Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemsfvG me-.eCno 35 Din nerteiJsRa izdela celole no v Jugo. slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo le v Kopltarievl ulici šl. 6111 nohoplsl se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne sprejemalo ' Uredništva telelon St. 2050, upravnlšlva SI. 2.328 Propasatoril kataitrofne življenju se le prepogosto pripeti, da vidi do obupa pritiran človek svojo rešitev v tern, da njegova nesreča zadene čim več drugih ljudi. če ne more moja obveljati, če se ne more goditi meni dobro, poteni naj ves svet vrag vzame, to je logika teh obupancev. Čeprav je ta logika vseskozi napačna, vendar pa je v gotovih primerih vsaj umljiva, ker pač izvira iz premočnega trpljenja posameznika. Nikdar in nikoli pa taka logika ni umljiva in opravičljiva v javnem življenju. Zakaj v politiki je le mesto za ljudi, ki imajo zdrave živce in jasno glavo in ki nesrečo preprečujejo, ne jo pa kličejo. Čisto drugačnega mneaja pa so voditelji KDK, ki so čisto zabredli v katastrofno politiko. Ker ne gre vse tako, kakor bi oni želeli, hočejo priklicati katastrofo, pa naj bo ta še tako huda in naj pade tudi po njih. Naša mora obveljati in ker nam takoj in brez ugovorov ne izpolnite vseh naših zahtev, pa se naj zgodi karkoli. In zato koketirajo s tujcem, zato se zatekajo* po pomoč celo v italijanske in madjarske liste in nekateri od njih so šli celo dalje, cla je postalo strah celo same voditelje KDK. Obenem s tem pa so hoteli še na gospodarskem polju s katastrofno politiko izsiliti kapitulacijo, ne kompromis svojih nasprotnikov. Znani so njih napori, da bi preprečili zunanje posojilo, pa čeprav vedo, da država krvavo potrebuje to posojilo in čeprav vedo, da tudi njih oblasti, ki enako nujno potrebujejo tuja posojila, ne dobe teh, če jih ne dobi država. Toda niti ti močni argumenti jih niso motili, brez vsakega previlar-ka so nadaljevali svojo gonjo proti posojilu. Kljub temu pa je bilo posojilo doseženo in njihov odpor je bil zaman. Samo to so dosegli, da je morala naša država najeti posojilo pod bolj neugodnimi pogoji, kakor bi ga dosegla, če bi ne bilo nepremišljene gonje tiska KDK. Te težje pogoje pa bodo seveda plačevali vsi državljani in tudi oni v Zagrebu in v svoji slepi strasti niso voditelji KDK škodovali samo svojim nasprotnikom temveč tudi svojim pristašem, ker so škodovali vsem državljanom. A niti ta težka izkušnja jih ni izpametovala, temveč so šli v svoji katastrofni politiki še korak dalje. Ker niso mogli preprečiti švedskega posojila, ker tudi ne morejo preprečiti posojila, ki ga ponuja Rotschildova skupina, so se spravili nad dinar, nad valuto nas vseh. Na široko pisarijo po svojih listih, da je dinarjev tečaj fiktiven, da bo Narodna banka kmalu brez deviz in da je padec dinarja neizogiben. Sploh, da more rešiti dinar samo tuje posojilo, ki ga pa ne bo, kakor z veseljem vzklikajo, ker ga oni ne dopuste. Ker ne obvelja naša, pa naj gre vse k vragu, to je vsa modrost njih katastrofne politike. In vendar je dinar prav tako njih valuta, ko vseli drugih. Prav tisti denar, ko v Belgradu, imajo tudi v Zagrebu in če bi se izpolnila njih katastrofna želja, da bi dinar padel, ne bodo samo belgrajski vlagatelji ob denar, ne bodo šii samo belgrajski trgovci v konkurs, ne bodo samo srbijanski kmetje ob zaslužek, temveč prav isto bo zadelo tudi njih zagrebške in ljubljanske tovariše. Čisto vseeno in čisto brez učinka bo vse govorjenje, da ni Zagreb isto ko Belgrad, ker povsodi je ista valuta, je isti denar. Pri denarju pa se neha vsaka politika in vsaka sentimentalnost, tu je samo kruta zapoved — plačaj! Ne brez vzroka so hrvatski gospodarski listi Je epetovano opozarjali tisk KDK, da ne dela norosti in da pusti dinar pri miru, ker bo vsak padec dinarja zadel tudi Zagreb in to najbolj občutno. Pa tudi ti apeli so bil zaman, ker do BK-rajncsti zaslepljeni strankarski fanatiki so izgubili že vsako mero. * Pa naj še tako stopnjujejo svoj fanatizem, bodo boj proti dinarju ravno tako izgubili, kakor so izgubili boj proti zunanjemu posojilu. Kakor je bilo sklenjeno švedsko posojilo proti njih volji, tako lx> sklenjeno tudi novo. Zakaj, precej boli trcluo, ko vsa politika KDK, stoji dinar, ki uživa žc štiri leta polno zaupanje tujine, ki malo bolj pazi na svoj denar, ko pa fanatiki od KDK. In ker tujina zaupa dinarju, zato posoja tudi državi denar, zato bo tudi mrtrca meseca dala veliko posojilo in tudi že danes, če bi mi hoteli sprejeti vse njene pogoje. Ne moremo pa zameriti tujini, če ona izkorišča proti-narodno politiko KDK in če stavlja tem višje pogoje, čim bolj skuša KDK zmanjšati naš kredit. Vclekapitalisti niso sentimentalni, kadar gre za profit. Zapravljati svoj denar, uničevati sebe, se pravi zato podpirati katastrofno politiko KDK. Zato se treba proti tej politiki b :riti tako dolgo, da zmaga spoznanje in da krene KDK na pravo pot. S propagatorji katastrofne politike pa je vsak sporazum nemogoč. w® w MFI1GS Popona negotovost o razpletu dogodkov - Davidovičeve zahteve — Davidovič za kompromisno rešitev? Belgrad, 21. dec. (Tel. Slov. )Danes smo se v Belgradu pozdravljali mesto z »Dober dan''t z »Ali je vlada podala ostavko, ali jo bo, ali je ne bo?« Lahko se trdi, da je bil redek odstotek politikov, ki bi bil vedel, kaj je. Seja za sejo, konferenca za konferenco, in sicer ra likalnih l" mokratskih voditeljev, kakor tudi muslimanov. Mnogo je dal povoda za U ugibanja tudi predsednik vlade sam, ki je na današnji seji finančnega odbora dejal, da oo orepustil vs. premičnine in nepremičnine svojemu : ;;siedniku Ko je bil popoldne na dvoru, jc med časnikarji in politiki završalo: > Dr. Korošec je podal ostavko.« V dejanski visoki politiki, se je zdelo, da je izza zamreženih oblakov političnega položaja prodrl sem in tja svetel sohičen pramen Davidovič je po konferenci s svojimi ministri 'zatrjeval, da bo najkasneje do nedelje predložil dr. Korošcu zahteve DS, da se dovršita zakon o raz-doiževanju kmetov in /aken proii korupciji, da se zmanjša proračun in da se umaknejo vojaške osebnosti iz upravne službe. Dalje je dejal, da jutrišnja seja DS-kluba ne bo dolga, ampak da bo predlagal, naj se po poročilu o političnem položaju ustanovi poseben odbor, ki bo končno sestavil predloge. Neposredno pred zasedanjem DS-kluba se je ponovila stara igra: Demokrati morajo iz vlade, so trdili ekstremni poslanci iz DS-kluba. Zatrjevali so, da je za demokratsko stranko že skrajni čas, da napravi ta korak. Demokrati si bodo premislili, so dejali drugi. Največ pa jih je trdilo, da bo sklep o stališču demokratov nasproti vladi padel šele na prih. seji DS-kluba. Trdili so, cla bo DS-klub caipreje ob- ravnaval splošen položaj, nato pa bo Davidovič v daljšem govoru poročal o vsem, kar je zahteval od vlade, posebno od DS-miai>trov v vladi Davidovič ne bo zahteval, oziru-aa dopustil po sebno dolge razprave, ampak bo predlagal gotov odbor, ki bo izdelal resolucijo, ki naj bi po-nekako srednjo črto med Marinkoviče vim in Davidovičevim stališčem. Z'a-sli bi Davi-A vič povdaril one želje DS, ki se naj čimpreje v vlad: izpolnijo. Kakor smo že javili, so njegove zahteve da se naj talcoj sprejmeta zakon o razdolžitvi kmetov in zakon proti korupciji. Kakor so zatrjevali njegovi pristaši, je trdil, da je on danes povsem za pomirljivo politiko in da je pripravljen, da se razčistijo vse razmere, tako med vlado in DS, kakor med NRS in DS. To on v bistvu hoče. On ne mara še sedaj izzvati krize, niti ne misli, da bi zahteval od vlade, da peda ostavko. Zahteva pa, da se zahteve dem. stranke čimpreje izpolnijo in da bodo demokratki volivci z zadržanjem vlade popolnoma zadovoljni. Slej ko prej je nejasno, ali bo vlada podala ostavko ali ne, če je računati na nada jnjo če-tvorno, oziroma trojno koalicijo, oziro.ua a'i do demisije sploh ne pride, ker so se da>ies trdovratno širile govorice, in sicer od povsem mero-dajnih činiteljev, da bo DS umaknila svoje zahteve in jih spravila v sklad z občno vladno politiko. Mnogi pa so govorili, da demokrati tudi jutri nc bodo sklenili ničesar končnoveljavnega, ampak bodo odložili odločitev po praznikih, ker pridejo za katoliškim božičem takoj pravoslavni prazniki. Končnoveljavna razčistitev v vladi naj l»i tt izvršila sredi januarja. ProraCun vrhovne uorave soreet Belgrad, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Današnja seja finančnega odbora se je pričela ob pol 10. Pred dnevnim redom je dobil besedo finančni minister dr. Subotič, da odgovori na vprašanje Joče Seliča o tihotapstvu tovarnarja Tesliča, znanega samostojnodemokratskega industrialca v Sisku. Selič se z odgovorom ni zadovoljil. Dejal je, da Teslič samo tihotapi in nič drugega ne dela. Zahteval jc izvolitev posebne komisije, ki bo pregledala Tesličeve afere v gozdarsko-rudarskem ministrstvu. Nato je odgovarjal minister za socialno politiko Stjepan Barič poslancu Parežaninu na vprašanje o kreditih za javna dela. Barič je zatrjeval, da se vrše priprave za javna dela v znesku 100,000,000 Din. Finančni minister je že nakazal večje vsote Hipotekami banki, da se ostanek lahko takoj izplača. K dnevnemu redu jc dobil besedo predsednik vlade dr. Korošec, ki je v kratkem ekspozeju naštel izdatke za vrhovno državno upravo in prosil odbor, da postavko sprejme. K proračunu za vrhovno državno upravo spadajo krona, narodna skupščina, predsedstvo ministrskega sveta, državni svet, državna kontrola, pisarna kraljevega dvora, pisarna kraljevih odlikovanj. K besedi se je oglasil zemljoradnik Jova-novič, ki jc dejal, da se morajo izdatki za narodno skupščino zmanjšati, ni pa navedel konkretnih postavk, ker zmanjšanje dncvnic bi bilo njemu najmanj po godu. Nadaljnji govorniki so se omejili na kritiko državnega sveta. Poslancc Smodcj pravi, da včasih kak akt čaka pet do šest let na rešitev. Obradovič poudarja, da ima proračun težnjo vse davke izenačiti, da sc bo lahko to vprašanje v kratkem likvidiralo. Predsednik vlade dr. Korošec je odgovarjal na vsa vprašanja, ki so jih stavili govorniki. Glede državnih svetnikov je predsednik vlade dejal: Mi vsi smo ncltoliko krivi, če ne izvolimo na to mesto ljudi, ki imajo za to polno kvalifikacijo. Imam namen, da se glede državnega sveta in glavne kontrole nekaj ukrene. Nadalje se je očitalo, da imajo uradniki neke posle za zaslužek, ki ga dobivajo nezakonito. Lahko izjavim, da se jc pač nekdaj to dogajalo, da pa vlada v tem oziru sedaj red in da izven mej zakona uradniki nimajo postranskih poslov. Vsi pa moramo priznati, da jc materialni položaj uradnikov težaven, posebno pri tistih, ki imajo številno rodbino in da se jim dela z očitki dostikrat krivica. Danes so uradniki samo tam, kjer po zakonu morajo biti. Poslanec Smodcj je govoril o delu v državnem svetu. Odgovarjam mu, da se delo v državnem svetu danes natančno vrši. Cc se ne izvrši, kakor mora biti, so krive največ stranke, ki ne podkrepijo dovolj svojih vlog. Državni svet jim naknadno vrne vlogo z zahtevo, da jc treba predložiti dokumente, največkrat pa se zgodi, da stranke ne ponovijo svoje vloge, ali pa da to na-rede čez tri ali štiri leta. Glavna kontrola vrši delo hitro in natančno. Pri pokojninah njeno delo zaostaja samo radi tega, ker dostikrat niso priložene listine prosilcev. Da raz-vidite, kako dela, lahko navedem natančne številke. Rečem vam, zaostankov ni, dasi manjka kvalificiranih uradnikov. Poslanec Gavran Kapetanovič me je vprašal glede izseljevanja muslimanov iz Bosne v Turčijo. Meni je to dobro znano. Takoj sem pozval velikega župana, naj ustavi izdajanje potnih listov in naj uvede preiskavo, kje je krivda. (Medklic: »Turški konzul vodi agitacijo!«) — Odbor prosim, da sprejme predloženi proračun. Predsednik narodne skupščine Mihajlovič Ilija je dejal, da mora država varčevati in da morajo poslanci pri tem delu začeti. Na vprašanje Parežanina, kaj je z graditvijo nove skupščine, je dejal, da so krediti za dovršitev otvor-jeni in da misli, da bomo šli prihodnje leto v nov parlament. Srečen bi bil, če bi mogel že letos kot predsednik skupščino posvetiti. Glede očitkov, da bi bilo v skupščini preveč ljudi, ki ne pridejo v urad, ugotavlja, da so bili trije slučaji in da je vse tri osebe odpustil. Finančni minister dr. Subotič je najprej obrazložil postavke. Po! milijona je v proračunu za kulturne zveze med ČSR in SIIS. To se je izvršilo po sklepu naše mcdparlamen-tarne konference. Nato je prečital razdelitev dotacij oblastem. Ljubljanska dobi 19,679.000 dinarjev, mariborska 11,139.000 dinarjev. Nato je kritiziral delo nekaterih oblasti, ki nc prevzamejo določenih jim področij. Brezdvoma je treba glede samoupravnih financ posebnega zakona. Poslanec Gjuro Jankovič jc napadal delo osijeske oblasti (kj er vlada KDK), češ da je iz državne dotacijc kupila tri avtomobile. Iz fonda za šolske knjige in za podporo plemenski živini pa je kupila list »Die Drau« za 50.000 dinarjev, ki jc bil ministru na razpolago za 12.000 dinarjev, češ da bo zagovarjal radikalno politiko. Ker je bila lista govornikov izčrpana, jc tajnik Pušenjak prečita! posamezne člene proračuna za vrhovno državno upravo. Vsi so bili sprejeti brez večjih sprememb. Do čl. 46, ki Cene oglasov i sioip. peiu-vrsia mali oglasi po I JO In l D. veCli oglasi nad 45 mm v,Slno po Oin i-MJ. velittl po 3 in 4 Din, v n redn.SU o m delu vršilca po 10 Din O Pr. veciem C noro:-jju nopua: Izlila ob 4 z i u ua) razen ponaeliKo ir. dneva po prazniku Uprava /e v Kopltat levi ui.it.it * i.eUoc nI račun: Clubllana Stev. tO.650 ln iu.349 xa lnseitite, SarajevoAM.7503, Zagteb SI. 3».O/J, Prana In Dana: it. 2 t.797 sc je črtal (10,000.000 Din za prenos v Hipo tekamo banko za zavarovanje državnih premičnin in nepremičnin). Popoldne se je seja nadaljevala. Na dnevnem redu je bila uredba o zavarovanju davkov, dalje uredba o postopanju proti davčnim prestopkom in nadaljevanje proračunsko debate. Poslanec, Vesenjak je prosil odbor, naj se uredba brez razprave sprejme. Joca Selič je protestiral proti temu, da se govori v uredbi o zavarovanju in o odvzemanju obleke. Podtajnik Letica jo odgovoril, da o zaplembi predmetov za osebno porabo ni govora, ampak da gre za popis. V čl. 34 je izrečno rečeno, da se ped nobenim pogojem ne smejo odvzeti v 61. 