n d p 4 t š« rji i J t#1 i)J 1«- LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH r LJUBLJANA, 11. MAJA 1973 LETO XXIV. - ŠTEVILKA 9 gr) DRUŽBENE DEJAVNOSTI V FINANČNIH MEJAH O pereči problematiki financiranja šolstva in osebnih dohodkov prosvetnih delavcev smo že večkrat pisali. Danes objavljamo informativni prispevek FRANCETA GALIČA, Predsednika 10 za vzgojo in izobraževanje pri RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti. . 2 uveljavitvijo stabilizacijskih k'repov so se znašle letos druž-sj*e dejavnosti v zelo težkem ej(°‘Ožaju. Vzgojno-izobraževal-0 področje pri tem ni izjema. V3,Jhko rečemo le to, da se ka-šolji0 v njem finančne težave še koliko ostreje kot v drugih 'javnostih. V šolstvu je nam-' neskladje med splošnimi ^benimi potrebami, načrti in željami ter med razpoložljivim denarjem najbolj konično", razen tega pa si je kar težko predstavljati, kako naj bi ga po obsegu skrčili, tudi če ni dovolj denarja. Nasprotno: vsako leto je treba vključiti v izobraževalni proces več mladine, ker smo ji dolžni zagotoviti normalen razvoj in ker nam na vseh področjih tudi čedalje bolj pri- manjkuje kvalificiranih delavcev in strokovnjakov. Posebno srednje šolstvo je že več let ozko grlo v izobraževalnem sistemu in ga moramo dalje razvijati. Okrepiti pa je treba tudi predšolsko varstvo otrok, podaljšati in kakovostno izpopolniti dejavnost tako imenovanih malih šol, vsaj ohraniti raven širše vzgojne dejavnosti osnovnih šol, povečati število in višino štipendij itn. Izobraževalne skupnosti so se z letošnjimi finančnimi načrti že opredelile za reševanje prioritetnih nalog, ki so bile začrtane s skupščinsko resolucijo o ^frionstracija učila — z II. mednarodne razstave učil in šolske opreme na Gospodarskem razstavišču idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja ter z drugimi dokumenti. Določen je tudi finančni okvir, v katerem se bo treba gi-, bati: z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju Slovenije in s predlogom družbenega dogovora, ki naj bi ga podpisali pristojni republiški dejavniki, je predvideno, da lahko porabi šolstvo letos za največ 12,5 % več denarja kot lani. To gotovo ni veliko, res pa je, da šolstvo ni bilo diskriminirano, ker tudi za druge dejavnosti ni predvideno večje povečanje denarja. V danem okviru je npr. republiška izobraževalna skupnost lahko namenila za materialne izdatke le 15 % več kot lani. Kljub skrajnemu varčevanju to verjetno ne bo dovolj, ker so se cene lani dvignile za 15,5%, v prvih dveh mesecih letos pa za 2,4 % in še vedno naraščajo. Za osebne dohodke pa je republiška izobraževalna skupnost odmerila letos samo toliko kot lani, kar je še posebno pereče. NEZADOVOLJIVO Kar nerodno je pogrevati, da se zaostajanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev za drugimi vleče kot jara kača že 15 let. Ko so bili pred dobrim poldrugim letom podpisani samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, smo pričakovali, da bo to vprašanje zadovoljivo rešeno. Toda, omejitveni ukrepi na področju splošne in skupne porabe, še posebej pa zakon o zamrznitvi osebnih dohodkov, so ga znova odprti z vso ostrino. Znano je, da sta bila tako zvezni kot republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti proti takš- (Nadaljevanj e m 2. strani) SAKA ODPOVED-VELIKA IZGUBA Aani izvršnega odbora repu-izobraževalne skupnosti fN Pred nedavnim podprli pred-prlf} ključnega računa izobra-la^lne skupnosti SR Slovenije -eiH ^ lansko leto in se dogovorili, jUC bodo predlog dokumenta pf l?Paj s poslovnim poročilom z jajo Katerimi dopolnitvami poslali ff. prejemanje svoji skupščini, iva" pljučni račun skupnosti go-itk' o nekaj nad 930 milijonih ,r'„!| fiev dohodka in 913 milijo-e>f L? dinarjey izdatka; presežek ipr J porabili letos za kritje ne-#,gnanih obveznosti iz lan-pr« . Sa leta. V razpravi o tej toč-^evnega reda so govorili še j. .ekaterih vedno perečih vpra-Dat ; ter znova opozorili na iskC, erialne in s tem povezane >evClLt0vske probleme v šolstvu. id«' S so poudarili, da narašča u"(i(. Prosvetnih delavcev, ki si ’ole; JJ° zaposlitev zunaj vzgojno-fi% Sevalnega področja. Na- so podatek, da je na pri-v' kranjski občini odpove-opTt delovno razmerje 32 nro-ddi delavcev; med njimi je kar 15 takšnih, ki so se odpovedali pedagoškemu delu. Na seji odbora so zato znova opozorili na posledice, ki jih lahko povzroči sedanji položaj in ki ima svoje korenine v še zmeraj očitnih gledanjih na področje vzgoje in izobraževanja kot na izrazito potrošno področje. Poudarili so, da je učiteljevo delo z vedno novimi zahtevami, ki jih zastavlja družba, vedno bolj odgovorno, vedno bolj izpostavljeno, da pa gmotno vrednotenje teh prizadevanj ne ustreza. Raven dohodkov na področju vzgoje in izobraževanja se je potem, ko se nam je vsaj delno posrečilo sanirati položaj, znova znižala, tako da sedaj občutno šepa za rastjo na drugih področjih. Dodatne težave in razlike pa je prinesla zamrznitev osebnih dohodkov, saj je prišla ravno v času, ko prosvetnih delavcev že sicer močno primanjkuje in pomeni vsaka nova odpoved veliko izgubo. V nadaljevanju seje so pregledali dokument o izobraževanju kadrov za potrebe trgovine v naši republiki, ki ga je pripravila posebna komisija in ga ocenili kot kvalitetno osnovo za prihodnje premike na tem področju. Sedanje oblike izobraževanja kadrov za potrebe trgovine namreč več ne ustrezajo. Znova so predlagali povezovanje manjših sorodnih šol, konkretno centra za blagovni promet ter ekonomske šole v Murski Soboti. Na seji izvršnega odbora so tudi pojasnili, kako potekajo priprave pri oblikovanju predlogov za strokovne nazive prosvetnih delavcev. S tem se ukvarja posebna komisija, ki bo v kratkem že proučila končne predloge. Odložili so sklepanje o letošnjem financiranju univerze v Ljubljani in združenja visokošolskih zavodov Maribor in v celoti sprejeli delovni program centra za razvoj univerze, finančno udeležbo republiške izobraževalne skupnosti pa vezali na pogoj, da univerza zago- tovi prostor in kader za uresničitev sprejetega programa. Obravnavali so tudi analizo lastnih dohodkov srednjih šol v letu 1971 in sklenili zahtevati od šol, da morajo takoj zagotoviti udeležbo skupnosti učencev pri porabi teh sredstev. Predlagali so tudi, naj bi takšno analizo napravili tudi za višje in visoke šole. Na seji odbora so sklenili, da bodo višji šoli za organizacijo dela v Kranju odobrili nekaj novih zaposlitev pedagoških delavcev. Znova pa so obravnavali predlog za finančno soudeležbo republiške izobraževalne skupnosti pri gradnji študentskega paviljona v Mariboru. Sklenili so, da bo skupnost 625 tisoč dinarjev v ta namen odobrila iz 25-odstotne amortizacije teh visokošolskih zavodov. O tej točki dnevnega reda so na seji ponovno razpravljali na priporočilo republiškega zbora skupščine SR Slovenije. NADJA PENGOV Zveza komunistov in visoko šolstvo Minil je mesec dni, odkar je komisija CK ZKS za družbenopolitična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejnopolitično usposabljanje komunistov objavila v „Komunistu“ teze o ..idejnopolitičnih vprašanjih razvoja visokega šolstva v samoupravni socialistični družbi" in o njih odprla javno razpravo. Prvič v svoji sodobni zgodovini prihaja pred članstvo, pred delavski razred organ Zveze komunistov Slovenije z dokumentom, ki tako celovito in poglobljeno obravnava najpomembnejša vprašanja in probleme s področja visokega šolstva. S takim pristopom Zveza komunistov več kot presega neko stanje, za katerega je značilna odsotnost enotne in domišljene ocene nakopičenih slabosti in pomanjkljivosti v visokem šolstvu ter parcialnost dosedanjih reformnih posegov, ki so le zdravili obstoječi sistem in izglajevali najbolj zaostrena protislovja. Družbeni in idejnopolitični pomen teh tez je mnogo večji, saj gre v bistvu za zasnovo globoko revolucionarne, torej korenite reforme v vseh razsežnostih življenja, dela in usmerjenosti visokega šolstva ter njegovega podružbljanja. Izhodiščna točka take reforme je lahko le spoznanje, da je sleherno spreminjanje visokega šolstva mogoče le s spremembo odnosa celotne družbe do pomena znanja in znanosti, dalje, ob dejanski in ne le formalni odprtosti ter dostopnosti najvišje izobrazbe vsej sposobni mladini in delavcem, z odpravo elitističnih pojmovanj o vlogi visokega šolstva, s smelejšim uresničevanjem novih družbenoekonomskih odnosov in ustavne koncepcije položaja človeka v združenem delu ter dosledno uveljavitvijo marksistične metode v praksi spreminjanja socialistične samoupravne družbe. Posebna kvaliteta predloženih tez je nedvomno njihova konkretnost. Čeprav so zaradi tega nekoliko daljše, bodo vseeno spodbudile k razpravi najširši krog delovnih ljudi, torej ne le visokošolskih delavcev in študentov. Zelo pomembno je, da se v javno razpravo vključi tudi sleherni osnovnošolski in srednješolski kolektiv. Kritične pripombe, predloge in dopolnila na besedilo tez učiteljev in profesorjev bodo, pri oblikovanju dokončnih stališč in sklepov na eni jesenskih sej centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, izredno dragocene. Dragocene zato, ker ravno oni izredno dobro poznajo slabe in dobre strani visokega šolstva in ker so bili mnogi med njimi že doslej zavzeti kritiki in poborniki preobrazbe visokega šolstva na resnično razrednih osnovah. MITJA ROTOVNIK Usklajevanje Veliko je bilo že napisanega o letošnjih posebno hudih težavah pri financiranju družbenih dejavnosti. Odločeno je, da moramo zaradi stabilizacije gospodarstva do skrajnosti omejiti tako imenovano splošno in skupno porabo; družbenim dejavnostim pa je vendarle treba zagotoviti denar za njihove najpomembnejše naloge — za tiste, katerih uresničitev je pogoj za naš nadaljnji družbenoekonomski in politični razvoj. Takih nalog pa na področju zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture itn. ni malo. Zato se letos z vso ostrino postavlja že staro vprašanje: kako uskladiti potrebe z možnostmi? Poskus za to je družbeni dogovor, ki naj bi ga sklenili izvršni svet, samoupravne interesne skupnosti in občinske skupščine naše republike. Dogovor konkretno opredeljuje vire in višino sredstev za posamezne dejavnosti, hkrati pa tudi omejuje celotno porabo na posameznih področjih. Limit je pri družbenopolitičnih skupnostih praviloma za 9 %, pri samoupravnih interesnih skupnostih pa za 12,5% nad lanskoletno porabo. Morebitne viške dohodkov, ki presegajo postavljeni limit, je treba prenesti na po- sebne račune in se letos ne smejo uporabljati. Republiška izobraževalna skupnost naj bi imela po tem dogovoru na voljo 986,4 milijona din, kar pomeni 12,5 % več kot lani. Vsa sredstva pa ji niso zagotovljena vnaprej; 27,9 milijonov din naj bi zbrala s samoupravnimi sporazumi z gospodarskimi organizacijami, ki naj bi financirale del srednjega strokovnega šolstva. Zunaj postavljenega limita 12,5 % pa so sredstva za nujne investicije v srednje strokovno šolstvo in domove, ki naj bi jih po sklenjenih samoupravnih sporazumih tudi prispevale predvsem gospodarske organizacije. V ta namen bodo uporabljeni tudi morebitni viški dohodkov republiške izobraževalne skupnosti. Občinske skupščine pa se s tem dogovorom zavezujejo, da bodo temeljnim izobraževalnim skupnostim zagotovile sredstva, ki so lahko za 12,5 % večja od lanskih. Osnutek zelo pomembnega dokumenta, ki bo v resnici uravnaval celotno letošnjo splošno in skupno porabo v naši republiki, je v začetku marca pripravil izvršni svet. Do srede aprila je bil osnutek v javni raz- (Nadaljevanje na 2. strani) Nekateri podatki o uresničevanju samoupravnih sporazumov v številkah Iz zbirnih podatkov službe družbenega knjigovodstva: . Š Povprečni mesečni osebni dohodki izplačani na pogojno nekvalificiranega delavca v letih 1971 in 1972 Skupine za Povprečni mesečni osebni samoupravno dohodek izplačan na pogojno sporazumev. nekvalificiranega delavca Indeks 1971 1972 1972 OD po zk. rč. sk. 1971 Skupaj 930 1079 18 1097 118 Gospodarstvo 942 1095 20 1115 118 Družb, dejav. 