79. številka.
Ljubljana, četrtek 8. aprila.
XIII. leto, 1880.
SLOVEMSKINARO
Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v h t ro - oger a k e dežele za celo leto Iti gl., za pol leta 8 gl CA čjtrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. ;<0 kr., za en mesec 1 glćL 10 kr. Za poSiljanje ni dooj se računa 10 kr. za mesec,  30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol' h ir
■a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. M kr., po pošti prejemali za četrt leta 3 gold.   —   Za oznanila se plačuje od četiristopue petit-vrste G kr, če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati.      Rokopisi se ne vračajo. — U red n i št v o je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. .'■ gledališka stolba". O p r a v n i h t v o, na katero naj «e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Meščanie!
Naši kandidatje za volitve v mestni zbor so:
za I. razred, ki voli 8. aprila: Karel Aliačič, odvetnik in hišni posestnik.        I  Miha Pakič. trgovec in hišni posestnik. Karel Tavčar, hišni posestnik. | »r. Franc Papež, odvetnik.
Narodni meščanski volilni odbor.
Kukavica Kallina.
Nekdaj smo se v šoli učili in v vsakdanjem pregovoru smo slišali, da ptica kukavica po jedno svoje jajce skrivaj podvrže ubozim malim pticam kakor penici, pastaričici, taščici in drugim v gnezdo potlej pa odleti in prepusti valitev in skrb ogoljufanim. Tako je tudi bivši deželni predse lirik Kallina pred svojim odhodom podvrgel nam ljubljanskim narodnjakom tako kiiKuvieno jajce in najmanj leto in dan ne bomo imeli še čistega gnezda, ki bi se brez Kallinovega nepotrebnega in popolnem nepoklieauega vmešavanja bilo uže letos lehko očistilo. Kajti kaj se je imel g. Kallina, ki uij več noben uradnik na Kranjskem, te-muč je urudovanje uže izročil namestovalcu svojega naslednika, letos mešati v nase volitve? In sicer še celo na tak način, ki je naravnost nasproten „objektivnosti1,4 in nepristranosti, katero je bil pri prihodu kot svoje gasio naznanil, in katere se je prej, dokler je v vladi na Kranjskem, bil nekoliko tudi držal. In vendar se je mešal! Pa še kako! Čujte.
Ko je namreč g. Kallina te  dni deželno
vlado na Kranjskem odložil, poslavljal se je po navadi in etiketi od raznih načelništev javnih oblastnij, tako tudi od nemškega župana ljubljanskega g. penzijonista Laseh a na. Pri tej priliki je g. Kallina rekel: „jaz želim, da bi slišal, da občina ostane še na dalje v Vašem previdnem vodstvu", „ich vviinsche zu boren, dass die Gemeinde aucb fernerhin Ihrer umsichtigen Leitung anvertraut bleibt".
Mogoče je sicer res, da je gosp. Kallina te besede rekel tje v en dan, da g. Laschanu pove jedno ugodno mu besedo, kompliment, čeravno bi bila taka neprevidnost pri starem vajenem birokratu čudna prikazen. Ali ljubljanski uradniki so to neposredno pred volitvami rečeno „visoko" besedo jako resno razumeli, in njihovi ustavoverni poglavarji Kal-tenegger, Pirker etc. so iz te besede z ener-žijo in z vspehom političen kapital kovali zoper narodno stranko, češ: ali ste slišali, uradniški volilci, kaj je rekel, c. kr. namestnik Kallina, vlada želi, da Laschan še župan ostune, torej, da nemška stranka v Ljubljani zmaga! Temu razlaganju Kallinove ngitatorične besede je tudi „Laib. Tagblatt" sledeče po-
jasnilo dal, z razprtimi črkami dan pred vo-litvijo II. razreda tiskano in mej uradniške volilce razširjeno :
„Kanti man hicr viellcicbt aueb bcbaupten, dass diesc Aeusserung einem Vorurtheil gegen die Na-ttooalen entstammeV VVo bleibt da die Burcchtiguug der Uehauptung, dass der pflichttreue Iloamto boi den jetzigen VVahlen gegen die liberalen Candidaten stiui-men mllsse, vvenn eiu Bfann von der Bedcutung K. v. Kallinas — dem man đOob ein gcnaues Verstiiudnis und eine eingebendo Kenntnis der Motivo uud Ab-itohten »les derzeitigen Le i te rs der oster-reicli i bc b e n Rog in run g /. u schreiben muss — unuunvuriden erklart, dass er die Leitung der Coni -iii ime aucb lenierhin in den lliiudeu unseres derzeitigen, als Vortrauensinann der liberalen Partei aa die Spitze der (Jeineindevertretung gestellten Uiirger-meisters sehen moehto!"
In dalje:
„Licgt es nunniehr aller Welt zutage, dass zwar dem Ministeriuiu 'ranile daran gelegen, die uubedingte llcrruchaft der Verfassungspsirtei im Parlamente als ein llindernis tlir die I hirchtuliriing des O >ali-tionsgcdaukcns zu beseitigen, das aber der Kegierung nicbts ferner liegt, als die Absiebt, die verfassungs-teiudlicben 1'arteien aueb bel solelnn Anlusscn zu be-giinstigen, welehe mit dem eben er\viihnteu politiselien Veruiittlungsplane in keiiiem Zusainmenhange stelien".
Oženil se je iz — osvete!
i.
