 z dne 1. sept. 1926 stran druga prva kolona: »Pokojni doktor se je udejstvoval tudi v slovenski književnosti kot pisatelj in pesnik. Spesnil je mnogo pesmi, ki so postale popularne, tako ono božično »Kaj sevam zdi, pastirčki vi?« »Stražino« poročilo bi moral kajpa kontrolirati, a v hitrici večerne ure, nisem mogel drugega ko to, da sem pogledal rokopisno zbirko nabožnih pesmi iz 18. oz. zač. 19. stol., ki so se pele na Goriškem in med 17 pesmimi (Tebe skerbno iszhemo, Zhu-dite Re uRi ludie, fem, [em ufli nebeški angel-ci, O Joseph moj, [vetla fvesda je von sashla, Joseph gre s' Mario u' Betlehem. Vfle veRelie nu iocanie, Ta fveti dan veleli dan, Veliko osnanujem, Vejselio [e angelzi, Nozoi na fveto nozh, Puhen je [vet vefelja, frezhna ftala Betemska (2 varianti), Le [pei nu nanei ti lubo Dete, Enu je dete rojeno in ta dan je Riuga vefselja) gori omenjene božične nisem našel in sem verjel »Straži«, ker drugih zbirk nisem imel pri rokah. Kako je »Stražin« poročevalec baš to pesem pripisal dr. Zornu, mi je uganka. Če jo pojasni, bom poročal. — Dr. J. L.
•k Kongres državnih cestarjev v Celju.
Kongresa državnih cestarjev, ki se je vršil v Celju 12. t. m. so se udeležili v lepem številu delegati vseh gradbenih sekcij Slovenije. Kongres je celodnevno obravnaval pereča socialna in gospodarska vprašanja nižjih državnih drž. uslužbencev, posebej še cestarjev v državi. Kongres je soglasno sprejel konkretne zahteve, ki se pošljejo gradbeni direkciji in ministru za javne zgradbe v rešitev ter poslanskim klubom s prošnjo, da v parlamentu delajo za , gosego istih.
*	Kdo bi si mislil, da dobiš dandanes za 10 Din že nov, štirisedežen avto, mladega ko. nja, molzno kravo, radio-aparat, obleke itd. in vendar je to mogoče v loteriji »Katol. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ki poseduje 1000 dragocenih dobitkov. Ne zamudi ugodne prilike, temveč naroči takoj čimveč srečk. Ako naročiš 10 srečk, dobiš 3 srečke brezplačno, ako pa naročiš 100 srečk in jih razpečaš, si zaslužiš 400 Din. Za naročilo za-dostuje dopisnica, ki jo naslovi na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Srečke se dobijo v vseh trafikah v Ljubljani, Mariboru itd.
■k Mestni doki. zavod »Vesna« v Mariboru fšče učno moč za službo prefekte v internatu in za pouk francoščine na zavodu. Za službo prefekte je prosta hrana in prosto stanovanje, za pouk francoščine pa 1.000 Din na mesec nagrade. Prosilke naj pošljejo nemudo-ma svoje nekolkovane prošnje na kur a torij »Vesne« v Mariboru in naj dokažejo, da so sposobne za internatsko službo in za poučevanje francoščine ter konverzacijo v tem jeziku.
j-o torija; dr. J. Lesko vat,	t
•k Pnizkušen samomor mlade Dunajčankc v Zagrebn. Minoli petek popoldne je v Zagreba skočilo v Savo mlado dekla ki eo io pa de-
lavci taikoj rešili. Na policiji je dekle izpove, dalo, da se piše Lulsa MHrten, stara 16 let. Izobrazuje se za slikarico. Ker ni imela sredstev, jo je lastnica internata na Dunaju, v katerem se je izobraževala, poslala k neki družini v Zagreb ,da bi tam imela preskrbo, obenem se pa posvečala slikarstvu. Toda dekle 1 je moralo pomagati v gospodinjstvu,- tako da ji za učenje ni preostalo nič časa. To jo je tako potilo, da je hotela umreti. Policija pošlje de-ideta nazaj na Dunaj.
*	Regulacija zagrebškega Kaptola. Zagrebški občinski svet je sklenil, da se Kaptol regulira na ta način, da se podre par kano-niških hiš. Sklep je vlada že potrdila. Občina bi rada s tem dobila prostor za nov živežni trg. Kot odškodnina kapitlju za hiše, ki naj se podro, se je določila malenkostna vsota — 404.530 Din. V zadnjem »Kat. Listu« žigosa msgr. St. Porenič ta načrt zagrebškega občinskega sveta kot skrajno nekulturen io izreka prepričanje, da se bodo dvignili proti njegovi izvršitvi vsi narodni kulturni krogi.
•k Iz Moravč nas obveščajo, da je res, kakor smo poročali zadnjič, da nekateri volivci niso dobili takoj pisem Jelačin-Ogrinove liste, res je tudi, da je prišla pošta ob določeni uri iz Domžal v Moravče, vendar pa krivda, da niso vsi naslovniki dobili pisem vročenih istega dne, leži samo v slučajnosti, da je ta ali oni naslovnik bil odsoten in se pisma brez pooblastila ne morejo drugemu izročiti; vrhtega so vasi, v katere se dostava vrši le trikrat v tednu. Moravška pošta sama pa je dostavila pismo pravočasno, kakor jih je tudi pravočasno dobila.
•k Krekova mladina, podružnica Vič pri Ljubljani vabi vse člane in članice na sestanek, ki se vrši v pondeljek, 20. t. m. ob 8. uri zvečer v Društvenem domu na Viču. Na sestanku predava gosp. profesor Evgen Jarc. Tovariši in tovarišice, udeležba obvezna!
kr Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, shujšanju, bledici, ob"Mih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje naravna »Franz-Jo-sef<--grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »F r a n z - J o s e f«-voda celo najnežnejšim otrokom zelo ugaja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
~k Opozarjamo na današnji oglas zobne tehnice Pavle Kocijančičeve. Kocijančičeva je prva in doslej edina Slovenka, ki je odprla zobni atelje.
■k Zlatnike v Zlatorog - terpentinovem milu so našli dalje: Marija Ham, Ljubljana, Opekarska cesta; Mato Šurbek, Doljanec, p. Raven; Milka Potisek, Litija; Lucija Rožen-cvet, Kamnik; Roza Kukovič, Laznica pri Limbušu; N. Smolnikar, Gornji grad; Marija Čadež, Podvrh, pošta Poljane; Valter Demšar, Skale pri Velenju! Apolonija Kette, Vrhnika 11; Mihael Pečnik, strojnik, Strnišče; Anika Pugelnik, Libeliče; Marija Zbuzinek, Zagreb, Ciglana, gradska kuča; Vilka Tota, Karlovac; Jos. Pibernik, Sisak; Jelisava Bla-žič, Pankovac; Anica Čanič, Kaniža, kraj Go-spiča.
*	Dežne plašče vseh vrst in črne suknje — specielno za gg. duhovnike — ima vedno v zalogi F. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19.
■k Zahtevajte samo »Ides« črnilo v korist »Jugoslovanske Matice«.
■k Tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, knjigovodstvo, računstvo, slovenščino, nemščino ter srbohrvaščino začnejo na zasebnem učnem zavodu A n t. Rud. Legat dne 4. oktobra t. 1. in trajajo šest mesecev. Prospekti brezplačno v trgovini s pisarniškimi stroji A nt. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulicah, telefon 100.'
SDS-arska polomija.
SDSarji so sami svoje polomije pri volitvah v zbornico za trgovino, obrt in industrijo že tako sigurni, da njihova glasila, ki so prinašala cele strani reklame za žerjavovsko listo, samo še jamrajo in mimogrede malo lažejo.
Najbolj tipično jamranje je spustil v petek »ljubljanski trgovec« — »Slovenski Na. rod«. »Slovenski Narod« priznava, da 'je mar-sikak trgovec lahko ozlovoljen radi tega in onega — v mislih ima preganjanje trgovcev s strani SDS. Toda zraven milo prosi, da Je treba take stvari pozabiti. Zakaj ? Takole modruje: »Treba je pomisliti, da je takrat boljševizem tako divjal, da nam je hotel uničiti vse trgovine.« Torej nekdo je takrat divjal. Kdo je divjal? Tisti, ki Je smel in mogel. Kdo je bil to? Na Bleiweisovi cesti je sedel vsemogočni načelnik SDS. On je vse smel in mogel. Tudi divjati je mogel. Kdo je torej divjal? »Narod« pravi, da boljševizem. Ali je dr. Žerjav boljševizem? Trgovci pa se nič ne spomnimo, da bi bil prišel kedaj boljševizem v naše trgovine, pač pa dobro pomnimo tisto jutro, ko so nas obiskali uradniki deželne vlade. Mar so to boljševiki?
Poslušajmo »Narodovo« jadikovanje na-rej. »Takrat so bili klerikalci na skrajni levici in so hujskali« — o strah! Toda pametni trgovci o tem hujskanju nič ne vedo, pač pa so v nekem slovenskem mestu Čutili sklep advokatov SDS, da ne zastopajo nobenega trgovca, ki bi bil tožen po dravinjskih naredhah.
»Klerikalci so zahtevali Splošno prisilno oo&Dodarstvo države, ki ie neprimerno bule
kot pa policijske odredbe« (— SDS, je pozabil omeniti »Narod«), To se je pa »Narod« gladko zlagal. Kakšno gospodarstvo so zahtevali klerikalci, vedo trgovci, ki so brali Janko Jovanove članke v »Slovencu«.
Preganjanje trgovcev s strani SDS upra-vičuje »Narod« s Francozi in Italijani. Trgovci na to ugotavljajo: Noben trgovec niti v Italiji, niti v Franciji radi takih šikan ni bil še zaprt in ne kaznovan, pod vlado SDS v Sloveniji pa že.
Zato zahteva naš stanovski ponos in naš stanovski interes, da vržemo iz trgovske zbornice kliko SDS. Propasti mora lista SDS, čeprav si je neopravičeno nadela firmo gremija. Prav nobene škode ni, če propada lista, ki ne predstavlja volje gremijev, čeprav so jo podpisali funkcijonarji gremijev proti volji ogromne večino članov. Ugled naših gremijev bi propadel, če bi zmagala SDS, zrastnl pa bo in uveljavili se bomo, če bomo v zbornici imeli take može, kakor je Jelačin.
Ljubljanski trgovec.
DOŠLE GLASOVNICE.
Včeraj je volivna komisija prejela 28 industrijskih, 1508 obrtniških in 524 trgovskih glasovnic. Skupno torej 2060. Dosedaj je volivna komisija prejela 4092 trgovskih, 9116 obrtniških in 167 industrijskih, skupno 13.375 glasovnic. V trgovskem odseku je do sedaj oddalo glasove 43.02% volivcev, v obrtniškem 39.51%, v industrijskem pa 42.06%.
Trgovci, obrtniki! Zmaga liste združenih sloveriskih trgovcev in obrtnikov je gotova. To pa nikogar ne odveže dolžnosti, da ne bi odposlal svoje glasovnice, ako je še ni! Nasprotno! Vsa država gleda na Ljubljano. Treba je, da dobi slovenska gospodarska lista ČIM VEČ glasov, Žerjavova pa ČIM MANJ. Zato mora VSAK zaveden slovenski trgovec in obrtnik oddati svoj glas za Jelačina in Ogrina. Naša večina mora biti sijajna, SDS pa mora sijajno propasti. Zato mora vsak do zadnjega, kdor še ni, svojo glasovnico za Jelačina in Ogrina odposlati v Ljubljano! SDS mora izvedeti, da je noben pošten človek več ne mara.
Cfublfana
O Pazite! V Ljubljani je gospa Geršak, poročena dr. Pestotnik, lastnica firme Geršak & Co. Ta gospa pobira glasovnice za listo SDS. Na to opozarjamo one gg. trgovce, ki imajo namen Voliti Jelačin-Ogrinovo listo, da se ne bi zmotili, da bi svojo glasovnico izročili gospej Geršakovi.	" .".'•.
O Napredek Ljubljane. Komaj sta dva de-ložiranca ,ki sta taborila med drugimi na trgu pred šentpetersko vojašnico, dobila po skoro trimesečnem moledovanju in prizadevanju streho nad glavo, že vidimo dvigati se nov šotor na Cankarjevem nabrežju, kjer je deložiral vpokojenega poštnega uradnika iz svoje hiše. Ne bo dolgo, ko se bodo vzdolž po nabrežjih Ljubljanice dvigali šotori, če jih namreč kdo ima, in pa s plahtami pokrito pohištvo, če namreč kdo ima plahte. Namesto projektiranih platan in cipres in ljubkih lop bomo torej uživali razgled na šotore, koče iz desk ali kartona, na improvizirana ognjišča in podobno, kar bo prineslo v naše mesto vsaj nekaj romantike, trem Žerjavovim gerentom pa vsakemu po en list lovorja v njihove od »Jutra« spletene vence. Če k tej sliki pride-nemo še počez in podolž razrite ulice, kjer se danes dela, jutri pa spet počiva, potem je slika moderne Ljubljane za vlade treh demokratskih regentov popolna. Če bi se vsaj spomnili na to, da bi za deložirance, ako res ni stanovanj, improvizirale reparacijske barake, kakor jih ima sanitena uprava, ali pa da bi dali delo-žirancem vsaj v najem kak svet, pa bi si sami stesali za silo bolj spodobne koče nego so zdaj — pa še tega ne. Gotovo v vsej Evropi ni tako zanikrnega mesta, kjer bi si prebivalci morali v pozni jeseni tik pred zimo postavljati šotorov sredi mesta, tam z otroci prezebati ter si nakopavati bolezni in pustiti, da jim propade vsa imovina. Res sijajno podobo nudi Ljubljana svetu, ko županijo trije Žerjavovi -um«.-*--
© 50 letnico svojega rojstva je slavil včeraj v krogu svojih prijateljev in znancev vpo-kojeni finančni komisar dr. K e r m a v n e r, sin pokojnega profesorja Kermavnerja, ki je marsikomu še v dobrem spominu kot šolnik in kot sestavitelj šolskih slovnic in čitank. Mož je študiral v Gradcu, kjer se je odlikoval kot član vseh slovenskih družb in akademskih klubov in je ostal kljub silnemu nemškutarskemu pritisku vedno odkrit in zaveden Slovenec, Kot izreden finančnik je bil med vsemi najmlajši finančni komisar. Služboval je kot finančni in davčni referent v Črnomlju, v Krškem in v Kočevju. Ker so mu oslabele oči, je moral iti predčasno v pokoj in je otvoril nato v Ljubljani svojo lastno pisarno kot izvedenec v raznih davčnih zadevah. — Mož je obenem znan med industrije! in trgovci kot strokovnjak svoje vrste, obenfm pa je tudi podjeten športnik in turist in je izdal tudi poljudno brošuro o enodnevnih izletih iz Ljubljnne. Je tudi dober poznavatelj botanike in geologije in sploh velik prijatelj božje narave.
G 70 letnico svojega rojstva praznuje danes v krogu svoje rodbine in ožjih prijateljev g. Matevž Hartman, znani gostilničar pri »Figovcuc Jubilantu, ki ie pristna gorenjska
korenina, a blagega in usmiljenega srca, mno-gobrojni prijatelji iskreno častitajo.
O Zaključno vodstvo po umetnostni rai-stavi obeh Magoličev bo v nedeljo dne 19. t. m", ob 11 dopoldne in ob 4 popoldne. Razstava bo odprta nepreklicno samo še do torka 21. ure zvečer. Obisk je od dne do dne boljši. Kupčija živahnejša.
0 Seja krščanskosocialističnega kluba Delavske zbornice se bo vršila v ponedeljek dne 20. t. m., toda ne v Jugoslovanski tiskarni in tudi ne ob 6 zvečer, kakor je rečeno na že razposlanih vabilih, ampak v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze na Starem trgu, in sicer ob 8 zvečer.
O Krekova mladina, bo imela jutri v ponedeljek ob 8 zvečer v Društvenem domu na Gline a h predavanje, h kateremu vabimo vse člane društva. Predava g. profesor Jarc.
O Marijnnska kongrcgacija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani: v ponedeljek dne 20. septembra n i shoda, ampak šele 27. septembra ob pol 7 zvečer.
O Občni zbor Glasbene Matice se bo vršil v ponedeljek 20. t. m. zvečer ob 8 v pevski dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici, drugo nadstropje.
© Za popoldanski izlet v Ihan se zbirajo člani Stolne prosveto in Krščanske šole danes popoldne ob K2. uro pred glavnim kolodvorom.
O Šentpeierski družabni klub ima v ponedeljek, 20. t. m., ob pol 8. uri zvečer v lokalu šentpeterske prosvete redni občni zbor. Za vse člane kakor članice je udeležba obvezna. — Odbor.
O Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani se je za tekoče leto otvoril 2. oddelek I. letnika. Zato je učiteljski zbor sprejel še 36 učenk. Imena sprejetih so razvidna na oglasni deski v veži šolskega poslopja. — Ravnateljstvo.
O Prosvetno društvo pri Sv, Krištofu najuljudneje vabi na vrtno veselico, ki se vrši danes ob 4. uri popoldne na vrtu g. Kačiča na Dunajski cesti št. 54. Bratska društva in prijatejji, udeležite se. Spored zelo bogat.
O Ljubljana brez zastopstva. Danes nas je obiskal odličen belgrajski trgovec, ki je med pogovorom o naših razmerah med drugim izjavil, kakšen mučen vtis je napravilo nanj in na njegove tovariše, ko so videli na velesejmu Ljubljano zastopano po dveh gerentih, ki nista nobena prava zastopnika Ljubljane, ampak proti volji ljubljanskega mesta vsiljena od dr. Žerjava. Tako se je poskrbelo, da najširši Ikrogi naše države in tudi inozemstva opazijo, da naše mesto ni ob tako slovesnih prilikah vstanu reprezentirati po zakonitih zastopnikih, bi ga edino morejo predstavljati.
O Imenovanje. Za profesorja na srednji tehnični šoli v Ljubljani je imenovan Gojmir Kos, akademični slikar iz Gorice.
© Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Redne vaje se vrše za sopran — torek in četrtek ob četrt na 7, za alt — sreda in petek ob 6 in četrt, za tenor — torek in četrtek ob 8, za bas — sreda in petek ob 8 zvečer. Nove pevke in pevce sprejema zbor ob navedenih dnevih še do 24. t. m. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Članstvo opozarjamo na redni letni občni zbor Glasbene Matice, ki se bo vršil v ponedeljek 20. t. m. ob 20 v pevski dvorani. — Odbor.
© Tlakovanje cest v Ljubljani. Te dni je bilo Citati tožbe o tlakovanju Starega trga, kako se delo kar prekine za par dni in se potem zapet nadaljuje, ter se zato delo vleče kot morska kača. To je prav ljubljanska specijaliteta. Toda to še ni edini slučaj brezglavosti. Ravno te dni trgajo zahodni del Komenskega ulice, in to ravno v najneugodnejšem času, zdaj namreč, ko je šola. V počitnicah je pravi čas za dela na tej cesti. Ob tej cesti leži namreč učiteljišče, kjer so nastanjene 4 šole, moško in žensko učiteljišče ter deška in dekliška vadni-ca, torej močno obiskovana šola. To se opazi posebno zjutraj pred osmo uro. Kar v procesi-jih prihaja dijaštvo, in to od devetnajstletnih četrtoletnikov in četrtoletnic notri do šestletnih otročičkov I. vadn. razr., da ne omenim še odraslih, ki gredo po svojih poslih sem in tja. In za vso to množico je zdaj prosta pot samo na hodnikih ob cesti. In še teh dveh hodnikov je zdaj eden (južni) z odrom zaprt, ker zidarji nekaj popravljajo, tako da je za ves promet 1 poraben samo ozki severni hodnik, vse drugo je razkopano. Vrhu tega je bil nekaj časa še ta hodnik do polovice založen s kamenjen, ki so ga izkopali iz žlebiča ob cesti. In tu naj se zdaj vrši tak ogromni promet brez nesreč in ovir. Pa če bi se vsaj hitro delalo, da bi bilo ovir preje konec! Toda ne! Le kakih pet delavcev brska. Potem ni čuda, če se delo vleče brez konca in kraja. Tu se vidi vsa brezgla-vost uprave, kajti da bi nalašč tako nemodro delali, tega upravi vendar ne moremo impu-tirati. Pa tako se ne dela samo tu, tako je v Ljubljani povsod. Le poglejmo, kako je pred kolodvorom! Koliko tednov, celo mesecev že rijejo tamkaj, in uspeh — minimalen; poglejmo na vzhodno polovico Komenskega ulice. Nekaj dni delajo, potem pa delavci izginejo. Pameten gospodar vendar delo najpreje na enem kraju dovrši, šele nato gre drugam. Vsaj drugod tako delajo, samo v Ljubljani ne, kjer nam gospodarijo kar trije gerenti.
© Parna kopel in kopel v vročem zraku v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, se otvorita v torek 21. t. m. Parna in kopel v vročem zraku bo do otvoritve celotnega fizikal-
nega zdravilišča odprta razen ponedeljkov, nedelj in praznikov vsak delavnik od pol 15 do pol 19, in sicer ob sredah in petkih za ženske, ob torkih, četrtkih in sobotah za moške. Cena za parno kopel oziroma kopel v vročem zraku je za privatne obiskovalce 15 Din, za člane Okrožnega urada in njih svojce pa 10 Din. Dobe se tudi bloki za 10 kopeli po ceni 120 Din. Pravico do znižane vstopnice morajo člani in svojci dokazati pri blagajni kopališča s potrdilom delodajalca. V naznačenih cenah je vključena tudi odškodnina za kopalno obleko in kopalno perilo. Čas kopanja je določen na j eno uro; ako se ta čas prekorači, je pristojbino plačati iznova. Na razpolago je posebna ! slačilnica z ločenimi kabinami. Parna kopel in kopel v vročem zraku tvorita del fizikalnega zdravilišča Okrožnega urada, ki bo dostopno ne samo zavarovanim članom, temveč vsakemu privatnemu obiskovalcu in ki bo ctvorjeno v celoti začetkom meseca oktobra.
