Vsako jutro vstanem petnajst minut čez četrto. Hitro se oblečem, umijem in pokrijem otroka, če sta v posteljicah slučajno zbrcana. Še pozdrav možu, ki bo vstal čez uro in pol in že tečem po neosvetljeni poti na postajo, kjer me 10 minut pred peto čaka mrzel avtobus. Marija Ob pol petih zjutraj me jok otrok ne gane. Mala dva sama oblečem, starejšemu pomaga mož. Vse poteka zelo hitro. Ko je mož Že v garaži, najmlajši hčerki iščem medvedka, ki ga je zvečer vrgla iz posteljice. Ko v vrtec odložim otroke, me mož pripelje do službe, kjer zadnjo minuto hitim mimo vratarja. Popoldne je pot obratna. S kosilom zaključimo šele ob pol petih. Mimogrede se pogovarjam z otroci, nato pripravljam kosilo za naslednji dan. Vmes pospravljam, perem ali sem na vrtu. Ko zvečer spravim otroke spat, še likam ali šivam. Včasih me noge tako bolijo, da jih namakam v vodno kopel, da lahko zaspim. Ani Sem samohranilka. Otrokov oče za 5-letnega sina ničesar ne plačuje. Živim v podnajemniškem stanovanju, imam pa slabo plačo. Svoje gmotno stanje skušam izboljšati tako, da ob popoldnevih, zlasti pa ob koncih tedna, pomagam pospravljati pri družinah, ki si lahko privoščijo občasno pomoč. Ne dobim veliko, toda rada bi prihranila za nakup lastnega stanovanja. Poleti nabirava s sinkom gobe, borovnice, maline, storže in druge darove narave ter tako dodatno zasluživa kakšen dinar. Otrok, žal, zgodaj spoznava, da je življenje boj. Njegove igrače niso z igralnicami urejene zelenice, temveč skrivnosti narave, kjer ure in ure motri mravlje ali druge majhne žuželke v njihovem vsakdanu. Katarina Doma imamo kmetijo. Tudi ko delam popoldne, vstajam nekaj čez peto uro. Najprej nahranim najmlajšega otroka, da zjutraj dlje časa spi. Ob pol šestih sem že v hlevu. Čez dobro uro odpeljem mleko v precej oddaljeno zbiralnico. Ko se vrnem, lahko zajtrkujem, saj nam kuha moževa mati. Medtem sta se starejša otroka že odpravila v šolo. Tudi mlajša sta budna. Hitro ju oblečem in pustim tašči v varstvo. Sama se pidružim možu pri delu. Preden grem popoldne delat, pojem pripravjeno kosilo, pobožam otroke in se zadnje trenutke pripeljem pred tovarno. Ko se zvečer vrnem domov, me čaka pet spečih glav. • konoplan induplati glasilo delovne^ organizacije induplati jarše LETO XXXIII — Št. 3 MAREC 1990 NASI DELAVNIKI - VSAKDANJIKI Rozi PREDSTAVLJA SE PREDSEDNIK SINDIKATA INDUPLATI - STANE JURAČIČ Ni lahko biti predsednik v času »prepihov« Za predsednika sindikata so me izvolili na zborih delavcev, predlagala pa me je prejšnja konferenca sindikata naše DO, kateri je po štiriletnem obdobju potekel mandat. Ker so v modi spremembe, smo se tudi pri nas organizirali v enotni sindikat podjetja, kjer je izvršni odbor zadolžen, da rešuje tekočo problematiko. Organi sindikata so še nadzorni odbor ter komisija za standard in socialno politiko, komisija za kulturo in komisija za šport. Z novo organizacijo sindikata tudi ni več delitve finančnih sredstev, tako da je ves denar na enem računu, kar je poenostavilo poslovanje. Vemo, da člani sindikata plačujemo 0,6 % od neto OD, ta sredstva pa se potem delijo. 55 % nakažemo občinskemu sindikatu in ta naprej republiškemu, s 45 % pa razpolagamo v podjetju. Plan dela za leto 1990, ki smo ga sprejeli skupaj še s prejšnjim sindikalnim vodstvom, je po mojem mišljenju več kot dober, saj zajema vsa področja, s katerimi naj bi se sindikat res ukvarjal. Vodstvo sindikata pa se bo trudilo, da to zaupanje tudi upraviči. Napisati plan ni tako velik problem, vendar je njegova uresničitev mnogo težja, posebej, še v teh časih negotovosti. Vendar ga moramo s skupnimi močmi v praksi res uresničiti. Glede organiziranosti sindikata na občinski ravni, je po novem tako. Organizirani smo v odboru sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-pre-delovalne industrije. V tem odboru sem jaz tudi namestnik predsednika. V odboru sindikata panožne dejavnosti je združenih 8 predsednikov sindikata iz podjetij občine Domžale, ki se ukvarjajo s tekstilom in usnjem. To so: Tosama, Univerzale, Toko, File, Rašica iz Moravč, Trak, Planika — Mojca in Induplati. Dobra stran takšne organiziranosti je ta, da bomo v primerjavi, če se bodo v katerikoli firmi pojavljali problemi, le-te reševali skupaj. Kako bo deloval sindikat na republiški ravnf, bo znano na 12. kongresu ZSS, ki bo 6. in 7. aprila v Can- karjevem domu. Na tem kongresu bo sprejet tudi nov statut in potem bo jasno ter opredeljeno, kako bo sindikat deloval. Zaenkrat vemo le to, da bo svoboden in neodvisen ter da se bo res boril za pravice delavca. Povedati moram, da bodo zaščite in raznih ugodnosti deležni samo člani sindikata. Po novem je vstop v sindikat prostovoljen. Mi, ki opravljamo razne funkcije, pa moramo pri delavcih pridobiti izgubljeno zaupanje, tako da se boste sami prepričali, da je to vaš sindikat. Zato posredujte predloge svojim članom v izvršnem odboru sindikata, saj bomo tako s skupnim prizadevanjem lahko čimbolj enotni in uspešni. Stane Juračič iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii Planirano! ... ali bo tudi uresničeno? — sindikat se bo boril za boljše plače — ščitil in pomagal bo članu sindikata pri uveljavljanju njegovih pravic z dela ter skrbel za zaščito vodstva sindikata — v skladu s svojimi možnostmi se bo vključeval v zagotavljanje solidarnostnih pomoči članom sindikata — svojim članom bo zagotavljal brezplačno pravno pomoč, ki se nanaša na zagotavljanje uresničevanja