Kontovel: bo Mlaka usahnila? Predsednik ZKB Sergij Stancich o lanskem poslovanju banke in učinkih gospodarske krize /4 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Italijanski de Gaulle ali novi Perón? Martin Brecelj Z ustanovitvijo Ljudstva svobode dobiva jasnejše obrise »demokracija alternativnih opcij«, ki naj bi označevala t. i. drugo italijansko republiko. S tem je dokončno potisnjen v zgodovinski spomin čas, v katerem so v italijanski politiki imele besedo le stranke »ustavnega loka«, na oblasti pa so bile vselej sredinske politične sile, tako da je bil celoten politični sistem zavrt. Ljudstvo svobode je namreč absorbiralo in s tem dokončno legitimiralo postfašistično desnico, ki je bila v prvi republiki obsojena na večno opozicijo, podobno kot na drugi skrajnosti komunistična levica, pa čeprav je bilo tej drugi priznano dostojanstvo »ustavne« politične sile. Za ta pomemben premik v dolgem, predolgem rojevanju druge republike si je nabral nesporne zasluge Silvio Berlusconi. Ljudstvo svobode je pač njegova kreatura, kot je sicer tudi potrdil ustanovni kongres, na katerem je ta medijski mogotec, zdaj že trajno »v službi politike«, doživel pravo apoteozo. Lahko bi rekli, da je v italijanskem desnosredinskem prostoru pripeljal do konca proces, ki ga je v drugi polovici političnega igrišča zagnala Demokratska stranka, a je za zdaj ostal torzo. Sicer pa je Berlusconi s tem tudi zaključil delo, ki ga je sam pričel leta 1993, ko je na rimskih občinskih volitvah drzno podprl kot županskega kandidata tedanjega voditelja poštfašističnega gibanja MSI Gianfranca Finija in s tem razbil tabu nesodelovanja s stranko nepripadnico »ustavnega loka«. Odtlej je poteklo 16 let in marsikaj se je spremenilo, tudi v odnosih med Berlusconijem in Finijem. Če je nekoč Fini potreboval Ber-lusconija za demokratično legitimacijo, zdaj prihaja med njima skorajda do zamenjave vlog: predsednik poslanske zbornice vse bolj nastopa kot garant demokratičnih ustanov ob vse pogostejših demagoških izpadih priletnega premiera. Postavlja se vprašanje, kaj bo Berlusconi znal narediti zdaj, ko je na višku svoje moči. Bo res reformiral državo in sploh moderniziral Italijo, kot sam obljublja, ter se tako zapisal v zgodovino kot italijanski de Gaulle? Ali pa bo podlegel svojemu populizmu in državo pahnil v propad, kot je svoj čas Perón Argentino? Žal je podobnosti z argentinskim karizmatičnim voditeljem kar nekaj. V tem oziru nas ne more kdove kako pomiriti to, kar je Berlusconi doslej pokazal, še zlasti v zadnjih časih ne. Na samem ustanovnem kongresu Ljudstva svobode pa je tudi ostalo marsikaj zaskrbljujoče nedorečenega. dnevnik TOREK, 31. MARCA 2009_ št. 76 (19.475) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri GorenjiTrebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € goriška - Zaradi obilnega deževja Vipava poplavila hiše, polja in ceste Največ gmotne škode v Rupi, Gabrjah in Mirnu GORIŠKA - Zaradi obilnega deževja v noči med nedeljo in včerajšnjim dnem je Vipava prestopila bregove in poplavila hiše, polja in ceste. Največ gmotne škode je bilo v Rupi, Gabrjah in Mir-nu, kjer je voda zalila več kleti, ponekod pa je kljub posegu civilne zaščite pronicala tudi v notranjost poslopij. Po pripovedi domačinov je reka narasla izredno hitro. Ob 8. uri zjutraj so bili polja in njive že poplavljeni, zatem se je v nekaj deset minutah voda dvignila še za dober meter, stanovalci hiš v spodnjih delih vasi pa so začeli trepetati. Starejši so se spominjali poplav izpred trideset in več let, mlajši pa so s strahom v očeh zrli v rjavo vodo, ki se je približevala njihovim domom. Popoldne je dež prenehal, voda je začela zapuščati domačije. Na 24. in 25. strani sežana Otroka umrla zaradi zadušitve SEŽANA - Otroka iz Sežane, stara dve leti in štiri leta, sta v noči na nedeljo umrla nasilne smrti, je z zbiranjem obvestil ugotovila policija. Preiskava se nadaljuje, obdukcija pa naj bi pokazala, da sta umrla zaradi zadušitve. Po neuradnih vesteh naj bi ju zadušila njuna 36-letna mati, ki se je od njunega očeta ločila pred kakšnim letom. Osumljena naj bi po tem, ko je dejanje storila, poklicala očeta, ki je po neuradnih podatkih zdravnik. Na 3. strani Črna kronika - Sinoči Moški iz Šempolaja umrl v nesreči pri Trnovci TRST - Moški iz Šempolaja je sinoči umrl v prometni nesreči pri Trnovci. 42-letni William Ursich -tako mu je bilo ime - se je malo po 20. uri vozil v fiatu panda 4x4 po pokrajinski cesti, ki pelje od Ga-brovca proti Šempolaju. Vračal se je proti domu, ko je nekaj desetin metrov po agroturizmu Švara, v višini hišne številke 14 v Trnovci, avtomobil nepričakovano zaneslo s cestišča. Fiat panda je silovito treščil v obcestno drevo in se po nekaj metrih prevrnil. Za Ursicha ni bilo več pomoči. Mimoidoči vozniki so takoj poklicali hitro pomoč in obvestili karabinjerje. Na kraj nesreče je privozil rešilec Rdečega križa, dežurni zdravnik pa je lahko le potrdil smrt voznika. Trčenje vozila v drevo je bilo zanj usodno. Posegli so tudi openski gasilci, ker je bilo vozilo prevrnjeno ob cesti. V dobri uri jim je uspelo počistiti cestišče, medtem ko so ka-rabinjerji iz Nabrežine uvedli preiskavo o vzrokih nesreče. Po vsej verjetnosti je Ursich izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, ni pa znano zakaj. To bo znano šele, ko bo preiskava končana. SKGZ po obisku predsednika Slovenije