17 imenovani predmeti, ampak napraviti samo popis Zemljoradnik Vujič je zahteval večjo kontrolo nad bankami, ker ne prijavljajo točnega izkaza in se manj obdavčijo kakor bi se morale. Glasoval bo pro-ti. Uredba je bila s 14 proti 2 glasovoma sprejeta. Drž. podtajnik Letica je dal nato o uredbi o postopanju proti davčnim prestopkom daljše pojasnilo, kjer je razložil uredbo, ki temelji na zakonu o neposrednih davkih. Davčni prestopki se ne končajo vedno pred sodiščem, ampak se lahko postopanje ustavi, če obdolženec prizna krivdo in če je voljan plačati davek v trikratnem iznosu. Tajnik Vesenjak je prosi!, da se takoj glasuje, ker se je uredba že v odseku obravnavala. Z 21 proti 2 glasovoma se je uredba sprejela v podrobnostih in v načelu. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevni red pride oddelek proračuna o državnih dolgovih in pravosodnega ministrstva. Seja odseka za S'ydsko- p ~ so Belgrad. 21. dec. (Tel. >Slov.«) Odsek za ljudskošolski zakon je obravnava'- VIII. poglavje. Čl. 126 se je pridržal na dr. Kraftovo željo, ker je v zvezi z manjšinskim šolstvom. Pri 61. 128 (o dolžnostili šolskih upraviteljev) je posl. Kremžar dejal, da se naj toč! a 15, po kateri imajo šolaki upravitelji pravico, sprejemati in odpuščati šolske sluge, spremeni tako, da ima le krajni šolski svet pravico, sprejemati šolske sluge, ker je sicer člen tako nesprejemljiv. Po točki 19 ima šolski upravitelj nalogo, nadzirati krajne šolske svete, če natančno izvršujejo svojo dolžnosti. Posl. Kremžar je zahteval, cla se to črla. Točka 15 se glasi: Upravitelj se briga za snažnost v šoli. Predsednik krajnega šolskega sveta sprejema in odpuš6a šolske sluge. Proti čl. 120 (okrajni šolski nadzornik nadzoruje 100 do 150 razredov; če jih je več, morata biti dva), je nastopil posl. Kremžar, ker bi se število nadzornikov pomnožilo, za šole pa bi ne bilo nobene koristi. Glavno je, da se šola nadzirajo. Radi tega pa naj se dajo v proračun zadostni zneski. Število razredov se jo radi tega povišalo na 120. Čl. 131 določa kvalifikacijo šolskih nadzornikov. Na Kremžarjev predlog se je sprejelo, da postane nadzornik nadzornik tisti, ki napravi diplomski izpit pedagoške stroke na fakulteti ali na višji pedagoški šoli, nadalje izpit za nadzornike in ima deset let službe. V slučaju potrebe tudi drugi. ČL 132 določa naloge okrajnega šolskega nadzornika, ki proučuje spore med učitelji ter okrajnim šolskim odborom. Člane šolskega sveta kaznuje, če ne izvršujejo svoje dolžnosti. Kremžar je dejal, cla radi te navidezne malenkosti ne bi mogel njegov klub glasovati za cel zakon. Radi tega se je stvar uredila tako, da nadzornik rešuje osebne spore med učitelji in šolskim svetom. O materialnih spcrili pa poroča prosvetni oblasti, kakor tudi o vseh slučajih, ko člani šolskega sveta ne bi izvrševali svojih dolžnosti. Cl. 129 (nadzornik nadzira, ali je dovolj šolskih knjig v zalogi) se jo črlal. Čl. 135 obravnava d okla de za' nadzornike, ki se določili na 10 odstot. rednih prejemkov. Prihodnja seja se bo sklicala pismeno. Danes jc obiskala predredr^ka vlade večja dclegacija zagrebških gespedarsk h Itrogov. Kot ponavadi, jc danes večje število ministrov obiskalo predsednika vlade, večinoma v resornih zadevah. Zakon o likvidaciji velikih pesestev jc skoraj gotov. Vladna večina sc jc v načelu sporazumela o vsebini tega zakona. Sprejel sc jc Šcčcrov-ov (DS) predlog, da naj znaša odkupnina na zemljišča 160 kratni čisti katastrski dohodek. \ \ \\ Kdo ie slavni krivec? Beseda ni kc-nj, si misli g. Pribičevič in tako čitaino od njega dan na dan izjave, da so v Zagrebu siti njegovih izjav, ki niso dejansko nič drugega, ko obsodbe vsega onega dela, kar je svoje dtii delal g. Pribičevič. Posebno klasično dokazuje to poslednja izjava g. Pribičeviča, ko je imel drznost, da je očital dr. Korošcu, da je on glavni krivec za današnje razmere. Dejansko pa je ravno narobe in če kdo, potem si sme g. Pribičevič j lastiti to »zaslugo«, da je ou glavni krivec za ( vse današnje razmere. In to bomo dokazali takoj. Če v90 našo osvobodilno zgodovino in dogodke naše državne notranje ureditve razdelimo v poglavja, potem dobimo te etape: 1. Boj za majsko deklaracijo in za njeno propagando med narodom. 2. Ustanovitev Narodnega sveta. 3. Ženevska pogajanja in ženevski pakt. 4. Adresa regentu, njegov odgovor, razpust Narodnega sveta in dejanska uvedba centralizma. 5. Boj za ustavo ln spreetje Vidovdan-ske ustave, ki pomeni tudi formalno sankcijo centralizma. 6. Uvedba ustave, obznana in boj Zagreba ter prečanskih krajev proti centralizmu. 7. Zadnji dogodki. Teh sedem poglavij je sedem postaj, ki jih je prehodil naš narod do danes. Teh sedem postaj pa tudi jasno pove, kdo je bil med tistimi, ki je povzročil in hotel današnje stanje in kdo je bil proti temu in se zato proti tem razmeram boril. Objektivna zgodovina govori o teh stvareh zelo jasno in z nobenimi zofizmi in tudi istoimenskimi izjavami ni mogoče prikriti resnice. Ta objektivna zgodovina pa pravi: 1. Dne 30. maja je prečital dr. Korošce v dunajskem parlamentu majniško deklaracijo in vodil nato vso propagando. Dne 20. julija je sledila krfska deklaracija, a šele dne 3. decembra je na pritisk narodnih "krogov podala v hrvaškem saboru oportuni-stična Pribičevičeva hrvatsko-srbska koalicija vodeno izjavo. Se dne 5. januarja 1. 1918. je pozval »Slovenec« v članku »Kaj pa ti Hrvatska?«. da hr.-srbska koalicija že pove svoje stališče. 2. Dne 16. avgusta 1918. so ustanovili Slovenci sami Narodni svet, ker se Pribičevičeva hrv.-srbska koalicija še ni mogla odločiti za ustanovitev Veča. Dne 5. in 6. oktobra so se vršila pogajanja za ustanovitev .^Narodnega veča, a šele dne 9. oktobra se je izjavila za ustanovitev tudi Pribičevičeva Lstranka. Kakor pri Majniški deklaraciji, tako je bilo tudi sedaj. Korošec v prvi vrsti in glavni propagator, Pribičevič pa šef onih, ki so odlagali, nasprotovali in zavlačevali in bili skrajni oporiunisti. 3. ženevski pakt je sklenil s Pašičem dr. Korošec in ta pakt je zasigural vsem pre-čanom enakopravnost. 4. Ko pa je bil dr. Korošec še v tujini, je Pribičevič dosegel, da so pristali delegati Narodnega veča na zjedinjenje brez kakršnekoli obveznosti srbske vlade. Tako je po zaslugi Pribičeviča bil uveden centralizem. 5. Ista razlika med Korošcem in Pribl-Čevičem se je pokazala tudi v ustavnem boju. Korošec proti centralizmu, Pribičevič za. Korošec glasoval proti, Pribičevič za. Ali treba tu še kakih besed? 6. Po sprejetju ustave je prišel šele g. Pribičevič prav v svoj element Bil je glavni nositelj centralizma in s silo je hotel uveljaviti na vsej črti centralizem. Bil za obznano proti komunistom in potem proti radičev-cem, zaprl njih voditelje in uvedel na Hrvaškem režim, da so ljudje govorili o Pribiče-vičevi stranki le kot o batinaški stranki. Ves ta čas pa je bil Korošec v ospredju b- ja za enakopravnost, dokler ni z Davidovičevo vlado tudi zmagal. 7. Takrat pa je Radič nepričakovano nastopil preti tej vladi in jo vrgel. Skupen boj opozicije je bil razbit, Korošec je spoznal, da se na Radiča ni zanesti In zato je vodil od sedaj samo boj za zmago slovenskega stališča in zato je hodil svojo pot. G. Pribičevič pa je bil še nadalje na strani centralistov in šele, ko bo ga ti radi zveze z radičevci odslovili, je pričel polagoma uhajati na drugo pot, dokler ni popolnoma prelomil z vso svojo politiko in se zvezal z Radičem. Pri tem pa je tem bolj razvnemal strasti, čim manjšo politično moč jo imel. V tej napeti situaciji je prišel 20. junij. V prvem hipu je izgledalo, ko da bodo vsi izgubili glavo in da je že tu konec Jugoslavije. Toda takrat se je izkazal dr. Korošec zopet na višini položaja, se žrtvoval za državo in prevzel najbolj odgovorno in najtežje mesto v drŽavi in s svojo umevnostjo dosegel, da se je vihar polegel. Če bi tokrat sledil dr. Korošec Tribi-čevičevemu zgledu, kar so od njega mnogi zahtevali, bi moral povzročiti 20. junij katastrofo, ki bi Jo država le težko vzdržala. Tako pa je bila nevarnost odstranjena in Se se prikazu <-jo obr'si bodočega sporazuma. To je na kratko paralela med Prihičevi-Cem in Korošcem in obenem jasen odgovor na vprašanje, kdo je glavni krivec. Ne Ko-rr šec. temveč kvečjemu Pribičevič b svojo nemogočo politiko. Takšna je resnica in tako je zapisano v zgodovini. Chamlieilaiii o britanski politiki London, 21. dec. (Tel. : Slov.«) Na vprašanje delavskih poslancev je Chamberlain sicer odklonil daljša pojasnila o razgovorih iz Lugana, dal pa je le nekatere izjave o najvažnejših zunanjepolitičnih problemih. Anglija ni v Luganu sprejela nobene nove obveznosti, razgovori so veljali pripravam za bodoče razprave. Anglija hoče čimprej zagotoviti izpraznitev Porenja. Izjava, ali bo podpiral francosko ali nemško tezo, ne bi bila umestna; angleško stališče mora biti neodvisno, kar omogoča, da Anglija lahko vpliva na skorajšnjo izpraznitev. Države so sedaj opustile neplodno razpravljanje o pravnih Proslava ?uhi'e'nega Šefa Pila V četrtek 20. t. m. se jc otvorilo jubilejno leto mašništva Sv. Očeta Pija XI. s sveto mašo, ki jo je daroval sv. Oče sam ob 7. uri 45 min. v Vatikanski baziliki, obhajajoč obenem sto rimskih otrok. V Ostiji je istega dne posvetil dekan kardinalskega kolegija in ško? ostijski, Vanutelli, novo katedralo. V petek 1\. t. m. se je slovesno inavguriralo novo poslopje pa-peškega lombardskega seminarja Sv. Ambrozija in Karla. V tem semenišču jc bil Sv. Oče dne 20. deccmbra 1879 posvečen v mašnika. Jubilejno leto sc zaključi s slovesno sveto zlato mašo dne 20. decembra 1929. Rim, 21. de>v (fel. Slov.) Danes je cb p-i-liki otvoritve jubtiejnegi leta c-vojega mašniš-kega posvečciij i bral sveto mašo v sv Petru Za vstop v cerke/ ?v. Petra je bilo izdanih 40 0"G vstopnic. Pazeča je prinesla v cerkev švicarska garda v nosil; ici. Mašo je imel pri glavnem oltarju, pri ('rug in altarju pa je podelil 120 dečkom in deklicam prvo sveto obhajilo. Popoldne je posvetil u ao knjižnico v Bclvoderu Govorice, da bo papež v božični poslanici oznanil ureditev rimskega vprašanja med cerkvijo in državo, se odločno demantira. Sisriai Cadorna - umtl Milan, 21. dec. (Tel. Slov.) Maršal Cadorna je danes popoldne ob 4.10 umrl v Bordigheri. Življenje je ugasnilo počasi v smrtnem boju brez zavesti. Svojih sorodnikov ni več spoznal. Že pred enim letom je v pismu na svojo hčer dal dolečbe o svojem pogrebu, ki naj bo po možnosti enostaven brez cvetja in govorov, truplo naj se ne izpostavi, pokopljejo naj ga pa v rodbinski rakvi v Pallanzi ob Lago Maggicre Grof Luigi Cadorna je bil njen 4. sept. 1850 kot sin grofa Rafaela Cadorna. Njegov cče se je odlikoval v krimski vojni, vodil je leta 1S70 zavzetje Rima in je ostal rimski guverner, dokler ni bila cerkvena držaja priključena Italiji. Grof Luigi Cadorna je obiskoval vojaške šole v Turinu in Milanu. V poznejšem življenju je mno^o pisal v vojaški stroki. Ko je Italija začela vojno proti Av3triji, je bil šel generalnega štaba. Od maja 1915 do no-vombra 1917 je vodil italijansko fronto na Soči. V enajstih velikih, krvavih bitkah je tam dosegel samo majhne uspehe. Ko je pripravljal dvanajsto bitko, ga je prehitel silen nemško-avsirijsko-ogrski napad pri Kobaridu, ki je vse njegovo delo v hipu uničil in vrgel Italijane za Piavo. Cadorna je bil odpoklican in na njegovo mesto imenovan general Diaz. Julija 1918 so mu odvzeli čin in pokojnino. L. 1924 je bil rehabilitiran in Mussolini jeva vlada ga je imenovala za maršala. Po ruskih vesteh zmaguje Aman Um London, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Angleško letalo, ki je preletelo Kabul, je dobilo od članov poslaništva signale, da jim gre dobro. Vesti, ki krožijo v Bombayu, trdijo, da so kralja zapustili vsi ministri. Vojni minister je bil ustreljen, zunanji minister pa je vjet kot talec. Mnogo nerednih čet je prestopilo k vstašem. Po ruskih vesteh so vstaši 15. decembra prodrli do središča Kabula, vlada pa je dobila ojačenja in 17. deccmbra potisnila vsilaše na cesto proti Banianu in Kargaru. Vstaši so se zakopali na višinah zahodno od Kabula. BoiaFsti proti mm. Hettsiejty-!u Paril, 21. clcc. (Tel. »Slov.