ZAPISNIK
RAZŠIRJENEGA ZASEDANJA PREDSEDSTVA MSK 26.-27. avgusta 2009, Stara Lesna (Slovaška)
Kongresni center Slovaške akademije znanosti
Minutes of the Meeting of the International Slavic Committee Executive Board (Stara Lesna, August, 26.-27., 2009, Slovakia)
Prvo zasedanje, 26. avgusta 2009, 9.30-12.00
Na razširjenem zasedanju Mednarodnega slavističnega komiteja (MSK) so sodelovali člani Predsedstva: predsednik MSK in predsednik Beloruskega slavističnega komiteja Aljaksandr Lukašanec, namestnik predsednika MSK in namestnik predsednika Beloruskega slavističnega komiteja Henadz Cyxun, tajnik MSK in znanstveni tajnik Beloruskega slavističnega komiteja Sjarhej Važnik, koordinator Komisij pri MSK Stanislaw Gajda in vabljeni predstavniki nacionalnih slavističnih komitejev: predsednik Makedonskega slavističnega komiteja in predsednik MSK 2003-2008 Milan Gjurčinov, predsednik Bolgarskega slavističnega komiteja Todor Bojadžiev, predsednik Nemškega slavističnega komiteja Gerd Hentschel, predsednik Ruskega slavističnega komiteja, Aleksandr Moldovan, predsednica Slovenskega slavističnega komiteja in predsednica MSK 1998-2003 Alenka Šivic-Dular, predsednik Norveškega slavističnega komiteja Jan Ivar BjÄrnflaten, predsednik Srbskega slavističnega komiteja Slobodan Markovic, predsednik Slovaškega slavističnega komiteja Peter Ženuch, predsednik Slavističnega komiteja ZDA Michael S. Flier, predsednica Poljskega slavističnega komiteja Malgorzata Korytkowska, predsednik Češkega slavističnega komiteja Jan Korensky, predsednik Ukrajinskega slavističnega komiteja Oleksej Onyščenko, predsednik Italijanskega slavističnega komiteja, Marcello Garzaniti, častni član MSK, nekdanji predsednik Slovaškega slavističnega komiteja in predsednik organizacijskega odbora MSK 1993 Jan Dorul'a. Kot gostje Slovaškega slavističnega komiteja so se zasedanja udeležili še Mojm^r Bendža (Slovaška), Ivo Pospiš^l in Miloš Zelenka kot predstavnika Češke asociacije slavistov. Zasedanja se ni udeležil Marko Samardžija, predsednik Hrvaškega slavističnega komiteja.
Zasedanje je s pozdravnim nagovorom odprl predsednik Slovaškega slavističnega komiteja Peter Ženuch, nato pa je besedo predal predsedniku MSK Aljaksandru Lukašancu.
Aljaksandr Lukašanec se je najprej zahvalil Slovaškemu slavističnemu komiteju, še zlasti pa dr. Petru Ženuchu in prof. Janu Dorul'i za možnost, da delovno srečanje Predsedstva MSK poteka na Slovaškem. Nato je udeležence seznanil z načrtovanim delovnim programom zasedanja: razprava o osnutku tematike 15. mednarodnega slavističnega kongresa (Minsk, 2013) in razprava o organizacijskih vprašanjih. Pri tem je poudaril, da Predsedstvo MSK pri svojem delu izhaja iz črke in duha Statuta MSK. Organizatorji kongresa bodo skušali upoštevanje vse morebitne pripombe in predloge, tako da bo - po predsednikovih besedah - do naslednjega zasedanja Predsedstva MSK leta 2010 pripravljena izboljšana različica tematskega predloga, ki bo vključila dospele pripombe.
Udeležence zasedanja na Slovaškem je pozdravil in jim zaželel plodno delo tudi častni član MSK, nekdanji predsednik Slovaškega slavističnega komiteja Jan Dorul'a.