881 1095 11 1021 116 Osnovne šole 839 960 4 964 115 * Srednje šole 906 1004 11 1015 112 Vzg. vars. zav. 817 933 6 939 115 Skupine za sa- Kvalifikacijski količniki in povprečni mesečni moupravno spo- osebni dohodki izplačani na zaposlenega delavca razumevanje v letih 1971 in 1972 Indeks Kvalifikacijski Povprečni mes. osebni 1972 kohčniki: dohodki izpl. na zap. d. 1971 1971 1972 1971 1972 Skupaj 1,720 1,734 1601 1903 118,9 Gospodarstvo 1,644 1,661 1550 1852 119,4 Družb, dejav. 2,130 2,136 1877 2182 116,2 Osnovne šole 2,086 2,088 1752 2014 115,0 Srednje šole 2,434 2,402 2206 2439 110,6 Vzg. vars. zav. 1,818 1,826 1486 1715 115,4 Skupine za samoupravno sporazumev. Skupaj Gospodarstvo Družb, dejav. Osnovne šole Srednje šole Vzg. vars. zav. Odstopanje od gospodarstva za kvalifikacijske količnike in za povprečne mesečne osebne dohodke, izplačane na pogojno nekvalificiranega delavca in na zaposlenega delavca vletihl971inl972 Odstopanje od gospodarstva v % + oziroma — Povprečni mesečni osebni Kvalificijski količnik: dohodki na: Pogojno NK delavca: Zaposl delavca: 1971 1972 1971 1972 1971 1972 + 4,6 + 4,4 - 1,3 - M + 3,3 + 2,8 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 +29,6 +28,6 - 6,5 - 8,4 +21,1 +17,8 +26,9 +25,7 -10,9 -13,5 + 13,0 + 8,7 +48,1 +44,6 - 3,8 - 9,0 +42,3 +31,7 + 10,6 + 9,9 -13,3 -15,8 - 4,1 - 7,4 Rangiranje povprečnega mesečnega osebnega dohodka, izplačanega na pogojno nekvaliflcira- DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1021 din nega delavca v letu 1972 po višini, doseženi v 1. Delavske univerze 1204 posameznem samoupravnem sporazumu 0 delitvi 2. Naravna zdravilišča 1201 dohodka in osebnih dohodkov 3. Film, kino, RTV 1155 4. Raziskovalne organ. 1152 ,5. Študentski domovi 1138 GOSPODARSTVO 1115 din 6. Zavarovanje 1118 7. Poslovne banke, NB x 1114 1. Zlatarstvo 1502 8. Društva x 1093 2. Luka Koper 1444 9. Dijaški domovi 1073 3. Igre na srečo 1379 10. Posebne šole 1059 4. Javna skladišča 1302 11. Pravosodje x 1052 5. Elektroproizvodnja 1302 12. Soc. zavarovanje x 1051 6. Inex Adria Aviopromet 1298 13. Visoke in višje šole 1050 7. Elektrodistribucija 1298 14. Slov. akadem. znanosti 1046 8. Kemična predelovalna 1268 15. Organi za kazn. prek. 1039 9. Aerodrom Lj.—Pula x 1252 16. Zavodsko socialno varstvo 1022 10. Grafika 1246 17. Zavodi za zdr. varstvo 1022 11. Cestna podjetja 1225 18. Ust. sodišče (uprava) x 1021 12. Gradbeništvo 1217 19. Srednje šolstvo 1015 13. Proizvajalci papirja 1210 20. Zavodi za zaposlov. 1006 14. Cestni promet 1209 21. Lekarne x 999 15. Nekovine — umetni brusi 1198 22. Zdravstv. domovi 989 16. PTT,promet 1182 23. Osnovne šole 964 17. Nekovine — steklarne 1179 24. Bolniš. zdr. varstvo 961 18. Gumarska-industrija 1159 25. Vzgoj. varstvi zavodi 939 19. Kemična — pred. plastike 1152 26. Glasb, srednje šole 934 20. Kovinska in elektroindustrija 1151 27. Knjižničarstvo 933 21. Gozdarstvo 1147 28. Gledališča 927 22. Komunalno gospodarstvo 1145 29. Varstvo kult. spomen. 927 23. Ind. gradb. materiala (brez opekam) 1145 30. Arhivi, muzeji, galerije x 899 '24. Rudniki 25. Živil, in tobačna ind. x 1116 26. Veterinarski zavodi 1112 27. Črna in barv. metalurg. x 1098 28. Trgovina * 1095 29. Nekovine — peskokopi 1098 30. Gostinstvo 1082 31. Lesna industrija 1071 32. Usnjarska industrija 1068 33. Kmetijske zadruge 1053 34. Kem. bazična industrija 1051 35. Stanovanjska podjetja 1050 36. Splošna plovba Piran 1044 37. kmetijski kombinati 1044 38. Tekst, predilnice, tkalnice, oplemenit. 1004 39. Tekst.-predilnice,, tkalnice, oplemenit. 1004 40. ZZTP Ljubljana 989 9 4JL Storitvena obrt x 988 42. Tekstilna ind. — pletil tehnološka Skupina x 935 43. Nekovine — keramika. x * 972 44. Lovstvo in ribištvo 972 45. Tekstil - konfekcija 938 46. Usnjarsko predelovalna industrija x 833 OSNOVNA ŠOLA DORNBERK razpisuje prosto delovno mesto — vzgojiteljice - VZG za nedoločen čas. V 1971 letu so imele osnovne šole za 10,9 % manjše osebne dohodke od povprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu (preračunano na pogojno nekvalificiranega delavca). V letu 1972 se je ta razlika povečala na 13,5 %. „Z resolucijo o ekonomski politiki za leto 1972, ki jo je sprejela skupščina SR Slovenije, je bilo določeno, naj bi povprečni osebni dohodki nominalno porasli za 18 %. Iz uradnih podatkov je razvidno, da je bil v letu 1972 v primerjavi z letom 1971 dosežen skupni porast osebnih dohodkov za 18,9%, od tega v gospodarstvu za 19,4 %, v družbenih dejavnosti pa za 16,2 %. To pomeni, da je bil porast osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih v letu 1972 nižji kot je bilo predvideno v resoluciji. Indeks realnih osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih je v letu 1972 v povprečju znižan na 98 %. V SR Sloveniji je nepotrebno nadaljnje usmerjanje delitve osebnih dohodkov z zveznim zakonom in ga lahko nadomesti samoupravno sporazumevanje in njegovo nadalnje izpopolnjevanje v smislu sklepov 31. seje CK ZKS o samoupravnem sporazumevanju pri delitvi dohodkov in osebnih dohodkov. Taka stališča izhajajo tudi iz sklepov predsedstva ZKJ, ki je na svoji 39. seji dne 5. marca 1973 med drugim sklenilo, da je treba v čim krajšem roku uresničiti in izpopolnjevati politiko dohodka in osebnih dohodkov, zlasti v dejavnostih, kjer so osebni dohodki omejeni." Zbral: GEZA ČAHUK A Usklajevanje (Nadaljevanje s 1. strani); pravi, v zvezi s to pa so bili tudi regionalni posveti vseh zainteresiranih organizacij. Izvršni svet je — kolikor je bUo največ mogoče — upošteval pripombe in spreminjevalne ter dopolnilne predloge, ki so bili podani na> skupnih in regionalnih posvetih. Ni pa mogel podpreti predlogov, ki pomenijo bistveno prekoračenje okvirov globalne bilance, opredeljene z resolucijo o družbenoekonomski politiki in neposrednih nalogah v letu 1973. To je poudarila na tiskovni konferenci letošnjega 23. aprila na izvršnem svetu podpredsednica izvršnega sveta dr. Aleksandra Komhauseijeva in podrobneje razložila namen in vsebino predloga družbenega dogovora, ki je že izdelan. Poudarila je, da namenoma ne omejujemo splošne porabe s kakim zakonitim predpisom, temveč jo usklajujemo z družbenim dogovorom vseh zainteresiranih. To je veliko bolj demokratična oblika; z njo lahko bolj prožno upoštevamo posebno problematiko posameznih dejavnosti, kot bi bilo to mogoče z zakonom. Potrebna pa bo velika angažiranost vseh, da bo lahko pripravljeni družbeni dogovor povsem uresničen in da bomo kljub omejenim sredstvom lahko kvalitetno opravili zastavljene naloge- MARJANA KUNEJ Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Omio razpipuje prosto delovno mesto - ravnatelja OSNOVNE ŠOLE »NARODNEGA HEROJ* H-----------—--------* ------------ . , JOŽETA KERENČIČA", MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. Pogoji: srednja strokovna izobrazba in najmanj 8 let delovfl® dobe, višja oziroma visoka šola in 5 let delovne dobe. Kandidati se morajo odlikovati v pedagoškem delu in ime® dobre organizacijske sposobnosti. Pismene prijave z dokazili o izpolnitvi pogojev naj kand id a® pošljejo na skupščino občine Ormož. Razpis velja 15 dni po objavi. | u«( o: Delovna skupnost DIJAŠKEGA DOMA »MILKE KERIN" KRŠKO razpisuje - dve delovni mesti vzgojiteljev ali vzgojiteljic za nedoločd čas. Pogoj višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri. Nastop službe 1. septembra 1973. Svet OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOVEGA VORANCA LJUBLJANI razpisuje prosto delovno mesto - učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P Nastop službe 1.9. 1973 Prijave sprejema svet šole. Popravek OSNOVNA ŠOLA BELTINCI popravlja razpis, obljavljefl 7. št. Prosvetnega delavca. Razpis se mora pravilno glasiti/ svet osnovne šole Beltinci razpisuje prosto delovno mesto učitelja za telesci! vzgojo, PRU — ženska. li k. Or 'tioži nn Nar DRUŽBENE DEJAVNOSTI^ V FINANČNIH MEJAH s (Nadaljevanje s 1. strani) ni zamrznitvi osebnih dohodkov, kot je bila sprejeta, ker je krivična do delavcev v teh dejavnostih in -je povzročila vrsto hudih (potfebnih ali nepotrebnih) težav. V zadnjih mesecih je dobil republiški odbor našega sindikata veliko pritožb proti temu ukrepu, pa tudi prošenj za pojasnila ali pomoč pri razreševanju konkretnih problemov. O tem je sproti obveščal pristojne organe in tudi predlagal, kako naj bi vsaj omilili nastali položaj. Da je negodovanje upravičeno, kažejo statistični podatki o gibanju osebnih dohodkov, iz katerih je razvidno, da so ti v družbenih dejavnostih, in pose- bej v šolstvu, znatno nižji od osebnih dohodkov v gbspodar-stvu (če upoštevamo kvalifikacijsko strukturo delavcev) in da so lani znova zaostali. V gospodarstvu so se namreč povečali za 18 %, v vseh družbenih dejavnostih za 16 % in v šolstvu za 14%. Ker pa so se lani po uradnih podatkih povečali življenjski stroški za 18,1 %, pomeni to, da so se realni osebni dohodki še pred zamrznitvijo zmanjšali v družbenih dejavnostih za 2 % in v šolstvu za 4 %. Primerjava med osebnimi dohodki v posameznih dejavnostih pa je razvidna iz naslednje preglednice, v kateri je upoštevana kvalifikacijska struktura delavcev: Osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca Skupaj Gospodarstvo Družbene dejavnosti Osnovne šole Srednje šole Glasbene šole Visoke in višje šole Posebno šolstvo Vzgojno-varstveni zavodi Dijaški domovi OD vi. 1972 Indeks 1.104 98,9 1.211 100 1.024 91,4 967 86,3 985 87,9 909 81,2 1.048 93,6 1.049 93,7 939 83,8 1.069 95,4 Opomba:Po podatkih službe družbenega knjigovodstva. V OD so upoštevana tudi sredstva sklada skupne porabe. KAKO BO LETOS? Zvezni zakon o zamrznitvi osebnih dohodkov v nekaterih . dejavnostih velja do konca junija. Prevladuje mnenje, da bodo po tem času osebni dohodki sproščeni. Za našo republiko je znana usmeritev, naj bi se osebni dohodki v vsem letu povečali povprečno za 12%. Zahteve, da ne smejo dohodki delavcev v družbenih dejavnostih znova zaostati za dohodki v gospodarstvu, so vsekakor upravičene. Veliko vprašanje pa je, ali bo io mogoče doseči v okviru skupnih sredstev, ki so predvidena za posamezne dejavnosti. Kot je bilo že rečeno, je npr. za šolstvo predviden porast za največ 12,5 % glede na lansko leto. Na področju vzgoje in izobraževanja pa je treba opraviti vrsto nalog, ki so širše družbeno pomembne jih ni mogoče odložiti na poznejši čas. Zato ni verjetno, da bi lahko iz teh sredstev pokrili celotne potrebe za povečanje osebnih dohodkov in bo poleg skrajne racionalizaciji morda treba poiskati še druge možnosti. Vse družbeno-pditične organizacije, pristojni organi in drugi dejavniki popolnoma soglašajo s tem, da je treba tudi v prihodnje uravnavati osebne dohodke s samoupravnimi sporazumi, ki jih je treba vsebinsko razvijati in med seboj usklajevati. V ta namen je izvršn svet v začetku marca priprav, osnutek „zakona o samoupra) nem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov." O osnutku je med drugim razpravljal tudi plenum republiškega 'aso j veta Zveze sindikatov SloV^, Sešt za osnovne šole. Na nepostl’^s vprašanje lahko sicer odi®!1']® le predsednik verifikacijski /j!