(Dalje.)
„Kako to, gospod grof, da ne plešete?" vpraša Karel.
„Nu, videli ste, da sem plesali"
„Kes, jedenkrat s teboj, draga sestričina! Toda, ali ne mislite še plesati?! Pogledite vender, koliko očij se upira v vas, črne in plave, lepe in ne lepe, mlade in stare svojo pozornost obračajo na vas.
„Iles dobro! Ali —
„Vi ste zaročeni! — V istipi, gospod grof, ali bi vam smeli čestitati", opomni kne-ginja pikro in glas se jej je tresel, dasl je skušala to skrivati.
„ vaša čestitka mi je osobito draga, milostiva gospa —" odvrne jej vprašanec in se jej hladno pokloni. „Srečen zaročnik jo vzpri-jemljem", pravi dalje, prvo besedo ironično poudarjajoč.
wAli nam je dovoljeno znati ime tej srečnej ženski V"
„Mislim, da se nema baš smatrati srečno, a tem bolj sem srečen jaz."
nNje ime, ime; ali ga nam hočete povedati
„Gospodičina Rover s k a."
»Ta?" vzklikne kueginja.
„Roverska?" se začudi Karel. „Oprostite, gospod grof —" in smeh se mu posili.
Grofu se zmrači čelo in ustne se mu krčevito treso.
„Gospod!" reče, „znajte, daje čast moje zaručnice moja čast — zatorej vas opozarjam, da se dostojno vedete!"
„Ne hudujte se, gospod grof", izgovarja se Karel, „nijsem tako zlobno mislil. Iznenadilo me je; ona je siromašna in st—".
„Gospodičina Ko verska je hči jedne najstarejših obitelji. Kes, da so jej stariši siromašni, toda jaz ne trebam novcev. Auti znate, da blišč ne prinaša vse sreče."
Kneginja vzdihne, a grof jo porogljivo pogleda.
„Jaz imam 30, moja zaročnica 24 let. Dasl uij krasotiea, kar priznavam, vender bi se bila lehko uže zdavna omo/.ila, da nij siromašna14.
„Naj bi bila vzela za moža siromaka, ka-keršna je sama."
„A kaj bi z njim počela? Človek lehko ljubi siromaka, ali se ne more takoj z njim poročiti, taka ljubezen je samo — majhna šala. — Sploh moja zaročnica nij ljubila, niti si nij domišljevala, da koga ljubi — čista vam je to duša, pravi angelj!"
„()ho, vi ste dakle zaljubljeni V"
„Oprostite, morebiti nameravate vi kedaj stopiti v zakon iz drugih razlogov V"
Karel ne ve, kaj bi dejal. Pogledavši kneginjo, opazi, da je bleda, kakor stena. Zatorej se priporoči grofu in njega znancu ter odvede Ireno v drugo sobo. Grof se ozre za odhajajočima, namigne z rameni in pomrlimi: „lepa dvojica". Prijatelj Ljudevit mu stisne roko in ga vpraša:
„Za boga, kako si se ti odločil za to že-nitevV"
— (Dijaška akademija.) Kakor pred tremi leti, tako se nameraTa tudi v drugej polovici tega šolskega leta napraviti v deželnem gledališči muzikalićno-deklamatorićnaakademija, pri katerej bodo sodelovali sumo dijaki obeh tukajšnjih srednjih šol. Ker je ei>ti donesek namenjen podporne) zalogi obeh zavodov in ker je bil vspth prve akademije sijujen, opo-zorujemo uže denes slavno občinstvo na to predstavo. Program objavimo ob svojem času.
— (Nove skladbe.) G. D. Fajgelj, naš vrli muzikus, je na novo izdal „Sveto mašo" za četiri mešane glasove prirejeno. 0 tem delu njegovem bodemo kasneje bolj na drobno še spregovorili, denes priporočamo samo njega najnovejšo kompozicijo vsem našim slovenskim orglarjem. Vrli naš komponist zaslu/.i, da ga občinstvo podpira, da poleg svojega truda ne bode imel vsaj gmotne izgube, kakor je pri nas uže navada in kar čuti vsakdo, kdor da kaj na s vitlo. Cena tej maši je 25 kr. in dobi se v J. Blaznikovej tiskarni. Ob jednem priporočamo njega drugo mašo, ki jo je tudi letos na svitlo dal; prva maša je op. 4, v a dur, druga op. 3, v f dur. Cena je tudi tej 25 kr. a—.
— (Iz Sent-Lenarta na Štajerskem) se nam dne 3. t. m. piše: Posestnico Ano Vrančič so našli obešeno v svojem vrtu. Ker je bila mrtva žena na glavi nekoliko po-tolčena, se sumi, da je bila prej ubita in so jo potem mrtvo obesili.
Razne vesti.
* (Zakon proti pijančevanju) je v istini prava dobrota za državo. Samo v za-padnej Galiciji so minolega leta zaradi pijančevanja kaznovale sodnije okolo 9009 osob, a proganjale so jih 10.109.
::' (Obsojeni na smrt) bo bili 1. 1879 v vsej Avstriji 104 hudodelci. Od teh so samo Štirje prestali smrtno kazen, a sto jih je bilo pomiloščenih, ter se jim je obsodba iz-' premenila v dosmrten zapor. Na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem je bilo 7 zločincev na smrt obsojenih, vendar so bili vsi pomilo-ščeni.