«) Leon Daudet je danes zopet pozval Poincareja, da odstopi, ker svojega »tatinskega ministra« Hennessyja ne more več kriti. Rojalisti trdijo, da Hennessy ni samo kot velcdelničar »Ouoticliena« udeležen pri sleparstvih »Gazette du Franc«, temveč da je tudi kot poslanik v Bernu pomagal gospej Hanau, da je svoj rop spravi!.* v Švico. Pri novi demonstraciji proti Hernessyju je bilo aretiranih 38 rojalistov. Čujc se, da bo posla-niško mesto v Bernu, ki je izpraznjeno, odkar je Hennessy minister, zasedel dunajski poslanik ! Claudel, bivši francoski referent za Društvo narodov. Burovr pri Pariš, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Briand jo sprejel danes bolgarskega zunanjega ministra Burova, ki biva že več dni v Parizu, in novega madžar. poslanika barona Villanyja. Češkoslovaški zunanji minister dr. Bencš, ki se je v Parizu udeležil več proslav, jc danes popoldne zopet odpotoval v Prago. Milan, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Madinriiko-rontunska konferenca v Opatiji o optantskem vprašanju je bila včeraj prekinjena; nadaljevala se bo dno 10. januarja v S.tn Rcmu. vprašanjih in skušajo dobiti praktično rešitev. V odnošajih z Rusijo ni bilo nobenih iz-prememb. Anglija ni dobila od Rusije nobenega sporočila in tudi ni nobenega poročila poslala. Plodonosna pogajanja bi se mogla začeti šele tedaj, če bi se Anglija prepričala, da je Rusija opustila svoje stare metode. — Angleško-ameriški odnošaji so se v zadnjem času nekoliko skalili, kar pa ne mOre povzročiti trajne odtujitve. Anglija proučava nadaljnje korake za zmanjšanje oboroževanja na morju. V nadaljnjih pogajanjih z Združenimi državami pa še ni prišlo do nobene odločitve. Rosiiunskl proračun Bukarešt, 21. dec. (Tel. !SUw.) V chžavni proračun, ki je sedaj dogotovljen in ki znaša skupno 37 milijard lejev, je bila sprejeta tudi 1 milijarda lejev za odplačilo predvojiiu dolgov. Kljub temu pa je proračun za l milijardo manjši kakor za leto 1928., kateri je bil, kakor znano, navzlic temu znatno prekoračen. PomunHi ®^so'!?o zvišano Bukarešt, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Po vladnih vesteh iz Pariza je Blairova skupina pristala na zviš'?i!c posojila od 80 na 120 milijonov dolarjev. ' angleški skupini se bo udeležila posojila ludi banka Schroder & Co, radi česar se bo angleška kvota zvišala za 20 milijonov dolarjev. Francija bo na Poin-carejevo intervencijo zvišala svojo kvoto od 18 na 40 milijonov dolarjev. Ameriška skupina, ki se je bila umaknila, se bo tudi še udeležila prvega obroka, glede nadaljnjih obrokov pa se bo za Američane pogajala banka Mili on, Read & Co. Opcija za r val-ving-kredit za stabilizacijo leja se je od 15. decembra podaljšala do 15. marca. Romunska delegacija, ki se je vrnila v Bukarešt, bo nadaljevala pogajanja dne 29. decembra v Parizu. Kral'u 3urHu se vraža zdravje London, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Od včeraj dalje izdana zdravniška poročila dokazujejo, da je kralj prestal najhujšo krizo bolezni. Zadostno spanje brez uspavalnih sredstev in naraščajoče jačanje srca dokazuje, da se zdravje boljša, kar pa seveda ne moro biti brez nevarnih recidiv. Na kako potovanje na oddih pred 6 tedni ni misliti. Ker se je princ Jurij danes vrnil v London z Bermudskih otokov, vojvoda gloucesterslci pa pride jutri iz Capetovvna, bo kraljeva rodbina o Božiču polnoštevilno zbrana pri očelu kralju. Današnje zdravniško poročilo ugotavlja, da je imel kralj mirno noč in da v njegovem stanju ni bilo nobene posebne spremembe. Po plinskih eksplozijah v Londonu London, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Radi plinskih eksplozij so nastale velike podzemeljske votline in so hiše v Oxford Street v nevarnosti, da se porušijo. Ker obstoja tudi nevarnost novih eksplozij, so ponoči izpraznili vse liiše v tamkajšnji okolici. Pos!. Kežman se poročil! Zagreb, 21. dec. (Tel. »Slov.«) »Narodna Politika« prinaša od svojega pariškega dopisnika sledečo vest: Te dni se je duhovnik in narodni poslanec IISS dr. Lujo Kežman poročil z neko Američanko. »Narodna Politika« med drugim dodaja: To je najboljša božična čestitka tistim katoličanom, ki vidijo v mešanici liberalcev, starokatolikov in odpadlih duhovnikov vodstvo hrvatskega katoliškega naroda. — K tej vesti je dodati, da je dr. Kežman od KDK poslan v inozemstvo, da dela propagando za politiko KDK. Poleg Krnjcviča in Trumbiča velja za zunanjepolitičnega izvedenca KDK. Ureditev za«??, sfeorn?ce TOI Zagreb, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Trgovinski minister, je podpisal uredbo o vrhovni ureditvi zagrebške TOI-zbornice. Ta uredba se razlikuje od načrta, ki ga je predložila zbornica. Po tej uredbi bo imela zbornica pet odsekov: obrtnega, industrijskega, promeino-pomorskega, finančnega in gostilničarskega. Odsek na Sušaku se ukine. Samomor zagr. profesorja Zagreb, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Samo-umor je izvršil profesor na trgovski šoli, Druškovič. Po poročilih zagrebških listov je zapustil svoje premoženje višji kmetijski šoli. Vaš dopisnik je zvedel, da je pokojnik zapustil 700 delnic Soda- tovarne zagrebški svo-bodnozidarski loži »I.ibertas«. Znat' treba ali kaj .vse Boniaeija stri. V torek je javil »Slov. Narod:; z dve stolpnim naslovom, da je geti. Cadorna umrl. Včeraj pa je nakret poročal, da je gen. Cadorna nu smrtni postelji. Torej dva dni po smrti! Pa naj še kdo reče, če ga ne pihne »Slov. Narod .1 Dunajsko vremensko poročilo: jasno, mrzlo, nižinska megla, na gorah i« na zahodu neko liko milejše vreme. Slovenci v Italiji Kemperle pride pred izredno sodišče? Goriško državno pravdništvo je poslalo vse spise glede g. Kemperla in tovarišev izrednemu sodišču v Rimu, da se izreče o kompctencL Skoraj gotovo je, da se bo izredno sodišče smatralo za kompetentno, ker so fašisti prikazali zadevo kakor da gre za zarotnike proti državi, ki so zbirali in prevažali orožje. Nove aretacije in konfinacije v Gorici. Gorica bo kmalu postala velika slovenska ječa. Kmetje se skoraj ne upajo več v mesto in po pravici imenujejo Gorico »mesto biričev«. Policije jc v mestu okoli 200 mož. Avstrijska policija je štela sedem stražnikov. Če pojdeta prelekt in kvestor po tej poti dalje, bo še to število premajhno. Aretacij in konfinacij le noče biti konca. Aretiran je bil Ivan Vilhar, sin obče znanega učitelja Vilharja, pod obtožbo, da je v zvezi z umorom policijskega konfidenta 'Cogeja. Koliko mladih fantov je bilo že aretiranih pod to obtožbo! Ivan Uršič, gostilničarjev sin iz Kobarida, je bil konfini-ran za tri leta. Policija je menda našla pri njem sliko kralja Aleksandra in več izvouov »Orjune«. Tudi I. Tuta iz Tolmina, ki je bil nedavno obsojen na en mesec ječe, ker je razširjal »Prve korake«, je dobil tri leta konfinacije. Konfiniran jc bil radi iste »krivde« kakor obsojen. In knjigo »Prve korake«, to je slovensko začetnico, je pregledal fašistovski cenzor in io potrdil. Danes pa se radi te knjige zapirajo in konfinirajo nedolžni fantje! Če slovenski škof brata obišče . . . Te dni se je mudil v Solkanu krški škof msgr. Srebrnič. Vračal se je z obiska pri sv. očetu in se ustavil na svojem domn v Solkanu nekaj dni. Komaj je krški vladika odpotoval, se je v hiši njegovega brata javilo več goriških detektivov. Izvršili so v hiši strogo preiskavo. Domače so izpra-ševali, po kakšnem opravku je prišel prevzvi-šeni v Solkan, Prav teko je policija preiskala hiše vseh drugih sorodnikov. Nekemu dekletu je policija odnesla vsa pisma, dasi so popolnoma zasebnega značnja. Ljudstvo je že navajeno vseh mogočih šikan od strani policije, hišnih preiskav, aretacij in konfinacij, ki so postale že vsakdanja stvar, vendar ni nihče pričakoval, da bo goriška policija na tak način izkazala gostoljubje jugoslovanskemu škofu. Motijo sc gospodje na goriški kvesturi, »ki postopajo vedno v interesu države«, ako mislijo, da s takim postopanjem varujejo ugled države! »No; pogine slovenski škof!« Pretekli petek se je vršil v dvorani Trgovskega doma v Gorici občni zbor goriškega fašja. Tajnik Caccese je poročal o političnem in gospodarskem položaju. V svojem govoru je napadel goriškega nadškofa msgr. Sedeja. Izjavil je, da je akcija proti nadškofu zelo otežkočena, ker ima prevzvišeni »gotove zveze«. Prav radi tega je treba tudi duhovščino pustiti v miru. Ko so padle te besede, jc zaorila iz fa-šistovskih grl pesem »Che crepi il veseovo« (naj crkne škof). — Med priseljenimi in domačimi fašisti je konflikt še vedno odprt. Pri razpravi glede fašistovskega glasila »Vedetta d'lsonzo« so priseljenci zmagali. Dosedanji urednik Goričan Poccarini bo zletel iz uredništva, na njegovo mesto prideta dva časnikarja iz Rima. Poccarini je znan kot eden izmed najhujših sovražnikov Slovencev, ki je vodil vse kampanje proti slovenskim ustanovam in osebam. Slovenski napisi sami izginjajo. V svoji glasoviti anketi o slovaškem problemu v Italiji je Virginio Gayda, ravnatelj rimskega lista Giornale d'Italia«, trdil, da se slovensko ljudstvo z navdušenjem oklepa fašizma in Italije; cele vrste slovenskih društev so se prostovoljno razpustile in slovenski trgovci so kar sami odstranili slovenske napise, »ne da bi Italijani izvajali kak pritisk nanje«. Gosp. Gaydi lahko postrežemo danes z dokumentom prav svežega datuma, ki ga priobčujemo v prevodu: sObčina Dornberg. Goriška pokrajina. Gospodu.....Po tolikih letih, odkar se je to ozemlje povrnilo k materi italijanski domovini, rikakor ni več potrebno, da bi biii napisi na trgovinah dvojezični. Zadostujejo le. italijanski, ker vsi vedo, kaj se v ! posamezni trgovini prodaja (!). Radi tega pozivamo vse obrtnike, da poskrbijo, da dobijo njihove trgovine samo italijanske napise. — Pri podeljevanju licenc za leto 1929. bomo gledali na to, ali, so se obrtniki odzvali temu vabilu. — Dornberg, 27. novembra 1928. — Lwlo VII. — Prefckturni komisar A. Fran-ciolini 1. r.« — Vsakdo torej ve, kaj se v trgovini prodaja. Radi tega niso slovenski napisi potrebni! Temu pismenemu »vabilu« je sledilo še drugo ustno, da sc morajo napisi napravili nanovo, in sicer tako, da se ne bo poznalo, da so bili prej poleg italijanskih tudi slovenski, Pod Dornberg spadajo sedaj tudi občine Prvačina in Vogrsko. Tako so slovenski napisi zginili v vseh teh občinah. Podobno okrožnico je svoj čas izdal tajnik obrtnega sindikata v Komnu. Krko se uničujejo slovenske zadruge. Po dolgem pričakovanju je goriška prefektura vrnila gostilniško licenco Gospodarskemu društvu v St. Petru, Komaj je društvo gostilna odprlo, jo je dnia kvestura zopet zapreii. Društvo namreč ni hotelo dati fašistom svo-! jih lokalov brezplačno. SLOVENSKI LIST nov slovenski ponedelinik začne izhajati v ponedeljek dne 24. t. m. in bo odslej izhajal vsak ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah. »Slovenski list« bodo z veseljem pozdravili vsi naši naročniki in prijatelji, ki so vsak ponedeljek težko pogrešali »Slovenca«. »Si o venski list« bo dejansko potrebno dopolnilo .Slovenca' obenem pa za vse dobromisleče Slovence svobodna tribuna, v kateri bo mogel vsak, ki mu je za dobro slovenskega naroda, povedati svoje mnenje. Znto smo prepričani, da se bodo na »Slovenski list« naročili vsi naročniki »Slovenca«, pa vsak, kdor hoče biti o vseh javnih dosodk h točno informiran kajti »Slovenski list« bo imel organizirano vsestransko, hitro in zanesljivo poročevalsko službo po Sloveni ji in po celi državi ter telefonska poročila s celega sveta od najboljše evropske poročevalske agencije, kakor bo tudi prinašal vse zanimive novice z doma in sveta in tako izpopolnil občutno vrzel, ki so jo občutili prijatelji ljudske misli in poštenega časopisja v ponedeljek, ko naš dnevnik ni izhajal. »Slovenski list« pa bo skrbel tudi za pouk in zabavo in bo objavljal roman slovitega francoskega pisatelja Victorja H u -go-a 3(a t / aj/e novega t« „Leto strahot 1793 iz velike dobe francoske revolucije. V tem romanu sc seznanimo z vse-mi velikimi in zanimivimi možmi , 1 one dobe, z njihovim idealizmom, pa tudi z njihovo okrutnostjo in krvoločnostjo. Vse strahote in grozodejstva francoske revolucije doživljamo, kakor da smo bili sami prizadeti. Te dogodke pa prepleta skrajno napeta zgodba matere, ki z obupom išče svoje v bojih izgubljene otroke, ter borba starega mo-narhista Lautenaca s poveljnikom republikanskih čet Gouvainom do njenega tragičnega konca. Vsi naročniki »Slovenca« dobe 1. številko »Slovenskega lista« brezplačno. Posamezna številka bo stala 1 Din, letna naročnina 50 Din, na dom dostavljen in po pošti 5 Din mesečno v upravi pa 4 Din. Koledar Sobota, 22. decembra: Demetrij in Honorat. Osebne vesti •k Promocija. Danes promovira na Zagrebški univerzi g. Marjan Ahčin za doktorja vsega zdravilstva. 