/ misije. Bistvena težava PaK^ dvomno v tem, da je pottfJ^ precej denarja za uresn^jf0 novih določil, ki priznavajo lIca je osebne dohodke pred ^ učiteljem s srednjo in višji 5° obrazbo. Če pa bi jih uvef jelrai brez dodatnega denarja, W Z rali temeljito znižati oseba1 ^°t hodke drugim delavcem, P /af vsem učiteljem z visoko efj obrazbo. To pa ni mogoč1' ' prav osebni dohodki le-te( ;:-0v sedaj najbolj zaostajajo hlns euaj najooij zaostajajo ^ - od ki strokovnjakov z :obrazbo v gospodarstvu. AT,lva :oorazoo v gospodarstvu. “ ila lani razprava o sprerftj, ega sporazuma, so se n° iki skupne komisije osnČ /^1 ol, republiške izobražuj. ,Pr° kupnosti in sindikata striv helj a s predlaganimi spremelfi 1,s 1 e smejo biti oškodovani d ^ elavci v osnovnih šolah * ®*J o tudi uresničitev novel1,^ loupravnega sporazu ma J a širšo obravnavo o usklaje1' . ra sebnih dohodkov, ki je šef j rote Delo nadaljuje tudi f' eatn i ueio naaaijuje iuui .. 'ška komisija za družbef^ Ulot valjanje o delitvi dohodff tcvca valjanje o ueiuvi ^ ebnih dohodkov. Sklen^S^ je treba do konca junije", ja mQ mo preveriti in uskladi W( be vseh samoupravnih fr nov s področja drulk Decj javnosti. V ta namen s°. hjan *anizirane štiri skupine f'k. p( 'vnikov samoupravnih |tni i skupnosti, ločeno žCr čja: šolstvo in znanost, 1 . _ , v L /tl \Uisivv in z.nunv»*i r kultura, družbe«1 tj lavni organi Te skupi^f Zrcr zahtevno nalogo, da zunievno nuiugu, 1 predloge za uskladite'1 Dv0 h določil samoupravni!1 pk.i :umov, predvsem vredn0^}^ urriuv, [jr cuvMžrri y sameznih delovnih m6,, Aotr klicev in različne dod^ °tran uicev in razuene uw 'omestila, ki jih dobWr «te nežni delavci. V letošnji 7. številki PČ. ®fnilc :a delavca je bilo aj ni bil verificiran d1 J ( Ijen samoupravni spoj1'« t ^iri --------------7 “čii iec marca in dal več Pfj za , njegovo izpopo^J j Ukor vemo, bo izpop°l ■ 1 utek tega zakona »i ______________ moderna Sola 'osnutek učnega načrta iz matematike za višje ’ RAZREDE OSNOVNE ŠOLE Osnutek, ki ga objavljamo za javno razpravo, je na predlog t komisije za pouk matematike sprejel upravni odbor Društva t matematikov, fizikov in astrtmomov SRS. Poleg inštitucij, ki so zainteresirane za pouk matematike v osnovni šoli, so vabljeni k sodelovanju predvsem učitelji matematike. Predlagamo, da obravnavajo osnutek v šolskih strokovnih aktivih, po dogovoru pa bosta društvo in zavod za šolstvo SRS sklicala tudi območne strokovne aktive. 611 Kot nadaljevanje že začete reforme matematičnega pouka v višjih razredih osnovne šole naj bi bil novi učni načrt v šolskem letu 1975/76 uveden v peti razred in nato postopno v naslednje razrede. Zato da bodo lahko pravočasno pripravljeni učbeniki, metodični priročniki za učitelje in drugi ^ učni pripomočki, gaje treba sprejeti čimprej. Vabimo vas, da pošljete pripombe in predloge za spre-' mernbo osnutka do konca maja na naslov: Zavod za šolstvo SRS, Ljubljana, Poljanska 28. Po predlogu naj bi bilo z učnim načrtom gradivo le okvirno predpisano. Tako bo omogočena večja diferenciacija pouka, ki je potrebna predvsem zaradi'različne usmerjenosti učencev v zadnjih razredih osemletk, pa tudi zaradi zelo ^ različnih možnosti za pouk. Med drugim gre tudi za hudo t pomanjkanje kvalificiranih učiteljev matematike. Po vsebini in obsegu gradiva niso predlagane posebno velike spremembe. Iz sedanjega učnega načrta naj bi bilo iz- puščeno v osmem razredu poglavje o projiciranju, ker obravnavajo to že sedaj tudi pri tehniškem pouku. Več učnih tem bi lahko skrčili, čas pa bi pridobili s tem, da bi jih bolj smotrno razvrstili in logično povezali. Ohranjeno je načelo, naj se v petem razredu temeljito utrdijo in poglobijo matematična spoznanja in pojmi iz nižjih razredov. Zato je v njem največ sprememb. Vključeni so osnovni pojmi iz teorije množic, predvsem v povezavi z aritmetičnimi operacijami. Zaradi njihovega pomena pri pouku fizike in pozneje tudi geometrije je v sedmem razredu uvodno poglavje o vektoijih. Vektorji pa bodo lahko tudi koristno metodično pomagali pri uvedbi „relativnih števil“ v tem razredu. V osmem razredu je novo poglavje o uporabi logaritmičnega računala. Že pri pripravi osnutka je prevladovalo mnenje, naj bi ne bilo obvezno. Več učnih tem oziroma smotrov matematičnega pouka, ki sicer niso novi, je v novem učnem programu bolj poudarjenih. Gre predvsem za lastnost operacij, geometrijske transformacije, relacije in funkcije, grafične prikaze in za'ugodnejše uvajanje ter uporabo potrebne matematične simbolike. Pri izdelavi osnutka so sodelovali člani komisije za pouk matematike pri DMFA: predsednik Dušan Modic, Franc Galič, ki je pripravil delovni osnutek, Minka Jemčeva, Nedeljka Kotnikova, Jerica Lorgerjeva, Franc Oblak, Maks Pagon in Štefka Pirnatova. 5. razred množicah. Primeri množic. Elementi množice. Opis in tabela 01 »ložice. Vennov diagram. Enakost množic. Delna množica, osnov-1 nrnožica. Presek množic. Lastnosti preseka. Tuje si množice. ^ 7-na množica. Naravna števila. Pojem preslikave. Bijektivna preslikava. Moč ^žice. Množica naravnih števil. Upodobitev na številskem pol- f V I ^ga točke v ravnini. Kvadratna mreža. Prvi kvadrant koordinat-'P sistema. kvader. Osnovne oblike teles. Kvader: opis in mreža. Površina 'adra. Kocka. Merjenje prostornine telesa. Prostornina kvadra. Količine in merjenje. Enote za dolžino, ploščino, prostornino, .^o in čas. Spreminjanje mer. Grafični prikazi količin. Seštevanje in odštevanje naravnih števil. Unija množic. Komuta-r^ost in asociativnost unije. Moč unije. Seštevanje naravnih števil. i^H^nosti seštevanja. Enačba a + x = b v N. Odštevanje in njegove lastnosti. Urejenost naravnih števil, fji^čbe in neenačbe v zvezi s seštevanjem in odštevanjem v N. poraba pri preprostih nalogah. v -j/ijOeometrijski elementi (pregled). Točka, premica, poltrak, zjiriica, ravnina, polravnina, prostor in polprostor. ■di Kot in pas kot presek polravnin. Sokot. Pravi kot. Trikotnik in potnik čf,‘ranslacija. Načrtovanje translatiranih likov. Lastnosti transla- h ril dotacija v ravnini. Krožnica in krog. Medsebojna lega premice in rta. Deli krožnice in kroga. Preproste geometrijske konstrukcije. '(0 definicija kota z vrtežem. Usmerjeni kot. Posplošitev pojma % V Odnos med središčnim kotom in tetivo krožnice. Merjenje tfrtv in merske enote. Seštevanje in odštevanje kotov (grafično in žil ^nskoj Suplementarna in komplementarna kota. V® Relacije. Urejena dvojica. Premi produkt množic. Pojem relacije. /J'Vivalenčna relacija in porazdelitev množice. Relacija urejenosti, rirtnoženje in deljenje naravnih števil. Množenje naravnih števil. ids1 %osti množenja. Enačba ax = b v N. Lastnosti deljenja. Enačbe ^enačbe v zvezi z množenjem in deljenjem v N ter uporaba pri e]4 gostih nalogah. nti .deljenje z ostankom. Ocena velikosti produkta in količnika. Pre-rirts računa. Številski izrazi z vsemi aritmetičnimi operacijami in : rt oklepajev. II deljivost naravnih števil. Relacija „deli“ in njene lastnosti. Mno-■' deljiteljev in večkratnikov števila. Pravila za deljivost. Razcep 5$?% na praštevila. Največji skupni delitelj in najmanjši skupni evrtratnik števil. 'ef\ 6. razred h 0tenca z naravnim eksponentom. Računanje s potencami. ■Trt številski sestavi. Prištevni številski sestav (rimski), tfole 0rnki' Utrditev pojma. Vrste ulomkov. Odvisnost vrednosti od teki *n imenovalca. Razširjanje in krajšanje. Najmanjši skupni jrtovalec. Seštevanje in odštevanje. Urejenost. Množenje in delje-.^Jomka z naravnim številom. Ulomek kot operator. Množenje z rt^Kom. Enačbi ax: sm*nki. 1 in ax = b med ulomki. Številski izrazi z :®ecimalni ulomki. Množenje in deljenje decimalnih števil. Spre-' vi311)6 ulomkov v decimalna števila. Periodična decimalna šte-jili' Približek števila in ocena napake. Računanje s približki. Pro-#hi račun. ^rtOMETRI J A 'irtcaljenje na premici. Simetrični liki. Načrtovanje zrcalne slike. jT>sti zrcaljenja. Konstrukcija simetrale daljice in kota. rt^jice kotov. Suplementarni in komplemen \0^\ ^ vzporednimi in pravokotnimi krški. hojice kotov. Suplementarni in komplementarni koti. Sovršna J- Koti z vzporednimi in pravokotnimi kraki. ^.k*rik°tnik. Večkotnik in njegove diagonale. Trikotnik. Sestavine 'Qtnika. Odnos med stranicami. Vsota kotov ter odnos med rtlrtimi in zunanjimi koti. Vrste trikotnikov glede na stranice in a' Je- Lastnosti enakokrakega, enakostraničnega in pravokotnega •>ika. A^kladnost. Skladnostni izreki in štiri osnovne konstrukcije tri-Odnos med stranicami in koti trikotnika. Znamenite ® 1 vKe trikotnika. Očrtani in včrtani krog. Obodni in središčni kot .Obodni kot v polkrogu. , Trikotnik. Obseg. Vsota kotov. Vrste štirikotnikov. Trapez. na trapeza. Paralelogram. Ploščina paralelograma in tri- rfjiika. rtrtcaljenjc na točki. Središčna simetrija v paralelogramu. Posebni 7j#|jieri paralelograma in njihove lastnosti. Stirikotniki spravokot-' I|'a diagonalama. 7 razred Večkotnik in krog. Pravilni večkotnik. Konstrukcija pravilnega večkotnika (za n= 6, 8, 12). Obseg in ploščina pravilnega n-kot-nika. Obseg kroga in dolžina loka. Ploščina kroga in krožnega izseka. Obodni in središčni kot loka. Kot v polkrogu. Lega točke v ravnini. Kvadratna mreža. Pravokotni koordinatni sistem (1. kvadrant). Koordinati točke. Funkciji y = ax in y = (x > 0). Razmerje in sorazmerje. Računanje neznanega člena v sorazmerju. Merska števila količin. Med seboj odvisne količine. Pojem funkcije. Graf funkcije. Premosorazmerne količine. Funkcija y = ax. Tabela, graf, uporaba pri preprostih nalogah. a Obratno sorazmerne količine. Funkcija y =—. Tabela, graf, uporaba pri preprostih nalogah. Obrestni račun. Vektorji. Sestavljanje translacij in njegove lastnosti. Vektor translacije. Smer in velikost vektorja. Grafično seštevanje in odštevanje vektorjev. Kolinearni vektorji. Množenje vektorja z naravnim številom. Racionalna števila. Pozitivna in negativna števila. Upodobitev na številski premici. Absolutna vrednost. Seštevanje in njegove lastnosti. Nasprotni si števili. Odštevanje in njegove lastnosti. Algebrska vsota. Urejenost. Množenje in deljenje. Potenca z naravnim eksponentom. Množica celih števil kot delna množica množice racionalnih števil. Kvadrat in kvadratni koren števila. Funkcija y = x2. Kvadriranje racionalnih števil. Funkcija y =Vx, (x - 0). Računanje kvadratnega korena. Uporaba tabel. Iracionalna števila. Množica realnih števil. Pitagorov izrek. Konstrukcija kvadratnega korena. Uporaba Pitagorovega izreka v planimetriji. Algebrski izrazi. Enočlenik in veččlenik. Seštevanje, odštevanje, in množenje. Preprosti primeri razcepa veččlenika. 