* (Bojevali z razbojniki) so se pri mesteci Funduki v Varnskem okrožji bolgarski narodni vojaki, pri čemer je bilo od obeh strank več osob mrtvih in ranjenih.
* (lian o verski naseljenci.) Iz bo-senske Krajine se piše, da so se mej Berbirom in Banjaluko mnogobrojno naselili Nemci iz Hanovera. Naselbina se imenuje „\Vindtliorst".
* (Uzidana mačka.) V ltudolfslieimu so popravljali strop nekej kočici. Pretlno je bilo delo  zvršeno  in  brez vednosti delavcev
se je mej strope shiilila mačka in je bila tam zazidana. Ko je bilo popravljanje uže zdavna zgotovljeno in skoraj u^e nihče nanje mislil nij, čuti so bila vedna mijavkanja, se stropa prihajajoča. Ker le nij bilo mini, so odbili kos stropa in gledi! našli so mej stropovjema zelo sestradano mačko še živo. Malo ne celili 14 dnij zaprtej živali so dali mleka in v dveh dneh je okrevala tako, daje kakor prej lehko skakala po strehi.
ruj«!.
p rila
Pn Klonu t VValland iz Celja. — Stockmger iz Dunaja
Pn Mali«! t pl. Villas it Gradca. — Hiibler iz Dunaja. - Kraul tsch n Trsta. — VVinkler, H.is, Krnit  lbirkhard u Dunaja
Dunajska borza 6. aprila.
I/a irno teiegrafično porodilo.
tfOOtal dri. dolg v bankovcih .   . U gld. 15 k
Enotni drž. dolg v srebru   .   .   . T*   „ 70 ,
Zuta renta......... 89   „ 10 „
1860 dri. posojilo...... 130   „ — ,
Akciju narodne banke    .... HO   „ ,
Kreditnu akoije....... *8,r»   „ 80 ,
i... n d on.......... 118   . 90 ,
Srebro.......... —   „ ,
tfapul........... 9, 48
. kr. cekini........ 5   „ 58 „
Državne marke....... 58   „ 55 „
Loterij ne srečke.
V Trstu 3. aprila: 85.   8, 73. 80. 74.
V Lincu 3. aprila: 90. 28. 7G. 58. 30.
Zahvala.
Za jako v obilnoj meri izkazano sočutjo mej boleznijo in o priliki smrti moje pre-srčno ljubljene, nepozabljivo soproge, oziroma matere, gospe
Ivane Caleari, roj. Tnrtovič,
kakor tudi za mnogobrojno udeležitev pri »prevodu k većnemu počitku, izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kfakof tudi gospodom uradnikom in meatjanom najtoplejšo zahvalo.
V Škofje j Loki, dim 5. aprila 1880.
Bt 1682.
(141—1)
(139)
J. Caleari.
Prostovoljna dražba!
Dne 8. aprila t. 1. dopoludno so bodeta od 9. do 12. ure v hl*l Nt. IO na Cojzovej cesti prostovoljno prodajala (135—3)
JMB" dva konja, TK
katera sta za tiprego in za tek Bposobna. Za gotove novce pak se bode ob jednim tudi oddajala konjska oprava, gospodarsk voz s pripravo, voziček, in 70 do 8u motov sena. Kar bode kdo kupil, mora takoj vzeti suhoj. Kupe«.: k tej dražbi uljudno vabimo.
Sekundarska služba
v deželnej boln.ei v Ljubljani z letno plačo 400 gld. in i posebno začasno nagrado 200 gld. za opravljanje sekundarske slu/.be v 2 podružnicah, potem s prostim stanovanjem svečavo in kurjavo, je izpra/tiena, ter se bode na dobo 9 let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem službovanji potem še za dve leti podaljšati. — Prošnje za to službo naj se vlozo
do s20. aprila 1. I88O
pri vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. Prosilci imajo dokazati, da so doktorji zdravništva ali da so saj uže dovršili zdravniške visoke šole, in povedati, će so uže kje službovali. — Na prosilee, kateri so razen nemščine zmožni tudi slovenskega ali katerega druzega slovanskega jezika, se bode posebno oziralo.
Od
odbora kranjskega.
V Ljubljani, dno 3. aprila 1880
St. 370.
Razpis službe.
(140)
Pri občinskem uradu v Podgradu (111. Ca-stelnuovo) v Istri, odduja se služba občinskega tajii I ha s 500 gold. letnega dohodka ter z zdatnimi postranskimi prislužki.
.\<>iAltIjuclji% o In nepogojno se zahteva od prosileev, da z dobrimi *ol«Uiiiii »uricevola dokažejo popolno zmožnost v besedi in pisavi znanje *»!«»%ensKeija kot izključljivo uradnega jezika, ter zmožnost nemškega in italijanskega, ter da so z dobrim vspehom dovršili saj četvero razredov katerekoli srednje šolo in da so zmožni tudi zemlje-merstva.
Prošnje naj se oddajajo do 20. aprila t. 1. pod naslovom: Jukop laleneie, naclžupan v llru&ici li. ni. 3.
11 rušica, dne 4. aprila 1880.
Jakop Valenčič,
nadžupan.
Zaradi preselitve prodajem od denes počensi do dne 1. isso zalogo
izvrstnega vina,
katerega imam 400 veder Vino prodajem po nnj-niljej in sicer najmanje pojeduo vedro vkupe.