'k Umrl je v Kamniku g. Ivan O c e p e k , oče kaplana p. Konštantina v Ptuju. Bil je vedno zvest pristaš SLS. kr Odlikovanje. Za državljanske zasluge je odlikovan s srebrno medaljo gospod Ivan Z r i m š e k , sodni sluga v Ljubljani. *k Napredovanja rezervnih častnikov. Napredovali eo v topništvu števši od 28. junija 1928 v čin II. razr. poročniki Mirko Zilavec, dr. Mirko Živič, Janko Rudolf, Edmund Grošman, Milivoj Rogoz in Albin Pregelj; v čin poročnika podporočnika Srečko GrUnvald in Jrsip Pukl; v konjenici v čin kap. I. razr. kapetan II. razr. Stanko Erhartič, v čin kap. II. razr. poročnik Ivo Kneževič; v čin poročnika podporočnik Branko Galič; v inž. stroki v čin kap. II. razr. poročnik Anton Homan, Feodor Gregorič, dr. Dušan Rešetar, Bogdan Negod, Andrej Sajber in Oton Strupi; v ekon. stroki v čin admin. kap II. razr. poročniki Vladimir Štroaj, Anton Petelin, Maks Šnuderl, dr. David Furman in Rafael Marijan; v topn teh. stroki v čin admin. kap. I. razr. kapetan II. razr. Andrej Brulih; v čin admin. kap. II. razr. poročnik Ferdo Pinter; v orozništvu v čin rez. podpolkovnika major Rihard Vikert; v pehoti v čin poročnika podporočniki Julij Kučer, Ernest Levenberger, Tomislav Fabek, Franc Kesler, Valentin Kroflič, Josip Gol, Joža Pian, Josip Gener, Boris Šegu, Aleksander Švarz, Oskar Hrast, Anton Petrovič, Karel Bitene, Ivan Golob, Valentin Rak, Milan Ban, Igor Kraut, Alojzi; Kramarič, Metod Kopitar, Pavel Marc, Ivan Ka-dunc, Peter Mikič, Ivan Kuntarič, Bogomil Žup-nek, Stanko Rošker, Alojz Zupančič, Anton Mo-relj in Mihael Rerig; v topništvu v čin poročnika podporočnika Janez Sater in Viktor Frič; v zrnko-plovstvu v čin poročnika podporočniki Anton Ver-gelj, Stanko Trček, Ludvik Gruden, Janko Želez-nik, Ivan Pirnat, Davorin Tratnik, Rudolf Rudolf in Alojz Picelj; v san. stroki v čin san. kap. II. razreda poročnika dr. Evgen Satler in dr. Vladimir Bazal in v sodni stroki v čin sodu. kap. II. razr. poročnik dr. Josip Kovačič. Ostale vesti -k Cenjene naročnike, ki še dolgujejo na naročnini lista, uljudno prosimo, da nakažejo zaostanek in vsaj enomesečno naročnino za naprej po že vposlani položnici, ker prihodnje dni ustavimo list vsem, ki ne bodo imeli poravnane naročnine. — Uprava. k Obratovanje v trgovinah v nedeljo pred božičem. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obvešča, da smejo biti trgovski obrati v ljubljanski in mariborski oblasti v nedeljo pred božičem 23. t. m. v zmislu rešenja ministrstva trgovine in industrije odprti do 13. k Občni zbor Jugoslovanske kmetske zveze se bo vršil v petek, 28. decembra, ob 14. uri v Rokodelskem domu v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo načelnika in tajnika. 3. Sprememba pravil JKZ. 4. Razgovor o gospodarskih vprašanjih. 5. Slučajnosti. — Prosimo polnoštcvilne udeležbe! — Jan. Brodar, načelnik. k Gibanje SLS na Štajerskem. V nedeljo, dne 16. t. m. se je vršil v Framu shod SLS, ki jc zelo lepo uspel. Narodni poslanec Falež je obširno poročal o političnem položaju, oblastni poslanec Kores pa o pomenu in delu oblastne skupščine. Na koncu se je sprejela resolucija, v kateri se izreka našemu voditelju in Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje. — 30. t. m. pa se vrši shod SLS pri Sv. Urbanu pri Ptuju. — Na Sentjanževo, dne 27. decembra, ima narodni poslanec Falež shod SLS v Slovenski Bistrici. Shod se vrši ob 9 uri dopoldne v Okrajni hranilnici k Zimsko-sportni vlaki na progi Jesenice—Kranjska gora. Da sc omogoči športnikom, ki potujejo z večernim brzovlakom štev. 2 iz Ljubljane in Zagreba na Jesenice, nadaljnje potovanje do Kranjske gore, bo čakal večerni vlak, ki odhaja iz Jesenic ob 21. uri 22 min., ob sobotah in dnevih pred prazniki na zvezo brzovlaka štev. 2 v dobi od 22. decembra t. 1. do 31. marca 1929. Le v slučaju, da bi imel brzovlak preko ene ure zamude, ne bo čakal potniški vlak za Kranjsko goro na zvezo. Za povratek športnikov sc bo vzpostavila zveza na večerni brzi vlak štev. 5 proti Ljubljani in Zagrebu. Zato bo vozil ob nedeljah in praznikih v dobi od 26. decembra t. 1. do 1. aprila 1929 na progi Kranjska gora—Jesenice mešani vlak z odhodom iz Kranjske gore ob 16. uri 49 min. in prihodom na Jesenice ob 17. uri 45 minut. k Vajeniška preizkušnja Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju se bo vršila v četrtek, dne 17. januarja 1929, v prosto rih osnovne šole v Kranju. Prijaviti se je naj kesneje do 6. januarja 1929. Smrtna nesreča S'ovenca v Frenci t Iz Cannesa v Franciji, kjer dela več naših ljudi, nam poroča prijatelj našega lista o nesrečnem dogodku v Cannesu, čigar žrtev je bil 391etni Slovenec Ivan Blažič iz Lentovca na Štajerskem. Poročilo se glasi: V nedeljo 16. t. m. sva večerjala v restavraciji, kjer stanujem, skupno z Ivanom Bla-žičem. Po večerji me je prosil, naj ga spremim domov. Blažič je stanoval skupno s svojim prijateljem Ivanom Jugom. Ko prideva na njegov dom, je Blažič zbudil Juga in mu dejal, naj mi da njegov revolver, da bom po poti domov oborožen. Ponoči namreč ni varno hoditi po tem mestu, ker sc tu klati mnogo potepuhov. Jug je vzel iz omarice revolver in ga pričel nabijati. Kljub svarilu, naj bo previden, je Jug to nadaljeval, ko sc revolver naenkrat sproži in strel zadene naravnost v glavo Bla-žiča, ki jc sedel na postelji. Blažič se je ranjen zgrudil na tla. Ko sva videla, da Blažiču ni več pomoči, sva obvestila o nesreči policijo. Blažiča so prepeljali v bolnico, kjer pa je v ponedeljek ob 5 zjutraj umrl. Jug pa je moral zaenkrat v preiskovalni zapor, dokler sc njegova nedolžnost ne bo izkazala. V torek dopoldne smo Blažiča pokopali. Slovenci smo poskrbeli, da je bil pogreb dostojen in ob prisotnosti duhovnika, kajti bil jc pošten katoličan in zaveden Slovenec. Spoštovali so ga tudi Italijani, ki so ga ravno tako spremili na njegovi zadnji poti. ik Potres. Iz Črnomlja poročajo: Potres smo čutili v četrtek ob 8.15 dopoldne. Smer od juga, proti severu. Tudi pretekli teden smo čutili precej močan potres. — V Metliki so Ktovatn za %osoueta /e MELA kravata! 20. t. m. ob 8.34 tudi čutili dva močna, vendar kratica potresna sunka. Posebno na višjih mestih je bil potres bolj občuten. — V Kostanjevici so čutili v četrlek ob 8.20 zjutraj mo-aii potresni sunek. — V Karlovcu so ob istem :;u čutili dva potresna sunka. Drugi sunek je trajal dve do tri sekunde. k Ameriški Slovenci na božičnem izleta. Preteklo nedeljo jc prispelo v Jugoslavijo 98 ameriških izletnikov, med njimi 30 Slovencev, ki bodo praznovali letošnji Božič pri svojcih v stari domovini. Odpotovali so iz Newyorka z veleparnikom »Ile de France«, last francoske paroplovne družbe Cie. Gle. Transatlanti-que«. V ponedeljek, 24. decembra, pa bo prispela v Ljubljano druga večja skupina — kakih 150 ameriških rojakov, ki so se vkrcali na brzoparnik francoske linije »Pariš« dne 17. decembra. — Zavednim ameriškim rojakom: prijetne božične praznike in srečno novo leto! k Drzen tat ali vlomilcc ali kako bi ga imenovali, da bi bilo točnejše. ime mu je Pichler. Za poboljševalnico je bil vzgojen prav za prav v Gradcu, toda ker je pristojen nekje pri nas, je imel prisilno stanovanje v umobolnici na Studencu pri Ljubljani. Po poklicu je dimnikar. Zato ni tako čudno, če jc pred nekaj dnevi ročno splezal po strelovodni žici iz prvega nadstropja ter srečno ušel. Bolj tragično jc, da jc isto noč zmanjkalo strežajem iz njegove okolice obleke za 4000 Din. Zdi se pa, da se zgodba s tem šc ni končala. V četrtek zjutraj so na Studencu (v umobolnici) dognali, da jih jc tisto noč nekdo obiskal in odnesel zopet nekaj obleke, cigarete in druge malenkosti Neki bolnik ga je videl in celo govoril z njim. Pričevanje teh ljudi pravno sicer nima veljave, toda kdo bi dvomil, da ima bolnik prav, čc pravi, da jo bil to Pichler. Pichler je star okoli 50 let, bolj majhne postave in ima kratke brke, jc nevaren cerkveni tat in požigalec. ■k Mestna občina valjevska je razpisala že marca natečaj za načrte za novo občinsko sodnijo. Radi nezanimanja članov juryje in pa vsled neuspeha pri sklepanju inozemskega posojila za nekatere nove stavbe imenovane ELEKTRO-TVRDKA LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 13 Te^effors 2S©7 Maidio Apnra'«' K'>m >1. d«>»eUforii jio nhi 11(1'—. bol--o slu ala o Din 7S'~ imprpj. Tunn»'oni Bnrlnm žarnice. Vse druge iadio potre fičlne in scstuvn deli. Ves eleldrolnslalac! ski malerlial Nakft vseh vrst zn božična drrve-ca. H. J. Magog: Doživljal v geidy Le dva potnika sta stopila iz vlaka. Toda to je bilo že veliko za to malo postajico, ki je oskrbovala promet za malo vasico, ležečo med gozdovi. Nobeden izmed teh dveh potnikov ni izgledal baš vabljiv. Po obnošeni, umazani obleki sodeč, so bili žepi obeh precej prazni. Seveda je videz včasih zmotljiv. In res: oni, ki je zadnji izstopil, se jc oblekel le zato tako revno, da bi bolj varno prinesel na cilj svojo napolnjeno listnico. Bil je j nel.i lesni trgovec, ki je prišel v to oddaljeno gnezdo radi neke kupčije. Nadel si je to zanemarjeno obleko iz razumljive previdnosti, da ne bi vzuudil pozornosti tatov. Nezaupljivo jc pogledal okoli sebe ter stopil nato k edinemu uradniku, ki je opravljal tu službo in pobiral karte. Ali ni tu nikakega voza, ki bi vozil od kolodvora do Roucy-a?« ga jc vprašal. »Radi par ljudi, ki izstopajo tu, bi sc mu pač ne izplačalo,« je odgovoril uradnik in zmig-nil 7. rameni. »Boste pač morali iti peš!« Ali je daleč?« se je zanimal trgovec in pogledal ne baš navdušeno proti obzorju, kjer je solncc že davno zašlo. »Po cesti tri kilometre. Toda pot skozi gozd je polovico krajša.« Toda, ako zaidem?« »Ni nevarnosti, gozdna pot vodi naravnost dn Roucy-ja. Sicer pa imate tovariša. Pojdite hitro za njim.« Pokazal je pri tem na drugega potnika, ki je hitro stopal z debelo gorjačo v roki. Ta predlog nikakor ni ugajal možu z napolnjeno listnico. Ze pri vstopu v vlak mu ta mož z gorjačo ni ugajal, tako, da si je takoj poiskal drug oddelek ter se s tem izognil družbi tega individua. Na uradnikove besede je odgovoril le z nekakim mrmranjem, o katerem bi bilo težko reči, ali je pomenilo pritrjevanje ali odklonitev. Ker ccrta tudi ni bila mnogo bolj varna, kajti izgubila se je pravtako v gozdu, zato je bilo pač bolj psmetno, da se je odločil za krajšo pot. Napotil sc je po tej poti, vendar trdno odločen, da ne bo prehitel moža pred seboj. Ako se bo obrnil in me hotel počakati, mu bom dal razumeti, da nc hodim rad v družbi, je rekel sam pri sebi. Ako pa bo vztrajal na tem, da me bo spremljal, tedaj bom izvlekel svoj revolver. Ako koga ne poznamo, je najbolje, da se pripravimo za vsnk slučaj. Uravnal je svoj korak po koraku neznanca, ki se ni niti enkrat ozrl, temveč korakal z velikimi koraki. Ta naglica jc podžgala tudi trgovca, ki je moral paziti, da ne izgubi izpred oči svojega neprostovoljnega vodnika Ko mu je pa pri nekem ovinku zginil izpred oči, ga ni mogel več dobiti. Ta nenadna izpre-tnemba položaja, je bila trgovcu skrajno neprijetna in se"mu je zazdela takoj sumljiva. S tem večjo previdnostjo je nadaljeval svojo pot. In to jc bilo dobro, zakaj v mali razdalji je zapazil hipom* pred seboj neko silhueto, ki se je razločno odražala za nekim drevesom. To je on!... Skril se je, da bi me počakal! je takoj pomislil nezaupljivi trgovec in skrivaj izvlekel revolver. Napadel me bo, ko bom šel mimo! Da bi se malo izognil zasedi, je napravil ovinek skozi gosto grmovje. Ko pa je dospel do sumljivega drevesa, je začel teči. Čez nekaj trenutkov je začul za seboj hitre korake. Brez dvoma ga hoče sedaj mož, ki je videl, da se mu je plen izmuznil, zasledovati. Ako ne neham teči, me bo ustrelil kakor zajca, je pomislil trgovec. Najbolje je, ako se skrijem in počakam, da bo šel naprej. Skril se je za grmovje ter čakal z revolverjem v roki in trepetajočim srcem. Roparji so dobri strelci. Toda, jaz bom streljal prvi. Napel je petelina. Strel je jeknil v tišino gozda in povzročil zmedeno frfotanje ptičev Toda oni drugi ni bil nič bolj pogumen Prestrašil se je, skočil v stran in začel teči, kolikor so ga nesle noge. Toda tudi to trgovca ni pomirilo. Mogoče je to samo zvijača... in se bo oni, kakor hitro mu bo zginil izpred oči,, kam skril? Nastopila je noč. Trgovec ni videl niti tri korake pred seboj. Groza ga je spreletela, ko je pomislil, da gre mogoče naravnost nasproti revolverju svojega nasprotnika. Zato je bilo že bolje, da je splezal na neko drevo in počakal jutra. O Bog! To je bila huda noč, polna groze in strahu, šklepetanja z zobmi in obupnega boja s spanjem! Ko se je zdanilo, je splezal s svojega skrivališča, ves prezebel in z bolečimi udi, a kljub temu si je častital za ta svoj domislek. Vsaj svojo kožo in denar sem rešil, jc rekel sam pri sebi. To je glavna stvar. Sedaj najbrže ni več nevarnosti. Najbrže je mož opustil svoj namen. Stopil je na pot in kmalu dospel na rob gozda. »To jc on!... Zgrabite ga!