8. razred Uporaba drsnega računala, Linearna skala. Seštevanje in odštevanje z linearnima skalama. Nelinearne skale. Opis drsnega (logaritmičnega) računala. Ocena rezultata računa. Množenje, deljenje, kvadriranje in korenjenje z drsnim računalom. Linearna funkcija. Pravokotni koordinatni sistem v ravnini. Funkcija y = ax + b in njen graf. Implicitna oblika funkcije. Ničla funkcije. Medsebojna lega točke, premice in ravnine. Podatki za premico in ravnino. Kot med premicama v prostoru. Kot med premico in ravnino. Vzporednica in pravokotnica na ravnino. Linearne enačbe. Identične in določilne enačbe. Ekvivalentne enačbe. Grafično in algebrsko reševanje enačbe ax = b. Linearna enačba z dvema neznankama. Množica rešitev. Grafično in algebrsko reševanje sistema dveh linearnih enačb z dvema neznankama. Uporaba linearnih enačb na preprostih primerih. Podobnost. Definicija podobnih trikotnikov. Izreki o podobnih trikotnikih. Podobni večkotniki. Obsegi in ploščine podobnih večkotnikov. Konstrukcije s pomočjo podobnosti. Uporaba podobnosti v pravokotnem trikotniku in na drugih primerih. Geometrijska telesa. Prizma, valj, piramida, stožec, krogla. Površina in prostornina teh teles. Uporaba Pitagorovega izreka in podobnosti v stercometriji. Šolska oprema Ena izmed oblik strokovnega izpopolnjevanja učiteljev so strokovni aktivi. Na zadnjem aktivu učiteljev tehničnega pouka na osnovni šoli Hinka Smrekarja v Ljubljani smo prisostvovali obravnavi učne teme „programirano krmiljenje11 z uporabo sestavljanke Fischer-tehnik. Uspešno jo je obravnavala predmetna učiteljica Tončka Zupančič. Največ zaslug za uvajanje nove zbirke ima pedagoški svetovalec Marjan Tomšič, ki želi obrtniško ročno delo pri tehničnem pouku obogatiti z večjo miselno dejavnostjo in ustvarjalnostjo učencev. Na fotografiji je pedagoški svetovalec Marjan Tomšič, ki opazuje delo učencev s sestavljanko. Foto: France Brus OSNOVNA ŠOLA KD KAJUH V MURSKI SOBOTI razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za razredni pouk (2. razr.) na podružnični šoli Krog. Prijave sprejema 15 dni po objavi. Nastop službe 1. septembra 1973. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri skupščini občine Ljubljana-Šiška razpisuje naslednja delovna mesta: 1. ravnatelja osnovne šole Riharda Jakopiča11 2. ravnatelja osnovne šole ..Valentina Vodnika11 3. ravnatelja VVZ .Milan Majcen11 Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še posebne pogoje: pod 1. in 2.: da imajo srednjo, višjo ali visoko šolsko izobrazbo pedagoške smeri s strokovnim izpitom, najmanj 10 let neposredne pedagoške prakse ter družbeno-politične in moralne kvalitete. pod 3.: da izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja oziroma učitelja in imajo najmanj 10 let prakse v vzgojno-izobraževalnem delu ter družbeno-politične in moralne kvalitete. Pismene prijave z dokazili in kolkovane z 2 din državne takse sprejema komisija v roku 30 dni po objavi. Popravek razpisa 7 št. Prosvetnega delavca: Svet OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOVEGA VORANCA RAVNE NA KOROŠKEM razpisuje naslednja delovna mesta: - učitelja za telesno vzgojo - moški - PRU ali P, za nedoločen čas, - dva učitelja za telesno vzgojo - ženske - PRU ali P, za nedoločen čas - učitelja za biologijo in kemijo - PRU ali P, za nedoločen Č clS - učitelja za zgodovino - zemljepis - PRU ali P, za nedoločen čas, - dva učitelja za podaljšano bivanje U ali PRU s strokovnim izpitom za določen čas, z deljenim delovnim časom. Stanovanj ni. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Idrija ponovno razpisuje prosto delovno mesto - ravnatelja OSNOVNE ŠOLE JANKA PREMRLA -VOJKA ČRNI VRH Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje poleg splošnih pogojev še pogoje določene s statutom šole. Ti so: učitelj osnovne šole, ki ima opravljen strokovni izpit in vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse. Nastop službe: 1. septembra 1973. Ni reelekcija. Kandidati naj k prijavi priložijo dokazila o izobrazbi in kratek življenjepis s podatki o dosedanjih zaposlitvah. Prijave pošljejo na gornji naslov najkasneje 20 dni po objavi. RSPOU - VZGOJNI POBOLJŠEVALNI DOM RADEČE razglaša prosta delovna mesta: — psihologa — moški Pogoj: visoka izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj; odslužen vojaški rok; «- dveh učiteljev — moška Pogoj: učiteljišče,PA ali filozofska fakulteta, 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja nova družinska ali samska. Ponudbe z dokazili o strokovnosti in kolkom din 2,00 sprejemamo 15 dni po objavi. Kadri, vzgoja, izobraževanje V občini Ajdovščina je pomanjkanje kadrov v vzgojno-varstvenfli zavodih, gimnaziji in poklicni šoli že tako pereče, da so prav tem vprašanjem posvetili na nedavnem, zasedanju občinske konference Zveze komunistov največ časa in pozornosti. Kritično so ocenili dosedanje delo z mladimi, vpliv cerkve na vzgojo in izobraževanje, ter sprejeli vrsto pomembnih nalog, ki obvezujejo člane ZK v vzgojno-varstvenih zavodih, družbenih službah, temeljni izobraževalni skupnosti in drugje k uspešnemu delu in reševanju vseh perečih vprašanj vzgoje in izobraževanja. Na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Ajdovščini bi samo v osnovnih šolah in gimnaziji potrebovali v prihodnjih petih letih okrog 66 učiteljev in profesogev. Zelo malo mladih se namreč zaposli v prosvetni službi in vzgojno-varstvenih zavodih, čeprav so prav v te namene mnogi izmed njih več let prejemali štipendijo; žal so le-to na koncu vrnili in se zaposlili drugje. Temeljna izobraževalna skupnost v Ajdovščini je namreč samo v zadnjih štirih letih štipendirala 195 dijakov in študentov za delo v prosvetni stroki. Po končanem šolanju pa se je kar 120 njihovih štipendistov odločilo za nadaljnji študij. Odselili so se v kraje zunaj občine, ostalih 75 štipendistov pa še redno študira. Mnogi se že sedaj s strahom sprašujejo, koliko izmed teh 75 štipendistov se jih bo po končanem šolanju zaposlilo v Ajdovščini. Prav tako je tudi težko oceniti, koliko mladih bo ostalo v pedagoških poklicih od tistih 25, ki so se letos vpisali v prvi letnik pedagoške gimnazije. Težave učencev in dijakov vozačev rešuje sicer vsaka šola po svojih močeh. Gimnazijo v Ajdovščini obiskuje 65 dijakov vozačev, osnovno šolo na Otlici 57, na Colu 62, v Dobravljah 208, v Vipavi 282 in osnovno šolo v Ajdovščini 173 učencev vozačev. Osip je največji med vozači, zato si v Ajdovščini prizadevajo , da bi organizirali celodnevno bivanje učencev v šoli. Ugotavljajo pa, da spričo pomanjkanja prostorov, denarja in učiteljev te zamisli skoraj ni mogoče uresničiti. Občinska konferenca ZK v Ajdovščini je z namenom in željo, da bi težave na področju vzgoje in izobraževanja čimprej in čimbolj uspešno premagali, sprejela vrsto nalog in pomembnih sklepov, ki so porok za uspešno rešitev vseh težav na vzgojno-izobraževalnem področju, s kateirmi se v Ajdovščini nenehno srečujejo. -tu- KRANJ: V vrtcih okoli 900 otrok Že v začetku marca so na Klancu v krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini odprli nov vrtec za približno 60 otrok. To je namreč že drugi vzgojno-varstveni objekt v občini, id so ga pomagali zgraditi občani s samoprispevkom. Vrtec na Klancu je že deveta tovrstna ustanova v občini Kranj. Sedaj je v vzgojno-varstvenih zavodih kranjske občine približno 900 otrok. Konec tega meseca bo zgrajen še vrtec v Bitnjah; tako bo v tej občini v varstvu kar tisoč predšolskih otrok. Kljub tolikšnemu napredku pa težave s tem še ne bodo rešene. Na sprejem čaka namreč še okrog 500 otrok. PODRUŽNICE NAPREJ! Marca je bilo na osnovni šoli v Radljah občinsko šahovsko tekmovanje, ki so se ga udeležih predstavniki devetih šol. 19 ekip je predstavilo prizadevnost šahovskih krožkov in napore ljudi, ki jih vodijo. V štirih starostnih skupinah so tekmovalci prikazali presenetljivo šahovsko znanje. Najbolj zanimivo je, da so v tej igri zelo napredovali učenci tistih zakotnih podružničnih šol, kjer pred leti te igre skorajda niso poznali. Zmagah so pionirji iz Vuzenice, Branika, Podvelke in Gortine. V novi osnovni šoli v Vidmu ob Ščavnici je našla svoj prostor tudi glasbena šola, ki ima, sodeč po gornji sliki, med dekleti kar precej navdušenih kitaristk. Foto: Marjan Garbajs ZALOG PRI LJUBLJANI: Pouk v treh izmenah Osnovna šola v Zalogu pri Ljubljani je že skoraj dotrajana pa tudi premajhna, saj se morajo učenci višjih razredov voziti v šolo v Polje. Kljub temu imajo učenci v Zalogu pouk v treh izmenah. Pred dnevi pa so nedaleč od novega otroškega vrtca že položili temeljni kamen za novo osnovno šolo, ki naj bi bila zgrajena do prvega februarja prihodnjega leta. Nova osnovna šola v Zalogu bo imela osem učilnic za kabinetni pouk in štiri učilnice za nižje razrede, večnamenski prostor, knjižnico, kuhinjo, jedilnico, pionirsko sobo in tudi telovadnico. Nova šola bo lahko sprejela okoli 360 učencev. Po sedanjih izračunih bo stala le nekaj manj kot osem milijonov dinarjev, seveda z opremo in delno ureditvijo okolice. Nova šola v Zalogu bo zgrajena z denarjem, ki so ga s samoprispevkom zbrali občani. Letos so dobili učenci v Vidmu ob Ščavnici novo osnovno šolo, ki jim omogoča enoizmenični pouk; v prejšnji šoli so imeli pouk v treh izmenah. Resda okolica šole še ni tako urejena, kot si želijo, vendar marljive roke mladih šolarjev skrbijo tudi za to. Foto: Marjan Garbajs TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST CELJE Preveč o delu, premalo o nagrajevanju Poleg finančnega načrta za letošnje leto so na deseti seji skupščine izobraževalne skupnosti v Celju sprejeli tudi dokaj obširen in zahteven delovni program, ki je razdeljen na nosilce izvajanj posameznih del. To pa so v večini primerov posamezne sekcije. Tudi vsebinsko so naloge dobro izbrane in zajemajo skoraj sleherno področje pri vzgoji in izobraževanju. Tudi roke, do kdaj morajo biti posamezne naloge uresničene, so že določili. Res je, so menili na skupščini, da mora izobraževalna skupnost težiti k temu, da postane središče vzgojno-izobraževalnega dela v Celju. Za to pa mora biti nekoliko drugače organizirana, pa tudi organizacije, ki so kakorkoli porezane z delom na področju vzgoje in izobraževanja, ji morajo bolj pomagati. Finančni načrt za to leto predvideva nekaj manj kot 35 milijonov dinarjev dohodkov in toliko tudi izdatkov. Za uresničitev vseh načrtov in predvide-nili nalog pa je še vedno premalo denarja. Res je, da so na skupščini veliko več časa posvetili delu in nalogam, kijih čakajo v prihodnje, kot pa nagrajevanju njihovega dela. Sklenili so, da bodo o tem obvestili v posebnem pismu republiške organe, odgovorne za delo pri vzgoji in izobraževanju. Kadrovska zasedba na prosvetnem, vzgojno-izobraževalnem in tudi vzgojno-varstvenem področju je dokaj zaskrbljujoča. Tudi na te težave in na pomanjkanje stanovanj za delavce na teh področjih, so na skupščini še posebej opozarjali. Vse pogosteje se namreč dogaja, da zaradi neustreznih stanovanj primanjkuje kvalificiranih moči. Prav lahko se zgodi, da bodo v novih vzgojno-varstvenih zavodih in šolah s sodobnimi kabineti in učnimi pripomočki zaposleni nekvalificirani učitelji. Na območju celjske izobraževalne skupnosti potrebujejo veliko stanovanj za prosvetne delavce; marsikdo si poišče drugo delovno mesto samo zaradi boljših in urejenih stanovanjskih razmer. Stanovanjske težave, ki jih spremlja tudi pomanjkanje stro- kovnih kadrov, bi morali organizirano in načrtno začeti reševati že pred leti. Veliko pričakujejo tudi od posebne komisije za stanovanjske zadeve, ki deluje pri izobraževalni skupnosti v Celju. Ta komisija naj bi namreč vse stanovanjske zadeve organizirano spremljala, vodila in uspešno reševala. CENTER RASTE V Slovenjem Gradcu je pričel s pravo spomladansko zagnanostjo rasti prihodnji ekonomski center koroške regije. Stavba, v kateri bodo razredi in vsi drugi potrebni prostori za uk prihodnjih ekonomskih tehnikov in drugih strokovnjakov gospodarstva, obsega že v tlorisu okrog dvatisoč kvadratov, povišala pa se bo celo v nadstropje. Vanj naj bi se vselili dijaki