Na 2. strani Koliko so zaslužili slovenski deželni svetniki Na 3. strani Zaradi obilnih padavin težave tudi na Tržaškem Na 8. strani V Solkanu pod vlakom v tragični nesreči • I* ■ I . v . | • •• ugasnili mladi življenji Na 23. strani 2 Torek, 31. marca 2009 ALPE-JADRAN / SKGZ - Po obisku predsednika Danila Turka v SSG v Trstu Predsednikov obisk veliko priznanje za vse Rudi Pavšič ocenjuje nekatere polemike, ki so sledile goriškemu srečanju z ezuli kot neumestne TRST - »Slovenska kulturno gospodarska zveza pozdravlja in podpira besede, ki jih je izrekel predsednik slovenske države Danilo Türk na srečanju z zastopstvom slovenske manjšine ob petkovem obisku v Trstu, kjer si je v Kulturnem domu ob Svetovnem dnevu gledališča ogledal predstavo Zaljubljeni v smrt, piše v izavi predsednika SKGZ Rudija Pav-šiča«. S svojo prisotnostjo v našem gledališču, poudarja Pavšič, je posebej izpostavil vlogo, ki jo SSG ima v obmejnem prostoru, ob prizadevanju, da povezuje slovensko in italijansko kulturo ter da širši javnosti posreduje umetniške dosežke slovenske gledališke ustvarjalnosti. Predsednikova prisotnost na predstavi obenem pomeni visoko priznanje vsem, ki se v SSG trudijo, da bi njihovo delo preseglo krajevne dimenzije in se vključevalo v širši umetniški prostor. Še posebej pomembne pa so bile predsednikove besede, ki so zadevale odnose ljudi in inštitucij obeh držav. V tem smislu se velja resno zamisliti ob Türko-vi ugotovitvi, da se obmejni odnosi gra- dijo vsak dan in da je za to potrebno iskati vedno in povsod dialog, da se lahko naredi še veliko več. In to na vseh ravneh. Poziv predsednika, naj se dialog razvija tudi na ravneh civilno-družbenih organizacij z obeh strani meje SKGZ ocenjuje kot edino in najbolj učinkovito pot reševanja in odpravljanja napetosti in nesoglasij iz preteklosti. Primer, ki ga je predsednik RS dal na nivoju civilne družbe, »da je zelo pomembno, da Civilna iniciativa za Primorsko ter Unija Istranov in tudi druge organizacije sedejo za isto mizo«, je izraz visoke državniške drže, ki jo je predsednik Türk že večkrat izkazal v pobudah, ki so zadevale našo polpreteklo zgodovino in sodelovanje med državama, še poudarja v sporočilu Rudi Pavšič. SKGZ tudi soglaša s predsednikovo ugotovitvijo, da bi bilo potrebno več komunikacije med organi dežele Furlanije-Ju-lijske krajine in Republike Slovenije. V tem smislu je predsednik SKGZ Rudi Pavšič nedavno tega pisal predsedniku Dežele FJK Renzu Tondu. V dopisu ugotavlja, da napeto ozračje, ki ga bele- Predsednik SKGZ Rudi Pavšič kroma žimo v zadnjih mesecih in določene »pro-vokacije« do slovenske narodnostne skupnosti ne pomagajo k odpravljanju konfliktov iz preteklosti. »Prepričan sem, da sta slovenska in italijanska manjšina v tem prostoru bogastvo, ki ga je treba ceniti in jima pomagati, da lahko odigrata vlogo povezovalca in snovalca novih obmejnih vizij. Prepričan sem tudi, da bi bilo potrebno ustvariti vse pogoje za še tesnejše sodelovanje in skupno načrtovanje med Deželo FJK in Republiko Slovenijo. SKGZ je vedno delovala v tej smeri in zato ponujamo našo povezovalno vlogo pri teh aktivnostih. Številna so področja, kjer lahko nastane tista mreža povezovanja, ki ga narekuje geopolitična lokacija Dežele FJK in same Slovenije. To je obenem način, da se stare zamere ne širijo med nami in pogojujejo tiste pozitivne izbire, ki si jih velika večina Slovencev in Italijanov tudi želi«, je v pismu Tondu izpostavil predsednik krovne organizacije Rudi Pavšič. Dialog torej, kot edini način premagovanja nesoglasij in iskanja novih, evropskih poti vsestranskega razvoja tega območja. V tem prepričanju je SKGZ v Gorici pripravila srečanje s predsednikom Lege nazionale in združenja ezulov. Ne da bi zato pozabila na svoje korenine, vrednote in skrb za uveljavljanje manjšinske identitete in njene prisotnosti, temveč z željo, da bi novim generacijam ponudila priložnosti za drugačno in manj obremenjeno medsebojno komunikacijo in sodelovanje. Tudi zaradi tega se SKGZ zdijo nekatere časopisne polemike, ki so sledile goriškemu srečanju, neumestne in že nekoliko predvolilno obarvane. TRST - Osnutek zakona o varnosti in krajevni policiji danes v deželnem svetu Sindikati zakonu nasprotujejo Kriminaliteta v deželi upada, policijske sile dobro delajo, za deželno vlado pa so obhodnice in reforma krajevne policije prioriteta TRST - »Deželna odbornica za varnost Federica Seganti pravi, da so se sindikati z njenimi ukrepi sprva strinjali ter da jo je naše nasprotovanje nazadnje presenetilo. Ni mi jasno, s katerimi sindikati se je tedaj sploh sestala ... « Tako je deželni tajnik CGIL Franco Belci uvedel včerajšnjo tiskovno konferenco na tržaškem sedežu sindikata v Ul. Vidali. Sindikati CGIL, CISL in UIL ter policijski sindikati SIULP, SILP, UILPS in COISP ostro nasprotujejo osnutku deželnega zakona o varnosti, ki bo danes predmet razprave v deželnem svetu. Predstavniki Severne lige, ki so pobudniki osnutka, so zagrozili, da bodo zasedli dvorano, če osnutek ne bo sprejet v treh dneh. Sindikati, ki so pohvalili odločnost opozicije, pa tudi mnogih županov (omenili so Dipiazzo, ki nasprotuje obhodni-cam), besedilo omenjenega osnutka v celoti zavračajo. Najbolj sporen del osnutka uvaja skupine prostovoljnih varnostnikov, t. i. obhodnice, za katere namenja kar 550 tisoč evrov. A to še ni vse. Deželna uprava naj bi koordinirala