« i Četa ljudi, oboroženih z vilami in gorja-I čami ga je nenadoma obkolila. Dvajset rok ga je zgrabilo, preiskalo njegovo obleko in mu iz-; trgalo revolver. »Bandit! Ropar!... Torej smo te vendar I ujeli! Te bomo že naučili, kako se strelja na poštene ljudi!« Med onimi, ki so to kričali, je spoznal trgovec tudi neznanca iz prejšnjega dne. Spoznal ie, da gre tu za dvojni nesporazum. Za vraga, t'> jc pa dobro! Oni, ki mu ni zaupal, je bil trm v strahu... To domnevo je v trgovcu potrdila še misel na to, kako sta se drug drugemu skrivala. Njegov strel ni zapodil v beg napadalca, temveč človeka, ki se jc pravtako bal za svoje kot on in na čigar klice je prihitela vsa vas na pomoč. In res, sedaj so trgovca ujeli! ... Prenc-umno! Ha, to se bodo smejali njegovi prijatelji, ko jim bo pripovedoval ta doživljaj!... »Gospod župan bo pač debelo pogledal, ko bo videl moje dokumente!« je pomislil, že dobre volje. »In kako bo šele pogledal dobri mož, ki je spravil na noge vso to karavano ... ha, ha'« Ko so pa spravili, ne brez kričanja, v občinsko pisarno, je začel takoj pojasnjevati: »Smatrate me pač za potepuha, kaj ne"'' Toda najkrajši dovtipi so najboljši. Poslušajte torej, k?>j se je zgodilo.. Tu je moja legitimacija ... Tudi druee svoje dokumente vam lahko pokažem ..« Iskal je po žepih svojo listnico.. A ni je našel. Listnica, listine in bankovci so zginili v splošni zmedi in 7 njimi tudi tožitelj, ki je uporabil zmedo za spretno tatvino in bko prišel do plena, ki se mu je prejšnji večer v gozdu izmuznil. Prvovrstna izdelava! Lastni izdelek! srajc« za gospu^g fcele, najfinej&i šifon od trojni cetir z dvema ovratnikoma „ najfin. mako-cefir in svilen popclin ,, spalne srajce, najmočnejša tkanina „ zelo trpežne delovne srajce „ spolnje hlače barhent in gradcl „ trikot srajce, maje in hlače „ F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. 55 do 88 D 58 „ 80 1) 00 „ 125 D 78 ,, 90 D 30 D naprej 32 D naprej 30 D naprej Petra c. 29 občine je doprinesla juryja šele pred kratkim svojo kont neveljavno oceno. Vsem pogojem programa us'reza projekt >Jedinstva«, ki zasluži priznanje najooljše rešitve ter mu je zato prisejena I. nagrada v višini Din 8000, čigar, autor je g. Vlado Smole, gradbenik iz Ljubljane. Druga nagrada ni bila prisojena nikomur. Tretjo nagrado v znesku Din '2000 je dobil načrt pod geslom »Dar« g. Dimitrije 2. Jurišič-a, arhitekta iz Belgrada. Stavba se bo gradila po načrtih prvcnagrajenca. •k\ Zagrebu so je pocenila elektrika. Odsek zagrebškega občinskega sveta je sklenil, da se s 1. januarjem znižajo cene električnemu teku v Zagrebu od 6.50 na 6 Din za ki-lovatno uro, toku ?a pogon pa od 3.20 na 2.80 Din. Še bolj znatno so znižane cene za montažo električne napeljave. itr Nov krvnik in njegov pomočnik. Ker je prejšnji krvnik v naši državi, Mauser, umrl, je prišel na njegovo mesto njegov pomočnik Hart, mesto rabljevega pomočnika pa je izpraznjeno. V natečaju se jc prijavilo zelo mnogo reflektantov, največ izgleda pa ima dosedanji jetniški paznik Milan Batinič, ki ima že »prakso« pri obešanju. i Naiboliši iz najboljših sve- fSj tovtvh čajevih plantaž BfeS •k Smrtna nesreča pri gradbi mostu. Preko reke Jadre v Solinu pri Splitu gradijo se-daij nov železniški most, ker jc stari most že pokvarjen in razpadel. Pri gradbi tega mo6tu sc je pripetila te dni smrtna nesreča. Železen drog je padci na delavca Eoročana iz dalmatinskega Zagorja iti ga zmečkal, Nesrečni delavec je kmalu nato v groznih mukah umrl. ie Dva dciavca zasulo v rudniku. V rovu v rudniku Kreki pri Tuzli se je pripetila huda nesreča. Dva delavca Mchmcd Dedič in Ni-kola Ramljak sta delala v rovu, ko je naenkrat zasulo Ramljaka. Dedič mu je priskočil na pomoč, toda tudi njega je za-sulo. Vendar sc mu je posrečilo, da je prišel z glavo na zrak in poklical na pomoč. Oba delavca so v zadnjem trenutku rCai li in hudo poškodovana prepeljali v bolnico. * POZOR! NAJBOLJŠO PERUTNINO kot purane, pitane gosi, poularde, race, vsakovrstne sladkovodne žive in sveže morske ribe ter vsakovrstno divjačino kupite najceneje pri tvrdki »Riba«, Gradišče 7. V nedeljo 23. t. m. ves dan odprto. ★ NAJLEPŠA IN NAJCENEJŠA BOŽIČNA DARILA pri tvrdki SLAVKO RUS, Ljubljana, Dunajska 9. •k NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj. ZA BOŽIČ spomnite se trpečih in stra-dajačih — najbednejših slepih s kakršnimkoli darom. Na željo pošljemo položnico pod štev. 14.066. — Podporno društvo slepih. Ljubljana, Wolfova ulica 12. ~k KLOBUKE popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg 14, Ljubljana. ■k VSAKOMUR, KI POTUJE V ZAGREB priporoča se novoolvorjena *Restavracija Valja k* (Štajerska vinar a), Marovska ul. 10 (Prolaz), Samostanska ul. 3. — Prvorazredna kuhinja in največja izbira štajerskih vin, ter zmerne cene. * ČAJ NOVE ŽETVE: Lipton, llornmm, Čajna ročka, Kuzmi, Popoff in Baker. Posebno se opozarja Iudi na bogato zalogo in izbiro obeskov za božično drevo. Prvovrstno blago, solidne cene, točna postrežba. JAš 1 LESJAIi, Maribor, Ulica X. oktobra št, 2. L1PTON-CA) Zahtevajte, da Vam dajo znani rumeni zavoj •k Gumb izdal vlomilce. Pred kratkim je bilo penoči vlomljeno v neko hišo pri Vršcu. Vlomilci so c-dnesli iz hiše težko jekleno blagajno poljedelske zadruge in jo prenesli v sosednjo hišo, kjer so jo nemoteni razbili. Našli i pa so notri le 3000 Din, dočim so vrednostne | papirje v vrednosti več desettisoč dinarjev pustili v blagajni, ki so jo vrgli v vodnjak. Policija je poleg druorih sledi našla tudi gumb, ki ga je izgubil eden od vlomilcev. Eden od detektivov je odšel v cigansko naselbino | in tam opazil, da ciganskemu poglavarju Kol-drašu manjka ia Tumb. Aretiranih je bilo takoj več ciganov, ki so priznali, da so pomagali pri vlomu, za kar so dobili vsak po 170 Din. Ostali denar je odnesel organizator vloma, cigan Ljuba Laja, ki je neznanokam po-begniL * * KNJIGA >SLOVENSKO DEKLE* bo doiiskana sredi januarja. Naročila sprejemajo knjigarne in založnica »Sveta vojska« v Ljubljani že sedaj. :k NI BOŽIČNEGA DARILA brez finega pisemskega papirja. Največjo izbero v mapah ier cenenih in luksuznih kasetah po nizkih cenah priporoča Iv. Bonač, Ljubljana, Šelenburgova ulica. Ljubljana Sočna služba lelsarn Nočno službo bosta opravljali tile lekarni: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gospo-svetski cesti. O Trgovine v nedeljo 23. f. ns. Grcmij trgovcev v Ljubljani obvešča, da bodo trgovine v nedeljo 23. t. m. v zmislu odloka ministrstva za socijalno politiko odprte do 13 pop. — Načelstvo. G Otvoritev razstave naše kiparke gospe Karle Bulovčeve bo danes zvečer ob osmih. Zanimanje za razstavo je v vseh krogih izredno veliko. O tvoril jo bo naš znani kritik g. Josip Vidmar. Otvoritev jc javna. O Umrl je v Ljubljani g. Matko Kante, okrajni šolski nadzornik v pokoju. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne. © Blagajna poštne hranilnice v Ljubljani bo poslovala na dan 24. decembra t. 1. to do pol 12. uro dopoldne. © Boiičuka za revne otroke, ki jo priredi mestna občina, so vrši v nedeljo, 23. dccembra ob pol 4. popoldne v veliki Unionslri dvorani. Dostop v dverano bedo imeli samo povabljeni, na galerijo je pa prost vstop. © Kopaliače OUZD bo 24. t. m. cel dan, 23. in 26. t. m. dopoldan odprto 25. in 27. t. m. pa zaprto. © Sestanek »Kluba primorskih Slovcncev«. V četrtek zvečer se je vršil v dvorani »Rokodelskega doma prvi družinski sestanek »Kluba primorskih Slovencev«. Sestanek je bil sijajno obiskan in se je tudi razvil v pravo prisrčno razpoloženje, ki vi.* d a Ie lam, kjer objema vse ena in ista zavest skupnosti in velika medsebojna ljubezen. — G. predsednik je dvoril sestanek s pozdravnim govo- j rom, prebral pismo g. ministrskega predsednika 1 doktorja Korošca v odgovor na našo poslano mu brzojavko, n?.lo je prečital še tri stmb lične pesmi in podal besedo tovarišu tajniku, ki je v lepi besedi in obliki podal današnji položaj na Primorskem ter podrobnejše vesti o naših aretirancih in kantiuirancih. Za njim je govoril g. predsednik Oblastnega cdbora dr. Natlačen, ki je z velikim vesoljem pozdravil novoustanovljeno društvo, kakršnega srno zaman čakali 2e dolgih 10 let. Končno je povdarjal in cbraztciil z navduševalnimi besedami pota, katerih nam je hoditi, da dosežemo naše tako zaželjene cilje. Po govorih se je rczvllo živahno razpravljanje o naših perečih vprašanjih in je bilo tudi sklenjen", da se zopet snidemo po praznikih v četrtek dne 3. jan. cb pol 8. uri v istih prostorih. _ 0 Nored v trgovini a premogom. K tozadevni netici smo prejeli sledeče: Na drobno se prodaja premog v predpisano plombiranih vrečah m vsi trgovci s premogom že v svojem interesu strogo pazijo na to ua nakladajo točno po 50 kg premega v vrečo. Čo kdo v kljub vsaj pazljivosti z naše strani ugotovi primvnjkljaj naj prijavi dotičnega pre-mogsrja prvemu t»tra'/aiiku, ker je v takem slučaju voznik sam kaj manipuliral okrog vreč. Sumničcn.ie, da trgovci s kurivom manipulirajo tudi pri dobavah premoga v celih vozovih vkljub temu, da ga uradno tehtajo, je drznost brez primere; kajti soditi kc'i£ino na oči ali pa po potrošnji pred enim letom ne more nihče niti približno, če je zima huda. se poku r i več. če je gospodinj?, varčna, se potroši manj iu keneno je tudi kvaliteta premoga samega iz enega in istega rudnika lahko bistveno različna. Za dobavitelja jo tehtnični listek uradni dokument in isto velja za prejemnika. Vsakomur je tudi na prosto, da je navzoč pri nakladanju in pri tehtanju in dn spremlja voz od vagona ali iz skladiSča pa do svoje drvarnice. Kdor pa sumi, da ni prejel toliko premoga, kolikor ga izkazuje tehtnični listek, je dolžan svoj sum tudi dokazati in se prepričati. Če jc to, kar se mu zdi, tudi res. Ce tega no stori, nima pravice, pavšalno dolžiti trgov-re s kurivom, da goljufajo svoje odjemalce pri teži. — Zakonito nadzorstvo v trgovini s premogom že davno obstoja iu se ves on s tudi izvaja. Navajamo samo primer, da sr> bili pred kratkim kaznovani nekateri premogarji, ker niso bile v plombe vtisnjene zneetnice imena in priimka prodajalca. Kon- | trola je torej stroga dovolj! — Zadruga trgovcev s kurivom v Ljubljani. O Rop. Pekovski pomočnik Albert Vitfer se je v četrtek zvečer seznanil v Štefanovi kleti z I ilvenia neznanima moškima. Povedal jima je, da ni- j ma kie prenočiti in oba moška sta mu obljubita, da ' mu prenočišče preskrbita. Oišli so vsi trije proti j R-žni dolini in ko so bili že dovolj na samem, je i eden od neznancev nenadoma krepko udaril Vu-čerja z roko po glavi. Vučer je pn.del na tla, neznanec pa je pokleknil nanj in mu vzel is žepa listnico, v kateri je bito 77 Din. Nato sta roparja Vu-čerja napodila, sama pa izginila v noč. © SILVESTROV VEČER priredi PEVSKO DRUŠTVO »SLAVEC* v Mestnem, domu ob 20. Petje, godba, komični nastopi, alegorija. Samo ŠL0UENEC sprejema danes brez p Prosimo pa, da se oddajo oglasna naročila najkasneje do 12 opoldne. V popoldanskih urah sprejemamo le še osmrtnice in res najnujnejše oglase. m -ČAJ kravate, rokavice, nogavice, perilo, nbleke, suknje, čepice itd. v veliki, moderni izbiri in po na nižjih cenah pri trdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Vsakovrsine ure, lat lina in grebmina po nizki ceni pri ISa Zapomnite: po eno žlico I«! na vsako skodelico Ca a iSS ★ AUTOBUS LJUBLJANA — VRHNIKA. Na željo naših cenj. potnikov se čutimo dolžne, do znova uvedemo voz zvečer ob 19". Vsled tega pa moramo vnovič spremeniti vozni red: Iz Ljubljane 6"° 900 12'5 1613 1915 Iz Vrhnike 7=° 101" 13™ 1710 202ft Dalje bo vozil voz ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane ob 1440 in iz Vrhnike ob 15"'. Opozarjamo tudi, da je voz kurjen in prosimo za obilen posel. ★ PRI BLEDI, SIVORUMENKASTI BAR VI KOŽE, utrujenosti oči, slabem počul-ku, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josef* grenčice. V zdravniški praksi se uporablja »FRANZ-JOSEF* voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Z naših slovtih plantaž na Cej-SS3 Ionu naravnost o Vaš čajnlk L.^SSfiaMrar Ljubljana Sv. Petr« ee-ita št. 36 Najboljši, najizdatnejši, zato najcenejši premog! AngleSfci premog, 8000 kalorij, 720 Din za tono. Druiba Ilirija, Vilharjeva cesta, za glavnim kolodvorom. - Telefon 2820. Božiča darafa Velika izbira: svile, pllša, volnenega blaga, barona, barhenta, Sifona itd pri JOSIP ŠLIBAR, LJUBLJANA Stari trg it. 21 (poleg Zalaznikn). ANGIKOL-TABLETE so najboljše sredstvo proti prehlajenju in kaši u. — Dobi se v vsaki lekarni. tiojiina darila v največji tilri priporoča 284.51 _ 2284/0 Herlin I353.F0 1356.50 1355.