Nato je namestnik predsednika MSK Henadz Cyxun predstavil osnovna načela, ki bodo vodstvo MSK vodila pri pripravi tematskega osnutka, o katerem se bo razpravljalo. Kot prvo načelo je omenil spoštovanja tradicije in profila dosedanjih kongresov. Belorusi spoštujejo svoje prednike (ni odveč spomniti na beloruski praznik, kot so Dzjady 'Dedi'), zato spoštujejo tudi »dede« - utemeljitelje in organizatorje mednarodnih slavističnih srečanj in podpirajo tradicijo,
ki so jo le-ti utemeljili. V zvezi s tem je predlagal, naj se ohranijo temeljne smeri slavistične problematike, kot je bila postavljena tudi na zadnjih slavističnih kongresih, in sicer: jezikoslovje; literarna veda, folkloristika in kulturologija; zgodovina slavistike. Čisto zgodovinska problematika v kongresni program ni vključena. Predlagal je, naj se ohranijo tudi temeljne organizacijske oblike kongresa: plenarna zasedanja, sekcijsko delo, okrogle mize, tematski bloki itd. Kongres na ohridu, ki je bil na visoki ravni, je potrdil smiselnost vseh teh oblik, zato naj tudi kongres v Minsku ohrani vse te strukturne sestavine.
Kot drugo načelo je poudaril spodbujanje preučevanja najaktualnejših vidikov in vprašanj sodobne slavistike, ki še niso bili ustrezno obdelani in predstavljeni na dosedanjih slavističnih kongresih. Pri tem bodo organizatorji kongresa težili k razumni modernizaciji kongresne tematike.
Po tradiciji ima država organizatorica pravico ponuditi v razpravo na kongresu specifično problematiko, za katero je zainteresirana sama, in tretje načelo upošteva prav to pravico.
Četrto izmed načel zahteva, da se pri končni pripravi kongresne tematike upoštevajo tudi predlogi slavistične javnosti. Beloruski slavistični komite v tem smislu prošnjo že naslovil na nacionalne slavistične komiteje in prejel odgovore nekaterih med njimi. Tako predlogi Belgijskega slavističnega komiteja zadevajo v bistvu literarnovedno in folkloristično problematiko, posebej pa izpostavljajo še problematiko pojavljanja krščanstva pri Slovanih, raziskovanja sodobne folklore (postfolkore) in diskurzivne analize sodobnih slovanskih jezikov. Slovenski slavistični komite je predlagal ključne teme, kot so problematika sociolektov in dialektov v procesu globalizacije ter globalna determinacija leposlovja. Predsednica Kanadskega slavističnega komiteja olga Mladenova je svoje predloge naslovila kot Razmišljanje o tematiki. Predlogi so razmeroma obsežni in so temeljnega značaja, nanašajo pa se tako na vprašanje ohranjanja profila in strukturnih elementov dosedanjih kongresov kot tudi na vprašanje tematske prenove. Tako je predlagala, naj se tematika formulira na način, da ne bo zanimiva samo za jezikoslovce, ampak tudi za predstavnike drugih humanističnih ved. Posebno pozornost zasluži problematika poučevanja slovanskih jezikov v neslovanskih državah kot tujih. Po mnenju Olge Mladenove se v programih prejšnih kongresih pomanjkljivo odraža tudi akcentološka problematika, prav tako ni zadostno raziskan prispevek Slovanov k razvoju svetovne znanosti in kulture. Slovaški slavistični komite je podal utemeljene predloge, ki zadevajo raziskovanje zgodovinske problematike in kulturnih ter verskih vidikov slovanske identite. Prav tako je bila upoštevana večina predlogov Ukrajinskega slavističnega komiteja, ki pripisuje velik pomen preučevanju novih pojavov v slavistiki (npr. problematiki slovanskih jezikov na spletu, jezik v sporočilih sms), vendar pa ne zanemarja jezikoslovne paleoslavistike.
Predsednik MSK Aljaksandr Lukašanec je prisotne poprosil za mnenje o predloženi problematiki in pri tem poudaril, da se organizatorji zavzemajo za soobstoj obeh pogledov: pogleda »od znotraj« (s stališča Belorusije) in pogleda »od zunaj« (s stališča slavistične javnosti).