razne krajevne Temo varnosti sindikati obravnavajo složno kroma policije, novoustanovljeni tehnični odbor bi nadzoroval njihovo delo, zasebni varnostniki pa naj bi imeli več pristojnosti. Belci je dejal, da je glede umestnosti in zanesljivosti obhodnic dovolj, da se pogleda, kateri skupini bi se kot prvi prijavili v Trstu (ko ne bi vseh šest županov nasprotovalo novosti, op. p.): Zeleni prostovoljci Marchesicha in Borghezia ter Fiamma Tricolore. Elvio Di Lucente (CISL) meni, da trošiti toliko denarja za varnost nima smisla (ukrep je sprva predvideval 16 milijonov evrov za varnost, nazadnje so sredstva baje razpolovili), saj kriminaliteta v FJK stalno upada. »Raje bi podprli brezposelne,« je dejal. Luca Vi-sentini (UIL) je podčrtal, da se za zakonski osnutek ogreva Severna liga, medtem ko preostali del koalicije sploh ni navdušen. Sam pa ne razume stališča sindikata CISAL, ki je ukrep podprl: »S tem se odreka svoji vlogi, saj zakon uvaja spremembe v organizaciji dela brez pogajanj s sindikati.« Daniele Dovenna (SIULP) je ugotavljal, da kriminaliteta pri nas upada in da sile javnega reda, kljub pomanjkanju sredstev, dobro opravljajo svoje delo: »Zakaj naj bi torej uvedli prostovoljce za varnost, ki bi s svojo neizkušenostjo samo ovirali delo policije, karabinjerjev in redarjev ter z nepotrebnimi klici preobre-menjevali njihove operativne centrale?« Jutri dopoldne prirejajo sindikati demonstracije pred Deželnim svetom na Trgu Oberdan. (af) Po poročanju POP TV Bavčar izstopil iz LDS LJUBLJANA - Medtem ko banke upnice še vedno odločajo o usodi Istra-benza in Igorja Bavčarja, je slednji po 15 letih po poročanju POP TV izstopil iz Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Predsednica LDS Katarina Kre-sal je prepričana, da je to storil zato, ker je računal, da ga bo LDS pri Istraben-zu politično podprla. Kresalova je potrdila doslej neuradne informacije, da je Igor Bavčar iz stranke izstopil že v petek. 'V LDS smo zelo jasno povedali, da se z njegovimi potezami v Istra-benzu ne strinjamo in takoj naslednji dan je potem izstopil iz stranke,' je za POP TV povedala Kresal. Razlog za to so bila stališča, ki jih je stranka minuli teden izrekla o Istrabenzu in Bavčarju, je še povedala predsednica LDS. Bavčarja na čelo Istrabenza ni imenovala neposredno politika, meni predsednik DZ Pavel Gantar. Po njegovem pa je imel podporo primorskih gospodarstvenikov in gospodarstva. Poslanec LDS Anton Anderlič pa je za POP TV dejal, da je 'bilo za pričakovati, da Igor Bavčar v obdobju vlade Janeza Janše ne more biti v nemilosti'. Število prebivalcev Slovenije se povečuje zlasti zaradi priseljevanja tujcev LJUBLJANA - Število prebivalcev Slovenije se je v tretjem četrtletju lani povečalo za 0,7 odstotka oziroma za 14.341 ljudi. Tudi tokrat se je povečalo zlasti zaradi selitvenega prirasta tujcev, so sporočili s Statističnega urada RS (Surs). V omenjenem obdobju je bil v Sloveniji pozitiven tudi naravni prirast in je znašal 1257 oseb oz. 2,4 na 1000 prebivalcev. V tretjem četrtletju leta 2008 se je rast priseljevanja v Slovenijo nadaljevala. V državo se je priselilo 17.080 prebivalcev, v tujino pa se jih je odselilo 3996. Selitveni prirast je bil tako 13.084 oseb, navajajo na Sursu in dodajajo, da vse od leta 1995 prirast še ni bil tako visok. Gre predvsem za priseljevanje tujih državljanov zaradi zaposlitve ali sezonskega dela. Število živorojenih otrok je bilo v tretjem četrtletju lanskega leta za 525 višje kot v drugem četrtletju, število umrlih oseb pa je bilo nižje. Naravni prirast je znašal 1257 oseb, kar je skoraj dvakrat več (za 89,9 odstotka več) kot v drugem četrtletju lani. Skupni prirast prebivalstva je bil v tretjem četrtletju 2008 po navedbah Sur-sa 'krepko pozitiven'. Število prebivalcev Slovenije se je kot rečeno povečalo kar za 14.341 oseb, pri čemer gre glavni del prirasta pripisati priseljevanju tujcev. Selitveni prirast slovenskih državljanov pa je bil v istem obdobju negativen, saj se je izselilo 19 oseb, so še zapisali na statističnem uradu. (STA) WASHINGTON - Preko amabasade v ZDA celovec - Danes ustanovna seja deželnega zbora Slovenija deponirala ratifikacijsko listino o vstopu Hrvaške v NATO Novo koroško vlado bo vodil Gerhard Dörfler WASHINGTON - Slovenija je včeraj prek svojega veleposlaništva v Washingtonu deponirala listino o ratifikaciji Protokola o pristopu Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi. S tem je Slovenija sklenila svoj postopek ratifikacije vstopa Hrvaške v Nato. Postopek ratifikacije se je ustavil, potem ko sta Zavod 25. junij in zunajparla-mentarna Stranka slovenskega naroda (SSN) 16. februarja v DZ vložila pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato. Zato je obstajala nevarnost, da Slovenija zamudi rok za deponiranje ratifikacijskih listin o vstopu Hrvaške v Nato in ji prepreči, da bi na vrhu Nata 3. in 4. aprila sodelovala kot polnopravna članica. Zavod 25. junij je od referendumskih aktivnosti odstopil, SSN pa je od 20. februarja do izteka roka minuli četrtek zbrala vsega 1087 podpisov, precej manj od zahtevanih 40.000, s čimer ni bil izpolnjen poglavitni po- goj za vložitev zahteve za razpis referenduma. Predsednik DZ Pavel Gantar je zato v petek podpisal zakon o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato in ga poslal v razglasitev predsedniku Danilu Turku. Ta je razglasitev zakona