— 135*>.25 Bruselj — 79l.li — — Budimpešta — 990.9 "1 — S9I.23 Curih K 94M0 I0V7.1 1095.6* ID95.61 Dunaj 799.15 80>.l 1 81 0 65 800.65 London 27: .51 276.31 27r.ftl — Nevv.vork 5f\r8 f 6.78 56.68 — Pariz 2 >1.46 223 46 222.4 — Praga 167.98 168.78 168.3« P 8.50 Trst — 297.77 — 297.65 J*a take pošilike sc računa L-jemna voznimi, ki je pa 20 odstotkov 'nižja kakor lokalni tarif. Sedaj pa obmejne postaje niso dovolj velike in urejeue za manipulacijo (sortiranje in sušenje lesa) za izvoz. Radi tega se praktično reekspedicija 111 mogla izvajati. Žeeznica ie načeloma pristala na dovolitev ugodnosti reekspedicije, toda pod gotovimi pogoji: tvrdka mora vzeti v najem skladišče, zgraditi dovla-čilnico in da se omogoči na postaji izvažanje kon-trole. . Ljubljanska zbornica za TOI je po zaslišanju Interesentov sestavila za to anketo posebno spomenico, kjer navaja želje gospodarskih krikov, zlasti glede praktične izvedbe. Gre tu za določilcv roka, nadalje določitev taks in način obračunavanja razlik. S sedanjim projektom vprašanje reekspedicije Šc ni rešeno zadovoljivo za gospodarske kroge, ven-dar pa se more sprejeti kot začetek, prvi poskus, ki bo omogočal jx)7.neje uvedbo v širšem obsegu. Vprašanje reekspedicij je za naše lesno gospodarstvo izredno važno in so sedanje razmere našim izvoznikom zelo otežkočale konkurenco z inozemci. 'i ako n. pr. je inozemec plačal po postavki 21 za prevoz vagona na razdalji 150 km Din 815, dočim je naš človek izvoznik moral plačati po spec. tar. 2 /a 100 km Din 775, za 50 km po izvozni tarifi po Din 455. skupno torej 1230 Din, t. j. 415 Din več kakor ir.o-zeinec ali celih 50 odstotkov. Naravno je to venka škoda za nas in treba bo misliti na odpravo teh razmer, ki onemogočajo našim ljudem konkurenco. BILANCE .N POSLOVNA POROČILA Delniška pivovarna v Sarajevu je v poslovnem letu 1027-28 proizvedla več piva kakor za 1926-27, ko jo znašala produkcija 82.000 hI. Pivovarna je ekspnnzivna in je osvojila nova tržišča. Donosnost se je povečala od 17.15 na 18.94 milj. Nove investicije so znašalo 5.3 milj. in so se povečala tudi tuja sredstva od 8.6-1 na 17 milj. Din. Bilanca izkazuje pri kapitalu 3 milj. Din in rezervah 0.8 milj. 1.45 milj. čistega dobička (1926-27 1 43 milj.) in je dividenda za 1927-28 Diu 15 na delnico (30%). torej ista kakor za 1926-27. Ojtulin-Lika, lesna industrija v Zagrebu je zaključila leto 1027 z izgubo 39.000 Din napram 807.000 Din za 1926. * * * Predlog zakona proti nepošteni konkuve ld. Po naročilu ministrstva trgovine in industrije je predsednik Uprave za zaščito industrijske svojine izdelal predlog zakona o pobijanju nepoštene konkurence. Predlog je že ministrstvo odposlalo vsem avtoritativnim ustanovam v državi v izjavo. Božični koncert v lastnem domu Zagreb. Amsterdam 2281 50—2287.50, Berlin 1353.50—i 3GB 50, Curih 1004.10—1097.10, Dunaj 798.15—802.15, London 275.51—276.81, Nevvvork 56.58-56 78, Pariz 221.16-223.46, Praga 167.98 do 168.78, Trst 206.67—298.73. Belgrad. Berlin 1358.50-1850.50, Curih 1091.10 1097.10, Dunaj 709.15—802.15, London 275.51— 276.31, Newyork 56.58—56.78, Pariz 221.46—223.46, Praga 167.93—168.78, Trst 296.655—298.655, Budimpešta 998.94-992.45, Bukarešta 3-1.25- 34.75 Curih. Belgrad 9.1225, Berlin 123.65, Budimpešta €0.40, Bukarešt 8.75, Dunaj 73.04, London 25.1725. Newyork 518.55, Pariz 20.80, Praga 15.365, Trst 27.165, Sofija 8.75, Varšava 58.15, Madrid 84.55. Trat. Zagreb 83.59, London 92.65—92.67, Pariz 74.70—74.75, Newyork 19.05—19.06, Curih 868.01. Dunaj. Belgrad 12.48S5, dinar 12.445. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 114 den., Ruše 260-280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zajrroh. Drž. pap.: vojna škoda ar. 43.8—434.50 k asa 484.50 bi., termini: 12. 488-481.50 (434), 2. 29 43!).50—441 (440), 2. 29. 408.50—411 (409—408.50). 1% inv. pos. 85.50—85.75, agrari 53 bi. — Bančni pap.: Unicm 57—57.50 (57), Pol jo 15.50—16.50, Hrv. 65, Kred. 93 d, Jugo 91—92 (91), 12.91.50 d, Lj. Kr. 155-156, Medjun. 57.50 d, Prašted. 920— 922.50 (920), Srj>ska 152-156, Etna 160—180, obrt 38—29. — Ind. pnp.: Guttmann 194 —205, Slavania 5.50—0, S bi vek« 101—104, Danica 150—155 (155), Drava 475 bi., Šečerana 460 -465 (460—465), Osj Ijev. 175—190, Union 305—310, Isis 26—30, Ragu-SPa 495—507.50 (505), Trbovlje 472.50—477.50 Vevče 116—118 (116), Piv. Sar. 260. Belgrad. Narodna banka 7030. vojna odškodnina 433.50—434 (500), 2. 488.50 (1000), Be gr. zad. 7000, Prometna 950, 1% in vest. posoj. S575 (178200 kom), agrari 52—53.50. žifo Negotovost se je danes še nekoliko poostrila, ker so zlasti notacije zn pSenično moko v Vojvodini tako različne, da se more sklepati na precejšnjo disorientiranost na žitnem trgu. Tudi In-vira cena gornjebaški pšeniri nn eni in isti jiostaji od 237.50—240. Zanimanja za blago je zelo malo in vtem kakor tudi v popolnem prenehanju izvoza jo iskali vzroka negotovosti, ki se je vidno polastila tako produeentov kakor trgovcev v Vojvodini. Nova koruzi notira za januar 250, za marec-april in maj 282 baška nakl. post. Za laplatsko promptno blago je nekaj malo zanimanja in notira 290 Rakek. Kupčija počiva. V Ljubljani notlrajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., (dob. pronipt, plač. 30 dni): pšenica 80 kg 2% 285— 287.50, december 290—292.50, januar 295-300, februar 305—307.50, marec 310-312.50, april 315-317.50. maj 320—322.50, rž 72 kg 295-297.50, oves bč. 295—300, koruza laplatska zacar. Ljubljana 315.50-820, ječmen bč-. 71 kg 315.50-820, moka 0 st, vag. bi. fko Ljubljana, plačilo [>o prejemu 430-135. (Vse v Din za 100 kg.) Zaključka ni bilo. Tendenca mlačna. Novi Sad. Pšenica bč 237.50—240, bn. 1.231— 230, 4-5. 249—251, par. Vršac 282-234, bč. 1. 240—245, 8.-4.-5. 257.50—262.50, oves bč. 240— 215, bn. 135—240, koruza 237.50—240, 1. 247.50— 250, sr. 235—240, 1. 247.50—250, 3. 260—202.50. Ječmen: 253.50—257.50, pol 270—280. Moka Og 342.50—352.50, št. 2 322.50—882.50, št. 5 802.50— 312.50, St. 6 265—275, St. 7 255—265, št. 8 205— 215. Otrobi: 177.50-182.50. — Tendenca: promet 85 v. pšenice, 2 kromp., 12 koruze, 5 moke, skupaj 54 vag. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: marec: 25.44—25.30. zaklj. 25.38—25.30, maj: 26.30-26.18, zaklj. 26.18-26.28, rž: marec 24.44—24.31, zaklj. 34,32—24.34, maj: 34.98-24.92. zaklj. 24.90 —2492, koruza: maj: 28.60—28.66, zaklj. 28.58— 28.60. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih osom vagonov tramov. Tendenca noizpremenjena. mm s koncertnim zvočnikom ARCOPHON3 in s TELEFUNKEN-CEVMI! Če uporabi ate anodno b !eri'o 90-100 V, Vam priporočamo et vi za zvočnik RE124. Ako pa imate na razpolago 15C- 00 V, p tem Vnm da ejo cevi za zvočnik RE 134 večjo jakost glasu in polnost zvoka Pazite na TELE F UN K EN-ZVEZDO n a izdelkih Povprašajte po novi h Telefunken-ceveh in da jte si predložiti ilustrirano prospekte. «903 ' 1923 IE Sn» »MMrummuitf. Cevi z DVOJNIM jamstvom ru'.v,te po TELEFUNKEN, izdelek 0SRAM Programi Tladio-Efublfana Sobota, 22. dec.: 1230: Reproducirana gl sbi. —17: Radio-orkester. — 18X0: Delavska ura: Družinsko in materinsko zavarovanje po zakonu za zavarovanje delavcev, predava dr. Jože Bol.uije. — 19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. — i9.30: Človek in Bog, predava vseuč. prof. dr. Veber. — 'JO: Klavirski večer g. Nočn: 1. Bach-Noč: Orgelski koncert a-mol: Allegro moderato, Adagio, Allegro. 2. Ramenu - Godowsky: Snrsbanda, Rigaudon. 3. Brahnis: Rapsodija h-mol, op. 70; balada g-mol, op. 118, 4. Schumann: Carneval op. 9: Preambule-Pierrot-Arlequin-Valse noble-Etisebius - Florestan -Coecjuett -Replique-Papilloi>s-Lettres d ns-.ntes-Chi-arina -Valse allemonde-Paganini- Aveu-Promenade-Pause-Marehe des Davidsbtindleiv contre les Phi-listins. 5. Škerjanc: Klavirska skladba. 6. Mura: Albumblatt. Radio-orkester. — 22: Poročila. Vremensko poročilo JZSS. Kranjska -rova: Snega -10 cm v dolini, pršič, vreme jasno, tem e-ratura —14, smuka idealna, skakalnica uporabljiva in pripravljena. — Dovje-Mojstrana: Snega v dolini 30 cm, v gorah 50—160 cm, pršič, vreme jasno, temperatura —8, smuka idealna, skakalnica vporabna 111 pripravljena. — Bohinj: Snega v dolini na plasti 18 cm, 2—5 cm pršiča, v gorah 1 m, vreme jasno, temperatura —8, smuka prav dobra, skakalnica dogotovljeno, neupornbljiv.<. ker premalo snega, občinsko sankali, če v Bistrici urejeno in izborno, drsališče v Bistrici lia Letlincah v izmeri okrog 2C00 m- in umetno drsališče pri hotelu Sv. Janez pripravljeno in v izvrstnem stanju. — Dom na Krvavcu in Velika planina: Na stari podlagi 1 111 snega, 5 cm pršiča, smuka idealna. — Pohorje: Snežne in vremenske prilike izborne v vseh kočah na Pohorju. — Od vseh tu navedenih krajev javljajo, da so izgledi za praznike prav dobri in ni pričakovati znatnih sprememb. J/'SS. Slovensko planinsko društvo naznanja, da 10 Erjavčeva koča na Vršiču preko božičnili počitnic in do nadaljnjega odprta in oskrbovana, v/ievši soboto, 22. t. m. Zatvoritev koče se bo pravočasno naznanila. Otvorjene in oskrbovane so Koča na Veliki Planini, Dom v Kamniški Bi-.trici, Dom na Krvavcu in hotela Sv. Janez in Z',iforog ob Bohinjskem jezeru. Snežne razmere so lia Vršiču kaiIiiočnici se bo izvajal Ciolierjcv Tedeum, Premrlova maša sv. Jožefa, Foer-sterjev gradual, pri oferforiju Čhlondovvskega llac noete. Pred in jx> sv. maši božične pesmi. — Na sveti dan pri poulifikalni maši ob deseiih se bo izvajala Perosijeva maša v Cis-mo'11, Premrlov gradual, Filkerjev ofertorij. Pred in jxi sv. maši božične pesmi. Na praznik sv. Štefana pri pontifikalnl hium ob desetih Skopova maša v D-duru, 1 oersterjev gradual, pri oferloriju Mtillerjev O Deus. Poizvedovanfa Našel se je zvitek zatesnilne vrvi (Dichlung) za parne kotle. Dobi se v naši upravi. t Vsemogočni je poklical k Sebi po več-3 plačilo našega dobrega moža, očeta no ki jc včeraj 20. t. m. v 65. letu starosti zatisnil trudno oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 22. dec. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Graben 19 na poifopališče na Žalah. Kamnik, 21. doc. 1928. žaluloča rodbina OCEPEK. rj« !»Y*' "V r,* "V' V >."4 rO 1 ki k j I KHtMIKK! imsmvmmmmfflBai Najpraktične|$a, lepa In cenena Božična darilct dobite pri domači in solidni tvr !ki HED. SAR O, trgovina s perilom. — Šelenburgova vilic a 5. [GSB3SB3BS! m m r, Povodom smrti blagopokojncga gospoda Zahvala smrti blagopi Strpana BoSfana zlatomaSnika In župnika v pokoju sc lem potom najiskrenejše zahvaljujemo vsem onim, ki 50 ga spremili na njegovi zadnji poti. Zlasti sc zahvaljujemo gospodom lazaristom. Ljubljana, 21. dccembra 1928. ŽALUJOČI OSTALI * Kako nastane človeški obraz Obraz je kakor neizogibna usoda, ki spremlja človeka v življenju in je od njega v veliki meri odvisna njegova sreča, njegovi uspehi — zunanji vsaj. Zato ni vseeno, kakšen obraz ima kdo. Na vsak način je glavno, da je obraz pošten — v zmislu, kakor rabijo ta izraz naši južni bratje: Vse za obraz (osebno čast), a obraza za nobeno ceno. Obraza si ne moremo voliti, prinesemo ga s seboj na svet; le v kolikor nastopajo bolezenske molitve, si moremo pomagati. O tem je govoril nedavno v Antropološki družbi v Frankfurtu eden prvih strokovnjakov na tem poprišču, prof. Eugen Fischer — Berlin. Fi-scher pravi, da je vsak obraz sestavljen iz mozaičnih kamenčkov najrazličnejšega izvora; kajti vsak majhen del obraza se more podedovati neglede na celoto; tako u. pr. nosni koren, nosni hrbet, nosnice itd. Na ta način so nastali v plemensko tako mešani Evropi obžalovanja vredno nelepi obrazi: da tiči v dolgem obrazu smešno top nos ali pa velik kriv nos v okrogli glavi. Evropska plemenska mešanica je problem. Kar prvotno ni spadalo skupaj, se mora zdaj družiti. Tudi narava ima težko delo, da vse te različne dele vsaj za silo prilično spoji. Pomaga si na razne načine. Tod in tam razvija težnjo, da ohrani skupaj spadajoče mozaične kamenčke skupaj. Na ta način se pojasnjuje znano dejstvo, da se podeduje taisti obraz tekom mnogih rodov, čeprav se mora dedna snov v vsaki generaciji boriti s primesjo drugega zakonca. Tako so se n. pr. pri Habsburžanih podedovale debele ustnice od rodu do rodu in po Mariji Tereziji potem prešle celo na Lotrinža-ne. V čim manjšem krogu se sklepajo medsebojni zakoni, tem lažje je naravi ustanoviti čist plemenski tip; zato so mestni obrazi med seboj tako različni, vaški pa so si podobni. To je tem umevneje, ker so si ljudje po vaseh več ali manj v sorodu. Včasih pa se naravi sploh ne posreči iz tako različnih delcev ustvariti skladnega obraza: v majhnih čeljustih tiče veliki zobje in jih razganjajo; danes zdravnik take čeljusti umetno raztegne. Kako se vrši podedovan je? Mozaični delci se ne podedujejo neposredno. Neštete žleze so marveč na delu, da oblikujejo obraz. Če obole te žleze, se izkvari tudi obraz. Najbolj znan je zgled, ko vsled obolelih žlez nastane golša. Če se n. pr. v kaki družini podeduje povečana spodnja čeljust, potem se dejansko ne podeduje le-ta, marveč delovanje tostvarnih žlez. Ko v starosti izločevanje žlez jenjuje, se obraz pcctroči. Otroški znaki v obrazu so posledica motitev v žlezah. Tudi angleška bolezen je posledica takih motitev. Ali imajo Indijci kak skupni Prejeli smo: V štev. 288 »Slovenca« (str. 6) pišete, da pravi gospa Naidu: »V Indiji nimamo nikakega skupnega ind. jezika, marveč jezike bengali, urdu, mahrati, gudje-rati itd., ki nimajo r.ikake sorodnosti med seboj.