pravic iz dela in v zvezi z delom — spremljal in kontroliral bo izvajanje aktov s področja delitve (tarifni sporazumi, kolektivne pogodbe, statuti podjetja in drugi splošni akti) — aktivno bo spremljal predloge racionalizacij in organizacijskih posegov, ki vplivajo na pravice zaposlenih — zavzemal se bo za zagotovitev čim višjega standarda delavcev — od samoupravnih in poslovodnih organov ter strokovnih služb bo zahteval vse podatke in informacije v zvezi z delom, poslovanjem in razvojem podjetja, ki vplivajo na gmotni in socialni položaj delavca — zavzemal se bo in terjal bo izboljšanje delovnih pogojev — skrbel, omogočal in organiziral bo strokovno in sindikalno izobraževanje — organiziral bo različne oblike rekreativnega, športnega in kulturnega življenja — opravljal bo druge zadeve, ki neposredno vplivajo na položaj delavca — člana — pri kulturnem življenju planira poleg sofinanciranja vstopnic za kulturne prireditve tudi organiziranje kulturnega programa v podjetju (ob praznovanju jubilantov, upokojencev in organiziranje dedka Mraza) — še naprej naj bi naši delavci hodili na preventivna okrevanja — delovanje tovariške samopomoči v podjetju — pridobitev garsonjere še v kakšnem drugem zdraviliškem kraju DELAVCI V PARLAMENTE Ni vseeno, kaj razumemo z besedami delavci v parlamentu. Če hočemo Živeti v miru in blagostanju, to ne more pomeniti razočaranih in jeznih delavskih množic z zastavami in transparenti. Ne more biti magična beseda, ki odpira vsa vrata tistemu, ki jo kar naprej ponavlja. Delavci v parlamentu so lahko najbolj učinkoviti prek svojih svobodno izvoljenih poslancev, ki bodo zastavili vse, da bi uveljavili delavske zahteve po dobrem plačilu, zdravih pogojih dela in pravičnih odnosih. Sindikat je stanovska in interesna organizacija, zato ne bo nastopil na volitvah niti kot stranka niti kot del kake od strank. Kljub temu bo sindikat prisoten na volitvah, predvsem za zbor združenega dela. Republiški sindikat priporoča, da delavci v podjetjih predlagajo in podprejo svoje kandidate in delavske zaupnike, ne glede na to, kateri stranki pripadajo. Ni važno, ali (Nadaljevanje na 4. strani.) Svobodni Sindikati Slovenije V obdobju 1990 do 1994 so si SVOBODNI SINDIKATI SLOVENIJE kot temeljne naloge zadali naslednje: 1. Nova delovna mesta In skrb za ohranitev vsakega perspektivnega delovnega mesta — to naj bi zagotavljali tudi z ustanovitvijo razvojno zaposlovalnih skladov. 2. Organiziranje trga dela — ta cilj naj bi skušali doseči z oblikovanjem borze dela in ustanovitvijo po sredovalnic dela. 3. Realna ocena dela, ki zagotavlja reprodukcijo delovne sile; najenostavnejše delo bi moralo v letu 1990 stati najmanj 600 DEM, povprečna plača pa bi morala znašati 1000 DEM dinarske protivrednosti. Obveznosti iz bruto osebnih dohodkov bi morali do leta 1992 zmanjšati najmanj za 20%. Regres za letni dopust bi moral znašati v višini povprečne plače v gospodarstvu. Vnesti bi morali tudi pojem 13. in 14. plača. 4. Presežni delavci — izhod ni v brezposelnosti, temveč v zaposlitvi na drugem delovnem mestu. 5. Brezposelnost ima svojo ceno — trajala naj bi najdlje eno leto z obveznostjo ponovne zaposlitve in 80 % nadomestilom plače. 6. Cilj socialne politike je raven socialne varnosti razvite Evrope; oblikovati bi morali socialne programe za presežne delavce, začasno brezposelne delavce, iskalce prve zaposlitve in težje zaposljive osebe. Otroške dodatke naj bi namenjali vsem otrokom v Sloveniji. Pravica do socialne pomoči ogroženim posameznikom in družinam. 7. Delavci — upniki v stečaju za odškodnino zaradi izgube delovnega mesta; sredstva sklada skupne porabe se izločijo iz stečajne mase; delavcem iz podjetja v stečaju gre prednostna pravica zaposlitve na novem programu, v novem podjetju ali ob odkupu podjetja. 8. Sodelovanje delavcev pri u-pravljanju, to pomeni, da morata biti delo in rezultati dela osnova za prilaščanje in za sodelovanje delavcev v upravljanju s podjetjem. 9. Skrajševanje delovnega časa — v letu 1990 naj bi prešli na 40-urni delovni tednik, do leta 1994 pa na 36- urni delovni tednik. Deljen »evropski« delovni čas bi uvedli le pod nekaterimi pogoji: približevanje plač evropskim plačam, prilagoditev javnih služb, urejen prevoz na delo in organizirana prehrana med delom. 10. Pokojnine zagotavljajo gmotno in socialno varnost upokojencev. To naj bi dosegli z ustanovitvijo pokojninskega sklada, uveljavitvijo ■ podjetniškega načina gospodarjenja s sredstvi in možnostjo individualnega vlaganja v pokojninski sklad ter s tem zagotovitvijo višje pokojnine posamezniku. 11. Delovni in življenjski pogoji so merilo kakovosti življenja; zavzemanje za čisto tehnologijo in odprava umazane tehnologije v petih letih, uveljavljanje oddihov za delavce na stroške podjetja. Odprava normiranega dela kot podlage za določanje višine plač idr. 12. Posebna skrb za delovne invalide z zagotovitvijo strokovne rehabilitacije vsakemu delovnemu invalidu in odpiranjem delovnih mest zanje. 13. Vsak delavec mora imeti stanovanje; to naj bi izvedli s takšnimi kreditnimi pogoji, da je s tretjinsko obremenitvijo plače kredit odplačan v dvajsetih letih. Pri gradnjah novih stanovanj je potrebno iz cene izločiti komunalne in druge prispevke. 14. Vlaganje v človeka, njegovo znanje in usposobljenost je podlaga za ohranitev zaposlitve, zato naj bi podjetje namenjalo najmanj 40 ur za strokovno in funkcionalno izobraževanje ter usposabljanje zaposlenega. Posebno pozornost je treba posvetiti plačilom za inovacije, ki morajo biti sorazmerna gospodarski koristi. 