Daniel Predovič,
(129—6) krčmar,
na Poljanskem trgu št. 5, v Ljubljani.
Nove vozne liste
za železnice
prav po ti i /, k 11 ceni priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.
Gastlove kri čistilne pile.
Uže dvajset let lUajno skuseno in od zdravnikov priporočene, da se ž njimi odpravi putika m reviuatizem, zasedena slaba sokrovica, sleza, ostra kri, zlata žiljii, neslast do jedi, naval krvi, omotica, slabost na jetrab in žolči, in poznejše uplivatije po zdravljenji z živim srebrom Pri ženskih mesečnih uereduostih uplivajo to pilo dobrodejno, odstranjujoče in zdrav Ijiij oče.
Škatljica z okolo 80 komadov 50 kr. av. velj.
Tc pile so p o m 1 ad k or j e u e in odlični zdravniki priporočajo jih kot najboljšo kn čistilno dristilo.
Ker zadostuje jidna škatljica za zdravljenje 2 do 3 tedne, — tedaj so Oastlove pile tudi najcenejše zdravilo.
Gastlov kri čistilni čaj
v  znvitkitt po ;#»  in  30 «1-. t'«'#.,
baš tako dober zoper vse zgoronje bolezni.
Pravi dobi se v glavnej zalogi lekarja Z3- Bimbadierja „zum Obelisk" v Celovci. (79_(j)
(iastlove prave kri čistilne pilo in čaj ima v zalogi nadalje: v Ljubljani Yvpl. Trnkoov, lekarnar-, v Postojni A. Leban, lekarnar; v Kianji K. Savni k, lekarnar; v Logatci Al. Skala, lekarnar.
Najboljše in najuplivnejše
pomuhljevo jetrno olje
zoper
bramore, krvice, sušico, kašelj itd.
v Klilenieuli a OO kr., /. železnim Jodovoem pomešan, onim, ki imajo premalo krvi ali ki si jo hočejo sčistiti. posebno koriBten, v sklenicah a 1 glfl. prodaje
in razp.»Silja s poštnim povzetjem
(108-G)
Piccoli
lekarna „k angelju" v Ljubljani, na dunajskej cesti
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
87^2
In ljubljanski uradniki (izvzemši malo krdelo pametnih narodnih) so temu razlaganju verjeli in v celih jatah, kot stara ustavoverna kohorta, marširali za nemške ustavoveree na volišče. Kakor so 18 let dresirani smatrati v nemškem ustavoverstvu vlado, tako so tudi zdaj zlasti vsled one Kallinove agitatorske besede bili preverjeni, da Kaltenegger, Pir ker, Schrev, Desehman, ti so še zmirom „vlada" Taki, ki so prej obetali voliti narodno, volili so potlej nemškutarje, in taki, ki bi oili doma ostali, pritekli so brzopeti pomnožit krdelo. Tako smo pali še letos vrženi od samih uradnikov, ki imajo v tem razredu jako veliko večino nad vsemi.
Mi Slovenci smo grozno mehke duše in dobre, ('e nam le kdo po glavi ne hodi, Če nam le krivice ne dela, uže ga hvaležno slavimo, da je sam Aristides pravičnosti. Tako so tudi nekateri naši g. Kallino črez mero povzdigovali za to, ker ravno postave ali zakona nij z nogami teptal pri državnozbor-skih volitvah, kakor so jo njega predniki, ker je bil objektiven, kar je pa vsled Taaffeje-vega ukaza itak moral biti. Ta hvala gospodu Kallini menda nij bila všeč. Zato je z jednim zadnjim činom izbrisal, kar je prej dobrega storil Kakor lisica v velicem snegu v begu pred preganjalci za soboj z repom baje briše in zametuje sled svojega pota, tako je g. Kallina pred odhodom z jednim neobjektivnim in nebrezpristranskim činom zbrisal in zametal v našem spominu vse prejšnje dobro. Če pa misli, da se bode s tem na Moravskem dobro priporočil, morda se malo moti.
Nas narodne Slovence nikakor nič nij po-trlo, če nijsmo zmagali vsled tega kukavičnega jajca, ki ga nam je g. Kallina položil. Če nijsmo letos, hočemo drugo leto! Končna naša slovanska zmaga je le vprašanje časa. Čakati in potrpeti in vstrajati pa Slovan zna, in posebej Slovenec se je uže tudi naučil. Le ob-upavati ne znamo in nehčemo in nam tudi treba nij. Saj je te dni zmagalo Slav-janstvo in njega svoboda celo — na Angleškem, kjer so poraženi njegovi protivniki in prijatelji grabežnega švabstva._
Politični razgled.
\0tritllf4' «1 <'>.«'1«*.