« Ne vem, ali je to napako zagrešila ga. Naidu ali Esad beg ali slovenski prevajalec — gotovo je le to, da so navedeni 4 jeziki v najbližjem sorodstvu med seboj, vsi 4 spadajo k ind. skupini indoevropske jezikovne ro-dovine. (Razen teh 4 obsega ind. grupa še sindi, pandžabi in druge jezike.) O hindustan-skem jeziku »urdu« pravi Sandfeld-Jensen (>Die Sprachwissenschaft«, 1915, § 153) da ga po Indiji splošno razumejo. Da so navedeni jeziki med seboj sorodni, beremo pri M. Mtillerju (»Lectureson the science of langua-ge«, L 2. izd, V. lekcija, str. 171) in Fincku (»Die Sprachstamme des Erdkreises«, 1915, str. 11.—13., kjer tudi pravi, da je »urdu« (hindustani) zdaj splošni občevalnj jezik v Indiji.) L K. Pametno se ženi, potem potrpi Kakor drugod je vprašanje o ločljivosti zakona tudi v Španiji na dnevnem redu. O stvari je pred kratkim v javnem govoru v Madridu razpravljal znameniti politik Ossorio y Gallardo. Rekel je med drugim, da se zaradi nesporazumov med zakonci še ne sme govoriti o razdejanem zakonu. Ti nesporazumi so mnogokrat ničevi, namišljeni. Če bi jih hoteli priznati kot zadosten razlog za zakonske ločitve, bj izročili državo popolni anarhiji. Če nastopajo v nekaterih zakonih velike tež-koče, je boljše, da trpi posameznik kakor pa bi se razsula družba. Če bi se v Španiji uvedla ločitev zakona in še na podlagi tako malenkostnih razlogov, potem bi v tej južni deželi nastala strašna anarhija in bi morda od sto zakonov ostal le še eden. Zato bi bilo blazno, ako bi hoteli človeško družbo izročiti muham, domišljijam in sebičnosti zakoncev. Zakoni naj se sklepajo z večjo previdnostjo in modrostjo, ne gleda naj se na denar in ime-nitnost; ko je pa zakon sklenjen, je treba medsebojnega potrpljenja in požrtvovalnosti. I^IPIP Afganistanski kralj Atnan Ullah predava poslancem o evropski kulturi. S težavo jih je pregovoril, da so namesto feza začeli nositi klobuke; nadaljnje kraljeve reforme pa so zadele na tako sovražen odpor, da je moral kralj zbežati in ga čaka negotova usoda. Ali smo pred zakonom vsi enaki? O tem razpravlja nekdo v »Frankfurter Zeitung« in pravi med drugim: »Mnogokrat sem opažal pri sodnih razpravah, kako delajo sodniki v nagovoru razliko med obtoženci ali sploh med strankami. Posebno dobro se spominjam, kako je sodnik sina znanega veletrgovca, ki je sedel na zatožni klopi, vedno nagovarjal z »gospod«, dočim je isti sodnik druge obtožence nagovarjal zgolj z njihovim priimkom. Spričo tega sem se mnogokrat vprašal, ali smo pred zakonom res vsi enaki in sem si moral odgovoriti, da nismo. Vsekakor občinstvo jako dobro razume, ako sodnik z obtoženci, s katerimi ima mnogokrat posla, občuje očetovsko krepko; toda drugače bi pa moral sodnik enako uljudno ali ne-uljudno nastopati proti vsem obtožencem in tako dokazati, da smo pred zakonom res vsi enaki. Svojevrstni ponarejala denarja Bolgarska vlada je začela v lastni državni tiskarni v Sofiji izdelovati bankovce po 5000 levov in višje Takoj se je našlo nekaj podjetnih ljudi, ki so sklenili iz teh bankovcev kovati svoj lastni kapital. S pomočjo kemikalij so iz novega tisočaka napravili več odtisov. Te odtise so na skrivnem kazali pripravnim lju— tm& i-m.i dem rekoč: »Glejte, tako daleč smo že uspeli v ponarejanju; sedaj nam je treba le še 40 do 50.000 levov za nakup pravega papirja in kemikalij, pa bomo začeli izdelovati bankovce,, ki jih nihče ne bo ločil od pravih.« Obljubljali so, da vrnejo kasneje petkratno vsoto, kdor jim sedaj posodi potrebni denar. Niso našli malo kalinov, ki so jim sedli na lim. Ko so začeli potem upniki postajati nepotrpežljivi, so jim lopovi enostavno zaupali, kako je s celo stvarjo in jim svetovali, naj sedaj na svojo pest iščejo lahkoverne ljudi in jim z istimi obljubami izvabijo denarja. Ker se nihče ni upal obrniti na oblasti, so bili lopovi lahko brez skrbi. Pa seveda je vsaka vreča enkrat polna in slednjič je bilo tudi tega »ponarejal-skega« podjetja konec. Hlob kruha za brezdomce i Newyork je najbogatejše mesto na svetu, mesto dolarskih magnatov, mesto, kjer imajo frizerske salone za kopanje, striženje in mani-kiranje bogataš-kih psov. V tem mestu je na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo strehe nad seboj in se v krutih zimskih nočeh stiskajo ob hišnih vhodih in pod pomoli. Ob svojem času pride mimo policaj in jih s par besedami povabi s seboj. Trgajo se iz senc in stopajo v vrsto: stari in mladi, moški in ženske, zaviti v cunje, a nekateri še čedno oblečeni. Mahajo z rokami, da bi se ogreli, kašljajo, drhte. Policaj hodi ob vrsti, pregleduje. Brez potrebe — ti tukaj so prebedni, da bi mislili na zločine. Slažci&arna na avtomobilu (na božičnem trgu v Berlinu) Slednjič krene vrsta dalje. Z Broad\vaya krenejo v prečno ulico. Pred stranskimi vrati velike pekarne se ustavijo. Tu leže kupi svežega, še toplega kruha in vsak dobi svoj hleb. Pohlepno se stegajo roke in stiskajo kruh na prsi, kakor bi se bali, da jim ga kdo ne odvzame. Hleb kruha — celo bogastvo! Newyorški meščan pa se presit valja v svojih pernicah. To so magnati! Londonsko hotelsko glasilo navaja, da so v Londonu štirje vratarji, ki dobivajo letno najmanj 5000 funtov šterlingov ali približno poldrug milijon dinarjev napitnine. Seveda imajo ti možje lastne razkošne vile, avtomobile itd. V službi, kajpak, pa svojega magnat-stva ne kažejo. V di;e|> ^ tre& vrsta® Za 5 milijonov dolarjev opijanljivih strupov so zaplenili v Ne\vyorku. Strupe je pripeljal in tajno raztovoril francoski parnik »Ro-chambeau«. Razen te množine so newyorške oblasti v teku decembra zaplenilo za 10 milijonov dolarjev opijanljivih strupov. Kupčija s temi strupi mora biti v rokah velikega tajnega mednarodnega sindikata. Bivši dunajski veleindustrijec Koritscho-ner, ki so ga zasledovali zaradi tihotapstva z opijanljivimi strupi, se je v Carigradu ustrelil. Sneg in mraz. Na Poljskem znaša mraz do 30 stopinj. Zaradi snežnih žametov je železniški promet na vzhodnih progah večinoma prekinjen. Doslej je zmrznilo 10 oseb. Nov finančni škandal so odkrili v Parizu; zaprli so enega Italijana in pet Argentincev, ki so s ponarejenimi čeki ogoljufali razne francoske in španske banke za 10 milijonov frankov. V morje je skočila na vožnji iz Amerike v Evropo madžarska klavirska virtuozinja Kerestesy, ki je morala zaradi prekratkega vizuma prekiniti svoje koncerlno potovanje po Ameriki in se vrniti v Evropo, dasi se je bila v tem zaročila z nekim Američanom. Umetnice niso mogli rešiti. Stražnik (gospodični, ki jo je povozil avto): »Ali ne bi mogli opisati avtomobila, ki vas je povozil?« — »Ne, nisem ga pogledala. Pač pa je v njem sedela dama, ki je imela obleko iz ere-pe de China, bluza ie imcln vezenine po narodnih motivih, nogavice so bile svilene. Okrog vratu je imela krzno. Ustnice temnordeče pobarvane ...« Za duJ&a in srce Z naše kniižne n Ive Vsaka nova knjiga je bila pri nas dogodak. A danes? Ljudi zanimajo šport, kino in radio, knjige pa so malokomu mar. Pač se pa Čila 5 uri d. In vendar je knjiga bila in bo glavni in največji kulturni činitelj. Neobhodno je zato potrebno, da napnemo vse sile, da zopet poživimo smisel za lepo in dobro knjigo. Ce nas čaka kulturna katastrofa. Ce ni kupcev knjig, jih nihče zalagati ne more; če pa pisatelj ne dobi zaslužka tudi ne more več pisati. Naša JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA se trudi 7. vsemi silami kljub vsem neugodnim razmeram, da se naša knjiga obdrži in množi. Čuditi se moramo njeni vztrajnosti. Njene knjige bi no smele manjkati v knjižnici nobenega izobračenca in bi morale polniti naše društvene biblioteke. Najvažnejša in najlepša od nje izdana novost so Prešernova zbrana dela, uredila dr. Pirjevec in dr. Glonar (cena elegantno vezani knjigi Din 55, broširani Din 40). Dozdaj nismo imeli zbranih vseh pesmi in pisem našega največjega pesnika. Potem pridejo Pregljevi zbrani spisi. Pregelj jo največji n:i5 živeči pisatelj. Dozdaj sta izšla 2 zvezka v najfinejši opremi. (Cena vsakega zvezka je Din 60 za vezan, Din 45 za broširani izvod). 7n podeželske in tudi privatne knjižnice nudi obilico privlačnega čtiva Ljudska knjižnica, katere je izšlo že 28 zvezkov. Poslednji obsegajo znamenito Kleopatro (Din 40, oz. 28), ljubeznjivega »Storžka« (Din 22, oz. 14), vele-napeto -Hči cesarja Montezumo« (Din 48, oz. 30), prelepo »Hanko* (Din 30, cz. 22), fino »Nodlag« (Din 32, oz. 24) itd. Umetniška razstava v Trstu Te dni se je zaključila v Trstu umetniška razstava upodabljajoče umetnosti. V klasično-re-nesajisnem slogu zgrajen paviljon v mestnem vrtu so je letos razširil. Trgovinski Trst posveča tudi umetnosti dokaj pozornosti. Trst in Primorska sta dala precej upoštevanja v vrednih umetniških sil. Da bi pripravljalni odbor dal razstavi več ugleda, je povabila tudi znanega italijanskega slikarja Časa t ija. da izloži svoja dela. Nas Slovence zanima razstava še posebno, ker so se je udeležili trije znani slovenski umetniki: Pilon, Gorše in Crnigoj. Razstava jep okazala, da ni kljub strašnemu političnemu pritisku, ki uničuje vse kulturne pridobitve našega naroda v Italiji, šo usahnila ustvarjajoča sila nršega živijo, temveč da ustvarja res pristna dela, ki jiin niti največji narodni nasprotniki ne morejo zanikati umetniške vrednosti. Veno Pilon se je predstavil predvsem kot po-kraiinar in razstavil dve pokrajini (na olje), izmed katerih prikazuje ena prgled na Sv. Križ v Vipavski dolini. Gledavec dobi vtis, da se je Pilon precej ublažil. Mnopo razpravi jairaja sta zbiulili njegovi »Meščanki«. (Dve korpulentni ženi stojita topo pred kabino v kopalni obleki.) Iz Pilonovih pokrajin prav zari toplota, prava opojnost in mehkoba Vipavske doline. Obe sta bili takoj prodani Italijanom. Pilonovim delom je bil odkazan na rastavi primeren prostor; vipavski umetnik ie bil na razstavi tudi odlikovan. Že lansko leto je pogumno predstavil italijanski javnosti Pilona neki mlad kritik. Ni bilo lahko spodbiti predsodkov, ki jih ima italijanska javnost v Trstu pred moderno in posebno napram Sl^veneom. Letos je napisal v Piccolo priznani kritik Silvio Benco zelo laskavo oceno o Pilonu in drugih slovenskih izvoznikih. Ta kritika je toliko bolj pomembna, ker je Silvro Benco v svojih drofrih spisih v Pic-colu pokazal nanvnost nepojmljivo sovraštvo proti Slovencem. O Pilonu niše s. Benco med drurdim: »Pilon je skoraj predstavnik današnjih prednjih straž. Ta zdivjal« iz Vipavske doline ima zelo lepe l-stnosti soTidnosti in sile. Pilon je trr b in silovit barvar, ki odkično premeri problem sestava pokrajine in telesa. V njegovih pokrajinah je intonaciia poljubna: a vse čudovito si-ni na tem ključu... Prosta izvršitev je slikovito lepa tudi v podrobnostih.? Pri vstopu v paviljon kiparjev ti obstane cko pri silovitem lesorezu, ki zbuja p-zomost že radi svojih dimenzij; klečeča mati ie dvignila svoje dete proti nebu in ga občuduje. Njena noža in nien izraz izražata obenem zahvalo in molitev k Večnemu. Idejo ti kažejo krepke grobe linije, podrobnosti se skriva'o tako snretno. da jih ne pogreši. To je Gnreefnvo »Materinstvo«. Gorše ie s tem delom pok-zal. da je zmožen tudi večjih komoraicii: žeV bi strniti na b«li uglajeno p-1 Rvnioga mojstra Mrstroviča, a dpH us^do prnman<~ra Hudstva in si služi kruh z m-Shnimi deli. S;lvio Benen piše o njem: »Dela e. Franceta GorSeta so nom-io urejala najb-lj inteligentnim posetnii^m iz.i^be. Oba piecrova lesoreza fGorše ie razst-vil po'pcr ' Materinstva^ šo drug lesorez 5,Portret frr<6 z otrokom') z"dnneta glednvoa. posebno nrvi se od-lii-u;p tki krpoki črti, po močati str~.rrnc| j čustvovanja ter mogočni in energični zgrozi Oba sta kvalitativno mmombna glede komnozinijp, risbe, rda-stike in svoipvrf4nec»a skvsra. Po'eg feb del. ki se nan-ib-jo k sovorni umetnosti je Gorše r-zst-vil tudi bronasto glnvr, -»Fenomen*. katere izdelava so pribl izlile antičnim bronastim izdelkom po svo*om priprostem izrazu in modeliranju, ki vzbujajo skoro domotožie no arh"i?nom.< Vrtrust Crniinj ie italijanski javnosti že znan predvsem Vt dnkorater; na zadnji razstavi v Pe-nefkah je originalno poslikal paviHon modernih, v TrsUi ie r"z=t"vii tri del^: »Dram-tlčnt igravpc«, »Glava«. ^Sodeča žen^c. 7animiv je »Dramatičen isrrnvec«. Na vspk dolih laHto spoznaš, d-> Orninoj zapršča noh knnstruktiv;zma; ni pa šo n-šel l-stne noti. Si'vio Boneo ga oznaoa kot močnega in svežega slikarja tor z-nimivega isk.avca. Izmeti iMii-nskjh umetnikov ne srnom^ prezreti polorr Cas-tija šo dninih imen k-Wir: S*m-bo W-soMpMm abbronzaH. Sollala (Padigliono dei cnotlieri sull* Amo). I ovipr. Msohko Cproj Ačko) Oanm~Meh in T,ponora Fini; zelo aktualen in z-det j© Nathanov »Pregnanec«. —ski— • Rcne Fiilop-MilFr: Geisf und Gesicht des Bol-sclie\visinus, 540 strani, 602 podobi, M 24. — »Times« pišejo: »Najobsežnejša študija, ki je bila dozdaj objavljena o boljševizmu.