že prihodnje šolsko leto. V neposredni bližini bodo začeli graditi še telovadnico, ki bo imela v pritličju plavalni bazen. Žal pa ta ne bo tako hitro dokončan kot sam center. kw LITIJA: Nova številka »NAŠE (BESEDE« Sredi aprila je na osnovni šoli Dušan Kveder-Tomaž izšla nova številka šolskega glasila NAŠA BESEDA, ki ga že šesto leto izdaja literarni krožek. Čeprav je številka po opremi in tisku zelo skromna, pa je nekaj prispevkov mladih literatov prav prijetnih in zanimivih. Največ sestavkov so seveda napisali člani literarnega krožka, sodelujejo pa tudi drugi učenci. Skoraj v vsaki številki so tudi prispevki učencev podružničnih šol._ Čeprav se glasilo litijskih šolarjev ne more meriti z mnogimi drugimi glasili, ki so bogato opremljena in lepo tiskana (delo odraslih!), pa ima vendarle svojo vrednost: glasilo naredijo učenci sami. Letošnjo številko so tiskali v 250 izvodih. MILOŠ D JU KIČ CERKNO: Darilo šoli Kurirčkovo pošto so letos slovesno sprejeli m vseh osnovnih šolah v občini. Še posebno slovesen pa je bil sprejem kurirčkove pošte v osnovni šoli v Cerknem, kjer so se zbrali učitelji in učenci skupaj s spredstavniki krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Učenci osnovne šole so pripravili pester kulturni program, ljudski umetnik, kmet Andrej Makuc pa je ob tej priliki podaril osnovni šoli v Cerknem velik likovni izdelek - znak Zveze borcev. MORDA ŠE NISTE VEDELI... — da bo imela temeljna izobraževalna skupnot v Črnomlju k1' na voljo za svoje delo nekaj več kot 12 milijonov dinarjev; — da bodo samo za dejavnost osnovnih šol, prevoze oh11 skratka, za tako imenovani A program, porabili nekaj več kot čen poklic. M »Kandidatinj za vpis je celo lipako leto več. Zaradi premajhni1 zmogljivosti šol, še posebno ™ internatov, jih moramo celo klanjati - čeprav je to ne-^isel, saj medicinskih sester tj n^anjkuje. Neštetokrat so na ^.Že opozorili poslanci v repu-JjŠki skupščini, predstavniki ,[!; ^avstva in zdravstvenega šol-0f-"a so o tem razpravljali naselji c1 izobraževalne skupnosti SR |l°venije — a nekih odločnih bi'* ePov ne do čakamo,“ je podala tovarišica Dina Urban-,ti 'č- Lansko jesen je bila kon-'Jel^a študija, za katero je dala iffbudo in denar izobraževalna boffPnost SRS na temo .;ei ^Ravstvene Sole na |l-0VENSKEM, Študija obrav-#va problematiko delovnega Nročja medicinske, sestre gle-e na potrebe zdravstvene služ-sistem šolanja sester pri nas 'J v zamejstvu, stanje zdravstve-^ Šol v Sloveniji. Vsebuje tudi °nkretne predloge za posa-lezne šole — tako v Ljubljani drugih mestih — kaj je mož-" dograditi, preurediti, kje pa nujna dozidava. Pisanje štu-je vodila medicinska sestra ^nica Gradišek, direktorica šole |,a medicinske sestre v Ljubki, sodelovalo je šest zdrav-*venih delavcev in predstavnik ^braževalne skupnosti SRS. Razmere so obdelane strojno odgovorno in s poznava-;Jem - vse je jasno; krhati se 9frie pri denarju, kajti bolniš- losi v pi ‘ve 4 niče in medicinske sestre po našem pojmovanju in obravnavi ne sodijo v ,.gospodarske dejav-nosti“, čeprav je zdravje, h kateremu nam zdravstvena služba pomaga, prvi pogoj za ustvarjanje materialnih in kulturnih dobrin ter za uživanje obojih. Bančništvo sodi morda v gospodarsko dejavnost, ne vem. Vsekakor je zanimiva primerjava med razkošno stavbo ljubljanske banke —in šolo medicinskih sester (staro samostansko zgradbo): tako rekoč sta si sosedi. Nič podobnosti ni med njima, ne po zunanjosti, ne po notranjosti, ne po namenu — toda obe sta po svojem videzu tako rekoč v zasmeh naši socialistični družbi. To so besede. Kot toliko doslej povedanih in napisanih besed ne vem, ali bodo kdaj obrodile sadove. ZDRAVA, DELOVNA DEKLETA Vrnimo se k dejstvom: internati so šolam za medicinske sestre nuja. Te šole namreč želijo sprejemati več zdravih deklet s podeželja, ki zaman iščejo stanovanje v kraju šolanja. Želijo si deklet z dobrimi'delovnimi navadami, z zdravo predstavo o poklicu medicinske sestre, s smislom za dosledno disciplino. Za ta pgklic je namreč značilno, da se umsko delo druži in prepleta s fizičnim in terja čut odgovornosti tudi v na videz preprostih opravkih. Šolanje je organizirano tako, da hodijo prihodnje medicinske sestre na prakso v zdravstvene zavode — to delo pa se začne zgodaj. Pokazalo se je, da so domske gojenke bolje pripravljene zanj, VEGOVA PRIZNANJA Tekmovanje učencev višjih razredov osnovnih šoi iz matematike jtl Prihodnje leto bo 10-letnica j/^movanj učencev slovenskih Likovnih šol. Organizacija je najprej v rokah pedagoških ,4 % takratnih okrajev. f \ Pred štirimi leti je vznikla za-jiT- '^el, da bi celotno organi-> 'f\fJcijo postavili na nove temelje tekmovanje poimenovali po >ljn’'^menitem matematiku Juriju ;eŠi. Tako je bil sklenjen dogo-!°r med Društvom matemati-fizikov in astronomov SR lSlcC*0venije in zavodom za šolstvo •ovij Slovenije, ki sta tudi organi-inj 0rja tega zahtevnega tekmo- jej I' 4 Rova razdelitev je takale: šol-občinska tekmovanja ter tro epubli§ko in zvezno tekmo-^3. Za šolska, občinska, re-’ Kfiti k° in zvezno tekmovanje naloge enotne. Tekmovalci rešujejo isti dan. Najboljši >a * eilci prejmejo na šolskih tek- anjih bronasta, na občin- srebrna in na republiškem zlata Vegova pri- iji«; kovanju feSa. v matematiki. Na osnovi jv- j-, -fiatov so posamezne komi-4 jje’ vodstva šol in drugi usmer- Vsi dosedanji rezultati kaže-v-e.1 ,j.' se je povečalo zanimanje cev za poglobljene proble- v nia "• ----------------- 4 Etatov 4jie’Vl rfai’1 J te učence na matematične Isif ,,4tke nekaterih gimnazij. Po-. šol skrb je treba posvetiti ti-r3bl g111 učencem, ki nimajo denar-t*3 šolanje in so potrebni ma-pomoči — štipendi- JVevilo tekmovalcev narašča; iUjl° te v preteklem letu sodelo-u j«® na tekmovanjih okoli p učencev. Na republiško V °vanje se je povzpelo kar 25 % več učencev. Za tako obsežno delo so nam potrebna minimalna finančna sredstva. Pri organizaciji sodelujejo skoraj vsi učitelji matematike, pomagajo pa jim še drugi. Velika večina opravi delo prostovoljno, brez nagrajevanja. Večina občinskih in šolskih komisij se potrudi, da prejmejo učenci — zmagovalci skromne nagrade, ki jih ponavadi prispevajo posamezna podjetja, temeljna izobraževalna skupnost, šola in družbeno-poli-tične organizacije. Učenci — osmošolci, ki dosežejo sam vrh republiškega tekmovanja, se pomerijo na zveznem tekmovanju v Beogradu. Vsako leto je slovenska ekipa dosegla lepe rezultate. Lani so bili najboljši, saj so dosegli vsa prva mesta. Učenci in učitelji matematike si zelo želijo, da bi na Slovenskem izhajala samostojna revija z matematično vsebino, -z izbranimi nalogami, članki o novi matematiki, tekmovalnimi nalogami in podobno. Zaradi pomanjkanja denarja se Društvu matematikov to do danes še ni posrečilo. Nekaj več bi morali storiti za tiskanje zahtevnejših nalog. Trenutno so na voljo le naloge za osmi razred, ki jih je uredil Stanko Uršič. Na koncu naj objavimo še koledar tekmovanj: — do 20. maja — šolska tekmovanja — 26. maja — občinska tekmovanja — 2. junija — republiško tekmovanje — 10. junija — zvezno tekmovanje PAVLE ZAJC ker izkoristijo večerne ure za počitek. Hkrati pa predstavlja življenje v domu mnogo možnosti za privzgojite v higienskih navad, tovarištva in discipline. Leta 1971 je bil že pripravljen gradbeni načrt in investicijski program za novo šolo in dom v Ljubljani. Zdaj je vse potihnilo, četudi klinični center že deluje in potrebujejo iz dneva v dan več medicinskih sester. „Šola za medicinske sestre v Ljubljani mora spričo pomanjkanja in neustreznosti prostorov šole in dijaškega doma nujno priti v prioritetni načrt delitve denarja za novo gradnjo šolskega in bivalnega objekta. Glede na akutno pomanjkanje otroških sester v vzgojno-varstvenih zavodih naj šola takoj začne z izobraževanjem gimnazijskih maturantk za nego zdravega otroka v vzgojno-var-stvenih ustanovah.'4 To je citat iz študije. V Celju je možno z adaptacijo bivšega dijaškega doma razširiti srednjo zdravstveno šolo. Zdravstvena šola na Jesenicah bo pretežno rešila svoje probleme z združitvijo srednjih šol v šolski center — tako bo pridobila nove učilnice. Zdravstvena šola v Murski Soboti ima odobren denar za gradnjo šole; manjka še dijaški dom. Pri tej šoli je boleče dejstvo, da se večina absolventk zaposluje v Avstriji. O tem bo treba razmisliti. V Novem mestu je potreben predvsem dom - tako bi šola lahko sprejela dosti več deklet s podeželja. Razvoj zdravstvene šole v Piranu je možen edino v okviru šolskega centra. Dosedanje zgradbe ni mogoče dograjevati. Zaskrbljujoč pa je osip: v štiriletnem šolanju znaša kar 44,4 % od števila vpisanih učenk. V Šempetru je nujno treba nadzidati šolsko poslopje ter zmanjšati osip. Ma-riborska šola naj bi opustila šolanje babic ter zdravstvenih tehnikov; tako bi postopoma lahko šolala 8 oddelkov medicinskih sester. Hkrati naj bi — kot ljubljanska — pripravila enoletno izobraževanje gimnazijskih maturantk za nego otrok v vzgoj-no-varstvenih zavodih. PO DVEH TIRIH Druga postavka za uspešno delovanje šole je dober učno-vzgojni sistem. Dvotirni sistem, kakršen je pri nas (to je šolanje za srednje in višje izobražene medicinske sestre) bo treba utemeljiti — ali pa ovreči in utemeljiti potrebo po enotnem izobraževanju medicinskih sester. Učni načrti terjajo ponovno revizijo, prej pa je nujno izdelati še nomenklaturo poklicev in potrditi profile. Ob izdelavi učnih načrtov bo predvsem treba paziti na pameten odnos med številom ur za splošne predmete na eni strani ter za strokovne na drugi ter na odnos med teoretičnim in praktičnim poukom. Tudi starost učenk ob vpisu je problematična. Gojenke se pri praktičnem delu v bolnišnicah srečujejo s težkimi in delikatnimi fizičnimi in psihičnimi problemi bolnikov. Za mlado, dozorevajočo psiho so situacije, v katerih se znajdejo dekleta, stara 15 in celo 14 let, preveč zahtevne. V primeru, da se vpisna starost zviša, nastane vprašanje, kam naj gre mlado dekle po končani osnovni šoli -- do vpisa. Načrtovalec novega sistema šol za medicinske sestre bo nujno moral resno preučiti starost gojenk ob vpisu. Komisija za realizacijo učno-vzgojnega sistema ugotavlja, da zdravstvena služba lahko računa vsako leto le s 47 % učenk, vpisanih pred štirimi leti: osip znaša 24 %, v zamejstvo jih odide najmanj 11%, študij pa nadaljuje 18 % učenk. Vse to zahteva reševanje. BREZ VISOKE IZOBRAZBE Učno-vzgojni sistem za medicinske sestre ima še eno vrzel: v naši državi si ni mogoče prido- biti visoke izobrazbe kot medicinska sestra — ker takšne fakultete ali oddelka pri fakulteti preprosto — ni. Tako poučujejo na srednjih šolah za medicinske sestre — in šole tudi vodijo — medicinske sestre z višjo izobrazbo. Zakon zahteva, da mora imeti vodja srednje šole visoko izobrazbo. V zamejstvu — v državah z daljšo tradicijo v oblikovanju tega poklica — ne najdemo primera, da bi šolo za medicinske sestre vodil kak drug strokovnjak - razen medicinske sestre. Isto velja za vodje višjih, podiplomskih šol in za dekane sestrskih fakultet. Praksa v naši domovini pa kaže, da strokovnjaki z drugačnim poklicem (četudi zdrav-v stvenim) ne vodijo izobrazbe in vzgoje v smer dela, ki je za medicinski sestro bistveno, to je nega bolnika v vseh njenih odtenkih in v preventivno zdravstveno varstvo zdravih varovancev. „Zunaj obstajajo visoke šole za medicinske sestre — celo doktorske desertacije tiskajo — njihovi izsledki s področja sestrskega dela pa nam marsikdaj rabijo kot pomoč