nemudoma podpisal, nekaj ur kasneje pa je bil zakon objavljen v uradnem listu, s čimer so bili izpolnjeni vsi pogoji za deponiranje slovenske ratifikacijske listine v Was-hingtonu in tudi za članstvo Hrvaške v Natu. Protokol začne veljati, ko vse pogodbenice Nata pri vladi ZDA kot de-pozitarju deponirajo svoje instrumente o ratifikaciji. Ob začetku njegove veljavnosti generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer v imenu vseh pogodbenic hrvaški vladi pošlje vabilo za pristop k Severnoatlantski pogodbi. Hrvaška bo formalno postala članica Nata, ko bo pri vladi ZDA deponirala svojo ratifikacijsko listino. (STA) CELOVEC - Koroška bo na današnji ustanovni seji koroškega deželnega zbora dobila tudi novo deželno vlado. Zdržala naj bi do leta 2014, kot v preteklih osmih letih pod Jörgom Haiderjem pa bo tudi ta vlada desničarska. Vodil jo bo Haiderjev dolgoletni sopotnik in glavni kandidat na deželnih volitvah zmagovitega Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) Gerhard Dörfler, ki je deželo vodil že v preteklih nekaj mesecih in pri tem Korošcem večkrat zagotovil, da bo delal po vzorcu svojega preminulega predhodnika. Ob tem je posebej izpostavil, da ne bo sprememb ne glede dvojezičnih tabel in drugih manjšinskih pravic, prav tako ne glede politike do azi-lantov. Da so Haiderjevi nasledniki lahko ohranili vse najvišje politične položaje v deželi, je omogočila ljudska stranka (ÖVP), s katero je BZÖ včeraj tudi uradno podpisal koalicijski pakt za naslednjih pet let. Sporazum sta na skupni tiskovni konferenci v Celovcu podpisala predsednik zavezništva BZÖ Uwe Scheuch in predsednik ljudske stranke (ÖVP) Josef Martinz. S paktom je Gerhard Dörfler tudi zagotovljeno, da bo na današnji ustanovni seji novega deželnega zbora Dörfler izvoljen za deželnega glavarja tudi z glasovi ÖVP, prav tako pa bodo zaprisegli tudi vsi ostali člani nove deželne vlade. Glede vsebine koalicijske pogodbe včeraj ni bilo slišati konkretnih izjav, pri razdelitvi resorjev v novi deželni vladi pa je Martinzu očitno uspelo pridobiti nekaj ključnih kot gospodarstvo, občine, itd. Nova razdelitev resorjev je šla predvsem na škodo socialdemokratov, ki na volitvah niso izgubili samo tri poslanske sedeže, temveč tudi enega od treh sedežev v deželni vla- di. Tako Scheuch kot Martinz sta poudarila, da koalicijski dogovor vsekakor zagotavlja stabilno vlado in s tem tudi stabilen deželni parlament. Zeleni so včeraj že napovedali, da ne bodo glasovali za Dorflerja, vendar pri glasovanju ne bodo zapustili zasedanja. S tem je - ne glede na zadržanje socialdemokra-tvo - Dorflerjeva izvolitev že v prvem krogu zelo verjetna. Tudi socialdemokrati bodo verjetno glasovali proti. Ali vsi, je še odprto. Kot je znano, je Haiderjevo zavezništvo BZO na deželnih volitvah 1. marca 2009 postalo najmočnejša stranka (45 odstotkov glasov!) z absolutno večino v deželni vladi (štiri od sedmih sedežev), toda samo z relativno večino v deželnem parlamentu (17 od skupno 36 poslancev). Ostalih 19 poslancev je iz vrst socialdemokratov (11 poslancev), ljudske stranke (6) in Zelenih (2). S sklenitvijo koalicijske pogodbe si je BZO poleg izvolitve Gerharda Dorflerja za deželnega glavarja zagotovil tudi večino v deželnem parlamentu. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Torek, 31. marca 2009 3 sežana - Družinska tragedija se je zgodila v noči na nedeljo Otroka iz Sežane umrla zaradi zadušitve Po neuradnih vesteh ju je umorila 36-letna mati, ki je od sinoči v priporu TIPANA Našli SEŽANA - Otroka iz Sežane, umrla v noči s sobote na nedeljo, sta umrla nasilne smrti. To so uradno sporočili včeraj popoldne koprski policisti, ki sicer nadaljujejo z zbiranjem obvestil in nekaterimi preiskovalnimi dejanji. To naj bi potrdili tudi prvi rezultati obdukcije, ki so jo po odredbi preiskovalnega sodnika opravili včeraj. Okrožno sodišče je povedalo, da je obdukcija pokazala, da je bila smrt otrok posledica zadušitve. Po neuradnih vesteh je štiriletno hčer in dveletnega sina zadušila 36-letna mati Kristina Mislej, ki naj bi bila po nekaterih poročilih od sinoči v priporu, po drugih pa v psihiatrični bolnišnici v Idriji. Do družinske tragedije je prišlo v noči na nedeljo v Sežani, kjer je močno odjeknila vest o smrti dveh otrok. Tragedijo naj bi, kot kaže, povzročile žalostne okoliščine v okviru ločenega para, odločilno vlogo pa naj bi imele duševne težave in alkohol. Mati naj bi bila hudo prizadeta zaradi ločitve in naj bi posegala po alkoholu. Žalostna in obenem srhljiva vest se je vztrajno širila ves dan in prebivalci so bili domala šokirani. Po besedah sosede, ki je srečevala mater in otroke pri vhodu v bistvu vsak dan, je »nemogoče dojeti vzrok za ta strašen dogodek«. Policisti so v nedeljo le potrdili vest, da sta umrla otroka in da zaradi interesa preiskave drugega ne morejo povedati. Policijska uprava Koper je včeraj popoldne le sporočila, da sta bila o dogodku obveščena državni tožilec in preiskovalni sodnik, ki sta opravila ogled kraja dogodka, preiskovalni sodnik pa je odredil obdukcijo. Spomnimo naj, da je bil operativno komunikacijski center PU Koper v nedeljo nekaj minut čez polnoč obveščen, da naj bi v Sežani umrla dva otroka. Na kraj dogodka so bili takoj napoteni policisti, še prej pa tudi reševalci in zdravnik. Ob prihodu je bilo ugotovljeno, da sta otroka dejansko umrla, z zbiranjem obvestil pa so