0 Požar. Sinoči je gorelo pri Žabkarju, tovarnarju na Dunajski cesti štev. 48. Ogenj je nastal vsled isker v kovačnici. Požar je bil neznaten. Gasilci so napeljali eno cev in ogenj hitro pogasili, tako da ni bilo posebne nevarnosti.
O Tatvine koles. Vsak dan ima policija opraviti s tatovi koles. Ta vrsta tatvine se je razpasla v zadnjem času že kot kužna bolezen. Sumijo, da mora biti v okolici Ljubljane v kakem zatišnem kotu skrita družba, ki ima svoje skrivališče in popravljalnico. Ukradena kolesa tam razstavijo, jih prepleskajo in sestavijo zopet z novimi deli, tako da se kolo ne more več poznati. Tovarniške številke na okviru pa ti lopovi ali zapilijo ali pa jih debelo prelakirajo. Z ozirom na številne kolesarske tatvine bi bilo prav umestno, da bi napravila varnostna oblast obsežno in temeljito racijo v mestu in okolici.
© Podjetna slivarica. Podjeten Bosanec je zvedel, da Ljubljančani jako radi kupujejo bosanske slive, ki so daleč na okoli znane in so slovele še za časa avstrijske dunajske vlade na samem Dunaju in baje celo na habsburškem dvoru, kamor so svoječasno pošiljali tudi naše svetovno znane krške rake. No in Redžo Čehajič je tudi pripeljal svoje slive in češplje v Ljubljano. Ker se pa sam ni hotel ukvarjati s prodajo na trgu, je dal svoje blago neki prodajalki, katero poznajo na ljubljanskem trgu pod imenom > rdeča Mica«, ki je znana kot jako podjetna in spretna prodajalka. Ta je prevzela od moža vse blago in ko se je Bosanec vmil domov, mu je že tudi sporočila, da gre kupčija dobro in da naj ji le še pošlje kaj blaga, da bo vse prodala. In res ji je mož poslal še več blaga in je bil prav zadovoljen, da je dobil tako podjetno in spretno prodajalko. Toda mož je delal račun brez krčmarja, odnosno brez podjetne Mice. Ta je namreč češplje, katere je prodajala jako po ceni, hitro vnovčila, za denar si je kupila novo obleko in čeveljčke in je izginila s trga. Mož se je pripeljal končno v Ljubljano in imel je srečo, da je res kmalu iztaknil podjetno Mico. Bila je vsa nova, od pete do glave se je oblekla za Bosančev denar. In konec zgodbe je bil, da je mož poklical stražnika in ta jo je odpeljal tja v rdečo hišo na Bleivveisovi cesti, odkoder jo bodo predali državnemu pravdništvu.
© Pretvoritev oddelkov na tehnični srednji šoli v Ljubljani. Ljubljanski uradni list objavlja razglasa velikega župana o pretvoritvi dveh oddelkov na tehnični srednji šoli v Ljubljani: Enoletna mizarska in strugarska mojstrska šola se izpremeni v dvoletno mizarsko in strugarsko delovodsko šolo; gojenci se bodo sprejemali v to šolo vsako drugo leto; — dvoletni oddelek za izdelovanje oblek na ženski obrtni šoli se izpremeni v triletni oddelek.
© Češplje po 2 Din 25 p v Slomškovi ulici št. 5, dvorišče. Zabojčki 15 kg 32 Din.
© Cenjenemu občinstvu se priporoča gostilna Krušičeva v Zeleni jami, kjer se toči novo vino liter po 11 Din (pristen mošt) in dobijo sveže domače mesene klobase.
© Gostilna »Fajmošter«, Sv. Petra nasip št. 5, priporoča: Sladak mošt po 12 Din, Dalmatinca (otok Vis) po 11 Din, Otelo (za slabokrvne) po 11 Din, Štajerec po 12 Din, Cviček po 14 Din, Bizeljec po 14 Din, Bur-gundec po 15 Din, Pekerčan po 20 Din.
Maribor Poziv in prošnja.
Pogled na zasebno in javno življenje je postal obupen. Najbolj trpi pod novodobnimi razmerami mladina, ki sc zapeljuje k telesnemu uživanju in zapravljanju in tako moralno propada, ne samo v mestu, temveč tudi na deželi.
Ali ni pomoči? Gotovo! Frančiškov duh naj prešine vso javno in zasebno življenje in prenovilo se bo obličje zemlje. Dne 4. oktobra 1226 je umrl blažene smrti veliki reformator krščanskega življenja sv. Frančišek. In kaj mi? Ali hočemo Frančiškove ideje udej-stvovati ob priliki 700letnice njegove smrti? Gotovo! Postaviti hočemo zajedno z društvom Katoliške omladine v Mariboru, kot središču prejšnje zelene Štajerske, v večni spomin tc zgodovinske stoletnice Zavod za osirotelo mladino od 14. leta naprej. Tukaj naj bi se do 100 sirot vzgoje valo v verskem in narodnem duhu, izobraževalo v različnih strokah ter jih usposobili za javno življenje kot krščanske mojstre. Kako vzvišena naloga!
Ker je ta edini zavod namenjen za celo prejšnjo Štajersko, se obračajo podpisani člani stavbenega društva na vso javnost, da vsi priskočijo na pomoč, katerim je res pri srcu zboljšanje razmer osobito še med mladino kot upom boljše bodočnosti. Razposlali bomo ta teden na vse župnije srečke za loterijo in nabiralne pole za pristop v stavbeno društvo. V vsaki župniji naj vzamejo razen preč. gg. dušnih pastirjev vso akcijo v roke vsi oni, katere preveva Frančiškov duh nesebične požrtvovalnosti. In katere župnije se bodo najbolj odlikovale, bodo imele prednost pri sprejemanju sirot. Zato naj ne bo župnije in vasi, kjer bi ta poziv in prošnja ne zbudila mnogo navdušenih požrtvovalnih apostolov le prekrasne ideje ob priliki 7001etnice svetega Frančiška.
Maribor, dne 16. sept. 1926.
Dr. Janez Tomažič, prelat. — Dr. Leskovar Josip, župan. — Trabi Ivan. — Rcpše Ivan. — Jurgec Franc. — Pliberšek Josip. — Kola-
rič Alojzij. — P. Pavel Potočnik. — Ploj Ant. * * *
□	Volivci v trgovsko in obrtno zbornico, ako še niste oddali glasovnice za Jelačin-Ogrinovo združsno stanovsko listo, storite to zdaj. Jc treba hiteti, ker morajo biti glasovnice do 22. t. m. vse v Ljubljani. Kdor ne ve, kako naj to napravi, naj vpraša naše zaupnike ali gre v volivno pisarno, Aleksandrova cesta 6.
□	Mladino v orlovsko organizacijo! Ko se začne zopet redno delovanje v naših organizacijah po končanih počitnicah, je potrebno, da opozorimo našo javnost na pre-važno našo dolžnost, da navajamo našo do-raščajočo mladino v orlovsko organizacijo. Danes pozivamo stariše, ki jim je za to, da njihovih otrok ne zastrupi duh verske mlač-nosti, brezbrižnosti in celo protiverstva, ki ga širijo razne organizacije posebno v mestu, naj dajo svoje otroke v naraščaj orlovske organizacije. Dečki naj se priglasijo že v torek ob štirih v telovadnici dekliške šole Cankarjeve, vhod iz Razlagove ulice. Dečki Orliči bodo imeli telovadbo vsak torek od 4. do 6. ure in vsak četrtek od 3. do 5. ure. Za dekliški naraščaj priobčimo prihodnjič. Orlovske vrste v Mariboru morajo letos postati impozantne. Bratje in sestre, delajmo! Bog živi!
□	Zasluženo odlikovanje mariborskih gasilcev. Poveljstvo mariborske prostovoljne požarne brambe je odlikovalo z zaslužnim križcem za večletno in požrtvovalno delovanje pri požarni brambi in reševalnem oddelku te-le gasilce: Ivana Voller, ki je sedaj stotnik, Ertla, dimnikarski mojster, ki je že zelo dolgo pri brambi, Josipa Raček, ki je bil več let stotnik in se je za njegovega vodstva osnoval reševalni oddelek, Karla Robaus, ki je bil stotnik pred Vollerjem, Salkoviča in Boroviča, ki posebno požrtvovalno deluje pri reševalnem oddelku. Odlikovanim naše iskrene čestitke!
© Smrtna kosa, G. Maks Loh, trgovec v Slivnici pri Mariboru, je nanagloma v Lincu umrl, kamor je šel iskat zdravje. Ze kot mladenič (rojelC-J? 1867.) je stal neustrašeno v prvih vrstah narodnih borcev in je uspešno deloval za napredek naših kulurnih organizacij. Kot načelnik posojilnice, občinski odbornik in nadzornik zadruge je užival splošen ugled ne samo radi nesebičnega dela, ampak tudi radi dobrega gospodarstva. Kot narodnjak je bil pogumen, vzoren in odločen in vreden sin svojega rajnega narodnega očeta, kateri je istotako vse stavil v službo naroda v skupnem delu z Miho Vošnjakom, dr. Gre-gorcem, dr. Dečkom in drugimi. Maks Loh, narodni poštenjak, eden naših najboljših delavcev, enako spoštovan pri vsakomur in vsaki stranki, lahka naj Ti bo tuja zemlja, počivaj v miru!
□	Tombola, gasilnega društva v Pobrežju se igra 10. oktobra. Karte po 2 Din prodajajo člani društva in tobakarna v Gosposki ulici. Dobitki so: cela kuhinjska oprava, sobna oprava, gare, dežni plašči itd. Zato sežite pridno po kartah.
□	Zdravnik dr. Albert Leonhard, mest. zdravstveni nadsvetnik v p., zavod za zdravljenje z žarki in elektriko, ordinira zopet v Aleksandrovi c. 14 ob delavnikih od 9—10 in cd pol 3—4.
□	IX. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v sredo, dno 22. s e p t e m b r a t. 1. ob 17. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: 1. Poročila predsedstva; 2. predlogi in vprašanja; 3. poročila odsekov.
□	V konskripcijskem uradu (domovin-stvo, državljanstvo itd.) mestnega magistrata se v pondeljek, 21., in v torek, 22. t. m., radi selitve ne uraduje. V prihodnje je konskrip-cijski urad začasno nameščen v prostorih dosedanjega mestnega fizikata, levo od glavnega prihoda na hodniku.
□	Preselitev mestnega fizikata. Mestni fi-zikat mariborski se je dne 18. t. m. preselil iz sedanjih prostorov na magistratu v novozgrajeno občinsko poslopje v Frančiškanski ulici št. 8. Novi uradni prostori se nahajajo v I. nadstropju dvoriščnega trakta, dohod iz Frančiškanske ulice 8. Naknadno glavno cepljenje proti kozam se vrši v času cd 20. septembra do 25. sept. že v novih prostorih.
□	Mariborski gledališki abonma. Priglasi za nove abonente se smejemajo do četrtka,
V © O 2 L N A ZMflKKA
<^^Ure v zlatu iu platini
23. t. m. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih, prvi pri vpisu. Kupo-n i s e ukinejo, zato pa se uvedejo bloki (za 30 predstav) tudi za uradnike (po znižanih cenah in na obroke). Abonma je neprenosljiv na drugo osebo in med sezono neodpovedljiv. — Sobota, 18. septembra, ob 20. uri »Ple^nj večer« gdč. M. D. Janečkove.
□	Smrtna kosa. Umrla je v Mariboru zadeta od kapi znana gostilničarka in pusest-nica gospa Marija Stavnic. Pogreb se je vršil v soboto popoldne.
□	Minister Pucelj v Mariboru. V soboto zjutraj je dospel v Maribor minister Pucelj. Razgovarjal se je z okrajnim agrarnim' referentom ter obiskal tukajšnje kmetijske zavode.
□	Promenadni koncert se vrši v parku danes od 11. do 12. Igra vojaška godba.
□	Betettov koncert v Mariboru. Ljudski univerzi v Mariboru je uspelo pridobiti našega prvega slovenskega umetnika pevca g, Betetta za koncert dne 28. septembra. Koncert se vrši radi velikega zanimanja mariborskega občinstva v veliki Gotzovi dvorani. Spored se objavi v najkrajšem času, s pred-prodajo vstopnic sc začne v soboto, 22. t. m., in sicer pri g. Zlati Brišnik in g. Hoferja.
□	Otvoritev strokovnih tečajev na Ljudski univerzi v Mariboru. V ponedeljek, dne 20. t. m., ob 8. uri zvečer se vrši sestanek vseh onih, ki so se prijavili za meščanskošo!-ske tečaje (za začetni in nadaljevalni tečaj) Sestanek se vrši na deški meščanski šoli, določile se bodo ure pouka in drugi pogoji.
□	Dobrodelno-nabiralnc pole. Policija je aretirala Antona V., ker je osumljen raznih kaznjivih dejanj. Pri njem so našli nabiralno polo z imeni vseh mariborskih trgovcev, katere je mislil V. obiskati ter izmamiti pod pretvezo dobrodelnih namenov od njih denar. Policija mu je še pravočasno prekrižala njegove rdobrodelnec načrte.
□	Ubeglega vola so našli v mestni klavnici, kjer se je klatil 3 dni. Vol je najbrže last posestnika Sivca iz Salnice ob Dravi, kateremu je ob priliki zadnjega sejma pobegnil.
□	Zborovanje zveze bančnih uradnikov se je vršilo preteklo sredo zvečer v restavraciji Puntigam. V imenu osrednjega odbora .je poročal g. Kurtagič o delovanju stanovske zveze. Za mariborski oddelek je poročal predsednik mar. odbora g. Fr. Skaza. Zborovanje je pokazalo, da stanovska zavest in vzajemno delovanje v organizaciji lepo napreduje.
□	Za vojni razpored danes v nedeljo je mestni vojaški urad pripravil vse potrebno Na Teznu je zabitih 30 po 3 metre doTih drogov, na katerih so pritrjene velike številke letnikov, ki so poklicani na razpored in bo vsak že od daleč razločno videl, Ram se naj postavi.
□	Psi ugrizli več oseb. Smo že večkral opozarjali na dejstvo, da uživajo po Mariboru psi preveč svobode in bo prišlo do kakih ugrizov stekline. V petek so bili javljeni mestnemu fizikatu trije ugrizi. Pse sedaj opazuje mestni veterinar, ali ni bil mogoče kateri stekel.
□	Škrlatinka se je zopet pojavila, Neka) tednov je imel Maribor mir pred škrlatinko Komaj so se začele šole in so prišli dijaki in otroci iz vseh delov Štajerske in Prekmurja v Maribor, se je pojavila škrlatinka, in sicer trije slučaji, ki so bili takoj odpravljeni v izo-lirnico v bolnišnici.
Umrla je 14. sept. od kapi zadeta vzorna krščanska mati Marija Gantar iz Zirov. Ko je ■prinesla butaro drv, da jih položi v peč, se je na pragu svoje hiše mrtva zgrudila z močnim vzdihom. Bila je pravi tip slovenske matere trpinke: verna, delavna in potrpežljiva. N. v. m. p.!
Del naše župnije v zasedenem ozemlju in sicer vasi Gornji in Spodnji Vrsnik, Osojnica in Breznica ter nekaj drugih posestnikov pripade zdaj v oskrbovanje ledinske župnije, kjer so po dolgem času dobili požrtvovalnega župnega upravitelja preč. g. Janka Žagarja, bivšega kaplana v Idriji.
Veliko sc govori o novi cesti Ziri—Vrhnika Iz lokalnih kakor .tudi iz strategičnih ozirov bi bila ta cesta velike važnosti.
Zunanjost žirovskega »Občinskega doma« prenavljajo. Bilo je že potrebno. Sedaj bo prav lična.
Elektrika. Včasih se človeku čudno zdi, zakaj so pravzaprav električne žarnice ob cestah. Ali zato, da podnevi (kar se večkrat vidi) svetijo, ali ponoči. Občina naj skrbi, da bo vsaj ta malenkostna razsvetljava pravilno funkcionirala.
Trbovlje
z^s Rudarska nadaljovalna šola. Vpis v to šolo je do 1. oktobra t. 1. pri vodstvu šole na trboveljski šoli (g. Plavšak). Pričetek šole je 1. okt.
& Vpis nčencev v obrtno nadaljevalno šolo Trbovlje-Vode se bo vršil za to leto v četrtek dne 23. t. m. od 5. do pol 7. ure zvečer na Vodenski šoli Vpisnina znaša za vsakega učenca 10 Din Pouk se prične 3. oktobra ob 8. zjutraj. Da se do-žene točno število učencev in da se tudi porazdele med posamezne razrede, naj se omenjene dneve zolasijo vsi šoloobvezni učenci.
fr Kino DruŠtreni dom. Že pred meseci so naši strankarski prijatelji pisali po »Jutru«, kako gre oblast tem »presnetim klerikalcenu na roke, in namigavali na uradne osebe, ki nas protežrajo, hoteč jih obenem denuncirati, da vrše svojo službo strankarsko. Mi smo bili tiho in čakali trenutka, ko se nam kinokoncesija dovoli, in po večteden-skem čakanju, ko so se akti že tudi izgubili, smo pričakati, da se nam je šele sedaj kino dovolil. Protekcijo bi najlažje mi očitali svojim političnim nasprotnikom, tega pa ne storimo, ker vemo, da nobenemu nič ne koristi. Drugič se pa bolje informirajte, da ne boste nasedli.
fr Veliko sanimaiije vlada med Trboveljčani ra današnjo orlovsko prireditev. Upamo tudi, da vas ho naš najmanjši general s svojim odločnim uastopom, Orlice z lepo simboliko svojih vaj, boj za prvenstvo v štefetnem teku med člani in mladci v polni meri zadovoljil. Razen tega boš pa tudi uživat nad lepim izvajanjem dovršenih vratolomnih vaj na raznem orodju. Tudi gotovo še nisi videl. Zato pridi t	*
SavinjsKa dolina
Občina v stiski. Kakor se sliši, je zašla pol-zelska občina v precejšnje finančne težave. Vsled ustavitve industrijskih obratov so doseženi dohodki precej manjši od proračuna. Ce se razmere ne izboljšajo v kratkem, bo morala občina svoje gospodarstvo temeljito preurediti in sicer v smislu varčevanja.
Po bnrnl fn živahni kupčiji v prvih dneh hmeljske sezone je nastopila zadnjih 14 dni precejšnja tišina. Do tri četrtine pridelka je že vnov-čeno; reči moramo, da zadovoljivo; pritok denarja se že čuti po dolini. Razni krošnjarji, prodajalci in potniki si kar podajajo vrata, hoteč dobiti tudi svoj del hmeljskega dena^a. Veselice se komaj vrstijo in mnogi prireditelji si žele, da bi se za ta čas število nedelj vsaj podvojilo, da bi razni lahkomiselneži čimprej potrošili svoj denar. Da da denar tudi osebnosti nekoliko višjo stopnjo, se vidi iz tega, da smo postali tudi v časti malo bolj občutljivi in zato so med tistimi, ki imajo od dobre hmeljske sezone dobiček, tudi advokati. Obisk veselic pa se skoro še najbolj izplača zdravnikom, ki šivajo raztrgano kožo in obvezujejo glave, kar je skoro vedno končni rezultat veselic. Sicer pa denar ima polzek rep in za mnoge bo prišlo iz- 1 treznjenje Se prenaglo.
Sr. Jurij ob Taboru. Orlovska družina v Sv. Jurju ob Taboru priredi v nedeljo, dne 19. sept. ob pol 15 popoldne javno telovadijo na vrtu g. Al. Culka (Zilnik-a) v Ojstriški vasi. Na sporedu bo proste vaje članov, članic in naraščaja ter orodna telovadba. Po telovadbi prosta zabava s sodelovanjem velenjske rudarske godbe. Savinjčani, ki ste vedno simpatizirali z delom katoliške maldine, udeležite se prireditve v obilnem številu. — Odb.
SlovensUa Krajina
Neupravičeno kričanje. Kakor smo na tem mestu že poročali, je nadaljnji obstoj meščanske šole v D. Lendavi negotov. Ravnateljstvo sicer ne pove nič gotovega, a vedno bolj se sliši, da se šola ukine in se prenese v Beltince. Seveda so morali naši »neodvisnih listi v D. Lendavi pograbiti novico kot mastno kost in jo sedaj glodajo s pravo naslado. V zvezi 7, morebitno ukinitvijo šole napadajo vse, le onih ne, ki so pravi krivci. Radiču in radikalom ne očitajo nič, dasi imajo oblast v rokah, nego ubogi slovenski narod bi moral biti vsega kriv. Razume se, da take neumestne napade vsak objektiven presojevalec razmer najodločneje obsoja.
Suša. Naravnost žgoče vreme preteklih treh ali štirih tednov je zemljo tako izsušilo, da v nobenemu jarku ni najti vode. Suša se povsod pozna; najbolj pa na repi, prosu in ajdi. Ako ostane še nekaj časa tako vroče, bo tudi sejanje povzročilo velike muke. Zemlja, kakor je sedaj, se niti orati ne bo dala. Od 15. avgusta naprej v Prekmurju sploh ni bilo pravega dežja, le neznatna rosica je padla enkrat ali dvakrat.
Popravljanje cest Ob zadnji poplavi se je pokazalo kako slabe ceste imamo. Isto kaže tudi sedanja suša. Po cestah je prahu, da se človek lahko izgubi v njem. Ker je vreme lepo, se je več občin zganilo in začele so s popravljanjem potov. Ril je seveda zadnji čas. Vprašanje je le, ali se bo popravljanje izvršilo, kakor je to potrebno, ali pa «e naši gerentski sveti zadovoljijo tudi ie z nekakim peskom, ki je pa samo za oči.
Premrl. Udeležilo se ga je veliko vernikov, pa tudi izobraženstvo iz Litije ni bilo menda še nikdar tako zastopano v cerkvi kot ob tej priliki. Cerkev je bila zunaj in znotraj lepo ozaljšana, posebno so podajo gotski stavbi dolgi venci, katerih so pridna dekleta veliko napletla. Vsa slovesnost je jasno pokazala, da je verska misel med nami še velesila, s katero mora računati vsak prijatelj ljudstva.