pri pouku. Tudi naše sestre so zmožne doseči visoko izobrazbo — samo možnost jim je treba dati," pravi tovarišica Urbančičeva. Pokazala mi je disertacije svojih stanovskih kolegic iz Anglije in drugod, ki jih velikokrat uporablja pri predavanjih. Potrebe po visokošolskem študiju so nesporne, toda o pripravah se šele pogovarjamo. Zavlačevanje se nam utegne maščevati, kajti nekatera delovna mesta medicinskih sester terjajo visokošolski študij s področja sestrske službe. Nujno bi bilo dati posebne ugodne možnosti za dopolnilni študij na visoki stopnji tistim višjim medicinskim sestram, ki morda že 10 ali več let uspešno vodijo zdravstvene šole. Poklic medicinske sestre je v že omenjeni študiji definiran takole: Medicinska sestra je tisti zdravstveni delavec, ki opravlja najbolj natančne in odgovorna, po vzroku in učinku med seboj povezana kompleksna opravila, ki sodijo v okvir sestrticega dela, to je nega bolnika v ožjem in širšem pomenu besede." Zaradi tako zahtevnega dela je prav, če so pogoji ob sprejemu čim strožji — med šolanjem pa naj imajo kandidatke čim boljše delovne možnosti. Pri pregledu števila šol - v primerjavi s številom prebivalstva — je Jugoslavija na devetem mestu od 12 primerjanih evropskih držav;JSlovenija pa na šestem (med Švedsko in Finsko -z eno šolo na 172.500prebivalcev). Nikake nuje ni, da bi se število šol za medicinske sestre pri nas zvečalo — lahko se celo zmanjša — izboljšati pa se morajo možnosti šolanja in povečati zmogljivost šol. NEŽA MAURER SLOVESNOST TEHNIŠKIH SREDNJIH ŠOL Kot uvod v številne slovesnosti ob praznovanju ustanovitve OF in 1. maja sta pripravili osnovna organizacija ZK tehniških srednjih šol in komite občinske konference ZK Ljubljana—Vič—Rudnik slavnostno konferenco v dvorani tehniške elektro šole v Ljubljani. V pozdravnem govom je inž. Peter Jenko (sekretar osnovne organizacije na šoli) prikazal zgodovino organizacije SKOJ in KP na tej šoli, ki so jo v prejšnji Jugoslaviji imenovali „Rdeča šola". Od leta 1922 dalje je vzgojila vrsto naprednih ljudi. V povojnih letih nadaljuje tradicijo. „Družba nalaga šoli dolžnost, da je najbolj množična nosilka njenih teženj," je dejal inž. Jenko. Vse bolj se poudarja vloga mladih; ti naj bi bili nosilci značilnosti in teženj delavskega razreda. Zato jim je treba posredovati sodobno izobrazbo, dati pa jim tudi možnost, da se politično uveljavljajo* Na slovesni konferenci so sprejeli 47 novih članov v Zvezo komunistov (pretežna večina je bila dijakov, nekaj profesorjev in ostalih članov delovnega kolektiva). Sekretar občinskega komiteja Janez Čemažar je med drugim dejal: ,Zveza komunistov naj vam pomeni tisto sredino, kjer boste lahko uresničevali svoje težnje. Zveza komunistov ni politična stranka v opoziciji, tudi ni politična stranka, ki se je dokopala do oblasti, pač pa je zveza somišljenikov, ki na demokratičen način dosegajo svoje cilje. Zato je pomembno, da smo delovni, pošteni in tovariški." Vsi na novo sprejeti člani so poleg izkaznic prejeli tudi knjige — kot spomin na slavnostni dogodek. N.M. V. REPUBLIŠKO ŠOLSKO PROMETNO TEKMOVANJE - 1973 Prometna vzgoja na osnovnih šolah je zavzela že zelo široko aktivnost v vseh oblikah. Poleg rednega prometnega pouka je marsikje zelo živa aktivnost zunajšolske prometne vzgojne dejavnosti. Ena takih oblik je tudi pisanje in oblikovanje risarskih del s področja prometa. V okviru I. republiškega šolskega prometnega tekmovanja ,JKaj veš o prometu? “ je bilo organizirano tudi letos pisanje prostih spisov in risanje risb s področja prometne varnosti. Četudi nimamo popolnih podatkov, je v času akcije sodelovalo v pisanju prostih spisov in risanju risb s področja prometa okoli 50.000 šoloobveznih otrok. Glede na propozicije natečaja o pisanju spisov in risanju risb s področja prometne varnosti je posebna komisija izbrala 10 najboljših spisov in 10 najboljših risb, ki pridejo v poštev za praktično nagrado republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Komisija je ocenila kot najboljše risbe s področja prometne varnosti dela naslednjih desetih učencev in učenk osnovnih šol: 1. Danica Zimic — 5.b razred osnovne šole Tone Čufar Jesenice; 2. Andrej Dolničar — 3. a razred osnovne šole Trnovo, občina Ljubljana-Vič-Rud-nik; 3. Metka Horvat — 6. d razred osnovne šole Hinko Smrekar, Ljubljana-Šiška; 4. Marjan Koder — 7. razred osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini (Žalec); 5. Danilo Šoršak — 7. razred osnovne šole Črešnjevec — Slovenska Bistrica; 6. Vida Rihar — 7. a razred osn. šole Murska Sobota; 7. Romana Marinšek — 6. a razred osnovne šole Domžale; 8. Aleš Goluh — osnovna šola Vita Kraigherja — Ljubljana-Bežigrad; 9. Lilijana Bobnar, 7. c razred JV. osnovne šole Celje; 10. Rudi Boh — 8. a razred osnovne šole Senovo pri Krškem. Komisija je izbrala med prostimi spisi 10 najboljših, in sicer: 1. Vivijana Pekolj — 6. a razred osnovne šole Vojko Šmuc — Izola; 2. Bojan Kržič — 8. b razred osnovne šole Zvonko Run-ko Ljubljana-Šiška; 3. Jožica Pečnik - 7. razred osnovne šole Koprivnica pri Brestanici, občina Krško; 4. Branka Krumpak — 6. razred osnovne šole Vinski vrh pri Slivnici; 5. Šeruga Cvetka — 8.b razred osnovne šole Trnovo - Ljubijana-Vič-Rudnik; 6. Brigita Pemuš - 8. razred osnovne šole Matija Valjavec — Preddvor pri Kranju; 7. Boža Čotar — 8. a razred osnovne šole Miren — Nova Gorica; 8. Gordana Lečič — 7. razred osnovne šole Kočevje; 9. Renata Petrič — 8. razred osnovne šole Osmih talcev Dolenji Logatec; 10. Dragica Horvat — osnovna šola Boris Kidrič Maii-bor. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo vsem izbranim podal nagrade na njihove naslove v šole. Precej osnovnih šol se tega letošnjega razpisa natečaja ni udeležilo. Škoda, da učenci teh šol niso bili deležni niti spodbude za večjo prometno varnost niti niso imeli možnosti, da bi se v tekmovanju potegovali za bogata darila, ki jih je za najboljša dela podelil republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. MARJAN METLJAK t--------------------> / - PIŠE: SILVO 1 TERŠEK V V V tem trenutku sem pozabil njeno ime. Videl sem le dvoje dlani; zganile so se kakor dirigentska taktirka pred prijetno uverturo besed Na drugi strani oken so iz doline kipeli tovarniški dimniki. Njen nasmeh je kakor prošnja, naj bi je ne spravil v zadrego. Rada ima Tržič - v dvaindvajsetih letih postane človek navezan na zemljo kakor drevo. Rada ima preprostega človeka, ob katerem je začutila, da je potreben pomoči V naši družbi mora dobiti mesto, ki mu pripada. Odpravljen naj bo prepad, med fizičnimi in umskimi delavci. Nihče ne more biti kulturno samo na dnu ali samo na vrhu! Naši družbeni odnosi, ki izhajajo iz humanizma, zahtevajo, da je delavec na ustrezni kulturni stopnji. Kultura ni samo za „elito“! In vendar bi se moral spomniti njenega imena. Za prosve-tarski poklic se je odločila v času, ko je bil pomen šole družbeno „zamaskiran“. To je bilo tudi obdobje nekakšnega pedagoškega tipanja, obdobje, ko se je hotelo izsiliti pravico do znanja in izobraževanja. Lahko bi klepetala o nekdanji učiteljski ..romantiki", o poučevanju v Stangi nad Litijo, o požganih šolah, o študiju.biologije in kemije in o tem, da je nekoč želela študirati farmacijo. Zdaj bi moral napisati... Devet let je vodila delavsko univerzo v Tržiču. Prevzelo jo je zanimanje za področje izobraževanja odraslih. Tudi potem, ko je sprejela mesto ravnateljice na osnovni šoli heroja G KAJZERJA, prejšnjih prizadevanj ni zanemarila. Odločila se je celo :a študij industrijske pedagogike na Reki. V enem izmed razredov je zadonela pesem. Besed ni bilo mogoče slišati, toda melodija je bila ušesom zelo prijetna. V tem trenutku sva se spomnila, da bi pravzaprav morala govoriti o šoli - tisti, ki je dandanes postala drugače odprta, kot je bila nekoč. ..Vsakega predstavnika mlade generacije oblikovati v neko ustrezno osebnost, to je namen današnje šole. Napredek šolstva pomeni pravo revolucijo, če iščemo primerjavo z nekoč. Seveda je vse to odsev razvoja celotne družbe. Dokler ni mož- NOVA ŠOLA — NOVA ISKANJA Modema šola v alpskem okolju. Foto: Silvo Teršek nosti za materialni razvoj, si tudi razvoja nadgradnje ne moremo predstavljati. Pri tem pa nikakor ni mogoče prehitevati časa. Torej je res vse odvisno od celovitega razvoja družbe. Idejnost... danes je zelo aktualna tema pogovora. Kadar govorimo o idejnosti, mislimo ponavadi jia družbene odnose, samoupravljanje, marksistično usmeritev, domovinsko vzgojo. Dodala bi še dva dejavnika: industrijo in delavsko kulturo, o čemer ponavadi manj govorimo. Da, šola naj bi bila za mladega človeka okno v svet, hkrati pa mu mora dati možnosti, da vstopi v to družbo kot njen enakopravni samoupravni čim. Seveda pa mora tudi družbeno okolje nekaj šoli dajati To ni le enostransko kukanje skozi okno šole-ven, marveč tudi gledanje iz družbe v šolo. Sola je danes zelo pomemben sestavni del družbe. To, da je posebnega družbenega pomena, ne more biti le fraza. Vzgajamo mladi rod, ki bo to družbeno tradicijo negoval in razvijal. Šola mora biti navzven resnično široko odprta. Govorimo o idejnosti učiteljev, tistih, ki določeno teorijo pretočijo v prakso. Toda potrebno je, da ima vsa linija - do izvršnega sveta jasne usmeritve, da dela načrtno in da ima učitelj po tej plati dovolj celotne družbene podpore. Za ustrezen lik prosvetnega delavca so si prizadevali, seveda, tudi v preteklosti Po vojni smo bili ■ siromašni in porušeni. Ustvarjali smo materialno osnovo, pri čemer pa smo posvetili nekoliko manj pozornosti izobraževanju pedagoških delavcev in ljudem, ki so.se odločali za tovrstne poklice.________ Želeli bi seveda, da bi kadrovske šole dajale kar najboljše učitelje. Verjetno pa so bile tudi te Oble v neki razvojni stopnji in so si - tako kot vsa družba - poskušale ustvariti najprej materialno osnovo in šele na tem zgraditi nadgradnjo. In vendar bi od teh šol v idejnem pogledu, pa tudi na področju modemih metod poučevanja več pričakovali Omenjene šole bi morale mnogo hitreje vnašati v svoj delovni program (v teorijo!) vse novosti iz strokovnega področja. S tem bi seveda morali „opremiti“ mladega učitelja. Počasni smo!" Rdeča nit se je za trenutek pretrgala. Njene dlani so se umirile kakor bilka v brezvetrju. Mislim, da je premišljevala o učiteljih na njihovi šoli V učiteljskem kolektivu, je izredno veliko moških - predvsem na predmetni stopnji. Iz strogo meščanskih dmžin je le malo mladih učiteljev. Otroci ki so stanovali v mestih, so si lahko izbrali bolj donosne poklice, kot pa je bil tedaj učiteljski Največ je učiteljev, ki so nekako po svojih „prednikih“ v sorodu z učiteljskim poklicem Ob vsem tem pa verjetno ni treba toliko govoriti o pomanjkanju učiteljev, ki bi prihajali iz delavske sredine kot o pomanjkanju učiteljev nasploh. Osnovna šola heroja Grajzer-ja ima solidne možnosti za uspešno delo. To je lepa in prijazna stavba in letos bo menda praznovala deveti rojstni dan. Ne pohvali se lahko samo z modernimi učilnicami in telovadnico, temveč celo z zimskim plavalnim bazenom (manjših mer). Ob takem podatku človek - prijetno presenečen -najprej ostrmi. Pozabi celo na vrsto vprašanj, ki bi jih sicer postavil. Srečo imam... njene dlani so ponovno oživele in besede so zdrknile prav tja, kamor sem hotel postaviti vprašaj. „Kadar ima šola zagotovljene osnovne možnosti za delo, lahko razveja svoje poslanstvo daleč naprej čez šolsko dvorišče. POVEZAVA ŠOLE Z OKOLJEM? Prvi