V Ljubljani 7. aprila Držav mil zbor je vtorek spet začel zborovati. Podpredsednik G bdel Lannov je
zbornici naznanil, da ga je sprejel cesarjevi« Itudolf, komur je Se enkrat Čestital v imenu zbornice na zaročitvi s princesinjo Štefanijo. Cesarjevič Rudolf da se mu je zahvalil in dejal, da ga je sočutje zbornice poslancev močno ganilo. — Po tem podpredsednikovem poročilu je vprašal poslanec Ni tsch e načelnika odseku za tiskovni zakon, zakaj da ta odsetc tako počasi dela in ne da nobenega poročila. Načelnik temu odseku, Lienbacher, je odgovoril, da je odsek volil še podod-<ek, katerega poročevalec izdeluje zakon. Kadar bode ta predložil svoj načrt, bode pričel odsek posvećivanja. Zbornica potem preide na dnevni red i drugo branje državnega proračuna. Poslanec Smarzevvski je o tem poročal, in predlagal, naj zbornica preide v specijalno debato. V g« neralnej debati je prvi poprijel besedo cen-tralistiški poslanec Schar sch mied. Napadal je finančnega ministra, ker nehče ta prevzemati odgovornosti za one predloge, katere je zbornici predložil njega prednik g. Chertok. Taatlejeva vlada mu nij po volji, ker vzbuja nadeje pri avtonomistih, katerih ona ne more izpolniti. Zato je on nasprotnik zdaniej vladi Poslanec Zeithammer je dejal, daje budget res žalosten, a tega nijsta zakrivili zdanja vlada in zdanja večina državnega zbora. Predležeči budget je še budget prejšnje vlade in večine. Finančno stanje se bode oboljšalo samo tedaj, ako se sistem temeljito spremeni. OntralJst IIallwich je govoril o položenji Nemcev na Češkem, kjer hoče narodno plemstvo zatreti nemška prizadevanja. Tonner je obžaloval strastno govorjenje Ilallvvichovo. Nemcem na Češkem se nij zgodilo še nič zalega, a zameriti se Čehom ne more, ako hočejo ohraniti si svojo narodnost. Glasoviti Sehbnererje trdil, da se zatira svobodno mišljenje in vsaka izjava Nemcev. Dejal je, da se žalijo celo zakoni o pisemskej tajnosti, o osobnej svobodi in hišne pravice, duhovenstvo pa da se podpira. Poslanec \Vurm priznava, da, kdor želi narodu dobro, mora pustiti, da se ta narod izobražuje v svojem materinem jeziku. Pri tem pa je važen faktor duhovenstvo in treba je odpraviti razliko mej nravno versko in brez-versko vzgojo. — Seja se je potem sklenila. Prvi dan je tedaj govorilo G govornikov, trije avtonomisti in tHje centralisti. Denes se debata nadaljuje.
Avtonomisti so se pripravili na veliki boj v budgetnej debati in zaznamovali so svoje govornike. Mej debato zboroval bode baje, akn bode treba, avtonomistiški eksekutivni komitet. Kot govorniki v pioračunskej debati so zazna movani: Zeithammer, Tonner, VVurm, Miha Hermann, Adamek sen.. Monti, Gregr, Haus-ner, Jeržabek, Gode!-Lannoy, Ko/lovski, Tro jan, Matuš, Skrzvnski, Ilninrih C lam, C/ar-toryski, Smolka in Alojzij Lichtenstein.
Tudi  centrnlistiška   kluba  liberalcev in
.fortšritlerjev* nemških v driavnem zboru sta zaznamovala svoje govornike v proračunske) debati; oba kluba sta sklenila, da bost« glasovala zoper dovoljenje dispnzicijskega zaklada. Za govornike so s« vpisali s Scharschmied, Hill-vvich. Sehdierer. Plener, Menger. Beer, Npu-vvirth, Russ, Magg. Dumba. Rechbaupr. VVolf-rum. Obratschai. Fux. Wurmbrand, Obentraut, Roser, Klier, Klinkosch, F. Gross, Meissler, Auspitz, Peez in Bareuther.
V mm m |e (Ir^nve.
Preko Londona se javlja iz Peterburcra, da se bosta ▼ kratkem sešla v Niši knez *rb»Ul in knez bolgarski: ta sestanek da je posledica pohoda bolgarskega kneza v Peter-burgu. in da je odločno politične važnosti.
Holirar«ka knpževina okuša tudi uže ministerske krize. Konservativno ministerstvo je dalo svojo ostavko, kakor smo uže poročali, zavolj tega, ker imajo bolgarski takozvani liberalci veliko veČino zopet v „narodnem sebranji" » ki je celo volila vodjo liberalcem. K ar a velo va, za svojega predsednika. Bolgarski liberalci hočejo združenje Bolgarije z vshodnjo llumelijo; temu cilju so zdaj tem bliže, k^r se hoče knez Aleksander udati liberalcem in poki icati Karavelova v ministerstvo. Isto tako dogodjaji na Angleškem, kjer prevzema uže G lad stone vlado, prijatelj Slovanom, vzbu jajo upanje, da Bolgarija in vshodnja Rumelija ne bosta več dolgo ločeni.
Na Francoskem je princ Jerome Napoleon izdal pismo, v katerem pravi, da Na-poleonidi nijso sovražniki vere niti revolucije. Nove vladne naredbe zoper kongregacije pa da nijso nobeno proganjanje, temuč so le vrnitev k potrebnim pravilom javnega prava. Dalje se pravi, da nij nič skupnega mej legitimisti in bonapartovci, čas je. da vsak svojo barvo pokaže. — To pismo je zbudilo veliko senzacijo. Konservativni listi ga grajajo. Republikanski pa pravijo, da je storilo konec konservativnej uniji.
Bolna sta dva politiška velikana, neiii*ltI cesar in knez Bismark; poroča so pa, da je prvi uže nekoliko okreval, vendar iz sobo da Še ne more.