Cerkveni vestni!c
Voditelj voditeljem Mar. družb s svojo četrto in obenem peto in šesto številko izide v začetku meseca oktobra kot proslava sv. Stanislava. Proslava obsega tri dele. V prvem delu bo petero govorov o svetem Stanislavu; v drugem delu so premišljevanja za duhovne vaje po vzoru sv. Stanislava; tretji del podaja slavnostne nastope za Akademijo sv. Stanislava. Vse troje pa ni podano zgolj v načrtih, marveč v polnem obsegu, po katerem naj se izvrši posamezni del proslave. Zbrani govori in nastopi se ozirajo pred vsem na moško (mutatis mutandis tudi na žensko) mladino S to trojno spominsko številko bo završen prvi letnik Voditelja voditeljem M. d.
Prosvetna szvesza
Izobraževalno društvo v Retečah pri Škofji Loki vprizori 19. sept. ob pol štirih popoldne v Društvenem domu veseloigro: Stric v Toplicah.
Kat. prosvetno društvo v Smledniku ponovi v nedeljo dne 19. t. m. po večernicah spevoigro »Kovačev študent«. Pred igro poje društveni pevski zbor. Na sporedu je dalje par kupletov. Prijatelji petja vljudno vabljeni.
Katero društvo želi nabaviti kompletno godbo na pihala, naj se obrne na Prosvetno zvezo, kjer izve za 25 inštrumentov, ki so poceni, na prodaj.
Društva, ki žele prirediti skioplična predavanja verske vsebine s filmi, naj se oglasijo. Prosvetna zveza ima za včlanjena društva na razpolago potujoči kino na ročni pogon in 5 verskih filmov.
Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo r. glasbeno književno .prilogo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljublj'. Zvon« v Ljubljani. Izšla je deveta številka z naslednjo vsebino: Emil Adamič: »Trije robcic, meš. zbor; Martin Železnik: »Crez noč, črez noč.. mešani zbor Glasbeno-književna priloga: Oton Petan (Ob njegovi sedemdesetletnici), Matej Ifubad (1866—1926), .J. Mantuani: O jugoslovanski glasbi, Dopisi, Nove skladbe. Koncertna kronika, Glasbeni listi, Iz glasbenega sveta, Listnica uredništva in uprav-liištva. — Na »Zbore* se še lahko vsakdo naroči, naročnina stane za letos 40 Din. List zasluži priporočilo in podporo, saj prinaša raznolično, vsestransko zanimivo gradivo.
Dopisi
.foiica pri Ljubljani. Danes pohiti naš doma-JK cerkveni pevski zbor v Mengeš, kjer priredi v tamkajšnji dvorani Društvenega doma ob pol 4 popoldne koncert. Ta koncert je prvi, katerega priredi cerkveni pevski zbor samostojno t. j. pod lastnim imenom, dočim je bil do sedaj spojen z drugim zborom. Spored obsega v celoti 17 pevskih točk t j. mešane, moške in ženske zbore. — Zveza z vlakom jako ugodna. Odhod z Ježice ob 2.28, povratek iz Mengša z zadnjim večernim vlakom ob 8.47. Vsled tega vljudno vabimo vse prijatelje petja, da napravijo kratek izlet in se udeleže koncerta, kateri obeta biti po svojem pestrem programu in z okrog 30 pevskimi močmi broječim zborom jako učinkovit.
Iz Cnnošnjic na Dol. Dne 8. sept. je hilo žegnanje v Vrčicah, sosedni podružnici semiške tare. Popoldne je preteklo v miru in zadovoljstvu, le zvečer je zavrela kri narodnega nasprotstva. Nastal je v gostilni Lužar med Slovenci in Ko-čevarji pretep, klanje z noži, vsled česar nosi nekaj fantov sedaj obvezane glave, eden pa je celo umrl. — 11. se,pt. popoldne okrog 2. ure je divjala silna nevihta, katera pa je, hvala Bogu, v dobre pol ure ponehala. Malo debele toče je padlo tudi vmes. Le strela je užgala skedenj malega posestnika Grammerja v Komarni vasi. Večje nesreče ni bilo. — Dne 12. sept (v nedeljo) je bila velikanska vaja domače požarne brambe, sosednje .iz Stal, iz Vršič in iz Planine. Planinska godba je igrala pri sv. maši ob 10. uri, katero je služil za pokojne člane gasilce domači g. kaplan. Pač za našo laro tako igranje v cerkvi nekaj posebnega. Gasilci so se korporativno udeležili sv. maše z zastavo. Popoldne je bila vaja, pri kateri so odnesli lovoriko zmage gasilci vrčiške požarne hrambe. Častna diploma se jim je izročila na sredi trga. — Semenj 13. sept je bil malenkostno obiskan. — Vreme imamo izredno lepo, tuinfam včasih na sadnem drevju opaziti pozne svetove, n. pr. parkrat pri šolskem poslopju. Trta zori, a tudi letos ne obeta preveč.
Šmartno pri Litiji. 0 priliki 25 letnice posvetitve zupne cerkve je imel v društveni dvorani temeljito predavanje o zgodovini in razvoju cerkvene stavbe bivši tukajšnji dekan, kanonik in dekan v Kamniku g. Iv. Lavrenčič. Prostorna dvorana je bila premajhna za množico hvaležnih žup-Ijanov, ki so dobili po trudu in žrtvah g. kanonika >
Dnn i?ni«H numnlfiTTiAjSil, in ..a-.sii, ____i
...... ------ __ ,„...,---uai,cpwiil ceniva v
naši domovini. V nedeljo 12. t m. ob sklepu slovesnosti smo imeli cerkven koncert, pri katerem je sodeloval na orglah vodi« stokueza kor« g. St.
Mhnar in njegova hči. Ta splošno znana ljudska igra nemškega pisatelja Raupacha je pravkar izšla v povsem novi jfrireditvi, ki jo je oskrbel profesor Adolf Robida kot 7. zvezek Ljudskega odra. -Mlinar in njegova hči« je igra, ki jo za Vso svete igrajo skoro povsod in če' je ne igrajo, ljudem kar nekaj manjka, tako se je udomačila. Ta igra ne bo delala igralcem težav, občinstvu pa bo ugajala. Robida pozna oder in vse prednosti dobre ljudske igre. Cena znaša za izvod Din 18. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Orel
Polovična vožnja za občni zbor Orlovske pod-zveze, ki se bo vršil v nedeljo 26. t. m., je dovoljena za dneve 25. do 28. I. m. z vseli postaj Slovenije. Udeležence opozarjamo, naj kupijo na odhodni postaji celo vozovnico ter prosijo pri blagajni za mokri žig, v Ljubljani pa naj vozovnice ne oddajo, ker velja tudi za nazaj. Izkaznico, da so se res udeležili občnega zbora, bo vsak udeleženec prejel v orlovski pisarni.
Našla se je denarnica na sodnem trgu z manjšo vsoto denarja. Dobi se v upravi lista.
Porota
MARIBORSKA POROTA.
ROPARSKI UMOR PRED ŠESTIMI LETI.
Včeraj smo poročali o zanimivi in obširni razpravi proti družini Marku z i in Mihaelu Z e m 1 j i č u od Sv. Jakoba v Slov. goricah, ki se je vršila v petek in soboto pred mariborsko poroto. Prinašamo sedaj nekoliko jKKlrobnosti iz obtožnice:
Obtoženci so se že leta 1920. nahajali v preiskavi, toda radi pomanjkanja dokazov so bili izpuščeni. Ker pa govorica o njihovi krivdi ni ponehala ter je o slučaju zvedela mariborska policija, sta izvršila letos ponovno preiskavo dva mariborska detektiva, ki sta spravila na dan nove dokaze; na podlagi tega je kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča odredil novo preiskavo, ki je spravila obtožence pred j>oroto že junija v poletnem zasedanju, toda radi zaslišanja novih prič je bila takrat razprava preložena.
Markuzijevi in Zemljič so obtoženi sledečega zločina:
Dne 7. septembra 1920 je našla neka deklica v Benediškem gozdu v Slov. goricah človeško truplo, na katerem so se videli jasni znaki nasilne smrti. Komisija je ugotovila, da je bil neznani umorjenec ubit s sekiro. Glavo je imel skoro popolnoma zdrobljeno od udarcev. Komisija pa {o dognala tudi to, da umorjeni ni bil ubit v gozdu, ampak so njegovo truplo prinesli s ceste ter ga vlekli po listju do mesta, kjer ga je dekletce našlo.
Umorjenega nihče ni poznal. Govorilo sc je, da je najbrže kak tihotapec ali trgovec.
Ljudski glas je spravil takoj Markuzijeve in Zemljiča v zvezo z zločinom. Bih so na zelo slabem glasu kot tihotapci in obče nevarni ljudje Kmalu so se javile tudi priče, ki so videle v noči od 6.
na 7. septembra, kako so pri Markuzijevih nekaj nakladali na voz ter se potem odpeljal; v smeri proti Renediškemu gozdu. Priče trdijo, da so nakladali človeško truplo. Zemljič je sam pravih okrog, da pride V kratkem k njemu neki kupec ker je nakupoval za njega razne pridelke. Kupec je res prišel, toda nihče ga ni pozne jo več videl.
Markuzijevi in Zemljič so bili pred zločinom zelo slabo situirani, j>ozneje pa so si opomogli ter jioetali imoviti. Ljudje so govorili, da so si opomogli z oropanim denarjem.
Zločinci so so večkrai sami izdali. Jožef Mar-kuzi ej potem, ko je bila preiskava ustavljena, redno ]>opival, kazal cele šope bankovcev ter v pijanosti aovoril, da so neznanca umorili »ti ruo-
kleti Bačkovci« — to je Ivan In Ana Markuzi ter Jožef Zemljič, ki so doma iz Bačkove. Pripovedoval je, da si je umorjeni natakal v kleti iz soda sadjevec, ko so ga udarili od zadaj s sekiro po glavi ter ga ubili.. V resnici so bile vse smrtonosne rane na umorjenem zadane od zadaj. Po umoru so truplo preoblekli v vojaško bluzo ter ga obrili. Značilen je tudi sledeči dogodek: Neki sosed je prišel k Ivanu Markuziju ter si natakal iz soda pijačo. Ko se je sosed pripognil k »odu, je navzoči Jožef Markuzi rekel svojemu bratu: »Tega tudi lahko tako naredimo.« Očividno je mislil pri tem
strašen zločin, ki je bil izvršen v isti kleti. Tudi Mihael Zemljič se je sam obdolževal, ko je opetovano pred zločinom izjavljal, da mora nekaj narediti, ker tihotapstvo ne nese več.
Obtoženi so med preiskavo in pri obravnavi trdovratno tajili. Ker je od zločina do obravnave preteklo že toliko let, je dokazovanje zelo otežko-čeno. Zaslišanih je bilo 48 prič, ki so deloma izpovedale zelo obtežilne. stvari, toda vse precej nejasno, ker se nihče podrobnosti, ki bi bile največje važnosti, ne spominja. Nekatere priče so iz-jKivedale celo, da je bilo truplo, ko so ga našli, že v razpadajočem stanju, kakor da je ležalo v gozdu že več dni ter bi bilo izključeno, da bi se bil izvršil umor v prejšnji noči. Vse to je znatno otežkočilo potek razprave in porotniki si niso mogli ustvariti jasne slike.
Včerajšnji dan porotnih obravnav je bil izpolnjen z zaslišanjem prič. Pri tem so prišli na dan novi momenti, ki bodo znatno vplivali na nadaljnji potek razprave. Nekatere priče so podale izjave, po katerih bi zločin izvršile druge osebe, same ali v zvezi z Markuzijevimi. Razprava je bila zvečer prekinjena in se nadaljuje danes.
Dr. C.:	'
Pri generalnem tajniku Centruma.
Berlin, 15. septembra.
S čudnimi občutki sem vstopil te dni v generalno tajništvo Centruma na Francoski cesti. Ko sem opravil formalnosti, odkod in po kaj sem prišel, me je generalni tajnik centruma dr. Vockel takoj sprejel. Orjak po postavi, uvodoma hladen, nosi črn monokel — vsekako iz potrebe, in ima pisarno, ki nali-kuje salonu in okoli katere v stranskih sobah neprestano tolčejo strojepiske po stroju. Po znanem receptu vizitk sem bil brez nadaljnjega domač in prijatelj.
Dr- Vockel me je takoj vprašal, kakšna je naša ustava, za tem pa, kakšno je razmerje med katoličani in drugoverci in kakšno stališče zavzema j \ ;oslovanska vlada napram nemškim manjšinam. Jaz sem mu v kratkih potezah pojasnil vse te razmere in v razgovoru se je znova nanje povračal. Razumljivo: Že radi sorodnega položaja išče drug pri drugem odgovora na ista vprašanja in je v njih podan strikten dokaz, da se bo moralo delati na večji medsobojnosti in vzajemnosti. Razgovor sam mi je narekoval, da sem začel staviti vprašanja o razmerju centruma do drugih krščanskih evropskih strank in o delu centruma v tej smeri.
»Močna vzajemnost med krščanskimi strankami je tudi program cetruma. Vi veste, da se je v tej svrhi mudil pri nas tudi don Sturzo, in vi veste, da so stranke s krščansko-socijalnim programom v Europi na pohodu. Centrum si je vedno prizadeval, da stopi v stike z vsemi sorodnimi strankami. Tozadevno smo imeli že dvoje pogajanj: na Francoskem in v Belgiji. V zelo tesnih odnošajih smo z, avstrijskio, belgijsko in nizozemsko stranko. V Franciji je naša stranka komaj na porodu. Sedaj imajo menda 14 poslancev. Tudi s poljsko demokratsko stranko smo v zvezi. Z vašo in češkoslovaško nismo bili do sedaj v posebno ozkih odnošajih. Seveda so težave. V prvi vrsti morate računati z dejstvom, da je naš državni aparat s stranko popolnoma okupiral. Lahko rečem, da stoji stranka od revolucije naprej vedno na čelu države in je tudi v deželnih parlamentih stalno v vladi. To ji je narekoval čut odgovornosti. Dalje pa morate pomisliti, da so težave tudi v pogledu narodnosti. Naši odnošaji do Poljske radi nemškega vprašanja niso taki, kot bi mi hoteli. Predvsem pride tu v poštev vprašanje vzhodne Prusije in mesta Danciga. Isto imamo na zapadu. A eno je tudi: vse krščanske stranke so imele dovolj opravka v lastnih državah, da bi lahko intenzivno mogle gledati tudi preko mej v nieje krščanske skupnosti. V bodoče bo brez dvoma drugače in mi bomo ta program gojili vedno.«
»Gospod doktor! Kot pri vas, se je tudi pri nas zelo mnogo govorilo o razkolu v cen-trumu. Znano je, da je bil dr. Wirth izstopil iz stranke. Kaj pravite vi k notranjem bojem v stranki?«
»Da vam širše odgovorim, j© treba poseči nazaj v Weimar. Predvsem mora politični kritik pri nas računati s tem, da mora Nemčija plačevati ogromne reparacije, da je bilo torej treba na polju državne uprave stopiti na pot štedljivosti. Zato je državna vlada morala poenostaviti upravni aparat tudi v deželah, ko so zlasti bile odstavljene dinastije, in se je morala precej koncentrirati finančna moč v centralni upravi- Čeravno stoji centrum načeloma na federalističnem stališču, je vendar položaj države narekoval ta korak. Odtod oni spori in med temi tudi bavarsko vprašanje. Nadalje morate računati z dejstvom, da je bila Nemčija monarhistična država, ki si je v dolgi zgodovini vzgojila v ljudeh dinastičeu čut in predvsem monarhistično uradništvo. Dr. Wirth vidi v republiki edino možno državno obliko nemške demokracije in \ se protivi zlasti /.vezi z nemškimi nacionalci. j A centrum ima tudi pristaše, ki so monarhisti 1 in take, ki siinDatizirajo z angleško obliko
vladanja. A eno je tudi: dr. Wirth je temperamenten- Sicer se je pa spor rešil deloma na strankinem kongresu 16. in 17. novembra 1925 v Casselu in letošnje počitnice, ko je 1 dr. Wirth tudi formalno vstopil nazaj v par-j lamentarno frakcijo centruma. Centrum zida | na novi Nemčiji in bi bilo čudno, če bi ne bilo I spričo razsežnosti stranke v raznih deželah tudi notranjih nesoglasij, zlasti, če pomislite, da smo stranka sredine, ob katere eno krilo butajo valovi komunizma in raznih vrst soci-jalizmas ob drugo pa desničarskega nacijona-lizma. In končno vladna stranka, nosimo vso odgovornost, in kritika je navadno vedno lažja kot pozitivno vstvarjanje.«
»Ravno to stran sem hotel povdariti. AK ne bo stranka trpela na izgubi pristašev, ker končno kruha le manjka in so samo glasovi brezposelnih nevarni?«
»Tudi tu ne more biti odgovor tako enostaven, kot se vidi na videz. Povdariti vam pač moram takoj, da je centrum obdržal §e pri vseh volitvah svoje pozicije kot jih je imel pre 25 leti. In dalje: centrum povdarja svojo udeležbo na stavbi nove Nemčije kot nobena druga stranica. In centrum je delaL Nobena država se ne more ponašati s tako socijalno zakonodajo kot Nemčija, a to je delo centruma. Samo par zgledov: 20 milijonov Je zavarovancev pri bolniških blagajnah, borze dela so narastla na 900, 2 in pol milijona je vojnih upravičencev za podporo. Tu imate natančno statistiko delavskega ministra dr. Braunsa preštudirajte jo, pa boste videli, da je demagogija v tej smeri dovolj težka. Od centruma inaugurirana zunanja politika, kji je šla v London, Locarno in sedaj v Zenovo je postala politika vseh nemških ustavnih strank Seveda je gospodarski položaj zelo težaven. Pomislite morate, da je okoli 7 milijonov ljudi v Nemčiji, ki trpe pomanjkanje dela. A to je splošno evropski pojav, pri nas pa ima še posebni značaj. Prvič so s tem v zvezi reparacije, armada ne rabi dobaviteljev, ameriška konkurenca je velika, potrebe so se omejile, tehnika bliskovito izpodriva ročno moč in končno smo premagana država. Centrum študira to vprašanje in odprava brezposelnosti je naravnost srčna naloga delavskega ministra dr. Braunsa. In končno je naša stranka stranka zavednih pristašev.«
»Gospod doktor — ali bi ravno tozadevno lahko dobil nekaj informacij?«
»Tu imate seznam naše strankine literature. V njej lahko študirate delo stranke v zunanji in notranji politiki. Munchen-Glad-bachška šola vam je znana in to je naš temelj. Glejte: tu imate časopis »Das junge Zentrum«, tu vam dam nekaj knjig našega velikega kulturnega delavca prof.. dr. Sehrei-berja, tu imate tiskana poročila strankinih kongresov — kaj ne, cele knjige! Dr. Bachem v Čolnu bo izdal predzgodovino, zgodovino v politiko centruma in sploh katoliškega gibanja v Nemčiji, ki bo skupno obsegala 8 debelih zvezkov. Nekaj jih je že izšlo. Torej vidite, da ne slonimo na demagogiji, ampak na ogromnem kulturnem, gospodarskem — političnem delu in tu more samo enako delo biti resen konkurent.«
Kodroglavi sinko je prišel že četrtič opominjat očeta, da je kosilo že mrzlo in da se mama jezi. Ura je že tudi. pomaknila svoj kazalec preko druge popoldne in zato so tudi moja nadaljnja vprašanja izostala. Sicer pa sem dobil moško zagotovilo, da so mi vrata vedno odprta in celo to, da ko preštudirata prve podarjene knjige, dobim druge. Obratno pa se želi vodstvo centruma informirati o naših domačih razmerah.
Odšel sem z vtisom, da je krščansko* socialno politična ideja univerzalna, najde povsod iskrene prijatelje brez razlike narodnosti in z vprašanjem, kake bi bile politične razmere v Evropi, če bi se vsi katoličani zavedali tudi svojih političnih nalog in dolžnosti. —
ECdor glasovnice še ni prejel, naj jo takoj ur-Sira pri voSivni komisiji
TEŽKA NESREČA V ŽELEZNIŠKI DELAVNICI.
V državni železniški delavnici v Mariboru se je dogodila pretekli teden težka nesreča. Na de^ lavca Vinka Cererja se je zrušilo nad njim viseča železje ter ga težko poškodovalo. Zlasti resne sd poškodbe na glavi. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico.
Tvrdha r. PlEI?$®lna$L
se nahaja sedaj
WoKova ulica št. 5
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. — Predtiskarija ročnih del. _ — Ustanovljena 1. 1887. —
■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■M
Industrijci! Oddajte glasovnice samo le priporočeno!
Po širnem svetu
Iz novosti dri. licejske knjižnice v Ljubljani.
(Priobčuje dr. Joža G1 o n a r.)
(Izreži in shrani! še boljše pa je, če izrežeS poga-niezne naslove, ki te zanimajo, jih nalepiš ua karton in sproti alfabetično urediš!) " 7-
AutCnrieth Edi,: Techrtische Mechžnlk. Berlin, 1022. (II 45.143). '
Biser. Uredio. N, Stokan. U Zagrebu, 1863.
(42,054).
ftrehm A. B.: Tierlebeij. Leipzig, 1911—18. (II -52.024)	'
BfUgmann K.: Dič Sy)itax des činfachen Sat/os im Indogermanisvhen. Berlin, 1925. (<15.018).
Bussler L.: Kontrapunkt und Fiige Im fre.ien (mbder&ten) Tonsatz einsehliesslifb Chorkoniposi-lion.kjBerlln, 1912. 8». (42.38-1).
Carriord M.: Aesthetik. Leipzig, 1885. (42.369),
Daublor Tli.: Per neue Standpunkt. Leipzig,
1919.	(42.446).
Delekat Fr.: I. H. Pestalozzl, Der Mensch, der Pliilo s op h und der Erzleher. Leipzig, 1920. (12.313).
Dmmmimd H.: Das Naturgesetz in der Gei-sleswelt. Bieleleld, 1892. (42.451.)
Ekonomist. Opran «pyuiT»a aa eKOHOMHj n counajiny hojihtjjk.v. Beorpait, 1921 — (42.354).