policisti ugotovili, da sta umrla nasilne smrti. Po poročanju nekaterih medijev naj bi štiriletno hčer in dveletnega sina zadušila mati, ki se je od njunega očeta Edvarda Gorupa ločila pred kakšnim letom. Oba starša naj bi prihajala iz premožnih družin. Oče osumljene je po neuradnih podatkih zdravnik in naj bi ga osumljena po tem, ko je zadušila otroke, tudi sama poklicala. Nekateri mediji so poročali, da je imela mati otrok depresijo in težave z alkoholom (po naših informacijah tudi z mamili). Zaradi tega naj bi se mož tudi ločil. Imela sta deljeno skrbništvo, mož pa si je prizadeval, da bi dobil skrbništvo nad otrokoma. Kaže, da sta bila v preteklosti otroka že dodeljena v varstvo starim staršem, a ju je mati potem zopet dobila. zagreb - Preiskava Srb osumljen pobojev v Kočevskem rogu ZAGREB - Zagrebško državno tožilstvo je zahtevalo preiskavo proti 86-let-nemu srbskemu državljanu Simu Duba-jicu zaradi sodelovanja pri izvensodnih pobojih v Kočevskem rogu po koncu druge svetovne vojne. Osumljen je, da je leta 1945 poveljeval enoti tedanje Jugoslovanske vojske, ki naj bi v Kočevskem rogu pomorila najmanj 13.000 vojnih ujetnikov. Tožilstvo v Zagrebu bremeni Duba-jica, da je od 26. maja do 5. junija leta 1945 kot poveljnik mehanizirane enote četrte armade takratne Jugoslovanske armade (JA) oblikoval posebno skupino vojakov, ter organiziral in poveljeval ob prevozu vojaških ujetnikov iz Kočevja do kraja pobojev v Kočevskem rogu. Zagrebško tožilstvo je sicer že sprejelo nekaj kazenskih ovadb proti Dubajicu, ki naj bi ga med ostalim bremenili tudi za zločine pri Pli-berku.Hrvaški mediji med drugim omenjajo tudi Dubajicev intervju v srbskem tedniku Svet, v katerem naj bi leta 1990 priznal, da je sodeloval v pobojih 30.000 vojnih ujetnikov iz druge svetovne vojne. (STA) V blokovskem stanovanju v Sežani sta umrla štiriletna deklica in dveletni otrok kroma so ga mrtvega TIPANA - Giuseppeja Giaco-minija, 51-letnika iz Tipane, so finančni stražniki včeraj dopoldne našli mrtvega. Ležal je v breznu, nedaleč od vasi Plestišča. Do njega so prišli s pomočjo izurjenih psov. Giacomini se je v nedeljo zjutraj odpravil k bližnjemu potoku, da bi pregledal in popravil vodno elektronsko napravo. Najverjetneje je padel v brezno, ki se nahaja v bližini naprave. V obširno iskalno akcijo, ki je trajala dan približno 24 ur, so se pod vodstvom videmskih gasilcev vključili potapljači in jamarji tržaških gasilcev, ki so pregledovali dno potoka. Obilno deževje je strugo napolnilo do vrha. Vest o po-grešancu so italijanski reševalci v nedeljo sporočili tudi slovenskim kolegom, saj je meja zelo blizu. Zato so se v iskanje vključili tudi policisti iz Bovca in gasilci PGD Bre-ginj, ki so pregledali tamkajšnje območje in strugo reke Nadiže. deželni svet - V Uradnem listu objavljeni dohodki deželnih svetnikov in odbornikov V letu 2007 je bil daleč najbogatejši Illy Zorzini (SIK) največ prispevala za stranko TRST - Riccardo Illy je bil v letu 2007 najbogatejši deželni svetnik, saj je bruto zaslužil milijon 182 tisoč evrov. To izhaja iz prijave dohodkov deželnih svetnikov, ki jih je včeraj v skladu z zakonom objavil Uradni vest-nik Furlanije-Julijske krajine. Illyjev naslednik Renzo Tondo je pred dvema letoma prijavil davkariji 150.676 evrov. Tondo je bil v letu 2007 poslanec Forza Italia v italijanskem parlamentu. Bruna Zorzini (Stranka italijanskih komunistov) je v letu 2007 prijavila 143.131 evrov bruto dohodka. Od tega je deželna svetnica (na lanskih volitvah ni več kandidirala) prispevala svoji stranki 33.417 evrov. Tamara Blažina (Demokratska stranka) je prijavila 125.283 evrov, stranki je v letu 2007 prispevala 18.240 evrov. Blaži-nova je trenutno senatorka v italijanskem parlamentu. Igor Kocijančič (Stranka komunistične prenove, danes Mavrična levica) je prijavil davkariji 142.814 evrov, od katerih je stranki prispeval 30 tisoč evrov. Igor Dolenc (Demokratska stranka), ki leta 2008 ni bil izvoljen v deželni parlament, svojega dohodka za leto 2007 - kot piše v Uradnem vestniku - ni posredoval pristojnim uradom deželne uprave. Poglejmo koliko so v letu 2007 prijavili člani aktualne deželne vlade: Luca Ciriani ( 145.480 evrov), Elio De Anna (179.517), Vladimir Kosic (20.580), Vanni Lenna (177.932), Roberto Molinaro (142.529), Alessia Rosolen (26.420), Sandra Savino (93.103), Federica Seganti (158.070), Claudio Violino (142.000) in Riccar-do Riccardi (155.335). Nekdanji deželni odbornik za kulturo in sedaj deželni svetnik SKP Roberto Antonaz je pred dvema letoma prijavil 169.425 evrov (stranki je prispeval 30.500 evrov). Predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman (Liga) je prijavil 44.010 evrov, leta 2007 pa še ni sedel v deželnem parlamentu. Goriški svetnik Giorgio Brandolin (DS) je prijavil 131.022 evrov, dohodek izhaja iz njegove poklicne dejavnosti, saj pred dvema letoma še ni bil deželni svetnik. Franco Brussa (DS) je prijavil 141.422 evrov bruto dohodka, svoji stranki je prispeval 7.500 evrov. Adriano Ritossa (NZ) je prijavil 126 tisoč evrov, lani pa ni kandidiral. Tržaški svetnik Maurizio Bucci (Ljudstvo svobode-FI) je prijavil 121.835 evrov, njegov somišljenik Pie- ro Camber pa 146.106 evrov (strankarski prispevek je znašal 4.958 evrov). Piero Tononi (NZ-Ljudstvo svobode) je prijavil 65.132 evrov, v letu 2007 še ni bil deželni poslanec. Deželni tajnik Demokratske