15. Za pravno varstvo, zaščito delavcev in sindikalnih aktivistov bomo poskrbeli sami, z izdelavo novega projekta pravne zaščite v sindikatih, ki zagotavlja pravne nasvete, različna posredovanja, pravno pomoč ter zaščito in zastopanje članov sindikata. Mali oglas v februarskem Kono-planu se pravilno glasi: Kupim rabljen kavč in rabljene kuhinjske elemente. Interesenti naj pokličejo telefon: 715 216 (po 14. uri). Skrb za standard delavcev prek sindikata Razgovor z Marico JERMAN, sindikalno aktivistko in organizatorko raznovrstnih akcij, ki potekajo prek sindikata. Marica, v tem mandatnem obdobju ste predsednica komisije za standard in socialno politiko pri sindikatu Induplati. Kakšno delo ste s tem sprejeli? To je težko delo, če ga želiš uspešno opravljati; dostikrat pa tudi nehvaležno. Vendar pa s člani Zalokar Dragico, Novak Zlato, Beden Metodom in Dolenc Francijem upam, da bomo zastavljene naloge uspešno reševali. Vsi člani naše komisije so se že prej seznanili s tem delom in se večkrat izkazali za požrtvovalne ter pridne sodelavce, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Podobne naloge ste opravljali že v prejšnjih mandatih. Kakšne funkcije ste imeli pred tem? V prejšnjem mandatu sem bila podpredsednica konference sindikata. Prek komisije za standard in socialno politiko potekajo različne sindikalne akcije. Katere so na j pogostejše? V teh kriznih časih skušamo našim sodelavcem čim bolj pomagati, zlasti pri cenejših in ugodnejših nakupih. Skupaj z izvršnim odborom sindikata nudimo denarno pomoč bolnikom, ki so bolni nad dva meseca, pomoč nudimo tudi okre-vancem, ki sami ne bi zmogli plačati Novo sindikalno vodstvo Izvršni odbor sindikata INDUPLATI v obdobju 1990 do 1994 sestavljajo naslednji delegati: STANE JURAČIČ iz vzdrževanja - predsednik LADA OREHEK iz uprave - tajnik člani: MIRA PETRIČ, namestnik MARIJA ŠALAMON iz predilnice MOJCA URŠIČ, namestnik IDA CERAR.iz tkalnice STANE BURJA, namestnik JELKA BAJDE iz tkalnice MARJAN HUBER, namestnik ROMAN AVBELJ iz pripravljalnice MILICA RIBIČ, namestnik ANICA KNEP iz oplemenitil-nice ZLATA NOVAK, namestnik MAJDA SOKLIČ iz vzdrževanja KARLA KUŠAR, namestnik BOJANA MUC-GIZELA RIHTAR - uprava LADA OREHEK, namestnik ZOFI PIPAN VOJKA AVBELJ, namestnik ANDREJA ZUPAN - Mengeš MARINKA PETERKA - Peče DIMITAR ANTOVSKI, namestnik MILENA JURAS - kovinske konstrukcije KSENIJA ŽABNIKAR, konfekcija šotorov SLAVKO KOŠIR, težka konfekcija BRANKO HRIBAR, namestnik MARICA FILIPAŠIČ - konfekcija posebnih šotorov MOJCA LONČAR - maloprodaja DUŠAN KORDEŽ - gostinstvo ANDREJ ČEVKA - član občinskega odbora dejavnosti V komisiji za šport so naslednji člani: ANICA BARLE - predsednica in člani: ANDREJ GORJANC, RAJKO KAVČIČ, SLAVKO KOŠIR, RADO IGLIČ, MARJAN PIPAN Komisijo za kulturo sestavljajo: JANEZ HAFNER - predsednik in člani: VINKO KEPEC, VINKO VODNIK, MINKA ŠKERJANEC ter LADA OREHEK Sestava komisije za standard in socialno politiko je naslednja: MARICA JERMAN - predsednica in člani: FRANCI DOLENC, DRAGA ZALOKAR, ZLATA NOVAK in METOD BEDEN stroškov. Nekaj zdravstveno ogroženih otrok naših delavcev smo poslali na letovanje, pa še vrsto sindikalnih akcij bi lahko naštela. Za katero od teh akcij je povpraševanje oz. odziv med zaposlenimi največji? Odziv je za vse akcije velik, žal pa so sredstva, zbrana izključno od članarine, omejena. Radi bi nudili širšo pomoč, vendar lahko pomagamo le toliko, kolikor se da oziroma kolikor sredstev imamo na razpolago. Zavedati se moramo, da morajo teči tudi ostale akcije sindikata na kulturnem, športnem področju itd., ki ravno tako zahtevajo denar. Izpeljava raznovrstnih akcij ni enostavna ter zahteva precej napora. Vas to pri rednem delu obremenjuje? Čisto jasno je, da me sindikalna aktivnost ovira pri rednem delu. Niso redki primeri, ko imam istočasno nujno delo, obenem pa moram ravno takrat izpeljati kakšno akcijo. Neredko žrtvujem za sindikat tudi proste ure, kar pa ne velja samo zame, ampak tudi za ostale člane komisije. Po vašem prostovoljnem delu bi sodili, da radi delate za ljudi. Se tudi kje drugje žrtvujete za druge? Začela sem leta 1974 pri otroškem varstvu in socialnem skrbstvu. Tam sem spoznala, s kakšnimi težavami se ukvarjajo mlade družine, pa tudi težave starejših ljudi. S tem delom se sem se ukvarjala več kot 10 let precej intenzivno, sedaj se manj. To terja veliko prostega časa, kar je čisto normalno, huje pa je, ker terja veliko izhodov med delovnim časom, saj vse strokovne službe, s katerimi se sodeluje, delajo pretežno le v dopoldanskem času. Pogovarjala se je Lada OREHEK (Nadaljevanje z 2. strani.) obljubljajo Evropo, Ameriko ali Svobodno Slovenijo, važno je, da imajo tako predstavo o sedanjosti, ki je v delavčevo korist in da so jo sposobni tudi uresničiti. * * * Člani sindikata, bodimo aktivni v volilnih postopkih in podprimo kandidata, za katerega smo prepričani, da bo v največji meri uresničeval delavske interese. Ni važno, ali je nekdo »zelen, rdeč, rumen«, ali simpatizira s komunisti, demokrati, krščanskimi demokrati, zelenimi, kmeti in podobno, glavno je, da bo znal prisluhniti delavcu in podpreti njegove interese ter potrebe. DOPISUJTE V KONOPLAN! ZAHVALA Zapoj srce pesem, pesem zahvale, pesem naravi, ki svet krasi. Pesem o sreči in o lepoti, pesem zahvale, za dobre ljudi. Hvala narava, da mi pomagaš, hvala da smem še zateči v objem, v travnato postajo srečen se utežen:, da te začutim, da tvoj sem — to vem. Hvala za srečo, hvala za sonce, hvala za veter, ki me hladi, hvala za žito, hvala za polja, hvala za to, da človek živi. Danica Bleje POSTALI SMO UPOKOJENCI ZARADI BOLEZNI DELALA LE 4 URE DNEVNO Marija Judež, šivilja iz Radomelj, bo kmalu zadnjikrat sedla za šivalni stroj. V začetku maja se bo namreč upokojila, s 35-imi leti delovne dobe. Marija Judež 1959. leta je Marija prišla v Induplati, kjer je bila pet let v mokri predilnici. Potem je šla v konfekcijo. Težko se je navadila šivati, ker ni prej nič znala. A se je priučila in svoje delo tudi vzljubila. 