Erjavec Fr.: Šlovinci. Ze slov. pfeb. B. Vy-biral. V ProstejoVč, 1924. (45.046).
r.Festschrilt Heinrich WS-lfflin. Miincheei, 1924, (11:42.009)., , ,
France R. E.': Bios. Die Gesetže der Welt. MUhchfetf, 1921. (II 42.037).'
" Ftihrer diirch die moderne Literatur. Be-griindet v H. H. Ewers. Berlin, 1921. (42.488).
Graie'V.: Ernahrungsphysiologisches Prak-tikum der hoheren Pllanzen. Berlin, 1914. (II 45.061).
Guttmann W.: Medizinische Terminologie. Berlin, 1909. (II 45.056).
Handbueh der englisehen Grammatik. Leip. rig, I926,(. 45.040).
•Hatzleld H.: Die franziisische Renaissance-tyrik. Miinchen, 1924 (45.248—2).
Haiiser O.: Das Drama des Auslainds seit 1P00. Leipzig, 1913. (42.410).
. Hcadlam.J. W.: Zvvolt Tage Weltgeschichte. Lausanne, 1916. (42.096), •
Heintze A. & P. Cascorbi: Die deulsi^ien Fa-miliennamen. Halle a. S., 1925. (II 4o054).
Hirt H.: Geschichte der deutschen Sprache. MilneheM, 1925. (45.120—IV/i).
, Homan B.: Geschichtliches im Nibelungen-lie,d. Berlin, 1924. (II 45.136-I/II).
' Jeriisalem W.: Die Urtheilsfunktion. Wi?n, 1895. (42.339).
Karminski F. Venetien. Wien, 1917. (II 42.045).
Klages L.: Haudschrilt und Charakter. Leip-iiC'1921 (42.265.)
Kolo, Hrvatsko. Naučno-književni zbornik. U Zagrebu, 1905- (42.365).
Koprivnik J.: Pohorje. V Mariboru, 1923. (II 42..031).
Lehmann R.: Poetik. Miinchen, 1919. (45.120—
in/2).
London Ch.: The book ot Jack London. New York, 1921, (45.153).
Martens K.: Die deutsche Literatur unserer 7AH in Charakteristiken und Proben. Miinchen, 192t. (42.285).
. Meyor R, M.: Deutsche Stilistik. Miinchen, 1913. (45.120—III/l).
Militarlcsikon, Illustriertes. Berlin, 1897. (II 42.219).
Monatsschrift, Gcrmanisch-Romanisrhe. Hg. v. H. Sehrotter. Heidelberg, 19C9— (II 45.141.)
Morison St.: Handbueh der Druckerkunst. Berlin, 1925. (II 42.212).
Musik, Dic. Illn3triertes Halbmonatsschrift. Bftrlin; 1901— (II 42.225).
Neger Fr. W.: Biologie der Pllanzen au! esperimenteller .Grundlage. Stuttgart, 1913. (II 45516,).'
Osborn M.: Geschichte der Kunst. Berlin,
1920.	(42.088).
.. Pitrfe, G.: Spettacoli e teste popolari siciliane. Palormo, 1881. (42.465).
Preindlsperger-Mrazovič M.: Bosnisches Skiz-zenbuch. Dresden, 1909. (42.103).
Radojičič Sp.: Ochobu TproBB'iKor npaEa. Beorpaa, 1922 (II 45.217),
Revue, La nonvelle. Pariz, 1877— (42.056.) Savič M. M.: Haina un;ivcTpnja n aanaTu. Ca-pajeBO, 1920 — (42.106).
Schmedes K.: Zur Gesch. der Donauflotille. Laibach, 1914. (42.073).
Schneider F.: Die Entstehung von Burg .und Landgemeinde in Italien. Berlin, i924. (II 45.219-68).
Seilcr Fr.: Deutsche SprichvvSrterkunde. Miinchen, 1922. (45.120—IV/3).
Serbenlieder von Anastasius Griin. Mit-getheilt v. P. Radics. Leipzig, 1879. 8». (42.478).
Skerlič J.: JaKOB MrifcaTOBHh. Beorpaa, 1922 (42.038).
Solovjev S. M.: J^ieCnaa KrtHra pyceKofi hcto-pin. MOCKBB, 1867 (42.413).
Stcfansky G.: Das Wesen der deutschen Romantik. Stuttgart, 1923. (45.074).
Sttirring G.: Logik, Leipzig; 1916. (45.233). Stražnicki M.: Predavanja iz trgovačkog prava. Zagreb, 1920. (42.166).
Silovič J.: Kazneno pravo. U Zagrebu, 1920. (42.076).
Thiencmann Th.: Die deutschen Lehnw6rter der ungarisehen Sprache. Berlin, 1922. (II 45.136—I/I).
Valentin V.: Kolonialgeschičhte der Neuzeit. Tilbingen, 1915. (42.331).
Vorlaender Fr.: AVissenschaft der Erkennt-nis, Marburg, 1817. (42.394).
Weissmann A.: Verdi. Stuttgart, 1922. (42.066).
\Vendel H.: Kreuz und quer dureh den sla-visehen Stiden. Franklurt a. M., 1922. (45.019). Wirth A.: Der Balkan. Stuttgart, 1923.
(42.079).
Zarja. >Kypnajn, yieiio-.nnTopaTypnHH n no-JiHTniecKiit. Ct. rieTopfivpn,, 1869 — (42.322).
Prepričajte sc o trpežnostt , _
vr carskih izdelkov
iz prve kranjske vrvarne
Ivan N. Adamič
Liubijana, Sv. Petra c. 31
in pri poriri^nkah Maribor, Vctrlnlska 20 ter Kamnik Sutna 4
Svetovna razstava v Filadelfiji.
Razstavni prostor leži nekako tri milje južno od nffestne 'hiše, katero smatrajo 2a središče mesta Philadephia. Od tu doseže obiskovalec razstavo v 15 minutah, sko se posluži avtoomnibusa. • Prostor obsega okoli 1000 akrov. Ena četrlina vsega prostora obstoji iz ravnega parka z ribniki in vodnimi igrišči.
Pred glavnim vhodom stoji velikanski zvon svobode, podoben zvonu, ki se nahaja v dvorani. neodvisnosti in katerega gla^je pred 150 leti Združenim državam oznanjal neodvisnost. Zvečer je zvon razsvetljen s tisoči električnih luči. Ko obiskovalec stopi na Grand-Čourt, vidi na desnt in levi velikanska poslopja različnih oblik. .
Najprej1 je na desni impozanten avditorij, ki ima 20.000 sedežev in kjer se vrše vsakokratne priredile, shodi, glasbene produkcije in, drugo. Na levi stoji palača umetnosti in industrije, ki obsega skoraj osem akrov. Tu je razstavljeno prav vse, kar je človeški razum iz surovega materijala sestavil. Poleg te palače je palača za poljedelstvo in živila, kjer ima mnogo izdelkov razstavljeno tudi inozemstvo. Meid paviljonoma Danske in Japonske st^ji. s,tolp svobode in malo proč pa simbolične stopnice narodov.
Nafepfoti poljedelski palači stoji stavba države Penhsylvania, v kateri je videti celoten napredek na vseli poljih, ki ga je ta država dosegla. Na drugi strani pa je palača za vzgojo in ljudsko gospodarstvo. Med tema dvema in. avditorijem'pa se nahaja »Gladway«, veselični prostor z mnogovrstnimi novostmi. Ribniki z beneškimi gondolami vabijo tu, tam zopet pristni norimbčrški trg, kjer je videti običaje in življenje Nemčije v srednjem veku. Poleg je postavljena kitajska vas, romunsko mesto, orijentalska pozorišča raznih vrst itd.
Ako se obrnemo proti jugu, pridemo v prekrasen park. Tukaj se nahaja >zakladni otok«, na katerem so hribi, predori, čudovito izdelane hišice, zlati gradovi, lagune, kjer se zbira po večini mladi, razveseljevanja željni svet. V bližini je postavljena palača lepih umetnost, kjer so razstavljena dela starih in sedanjih mojstrov iz vseh dežel, kjer je videti .risbe, preproge, lončarske in kovinske izdelke ter druge slične stvari. Pred to palačo so Švedi postavili Johnu Martenu spomenik, ki bo ostal tudi po razstavi. Za palačo pa so Japonci kaj okusno uredili svoj razstavni prostor, posebno kar se tiče vrtnarstva. Od drugih držav so tu zastopane Perzija, Indija, Egipt, Češkoslovaška, Armenska, Argentina in Kuba.
Takoj za hribi zakladnega otoka je najbolj zanimiva skupina stavb, ki predstavljajo eno nekdanjih ulic Filadelfije. To delo so prevzela razna ženska društva. Vsa poslopja so točni posnetki zgodovinskih poslopij, med drugimi tudi stanovanjske hiše WashiDgiona, Jeffersona in Franklina.
Tudi paviljoni raznih držav Unije se nahajajo tu. Florida ima enega, Ne\vyork pa dva, ki sta posnetka zgodovinskih stavb.
Na južnem koncu razstave opazimo velikansko stavbo, največjo od vseh. To je palača za stroje, transport, rudarstvo in metalurgijo.
Potem je videti tu ogromen stadion, ki bo ostal kot trajen spomenik 150 letnice slavja neodvisnosti. Postavljen je v obliki amfi-teatra, ves iz betona ter ima stotisoč sadežev. Stavba je darilo mesta Filadelfije. Razen stadiona in dvoje ali troje manjših zgradb je vse postavljeno samo začasno in zgrajeno v največji naglici. Večinoma iz jeklenega ogrodja, prepreženega z železnimi palicami, ometa-ne z mavcem ter pobarvane.
Toda svetovna razstava v Filadelfiji ne obstoja samo iz jekla in ometa. Še predno so zidarji in slikarji pričeli s svojimi deli, je že cela armada vrtnarjev izpreminjala lice razstavnih prostorov. Tam, kjer se je odkladala mestna nesnaga, smeti in druga navlaka, so nastali najkrasnejši vrtovi z drevjem, grmičevjem in livadami, najjbujnejšimi cvetličnimi gredami in neštetimi vodometi, i Samoposebi umevno je, da je celoten razstavni prostor najrazkošneje razsvetljen. Umetni potočki in slapovi odsevajo v večernih urah v morju umetne razsvetljave najrazličnejših barv. Cele baterije žarometov naprav-ljajo svetlobni efekt, katerega je videti, kakor trdijo, celo v Newyorku.
Razstava bo trajala do decembra. Takoj ob pričetku je bilo javljenih že nad dvesto raznih organizacij, društev, ki bodo letos zborovala v Filadelfiji. Železnica in paroplovba sta tarife znižali. Največ obiskovalcev pa je pričakovati z avtomobili, za katere .so pripravljeni garažni parki, kjer je prostora za 70.000 avtomobilov. Razen tega pa .je nedaleč od razstavišča takozvani »camps« t j. urhdna avtomobilna šotorišča, kjer je preskrbljeno z vsem, sanitetnimi napravami, vodo, priložnostjo za kuhanje, razsvetljavo, policijskim varstvom, kopalnicami itd. Takih ■ >campov< je osem.
Celo mesto in okolica je mobilizirana glede prenočišč, povsod so pripravljena slanova-uja, ob Železniških progah, 6b pristaniščih in celo ob vseli 'ažnejšlh cestah, ki vodijo v Fi-ladelfijo.
Filadelfija bi se po naše reklo mesto bra-lovske ljubezni
DVOBOJI MED ŽIVALMI.
Naravoslovci so se že mnogo pečali z boji med jeleni. Dostikrat je boj med dvema tekmecema tako silovit, da eden od njiju podleže. Toda to se ne dogaja samo med jeleni, pač pa tudi drugimi živalmi. Neki angleški naravoslovec je več takih dram v prosti naravi doživel ter isto v knjigi, ki jo je nedavno izdal, opisuje.
V Kenja-kolonijl je velikanski krokodil zasadil svoje strašne zobe v zadnjo nogo povodnega konja ter ga vlekel v globočino. Boj je bil slrašen, mogočni vodeni stebri so se dvigali kvišku. Toda odporna moč konja je pone-havala, krokodil ga je vlekel v globoko vodo in ogromno telo povodnega konja je izginilo.
Nihče ne bi prisodil antilopi, da bi se drznila v boj l levom. Antilopa, tako zvana Oryx, ima na glavi en sam rog, ki je podoben bajonetu, in jc zelo nevarno orožje. Sestradan lev je napadel tako ; antilopo s sabljo«, ko si je ob potoku gasila žejo. Štirikrat je lev poskočil proti svoji žrtvi, toda vsakokrat ga je antilopa z rogom odbila, končno pa rog zarila levu v meso tako, da sta obe živali padli k tlom. Toda vseeno ni bila antilopa zmagovalka, kajti pri obupnih poizkusih oprostiti se leva, si je sama zavila vrat.
Strašen je bil boj tudi med boo in jaguarjem, ki ga je neki naravoslovec opazoval v Braziliji. Dasi je velikanska kača držala jaguarja popolnoma objetega, jo je vendar s svojimi kremplji tako strašno razmesaril, da je morala popustiti in ji je jaguar mogel pobegniti.
Tudi v zoologičnih parkih večkrat nastanejo dvoboji med zverinami. V londonskem zverinjaku sta se nekoč spoprijela dva slona, enemu je bilo ime Tippvo, drugemu pa Kaiser. Povod dvoboju je bil neki pes. Ta pes je bil namreč ljubljenec Kaisera in Tippvo je bil vsled tega tako ljubosumen, da je nekoč pograbil psa z rilcem ter treščil ob tla, da je na mestu poginil. Nato pa sta slona pričela strašen dvoboj, ki bi bil gotovo končal s smrtjo enega obeh, ako bi ju ne bili poprej ločili. Toda ne samo med velikimi živalmi nastajajo boji na življenje in smrt, pač pa tudi med malimi, neznatnimi žuželkami. Neki slavni zoolog je opazoval boj med pajkom in kobilico. Pajek je več kot eno uro časa poskušal kobilico vjeti v svoje mreže, a ta se je vsakokrat zopet znala oprostiti, tako da je pajek končno popustil kot brezuspešen boj, kobilica pa je tudi utrujena lezla dalje.
POZABLJENI SVETOVNI ŠAMPIJONI.
Zmaga 18 letne ameriške Miss Gertrud Ederle nad angleškim kanalom s tem, da ga je v 14 urah in 42 minutah preplavala ter potolkla vse dosedanje rekorde, nas spominja raznih šampijonov in nenavadne vztrajnosti.
Italijanski plesni mojster Alfredo Fer-nando je ravnokar vse rekorde potisnil v ozadje s tem, da je 130 ur neprestano plesal t. j. pet dni in pet noči ter še deset ur po vrhu. Dasi se te vrste rekordi ne beležijo v športno kroniko, vendar je taka vztrajnost zanimiva in kaže fizično zmožnost človeka.
Do sedaj še ni nikdo potolkel rekorda Angleža Ramsey-a iz Sheffield-a, ki je v eni uri skočil 10.617 krat čez vrv, kakršno otroci vrte. To je 177 skokov na minuto-
Pred kratkim je bil Eiffelov stolp zopet pozorišče novega tekmovanja. Visoke vsote so bile določene onim, ki v najkrajšem času dospo v drugo : nadstropje« stolpa. Do tam gori je 730 stopnic in prvi jih je preletel v 184 sekundah ali štiri v eni sekundi. To je neverjetno sijajen uspeh, kajti drugi »zmagovalec« je rabil za to 7 minut in 26 sekund ali precej več kot še enkrat toliko časa.
Anglež G. Golding je z dvegalonsko steklenico t. j. devet litrov, ki jo je nesel na glavi i vratom navzdol, prehodil 50 milj t. j. 80 in pol km v 11 urah, in 36 minutah, ne da bi se bil steklenice dotaknil, z rokami v hlačnih žepih.
Neki kovač po imenu Hayes je iz Ports-mouth-a v Nevvcastle in nazaj »podil« dve po 35 kg težki kolesi. Daljava okoli 40 km.
Avstrijec Anton Hanslian pa je 7000 milj, t. j. 11.263 km prehodil v 250 dneh, pred seboj vozeč otroški voziček, v katerem sta bila naložena njegova žena in en otrok
Anglež Sloane je prehodil 2200 milj v 1000 zaporednih urah, torej dve in eno petino milje vsako zaporedno uro.
Podeželski pismonoša Phipps, ki je 58 let vršil svojo službo, je v teh letih prehodil 400.000 milj ali 643.600 km, tako, da bi bil mož v tem času lahko šestnajstkrat prišel okoli ravnika.
Artur Lancaster je v kristalni palači v Londonu pred več leti dvanajst ur vihtel pet kilogramov težko kovaško kladivo, ne da bt se en sam trenotek oddahnil.
Avstralec Burrotvs pa je težak bat sukal v rokah neprestano dva dni in dve noči.
Pred nedavnim časoHT je signore Bancla v Padovi'neprestano igral na klavirju 40 ur. Igral je 250 raznih kompozicij na pamet-Ves čas ni nič užil razen pijače. Prekosil je rekord profesorja Berg-a iz Budimpešte, kateri je igral »le« 30 ur.
Darujte za Liudski sklad SLS!
Iz ameriškega ženskega sveta.
V državi Massachusctts je bila zadnjič zanimiva sodna obravnava. Neki mož je bil zaradi žaljenja časti obsojen na občutno denarno kazen. A on sam ni nikogar razžalil, pač pa jc njegova žena v njegovi navzočnosti nekoga oklofutala. Sodišče jc dejalo: »Na vsak način je mož odgovoren za to, kar žena dela. Če žena koga klofuta, kaznuje sodišče moža. Kako prenese mož kazen potem na svojo ženo, to je pa njegova stvar.« To bi torej ne bilo nič hudega. A v Ameriki se borijo ženske za enake pravice in niso mogle biti tiho. »Če se borimo za iste pravicc, kot jih imajo moški, zahtevamo tudi iste dolžnosti in isto odgovornost. Predpotopno sc nam zdi, da bi zrela ženska nc smela delati tega, kar hoče, pa naj si bo v dobrem ali slabem, in da mora mož zanjo jamčiti. Če je ženska tako hrabra, da nasprotnika sama pokliče na odgovor in da ga celo osebno kaznuje, mora biti tudi toliko močna, da osebno nosi posledice svojega postopanja.«
Z upravičenim ponosom omenjajo organizirane ženske izvolitev Karolinc Bridgeman za predsednico narodne zveze konservativcev. Karolina je žena prvega lorda admiralitetc, torej v najprvih ameriških rodbinah. Seveda pa izvolitev ni posledica moževega vpliva, temveč izredno lc posledica njenih osebnih uspehov, doseženih v dolgih letih socialnega dela. Za dokaz, kako so ženske duševno na« predovale, navaja narodna zveza poročila iz Švedske; tam je leta 1888. kot prva zdravnica stopila v javno življenje dr. Karolina Wides-strom; od tedaj naprej jc izvajalo in izvaja več kot sto zdravnic svojo prakso z največjim uspehom. Samo v Stockholmu je v bolnišnicah stalno nastavljenih več kot 50 zdravnic. Narodna stranka v Ameriki pravi, da je izborno funkcioniranje zakona za zaščito ma-i tere posledica vpliva teh žensk. V vsej švedski javnosti sc jc ukoreninilo mnenje, da je materinstvo najvišje, kar more človeštvo spoštovati, ščititi in gojiti. Spoštovanje do matere jc tako veliko, da ga ni nikogar, ki bi upal proti obstoječim zaščitnim zakonom samo črh-niti. »Štiritedensko varstvo matere pri nas je vse premalo. Pojdite na Švedsko in se učite tam socialne uvidevnosti in pripravljenosti za pomoči« S takimi oklici pa pride narodna ženska stranka sama s Seboj v navskrižje. Kajti velik del organiziranih delavk noče o zaščitnih postavah v industriji nič slišati, ker potem pri iskanju službe ženske niso toliko vredne kot moški. In tako vidimo to veliko vprašanje v vsej njegovi težkoči in nerazreš-ljivosti: na eni strani enake pravicc in enake dolžnosti, na drugi strani pa neenaka moč, utemeljena v večnosti naravnih zakonov; ženske so slabejše in potrebujejo pomoči družbe. Kje je izhod iz tega večnega nasprotstva med tem, kar ženske hočejo, in tem, kar za-morejo?
V Los Angeles so si zgradile pametne in energične ženske svoj prvi hotel, imenovan »hotel ženske«. En milijon dolarjev so vtaknile vanj, prostora ima za 600 stanovalk, opremljen je pa z vsemi modernimi tehniškimi napravami. Zgradile so ga članice ženskega atletskega kluba, in članice krščanske zveze mladih žensk. V Indiji je imenovana na univerzi v Akigašu prva ženska rektorica. Švedski prestolonaslednik je obiskal 291ctno švedsko prvoboritcljico za ženske pravice Avgusto Lindstrom, živečo sedaj v Ameriki. Rekel ji je: »Če se na Švedskem rodi princ, ustrelijo 42krat, če princesinja, pa 21krat. To je edini razloček med moškimi in .ženskami na Švedskem.« Avgusta se jc zamislila in jc! dejala: »Naj bi si vse ženske sveta vzele Švedsko za zgled!«
Gospa Etel Smith je bila v najmodernejšem ameriškem kopališču, v Miami na Floridi. Nič ni bila vesela, ko je prišla nazaj. Videla je, kako velika je razlika med ženskami, ki se z neprestanim delom dvignejo do duševnih voditeljic in ki vtisnejo času pečat svoje osebnosti, tet med onimi površnimi velikomodnimi rastlinicami, ki živijo samo za-i bavi in uživanju. Smithova daje tem hiper-modernim ženskam lepe nauke; na pomoč ji pride tudi Platon. »Ze v njegovih zakonih beremo, da uživa častita ženska starost vso spoštovanje in vsa odlikovanja. Ko je ženska stara 40 let, upravlja v Platonovi idealni državi vsa mesta in vse častne službe, ki jih je zmožna. Duševna in moralna dozorclost ženske to zahteva. Kako jc pa pri nas. Kaj ja našim damam, ki so stare več kot 40 let, naloga in vsebina življenja? Da sc lepotičijo, sc mažejo, smešno oblačijo, podnevi karte igrajo in ponoči plešejo in da ljubimkajo z mladeniči, ki bi bili lahko njih vnuki. Kje so kritiki, ki bi ta perverzni čas primerno occnili?«
Etel Smithova ima čisto prav. Samo eno je pozabila: Kar jc bilo v starem veku staro, sedaj ni več. Ženska pri 40 letih danes ni več to, kar je bila pri Grkih. Grki so živeli povprečno 30 let, Amerikanci živijo povprečno 60 let in to jc znano, da živijo ženske dalj kot moški.