Malgorzata Korytkowska je sporočila, da predlogi Poljskega slavističnega komiteja zadevajo naslednje postavke: 1. v tematiko naslednjega slavističnega kongresa je smotrno vključevati novo problematiko; 2. izluščeni problemi naj imajo interdisciplinarni značaj.Tako bi problematika Prevajanje med slovanskimi jeziki lahko zanimala ne samo literarnovedne strokovnjake, ampak tudi jezikoslovce. Kot novo temo je predlagala slovansko emigrantologijo, tj. ustvarjalnost tistih, ki so zapustili slovanske države (obstaja celo Komisija za emigrantologijo Slovanov). Treba bi bilo konkretizirati primerjalno problematiko v točki 1.1 tematskega osnutka, ločiti in razmejiti tipološke in sinhrone raziskave. Predsednik Češkega slavističnega komiteja Jan Korensky se je zavzel za modernizacijo kongresne tematike, v zvezi s tem pa predlagal obravnavo teme Jezik in pravo; tako bi točko 1.3. tematskega osnutka bi lahko preimenovali v: Jezik. Politika. Pravo, to pa bi vključevalo tudi problematiko Jezik politike in jezik prava. V kongresnem programu manjka Zgodovina Slovanov, ki bi razveselila zgodovinarje. Glede vprašanja, do kolikšne mere naj bi
bila zgodovina sploh predstavljena v programu naslednjega kongresa, je H. Cyxun pripomnil, da poudarjanje specifične zgodovinske usmeritve na kongresu ni smiselna, saj je zgodovinska problematika prisotna v jezikoslovnem in literamozgodovinskem bloku, pa tudi v bloku, ki je posvečen zgodovini slavistike. Predsednik bolgarskega slavističnega komiteja Todor Bojadžiev se je strinjal s predlogom o modernizaciji programa. Pri tem je opozoril, da pa so bile v programih prejšnjih kongresov očitne pomanjkljivosti: manjkali so znani učenjaki, »velike« osebnosti se niso udeleževale kongresov in na to je treba opozoriti. Slavistika se očitno pomlajuje, vendar pa je treba skrbeti tudi za kontinuiteto med generacijami.
K mnenju Todora Bojadžieva glede tega, da »Skoriniana« predstavlja bolj kulturni kot lingvistični problem, je predsednik MSK Aljaksandr Lukašanec pripomnil, da »Skoriniana« omogoča interdisciplinarnost, v okviru katere se razpravlja o vlogi F. Skorine v zgodovini in kulturi Slovanov. Po besedah predsednika Ruskega slavističnega komiteja Aleksandra Moldovana bi bilo to vprašanje zanimivo raziskati v luči zgodovine slovanske Biblije.
Koordinator komisij pri MSK Stanislav Gajda je opozoril, da se interdisciplinarnost tematike lahko zagotovi v tematskih blokih. v vsakem izmed blokov bi bili lahko predstavljeni referati s področja jezikoslovja, literarne vede in zgodovine, vendar pa to zahteva dodatni organizacijski napor. Modernizacija se potemtakem mora nanašati ne samo na problematiko, ampak tudi na oblike kongresnega dela. Kongres v Minsku je po svoje jubilejen, to pa predpostavlja tudi »jubilejno« tematiko. Eden izmed plenarnih referatov bi bil lahko posvečen dosedanjim kongresom - zgodovini slavistike, slavističnega gibanja. Še več, širitev zahtevajo bloki Zgodovina Slovanov, Zgodovina slovanske kulture. Predsednik Srbskega slavističnega komiteja Slobodan Markovic je izrazil vznemirjenost zaradi nenadzorovanosti tematike: nanjo je treba vplivati in sprejemati v program samo tiste referate in poročila, ki so bili izbrani v nacionalnih komitejih. Glede vprašanja vpeljave zgodovinske smeri je bil Slobodan Markovic odločen: nujno je treba ohranjati predvsem filološki profil kongresa, zgodovina pa je potrebna samo toliko, kolikor pomaga pri razlagi jezikovnih, literarnovednih ali kulturoloških pojavov.