70. leta je šla na težjo operacijo. Zaradi posledic bolezni je čez dve leti pričela delati le po 4 ure na dan. Kljub naporu, da bi osem ur zdržala ob šivalnem stroju, ji to ni uspelo. Bolezen je tako močno napredovala, da je od leta 1975 dalje invalidsko upokojena. Marsikaterega bolečega občutka se Marija spominja iz teh časov. Izraz katere od sodelavk — tebi je lepo, ko greš ob 10. uri domov — jo je vsakič zabolel v dno duše. »Nisem takšna, da ne bi hotela delati, a je bolezen preveč pritiskala name,« je potožila Marija. »Marsikaj bi dala za to, da bi bila zdrava.« Kasneje so se sodelavke navadile na Marijin »predčasen« odhod z dela. Hudih besed ni bilo več. Hvaležna je tistim sodelavkam, preddelavkam in mojstrom, ki so jo razumeli in ji pomagali v trenutkih krize. Po teh ji bo nekaj časa tudi dolgčas. Sedaj živi Marija v Jaršah. Po upokojitvi se bo preselila k sestri v Sevnico. Upa, da ji ne bo preveč dolgčas po sedanjem okolju. Prosti čas si bo zapolnila tudi z izleti in občasnimi odhodi v toplice. VČASIH SMO SE IMELI LEPŠE 9. marca se je upokojila Poldi Oražem, po 33 letih in pol delovne dobe. Komaj 16-letna se je leta 1956 Poldi zaposlila v mengeškem Slamniku. Tam je opravljala razna ročna in strojna dela. Po likvidaciji Slamnika in njegovi priključitvi Induplati je postala naša delavka. V obratu v Mengšu je ves čas pakirala prte in prtiče. Poldi se zdi, daje bilo spočetka v Induplati lepše kot sedaj. V teh letih se je marsikaj spremenilo. Delo je sedaj povsem drugačno kot je bilo nekdaj. Delavci so prevečkrat prepuščeni sami sebi, pa še norme so zelo visoke. Vitalna gospa Poldi, kateri ne bi nihče prisodil let, ki jih šteje, je povedala, da občasno pogreša kakšno sodelavko in tudi delo. Zato se, če gre mimo obrata, oglasi v znanem okolju. Vendar bo delovno okolje kmalu pozabljeno. Nanj jo bodo vezali le še bolj ali manj prijetni spomini. Po upokojitvi se bo Poldi še bolj posvetila delu v domači hiši in na vrtu. Ker rada bere knjige, ji bodo te marsikdaj krajšale dan. Če ji bo dopuščalo zdravje in finance, bo hodila na izlete. Poldi Oražem UPOKOJITEV ZARADI BOLEZNI Greta Kušar je konec februarja že prenehala delati v Induplati, zato sem jo obiskala na njenem domu v Mengšu. Greta Kušar z vnučkom Prijazna gospa Greta je povedala, da ima 33 let delovne dobe. Zadnje čase ima težave z zdravjem, zato je po izpolnitvi enega od pogojev za upokojitev rada zaprosila za odhod v pokoj. Greta seje prvič zaposlila leta 1952 v mengeški Melodiji. Potem je šla v Slamnik. Po njegovi priključitvi k Induplati je postala članica tega kolektiva. Kot priučena šivilja je povsod sedela pri šivalnih strojih. Nešteto šivov so v teh letih ustvarile njene pridne roke. Dokler je bila zdrava, je Greta rada delala. Napredujoča, bolezen pa ji je čedalje bolj onemogočala normalno delo. Zlasti pri artiklih, ki so imeli visoke norme, se je precej mučila. Zato se je Greta lahkega srca odločila za upokojitev. Sedaj je Kušarjeva Greta že doma. Ni ji dolgčas po službi. »Pri tej starosti in bolezni se naveličaš hoditi v službo,« je smejoč govorila in še dodala, da bo imela sedaj dovolj dela z vrtom, gospodinjstvom ter številnimi opravki v novi hiši. Trenutno Greta še bolj počiva. Intenzivno pa se ukvarja s telovadbo, katero so ji zdravniki priporočili za zdravje njene bolezni — išiasa. NI VEČ VSTAJANJA SREDI NOČI Maja se bo upokojil tudi Franc Bergant, ki je bil zaposlen kot kurjač in voznik viličarja v Mengšu. Kot 16 letni fant se je Franc leta 1948 zaposlil v jarški tkalnici. 1957. leta je odšel v Slamnik. Po njegovi priključitvi Induplati je spet prišel pod Induplati. Franc je imel precej odgovorno in obširno delovno mesto. Bil je kurjač, Franc Bergant hišnik in voznik viličarja. V kuriini sezoni je prihajal na delo že ob 4. uri zjutraj. Poleti pa pol ure pred pričetkom dela, zato, da je odklepal vrata, ker obrat v Mengšu nima vratarja. Ker je bila Francu naložena skrb za zaklepanje obrata, ga je velikokrat doma skrbelo, ali je vse zaklenjeno. Nemalokrat je od doma prihajal preverjati zaklenjenost vhodov v proizvodne prostore. Zlasti pozimi ga je često skrbelo, da ne bi prišlo v obratu do požara. Franc meni, da mu po upokojitvi doma ne bo dolgčas. Tudi doma ima dovolj dela, saj ima manjšo kmetijo. Pač pa bodo spočetka težave zaradi zgodnjega vstajanja. Navaditi se bo moral na to, da mu ne bo več potrebno vstajati sredi noči. Zgodnjega vstajanja pa kljub temu ne bo opustil. Najbolj pa je Franc vesel tega, da je še kar pri zdravju. V vseh 40. letih je bil največ tri mesece v bolniškem staležu. Upa, da ga zdravje ne bo pustilo na cedilu tudi po upokojitvi. UDARNIŠKE URE ZA OPREMLJANJE DVORANE Lovru Giovanelliju se bo v Indu-plati iztekel čas za upokojitev 14. maja. Prvič