Organizacijo gospodinj so si osnovale Angležinje. Njen namen je, da pospešuje gospodinjsko delo in da skrbi za uspešen njegov razvoj. V prvi vrsti naj se vzgajajo gospo-j <linje in gospodinjske pomočnice za medsebojni pouk in za medsebojno pomoč.
Gospodarstvo
Reševanje gospodarske krize.
Mnogo se v zadnjem času govori, piše in razpravlja o naši gospodarski krizi. Tudi vlada se je v zadnjem času konečno zavedla, da }'e naše gospodarstvo zašlo v silno težak položaj. Čeprav se glede načina sanacije našega gospodarstva mnogo zboruje in konferira vendar opažamo tudi v naših gospodarskih krogih precejšnjo neorijentiranost.
V posameznih pokrajinah države se je kriza časovno različno pojavila. Med tem ko smo v Sloveniji in Hrvaški že lani (deloma že v 1. 1924) občutili vso težo gospodarskega nazadovanja, se je kriza v vzhodnih delih države (predvsem v Srbiji) pojavila pravzaprav šele letos spomladi, v istem času, ko je gospodarstvo zapadnega dela naše države prekoračilo najnižjo točko v padcu konjunkture in prehajalo že v stanje gospodarske depresije. Ta razlika v razvoju konjunkture v posameznih pokrajinah iste države predstavlja zelo in-teresanten pojav. Velike razlike glede posredne in neposredne davčne obremenitve produkcije v posameznih pokrajinah, na drugi strani pa razlike glede porabe državnega denarja v teh pokrajinah so povzročile, da se je nazadovanje konjunkture pri nas pospešilo, v vzhodnih delih države pa zadržalo. Belgrad toliko časa ni razumeval naših pritožb, toliko ča-6a ni veroval v dejanski nastop krize, dokler 6e ni v sami Srbiji pojavilo hitro nazadovanje konjunkture.
Pred 4 tedni je sklical trgovski minister enketo, na kateri so sodelovale naše najodlič-nejše gospodarske organizacije. Posamezne zbornice so predložile svoja mnenja glede vzrokov, ki so privedli naše gospodarstvo \ tako težak položaj in predlagale potrebne mere za sanacijo. Tudi IV. gospodarski kongres, iki se je vršil zadnjo nedeljo v Belgradu, je obširno razpravljal o tem vprašanju. V splošnem pa se opaža, da so predlogi naših gospodarskih korporacij take narave, da morejo, čim se izvedejo, koristiti našemu gospodarstvu le kot injekcije. Naši gospodarski krogi so se v glavnem lotili le detajlov in predlagali predvsem mere, ki so izvedljive le pod gotovimi predpogoji, Izgubili so iz vida glavne smernice, po jjpierih naj bi se izvedla sanacija. Mere, ki bi občutno zmanjšale državne dohodke ali pa obremenile državo pri izdatkih so brez večjih reform v sistemu našega državnega gospodarstva brez stvarne podlage. Državni dohodki padajo od meseca do meseca, in ni čuda tedaj, da so ti predlogi ostali na papirju. Tudi se pri razmotrivanju o vzrokih krize ni razlikovalo med onimi vzroki, ki nosijo pretežen del Ikrivde in ostalimi vzroki, ki na razvoj konjunkture sploh nimajo odločujočega upliva.
Kriza našega gospodarstva stoji v najožji fcvezi z nivojem naših cen v zlatu. Ne prikri-vajmo si dejstva, da so naše cene z ozirom «ia pretežno agrarni značaj naše države previsoke. Gotovo ni to krivda našega posameznega producenta. Pričetek vsega zla je bilo dviganje naše valute, ki je znatno dvignilo nivo naših cen v zlatu, čeprav so cene v dinarjih padale. Izravnanje cen pa je otežkočilo že dejstvo, da je svetovni nivo cen pričel padati oz. da se je kupna moč zlata znatno dvignila. Dva momenta — dviganje dinarja in padanje cen na svetovnih tržiščih sta hkrati pri-Siskala na naše cene. K temu pa se je še pridružila vedno večja obremenitev naše produkcije potom posrednih in neposrednih davkov, iki je dosegla svoj praktičen maximum. Zaostalost v metodah produkcije, pomanjkanje stalnega dotoka novega kapitala, ovire izvirajoče iz strukturnih sprememb v našem gospodarstvu vsled nove orijentacije našega gospodarstva in vsi ostali vzroki, ki so obstojali že dolgo vrsto let, so postali usodepolni šele tedaj, ko je naše gospodarstvo pričelo nazadovati. Konečno so se pojavili, posebno v zadnjem času, tudi zunanji uplivi, na eni strani ferednjevropska gospodarska kriza, ki je zmanjšala 'kupno moč naših sosedov, na drugi strani pa dumping romanskih držav vsled inflacije.
Sanacija našega gospodarstva mora pri-oeti tam, kjer je najhitreje pričakovati uspehov. Produkcijski stroški naše produkcije se bodo gotovo polagoma zmanjšali in povzročili znižanje cen (posebno v prečanskih krajih, kjer je nivo cen mnogo višji kot v Srbiji). To tendenco je treba le pospešiti. V tem pogledu •je pač najvažnejše, da se davčne obremenitve občutno zmanjšajo. Toda ne zadostuje zahtevati znižanje davkov in drugih dajatev. Zahtevati moramo temeljit preobrat v našem državnem gospodarstvu. Najvažnejše točke našega programa bi morale biti:
1.	Ločitev našega državnega proračuna v redni proračun in investicijski proračun. Zadnji bi se moral kriti, vsaj toliko časa, dokler se gospodarstvo ne opomore, z inozemskimi posojili, tako, da se ta bremena odvalijo na dolgo vrsto let. Le na ta način bo mogoče občutno zmanjšati davke in vse druge dajatve, ki danes tako ovirajo našo produkcijo, predvsem pa naš izvoz.
2.	Da se zniža tudi redni proračun, je treba popolnoma — ne samo deloma — spremeniti, decentralizirati in racionalizirati našo državno administracijo. Le tedaj je pričakovati zmanjšanje ogromnih osebnih izdatkov naše
države; le tedaj bo mogoče občutno reducirati preveliko število uradništva brez škode /.a redno in točno poslovanje.
3.	Storiti je treba vse potrebno, da se omogoči pritok tujega kapitala v svrho racionalizacije naše produkcije. Ni se nam treba bati, da bomo po tej poti prišli v gospodarsko odvisnost od inozemstva. Čim se s pomočjo tujega kapitala dvigne naša produkcijska zmožnost, bomo z lahkoto amortizirali ta kapital.
4.	Da se ustvari predpogoj za pridobitev tujega kapitala — bodisi kot državno posojilo, bodisi v svrho racijonalizacije produkcije — je potrebno, da se takoj reši vprašanje naše valute in da se izvede definitivna in čvrsta stabilizacija dinarja.
5.	Komercijalizirati je treba vsa državna podjetja, predvsem pa železnice, kajti le na tej podlagi se da izvesti štedenje, odstraniti deficit in zasigurati kapital za nove železniške zveze.
6.	Opustiti pa je treba vsako nasilno vmešavanje državnih oblasti na razvoj cen ali pa obrestne mere.
Kritično pomanjkanje vagonov v Sloveniji.
Pomanjkanje odprtih vagonov za prevoz lesa in premoga, ki se pojavlja že na dva meseca na celem območju ljubljanske železniške direkcije, je doseglo zadnje dni zelo kritičen obseg. Pretekli teden, ko je bilo delo v revirjih Trboveljske premogokopne družbe ustavljeno, je železnica še nekako krila naročila trgovcev in industrijcev, od kar pa se je obnovilo delo v premogovnikih, ni v stanju tako-rekoč niti enega vagona dostaviti privatnim interesentom za nakladanje blaga. Celo za nakladanje premoga primanjkuje odprtih vagonov tako, da se mora premog največkrat deponirati in včasih obrate po cele dneve ustavljati zaradi nedostatka vagonov.
Še hujše pa je za lesno industrijo in trgovino. Število na postajah naročenih vagonov znaša že samo za les nad 600. Eksportna podjetja so prišla vsled tega v velike poslovne težkoče, ker niso v stanju izvršiti prevzete dobave pravočasno in vkrcati ladijske tovore. Grozijo jim velike izgube vsled kazni in stroškov, katerim bodo zapadli, ako se jim pravočasno ne dostavi zadostnega števila odprtih vagonov.
Vse intervencije posameznikov, kakor tudi trgovske zbornice pri ministrstvu za promet in pri generalnem ravnateljstvu v Belgradu so ostale dosedaj brez praktičnega uspeha. Nasprotno se situacija še od dne do dne slabša. Posebno se to opaža zadnje dni, ko je pričela železniška uprava odtegovati prometu velike množine inozemskih vagonov, ki se imajo vsled odpovedi najemninskih pogodb do konca septembra vrniti raznim inozemskih posojevalnim in prometnim družbam. Dasiravno je generalni direkciji železnic dobro znano, da nastaja vsako leto ob pričetku izvozne sezije občutno pomanjkanje tovornih vagonov, ki traia do konca februarja in da je letos vsled abnormalno velikega števila pokvarjenih vagonov situacija še posebno pre-kerna, je kljub vsem opozorilom interesiranih krogov koncem junija odpovedala nad 2.000 vagonov, ki jih ima izposojenih od raznih avstrijskih in belgijskih prometnih družb. Te vagone mora železniška uprava ravno sedaj, v dobi največjega pomanjkanja vrniti v inozemstvo. Medtem ko trpijo gospodarski krogi vsled pomanjkanja vagonov največje škode, se nabira v Teznem pri Mariboru na stotine vagonov, da se po izvršeni reviziji vrnejo v inozemstvo. Apeliramo na vse merodajne či-nitelje, da ukrenejo vsaj v zadnjem trenutku
potrebne korake, da se ta brezglavost Generalnega ravnateljstva popravi in da dobijo interesenti zadostno število voz na razpolago.
Voznina za les po novem pristaniškem ta-rifu. V našem izvozu lesa igra največjo vlogo izvozni tarif št. 6, pod katerega spada ves rezan in tesan les, trami, deske in letve. Pri izvozu tega lesa iz področja ljubljanskega železniškega ravnateljstva se računa po novem železniškem tarifu pristaniški tarif št. 18/b po znižanem haremu 23. tarifnega razreda. Da se vidi praktičen efekt novega tarifa, navajamo nekaj primerov. Razdalja 36—40 km, stari tarif št. 23 — 390 Din, stari tarif št. 21 — 405 Din, novi pristaniški tarif št. 23 — 255 Din, razdalja 56 — 00 km, stari tarif 22 — 465 Din, stari tarif 21 — 495 Din, novi pristaniški tarif 315 Din, razdalja 96—100, stari tarif 23 — 595 Din, stari tarif 21 — 635 Din, novi pristaniški tarif 415 Din. Voznina za 10 ton rezanega lesa ali tramov bo znašala iz Mariboru na Sušak 970 Din, do Rakeka (drž. meja) pa 900 Din; iz Celja na Sušak 855 Din. do Rakeka pa 800 Din, iz Ljubljane na Sušak 870 Din, do Rakeka pa 495 Din. Iz postaj mariborske oblasti in deloma tudi ljubljanske oblasti bo izvoz na Sušak torej mnogo ugodnejši. Pri tem pa moramo upoštevati, da so pošiljke na Sušaku, ki se vkrcajo na ladje in se odlagajo na odprtem prostoru 21 dni ležarine proste.
Program kongresa trgovskih korporacij v Osjeku. 26. in 27. t. m. se bo vršil v Osjeku kongres vseh trgovskih korporacij naše države. Glavna in najvažnejša točka programa bo, kakor smo že poročali, ustanovitev Centrale trgovskih korporacij in sprejetje tozadevnih pravil, katera je sestavila Zveza trgovcev v Hrvaški in Slavoniji. Nadalje se bo razpravljalo o zakonskem predlogu o neposrednih davkih in zakonskem predlogu v gospodarskem svetu in o vprašanju krošnjarenja (ref. Zveze gremijev Ljubljana), o reformi kon-kurznega postopka in izenačenju koledarja (ref. Združ. trgovcev. Novi Sad), o z alt on u za zaščito avtorskih pravic in o državnih in privatnih zadrugah (ref. Zveze trgovcev v Hrvaški in Slavoniji), o davku na vojne dobičke, o carinskih posredovalcih in o dvojnih taksah pri izdajanju spričeval (ref. Združ. trgovcev Vinkovci). Do sedaj je prijavljeno že veliko število delegatov. Zveza trgovcev v Hrvaški in Slavoniji bo delegirala 20 zastopnikov.
Izvoz klobukov iz Italije. Kakor znano, ima Italija svetovno znano industrijo klobukov. Izvoz klobukov iz Italije je znaten in tvori močno konkurenco naši industriji klobukov, ki je še mlada. Poleg avtomobilske industrije je edino ta panoga italijanske industrije mogla izkazali letos povečanje izvoza. V prvih 5 mesecih t. 1. je znašal izvoz klobukov 2,972 000 komadov napram 2,615.000 komadom v odgovarjajoči dobi lanskega leta.
Italijanski 25 lirski bankovci se potegnejo iz prometa in bodo veljavni samo še do 31. decembra tek. leta.
Nova rafinerija petroleja. Anglo-jugoslovan-ska petrolejska d. d., ki zastopa znano petrolejsko družbo »Slielk, bo v kratkem pričela graditi lastno rafinerijo v Capragu pri Sisku. Dosedaj smo imeli v vsej državi samo eno rafinerijo, ki je last družbe »Danice« in se nahaja v Bosanskem Brodu.
Evropski lesni kartel. V začetku oktobra se bodo nadaljevala pogajanja med češkoslovaškimi, avstrijskimi, romunskimi in jugoslovanskimi lesnimi producenti radi ustanovitve evropskega lesnega kartela. Konference se bodo vršile na Dunaju. Koncem leta pa se bo sklicala konferenca v Amsterdamu, kjer bodo zastopani vsi evropski lesni producenti. Na tej konferenci se pričakuje konečne odločitve.
Gospodarji poljske železne industrije. Po statistiki gospodarske agencije »Ajencja Wochodnia<c je prešla poljska železna industrija v skoro izključno last inozemskega kapitala. Udeležba nemškega kapitala znaša 26%, udeležba avstrijskega kapitala 20%, udeležba francosko-belgijskega pa 20%, skupaj 66%. Mešani nemškopol.jski trust je udeležen z nadaljnjimi 22%, tako da ostane čisto poljskemu kapitalu le 12%.
l&oraza
Dne 18. septembra 1926.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili zabeleženi sledeči tečaji: Vojna odškodnina 306, Berlin 13.47 (13.455—13.485), Italija 205.75 (204.96—206.96), London 274.70 (274.37—275.17), Nevvyork 56.46 (56.4475 den.), Pariz 160 (160— 162), Praga 167.70 (167.35—168.15), Dunaj 7.975 (7.9586—7.9886), Curih 10.94 (10.9275—10.9575).
Curih. Belgrad 9.145 (9.145), Budimpešta 72.45 (72.45), Berlin 123.25 (123.2125), Italija 18.825 (18.725), London 25.12375 (25.11875), New-york 517.375 (517.5), Pariz 14.60 (14.575), Praga 15.335 (15.3425), Dunaj 72.975 (73), Bukarešt 2.762 (2.712), Sofija 3.75 (3.7375), Amsterdam 207.40 (207.3825), Bruselj 14.10 (14.20).
S čolnom po Savi od Jcžice do Belgrada. Gg. ing- Anžlovar Vladimir in cand. areb. Strenar Maks, člana akad. športnega kluba > Primorje«, sta se 20. avgusta odpeljala e čolnom po Savi z Ježice. 000 klm dolgo pot do Belgrada sta prevozila v 11 dneh in dospela 81. avgusta v Belgrad. Izročila sta belgrajski mestni občini pozdrave ljubljanske občine. Platneni čoln, v katerem sta se podala na pot, sta zgradila sama, Posebno opasna in zanimiva je bila vožnja po hitrem toku Save do
Zidanega mosta.
1'. G a malici Pryczkil,
ki ga kaže naša slika, je 1. maja t. 1. v Lucku v Voliniji s štirimi drugimi menihi prestopi) iz pravoslavja v katoliško cerkev. V katoliške cerkev jih je slovesno sprejel škof Szelaczek
Katoliška omladina v Mariboru.
Maribor, 18. septembra.
Že koj v prvih letih po prevratu se je pokazala pri porastu naših organizacij nujna potreba: osnovanje lastne godbe. Načrta ustanovitve lastne godbe se je oprijel z dušom in telesom znani mladinski organizator g. o. Pavel Potočnik, ki je prišel v Maribor 1. 1921. in začel zbirati krog sebe fante, ki bi bili sposobni za godbenike. Ze po par mesecih delovanja med fantovsko mladino je sklical g. Pavel ustanovni občni zbor 25. jul, 1921, na katerem se je priglasilo za vstop v novo organizacijo »Katoliške omladine« 7(1 fantov iz Maribora in okolice.
Namen in cilj te prepotrebne organizacije je bil: mariborski mladini urediti na katoliški podlagi in načelih to, po čemur hrepeni mlado srce; izobrazbo in zabavo ob prostem času. Ta temelj organizacije Katoliške omladine se je izkazal že koj po ustanovnem občnem zboru kot nekaj mogočno privlačnega za mariborske fante, ki niso bili do tedaj pri nobenih organizacijah iz tega ali onega vzroka.
Ze v prvih mesecih ustanovitve Katoliške omladine« jc njen vodja g. Pavel razdelil organizacijo na razne odseke in sicer: odsek godbenikov na pihala, lok, tamburice in pevce. Skraja je štel odsek godbenikov na pihala le 18 fantov.
Razvoj godbe in organizacije.
Za začetne vaje so si nabavili omladinci stare inštrumente in kupili od nekdanjega mariborskega veteranskega društva 60 kg sekiric za 3 tisoč kron. Za tem se je kupil za pevske vaje glasovir in sicer za 10 tisoč kron. Omladinski godbeniki na pihala so dobili kmalu po ustanovitvi marinarsko uniformo, ki je bila zamenjana I. 1925. za Veliko noč z novo po vzorcu drugih uniformiranih godb. Ker je godba lepo napredovala in so njeni člani rastli, so se nabavili 1. 1925. za 60 mož novi inštrumenti, kar je stalo težke vsote in je danes omladinska godba opremljena moderno za vsak še tako velik nastop. Člani omladinske organizacije imajo poseben znak — belo zvezdo in krasno novo društveno zastavo, katero so izdelale mariborske šolske sestre in je bila slovesno blagoslovljena 25. marca 1925 ter je stala 56 tisoč kron.
Doslej je imela Kat. omladina 3 predsednike: Franca Dobaj, Ivana Grobelšek in Antona Ploj. V godbi so vežbali omladince: Bradač, vojaški godbenik, Ludvik Sterle, magi-stratni uslužbcnec in Josip Germ, ki vodi godbo še danes in jej jc tudi pripomogel do hvalevredne višine. Vežbali so se omladinci doslej v treh lokalih: v dvorani v Splavarski ulici, v Vetrinjskem dvorcu in zopet nekaj v Splavarski ulici. Za splavarsko dvorano si je nabavila omladina lep nov gledališki oder, ker se pridno vežba v dramatičnih nastopih in to posebno po zimi.
Danes je Kat. omladina razdeljena na te-le odseke: godba na pihala 60 mož, na lok 15, tamburaši 23, pevci 15. lahka atletika 15, nogomet 11, dramatika 15 članov. Celotno šteje organizacija 135 fantov, ki imajo 14-dnevne sestanke in 3kratno letno skupno sv. obhajilo. Podpornih članov šteje organizacija 680, častnih 29 in ustanovnih 33.
Nastopi.
Prvič se je pokazala Kat. omladina kot posebna organizacija na izletu lajteršberskega izobraževalnega društva na Košake in prvič je nastopila z godbo v Narodnem domu že 23. nov. 1922. Drugi večji nastop je bil ob priliki Slomškove proslave in temu so sledili
Inserati v .Slovencu, imaio vedno uspeh!

Pristnost in jakost Vam jamči naša
Mollnska cfteorija"
ki daje kavi Izdatnost, lepo barvo In je Izdelek domačega delavca ter zasluži, da se vporablja v vsaki rodbini!
razni izleti. Leta 1923. je igrala omladinska j godba pri blagoslovitvi zastave Krščanske-! ženske zveze 6. maja 1923 in to leto je že bila prva velika društvena veselica pri Gambrinu ; 1. julija. Dne 17. junija 1923 so nastopili pmladinci z godbo na velikem mladeniškem in orlovskem taboru v Št. Janžu na Dravskem polju in pozdravili s serenado 28. julija 1923 v Maribor došlega škofa dr. Karlina. Omladinska godba se je nadalje istega leta še udeležila mladeniškega tabora v Slov. Bistrici in katoliškega shoda v Ljubljani od 25. do 28. avgusta ter 7. decembra slovesne blagoslovitve mariborskega orlovskega prapora. Leta 1924. se je udeleževala godba raznih izletov, igrala pri blagoslovitvi Kat. doma v Šmarju pri Jelšah ter pri proslavi 701etnicc Društva mariborskih katol. pomočnikov ter pri raznih skupnih nastopih v Narodnem domu, pri Gotzu, Gambrinu in koncertih v parku.
Ni nam mogoče tedaj beležiti vseh nastopov omladinske godbe, katero vabijo danes vse naše organizacije v Mariboru in sploh na Štajerskem. Godba je danes že tako na višku, da je vedno oddana ob nedeljah ter praznikih in iskana tudi od ne naših društev ter organizacij .