stranke Bruno Zvech je prijavil 126.146 evrov (strankarska podpora: 18 tisoč evrov). Zastopnik UDC Edoardo Sasco (še ni bil v deželnem svetu) je prijavil 38.417 evrov, Igor Gabrovec (Slovenska skupnost-SSk) je prijavil 33.434 evrov, ki jih je zaslužil s svojo poklicno dejavnostjo, saj leta 2007 še ni bil v deželnem parlamentu. Sergio Lupieri (Demokratska stranka) je prijavil 188 tisoč evrov dohodkov, stranki pa namenil 7 tisoč evrov). Sergio Dressi (Nacionalno zavezništvo) je prijavil 162.000 evrov, svoji stranki pa je iz teh dohodkov namenil 7.840 evrov. Uberto Fortuna Drossi (Illyjeva občanska lista) je prijavil 150.148 evrov, stranki, ki jo je zastopal v deželnem svetu, je namenil okroglih 8 tisoč evrov. Letni dohodek Cristiana Degana (Marjetica) je znašal 145 tisoč evrov (stranki je namenil 6 tisoč evrov). Zastopnik Zelene liste Alessandro Metz je pred dvema letoma prijavil 144.738 evrov (od leta 2008 ni več deželni svetnik), kar velja tudi za Roberta De Gioio (danes je pristal pri Severni ligi), ki je davčnemu uradu prijavil 147.660 evrov. Tržaški tajnik Demokratske stranke Roberto Cosolini je kot odbornik v Illy-jevi upravi prijavil 162.281 evrov bruto dohodkov. izleti primorskega dnevnika Pozdrav iz Kapadokije Skupina izletnikov je prejšnji petek z letalom poletela v Turčijo na osemdnevno potovanje Magija sodobne tehnologije: iz Kapadokije smo prejeli fotografijo in najlepše pozdrave vseh izletnic in izletnikov, ki so se z agencijo Adriatica podali na potovanje Primorskega dnevnika 4 Sobota, 28. marca 2009 GOSPODARSTVO banke - S predsednikom Sergijem Stancichem o lanskih poslovnih rezultatih ZKB lani pozitivno, več skrbi za letošnje poslovanje Kriza se bo poznala zlasti v bilanci leta 2009 - Velik uspeh mestne poslovalnice OPČINE - Upravi svet Zadružne kraške banke (ZKB) je včeraj obravnaval in sprejel načrt poslovnega obračuna za leto 2008, ki ga bo maja predložil v odobritev občnega zbora članov bančne zadruge. O glavnih podatkih in poslovanju banke v tem vse prej kot lahkem času smo se pogovorli s predsednikom Segijem Stancichem. Kakšne poslovne rezultate vam je uspelo doseči? Kljub prvim učinkom krize v zadnjih mesecih lanskega leta, nam je uspelo ustvariti skoraj tri milijone evrov čistega dobička. Vloge naših strank so se povečale za približno 12 odstotkov, za prav toliko so glede na leto 2007 zrasla tudi posojila. Lani smo imeli tudi periodično kontrolo inšpektorjev Banke Italije. Končala se je praktično brez sankcij, inšpektorji pa so ugotovili, da smo napredovali pri organizaciji. Seveda bodo potrebni dodatni ukrepi, kajti organizacijo moramo stalno prilagajati novim predpisom, vendar imamo zdaj dobro izhodišče za naprej. Gospodarska kriza se je zdaj že dodobra zasidrala. Jo čutite tudi vi? Seveda, tudi mi jo čutimo, vendar ne v taki meri kot večje banke, ki imajo problem likvidnosti. Mi namreč ne poslujemo na finančnem trgu, zato se nismo »okužili«. Naš položaj je boljši tudi zato, ker smo zadružna družba. Toda kriza nas je oplazila že lani in to je razvidno tudi iz poslovnega rezultata, ki je za okrog 30 odstotkov slabši kot leto prej. Kakšno pa je letošnje poslovanje in ocene za bilanco 2009? V deželni federaciji zadružnih bank ocenjujemo, da bo povprečni obračun letošnjega leta precej slabši, s 40 do 70 odstotkov nižjim dobičkom kot lani. V tem okviru se gibljejo tudi naša predvidevanja. Situacija je pač taka in na majskem občnem zboru bomo z njo seznanili naše člane. Občni zbor bo imel tudi izredni del, ker moramo zaradi novih predpisov centralne banke izvesti nekaj sprememb v statutu. V Trstu je veliko bank in torej tudi veliko konkurence. V časih krize se ta lahko pokaže tudi v nelojalnih oblikah. Opažate kaj podobnega? Žal moram pritrditi. Sami skušamo obdržati mirno kri, kajti razmere so slabe za vse, rovarjenje proti drugim pa se na koncu nikoli ne obrestuje. Na naš račun se širijo povsem neresnične govorice, katerih namen je prestrašiti naše stranke. Kako reagirate na te zlonamerne govorice? Ne preostaja nam drugega, kot da zlobne jezike utišamo s pozitivnimi rezultati. In te imamo. Tudi z vašo najmlajšo poslovalnico Sergij Stancich (zgoraj), desno vhod v poslovalnico v Ul. San Spiridione arhiv v središču Trsta? S poslovalnico v Ul. San Spiridione imamo izreden uspeh, kar dokazuje, da so nas ljudje pričakovali. Če je ne bi odprli, bi bilo lahko ogroženo razmerje med vlogami in posojili; to namreč po naših notranjih merilih držimo pri 90 odstotkih, kar pomeni, da vsota podeljenih posojil ne sme biti večja od 90 odstotkov vsote bančnih vlog. Z drugimi besedami, če imamo 100 evrov bančnih vlog, ne smemo podeliti več kot 90 evrov posojil. V nasprotnem primeru bi postali nelikvidni in bi se morali z gotovino zalagati na trgu, s tem pa bi se izpostavili pastem »zastuplje-ne« finančne ponudbe. Kako je s širjenjem vaše mreže poslovalnic? Dela za novo poslovalnico na nabrežju dobro napredujejo in računamo, da jo bomo odprli v v začetku maja. Dela nam ne bo zmanjkalo, vendar to ni problem, problem je zaslužek, ker obrestne mere močno padajo, hkrati pa se ožijo škarje med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami. Vendar je to trenutni trend, ko Evropska centralna banka znižuje ceno denarja, da bi spodbudila gospodarsko rast. Ko bo kriza pojenjala, se bo ta trend umiril ali celo zasukal. Seveda. Zato svoje delo zastavljamo