Slavistika je temeljna veda, zato osvetlitve zahtevajo vsa vprašanja, ki so znana od prvega slavističnega kongresa do zadnjega na Ohridu. Razpravljati je treba o razvoju slavistike v svetu, a tudi o metodoloških vprašanjih v slavistiki in o metodiki poučevanja slovanskih jezikov in literatur.
Profesor Jan Dorul'a je poudaril, da če jezikoslovci upoštevajo v svojih delih izsledke znanosti, kot je arheologija, se to dejstvo lahko upošteva tudi v kongresnem programu. Slovanska arheologija je tako tudi življenjsko nujna za slavistično problematiko. Tem bolj, ker po besedah Aleksandra Moldovana obstaja komisija za slovansko arheologijo in materialno kulturo Slovanov.
Povzemajoč gornje pripombe,je Henadz Cyxun predstavil ne preveč obetavni položaj slavistike v svetu. Prav zato je to vprašanje treba postaviti na plenarno zasedanje, če pa to ne zadošča, tudi na okroglo mizo. Posebno razpravo zahteva tudi tema Položaj slovanskih jezikov v svetu.
Predsednik Makedonskega slavističnega komiteja, predsednik MSK 2003 - 2008, akademik Milan Gjurčinov se je članom MSK zahvalil za visoko oceno kongresa na Ohridu. Zavzel se je za nadaljnje spoštovanje tradicije kongresov, v tem smislu tudi izkušenj kongresa na ohridu. Opozoril je sicer na krizo v slavistiki, a slavistika je močna znanstvena disciplina, zato se bo kriza ob skupnem prizadevanju premagala. Akademik Gjurčinov tudi ne nasprotuje inoviranju tematike, še več, opozarja, da se tradicije in sodobnosti ne sme ločevati. Po besedah predsednika MSK 2003 - 2008 se je porušilo ravnotežje med jezikoslovjem po eni strani in literarno vedo ter kulturologijo po drugi strani. Zanimivo bi bilo raziskati vložek slavistov v svetovno kulturo.
Tematski bloki so upravičili svoj obstoj. Gre za precej uspešno obliko, ki jo je treba ohranjati še naprej. Pomembna je polemika, ni pa bilo soočenj, ni bilo ideoloških sporov.
Predsednik Češke asociacije slavistov Ivo Posp^šil, ki se je zasedanja udeležil kot gost, je rekel, da mora vsak kongres imeti svoj značaj. Zavzel se je za arealno lingvistiko in arealogijo v literaturi ter za literarno komparativistiko. Pripomnil je, da je problem pospe.ška znanstveni koncept, ki ga ne sprejemajo vsi in je zato ozko in ideološko orientiran. Po drugi strani pa bi bilo zanimivo med kongresom razpravljati o temi Beloruska literatura med Centralno in Vzhodno Evropo.
Henadz Cyxun je komentiral besede Iva Posp^šila in podčrtal, da morajo vsi prijavljeni referati upoštevati vsaj dve slovanski stvarnosti. To je zapisano celo v statutu: primerjava nekaj jezikov in literatur. Takšne bodo tudi organizacijske zahteve naslednjega kongresa.
Predsednik Nemškega slavističnega kongresa Gerd Hentschel je povedal, da nemški slavisti ne podpirajo ideje o tematski širitvi kongresa. Imamo izkušnjo sodelovanja z drugimi strokovnjaki (zgodovinarji, sociologi), vendar mora ostati profil kongresa nespremenjen. Treba je razširiti delež tematskih blokov. Predlagal je razmerje 50 % : 50 % (polovica za sekcijske referate, polovica za tematske bloke). V tematskih blokih bi se prav lahko dotaknili najaktualnejših in interdisciplinarnih problemov. Na to Hentschlovo misel se je odzval Henadz Cyxun in dejal, da predsednik Nemškega slavističnega komiteja predlaga «revolucionarno» novost. Tradicionalno se je uveljavilo razmerje 75 % : 25 %, sedaj pa se predlaga razmerje 50 % : 50 %. Vendar pa ni mogoče ostro spreminjati kongresnega profila, zato ker upoštevamo izkušnje in tradicijo svojih predhodnikov. To je ena izmed postavk, o kateri ni mogoče razpravljati.