Najnovejši načrt katoliške omladine.
Kakor je razvidno iz že navedenega, je organizacija kat. omladine tako napredovala ln tako narastla, da se je lotila letos resno načrta: Zgradba lastnega društvenega doma. Nabiralne pole za prostovoljne prispevke se bodo začele razpošiljati in ima organizacija dovoljenje za srečkanje v prid zgradbi novega doma. V novem društvenem domu bi naj bila tudi stanovanja za 100 osirotelih fantov iz Štajerske, kjer bi se ti dečki izobraževali
tudi strokovno ter naučiti raznih obrti. •
Povedano govori jasno, kako se je ta skraja neznatna in skromna organizacija v kratkem času razvila mogočno in obeta šc večji napredek. Pri organizaciji sodelujejo fantje slovenske in nemške narodnosti, a občevanje se vrši le v s'ovenskem jeziku in je za Nemce najlepša prilika, da sc priučijo hitro slovenščine. Celi Maribor, da, celi Slov. Štajer je vesel organizacije Kat. omladine in je ponosen na njo, ker je rodila dosedaj že toliko vidnih razveseljivih in blagodejnih sadov med ono mladino, ki hrepeni po izobrazbi in pošteni zabavi na verski podlagi.
Ratiio
O anteni. — Malokdaj išče radioamater vzrok svojega slabega sprejemanja drugje, kot v sprejemnem aparatu. Vse mogoče dele aparata dolži krivde in pomanjkljivosti: žarnice so se postarale, upori niso pravi, kondenzatorji in tuljave niso dovcij »low loss« itd., ne pomisli pa, da je prav mnogokrat kriva le antena, da ni sprejem prvovrsten. Sicer je pri nas postavljanje zunanje, tako zvane visoke antene postavno pridržano le poklicnim elektrotehnikom, a izkušnje kažejo, da so antene postavljene od teh strokovnjakov prav pogosto zelo nestrokovnjaške, kar pač ni čudno, saj je to zanje čisto nov posel. V naslednjem nekaj navodil, kako mora biti speljana zunanja antena, da čim popolnejše služi svojemu namenu.
Antena je del sprejemnega aparata, ki ima namen sprejemati potom indukcije visokofrekvenčne tresljaje izmeničnega toka ali oddajne valove, Ker so ti tresljaji silno šibki, mora biti zato antena tem občutljivejša, da jih sprejme, a mora jih tudi kolikor moč brez izgub dovesti v aparat, kjer se po veC ali manj kompliciranem procesu spremene v slišne zvoke. Kakšna mora torej biti občutljiva antena? 1. Biti mora iz materijala, ki je dober električni prevodnik; 2. imeti mora primerno dolžino; 3. izolirana mora biti kar najskrbneje proti vsem predmetom, ki pridejo v stik ž zemljo; 4. dovod v aparat mora biti čim krajši in brez ostrih vpogibov. Navadno se uporablja za anteno bakrena, ca. 2 mm debela žica, ali pa vrvica iz broncasto bakrenih tankih žic. Mnogo boljša od navedenih je posrebrena žica, debela 1 do 1.5 mm in sicer zato, ker je precej boljši električni prevodnik kot baker. Tudi taka žica ne oksidira tako hitro kot bakrena; saj je znano, da je antena iz stt..\ to ie oksidirane žice mnogo 6labša, kot iz nove. Posrebrena žica pa služi prav tako, kot če L, bila vsa iz srebra, ker visokofrekvenčni toki gredo le po površju žice. Tako žico sc dobi tudi pri naših trgovcih in služi siccr za spoje v aparat<j, Če pa že imaš napeljano anteno iz bakrene žice, jo vsako leto enkrat snemi in temeljito očisti. — Kakšno dolžino naj ima antena? Ni to tako velike važnosti, kot bi se mislilo. Za sprejem valov v dolgosti od 200 do 600 m popolnoma zadostuje, če jc antena dolga 30 m ali celo nekaj krajša. Ako napeljemo mesto ene dve vzpo-
redni žici, morata biti 1.5 m narazen. Uspeh se s tem zviša nekako za eno petino. Mnogo, mnogo važnejše od dolgosti antene pa je njena višina nad zemljo. Tu pač lahko rečemo, da čim višje je speljana antena, toliko boljša je. Treba pa je v tem pogledu popraviti neko zmoto. Če namreč amater napelje svojo anteno 2 m nad hišno streho, ki je visoka 8 m, naj ne misli, da je njegova antena 10 m nad zemljo, ker je taktično le 2 m, ali v najboljšem slučaju toliko, kolikor je od hišnih zidov, ki so spojeni z zemljo do antene. Tudi drevesa, ki rastejo pod anteno vplivajo nanjo in predstavljajo tako rekoč zemljo. Največjo skrb je predvsem polagati na kolikor moč dobro izolacijo antene napram opornim točkam. Če napelješ 30 m dolgo anteno tako, da bo en konec pritrjen na hišo, drugi pa na 8 m visok drog, ki ga postaviš nalašč zato, potem naj bo drog vsaj 40 m, a raje 5e več oddaljen od hiše. Antena naj bo na obeh koncih privezana na porcelanasto jajčasto verigo in od te naj bo še na vsakem koncu do 5 m dolga pocinjena žica, ki je pritrjena na drog, oziroma na hišo. Konec antene je spojen istotako s posrebreno žico, ki drži v aparat. Ta žica naj gre kolikor moč premo, brez zavinkov in ostrih upogibov v antensko sklepalo in od tam pri oknu, dobro izolirano v sobo. Ako antenin dovod speljavaš krog voglov hiše, bodi gotov, da boš prav slabo sprejemal. Tudi naj bo dovod povsod vsaj pol metra od hišnega zidu. Ako imaš hišo ali sobo na takem prostoru, da ne moreš ustreči vsem gori navedenim zahtevam, potem raje v svojo lastno korist opusti napeljavo visoke antene, pridaj nekaj stotakov in nabavi si aparat s transpo-zicijo (superheterodyn, tropadyn, ultradyn) in
sprejemal boš mnogo bolje z malim okvirjem, kot pa s pomanjkljivo visoko anteno. — Omeniti je še, da se mora antena ogniti vseh drugih električnih napeljav (telegraf, telefon, svetlobna napeljava), nikdar ne sme iti s takimi žicami vzporedno, če pa se mora križati ž njimi, naj se pravokotno in vsaj nekaj metrov od njih.
K antenski napeljavi spada pravzaprav tudi žica, ki drži iz aparata v antensko sklepalo in od tod v zemljo. Če ni speljan ta odvod v vodovodno napeljavo (to sme biti le v nizkih poslopjih), potem naj istotako gre po najkrajši poti v vlažno zemljo. V jamo, ki naj bo globoka do 2 m, se položi 1 m1 cinkaste pločevine, na kojo je zvarjena odvodna žica. Ta žica naj bo bakrena, in njena napeljava oddaleč ni tako kritična kot antenska Antensko sklepalo naj bo solidne izpeljave in tako montirano, da ga je skozi okno lahko dosegati. Kadar ne sprejemaš, tedaj naj bo antena brezpogojno vselej zvezana z zemljo. — Nekateri hišni gospodarji ne dovolijo radi svojim najemnikom postavljati visokih anten, češ, da je potem hiša bolj izpostavljena streli. Ta predsodek je čisto napačen. Znano jc, da udari strela le, če nastane nenadoma razlika v električni napetosti med oblaki in zemljo za mnogo tisoč voltov. Lahko pa zabranitno, da bi ta razlika v napetosti nastala in siccr s tem, da elektriko po anteni stalno odvajamo v zemljo. Tako je dobro izolirana in pravilno vzcmljena antena boljša od strelovoda. Strah hišnih posestnikov pred antenami jc torej neopravičen, pač pa naj le skrbno pazijo, da bo imel radioamater anteno izven uporabe vselej vzemljeno, kar se lahko od zunaj opazuje na antenskem sklepalu.
Spori
DANAŠNJE PRV. NOGOM. TEKME.
Danes, v nedeljo, se otvori jes. nogometna sezona ter nastopijo ob tej .priliki sledeči pari: igrišče SK Ilirije predpoldne ob 10. uri rez. SK Ilirije in ZSK Ilermesa, popoldne ob 15.15 SK .Tadran : SK Slovan, a ob 16. uri SK Ilirija : ZSK Hermes. Dopoldne na igrišču ASK Primorje ob 9. uri SK Svoboda : SK Reka, ob 10.30 SK Krako-vo : SK Panonija. Razumljivo, da bosta obe tekmi prvega razreda najbolj zanimivi, vsled Česar pričakujejo pri teh tekmah tudi večjega obiska.
HSK DERRY (Zagreb : AKAD. SK PRIMORJE.
Dane ob 16. uri, predtekma ob 14.15 uri.
Danes, v nedeljo, nastopijo v Ljubljani zagrebški gostje, HSK Derby, eden najmlajših zagrebških prvorazrednih klubov. Gostje predstavljajo v pravem pomenu besede sedanji nivo zagrebškega nogometa, ki naj bo v tekmi z domačini nekako merilo med Ljubljano in Zagrebom.
O kvaliteti Derbyja smo že poročali' tako da se nam obeta danes res zanimiva, ostra, toda fair igra. Tega si tudi vsaka športna publika želi. Vsled tehnične izvežb&nosti obeh moštev je tudi pričakovati visoko stoječe igre. Derby nastopi v svoji najmočnejši postavi s svojimi znanimi igralci-reprezentanti Leinertom, Bublejem in Šepom. Prvoimenovani je določen za drž. reprezentanco ter je imela naša publika priliko videti ga v finalni tekmi za kraljev pokal, kjer je vodil z največjo točnostjo in preciznostjo napadalno vrsto
Tekma se igra ob vsakem vremenu ter se prične ob 16. uri na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta. Predtekmo odigra rez. ASK. Primorje ter SK Slavija, bodoči kandidat za prvo mesto v ljubljanskem II. razredu.
DEMPSEYEV NOS.
Tunneya ima Dempsey za najboljšega svojega nasprotnika, »on je najbolj pripraven moj tekmeca IIarryja Willsa nima za tako nevarnega, čeprav je Wills dejal, da bi Dempseya zmečkal kot staro škatlo za klobuke. In da bi mu nos odbil. Prej je imel Dempsey navzgor zavihan nos, kakor smo videli to včeraj na sliki. Ko se je pa oženil, je mlada njegova žena toliko časa moledovala, da se je dal operirati in je dobil modern rimski nos. In zanj se zelo boji, njegov nos ie hkrati njegova Ahilova peta. Pa hud je, če se ga kdo dotakne, zelo hud. Zadnjič enkrat je šel v mesto Memphis, da pokaže tam svojo umetnost. Nastopil je v ekshibi-cijskem (nazornem) boju proti šestim nasprotnikom, proti vsakemu šest minut, pa 10.000 dolarjev je dobil za to.
S prvima dvema nasprotnikoma je Jack lepo igral, nobeni žrtvi ni naredil nič hudega. To prizanesljivo postopanje je opogumilo tretjega nasprotnika, lokalno veličino Willy League. Mislil je zares na boj in je udaril Dempseya v obraz, tako močno, da se mu je novi nos kar po strani zavil. Občinstvo se je izredno zabavalo, in radovedni so bili, kaj bo sedaj. Prav nič se pa nista zabavala Jack in Willy; prvi zaradi nosa ne, drugi pa še manj. Kot panter je skočil Dempsey nad žrtev, en sam zamah in ubogi Willy je letel v velikem loku iz vrvi ven doli med občinstvo. Seveda popolnoma k. o. Tudi ostali trije nasprotniki so plavali po zraku ven iz vrvi, tako razkačen je bil Jack. Sedaj, ko trenira za boj s Tunneyem, ga je njegov partner Joe Kurp spet udaril po nosu, nehote, boj je bil hudi Tn glej I Nos se ni premaknil in je trdno stal na svojem mestu. Zato upajo Dempseyevl prijatelji ne sanio na zmago mojstra, temveč tudi na zmago nosa proti vsem udarcem.
Športni /eden
Ne vemo, ali je to šport alt ne, zapisali bomo pa le: Neki Amerikanec je v Parizu ustavil koči-iaža in ga je vprašal, če ga pelje v Diarritz, doli ob španski meji. Kočijaž je bil zadovoljen in sta se lepo vozila dol na jug. ravno en mesne. Z
1 mariluiuu* ni KaIaI nallati.
Kakor smo omenili, se je Sparta v Ameriki borila proti Brooklvn Wanderers 3:3, proti Ne\v York Giants 6:0. Vedeti moramo, da je v moštvu Wandererjev pol tucata Hakoahncev. Sedaj sta ušla v Ameriko še Hiiusler in Guttmann, in še drugi bodo šli. Dolar! — Najboljši igravci rug-byja na svetu so Mavri z Nove Zelandije. Prišli ..so gostovat v Evropo. Prvi boj je bil naravnost smešen, premagali so v Marseille klub 01impique 87:0!! Ta klub pa res zasluži to ime! '
Skupni rezultat zaključnega boja za Davidov pokal ie tale: Tilden-Borotra 6:2, 6:0, 6:3; Johnston-Lacoste 6:0, 6:4, 0:6, 6:3; Richards-Willi-anis proti Cochet-Brugnon 6:4, 6:4, 6:2; Lacoste-Tilden 4:6, 6:2, 8:6, 8:6 (to igro imenujejo najboljšo igro, kar jih je Lacoste sploh doslej igral); Johnston-Borotra 8:6, 6:4, 0:7. Rezultat 4:1 pravi, da bo pokal ostal v Ameriki, kjer je že od 1. 1920. naprej. — Francoz Feret je sledil zgledu Suzane in je postal profesional.
V lahki atletiki je bila vsa pozornost obrnjena seveda na boj v Berlinu, ki smo ga omenili danes teden. Za tiste, ki ne berejo Slovenca« med tednom, povemo še enkrat, da sta prejšnjo soboto premagala Nurmija na 1500 m Nemec dr. Peltzer in Šved Wide, v nedeljo je pa Wide premagal Nurmija na razdaljo dveh angleških inilj (3218.06 m). Dr. Peltzer je porabil za 1500 m 3:51, Wide 3:51.8, Nurmi 3:52.8; Peltzerjev čas je nov svetovni rekord, prej ga je imel Nurmi s 3:52.6. Dve angleški milji je pretekel Wide v 9:01.4 (nov svetovni rekord), Nurmi v 9:05, Katz v 9:22.4, Frandsen v 9:43. Prejšnji svetovni rekord je imel od leta 1904. naprej Shrubb z 9:09.6. Pri istih prireditvah je tekel Peitzer v neki vrsti 400 m v 47.8! (sv. rek. 47.6), Hoffmeister je zalučil diskos 44.65 m daleč. Ker ima Peltzer rekord na 880 y (804.665 m) z 1:51.6 in rekord na 1500 m s 3:51, ni čuda, da ga hoče imeti tudi na 1000 m, ki je vmes; ta rekord ima Francoz Baraton z 2:27.4, Peltzer sam je pa tekel to razdaljo tudi že v 2:29:3. Mi smo že naprej rekli, da bo Peltzer to poskusil. Saj ga izziva. Ame-kanci so ponudili Peltzerju 10.000 dolarjev na roko in 50.000 dolarjev na leto, če gre v Ameriko, pa noče. — Nurmi je kmalu nato v Dtisseldorfu pokazal, Aa je na daljše razdalje še zmeraj najboljši; 5000 m je pretekel v izbornem času 14:51.2 (njegov svet. rek. 14:28.2), 3000 m je med tekom napravil v 8:46. Pri isti tekmi je skočil Holandec de Boer 7.15 m daleč, Astrom je tekel 400 m v 49.1, Faist v 49.8. — Dva nova ogrska rekorda: krogla Daranyi 14.65, skok na daljavo Ptispoki 7.21 m;
poleg tega skok v višino Kesmarki 1.9, 800 m Barsl t :56.(i. — Nn Finskem so priredili kratki maratonski tek (40.2 km), in je tekel Marttelin (Mattilai-nen?) 2:33:47.4; isti dan je pa tekel v Helsinskih Rotko kratko distanco v 2:20:54.6. potoni pa še kar naprej in je porabil za dolgo maratonsko distanco (12.1946 km) 2:34:35.3). Med tekmo je porabil Lhati za 30 km 1:45:51.4, nov svetovni rekord; doslej ga je imel Stenroos z 1:46:11.6. — V Oslo je tekel Anderson 100 m v 10.7, Brunsgaard 800 m v 1:59.4, Helgesen je skočil 1.85 m visoko in je dosegel v troskoku 14.09 m, 400 m Oesterdahl 49.5, skok na daljavo Aastad 7.12 m, diskos Askildt 44.56 m. Krasni so bili uspehi neke tekme na Švedskem, ko so v leku na 1 miljo kar trije tekli 1500 m pod 4 minutami! Miljo so pretekli Sjijberg v 4:15.5, Eklof v 1:17.7, Eriksson v 4:20.7 (svet. Nurmijev rekord je 1:10.4). Štirje so preskočili 1.90 ni. med njimi 17 letni Hulternntz, Cassel je skočil 1.93 m.
—	Francoz Martin 1500 m 3:58. nov francoski rekord, skok v višino Menard 1.85, Cherrier 1.85, 100 m Mourlon 10.8. — Včeraj so priredili običajno vsakoletno hojo iz I.ondona v Brighton, 83 km; 50 se jih je oglasilo.
Avstrijka VVagner je tekla 200 m v 27.2, nov avstrijski ženski rekord; brali smo tudi o njenem skoku na daljavo 5.975 m, pa menda ne bo držalo.
—	V Parizu se bo vršila 3. oktobra velika ženska I a h k o a I 1 e I s k'a prireditev, ki se je bodo udeležile poleg Francozinj tudi Švedkinje, Poljakinje, Angležinje, Italijanke in Nemke.
Pri težkoatletski tekmi med Dunajem in Prago je tezno dvignil Dunajčari Scbielberg 125 kilogramov, s sunkom Pražan Slcobla 145 kg. v Ja-bloncu pa s sunkom Dunajčan Becker 1-10 kg. Bu-cher (težka srednja teža) je s potegom z levico 84.25 kg zboljšal dosedanji svetovni rekord tega razreda.
Švedski b o k s o r Porsson je imel v Ameriki smolo; naletel je na treljevrstnega črnca Carterja in ga je zmogel v 10 rundah samo po točkah, in še to komaj, ne pa k. o., kakor mu je njegov manager ukazal. — Gorman je po točkah premagal Dienerja; 5., 6., 7. in 8. rundo so pripisali Gormanu, 1., 2. in 10. Dinerju, ostale so bile neodločene. Vsekakor časten rezultat za Dienerja, saj je Gorman sedaj prvi partner Tunneyev v pripravljanju za boj a Dempsevem. Med tednom bomo priobčili Diener-jevo sliko. Velik je 1.88 m, težak 88 kg, razpetina rok 196 cm, prsi 104/115 cm.
Med tednom (17. 9.) smo pisali veliko o Kanalu in da je šel VierkStter še enkrat tja. Oa so ne bodo prepirali, kdo hitreje plava, je najbolje, da jrnvajo vsi štirje en dan: Ederlova, Corsonova, Vierkotter in Michel. — Danes teden omenjeni Kemmerich je preplaval ožino med Fehniarnom ia Laalandom v 11 urah; 18 km znaša zračna črta, a tokovi itd. so jo podaljšali na 30 km.
Znameniti belgijski kolesar Vanderstuyfl zelo trenira, da bi si zopet prisvojil Brunierov rekord v dirkanju 1 ure; sedaj je 120.598 km, seveda za vodnikom in za vetrovno obrambo, — Martinettt je bil v Milanu premagal Nemca Oszmella. Ta ja poslal sedaj profesional in se je v zadnji dirki kot amater v Kolnu še enkrat poskusil z Martinettijem ter ga je tudi porazil. In kar se čudom čudimo* Corriere della Sera je to omenil. — Girardengo je v Firenzi padel in si zlomil ključnico. — Nekaj kolesarskih tekem: V Krefeldu 6 ur Francoza Char-lier-Noel 203.450 km; v Zurichu Švicar Suter v 1 uri 74.465 km; pri Parizu 100 km po cesti za profesionale že sedmič Pelissier 2:08:17.4, na uro 46.477 km!; Leipzig—Aitnaberg 160 km Reim 6 ur in 1:44.2; rund um den Bergischen Dom 130 km Cap 3:54; rund um Niirnberg 150 km Zeifincr 5 ur in 2:01; na dirkališču v Erfurtu Feja 50 km 39:36j na dirkališču v Parizu 100 km Aerls 1:24:13; odrsko ccstno prvenstvo 100 km Vida 3:26:50, 18 letni Zakarias 3:27:55 bi bil prvi, pa je imel defekt. Po Švedski okoli, 6 dnevnih etap, 1750 km, 25 startalo, 13 na cilj prišlo, prvi Bohlin 67:14:21.1.
Veliko darilo Milana, 400 km, za avtomobile dirkače, je dobil Constantini na Bugattiju, čas 2:30:18.2, na uro 153.544 km. Veliko darilo Italije, 24 ur, je dobil Boillot na Peugeotu, 2614.739 km, na uro 108.147 km. — Monarhi radi kupujejo Ohryslerjeve avtomobile, španski kralj jih ima 5 itd.
Thoret je že dvakrat letel v aeroplanu nad Mont Blanc in je vrgel živila in tekočine dol na observatorij. Poskus se je torej posrečil. — Dva Francoza sta letela iz Rabata v Afriki v Pariz 9 ur in 20 minut; razdalja 2000 km, na uro torej 214 km.
Fonck hoče leteti iz Amerike v Evropo, dva druga Francoza iz Evrope v Ameriko in sedaj še dva Angleža. Vsi v aeroplanu, naravnost. Nekateri listi poročajo, da je Fonck že odfrčal, drugi, da šo ni. Vsekakor je zanimiva brzojavka Coolidgea, ki vošči Foncku srečno pot in pristavi: Polet naj ima uspeh, da bodo sliki med narodi sveta postali šo bolj ozki.