je prestopil prag našega podjetja leta 1947. Tudi po končanem služenju vojaškega roka leta 1954 se je vrnil v Induplati. Prišel je v tiskarno, kjer je bil 18 let. To delo je močno vzljubil. Zakaj tudi ne, saj je prek tečaja, ki ga je organiziralo podjetje za tiskarje, spoznal delo malo bolj natančno. Po ukinitvi tiskarne je bil Lovro razporejen v oplemenitilnico, kjer je opravljal delo mojstra vse do upokojitve. POPRAVEK SKIC v članku Karoline Puhan »Kakšne možnosti nudi CEOKA« v 2. številki Konoplana. Slika 2: po korekturi proizvodnega procesa so stroški manjši, zato je tudi pravokotnik ožji. Slika 3: pri navpični puščici, ki označuje globino barve, manjkajo črke BI, B, C in B2, ki so potem opisane v nadaljevanju teksta. Avtorici prispevka in bralcem se za nastalo napako opravičujem. Urednica Slika 2 Lovro Giovanelli Stroški kakovosti str. uskl. + str. slabe kakov. Najlepše trenutke je Giovanelli preživljal v tiskarni. Tiskarna je bila delovno zaključena enota, tudi sodelavci so se zelo dobro razumeli. Delo tiskarja pa je pestro in zanimivo. V tiskarni je namreč Lovro opravljal vsa dela — od priprave barv, šablon do oskrbe blaga. V oplemenitilnici je delo tudi pestro. Vendar je zadnje čase precej sprememb. Nekaj starih strojev imajo še v obratu, vendar jih le redko uporabljajo, ker so sedaj drugačni materiali, ki zahtevajo drugačno obdelavo. Lovro se dobro spominja starega Kalandra, na katerem so obdelovali laneno platno ali hladnega likanja pollanenega platna oziroma damasta na Mungi. Sedaj ti stari stroji počivajo, čeprav ni izključeno, da ne bodo uporabni za manjše potrebe. Sogovornik se v Induplati ni zadovoljil samo z delom za stroji, temveč je bil vseskozi aktiven v samoupravnih organih in organizacijah. Pred precej leti je bil član upravnega odbora podjetja, po njegovi ukinitvi pa je bil več mandatov v delavskem svetu Dlje časa je deloval v izvršnem odboru sindikata njegovega obrata. Včlanjen je bil tudi v ZK. 1948. je bil Lovro sekretar mladinske organizacije v tovarni. Na ta čas ima lepe spomine. Zlasti so nepozabni izleti, na katere so mladi hodili peš in ob petju. Vendar mladinci niso samo veseljačili. Nogometno igrišče, ki se razprostira za tovarno, so gradili mladi udarniško, ob nedeljah. Tudi nove dvorane, ki je ob restavraciji, so se mladi tako zelo veselili, da so za stroške opreme naredili precej udarniških (neplačanih) »šihtov«. L. O. Stroški slabe kakovosti stroš. slabe kakov. stroš. uskl. Stroški usklajevanja pred korekturo po korekturi proizv. procesa proizv. procesa Primer: slika 3 globina barve 2 1 4 6 št. barve BOJAZEN Bojim se reči srečna sem, saj že naslednji hip ne vem kaj časa me na svetu tem, bojim se reči — srečna sem. Če drobno srečo doživim se iz srca razveselim, pa vendar strah mi ne pusti, da se notranjost mi sprosti. Le kdaj bom smela tudi jaz pokazati vesel obraz, ne da zavist uzrem v očeh, če se prikaže mi nasmeh. Danica Bleje OBČNI ZBOR IGD INDUPLATI V petek, 23. 2. 1990, smo imeli gasilci v restavraciji Induplati vsakoletni občni zbor, na katerem smo obravnavali naše delo v preteklem obdobju. Ena od poglavitnih tem je bila tudi dobro organizirana in izpeljana proslava ob obletnici gasilskega društva Induplati. Pri pripravi proslave smo sodelovali skoraj vsi člani in članice našega društva, seveda pa so imeli največ dela člani upravnega odbora. Pri organizaciji takih proslav ni važna samo zunanja slovesnost. Bolj pomembno je, da se ob takih prilikah poživi delovanje društva. Poglobi se sodelovanje z okoliškimi gasilskimi društvi. Saj je sodelovalo na naših tekmovanjih in paradi množica gasilcev in gasilk iz ožje in daljnje okolice. Kljub pripravam na proslavo smo se članice in člani vestno udeleževali praktičnih vaj. Naredili pa smo tudi plan za bodoče delo. Na zboru je bilo navzočih 31 članov in članic našega društva, prisotni pa so bili tudi vodje programov, delegati IGD Lek, GD Jarše-Rodica in delegat Občinske gasilske zveze (Lenarčič Marjan). Marjan Lenarčič je pohvalil naše GD, posebno pa sta bila deležna njegove pohvale Slavko Hribovšek, ki je kljub upokojitvi še vedno vesten član GD ter Matjaž Korošec, ki je zelo aktiven gasilec in član na sploh. Povedal je tudi, da se je začel graditi požarni center, z namenom, da se poveča požarna varnost. Po otvoritvi zbora in pozdravnem govoru Alojza Puš-larja so predsednik, poveljnik, blagajnik, tajnik in član nadzornega odbora podali poročila. V diskusiji, ki je sledila poročilom, smo si bili enotni, da je bilo naše delo kljub nekaterim napakam zadovoljivo, vnaprej pa se bomo morali še bolj potruditi v našem delu, predvsem na področju preventivne gasilske dejavnosti, kot so poučevanje naših sodelavcev o požarnih nevarnostih v našem podjetju, rabi gasilskih aparatov in hidrantov, pa tudi usposabljanju gasilcev samih saj le dobro pripravljen gasilec lahko uspešno opravi svoje delo v slučaju nesreče, za katero žal nikoli ne vemo, kje nas čaka. Gasilci — člani IGD so pozorno prisluhnili podanim poročilom. Naše gasilsko društvo se na tekmovanjih pojavlja v treh različnih ekipah. Ženska desetina je na našem tekmovanju ob obletnici IGD Induplati zasedla prvo mesto, moška desetina pa drugo mesto. Tudi na drugih tekmovanjih so bili uspehi dobri. Tako so veterani v Gaberkah pri Titovem Velenju zasedli prvo mesto. Moška desetina se je udeležila večih tekmovanj in bila na nekaterih zelo uspešna. Najbolje pa so se odrezali na