Tudi predsednik Češkega slavističnega komiteja Jan Korensky se je zavzel, da se tematskim blokom daje prednost.
Predsednica Slovenskega slavističnega komiteja Alenka Šivic-Dular je opozorila na tradicionalni značaj problematike. Filologija je že sama po sebi interdisciplinarno strukturirana veda. V kongresno problematiko bi se lahko vključila tudi naslednja vprašanja: filologija v kontekstu humanističnih ved, stiki slovanskih jezikov s slovanskimi in neslovanskimi jeziki, npr. slovansko-germanski, -romanski, -iranski, -paleobalkanski. Ne zadošča pa upoštevanje samo medslovanskih stikov.
Predsednik Ukrajinskega slavističnega komiteja Oleksej Onyščenko je izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da so beloruski kolegi upoštevali tako tradicijo dosedanjih kongresov kot tudi nove težnje. Zavzel se je za širitev ozko filološkega jedra slavistike. Če bo v programu predstavljeno samo to, se tvega 'izsušitev' kongresa, zato je zoževanje slavistike nevarno. Ni nujno treba odrezati zgodovine, prava, etnografije, arheologije, estetike, etike. Vse novo vzdrži z integracijo, z interdisciplinarnim značajem. K novi tematiki je Oleksej Onyščenko uvrstil problematiko slovanske mentalitete.
Predsednik Ruskega slavističnega komiteja Aleksandr Moldovan je prisotne posvaril pred opozicijo lingvistika in zgodovina. Slavistika je kompleksna veda, zato je treba hkrati upoštevati njen interdisciplinarni značaj. Podprl je mnenje Iva Posp^šila in Gerda Hentschela glede tematskih blokov. Aleksandr Moldovan je predlagal smeri za izboljšavo kongresne tematike, in sicer: 1. Historizem, tj. prav tisto, česar dejansko manjka: zgodovina slovanskih jezikov, zgodovina slovanskih knjižnih jezikov, njihova slovnična sestava. 2. Ohranitev Cirilo-Metodianske problematike. 3. Točka 1.7 programskega osnutka vsebuje postavko Slovanskopismenstvo v Velikem litavskem kraljestvu, ki so jo organizatorji po pravici poudarili; tu se postavlja veliko vprašanj, med katerimi je večina že dobro raziskana. Ker bo kongres potekal v Minsku, v bistvu na ozemlju te zanimive kulturne tvorbe, je predsednik Ruskega slavističnega komiteja predlagal izpostavitev usmeritve kongresnega dela v Jezikovno in kulturno situacijo v Velikem Litavskem kraljestvu. 4. Pomanjkljivo je primerjalno preučevanje slovanskih literatur. 5. Pomanjkljivo so
predstavljena vprašanja terminologije in dvojezičnih terminoloških slovarjev (npr. problemi botanične terminologije).
Predsednik Italijanskega slavističnega komiteja Marcello Garzaniti je pozval k upoštevanju problema kronologije. Medievalisti (jezikoslovci in literarnovedni strokovnjaki) bi morali biti zbrani na enem mestu. Podprl je temo, posvečeno Velikemu litovskemu kraljestvu, in dodal, da je ta ni zelo zanimiva samo za Beloruse, ampak tudi za druge Evropejce, zato bo navedena problemtika nedvomno uspešna. V zvezi s tem je Marcello Garzaniti predložil še tematiko Vpliv latinske kulture in jezika na kulturo Velikega litovskega kraljestva.