Prvovrstna kuharica
samo z dobrimi spričevali, sposobna vsevrstne kuhe in pcciva ter šivanja, dobi lepo mesto. Plača po dogovoru. Slabe moči so v naprej odklonjene! — Naslov v upravi »Slovcnca«
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 18. septembra 1926. Višina barometra 308*8 m
Opazovanja		Barometer	Toplota v C'	Kel. vlaga * lo	Veter ln brzine T m	Oblačnost 0-10	Vrsta padavin		m il	M fs
krni	čas						ob opazovanju	v mm do 7"		
	7	772-0	12-1	92	SW 1	0	megla		22-4	11-9
	8	772-2	12-3	96	SW 2	0	megla			
Ljubljana (dvorec)	14	769-9	21-1	57	E 1	0				
	19	769-3	19-8	67	SSW 1	0				
	21	769-9	17-1	76	NE 1	0				
Maribor		771-7	13-0	95	NW 2	0			21	10
Zagreb		771-6	15-0	82	SE 2	0	megla		22	12
Belgrad	8	771-0	13-0	75	mirno	0			—	8
Sarajevo		772-0	12-0	77	SE 1	0			—	8
Skopl|e		768-0	17-0	43	NE 2	0			26	8
Dubrovnik		763-6	23-0	27	NNW 2	0			32	18
Split	7	768-2	22-0	41	NE 4	0			30	20
Praga		771-2	9-0	—	SSW 2	0			23	8
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajsko vremenska naooved za 19. septembra: Lepo vreme bo trajalo še nadalje; vsled
južnih vetrov nekoliko tocleie.
Modta
Kakšen bodi moderni klobuk.
Temeljno pravilo za vse moderne stvari — tako za obleko, kostime in plašče — je prav izrecna preprostost, enostavnost. Naš
okus se je že toliko izpopolnil, da ne mara kričečih stvari in so mu všeč le take oblike, ki so čim preprostejše, čeprav seveda vendarle posebne. Za take preproste moderne obleke so potrebni tudi prav preprosti, enostavni klobuki. Ze zdaj so bili v modi prav majhni, skromni klobučki iz volnenih snovi. Te klobučke'bodo zamenjali klobuki iz svilene klobučevine, kakršni so bili doslej moški cilindri. Ti klobuki so seveda bolj dragoceni, a so tudi bolj trpežni. Mimo tega utegneš nositi tak klobuk pri najrazličnejših oblekah, posebno še tedaj, če je klobuk tudi v modernih barvah, ki so: siva, rjavkasta in temnordeča, ki prehaja v vijoličasto. Seveda niso priljubljene samo te barve, temveč tudi še: temnomodra, zelenkasta in rožasta. Vsi moderni klobuki so pa prav ozki in visoki, kakršne vidiš na sliki in pa taki, ki imajo na
eni strani širok krajevec. Poleg teh so moderni tudi tako zvani bareti, ki so najlepši v črni barvi. Klobuki pa, ki so moškim najbolj podobni, so pripravni samo za športne obleke. Dobro je to pri tej modi, da ni nikakih igel in tudi ne kričečih suhih rož in dolgih pentelj.
Moderni kožuh — bodi v ravni obliki, ki je najbolj elegantna. Najvažnejši je tu ovratnik, v katerem naj bodo bolj dragocene vrste krzna. Moderne so lisičje kože in krtove. Priložena skica ti pokaže tak kožuh, ki je ozek in ima tudi prav ozke rokave.
IHBBIIIHHIIlIBSRBBIIBBHIBBHgBBIIIBIBHB
MALI OGLAS
Vsaka drobna vrstica 1'SO Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas 3 ali 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
■ ■■■■■■■■■■■■BBnnBmaBaHHIIBBMBBBnHHIHHB
MASERKA, prvovrstna, se priporoča. Več pri ge, Vodeb, Rimska cesta 2/1.
se priporoča. Več pri ge
Poštena ženska
zanesljiva in pridnih rok, katera razume kuho in delo v boljši hiši, se takoj sprejme. — Osebe snažne in dostojnega vedenja, stare 25—35 let, pridejo v poštev. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod številko 6280.
Babica Zr%JZri
daljšo bolniško prakso, sc priporoča cenj. občinstvu. — Ljubljana, Poljanska cesta št. 15.	6405
Dve sobi
za trgovske pisarne, se oddasta takoj v sredini mesta s telefonom. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 6312.
Iščemo potnika
vinske stroke za Slovenije. — Ponudbe je poslati pismeno na Osrednjo štajersko vinarsko zadrugo v Mariboru — Meljska cesta 10.
TRG. POMOČNIK
spreten prodajalec, zmož. nemščine, ki se ne boji dela, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. — M Berdajs, trg. s spece-rijo in semeni, Maribor.
Službo išče močno,
zdravo dekle
(začetnica). Ponudbe na upravo »Slovenca pod šifro: »PRIDNA«.
"tanovanje
v Zg. Šiški, v novi hiši, dobi tisti samec ali zakonski par brez otrok, kateri more plačati najemnino za 2 leti naprej. Za samca lahko stanovanje dosmrtno. Ponudbe pod »Takoj« št. 6370 na upravo »Slovenca«.
Praktikantinja
se sprejme v drogerijo. -Ponudbe s sliko in točnimi podatki na upravo lista pod šifro »Drogerija št. 6266«. - Reflektira sc samo na absolvent, spod. sred. šole, ki niso prekoračile 17 leta.
učenca'
za Špecerijsko in delikatesno trgovino, s primerno Šolsko izobrazbo, sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6380.
MESEČNA SOBA"*
se odda gospodu. Naslov v upravi pod štev. 6422.
Onko meblov. ali praz-DUMd na, se odda. -Poizve se v upr. št. 6360.
KROJAČNICA »Vzajemne pomoči«, posojilne in gospodarske zadruge v Ljubljani, Stanka Vrazov trg, išče spretnega in verziran.
poslovodjo.
— Ponndbe s pogoji je poslati do ltonca meseca sept. t. 1. na gorenji naslov. — Osebne informacije se dobe v zadružni pisarni vHaKo soboto od 15. do 18. ure v Št. Peter, vojašnici, I. nad.
Trg. pomočnik
, mlad, vojaščine prost, vešč ; vse stroke, govori sloven.. srbski in nemški, poraben za vsako delo. Išče mesta. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo lista pod »Vesten in zanesljive 6403.
POZOR, ŽUPNI URADI! ORGAN IST - CECIL.
feli premeniti službo. Ima koncesijo za trgovino ineš. blaga. Sodeloval bi pri ustanovitvi zadrugo. - Naslov v upravi lista pod štev. 6412.
Zobozdravnik
Jr.Mst IM&
Ljubljana Prešernova ulica 52
ne ordiuira od 22—30. sept. t. 1.
I Vzgojiteljica
/.možna srbskega, nemšk. in franc. jezika, se išče k 14 letni deklici in 12-' letnemu fantku v Subo-tici. Pismene ponudbe: »DIAMANT«, Maribor, Kopitarjeva ulica št. 11.
VAJENCA
prejme takoj Jož. Krušlč, cvljar, Dev. Mar. Polje.
PRODAJALKA
nieš. stroke, dobra moč, želi , mesta takoj. Ponudbe pod: ! ibra moč št. 0343 upravi.
Krog vratu imajo razni plašči tudi okras iz perja v rjavi, temno-modri ali sivkaslo-mo-dri barvi. Moderna so nojeva peresa, ki smo jih nosili časih na klobukih, a zdaj krog vratu na plaščih. Tako se izpreminja moda in uporablja ista sredstva, pa v drugih oblikah in na drugih mestih. — V vsem pa je naj tppše, če ne pretiravaš v ničemer in se tako oble-češ, kakor je primerno tvojemu stanu.
Žrebanie cerkvene loterije v Žireh.
1000 dobitkov a 15 Din:
(Dalje )
30%, 14600,. 9482, 17015, 6875, 1790, 16670, 24297, 15760, 16077, 11906. 444, 17242, 10860, 11829, 17214, 4340, 18182, 6152, 4002, 18952, 2193, 3217, 7888, 5497. 1913, 4964. 21959, 9978, 5822, 11681, 19752, 6768, 23422. 23157, 25092, 20634, 25523, 2773, 14a3, 8756, 17303, 13312, 22114, 24131, 391, 22(594, 5266, 18201, 23556. 24870, 3778, 9707, 26315 2609, 7909, 1005, 7290, 15940, 3350, 6527, 5863. 9222, 2133, 17920, 9150, 1327, 9152, 255, 4, 17623, 6666, 19271, 20008, 18244, 17022, 3935, 22921, 4144, 3740, 2902, 16296, 1597, 4108, 9839, 10434, 21014, 23683, 21235, 9099. 13974. 493, 17316, 17219, 11485, 13077, 24635. 2-212, 12541, 3166, 12184, 18296, 11854, 296, 22137. 22820, 15802, 6183, 20228, 26408, 19896, 9117, 14611, 19374, 15440, 4750, 12040, 8832, 10366, 11898, 26270, 2933, 5612, 44, 22795, 587, 21350. 4129, 1737, (>324, 9464, 22199, 20038, 6025, 9802, 14659. 26212, 17867, 3143, 20396, 14384, 23274, 15262, 3288, 19203, 10625, 15147, 9459, 26084, 6228, 15588, 2048. 12281, 1364, 8479, 9512, 25236, 1104, 24347, 5552, 15870, 13944. 3127, 12833, 17325, 20159. 2856, 1126, 5248, 21980, 4956, 749, 16703, (»222, 11417, 12444, 20604, 20627, 10444, 21430, 5414, 13316, 24753, 8552. 12823, 7817, 2969, 7715. 25624, 9015, 2769, 900, 9973, 2879. 12680, 11205, 1767, 17512, 8485, 3210, 10350, 14597, 2104, 25428, 23924, 1089(5, 7820. 5240, 12247, 19352, 10365, 1411, 9996, 12669, 12270, 182, 19274, 3005, 22580, 838-1, 20554 14869, 12(57, 23652, 2480, 17913, 26487, 28474, 1139. 1421. 15421, 17730, 4650, 8291, 3980, 3154. 22498, 23829, 710. 2904, 2767, 15936, 2536, 21130, 9462, 10056, 752, 1659, 1482 1 5612, 19851, 5445, 11902, 6625, 6439, 14200. 2831, 26390, 6549. 9648, 2230, 1031, 13(59«, 3420, 23989, 9332, 4333, 64(58. 7241, 12601. 4078, 7709, 15361. 5084, 17685, 14313, 1980, 22353. 25217, 17897, 10861. 5515, 8517, 2309!5. 25911 20252, 191M 7805, 12479. 5875 149(51 10951, 11077. 18852, 5214, 2222, 7978, 24495, 1492, (5608. 5984, 991, 13562. 2182. 15330. 20218. 19851,
22581, 0031, 4085, 3718, 18512, 5265. 17900, 24902, 3422, 7198, 2358, 9074, 5067, 5785, 12S96, 7530, 4975, 4431, 3924, 12287, 21802, 12912, 18565, 7869, 16935, 20431, 18169, 6730, 2270, 6399, 7216, 13770, 5493, 2486, 25660, 3011, 10032, 2825. 15401. 8571, 23920, 2529, 6723, 17860, 16242, 22416, 20725, 8602, 21691, 1259, 13487, 26351, 15781, 25502, 15855, 24551, 6144, 21201, 12465, 26169, 1551, 12702, 21 m 17888, 8820, 8180, 3431, 14831, 19676, 2979, 21599, 7998, 17584, 15299, 315. 17818. 1436, 4381, 24789, 2722, 6861, 23752, 26099, 25090, 8108, 5539, 2441, 7021, 18262, 20770, 6075, 3975, 17596, 4605, 14675, 14342, 21876, 17412, 1975, 17464, 16273. 18350, 22019, 13423, 23780, 8173, 10116, 15360, 20270, 3510, 10993, 2029, 453, 18361, 1513, 8160, 8341, 25947, 5106, 22899, 161. 5076, 18693, 13193, 8722, 13700, 10014, 4014, 20227. 19013, 3580, 22310, 7141, 25571, 3391, 16386, 19992, 9734, 8106, 12850, 13690, 18280. 2503, 10&5, 22640. 13560, 16330, 2863, 10471, 16609, 13340, 18849, 11402, 13639, 7320, 4744, 23526, 10313. 10993, 2029, 453, 18361, 1513, 8160, 8341, 25947, 14868, 25661, 3692, 11262, 20810, 12721, 8362, 26310, 1778, 1728, 14321, 18077, 4559, 526, 5468, 57(50, 1715, 8840. 9600, 20413, 14781, 11871. 22960, 23795, 24283, 1337, 4701, 5009, 18914, 16485, 1109, 2136, 7240, 9818, 23264, 9(566, 23014, 3698, 17674, 11713, 5235, 16332, 3933, 20289, 16454, 12839, 14205, 8718, 743, 21066, 20582, 10012, 10712, 2459, 5327, 23914, 10660, 9272, 9316, 14918, 1041, 7514, 1230, 31(54, 8991, 21176, 6300, 52136, 5857, 22182. 9208, 1408. 11885, 24071. 2801, 2269, 19275, 23730, 19369, 4083 8858, 18795, 1730, 16729, 6828, 10351. 2712, 1480, 14080, 3904, 1780, 22208, 2647, 3557, 18367, 22970, 16005, 18850, 9404, 5820, 22167, 2?699. 2051, 24517, 4283, 17618. 15359, 24846, 26103, 560. 11270, 6903, 16615, 516, 223, 1807, 25971, 19975. 19500, 271, 17769, 23845, 9205, 23810, 12951, 6450, 9321, 8864. 10411, 13975, 24151, 21611, 24985, 8904, 25649, 21308 20595, 9289, 22357, 15073. 6721, 26224, 11225, 16595, 2613, 24192, 12024, 20899, 10216, 356, 24123, 2790, 2350, 499, 6696, 9166. 16900. 10923. 456, 21265, 21757, 1934, 15570, 10172, 18217, 1145, 1075. 1334, 3934, 8478, 1488, 19223, 1906. 3036, 20385, 1177. 1 "97? 13011, 8281, 253(50, 25082. 372 10948, (Dalje sledi.)
Občina MOSTE pri
Ljubljani rabi vsestransko izvežbanega
STROJNIKA
s strojniško in elektrotehniško skušnjo. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe s tozadev. spričevali je vlagati pri obč. uradu v Mostah do 22. 9.
ietilov. sobo
lopo, s posebnim vhodom (električna luč), oddam solidnemu gospodu. — Naslov v upravi »Slovenca«- pod: cMcblovana«.
IN LEP DOBIČEK
doseže lahko dotični, ki je v položaju vložiti primeren znesek v podjetje, v katerem ima dovoljno garancijo. Ponudbe z navedbo kapitala in zahtev pod šifro: »Izredna prilika« št. 6407 na upravo.
š^rkuharica
k eni osebi, se išče za nastop s 1. oktobrom t. 1. (ali takoj). - Upoštevam samo dolgoletna spričevala. — Ponudbe s spričevali na: MARIBOR — Poštni predal št. 34.
Okrogel les,
DRVA, trda in mehka, oglje lastne produkcije, PREMOG na debelo in drobno, najcerisjše pri D. MARUŠIČ, Ljubljana, Sv. Pelra cesta š». 40.
Bšjaka
nižjošolca, sprejmem na lirano in stanovanje. - Inštruktor (akademik) na razpolago. — Naslov so izve v upravi lista pod št. 6397.
Vzgojiteljica
vešča slov. in nem. jezika, strojepisja in šivanja, želi službe za nekaj ur čez dan, v ali isven Ljubljane. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6406.
velika in solnč-na, s posebnim vhodom, v lepi vili blizu ' realne gimnazije na Po-' ljanski cesti, se odda solidnemu gospodu. - Naslov v upravi lista štev. 6413.
Mesarskega vajenca
krepkega fanta, takoj sprejmem. Naslov se izve v upravi lista pod: 6409.
GOSPODIČNA iz Slomškove ulice naj pride po slamnik v Hrenovo ul. 12. (
atan n oiiin.
Kupim
potae kože
plačam 4 do 5 Din.
Franc Šmalt, Ljubljane.
Fižol ItekT-
puje Sever & ■i—c j r Komp., Ljub-ljana, skladišče Gosposvetska cesta 5.
U{ČQ na promet, kraju, IKOfl z velikim vrtom, se ceno proda. — Naslov: Gostilna BOŽIČ — TRBOVLJE.	6395
Prodasta se dva
PLETILNA STROJA
št. 8/37 cm in fit. 5, katerega plato se premenjajo na št. 12. Stroja zadostujeta za popolno pletilno obrt ter se naliajaia v najboljšem stanju. Sistem «Wedermann«. — Cenjene ponudbe prosim pod: Štev. 7009/6358 upravi.
10.000 jugoslov. ZNAMK
(Kiloware) naprodaj - Naslov v upravi pod fit. 6401.
Lesni trgovci, pozor!
Lesnim tvrdkam, koje imajo hmcljske droge, so nudi ugodna prilika iste prodati v Savinjski in Dravski dolini. Prevzamem večjo množino istih v nadrobno razprodajo. — Natančnejše po osebnem dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod št. 6300.
POSESTVO
v lepem kraju, z malo hišo, vrtom, poljem, 15 mern. posetve, z 1 večjim in 1 manjšim gozdom in 2 travnikoma, prodam. Naslov: vas Hotemež 14, Radeče na Dolenjskem.
Pozor!
Lukrativni - brezkonku-renčni artikel za vposta-vitev lastnega podjetja. Din 30.000.— - FRANC KRAJNC, Maribor, Jurčičeva ulica 6/II. 6363
Novost!
Podnevi in v temi vidljive napise, umetniške in sv. podobe, reklamo vseh vrst, izvršuje Franc KRAJNC - MARIBOR.
Pistn. naslov: Jurčičeva ul. 6/11. - Lokal: Miklošičeva ulica št. 2/1.	6364
IFSF- PRODA SE -»L
celo posestvo
60 mernikov posetve, z mlinom, žago in gospodar, poslopjem, tudi premičnina, na Visokem pri Kranju. Voda stalna. Proda se zaradi starosti in vdovstva. - Kupnina se izve pri po-sestnici MARIJI BROLIH na Visokem 13 pri Kranju.
Pisalni stroj
in Wertheim blagajno
manjšo, obojo dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na upravo lista pod zuačko »Stroj in Blagajna št. 6400«.
Album
modernega POHIŠTVA
proti predplačilu 20 Din razpošiljata ERMAN & ARHAR, mizarstvo, Šent Vid nad Ljubljano. 6398
AVTOGMNIBUS^
»SAURER«
z dobro idočo progo vred se zaradi bolezni proda. -Ponudbe pod »Avtobus št. 6359« na upravo »Slovenca«.
V precizno mehaniko
spadajoča dela in popravila izvršuje po zmernih cenah ANTON KOZINA -Cegnerjeva ulica 12 (blizu deželne bolnice).	6276
špinačo "jffiR
i hiacinte, tulipe, narcise in krokuse smo pravkar prejeli. SEVER & CIE., Ljubljana, WolIova ulica.
Pletilni stroj
10/22, prodam po nizki ceni. - Toni Kušar, Drav-
ljc, p. Št. Vid n. Ljubljano.
Vsakovrstno
Naznanilo.
Vljudno naznanjam, da sem
0TV0RIL TRGOVINO s špecerijskim blagom
ter slav. občinstvu že naprej zagotavljani post reči z dobrim blagom in solid. conami. - Zn obilen obisk se priporoča
F. LUBŠINA
Glincc - Tržaška cesta 30.
Prthn prazno ali me-wUMU blovano, iščeta 2 gospodični. - Ponudbe upravi pod »Soba 6378«.
!
Kdor želi svoje mleko na deželi dobro prodati (vnovčiti), dobi pojasnila pri upravi »Slovenca« v Mariboru pod šifro R. S. štev. 10.	6384
Mesečna soba
velika, s krasnim razgledom in elektr. razsvetljavo, s c odda v Rožni dolini
X/8 (pod Rožnikom). (i;tf,7
trg. pomočnik
i S č o mofcta v trpovini z mo?,. blagom ali \ sprep-riji. Gvn tudi Tin tložplo.
Dobro znana
semenska »češka« PŠENICA
naprodaj v graščini CODELLI — Moste pri Ljubljani.	6387
POSTELJA in OMARA
(navadno), sta poceni naprodaj. - Poizve se: Stara pravda št. 3, 11. nadstr.
K LAV IR ,~dobr o oh ra -njen, ceno naprodaj. — Naslov v upravi: št. 6421
PRODAM" v Trbovljah
zraven cerkve na trgu novozidano KOVAČNICO z vso opremo; zraven je tudi kolarska delavnica, vse v najlepšem stanju, pripravno tudi za vsako drugo obrt. Cena ugodna. Več se izve pri last-j niku Ivanu Orešnik, po-] sestniku v Trbovljah 67.
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno, kupim. M. Mišvelj, Novi Vodmat št. 118.
po najvišjih cenah Cerne, juvellr, Ljubljana
Wolfova ulica štev. 3
Za lažje pljuC-ne bolezni —: Zavod (Anstalt) Hr. PF.CNIK na gori J4nl. na, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 dinarje.	5923
UM stroji
patent' »Ideal« do sedaj neprekosljivi, šival, stroji za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v I hiši. FRAN KOS, Ljub-i liana, Židovska ulica 5.
100 hI belega in rdečega
letnik 1925, izborna kvaliteta, ima naprodaj po j ugodni ceni Jože Petan, posestnik in trgovec -6232
Sromlje 22/24.
»
Ercodružin. hiša
: se takoj odda v najem v
: okolici Ljubljane. - Točno j se poizve: Jeranova ulica 11, Ljubljana. 6393
I nlfnl lep, svetel in LaUfttil prostoren, se odstopi na prometni ulici. — Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Lep lokal št. 6394«.
v Novem mestu, cnonadstr., z vrtom in šupo, je naprodaj. - Poizve sc: Novo mesio,
,,-.,. , ,	.	Dllarčcva ulica 52 — ali
i »"u. ( lopisc poslan upravi	i . , ,■	> , , ,
8'»v»m .'• - po, 1 flfru: -,Vo-	?-!»Mj»"w. Gafeva ul. 14,
Jaičlne prost. št. ij66.	Pritličje, desno. 6402
Hiša
in PRIMORCI!