H;Mmarfe je dal svojo ostavko ali demisijo. „Nordd. AUg. Ztg." poroča namreč, da so v nemškem zveznem svetu (bundesrathu) glasovali pri posvetovanji o kolekovnem zakonu tudi o vprašanji, je-li morajo biti pobotnice o poštnih nakaznicah kolekovane; pri tem glasovanji je zastopala večma 30 glasov 7 l/i milijona prebivalstva, a manjšina z 28 glasovi 30 milijonov ljudij. Zarad tega je Bismark dal cesarju svojo ostavko, rekoč, da on ne more sklepa večine zastopati nasproti Bavarskej, Saškej in Pruskej. Ali je cesar vVilhelm sprejel Bismarkovo ostavko ali ne, to se še ne poroča.
r Zakaj ne ?"
„Nu, govore, da je zelo neprijetna ženska,
a ti
pJaz jo ljubim — "
,,Oprostiš mi, prijatelj, ako smelo trdim, da nijsi zdaj povedal istine. Mogoče, da bi ti bd verjel, da te nijsem motril pozorno, ko si plesal."
Grof se zamisli. Po njega bledem lici se polije žarka rudeći'ca. Z nemirno roko je gladil svojo lepo brado.
„Pojdiva šetat", pozove Ljudevita, in okienivši se njega levice kreneta v drugo dvorano. —
Tu povzame Ivan:
„Znaš dobro, moj dragi Ljudevit, kako sem iskreno ljubil Ireno, dokler je bila še neomožena V"
„Znam, prijatelj!"
„Ti veš tudi, koliko sem trpel, ko se mi je izneverila jedino zato, ker sem bil siromašen, in je dala poročiti se se starim, odljudnim k .ezom, ker jo je mikalo njega bogastvo" pridene vznemirjen in navidezno srdit grof.
„In ti se jej  hčeš zdaj  tako  osvetiti V" vpraša Ljudevit. „Tako je!*
„Ali, ako te ona še sedaj ljubi, pomisli nje bolest —"
„Tudi jaz sem jo ljubil tedaj, je li se ona menila za moje srčne bolečine? Gledi: ona je višje od mene cenila bogastvo, meni, baš nasprotno, bodi dražje siromaštvo. Ona je zavrgla mene, jemljoča si starega slabotnega kneza, jaz jo preziram ter stopam v zakon z ne lepo devojko. Ali nijsem pravičen v svojem početji?"
„Morebiti, in na prvi hip bi marsikedo tudi pritrdil temu — ali jaz bi ne mogel tako ravnati. Ti ljubiš kneginjo," — grofu se naguba čelo — „daj, priznaj samo, in ona ljubi tebe. Ti se nameravaš oženiti z drugo, jedino, da se osvetiš njej, a ne pomisliš, da s tem miluješ srečo ne samo sebi in Ireni nego tudi bodofej soprogi, katera bode takšnim načinom žrtev tvoje nepremišljenosti. Mari misliš, da je ona, če je siromašna, stvarjena za to, da se z njo igra plemenit bogataš? In to vse
samo zato, da se osvetiš ženski, slabej ženski. — Tone pristoji možu, kakeršen si ti! Oprostil bi lehko kakšnemu —"
„Ne govfiri dalje," mu seže v besedo prijatelj. Vse sem si dobro premislil, izbral si gospodičino Roversko, dal sem jej svojo besedo, poklonil nje roditeljem jedno svojih gospodarstev, in ona se mi je udala iz hvaležnosti. Obče sem si v svesti, da nij ona nigdar ljubila, in da ne ljubi niti sedaj. A jaz se bodem proti njej vedel tako, da me ne bode nigdar ljubiti mogla, mož jej hčem biti samo po imeni."
Ljudevit pokima z glavo, niti slova ne črhnivši.
„Mi li lioČeš biti driig pri poroki?" „ Nek čem." .Zakaj ne?"
„Zdi se mi, da bi jo, dasl je ne poznam, rajše odvedel v uječo, nego pred oltar, kajti od onod bi jej vender bilo moči kedaj osvoboditi se, a tako bi izgubila zlato prostost in se dala ukleniti v spone, katere bi jo težile vse žive dni. Skoraj bi jo rajše, predno stori
Doslej je znan izid 443 anijleSUIIi volitev. Od teh so dobili liberalci 258, konservativci 153, home-rulari (Irci) 22. Dne 5. t. m je bil voljev Glad s to ne v Midlothianu zoper konservativnega kandidata D alke itn a.
Po volitvi je Gladstone izdal manifest na svoie volilce v Midlothianu, v katerem proglaša, da bodo angleški liberalci prizadevali si, vnn-Iijo politiko Angleške osnovati na podlogi miru, pravičnosti in simpatije za svobodo.
Nekateri mislijo, da Gladstone sam ne bode stopil v novo ministerstvo, tomuč, da bode le svetovalec svoje stranke ostal.
Dopisi.