republiškem tekmovanju v Dekanih pri Kopru, kjer so osvojili prvo mesto, obenem pa še prehodni pokal. Posebno razveseljivo za naše društvo je, da imamo tudi žensko tekmovalno desetino. Čeprav nismo dosegale samo prva mesta (kajti prišlo je do manjših zamenjav med tekmovalkami), smo ravno tako zadovoljne s svojim delom, kot tudi drugi člani društva. Glede strokovnega usposabljanja naj omenim, da smo imeli v preteklem letu tudi skupno sektorsko vajo (dekleta in fantje skupaj). Ta vaja poteka na terenu, kjer se z vodo gasi namišljen požar, nekakšen protipožarni NNNP in se je dobro obnesla. V preteklem letu smo dobro sodelovali s strokovno službo, ki skrbi za protipožarno varnost v našem podjetju. Na njihovo iniciativo so dobavili novo trodelno raztezalno lestev in reševalne dihalne aparate MEDI. V preteklem letu smo imeli v našem podjetju tri začetne požare, katere smo uspešno pogasili. Velik problem v našem gasilskem društvu je, da so nekateri člani neaktivni in ne pridejo niti na občni zbor. Na koncu pa je Pušlar podelil še priznanje in darilo našemu upokojenemu gasilcu Slavku Hribovšku. S tem pa je bil občni zbor zaključen. Melita Jenko Alojz Pušlar je otvorii občni zbor gasilcev IGD Induplati. Na občnem zboru gasilcev je bil gost Marjan Lenarčič. Program kandidatov v Zbor združenega dela občinske skupščine VINKO VODNIK, diplomirani pravnik, rojen 4. 2. 1957, stanuje na Viru. Na zboru volil-cev je prejel 323 glasov. »Z delom in pristojnostmi zbora združenega dela sem se spoznal v prejšnjem mandatu, ko sem bil član delegacije DO za zbor združenega dela. Menim, da se v tistem obdobju večina ni prav dobro zavedala, da prehajamo v vse težjo gospodarsko in družbenopolitično krizo. Po drugi strani pa seje že tedaj marsikoga lotila tudi apatija, ki se je sčasoma stopnjevala, zaradi ne-možnosti vplivanja na odločitve. Takšna situacija nas dobesedno sili k bistvenim spremembam tudi v gospodarskem sistemu, pri čemer je skrajni čas, da podjetja postanejo samostojna in pride do ločitve od politike. Seveda pa je istočasno nujno zagotoviti pogoje za nemoten razvoj in delovanje podjetništva na trgu, kajti le tako lahko računamo na trdno materialno osnovo, ki bo omogočila reševanje vseh ostalih problemov v občini. Takšna materialna osnova nam daje garancijo, da se bodo lahko programi, ki obljubljajo boljše življenje, tudi dejansko realizirali. Zavzemam se tudi za usklajenost družbenih prihodkov z izdatki, za čim racionalnejše rešitve na vseh področjih družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture, s čimer bi lahko zmanjšali obremenitve gospodarstva. Tako bi podjetja v večji meri gospodarila s tistim, kar bi ustvarila in tako med drugim tudi dobro plačala dobrega delavca in znanje ustrezno nagrajevala.« FRANCI VELEPEC, ekonomist, rojen 19. 7. 1956, stanuje v Preserjah. Na zborih volilcev je prejel 204 glasova. »Te volitve bodo prve svobodne volitve po vojni. Vendar je utopično pričakovati čudeže od njihovega izida. Menim, da je večina državljanov Slovenije in s tem tudi delavcev Induplati za hiter, vendar kljub vsemu postopen prehod v podjetniško, demokratično družbo. Nisem namreč pristaš prevratniških načinov rušenja vsega obstoječega, če za to nimamo boljših rešitev. Če bi bil izvoljen za delegata, bi se v občinski skupščini zavzemal za ožje podjetniške interese. Za vse težave, ki jih prinaša tržno gospodarstvo, pa se morajo najti sistemske rešitve. To pomeni zastopanje stališč podjetja v skladu z našo sprejeto poslovno politiko. Ne bi se za vsako ceno »usklajeval« z interesi širše družbene skupnosti, če bi šlo za popolna neskladja z našimi poslovnimi interesi. Zavzemal bi se za to, da se podrejo samo tista izdvajanja sredstev, pri katerih je jasno viden njihov končen ekonomski učinek. Pa naj bo le-ta direkten ali posreden. Pri tem mislim tako na izboljšanje zdravstva, otroškega varstva, komunalne infrastrukture, kot tudi na ostala izdvajanja. Že na začetni stopnji odločanja se mora namreč preprečiti soglasje k projektom in naložbam z dvomljivim izidom. Ne delam pa si nikakršnih utvar. Delo ne bo enostavno. Zastopanje podjetniških interesov namreč zahteva tesno povezanost delegata z organi upravljanja in poslovodnimi strukturami podjetja.- Z eno besedo: poslanec mora biti v toku dogodkov.« STROKOVNO USPOSABLJANJE V AVSTRIJI 5. marca je 7 naših delavcev in delavk odšlo na strokovno usposabljanje s praktičnim delom v Avstrijo, v firmo SATTLER v Gradcu. Strokovno izpopolnjevanje bo trajalo 3 mesece. Na strokovno usposabljanje so bile napotene 3 tkalke, 2 vzdrževalca strojev, klaserka OTK in mojster za pripravo dela v oplemenitil-nici. Pod strokovnim vodstvom pooblaščenih delavcev firme Sattler bodo praktično delali na delovnem mestu tkanje, pregledovanje surovih tkanin in pregledovanje gotovih tkanin. V času strokovnega izpopolnjevanja bodo ti delavci prejemali plačo v dinarjih in v višini, kot če bi delali na svojem delovnem mestu, z upoštevanjem povprečnega doseganja norme oziroma stimulacije v zadnjih treh mesecih. Udeležencem strokovnega izpopolnjevanja je zagotovljeno naslednje: — prenočišče z zajtrkom — 10 % dnevnica, ker morajo za kosilo in večerjo poskrbeti sami — to pomeni, da od firme Sattler prejmejo za vsak dan 250 avstrijskih šilingov, — žepnina v višini 150 šilingov, ki jo prejmejo za vsak dan od Induplati — povračilo prevoznih stroškov (kilometrine) z d verni osebnimi avtomobili enkrat tedensko