Namestnik predsednika MSK Henadz Cyxun se je prisotnim zahvalil za zanimive predloge, pri tem pa poudaril, da jezikoslovna in literarnovedna problematika nimata enakih deležev: manj predlogov je bilo prav glede literarnovednega dela. Posebno pozornost je posvetil predlogom k drugemu delu obravnavane tematike in k zgodovini slavistike (zadnje vprašanje zahteva konkretizacijo). Problem tematskih blokov je treba reševati v nacionalnih slavističnih komitejih, in sicer kolikor prej, tem bolje. Na zadnjem kongresu je bilo to vprašanje rešeno leto dni pred kongresom, treba pa bi ga bilo že prej, da z zavlačevanjem odločitve ne žalimo ljudi. V vsakem bloku morajo sodelovati predstavniki različnih držav. Dobro bi bilo, če bi dajali ton »stebri slavistike« in prijavljali tematske bloke.
Drugo zasedanje, 26. avgusta 2009, 14:30-17:00
Predsednik MSK Alj aksandr Lukašanec j e prisotne seznanil s krogom vprašanj za obravnavo: 1. organizacijska vprašanja, 2. statutarna vprašanja, ki se nanašajo na dejavnost MSK.
Potrjene so bile tradicionalne oblike kongresnega dela, ki so se že uveljavile na dosedanjih kongresih: a. plenarni referati, b. sekcije, c. okrogle mize, č. tematski bloki. Predloženo je bilo, da se podaljša trajanje tematskih blokov z dosedanjih dveh ur na tri ure, da bi bila razprava bolj poglobljena.
a. lukašanec je povedal, da bo kmalu postavljena spletna stran kongresa in podal predlog kolega Radenkovica, naj nanjo postavili tudi poročila o delu komisij MSK. Aleksandr Moldo-van je na to predlagal, da naj se na spletno stran MSK postavi samo seznam komisij z aktivnimi povezavami in z anotacijo pri vsaki poziciji. Stanislav Gajda je priporočil predsednikom, da postavijo spletne strani komisij.
A. lukašanec je omenil prihodnje zasedanje Predsedstva MSK, predsednik Ruskega slavističnega komiteja Aleksandr Moldovan pa je ponudil, da se zasedanje 2010 organizira v velikem novgorodu.
Aljaksandr Lukašanec je načel še vprašanje o določenih težavah, ki jih imajo člani MSK z razumevanjem posameznih določil Statuta MSK (Statut je bil sprejet 21. 10. 1994 v Urbinu), zlasti s posameznimi pojmi in izrazjem (npr. izvedba plenumov, status takšnih zasedanj, kot je tokratno; sestava Predsedstva MSK).
Udeleženec zasedanja v Urbinu prof. Henadz Cyxun je prisotne seznanil z zgodovino vprašanja: V dotedanje besedilo Statuta niso bile vnesene bistvene spremembe določil; določilo »šest podpredsednikov« je bilo nadomeščeno s »podpredsedniki«. najbolj sporno je vprašanje Predsedstva (členi 15-16). Na Ohridu - in že pred tem v Krakovu in Ljubljani - sta bila v Predsedstvo imenovana samo predsednik in namestnik predsednika, ki sta predlagala vključitev koordinatorja komisij in tajnika v sestavo vodstva MSK; to je bilo izpeljano. v Krakovu je K. Gutschmidt predlagal, naj predsednik pri organizaciji in izpeljavi tekočega kongresa iz pragmatičnih razlogov po potrebi oblikuje delovno skupino iz najbolj izkušenih članov MSK.
Ali so glede tega spremembe Statuta nujne danes? Svoj čas je predsednica Alenka Šivic-Dular po predhodnem pretresu tega vprašanja s filološkimi avtoritetami (Hansom Rothejem, Slavomirom Wollmanom in drugimi) ustanovila delovno skupino strokovnjakov, ki so poma-
gali pri pripravi kongresa v Sloveniji. Menimo, da je nesmotrno vnašati v Statut kakršna koli določila o delovni skupini, zato ker je takšna, posebna ekspertna skupina izključno praktičnega značaja. Glede statusa tokratnega zasedanja je bila sprejeta naslednja formulacija: razširjeno zasedanje Predsedstva.