« — RheimischAVest-falische Zeitung: »Ne pretiravamo, če to delo postavimo na čelo vsem knjigam., ki so izšle o sovjetski Rusiji.« — Osvvald Spenglcr: Kolikor daleč sega moje znanje literature o današnji Rusiji, ne poznani nobene knjige, ki bi bila napravila name tako prepričevalen in pretresujoč vtis.< MALI OGLASI Vsako drobna vrst ca 1-50 »>ln ali vsaka beseda SO nar Na)man|Sl og ns i 3 1 In. Oglasi na«! devet vrstic se računn|o vil«.. Zn odgovor inam io Na vpražanja brez znamlic nc odnovartamol Organist kapelrik in občin, tajnik išče službe Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro: Kapelnik št. 12. ,19. Službe v trgovini išče gospodična, ki želi pomagati v gospodinjstvu, najraje v večji trgovini v okolici Ljubljane ali Bleda. Vajena vseh del. Lepa spričevala. Naslov pove uprava št. 12.4%. Gospodična izvežbana v vseh pisarniških poslih, s 7 letno prakso, išče nanieščenja s 1. februarjem pri kakšnem večjem podjetju v Ljubljani, najraje mesto blagajničarke. Ponudbe na upravo lista pod »Rlagaj-ničarka« 12.548. Občinskega tainika in organista mesto razpisuje občina Dolenji Logatec. Nastop z januarjem. ReflektanU - le boljše moči - dobe pojasnila pri občin, uradu v Dol. Logatcu. Klavir črn, kratek, dobro ohranjen, ceno naprodaj. — Naslov se izve v upravi Slovcnca pod št. 12.455. Vajenca močnega fanta, sprejme splošno ključavničarstvo I, Malenšek, Boh. Bistrica Stanovanje lepo enosobno, s kutrnjo in pritiklinami se odda prazno ali opremljeno. — Studenci pri Mariboru, Ciril-Metodova 14. Glasovir lep črn, krasni glas, se proda. Maribor, Korošče-va ulica 4, vrata 7. Objave Izjava. Podpisana preklicujem in obžalujem vse žaljivke, ki sem jih izrekla o gospodu Ivanu Kac, trgovcu v SI, Bistrici dne 17. 11. 1928 ter sc mu zahvaljujem za odstop od kazenskega postopanja. Ana Ramor. Auto Opel 4 sedežen, 4/16 HP, vozen 1500 km, se poceni proda ali zamenja za motorno kolo. - Naslov v upravi »Slov.« št. 12.479. Avto Krasen, ohranjen, luksuz f.vto, ki se lahko spremeni v tovorni avto, se po solidni ceni proda. — Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 12.437. Avto 1—2 tonski, primeren za prevoz pohištva, kupiva Erman & Arhar, mizarstvo Št. Vid nad Ljubljano. Apnena jajca prodaja, dokler seže zaloga, po Din 1 30 komad, od zaloge v Poljčanah -Eksport. družba Matheis, Suppanz in drug. Maribor, Cvetlična ulica št. 18 — Najmanjša množina, ki se razpošilja, je en zaboj s 1440 kom Razpošilja se blago po povzetju al« pa proti predplačilu računske vrednosti. Dve spalnici svetlo politirani, iz javor-jevega lesa, delo zajamčeno, solidno izdelano, postavljeni v Ljubljano na dom ali najbližjo postajo, kompletni, prodam po 5000 Dir., Ogleda se pri Josipu Štolfa, mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovica. Ob nedeljah ugodna anto-zveza od Figovca do Lu-kovice in nazaj. Služba za cerkvenika in organista se takoj odda na Jezici pri Ljubliani. Trgovski pomočnik vešč manufakture in špe-cerije se sprejme. Ponudbe je poslati na: Gospodarsko zadrugo, Mozirje. Županstvo občine Čatež ob Savi razpisuje shr.bo občinskega tajnika reilektanti z dobrimi spričevali o dosedaniein službovanju naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo zahtevane plače na županstvo Čatež ob Savi p. Brežice do 1. 1. 1929. Nastop službe takoj aH po dogovoru. — Franc Baškovič, župan. Poročili žeii gospo'dična boljšega gospoda v starosti 33—40 let. Ponudbe, če mogoče s sliko, na upravo »Slovenca« »Resno 12.532«. Gostilniška kuhinja dobro idoča, se da v najem. Osebam le proti kavciji. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.464. Mlekarna-sirarna lani nanovo urejena, se odda v najem. Mlekarska zadruga Sv. Lovrcnc na Dravskem polju. Pianino skoraj nov, ceno naprodaj. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.454. Vidre dihurje in polhe kupuje tvrdka Drago Schwab, Ljubljana. Radio-aparat več cevnega, kupim. Ponudbe na M. Pleterski, Cerklje ob Krki. Koks suh, 80 Din 1100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Ceno prodam? blatfo za obleke, klobuke, perilo in nekaj rabljenih oblek. Stara pot 1-1., 3. vrata, Ljubljana. Vsak dan do 9, ure dopoldne in od 6 do 8 zvečer. Važno ob praznikih za mesto in okolico! Vino iz lastnih vinogradov prvovrstno se toči od da- j nes napre); »Pri Dalma-tincu« v Spodnji Šiški — pri stari cerkvi črno 1 1 a 10 Din bjelo 1 1 a 12 Din in pri Podobniku, Vodifat črno 1 I a 8 Din bjelo 1 1 k 10 Din Special. vina Prošek, Grk in Dingač po znižanih cenah. Vin. trgov, in gostil. F. Padovan. Slabi zobje Bkvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče U; o-rodont-pasle. Zobje dobijo krasen sijaj slonovino, no-sebno z vporabo zobčaste Chlorodom-ščetUe, ker i-ta čisti zobe tudi na njih strunicah ter obstranjujc ostanke io«, ki povzročajo gnilobo. Poskusilo najprej z inato tubo Chloroilont-paste, ki stane Din. 8'-. Cnloroclont ščetlia za otroke, za dani' (mehke še t:ne\ za nospoUe (trde ščetine). Pristno samo v originalnem nvVlro-Mlenrm o notu z napisom Chtoroitont. Dobiva so povsod. — Lro-VVerko A. <>., proizvodnja in zastopstvo za Jugoslavija* Tvorn ce Zlatorog, Maribor. Skoro popolnoma nova električna (dinamo 8 HP) je takoj naprodaj. - Poizve sc v podružnici Slov. v Celju. P. n. cerkvenim »4 It ' Sani Najlepše božično darilo so športna sani pri ko-larju Potisk, Maribor, Koroška 31. Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju naimant 5 kg Izkoristite priliko. do-kler zaloga traja Imam tudi beli pvh kg 300 Din L. Bruzovič, kem čistio na perja. Zagreb. Ilica 82 Izurjene pomočnike is-fcfcffleffl«rJe o Je iz lekarne dr G. Piccoli-ja v L'ub'iani se pr pori ča bledim, slabotn ui osebam nsesiralfe v „5-©vencu!" SolDosliSiarstvo. stav- trvršu!€ sc vse staro v nov® Pit ho h mesnini ji cenah. D liiRCer, ifabiiena. Crc?! 6 yiiiiiiiii»iii™iniiiiww™ .......... event tudi sulie skladiščne prostore, ki se takoi oddajo, iščemo. Poznejši kup ni izključen. Ponudbe v nemškem jeziku na Ediaard Hafd, Re!ch3ted! CeS ho-S.Ca£2kr). Vprašanja no: D.prefe nov, najmodernejši (Tieg^ldruck-presse) format 518 x 374 mm pog in z motorjem t KS. s kompletno opremo, proda se takoi po zelo nizki ceni in najugodnejšimi pogoji. ŠMlni Zavodi v Piinju z®$topsiv® Zagreb. Vsem, ki so ga poznali, naznanjamo, da je naš dobri oče in soprog, gospod okr. šolski nadzornik v p. v petek, dne 21. decembra po daljšem bolelianju mirno v Gospodu zaspal. Po,'reb se bo vršil v soboto, dne 22. decembra 1923 ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Karlovška cesta 8-1. na pokopališče k Sv, Križu. Ljubljana, 21. decembra 1928. . K šel! naj bo kateregakoli izvora, se takoi olajša z upi.rabo anti-eptičnih VRlDRPflJT« Neprekosljiv prep arat proti nahodu, prehlujenju, vnetju grla, bolečin v vratu, akutnem in kron. bronhitisu, hripi, intlu- euci naduhi etc. Pazite dobro na ime ter zah'eva to ^ovsod škatlji-co naš h pristnih pastil, ki se imenujejo ,sVa-da". V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskrenoljub-ljena soproga, mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, L;Ospa ANTONIJA BSUMEC seproga nsdsprcvodnika dne 21. t. m. po krajšem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pskojnice sc vrši v nedeljo 23. decembra ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. decembra 1928. Ivan Bmniec, soprog. Tcakc, Olga, Anica in SJacko, otroci in vsi ostali sorodniki. ŽALUJOČI OSTALI. Radi prevzema drugega podjetja prodam ■H Brez posebnega obvestila. fftUFRO trpine sii trgovino s papirjem v nekem lepem in prometnem kraju. Najemnina v obrokih. Naslov pri upravi lista pod št. 12.600. Karoialfie .SSo^areca* i Kasaško društvo v Mariboru vljudno naznanja, da jc danes ponoči preminul njega dolgoletni in velezaslužni predsednik, gospod B-fred !i Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 23. decembra ob pol 4 s posestva Franzhof pri Mariboru. Maribor, dne 21. deccmbra 1928. Odbor. Sir Arthur Conan Doyle: 29 (The losi ivorld.) Roman. »dal je tudi zaupno, da bomo kmalu na pragu neznane dežele, in bo torej boljše, zaupati to našo Dodal poznane skrivnost čim manjšemu številu ljudi. Slednjič mu je moral vsak izmed nas dali častno besedo, du ne bo objavil ali izjavil ničesar, kar bi dovolilo točno sklepati o smeri našega potovanja, in v istem smislu so bili svečano zapriseženi vsi naši služabniki. Iz tega vzroka sem pač primoran biti nekoliko nedoločen pri nadalnjem pripovedovanju in opozarjam svoje čita-telje, da so po meni v kateremkoli zemljevidu ali načrtu navedene razdalje med posameznimi kraji sicer točne, vendar pa sem skrbno izpremenil pri označbi smeri resnične podatke kazalca kompasa, radi česar nikakor ne morejo služiti moji podatki kut opora pn l etovanju skozi popisano deželo. Ne vem, v koliko so tehtni vzroki, radi katerih varuje profesor Challenger svojo skrivnost. Vsekakor pa smo morali sprejeli nje- gove zahteve: nedvomno bi nas rajši pustil na cedilu, kakor privolil izpremeniti pogoje, pod katerimi je prevzel vodstvo nad nami. Ko smo se dne 2. avgusta poslovili od Esme-ralde;, smo izgubili zadnjo vest z ostalim svetom. Tekom štirih dni, ki so minili po njenem odhodu, smo si nabavili pri Indijancih dva velika čolna (canoes), ki sta tako lahka, (kože, ki so napete povrh bambusovega ogrodja) da ju bomo prenašali čez katerekoli zapreke pri plovbi. Natovorili smo ju z vso našo prtljago in smo najeli še dva Indijanca, ki bosia pomagala pri veslanju. Kolikor sem razumel, sta oba — imenujeta se Ataca in Ipeln — baš ista, ki sla profesorja Challengerja spremljala na njegovem prvem potovanju. Zdelo se jc, da sta se zgrozila pri misli na ponovno vožnjo, toda glavar ima pri teli rodovih neomejeno oblast. Če se mu je zdelo, da pri tem dobro zasluži, ni preostalo Indijancema ničesar, nego na to pristati. Torej julri se poglobimo v nepoznano. Pošiljam to poročilo s čolnom, ki odrine po reki navzdol, na morebiti bo to zadnje slovo od vseh, ki se zanimaj« za našo usodo. Kakor sva se domenila, naslovim pismo na vas, dragi Mr. McArdle pa vam prepustim popolno prostost: lahko ga uničile, izpremenite in sploh . _-azpoUigato z njim, Kakor vam jo drago. Samozavestni naslop profesorja Challengerja ne dopušča nobenega dvoma — tudi kljub stalnemu nezaupanju profesorja Summerleeja ne — da bo res naš vodnik doprinesel potrebne dokaze za svoje trditve in da kmalu res doživimo nad vse porazne dogodke. Osmo poglavje. Prvi vestniki novega svota. Naši prijatelji v domovini se laliko ves"lijo nami vred, zakaj na cilju smo in ponekod se je tudi izkazalo, da bo mogoče doprinesti dokaze za trditve profesorja Challengerja. Nismo se še sicer povzpeli na planoto, vendar pa leži pred nami, in še profesor Summerlee se je nekoliko omehčal. Ne mara sicer niti za trenutek priznati, da bi lahko imel njegov neprijatelj prav, toda manj nagaja z neprestanimi opazkami, in je ponajveč zatopljen v molčeče opazovanje. A moram se povrniti in nadaljevati svojo povest tam, kjer sem jo nre! ini!. Domov zdaj pošiljamo enega izmed tukajšnjih Indijancev, ki se je poškodoval, pa mu izročam to pismo, da ga odpošlje, čeprav močno dvomim, da bi prišlo kdaj na nuslov. BSH1 BiteMtsaU3 ura ■moiiBMS Obutev za sneg je res vedno darilo božično prav čedno. Wimpassing pa znamka Je da I 0 I B m V modnih barvah: sivi, svetli in črni. Zahtevajte izrecno ,Wimpassing' z znamko rdeča zvezda Za p'es V črni ali sivi barvi, francoska peta, isti iz laka Din 215' Z3 m!"C© črni s peto iz usn a isti rjavi B5w 2'45'— Snežne čevlji Prodajalne: Lfubtfana. Duna;=ka cesta la „PETOVIA Maritor, Gosp sita ulica l7 C*lje Aleksandrova c< sta 1 MuJ, Slovenski trg „PETOVIA" ir SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE ■ MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO DOODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE K- Mm in neselo mm leto 1BZS želi ALOJZ DROFENIK - Celje. Sadje v gospodinjstvu. Konzerviran e sadja m zelen sds. Spisal M. Kumek. Cena Diri 24'-. Jugoslovanska kn gsrna v L ublaai. Ob težki in nenadomestljivi izgubi svojega ljubeznivo dobrega sina Peklenkfl Zahtevajte znamko „TR£TOftN» Galoše in snežni čevlji '' TftFTAnilfi se najprisrčneje zahvaljujem vsem prijateljem in znancem za prelepe vence in Šopke ter za tako številno in častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zlasti gre zahvala g. rektorju dr. Milanu Vidmarju ter vsem gg. vseučiliškim profesorjem, zastopstvu Oražnovega dijaškega doma, častno zastopanim sokolskim društvom in pa tudi akademskemu pevskemu zboru, ki mu je pod vodstvom g. Marolta v zadnje slovo zapel prekrasne žalostinke. V Ljubljani, dne 21. decembra 1928. ŽALUJOČA MATI J1 iT nimajo tekmeca Lh Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani; Karel Cei. Izdajalci) di. F». KuiOvec. Božično in nouoietno darila kupite po zelo znižani ceni pri »Solncu" Glavni Irg 3. CELJE Za obilen obisk se priporoča ALOJZ DROFENIK - CELJE. Urednik: Franc Terseglav.