na relaciji Gradec — Jarše — Gradec. Namen strokovnega izpopolnjevanja je spoznavanje proizvodnega procesa in načina ter postopkov dela v firmi Sattler, ki ima del proizvodnega programa, kateri je soroden Induplati. Izpopolnjevanje pa je organizirano zaradi nadaljnjega poslovnega sodelovanja s firmo Sattler. Tretja kandidatka za delegata MARJETA ALJAŽ je po zborih volilcev zaradi osebnih razlogov odstopila od kandidature. Praznik žena pri nas doma ALENKA DIVJAK, 21 let, šivilja Ob 8. marcu preseneti ati mene ln mamo z manjšim darilcem. V družinskem krogu pripravimo pra-zničnejše kosilo. Ko poslušam starejše ženske, sem prepričana, da bi bilo primernejše, če bi dan žena praznovali 25. marca, na praznik materinstva. Alenka Divjak STANKA LEDERER, 50 let, šivilja Vsako leto ob 8. marcu pripravimo slavnostno večerjo v družinskem krogu. Mož in otroci pa me presenetijo s šopkom. Stanka Lederer MARIJA VEHOVEC.32 let, šivilja Ta dan pripravim slavnejše kosilo. Otroci mi dajo kakšno manjše, a prisrčno darilo. Obiščem tudi svojo mamo in jo obdarujem. Marija Vehovec MARIJA KVEDER, 38 let, šivilja V naši družini dneva žena ne praznujemo. Zato mi je tudi vseeno, ali je dan žena 8. ali 25. marca. Marija Kveder Ana Knep ANA KNEP, 46 let, klaserka Otroci mi pripravijo slavnejše kosilo, vnučki pa mi čestitajo. Ta dan je zame dan počitka. Mislim pa, da se je včasih 8. marec drugače praznoval kot sedaj. Marija Urbanija MARIJA URBANIJA, 18 let, šivilja 8. marec je rpi nas doma bolj prazničen. Mami kupimo darilo. Bratje tudi meni izkažejo kakšno presenečenje. Nataša Zajc NATAŠA ZAJC, 19 let, šivilja Ob 8. marcu domači običajno gremo ven, na kakšno zabavo in slavnejšo večerjo. Ženski del prejme manjša darila. KRISTINA KRANJEC, 36 let, tkalka Z možem hikoli skupaj ne praznujeva 8. marca, ker ne delava na Isti izmeni, zato pa vedno doživim presenečenje od svojih otrok. Prejmem čestitke, šopek in obljubo, da bosta v prihodnje bolj pridna, tako doma, kot v šoli. Na ta dan pripravim slavnejše kosilo. Da pa je dan pestrejši, povabim na kavico še sosedo in skupaj malo po-praznujemo. Želim, da bi bilo v tkalnici več dela, s tem pa tudi zasluženega denarja, kajti brez denarja tudi praznovanja ni. Kristina Kranjec MARIJA JERIN, 43 let, čiščenje surovih tkanin Včasih smo na ta dan hodili na večerjo, sedaj pa kar doma pripravim obilnejše kosilo. Tako mož kot otroka me presenetijo z voščilom in manjšim darilom. Zdi pa se mi primernejše, če bi se oba praznika združila v enega in to na 25. marca. MAJDA KAVČIČ, 44 let, medfazna kontrola Za dan žena dobim od moža in otrok šopek, kakšnega posebnega slavja pa ne pripravljamo. Zato mi je vseeno, če ostane dan žena tako, kot je. Majda Kavčič IVICA MARKOVIČ, 39 let, čiščenje surovih tkanin Hčerka in mož me vedno presenetita ob dnevu žena, sama pa pripravim dobro kosilo. Sem za združitev obeh praznikov. Ivica Markovič Telovadimo med delom Večkrat je že bilo govora o rekreaciji med delovnim časom, vendar je pri tem tudi ostalo. V naši DO je kar precej delovnih enot, kjer delavke opravljajo svoje delo v sedečem položaju s prisilno držo telesa — predvsem šivilje v obratih konfekcije. Ob enoličnem delu, visokih normah, pasivnem sedečem položaju je njihov trup upognjen, ramena zlezejo naprej — od tod bolečine v vratnem in ledvenem delu hrbtenice, roke bolijo in na nogah se pojavijo krčne žile, bolijo in otekajo. S primernim razgibanjem je mogoče te težave odpraviti ali vsaj omiliti. Poskrbimo za boljšo telesno in duševno kondicijo. Ker se pospeši krvni obtok, je več kisika na voljo celemu organizmu, tudi možganom — zaspanost in utrujenost prenehata. Verjemite mi, dejaven odmor je vreden več od lenobnega posedanja. KDAJ naj bi vadili? Najprimernejši je čas nekje med 11. in 12. uro za dopoldansko in med 19. in 20. uro za popoldansko izmeno — da boste laže in uspešneje kos naporom do konca delovnega dne. KAKO? Za 5-10 minut boste vstale, ustavile stroje in si ob delovnem mestu našle toliko prostora, da se boste lahko svobodno priklonile. Lahko odložite delovno haljo, kajti izbrane vaje vas bodo postopoma ogrele, hkrati pa tudi razvedrile. Marija Jerin KRISTINA PUNGERČAR, 49 let, mojstrica Na dan žena mi domači toliko pomagajo, da mi ta dan ni potrebno delati in si lahko odpočijem. Včasih gremo ven na večerjo ali pa pripravimo praznično kosilo kar doma. Obiščejo me otroci, mi čestitajo in me obdarujejo. Slišala sem za idejo, naj bi dan žena prenesli z 8. na 25. marec, na krščanski materinski praznik. Če bi bilo to sprejeto, bi pri nas praznovali oba dneva. Zakaj pa ne, saj ni praznikov nikoli preveč! Kristinino sliko je tiskarski škrat pozabil odtisniti, zato se ji opravičujemo za izpad. KDO? Vsi! Če katera izrecno ne bo želela vaditi, ne bo smela zapustiti delovnega mesta in bo morala nadaljevati z delom. Ena izmed vas (šivilj) bo sprejela vlogo voditeljice v vašem delovnem prostoru; ta bo vajo pokazala in vas vodila. Enote, kjer je prisiljeno delo v sedečem položaju in kjer bodo za začetek šivilje zajete v aktivni odmor, so naslednje: 1. konfekcija posebnih šotorov Radomlje, 2. konfekcija Mengeš, 3. konfekcija notranje opreme Mengeš, 4. konfekcija Peče, IZSTOPI: ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje drage sestre PAVLE FISTER se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje sodelavkam iz maloprodaje, prav tako tudi Maksu Krambergerju. Enaka hvala Vidi in Štefanu Koželj za