dolgoročno, skrbimo za trdnost banke in, kar je najvažnejše, zaupamo v zvestobo naših strank. Vlasta Bernard Prodajalci tobačnih izdelkov pri Tondu in Savinovi VIDEM - Zaradi slovenske konkurence se je prodaja tobačnih izdelkov v Furlanij-Ju-lijski krajini v zadnjih dveh letih zmanjšala za 20 odstotkov, 400 prodajaln (na skupaj 1560) pa zaradi tega tvega zaprtje. Tako so se potožili stanovski predstavniki prodajalcev tobaka, ki so se včeraj v Vidmu sestali s predsednikom Dežele Renzom Tondom, z odbornico za finance Sandro Savino in goriškim županom Ettorejem Romolijem. Kot so sporočili iz deželnega odbora, je Tondo izrazil pripravljenost analizirati celovit položaj. Razlike v ceni tobaka med Italijo in Slovenijo izhajajo namreč iz različnih metod izračunavanja trošarin. Drugače kot v Italiji, se namreč te v Sloveniji izračunavajo na osnovi najnižje cene in ne na ponderiranem povprečju cene proizvodov. Največji osip prodaje cigaret so zabeležili v Gorici (-50%), sledijo pa Trst (-25%), Videm (-15%) in Pordenon (-10%). Danes zapade rok za ponudbe za Insiel Mercato TRST - Danes ob 12. ure zapade rok za prijavo izrazov interesa za prevzem deželne informacijske družbe Insiel Mercato Spa. Dežela je družbo Insiel Mercato ustanovila na osnovi določil t.i. dekreta Bersani, ki je družbi Insiel onemogočil delovanje na trgu oziroma za tretje sebe, ki ne sodijo v okvir deželne uprave. Coldiretti FJK: Kmetijstvo dobro kljubuje krizi VIDEM - Primarni sektor se v tej krizi giblje v nasprotni smeri kot ostale gospodarske panoge in veliko manj občuti učinke globalne krize. O tem govorijo podatki gospodarskega observatorija za kmetijsko-živilski sektor, ki ga je vzpostavila deželna stanovska organizacija Coldiretti s sodelovanjem deželnega sedeža zavoda Inea in videmske univerze. Število zaposlenih v kmetijskem sektorju je v letu 2006 znašalo 2 odstotka vseh zaposlenih v deželi, v letu 2007 je zraslo na 2,3 odstotka, lani pa na 2,8 odstotka. V letu 2007 je bilo v FJK 24.206 kmetijskih podjetij, obdelana kmetijska zemljišča so skupaj obsegala 228 tisoč hektarjev, kar v povprečju pomeni 9,42 hektarja na kmetijo in je za dva hektarja več od državnega povprečja, ki je znašalo 7,42 hektarja. slovenija - Vlačič in Tajani v Bruslju o zapletih s cestnimi vinjetami Slovenija in EU še neuglašeni Slovenski minister za promet zagovarja nove cene in ne izključuje povsem možnosti uvedbe polletne vinjete BRUSELJ - Slovenija in Evropska komisija »še nista čisto uglašeni« glede vinjet, sta včeraj v Bruslju povedala evropski komisar za promet Antonio Tajani in slovenski prometni minister Patrick Vlačič. Slovenija je po Vlačičevi oceni izpolnila zahteve in iz Bruslja pričakuje jasnejša pojasnila o zadržkih, ki naj bi še obstajali. Neuradno naj bi bil problem cena. Cena vinje-te je pravno v rokah Slovenije, poudarja Vlačič.Slovenija Evropske komisije uradno še ni obvestila o predlogu za spremembo vinjetnega sistema, ki predvideva uvedbo tedenske vinjete za 15 evrov, ukinitev polletne vinjete in podražitev letne vinjete s 55 na 95 evrov, in bo to storila zelo kmalu, predvidoma v prihodnjih dneh. Minister Vlačič je sicer včeraj po neformalnih pogovorih z evropskim komisarjem za promet Antonijem Tajanijem priznal, da v Bruslju še niso povsem zadovoljni s slovensko rešitvijo. »Nismo še čisto uglašeni,« je dejal Vlačič, ki sicer meni, da je Slovenija z uvedbo kratkotrajne vinjete in ustreznim sorazmerjem med tedensko in letno vinjeto izpolnila zahteve EU. »Nekatere države v EU imajo to razmerje manj ugodno od tega, kar predlaga Slovenija,« je poudaril minister in med njimi izpostavil Češko. Poleg tega je minister večkrat izrecno poudaril, da je cena vinjete v pristojnosti države članice, saj je v skladu z načelom subsidiarnosti to tisto področje, ki ga pravno gledano ureja država članica sama. Minister Vlačič sicer teoretično dopušča možnost, da bi si Slovenija premislila glede polletne vinjete in jo ponovno predlagala. A pri ceni ostaja neomajen: »Če je cena problem, to ni stvar Evropske komisije, ker to po pravu EU ni urejeno tako, da je država članica dolžna tako ali drugače določiti ceno.« Pri kamionskih prevozih je na primer drugače, saj na tistem področju obstaja določilo, da lahko dnevna vinjeta znaša največ 11 evrov. »To je neposredna določba iz prava EU, medtem ko za osebna vozila neposrednih določb, ki se dotikajo cest, ni,« je poudaril minister. Kot naslednji argument je pojasnil primer Češke. »Češka ima manj ugodno razmerje, kar se da enostavno izračunati,« je menil in razložil, da je češka tedenska vi-njeta 22 odstotkov letne, slovenska pa okrog 16 odstotkov letne. »Gre za neposredno primerljive podatke ene članice, ki ta trenutek ni v postopku kršitve, in Slovenije, ki je,« je poudaril. Sicer pa Vlačič slovensko stališče utemeljuje tudi s prejšnjimi cenami cestnine. »Če si se nekoč peljal čez celo Slovenijo, si plačal približno 10 evrov, če si se peljal tja in nazaj, torej 20 evrov, kar je več, kot je sedaj predlog tedenske vinjete,« je pojasnil. Tako je po njegovih besedah težko razumeti, da naj bi bile to tako zelo visoke cene, da bi bile nesprejemljive. »Zlasti če pogledamo, koliko stane cestninjenje v nekaterih primerljivih državah,« je poudaril. Glede na to, da je Slovenija po ministrovih besedah izpolnila obe zahtevi iz pisma, ki ga je dobila od Evropske komisije, sedaj pričakuje pojasnilo o tem, kaj so tisti zadržki, ki se še pojavljajo. »Pričakujem bolj jasno sporočilo, kaj je pravzaprav tisto, kar je neusklajeno, ta trenutek to še ni čisto razjasnjeno,« je povedal minister. »Več EVRO 1,3193 $ -0,77 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) 30.03. 