Kot je pripomnil prof. Jan Dorul'a, je bila že na kongresu v Krakovu sprejeta odločitev, da sestavo Predsedstva določijo organizatorji. Zato ni nobenih razlogov za kakršno koli spremembo. To je predlagala komisija v sestavi H. Rothe, N. Tolstoj, S. wollman in nekateri drugi.
Akad. Onyščenko je povedal svoje mnenje o tem, da omejevanje sestave Predsedstva MSK samo na tiste člane MSK, ki organizirajo kongres, ni smotrno. Za ohranjanje kontinuitete je nujno, da ga sestavljajo stalni člani. Prof. Henadz Cyxun se s tem ni strinjal: organizatorji predhodnih kongresov na razširjenem zasedanju MSK predstavljajo skoraj polovico vseh članov. Predsednik MSK A. Lukašanec se je še bolj kategorično izrekel proti pritegnitvi potencialnih organizatorjev prihodnjih kongresov. obstajajo samo organizatorji naslednjih kongresov.
Po mnenju prof. Malgorzate Korytkowske nekatera določila Statuta ne delujejo več, vendar se mora o njihovih popravkih odločati samo na Plenumu.
Henadz Cyxun je sporočil, da bo na razširjeno zasedanje Predsedstva MSK povabljeno samo toliko članov, kolikor jih organizatorji lahko sprejmejo. Vsi ostali člani MSK bodo o zasedanju obveščeni in se ga na svoje stroške lahko udeležijo, vendar pa morajo predhodno pridobiti soglasje za svoj prihod od organizatorjev.
Ivo Posp^šil je Predsedstvo MSK zaprosil, da bi v MSK Češke ne zastopal Češki slavistični komite, ampak Češka asociacija slavistov, ki ji predseduje. Prebral je odlomke pisma S. Woll-mana, ki je bilo naslovljeno na predsednika MSK A. lukašanca. Slednji je predlagal, da se o tem vprašanju ne razpravlja, in opozoril, da MSK svojo dejavnost izvaja strogo v skladu s Statutom, ta pa vsaki državi določa pravico do samo enega predstavnika. V skladu z odločitvijo zadnjega plenuma MSK, ki se je sestal med kongresom na Ohridu, je polnomočni predstavnik Češke trenutno Jan Korensky.
Koordinator komisij pri MSK Stanislaw Gajda je poročal o delu komisij in poudaril, da trenutno aktivno deluje 33 slavističnih komisij. Na Ohridu je bilo ukinjenih osem komisij. Predlagal je, da se pokončanem petletnem mandatu na podlagi poročil o delovanju komisij sprejme skupna odločitev o nadaljnjem delovanju vsake med njimi. Predlagal je tudi, da se potrdita imeni in predsednika dveh novoustanovljenih komisij: Korpusne komisije, ki načrtuje izdelavo nacionalnih korpusov slovanskih jezikov (predsednik prof. Marek Lozinski, Univerza v Varšavi) in Komisije za zgodovinsko in kulturološko balkanistike (predsednica prof. Ilona Suecka).
Henadz Cyxun je, sklicujoč se na mnenje Aleksandra Moldovana, dodal, da je treba nadzorovati ustanavljanje komisij. Ni treba, da bi se ustanavljale za reševanje določenega lokalnega problema, ampak za reševanje konceptualnih, globalnih slavističnih vprašanj. Podprl ga je tudi predsednik MSK Aljaksandr Lukašanec, ki je prisotne poprosil za več previdnosti in pozornosti pri tem vprašanju, saj v sestavi MSK trenutno deluje že 35 komisij.
Predsednik Ruskega slavističnega komiteja Aleksandr Moldovan je še enkrat ponovil svoj predlog, da bo naslednje razširjeno zasedanje Predsedstva MSK leta 2010 potekalo v velikem Novgorodu; tam bo sprejeta končna verzija kongresne tematike prihodnjega slavističnega kongresa in rešena še druga aktualna vprašanja o delu MSK. Izrazil je tudi upanje, da se bo morda posrečilo izpeljati plenum MSK.
Predsednik MSK: A. lukašanec Znanstveni tajnik MSK: S. Važnik Iz ruščine prevedla: Alenka Šivic-Dular