spremstvo na njeni zadnji poti. Ana Pavlič ZAHVALA 5. konfekcija šotorov Radomlje, 6. konfekcija Mokronog. Ne samo na Kitajskem, tudi v Sloveniji je že precej delovnih organizacij, kjer med delom vadijo (in manj pijejo kavo!) npr.: Novo mesto, Mura, Svilanit Kamnik, idr. Zakaj ne bi tudi v Induplati naredili korak več k izboljšanju zdravja — ne na koncu tudi k Evropi '92! Naj dodam še zahvalo vodstvu tovarne Induplati, posebej tov. Rainerju, ker nas podpirajo pri pripravi rekreacije in nam pomagajo! Pričakujem vašo zavzetost in vas pozdravljam! Vaša zdravnica iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii Ob boleči izgubi drage mame IRME SKETELJ iz Domžal se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz konfekcije Radomlje za podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Monika Juhant SKUTINI SVALJKI 1/2 kg moke 1 /2 kg skute 1 celo jajce 1 žlica margarine Zgnetemo v testo, oblikujemo svaljke in kuhamo v slanem kropu 10 minut. Postrežemo k omaki, ali jih zabelimo z na maslu precvrtimi drobtinicami in postrežemo s solato. SVETLOBA IN TEMA Vsak človek naj se večkrat vpraša, kaj pravzaprav svetlobo mu prinaša, saj tisoče luči lahko gori, pa vendarle zgubi se v temi. Svetloba ni le tisto kar oko zazna, kljub dnevu, v srcu je lahko tema, kajti v srce svetloba dneva ne prodre, s svetlobo ga le dela prava osvetle. Je lažje slepemu, ki nikdar videl ni luči, kot tistemu, katerega srce je v temi, saj slepega lahko še tudi kdo drug vodi, > a temo v srcu, le vsak sam lahko prebrodi. Danica Bleje 11. RIHTAR GREGA, ključavničar— pripravnik, 28. 2. 1990, delo za določen čas ' 12. TONIČ ZORICA, etiketiranje, 20. 2. 1990, sporazumno 13. KUČIČ BOJAN, delavec v •obratu kovinskih konstrukcij, 20. 2. 1990, na željo delavca 14. FURER HELENA, šivilja — šotori, 28. 2. 1990, sporazumno. POROČILI SO SE: 1. ROTAR KLAVDIJA iz konfek- cije Radomlje in MARKUŠ JOŽE iz vzdrževanja, , 2. DRLJAČA SLAVICA iz tkalnice, poročena MARKOVIČ RODILI SO SE: L VRESK MARIJI iz predilnice, sin MATIJA 2. LENART DINKI iz oplemenitil-nice, sin DAVOR Vojakovo pismo Draga Jožica, meni je dobro, hrana še kar gre, spim v veliki sobi z dvanajstimi vojaki. Upam, da se tudi tebi tako godi. Tvoj Francelj Očetov ponos — Ivko, tvoj očka sploh ne hodi na roditeljske sestanke! — Tovarišica, na enem je bil, pa je rekel, da ga je bilo sram povedati, da se piše tako kot jaz. Ilb-J Obvestila iz kadrovske službe VSTOPI: m ■a I 1. KOČAR DOROTEJA, previjanje v pripravljalnici, 19. 2. 1990, upokojena 2. CERAR FRANC, vlaganje valjev v pripravljalnici, 19. 2. 1990, upokojen 3. BLAŽIČ FRANČIŠKA, delavka v proizvodnji, 28. 2. 1990, upokojena 4. ŽAGAR ANTONIJA, priprava podatkov, V/I kont. in dist., 28.'2. 1990, upokojena 5. BERTONCELJ MATIJA, delavec v ceradnem oddelku, 26. 2. 1990, upokojen 6. SEŠEK IVO, vodja razvoja, 28. 2. 1990, upokojen 7. TRAVEN ANICA, delavka v OSEBNI DOHODKI V JANUARJU 1990 Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.), če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 drli) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo: L ŠTEBE PRIMOŽ, vzdrževalec strojev v predilnici, iz JLA 2. GRILJ KLAVDIJA, šivilja v konfekciji notranje opreme v Mengšu, pripravnik IZSTOPI: Razred Skupaj DO do 2.660,00 146 2.660,01 — 3.000,00 147 3.000,01 — 3.400,00 155 3.400,01 — 3.800,00 155 3.800,01 — 4.200,00 88 4.200,01 — 4.600,00 52 4.600,01 — 5.000,00 41 5.000,01 — 5.400,00 27 5.400,01 — 5.800,00 12 5.800,01 — 6.200,00 13 6.200,01 — 6.600,00 8 6.600,01 — 7.000,00 9 7.000,01 — 7.400,00 5 7.400,01 — 7.800,00 6 nad 7.800,00 7 Zaposleni s 160 — 200 urami 871 Zaposleni z manj kot 160 urami 53 Zaposleni z več kot 200 urami 21 Zaposleni brez obračuna OD .47 Skupaj število zaposlenih 992 Naj nižji OD i.600,00 Najvišji OD 10.322,80 Povprečni OD 3.592,00 Vrednost točke je v decembru znašala v brutto vrednosti 0,0243 din. Najnižji OD v višini 1.600,00 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del oziroma nalog in brez gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V JANUARJU 1990 Oddelek Štev. za posl. Bolezen v% Poškodba na delu v % Poškodba na poti v % Pošk.izven dela v % Nega druž. člana v % Spremstvo v% Red. in pod. por. dop. v % Skupaj v% Izpadle Proizvodnja 486 4,72 0,19 0.34 0,89 0,68 0,04 4,54 11,40 10.193 Konfekcija, Mengeš, Radomlje, Peče 213 6.63 0,02 _ 0,26 0,88 0.14 2.39 10,32 4.046 Konfekcija Mokronog 78 3,57 0,06 0,06 0,12 11,76 15,57 2.232 Uprava 165 3,09 0,37 — — 0,16 0,05 1,66 5.33 1.617 Prodajalne 29 1.22 — — — — — — 1.22 67 Gostinska dejavnost 22 6,08 — — — 1.01 — - 7,09 295 upravi, 18. 2. 1990, delo za določen čas 8. OŠTIR TEA, šivilja — šotori, 27. 2. 1990, sporazumno 9. PIBERNIK ANA, vrtnar, 28. 23. 1990, sporazumno 10. URŠIČ MARKO, ključavničar, pripravnik, 28. 2. 1990, delo za določen čas Povprečno zaposlenih za 993 delavcev Izostanki zaradi bolezni Izostanki zaradi nesreče pri delu Izostanki zaradi poškodbe na poti Izostanki zaradi poškodbe izven dela Izostanki zaradi nege Izostanki zaradi spremstva Izostanki zaradi por. in pos. por. dopusta DO: Zaposlenih 4,70 % 0,16 % 0,17 % 0,50 % 0,57 % 0,07 % 3,93 % (Nadaljevanje na predzadnji strani.) Skupaj: 10,10 % Izdaja v 1550 izvodih DO INDUPLATI Jarše, p.o. Urej 9 niča ter fotografiranje LADA OREHEK. Natisnild risk plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za ii ! 1 Z uTuv mn 9TV?WOU DE719 9 * lft VMdOAOOTO* 3TV7dDG* EN** lVwe 3R0 - PIO