27.03. ameriški dolar japonski jen 1,3193 127,93 9 0893 1,3295 129,91 9,0838 kitajski juan ruski rubel innnckn niruia 44,8913 67 9640 44,7692 67,3330 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hntan^Ur ti mt 7,4488 092910 7,4490 0,9285 Lil 1 La1 OM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ urrma 10,9662 89510 10,8935 8,8000 1 1UI VCjIVu IVI Ul la češka krona o/irstCKi Tra n K 27,469 15159 OjOUUU 27,225 15189 jVlv.aljM llallh. estonska krona tnan7ar<:Ki TArint 15,6466 308,65 15,6466 304,37 1 1 la V " po________ , ___ ^ V Črnomelj 9/17'";^-- opatija)/^reka 10/16 azin o / $ zagreb 7/13 O (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme. Možen bo rahel do zmeren dež. V visokogorju bo rahlo snežilo. Po nižini in ob morju bo pihala zmerna burja. Jutri in v četrtek bo oblačno, le na Primorskem bo v sredo prehodno nekaj sonca. Občasno bo še deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. RAZISKAVA - Po pisanju Rzeczpospolita Poljaki se bojijo Vladimirja Putina VARŠAVA - Poljaki se med politiki najbolj bojijo ruskega premiera Vladimirja Putina, kaže javnomnenjska raziskava, ki jo je včeraj objavil poljski časnik Rzeczpospolita. Na drugo mesto se je uvrstila predsednica nemškega združenja pregnancev Erika Steinbach, za njo pa iranski predsednik Mahmud Ahma-dinedžad. V anketi je 56 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se med politiki najbolj bojijo Putina. Steinbachove se najbolj boji 38 odstotkov vprašanih, medtem ko strah pri 11 odstotkih vprašanih vzbuja tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Ahmadi-nedžada se najbolj boji 26 odstotkov vprašanih, beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka pa tako kot Merklove 11 odstotkov. Obenem je 58 odstotkov vprašanih povedalo, da je Rusija država, ki najbolj ogroža varnost Poljske. 22 odstotkov jih največjo grožnjo vidi v Iranu, po 13 odstotkov pa v Belorusiji in Nemčiji. V raziskavi, ki jo je med 20. in 22. marcem opravil institut za javnomnenjske raziskave GfK Polonija je sodelovalo 1000 Poljakov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA) Vladimir Putin BLIŽNjI VZHOd Palestinci in Izraelci združeni v ropu RAMALA - Izraelec in skupina Palestincev so minuli teden postavili na stran medsebojne spore in skupaj izvedli oborožen bančni rop, je sporočila palestinska policija. Kot je ocenila, predstavlja tovrstno sodelovanje med Arabci in Judi "nevaren" nov trend organiziranega kriminala na palestinskih ozemljih. Napad na banko v Ramali na Zahodnem bregu je v torek izvedlo šest oboroženih napadalcev, ki so pobegnili z okoli 30.000 dolarji. Policija je kasneje aretirala dva Palestinca, ki sta priznala, da sta rop izvedla skupaj s še tremi Palestinci, ki živijo v Izraelu, in izraelskim Judom, ki je bil vodja celotne operacije. Palestinska policija je izsledke raziskave posredovala izraelskim varnostnim silam in jih prosila, naj izsledijo roparje. (STA) V. BRITANIjA - Po krivdi moža Ministrica v stroške vključila pornografijo Jacqui Smith ZANIMIVOST - Ameriška pop zvezdnica Madonna v posvojila še Malaviju drugega otroka Madonna LILONGWE - Ameriška pop zvezdnica Madonna je na sodišču v prestolnici Malavija Lilongwe opravila formalnosti v zvezi s posvojitvijo drugega otroka v tej revni afriški državi. Zvezdnica je s telesnim stražarjem na sodišče prišla skozi stranski vhod in se tako izognila stoglavi množici, ki je čakala pred zgradbo. Madonna je v Malavi prispela v nedeljo z 12-letno hčerko Lourdes in triletnim sinom Davidom Bando, ki ga je prav tako posvojila v Malaviju. Ta naj bi med tokratnim obiskom v državi srečal svojega biološkega očeta, ki ga je sicer po smrti žene dal v sirotišnico. Zdaj naj bi pevka posvojila deklico Mercy James iz sirotišnice na jugu države, staro tri leta. (STA) LONDON - Britanska notranja ministrica Jacqui Smith je nedavno po pomoti vložila vlogo za povrnitev stroškov, ki je vključevala ogled pornografskih filmov na njenem domu. Te si je privoščil njen soprog. Zaradi spodrsljaja se je ministrica v nedeljo že opravičila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Zal mi je, da sem pri zahtevi povračila stroškov za mojo internetno povezavo po pomoti zahtevala tudi plačilo za televizijski paket," je dejala Smithova in dodala, da je, takoj ko je bila na to opozorjena, poskusila popraviti nastalo situacijo in bo denar za stroške ogleda petih filmov vrnila. Časnik Sunday Express, ki je razkril njeno napako, je ob tem tudi navedel vir blizu nje, ki je dejal, da je reči, da je Smithova jezna na svojega soproga, nezadostno. "Jacqui ni bilo tam, ko so se gledali ti filmi. Besna je in ponižana," je še dodal vir. 67 britanskih funtov oziroma 72 evrov vreden račun za internetno povezavo in kabelsko televizijo, ki je vključeval ogled pornografskih filmov, je Smithova predložila junija. Njen soprog Richard Timney je sicer zaposlen kot njen asistent, kar je po britanski zakonodaji dovoljeno. V nedeljo je pred njuno hišo novinarjem prebral svoje opravičilo, v katerem se je opravičil za zadrego, v katero je spravil svojo soprogo. (STA)