Radi drnž. razmer prodam v ljubljanski okolici lepo lilšo z gospodar, poslopjem, vsem orodjem In živino. Posestvo meri IN oralov, nekaj sveta primernega zn vinsko trto. Ceua po dogovoru. Ponudbo na nprn-vo lista pod: .Posestvo«.
i Vsled opustitve trgovine i traja priložnost do cenenega nakupa le še do ! 15. novembra t. 1.
20 — 60% popusta! Jos. Šelovin-Čuden
trgovina zlatnine, srebr-ninc in koles, Ljubljana. Mestni trg 13.	6247
Trgovski LOKAL
s skladiščem na zelo lepem prostoru v Ljubljani sc pod ugodnimi pogoji odda. Ozira se samo na resne reflektante. Ponudbe na upravo lista pod: »Bodočnost« štev. 1927.
PIANINO skoraj nov, radi selitve ceno naprodaj. — Naslov v upravi
ilavnik Anton
profesor konservatorija poučuje privatno
KLAVIR.
Emonska cesta št. 10
i 7500 kg slame
za krmljenje živine takoi j prodam. Slama jc suha, i užitna in mešnna s se-. nom. Več o tem se izve I pri Karolu Novak, posestniku in županu, Za-»Slovenca« ood 1l 1j410. 1 iasovnik 9, p. Motnik.
DOMAČA TOVARNA ČEVLJEV
PETER KOZINA & KO., TRŽIČ
prodaja do konca tega meseca raznovrstne otroške čeveljčke	»
po znatno znižanih cenah samo v lastnih prodajalnah:
LJUBLJANA
Aleksandrova c. 1 In Breg 20
Račkoga ulica 3
BEOGRAD
Knez Mlhajlova ulica 44
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Karol Florjančič
V CELJU Cankarjeva cesta 2
(poleg davčnega urada).
Instalacija električnih naprav za luč in pogon, telefonov, zvoncev, radio-apa-ratov. — Poprava elektromotorjev ln vsakovrstnih električnih naprav. — V znloRi: lestenci, svetilke, llkalnikl, motorji. Števci, žarnice Itd. ln ves elektro-matcrljal. Toflna postrežba! Nizke eenel — Proračuni brezplačnol	5088
Slsek
prloroča boljia, ptamburice, par tttura, strune, Šole In vse potrebiiine 29 vsa I glasbila
I Odlikovan na parliki Ceniki f ranico, razstavi
Oprava
za tovarno slamnikov
šivalni STROJI za slamnike, stiskalnice (preše) za slamnike in stiskalnice za kraje slamnikov se poceni prodajo. — Vprašati je: I. Mellitzer, Kleinlercher & Cie. — Domžale pri Ljubljani.
Gasilna društva, pozor!
motorna brizgama 60 ms na uro do 60 m visočine. Motor: 4 cilindre z 22/36 HP. — Cena brez cevi franko tu: Din 38.000 dO 40.000.
Vse auto brizgalne 30-40% ceneje kot konkurenčni izdelki
dobavila zastopstvo Renault
A. LAMPPET. Dunafsha cesto ši. 22
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora
Krojno učilišče
Ljubljana, Stari trg 19.
Za zamudnike čas do 20. t. ra. RevnejSiin tečaj ceneje. Izdaja modnih listov s slovenskim učnim poukom in veliko stensko tablo. Cena 120 Din. - Izdelovanje krojev po meri. - Krojni pouk potom učnih zvezkov. 6300
3 lepe poslovne
v 1. nadstropju odda z novembrom »Pokojninski zavod za nameščence« v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
sobe
Sode
in sodarska dela
vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno in dobro FRAN REPIČ, so-darsko podjetje, Ljubljana — Trnovo.	5519
Posestvo
v večjem kraju na Gor., priprav, za obrtnika, se proda po ugodni ceni. -Dopise upravi lista pod: »Ugodni nakup št. 5938«.
Žimnke
modroce, posteljno mreže, Želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dru^e tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma).
„Dvokolesa, motorji, otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni. Ceniki franko. Prodaja na obroke.
„TRIBUNA" F. B. L. Ljubljana, Karlovska c 4. „Tovarna dvokoles in
otroških vozičkov."
Posebni parte se ne bodo izdali
V znaku neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš ljubljeni, nepozabni dober soprog, oziroma brat, stric in svak, gospod
Maks Loh
trgovec
v ponedeljek dne 13. septembra ob pol 3 popoldne, po 8 letnem mukepolnem trpljenju, nenadoma v Lincu na Donavi v 58. letu svoje dobe umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil v sredo 15. sept. t 1. iz mrtvašnice v Lincu na mestno pokopališče v Lincu.
Blag mu bo spomini
Slivnica pri Mariboru — Ljubljana, dne 15. septembra 1926. MARIJA LOH, soproga. — TONE LOH, kapetan v p., FRANJO LOH, podpolkovnik v p., brata. — ELIZABETA LOH, AMELIJA LOH, svakinji. — MAKS LOH, nečak. — Vsi ostali sorodniki.
i
H
<! PlehaniCito umelno vezenje
zastorov, pregrinjal, perila, monojjramov, oblek Itd., j<<. 'i fino belo In barvasto entlnnje.ažiirlran Je, predtlskanje
;! Plateh d Nlhes, Ljubljana i; Dalmatinova ulica Stev. 13 £
,'i Edino brc/konkurenčno podjetje, najflnoJS« Izvršitev.
najnižje cene In najkulantnejiSa postrežba. [J
\	| 'Viv ' Viv ^lv'"!"'^'^'■»iv -i'. '«■;»
Premog-Drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220.
po Din 5"— kg, in
la.
znamke J. P.
v sodih po 50, 100 in 200 kg
po najnižjih dnevnih cenab
prodaja tvrdka
Evald Popovlč
Ljubljana
-----V*^
pefcate
orBvers-.vo, etikete
SITAR & SVETEL
LJUBLJANA
IZJAVA.
Podpisana nisem plačnica za nobene dolgove, ki bi jih ta ali drugi napravil na moje ime.
MARIJA ZUPAN
gostilničarka, Trbovlje I.
sKrXm posestvo
v bližini mesta, 1 uro od Ljubljane ali Maribora. -Ponudbe s ceno upravi pod Cvetoči gaj št. 6344.
Novo otvortenof	Novo otvorleno!
KONFEKCIJO upelfala je tvrdka ANTON NMIIN, Haribor. Gosposha ul. io.
Moderne obleke in raglane za gospode in dečke, po vseh cenah. Specialne štajerske hlačke za dečke in poklicne oblekel Dežne plašče i. t. d. Velika izbira vsakovrstnega štofa za obleke in površnike za gospode. Dam tudi napraviti po meri! — Flauš in pliš v vseh barvah in cenah za plašče, baržun, perje in puh, odeje, koče ter bogata zaloga vsakovrstnega manufakturnega blaga. — Dam tudi na obroke bre» povišanja cen!
Solidna postrežba! Zahtevajte vzorce! Zmerne cene!
m=iii=iii=iii=iii=iH=iii=iii=iii=iii=m=iii=m
Volno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev 12 — in Židovska ulica štev. 4.
Osi SSSfi ei-l ust gre govorica, kar tudi prava je reSllJCa, da manufakturno blago po ceni dobim edino le pri
akfifiira H is
Ceiije, zraven nemške cerkve.
Ne sami cene,
temveč tudi kafcDDDSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
KnilgoueZElfca K. T. D., ErtaEnica In foorntca postopnih hnjig o LJubljani, Kopitarjeva srlica Sten. 6/11.
Ill=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=ll
Sovci
Predno kupite lovske puške in druge lovske potrebščine, oglejte si mojo bogato zalogo, kjer kupite dobro blago in najceneje. — Posebno opozarjam na veliko zalogo „Flobert mišk", različnih sistemov, kaliber 6mm, za kateri nakup in nošenje ni treba nobenega oblastnega dovoljen/a. — Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela in popravila, hitro, solidno tn po zelo nizkih cenah.
JOSIP STERNAD, puškar in prodaja smodnika MARIBOR, Aleksandrova cesta 18
Okoritao naznanilo!
Pavla Marija Kocjančič si dovoli naznaniti, da
odpre z 20.sept.t.l.noi
zebni atelje
v Ljubljani. Dunajska c- 29/1- (Gospod- zveza)
Odprto od 9-12 in 2-6 zvečer
■ Ob nedeljah in praznikih ne sprejemam- -
Sven Elvestad:
v
K
48
Roman.
Končno se je približal čoln nekoliko črnim stebrom; moral sem se upirati, kar se je dalo, da ne bi zadel prehudo ob most. Vkljub temu je pristal čoln s tako silo, da so zahreščale stranice. Tiho sem obsedel za trenutek in vlekel na uho. Ker pa nisem ničesar slišal, sem si rekel, da gotovo ni nobenega človeka v bližini. Nato sem zasidral čoln poleg nekaterih drugih vozil, ki so stala tam v temi tiho in pošastno. Moj prihod je vodo nekoliko razgibal, sence so plesale na njej, pljuskala je tiho in rahlo ob pod-mostnike. Stopil sem na most in privezal vrv tako, da bi jo mogel vsak trenutek takoj razvezati.
Nato sem se ogledal. Tam gori-le so štrlele proti pepelnatemu nebu ogromne in črne potenjice dreves.
V tej čudni temi bi se moral sestati z detektivom in zvedeti za morilčevo ime.
Sedaj bi morala biti ura kmalu polenajstih. V eni, morda tudi že v pol ure bo vse končano. Čutil nisem niti najmanjšega strahu ali vznemirjenja, nasprotno, silna volja me je gnala dalje in dalje. Ničesar več bi me sedaj ne moglo zadržati. Spominjam se, da sem z veseljem ugotovil, kako sem v teh trenutkih ravnal brez prenagljenosti; kako sem bil oprezen, da me ne bi kaj presenetilo, kako sem naporno mislil in pazil skrbno na vsak šum in oviro. Moja glava je bila hladna in jasna.
Šel sem čez most, katerega deske so m j rahlo škripale pod nogami. To me je jezilo. Poskušal sem hoditi neslišno. Takoj na drugi strani mosta sem prišel na trato. Tu sem spet malo postal in prisluškoval. Vse mrtvaškotiho.
Kje le je bila steza? Predvsem nisem smel srečati nobenega človeka! Najprej sem se skusil spoznati. Nekoliko dalje proč sem zapazil hišico, ki je molela v temo ko siva kocka. Prav pred njo ie ležala
velika brezoblična grmada. Morala je biti večja, od sadnega drevja obdana hiša. Na moji desnici se je nahajala, kakor sem vedel, kopalnica, ki je bila zgrajena iz stare ladijske kajute. Vzeli so enostavno ka-juto s krova, jo dejali na vodo in jo pritrdili ob prazne sode, ki so jo držali na površju. V trenutku, ko sem spoznal kopalnico, se mi je zjasnilo, kaj mi je storiti. Pogostokrat sem se bil tu kopal in vedel, da drži ozka steza do one strme poti nad golo vedro solncu izpostavljeno živo steno. Od tam ni bilo več daleč do dogovorjene temne skupine drevja.
Šel sem oprezno po stezi. Pokrivala jo je sipina in prod, kar ni bilo prijetno, ker mi je škripalo pod nogami, teda stopal sem previdno in rahlo, skoro tako kakor se plazi divja zver po svojih mehkih šapah. Ko sem bil prišel do stene, sem se sklonil in lezel po vseh štirih naprej, da se ne bi odražala moja črna senca od sicer slabo razsvetljenega neba nad morsko ožino.
Slednjič sem stal na kamenitem pobočju, ki je vodilo tja gori na pot. Zgrabil sem za vrbov grm, ki ga je čez in čez pokrivala rosa, vzpel sem se, oprijel se nekega debla in nato spet vrbovine; končno sem se oklenil mogočnega kamna, ki bi se bil skoro prevalil in me potegnil s seboj na svojo silijo pot v morje. Oprj seni se obenj s koleni in začutil, kako mi je počila koža in začela kapljati kri. Toda saj nisem imel več daleč do poti. Spustil sem kamen iz svojega objema; ostal je na mestu. Tega ves vesel sem zgrabil za neki malinov grm. Sedaj sem bil že čisto gori, pri zadnjem odrivaču; krepko sem se oklenil z rokami njegovih ostrih robov, tako da so se mi krivili nohti na prstih, še majhen zalet, in bil bi gori. Halo!
Začni sem korake.
Koraki! — Srce se mi je treslo ko drevo v viharju. Tolikega strahu še njsem nikdar prej ne občutil ne poznal. Pori njegovim vplivom je izginila vsa moč mojih mišic in napete kite so mi onemogle. V temi sem začni korake, nagle korake, ki so prihajali po poti! Ravno pred menoj se ie dvigala velika vlažna
pečina, s katere je kapljalo, ogromno, temno, črno brezdno, ki je dušilo sleherno svetlobo. In v senci te pečine so se oglasili zgoraj na poti koraki. Toda o kakem človeku ni bilo niti sledu! Sedaj se je bližal, hodil je čudno moško in stopal trdo. Ko so šli koraki mimo mene, se mi je zazdelo, da sta dva moža, ki hodita. Dalje zgoraj je držala pot v krogu okoli hriba. Videti sem mogel, kako se je njegova položna oblina odražala od obzorja in sivega neba. Pozorno sem gledal proti temu mestu, ker sem vedel, da se bosta morala pešca tam videti. Takoj nato sem ju zagledal — bila sta dva. Najprej sem zapazil njiju klobuke, nato pa vso postavo. Nista se pogovarjala, temveč sta hodila tiho in enakomerno ko dvoje čmooblečenih vojakov. Ob gležnjih sta imela hlače prevezane. Bila sta onadva kolesarja, ki sta bila prispela dopoldne s parnikom. Videti ju ni bilo ves božji dan, niti slutiti se ni dalo, da sta v kraju. Čudno je bilo, da sta se na tak način pojavila ravno tukaj, in ko sta tako molče in strumno korakala drug ob drugem, sta se mi zazdela ko dvoje mrličev; zginila sta hitro za pečino, ki je na mali udušila glas njunih korakov.
Moral sem si malo počiti in si opomoči od strahu, in res sem se kmalu pomiril, kajti nista me bila zapazila. Počakal sem za minuto, vzpel se hitro na pot in smuknil takoj tja k pečini v temno senco poti hribom.
Na ta način sem se srečno izognil poti med hišami, kjer je bila, kakor sem vedel, nevarnost, da bi se nameril lahko vsak trenutek na človeka. Sedaj sem imel samo še malo korakov do dreves, kjer je čakal Asbjorn Krag. Tiho sem šel tja doli. še nikdar se nisem bil tako obupno trudil, hoditi neslišno. Slednjič sem stal pod drevjem. Toda kje je bil on9 Čutil sem okoli sebe strahovito, dušečo tišino. Zaradi teme nisem mogel ničesar videti, pa tudi slišal njsem nohenega glasu ne blizu ne daleč. Niti listje na drevju se ni gibalo, težke krošnje so bile ko otrple in zoglenele — zazdelo se mi je, kakor bi stal v mrtvašnici.
111=111= = 111=111
co m	"v
° O. '
g- >	>0
o O	°
< e e	^
re — 2	o
N
O u
t p §
o«
B'
P-	B
o b
2 B	>
t t	tj
■ p	C
M S	O
tO 00 -X	C/l 5*
O i- ■ ■
s- S O
•o S
o Z
i" £a
«3
o <
n
3 s Žf 0 K- O
b
S-S. o
o S" B 2 o B tu |
< ?M
S s ~
n b
tn S" 3
OD r "
P ? = P ■§ »
I I
» ft> a to.
ra pa g---
P.
S n S. o
to
Eč
B
-t oo, o o B " b o n <
B
o
5 S-
P a_ <
S 3
° S-
p- s
po 2 »J i—
c	t ° >°
5	n
t	o.; 5
S	b < <
r! = l!(= 111=111=
*

Jt 5» 4/ if



Posel >3kl Imafo na useh žslzznlcafa 52% popust proti predlc-žitol sejm. legitimacije
Cena legitimacije 20 Din
EMAjLIRANJE (lakiranje)
motorjev, avtomobilov, koles, šivalnih ter pisalnih strojev ter drugih predmetov v raznih barvah lzvei« na ogn|u v posebni, zato konstruirani peči takoj in oajceneje
Leopold Šušteršič, Dunajska cesta 41
nasproti sv. Krištofa.
ilžS	
	
lil	ifl
■ .m	
Edino najboljši Šivalni stroji in kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le^,
JO S. PETELIN CA
Najnižje cene! Grč*sner, Adler Tudi na obroke! LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika.
Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.

Kr. aneleSIra DoStnoporoUrodno linijo.
Generalno zastopstvo za kraljevino SHS. Zagreb, Trg I. štev. 17
Redni potniški promet:
Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi York tn Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov 1., 2„ 3. razreda. — Kabine 3. razreda z 3 in 4 posteljami — UdobnotL — Sigurnost. — Brzina.
Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. — Metkovič, Ivo Veraja. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bečkerek, Princese Jelene obala št. 7,
Mrzoj, naalov na vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPAC"
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu.
Naslov za brzojavke: Prometna banka.
ZBIRKA SLOVENSKIH NARODNIH PESMI
Harmoniziral In uredil MarHo Bajuli. — Besede zapisal Dr. 1 Debem.
Din 16<_.
:: JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI ::
Svoji k svojim! Najprej domače blago!
Pristno štajerska vina
vseh vrst, vam nudi najboljše glede cene in kakovosti
Osrednja štajerska vinarska zadruga, Maribor,
Meljska cesta št. 10.
Oglelfe si naše lilolbe m lesen!
Domski velur plasti iz (iste volne v vseh modernih barvah od Din 350 - naprej
Gričar & Mejač
samo:
Šelenburgova ul. 3.
NašsoIldnefSo (er znano najcenejša mošha in damsha honiekcija.
Javna dražba.
V nedeljo dne 26. septembra 1926 ob 11. uri
dopoldne se vrši dražba najemnine lesnega skladišča s pisarno in lopo na prostoru odsotnega Jakoba Štebirja v Zg. Domžalah št. 110. — Najemna doba traja 3 leta in je obojestransko določena 3 mes. odpoved. — Domžale, 10, IX. 1926.
B z v
1». ^u
lepa oblika Din 68.-, fin 76"-, zelo moderni in fini 125'-, fin plišast klobuk 190'—, moderni iz fine zajčje dlake 20 r-. Specia-liteta ,,!TA" 240-, fantovski 45 - in 58 -, fini lovski 98'-. Krasna šport kapa 27'-, moderna 35--, zelo fina nadalje čevlje, konfekcijo, perilo po zelo nizki ceni prodaja veletrgovina R. Stermecki, Celja St. 18. Pišite takoj po ilustrovani cenik z ve? tisoč predmeti. Železniška vožnja se nakupu primerno povrne. Trgovci engro cene.
Znižane cene in naj. večje skladišče dvo. koles, motorjev, ši-' valnih strojev, otro^ ških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneu-' — matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. JBIBUNA" - F. B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska 4
f	Trnovske knfige
S	Iti šolski zoezkl
j?	vedno v zalogi: amerikanski joumali,
m	glavne knjige, štrace, spominske
*	knjige, bloki, mape i. t. d.
Na debelo!
Ha drobno!
ffi. JIHff EZ1C, LJ II BIJ H H H
Florjanskifc ulica 14
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
filCf
i ii mi ...........................m.....i..........i............i man—mili
R0YAL MAH LINE

Iščemo spretnega in izvežbanega risarja
sposobnega za samostojno delo. Risar, kije hkratu amater-fotograf, ima prednost
jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
Hišna gospodinja
- simpatična, inteligentna, stara 40 let, zelo zmožna v gospodinjstvu in kuhanju, zna tudi šivati in ročna dela, zmožna češkega, nemškega in madžarskega jezika, z najboljšimi spričevali, išče primernega mesta v boljši privatni hiši ali hotelu za takoj ali s 1. oktobrom. — Cenjene ponudbe na JENY BROŠEK, grad Marija gradeč, Laško — Slovenija.	6381
kamnoseški mojster
ML. ijffjf^;;; ' 'r
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice marmornate plošče za mobl-lile po najnižjih cenah,
i sofrudnih
oziroma POSLOVODJA
prvovrstna moč, se sprejme za večjo trgovine manufakturnega in špecerijskega blaga z nastopom 15. oktobra eventuelno 1. novembra 1926. — Pogoji: samski od 30 do 40 let star, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi dober prodajalec posebno v modni stroki. Prednost imajo absolventi trgovskih šol. Le tisti, ki reflektirajo na stalno mesto za daljšo dobo in ki so v vsakem oziru neoporečni, naj pošljejo ponudbe z natančno navedbo vseh dosedanjih služb ter priložijo prepise spričeval na upravo »Slovenca« pod: »PRVOVRSTNA MOč ŠT. 6340«.
rabi tukajšnja komanda za nekatere svoje jedilnico izven Ljubljane, in sicer dobra, suha, klana v polenih, 1 meter dolga.
Interesenti naj predlože ponudbe do 100 m3 a navedbo cene za t m3, franko vagon ponudnika semkaj, kjer se lahko poizve natančne pogoje.
Komanda 8. žandarmer. puka v Ljubljani
E. Br. 10.880.
ODDA SE V TRILETNI ZAKUP
graščinski vrt v Radovljici
v izmeri 1 ha, s stanovanjem, hlevom in pritikli-nami. V vrtu jc 5 toplih gredi in 1 cvetličnjak — Natančnejši pogoji se dobijo pri Gozdni upravi Grad Ravne, pošta Guštanj, kamor je poslati ponudbe do 15. oktobra 1926, kakor tudi pri pod pisanem oskrbništvu.	6380
THURNOVO OSKRBNIŠTVO V RADOVLJICI.
iružna gospodarska banka ci. a.
Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljublfaria, Miklošičeva cesta lO Telefon štev. 57, 470 in 979
Račun poštno ček. urada št. 11.343 Podružnice: Cel'e, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000--, vloge nad Din 250,000.000 -
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. — Direktne' zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcijo pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Za, Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karol Ceč,
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec,
Uredniki Franc Terscglav.