'/, CJoren i *!<«'« .» 1. aprila. [Izv. dop. | (Hitrost našega deželnega odbora.) V nekej občini na Gorenjskem je uže pred tremi leti neki srenjski pot po občinskem za-stopu razdeljen bil, in sicer mej posamezne vasi, katere ta pot potrebujejo, /oper to občinsko razdelitev so nekateri posestniki iz jedno vasi pritožbo na slavni deželni odbor kranjski v Ljubljano vložili, in sicer meseca marca 1877 — in glej, — piše se uže 1880 in ta vloga še zmirom nij rešena. V teku teh treh let prosilo se je dvakrat osobno in trikrat pismeno pri deželnem odboru za rešenje te vloge ali pritožbe, - ali zastonj. — Še denes čakamo milostljivega rešenja. Ako se vse vloge pri deželnem odboru tako hitro rešujejo — srečne stranke, katere imajo tam opraviti! Kaj bi vendar deželni odlior naredil s tako ob'ino, katera bi na njegove ukaze ali vpra-Sanja v 14 dneh ali celo v enem meseci ne odgovorila? Gotovo bi takega zanikernega žu pana denarno kaznoval ali vsaj s kaznijo mu zažugal. /late gore so obetali nemškutarji Kranjcem, če dobodo deželni odbor v roke, a zdaj delajo tako, ko ga imajo.
Primorani smo te vrstice „Slovenskemn Narodu" izročiti, ker morebiti bo javnost kaj pomagala, da bo naša vloga rešena, ker z prošnjami si ne upamo kaj opraviti več. Š.
I/. Postojne 3 aprila. [Izv. dop.] V svojem listu od 27. pr. m. ste objavili, da napravita gospoda A. in J. Lavrenčič s tovariši koncert v prid ubogim Notranjcem. Zarad blažega namena nadejali smo se, da bode ta beseda mnogo obiskana in če smo se tudi v tem oziru prevarili, moremo saj s tem zadovoljni biti, da se je svotr Čistega dohodka 38 gld. dosegla, s katero gospodje koncertantje
obljubo, da bode tebi soproga, odnesel naravnost ven iz cerkve."
„In se potem sam oženil z njo!"
„ Mogoče tudi to!" pritrdi Ljudevit mirno in ostavi Ivana samega.
Grof se je tresel po vsem telesi. Žalile so ga besede prijateljeve, če tudi je priznaval sam, da so bile resnične. Toda, prelomiti be sedo svojo, katero je dal svoje zaročnice roditeljem — to nij bilo možno človeku z njega načeli! Tudi sam nij nigdar mislil, da bi ne ostal mož-beseda! Vsekako se je htel osvetiti kneginji, in mislil je, da je ta način najprimernejši, kajti izmislil si je bil to osveto v dan kneževe smrti. — Vendar mu je bilo žal zaradi prijatelja, katerega je od mladih nog ljubil kakor svojega brata. Lj ud e vi t jedini mu je ostal prijatelj celo tedaj, ko so mu zaplenili vse imetje, ko je trpel vnanjo nesrečo in srčne bolesti. — Zdaj so ga pomilostili, povrnili so mu vse imetje, bil je zopet imovit, in njega sreča je zopet najbolj veselila zvestega prijatelja srce. llolele so ga njegove misli, a bilo je to prvikrat, da ga je Lju-
vendar nekoliko svojo dobro voljo morejo izkazati.
Lepo sestavljeni spored bil je izvrstno izpeljan, ker tako urnih igralcev na citre se menda kmalu ne dobi, ko sta ravno gospoda A. in Iv. Lavrenčič. Točka „ianičarski stopaj" in v sporedu navedeni dueti bili so tako izvršeni, da še celo najnatančnejše uho nij mofflo kake disharmonije zapaziti. Mili glasi točke .vreihgesang" zamaknili so poslušalce in morala se je pesen na občno odobravanje ponavljati. Sviranje g. A. Lavrenčiča je pa posebno občudovanja vredno. Imenovati se ga ima v resnici v tem oziru strokovnjaka. Mirno in brez vsakega strahu, popolnem v zmernem taktu dovršil je ta gospod napovedane riter solo ,.15,'irbier von Sevila" in pa ,.La Fonta ine". To so komadi, ki se morejo prištevati najtežavnejšim kompozicijam manega umetelj-nika 1'minuta, in ponosni moremo biti na to, da imamo mladeniča, kateri bi motrel s časoma svoje kompozicije na svitlo pripraviti.
Končno ne smemo pozabiti na pevski zbor, kateri je tudi napovedane točke na splošno zadovoljnost izpeljal. Želeli bi le, da bi se gospodje pevi'i, katerih je vendar precejšnje število v našem trgu, za petje bolj zanimali, ker petje je vendar upliven faktor za narodno življenje in za izomiko.
■ z ftclMke doline f>. aprila. [Izv. dopis.] Veliko se govori mej ljudstvom in piše po časopisih, da bomo enkrat prej ali poznej imeli vojsko z Lahom. Da bo enkrat do te vojske prišlo, prepričani so kolikor toliko tudi možje, ki stoje na krmilu vladarstva. Da se bomo z Lahi bili, to je gotovo, samo tega ne vemo, kedaj; morebiti kmalu, ali pa še le frez več let. Naša dolžnost in dolžnost naše vlade je, da »e za taki slučaj začne pripravljati o pravem Času, ko še nij prepozno. Važen faktor o času vojske so železnice in ceste. Ako jemljemo ozir na ceste, ki peljejo iz notranjih avstrijskih dežel proti laškej meji, vidimo, da je njih število v nekaterih krajih precej majheno. Tako vidimo, da Gorenjsko-Kranjskega in Goriškega ne veže nobena cesta razen one, ki pelje črez Poljansko dolino. Lahko bi se napravila še druga cesta, ki bi šla iz Selške doline črež Petrovobrdo na Tolminsko. To cesto napraviti bi ne bilo pretežko, ker drže na kranjskoj in goriškej strani okrajne ceste skoraj do meje.   Tudi strmina
devit tako ostavil. Zatorej ga je šel iskat, povsod! je gledal po njem, dokler mu nijso povedali služabniki, da je uže odšel. Hladno priporočivši se kneginji, katera se je v drugej dvorani zabavala pri gospeh, gre doli po stol-bah in se odpelje domov.
II.
Osem dnij je minolo, odkar je bila ona svečanost v Ireninej palači. Ljudevit je na čilem belci jahal proti Ivanovemu lepemu gradu. Iz dalje opazil je uže, da je poslopje vse ozaljšano z zelenjem in se stolpa je ponosno vihrala zastava, noseča rodovinski grb
„Dakle vender", zamrmra in čelo se mu videzno zmrači.
Prišedši do gradu, razjaše konja in izro-čivši ga služabniku gre po stolhah.
,,Ali je gospod grol gori V" vpraša strežaja.
„ V cerkvi", bil je odgovor.
L j u d e vi t takoj krene v gradsko kapelo, kajti znan mu je bil grad povsem. Težko* je proril mndžico, katera se je bila tamkaj zbrala, da vidi poroko svojega dobrega gospodarja, in stopil k svatom.   Ljudevitu se zaročnica s
na kraniskej in goriškej strani nij tako velika, da bi se ne dala lahko premagati. Po Selškej dolini pelje okrajna cesta do Podrošta, kjer s*> potem zavije v Sorico. Od Podrošta naprej drži kolovozna pot precej blizu meje. Na goriškej strani je narejena okrajna cesta do Podbrda. tedaj bbzu kranjsko-goriške meje. Ta cesta bi pa ne bila važna samo v strate-cičnem obziru, ampak tudi zarad tega, ker bi skoz to Selška dolina, kakor tudi Tolminska strpn iako vHiko pridobila. Les in drugi pri« delki bi se potem veliko lažje spravili v denar, ko sedaj trolmi na mestu, ker se ne splača ga spravljati naprej po nepristopnih grapah. — Tudi prebivalci ondotnih dolin žele, da bi se napravila ta cesta. Slišal sem, da je pripravljen mki precej imovit posestnik v ta namen darovati tisoč, goldinarjev. Tudi so dotične srenje zato, da bi se naredila ta cesta in hočejo podpirati to delo, kolikor jim je moč. Da bi se res izpeljalo to koristno podjetje, zato naj bi tudi skrbel kranjski in goriški deželni zbor in naši poslanci.
iS l'fii|a 3. aprila. [Izv. dop.] „Furor teutonicus" je tu uže tako velikansk, da nekateri gospodje mestjani, ki nemško kuto nosijo, ne vedo, kaj bi počeli. Vse, kar po našem jeziku diši, jim smrdi, in beseda slovenska jih zbode do živega, da se kot besni obnašajo in kot mali otroci svoje norčarije po nemških časopisih uganjajo. Kakor „D. Ztg." iz Ptuja objavlja, lotilo se je neko revče dacnih knjižic. Do leta 1872 bile so mu nemške, od tedaj nemško-slovenske in od letos počenši slovensko-nemške. Jezi se torej, da ima zdaj slovenski jezik v tej knjižici prednost. O, wie llippisch I Misliš li butelj, da je c. kr. glavna davkarija ptujska le za mestece ustvarjena in hočeš U ovih 161 (sto jedna in šest deset) občin dav-karskih čisto prezirati, ki spadajo pod isti davkarski (kraj in s katerimi tudi ti le slovenski „gučiš" ? Prav ima glavna davkarija; iz nosa se politično vaše mnenje ne spozna in da vas to-le v oči bode; ali hočete za vsaeega posebno klobaso? — Doste vendar s časoma sprevideli, da živite mej Slovani, kateri imajo v našem okraji in v celej Avstriji ogromno večino!
Domare siv ari.
— (Volitev.) Denes je v Ljubljani volitev v L razredu. Naj bi nevspeh v II. raz-
početka nij videla posebno lepo, celo — bila mu je precej odurna. Toda, čim dalje jo je motril, tem lepša se mu je dozdevala Nevesta je klečala v klopi z rudečim biržunoin pokritij in v poluteml stoječej. Lica so jej bila bleda, roki je držala v sklep ter je pobožno molila. — Ljudevitu se je zdelo, da se je časih stresla po vsem životu, in spominjal se je tedaj, kar mu je rekel Ivan, da ga namreč zaročnica ne ljubi. Ljudevit je gledal slik, visečih ob cerkveuej steni, ali oko mu je vedno uhajalo minjo in nekako mu je godila misel, da ona ne ljubi Ivana.
Zdajci se začne obred. Ljudevitu je bilo tesno pri srci. Na liri mu je bil poznati nemir in vzbunjenost, a sam nij vedel zakaj. Zaman se je skušal premagovati. Ko je duhovnik vprašal Ivana, če ljubi svojo nevesto ter je oni odgovoril z „dau, biti Ljudevit skozi gnečo do vrat in zajaše svojega konja ter oddirja. Tudi nevesta je prisegla svojo zvestobo Ivanu, toda glas se jej je tresel, in rekla je tako tiho, da so jo mogli čuti j edino blizu nje stoječi poslušalci. (Dalj« prih.)