stik je sodelovanje šole s starši, s predstavniki javnosti, s področjem gospodarstva. Naša šola je na izrazito delavskem območju Prav zaradi tega želimo delovati tudi kot kulturno središče (kulturne prireditve s sodelovanjem najvidnejših umetnikov...). Poskušamo se povezati z neposredno proizvodnjo - industrijo. Naša prizadevanja presegajo zgolj poklicno usmerjanje. Učenci si ogledajo vse industrij- ske obrate na našem območju in se pogovarjajo s predstavniki izobraževalnih centrov. Osnovna šola je splošno izobraževalna in vezana v glavnem na učne načrte. Ugotavljamo, da bi bilo zelo zaželeno, če bi učenci spoznali odnos do dela, vrednotenje fizičnega dela. Razmišljamo, da bi temu spoznanju vpletli nekaj konkretnega. Prav tako pa menimo, da bi morale gospodarske organizacije upoštevati več splošnega znanja; stremeti za tem, da bi zaposlovale ljudi, ki imajo končano osnovno šolo. To je seveda idealno zamišljeno, zato pa verjetno še nekaj časa ne bo uresničeno. Zelo primemo bi bilo, da bi mlade ljudi, ki bi se po končani osnovni šoli zaposlili v industriji, spremljali še nekaj let in jim omogočili, da bi si pridobili resnično splošno izobrazbo. Kadar omenjam izobrazbo, mislim seveda na celovit učno-vzgojni proces pri oblikovanju človeka Učitelju je v veliko pomoč prizadevanje, da bi se kulturna raven kraja in njegovih prebivalcev dvignila. To je pozitiven vpliv na naslednjo generacijo, ki bo hodila v šolo. “ Ob robu prijetnega klepeta z ravnateljico MARIJO FAGA-NELI-GREIF samo še skromen pripis: želja, da bi odpravili kopico drobnih zadev, s katerimi se morajo ukvarjati učitelji Počasi bo treba doseči, da bo del učiteljeve priprave že industrijsko izvršen. Učitelju omogočiti, da se bo poglabljal v študij, mu vrniti družbeni ugled, omogočiti soliden materialni položaj. .. Poslanstvo sodobne šole je poslanstvo sodobnega učitelja! PIŠE. DR. ANA KRAJNC UČENJE S PROJEKTI MODERNA ŠOLA V LUCI EKSPERIMENTA J. HARRIOTA Preselimo se za danes v Kanado. Pa ne očitajte mi, da zato, ker sem tam preživela preteklo študijsko leto. Verjemite, da je Kanada zanimiva dežela in da se lahko tako kot v Sovjetski zvezi ali na Češkem - tudi v njej marsikaj zanimivega naučimo. Prostrana je in bogata, industrijsko dobro razvita, iz vseh dežel sveta pa se stekajo vanjo ljudje vseh narodnosti, ki prinašajo s seboj tudi svoje probleme. Ti ljudje, ki prihajajo iz vseh koncev sveta, so bili vzgojeni in socializirani v zelo različnem okolju. Deležni so bili najbolj nasprotujočih si izobrazbenih izkušenj. Vse to povzroča šolstvu v Kanadi velike težave, ki jih skušajo na razne načine premostiti. Eden takih poskusov je tudi eksperiment J. Harriota, ki ga je zasnoval v nekaj šolah v okolici Toronta. Nasploh se dežela lahko pohvali z enim najbolj modemih izobraževalnih sistemov, v katerega materialno in kadrovsko veliko vlaga. Izobraževanje je tam že nekaj let v taki ekspanziji, da upravičeno govorijo o „revoluciji učenja". Postalo je ena od osnovnih dejavnosti vse družbe. Priložnost, da se lahko uče, je pritegnila ljudi vseh starosti. Za svoje delo iščejo kar naprej novega izraza in novih oblik. Harriotov poskus ni edini, vendar je eden najbolj originalnih po svoji zamisli in najbolj uspešnih po rezultatih. Harriot je mlad, široko razgledan pedagog, ki s svojo zelo dinamično osebnostjo in hitrim tempom dela svoje znanje in zamisli tudi hitro uresniči. O svojem delu he govori, niti ne piše rad. Zanj je najpomembnejše, da delo v šoli uspeva. „Sedaj ko vidim, da stvar teče (v mislih ima eksperiment v šolah); se s tem ne bom več posebej ukvarjal. Zamisel sem dal. Če je ta dobra, jo bo praksa sama še naprej ohranjala in širila," pravi avtor. Uspeh v šolah že potrjuje, da zamisel ni slaba. Učenje se ne sme nikoli oddaljiti od interesov tistih, ki se uče. V začetku izhajamo iz tistih interesov, ki jih je otrok že razvil, nadaljnje razvijanje interesov pa pospešuje strokovno vodstvo učitelja, ki je temeljito pedagoško in psihološko podkovan. Otroka ne uči samo tako,'da mu posreduje znanje; meni, da je učenje tesno povezano z vsem otrokovim psihičnim razvojem. Učenje namreč ni samo pridobivanje znanja, temveč kakršnokoli spreminjanje subjekta. Načrtno pospešuje otrokovo samozavest. Njegovo vztrajnost in samostojnost razvija pri učenju pa tudi pri drugem delu. ŽIVLJENJE - NE PO ŠOLSKIH PREDMETIH ALI ZNANSTVENIH DISCIPLINAH Navidezno so te šole podobne drugim v Kanadi, le da imamo že takoj ob vstopu občutek večje spontanosti. Odnosi med vsemi, ki so na šoli, so bolj domači, občutimo večjo demokratičnost. Zato pa disciplina prav nič ne trpi. Vse delo v šoli poteka lagodno in v prijetnem ozračju ter brez razgrajanja in izgredov. Tudi v moji skepsi o eksperimentu so bili pomisleki o slabi disciplini, ko pa sem stopila v tiho in urejeno zgradbo, sem mislila, da imajo morda le nekaj otrok. Imeli pa so jih nad 500. Za novi način dela so bili otroci tako ogreti, da na razgrajanje še pomislili niso. Življenje se javlja po problemih in ne razdeljeno po šolskih predmetih. V tem je eden od vzrokov, da nam šola tudi vedno manj lahko pomaga v življenju ter ena od predpostavk, na katerih Harriot nadalje gradi svoj eksperiment. Problemi, ki se pojavljajo v življenju, so kompleksni in jih moramo tako tudi obravnavati, ne pa po tematiki šolskih problemov. Zakaj ne bi tej kompleksnosti približali tudi našega učenja, saj se učimo za življenje, ne pa za učitelja ali znanstvenika, ki sta nam znanje razvrstila „po predalčkih"? Harriot zavestno poruši koncept ločenih ved in ločenih šolskih predmetov. Otroci naj se uče po problemih, ki jih zanimajo. Po svojih interesih si izbere otrok temo in ob njej razvija svoje šolsko delo. Pod učiteljevim vodstvom obdeluje vsak učenec drugo temo. Učitelj pa skrbi za to, da pridobi ob njej učenec potrebno znanje, ki bi ga sicer dobil pri več šolskih predmetih. Učni proces je zelo pester. Učenci se veliko pogovarjajo z učiteljem, samostojno zbirajo gradivo. O izbrani temi pa se pogovarjajo še z drugimi pedagogi na šoli, pomagajo si s filmi, šolsko knjižnico, fonoteko, gledajo televizijo, obiskujejo kulturne ustanove, pregledujejo časopise, stikajo po dokumentacijskih centrih itn. Iz najrazličnejših virov postopoma nastaja elaborat. Otrok o problemu NOBEN DAN NI TAKO ČRN.. K protestu prosvetnih delavcev občin Mozirje in Velenje Tudi prosvetni delavci sindikalne podružnice na osnovni šoli Franc Belšak Gorišnica smo na občnem zbora (v mesecu marcu) izrazili svoj protest zoper zamrznitev osebnih dohodkov v prosvetni službi. Navajamo misli, ki so se sprožile ob tej, za učitelje težki življenjski preizkušnji: Sleherna družbena stvarnost vznikne iz določenih idej, ki se oživljajo v življenje. Seveda je pot od idej do dejanj dolga, težavna, največkrat trda, neusmiljena in tudi krvava. Iz lastnih izkušenj vemo, da smo za osveščanje družbenih odnosov, ki danes uravnavap naše življenje, plačali težak in krvav davek. Zato ne moremo biti brezbrižni in neprizadeti ob spoznanju, da lahko čas in človek izmaličita pravičnost, odgovornost in pogum. Vsak posameznik naše družbene stvarnosti ima svoje dolžnosti, ki jih mora izpolnjevati in tako prispevati svoj delež za rast naše samoupravne sociali- skega samoupravnega social1 ma, ju trdno povezati in pot! dij^ nadaljevati pot naprej v bdi1 (do prihodnost. ,! : Utrgala se je lavina 'T< Prav boleče pa je prosvetne ^4 l_ lavce vzburilo vprašanje: 7° er smo storili učitelji, da smof[ nančno in moralno hudo prti deti zaradi zamrznitve oseb dohodkov? Ali je to „nagn za naše vzgojno-izobraževb prizadevanje, s katerim hoče* oblikovati človeka, ki bo dobi pošten, delaven, prizadeven A variški, bogat z znanjem bo znal in hotel osebne intetn podrejati interesom družbe) kateri bo nekoč soodločal] upravljal? Prosvetni del<$ smo že doživljali čas, ki narrtj, bil naklonjen, saj je družba bi mačehovsko vrednotila rm delo. Toda razmaknila so \ temna obzorja in sončni žan je po sijal v našo zavest, sedaj} spet legajo sence v naš dah' bude moreče in boleče nd Ali se bomo morali znova puntarsko besedo bojevati stične družbe. Le-ta je zaupala svo! usjed » samouprav«/ ^ • - ciahsticni družbi? To prosvetnemu delavcu največjo nalogo: vzgojiti in izobraziti mora mladi rod, jutrišnjega nosilca socialistične miselnosti in oblikovalca samoupravnega socialističnega življenja. Ker prinaša vsakdan nove izsledke, bogatejša izkustva, boljša in popolnejša spoznanja in z vsem tem povsem nove življenjske težnje, mora prosvetni delavec nenehno loviti korak s časom. Zato posega v družbenopolitična, ekonomska in kulturna dogajanja doma in v svetu, da lahko vse to koristno uporablja pri svojem delu in tako častno in v duhu samoupravnih socialističnih odnosov izpolni vse naloge, ki mu jih narekujeta čas in prostor, v katerem živi in dela. s>?°P la v grožnje niti prevratne marveč beseda razžaljenih, vedno iščemo varni prostat ^ ■ svoji družbeni skupnosti. NIrf' jrj, niti anarhisti niti zaletavi id^1 sti, pač pa borci, ki veruje^ ?? da noben dan ni tako črn, ^ Vi' uu riUUful UUrl ril lunAJ Cf/t, w _ nj j. ne bi vanj ujela svetloba, # bo utirala pot skozi razp°f_, trenutne temine. ^ Rane, ki jih je usekal v vrste neizprosen sedanji časAij; znova zaskelele, ko smo p1^ brali protest prosvetnih delsin2 cev velenjske in mozirske •Jpret čine. Na sindikalnem sestafll m In če prosvetni delavec z od- luvansi vcienj^cga m j« govomostjo opravlja svoje po- zirskega okolja. Pozdravljali slanstvo, ima tudi pravico kri- njihov pogum, saj so spregOj tično poseči v sodobno druž- rili v imenu vseh težko pf^j beno dogajanje, ki ga pretresa detih slovenskih učiteljev,J ob iskanju izhoda iz težkega go- pridružujemo se njihove"] delovnega kolektiva, 4. m 1973, smo kritično ocenili L hteve, ki so jih v članku PH| TESTIRAMO postavili sta ski tovariši velenjskega in spodarkega stanja naše jugoslovanske stvarnosti. Zato se krešejo misli, želje, zahteve in potrebe, se kristalizirajo mnenja, iščejo napake in pomanjkljivosti ter odgovorni krivd ženo samo željo najti spet pretrgana konca rdeče niti jugo slo van- boju za pošteno in praviej vrednotenje učiteljevega ki ga opravlja na sloveni gruntu. osnovne m - sindikalne podružijj >vne šole F rane Be^. Gor#1 ij h Pri z#, fv vedno več ve, o tem tudi piše ter uči druge učence v nizr!r,i ie Nazadnje odda elaborat v šolsko knjižnico med druga dela. , s,y otrokova samozavest zelo hitro stopnjuje, njegove komunikačl je drugimi pa so vedno bolj zrele in izoblikovane. J ^ Učiteljeva skrb je, da se bo otrok ob problemu ali dveh ^ vse potrebno za svojo starost: nekaj matematike, zgodovine,1 , g: Ijcpisa, družboslovja, materinščine itn. Na teh šolah bi vas P, V(“ pričali, da se da to doseči prav ob vsaki temi. Razumljivo pa jt',) pQ mora biti učitelj (ki dobi pri takem delu novo vlogo) # psiholog in pedagog, ker le tako lahko posameznega učenca P ’ ttf vilno vodi. , J žh Pomembnejša od znanja, ki si ga nabere učenec z „učenFj stl projekti", in za katerega ne moremo reči, da bi veliko Pre^A Žt klasično delo pri pouku, je velika samostojnost, ki si jo ob 1 ^ pridobi. Poleg tega si razvije še druge psihične karakteristike, j) f ^ bo kot odrasel bolj potreboval kot pa faktografsko znanje. N,, ^ se iskati in kritično presojati vire, in kar je najpomembnejše- ,j vj. dosega uspehe, postaja samozavestnejši. To pa je dober stat ' ^ življenje in zagotovilo za uspeh na vseh področjih. Podobnosa , ^ zavest smo včasih našli le pri edincih v družinah. J ^ Takšno je torej „učenje s projekti". Otrokom se zdi, kot de K ^ v šoli. Delo je pestro in temelji na njihovih interesih, zato /#J ta vsem prevzame. Zanje je učenje lepo, privlačno in prijetno. It1 * , ne bi bil tudi učitelj bolj srečen, če so srečni njegovi ^ ^ Znanje, ki si ga učenci pridobe, ni površno. V ilustracijo naj Pf j/j S[ primer: pred menoj je bil desetletni fantek, ki je končal „pro]eKl V) konjih". Nisem hotela biti samo turistka, zato sem mu želele . ^ povedati kaj novega in prispevati k njegovemu delu. Toda o ko ^ nič ne vem. Na dolgo sem začela s tem, s čimer bi se kot Slofe\ „ lahko pohvalila: „ Veš, moja domovina je majhna dežela in v, ^ daleč od tvoje. Na malem posestvu, nedaleč od Jadrana pa dfi jt znane konje... “ Odločno me je presekal: „Ali imate v trj.j s( Lipico? “ Mraz me je spreletel ob teh besedah. On pa je nudffl 0 in mi o lipicancih še marsikaj povedal. .. j p Žal nam prostor ne dopušča, da bi vam še kaj več povedo. tem, kako so se umaknili še moji drugi pomisleki o „učenK projekti". Eksperiment je vreden pozornosti pedagogov in kazuje pot E modernejšemu učenju. Vprašam se le, koliko j riotov bomo potrebovali, da se bo z nas „oluščila skorja sto 1 dela"? , 1 RADIO l\l ŠOLA VESELI TOBOGAN - VSAKO ZADNJO NEDELJO V MESECU ' Jescli tobogan je ena izmed Libijskih oddaj, ki je na sporedu I dolgo vrsto let. Enajsto leto ■ že izteka in v eter je šlo 110 oddaj. Če štejemo, nastopi na vsaki oddaji vsaj f0 ®n pevski zbor — včasih na- kar je Je skoraj šlo v pozabo, pa tisto najlepše, kar še živi in tisto, kar nastaja in vse to kar najbolje posredovati občinstvu doma in s pomočjo radia in televizije tudi po vsej Sloveniji. Tako lahko pokažejo šolarji, kq Uadi godbeniki na Veselem toboganu j( popita tudi po dva — potem • «coraj- lahko trdimo, da nastopi s;na vsaki oddaji vsaj 60 do 100 [ftrok. Vzemimo sredino, re-r Rno, poprečno po 80 otrok na #Vs^ki oddaji, kar da v 11 letih j/Jpribližno 9000 otrok. To je pa približno igračkanje z ne-'P številkami, kajti navsezadnje 1 .T1 bistvo in namen oddaje to, jfoliko otrok bo nastopilo. Pa rprav malo tudi to! Vendar še i°lj želimo, da bi otroci imeli priložnost skupaj s svojimi uči-.j elj' pripraviti domačemu kraju U^elo, vedro otroško prireditev 0111 ža to prireditev pobrskati po Oteklosti, poiskati najlepše, znajo, kaj zmorejo, kaj delajo, kaj je v njihovem kraju zanimivega, kaj starega in že skoraj pozabljenega, je še vedno negovanja vredno. Vsi, ki oddaje po Sloveniji poslušajo, nedvomno lahko zvedo marsikaj zanimivega o kraju, otrocih, šolah, kjer oddaja teče, in hkrati se lahko med seboj tudi primerjajo. Potem ko je oddaja na radiu že precej let tekla-, se je televizijska redakcija dogovorila z radijsko, da bi to radijsko pripravljeno oddajo snemali tudi za televizijske gledalce. Zadržkov seveda fti bilo in tako zdaj že ne- kaj let to radijsko oddajo prenaša tudi televizija. Oddaji je to samo v korist, saj je v tem da tudi vidimo tisto, kar slišimo, nedvomno velik čar. In čeprav je oddaja pripravljena radijsko — šteje Veseli tobogan med tiste oddaje, ki jih televizijski gledalci najraje in v največjem številu gledajo. Številna pisma, ki prihajajo v uredništvo takoj po radijskem predvajanju Veselega tobogana, pa kažejo, da oddaji tudi poslušalcev ne manjka. Prav zato, ker teče oddaja že tako dolgo, smo v uredništvu že večkrat razmišljali, ali si ne bi kazalo izmisliti kaj novega, kakšno drugačno oddajo. Razmišljali smo in razmišljali, toda na kakršnokoli idejo smo že prišli, vsako smo sproti ovrgli. Vedno znova smo sklenili, da oddaja vendar lahko ostane takšna, kot je, dokler ima toliko kandidatov, kot jih je zdaj in dokler ima v dvoranah toliko publike ter pri radijskih sprejemnikih toliko poslušalcev in toliko gledalcev pri televizijskih sprejemnikih, kot jih ima zdaj. Tako smo sklenili, dokler je še zanimiva, naj ostane taka kot je. Vsi skupaj, to je v našem uredništvu in na šolah, kjer oddajo pripravljajo, si prizadevajmo, da bi bila kar najboljša in dala čimveč tistega, kar je za kraj najbolj značilno. Ob vseh teh razmišljanjih nas je še bolj skrbelo to, da imamo za Veseli tobogan vsako leto toliko kandidatov, da nikakor ne moremo sproti vsem ustreči. Čakati najmanj eno leto na vrsto, je že kar pravilo. Tako smo že pred leti razmišljali, kako ugoditi vsem. Priprava in snemanje take javne oddaje, kot je ta, je predrago, da bi lahko snemali dve oddaji mesečno. Potem smo začeli razmišljati, kako vsak mesec ceneje pripraviti še eno javno otroško oddajo. Seveda bi morala biti kolikor je le mogoče drugačna, kot je ta. Spet je bilo vprašanje , kako jo pripraviti drugače, kajti tudi na novi oddaji naj bi otroci nastopali, peli, recitirali, igrali na razne instrumente in tako dalje. Pa smo prišli na misel, naj bi otroci s svojimi učitelji pripravljali sami oddajo, jo sami vodili brez poklicnih konfe-ransjejev, jo sami tudi glasbeno spremljali. Te oddaje naj bi bile priložnostne, posvečene kakemu prazniku ali pa čisto navadnemu pomladanskemu, jesenskemu ali zimskemu razpoloženju. Tako je nastal koncept za novo otroško javno oddajo. V roke ga je dobila čisto nova delovna skupina, taka, ki bo lahko s čisto novimi močmi in čisto novimi idejami ta koncept uresničevala in ga izpopolnjevala. Ta oddaja je „Pet pedi“. Pa vrnimo se spet k Veselemu toboganu. Vsako leto imamo na sporedu 10 oddaj. Vsako pisemce, vsako željo, pismeno ali ustno, naj bi v tem ali onem kraju posneli Veseli tobogan, si skrbno zabležimo. Potem ko delamo načrt snemanj, razporedimo kraje tako, daje vsako leto zajeta v glavnem vsa Slovenija. Vsako leto posnamemo eno oddajo med otroci, ki so na počitnicah na moiju. Že nekaj let pa gremo skoraj redno tudi med naše zamejske Slovence ali pa med rojake v tujino. Tako £mo bili z Veselim toboganom že v Trstu, Gorici, v Celovcu in med našimi delavci v Stuttgartu. Letos smo pa celo posneli dve oddaji med rojaki, ki so že med obema vojnama šli po svetu za kruhom in se naselili v rudarskih pokrajinah v severni Franciji, v Belgiji in na Nizozemskem. Tako smo posneli dve oddaji med mladim rodom, ki se je rodil na tujem. Če vas zanima, kako si prizadevajo obdržati stik z domovino, vas vabimo, da poslušate radio 5_ in 12. maja ob 22.20. Prvič boste lahko slišali v Oddaji za izseljence Veseli tobogan, ki smo ga posneli med našimi mladimi rojaki v Franciji; ti so imeli v gosteh še otroke naših delavcev v Stuttgartu. Drugič boste pa lahko poslušali otroke naših izseljencev, ki živijo v Belgiji in na Nizozemskem. Oddaji bomo ponovili 25. maja ob 9.05 in 3. junija ob 8.05. Trenutno pa pripravljamo tudi snemanje oddaje med slovenskimi otroki v Porabju na Madžarskem. Če bo šlo vse po sreči in upamo da bo, bomo oddajo posneli 2. junija. Seveda pa teče ves ta čas redno delo tudi'doma. Vsak mesec je na vrsti drug kraj. In ne morem si kaj, da ne bi povedala še to, da je naša skupina, ki pripravlja oddajo, silno vesela, kadar zanese pot Veseli tobogan kam daleč od mesta, med otroke, ki tako redko zaidejo v kino, ki imajo redko priložnost nastopiti ali gledati druge, kako nastopajo, med otroke, o katerih tako redko kaj zvemo. Maijan Kralj bo vsak čas sestavil tekmovalno ekipo in vsak bi bil rad kar najbliže, da bo hitro skočil na oder lij »V BOJ ZA PRAVICO, ZA c» "VOBODO!" To je staro, lepo 111 plemenito geslo. Toda, kot ^ vsako delo se je treba učiti in Mpravljati tudi za uspešno bo-' ^vanje. Dandanes — ko so stroji i! *e pri tolikih opravilih nadome-u ?rili in celo prekosili človeka — i !e tudi v boju poleg predanosti ■ 111 poguma nadvse pomembno Jf ^anje. Le tisti, ki pozna strate-,t! in taktiko, bo znal modro dj v°diti svoje borce. Le oni, ki >? P°zna delovanje orožja, bo znal |avnati z njim. Bojevati pa se je j rieba na kopnem, na vodi in v Zfaku, s hladnim orožjem, raz-P s.trelivom in kemičnimi snovmi. /{ fnanje je postalo eno najvažnej-^ ?jh stebrov tudi v Jugoslovanski P ‘Mski armadi, ki predstavlja ! lašo varnost in moč. V Jugosla-• VlJi imamo tri popolne vojaške fenazije Mi (Beograd, Zagreb in ostar), v Ljubljani pa je voja-5* internat „Franča Rozmana-^taneta", ki bo prej ali slej predel v vojaško gimnazijo. Za ^daljnje usposabljanje imamo še vojaške akademije različnih Smeri, diplome so zdaj enako-,, l^dne diplomam na drugih fa- j ^Itetah. na Vojaško šolstvo je samostoj-panoga našega izobraževal-sistema — in kot takšno bo ^elo v našem listu svoj pro-st°r. Danes predstavljamo bral-?Itl vojaški internat „Franca ^°zmana“ v Ljubljani. SVOJE ŽIVLJENJE BODO POSVETILI varstvu domovine 0d začetka — to se pravi od • Septembra 1971 vodi inter-profesor Alojz Šonc. MinuM teden so se gojenci vrnili s tekmovanja vojaških gimnazij v Mostarju. Osvojili so ekipno drugo mesto v plavanju, drugo mesto posameznikov pri skoku v daljino, drugo mesto v teku na 3.000 m in prejeli prelep pokal za tekmovanje v košarki. Na pokalu piše: „EKIPI ZA FER-PLEJ MOSTAR 73“. Na pokal, ki so ga prejeli za pošteno, tovariško igro, so gojenci in njihov voditelj zelo ponosni. Ali je za sprejem v internat potrebno posebno odlikovanje v telesni vzgoji,“ smo vprašali direktorja Šonca. „Ne. Potreben pa je najmanj dober učni uspeh; vsi važnejši predmeti morajo imeti oceno dobro — in pa zdravje je pogoj. Mladega, zdravega človeka je lahko usposobiti za tiste panoge telesne- vzgoje, ki so mu blizu. Tako imamo za naše gojence smučarske tečaje — tudi vso smučarsko opremo smo jim kupili. Poleti imamo plavalne tečaje v Puli, pa tudi plesni tečaj prispeva svoje k razvedrilu in gibčnosti telesa. Gojenci tekmujejo z vojsko in s kadeti v Tacnu. Še več možnosti bo naslednje šolsko leto, ko se bomo preselili v nov internat ob Titovi cesti. Tam bomo imeli svojo telovadnico in druge telesno-vzgojne objekte. Tega internata se že vsi veselimo: sodobnejši bo, bolj praktičen in tudi lepši. Resnici na ljubo naj povem, da je tudi internat na Roški cesti zelo svetel, zračen, da so sobe prostorne in lepo opremljene z divani (po trije, največ štirje gojenci spijo v eni sobi), Pri učni uri modernimi omarami, pisalnimi mizami in pečmi na oljno gorivo. Po stenah so reprodukcije slik svetovnih mojstrov. Marsikateri od gojencev pa še olepša sobo z lončnico, sliko, fotografijo ali z rezljanimi izdelki. Tako dihajo sobe domačnost — ne vojaške vaje.“ „Od kod so gojenci? “ „Z vseh predelov Slovenije. Več jih je s podeželja kot iz mest. To je za nas tudi dragoceno, saj so za bodoče oficirje potrebni zdravi, zdržljivi ljudje. Da je na podeželju dosti bistre jaškem poklicu nekaj vase zaprtega, grobega, pretežno ukvarjanje z orožjem, uboganje ali ukazovanje. A temu že dolgo ni tako. Sodobna vojna vihra pa tako zajame vse od dojenčkov do starčkov in ne loči več fronte od mirnega življenja v za- kljub redu, ki vlada v njih. Dijaki — vseh skupaj jih je letos 79 — hodijo na različne šole: na poljansko in meščansko gimnazijo ter na štiri oddelke tehniške srednje šole. V prihodnjem šolskem letu, za katerega se je že doslej prijavilo 57 bodočih dijakov in gojencev, pa bodo vsi gimnazijci hodili na meščansko gimnazijo. Dijakov tehniške srednje šole pa vojaški internat ne namerava več sprejeti. Upamo, da bomo čez kako leto imeli poleg novega internata tudi že svojo gimnazijo v Ljubljani." „Kako je pravzaprav prišlo do odločitve za vojaški dijaški dom v Ljubljani? “ „Že nekaj časa je vedno manj Slovencev med vojaškimi starešinami. Zdaj ko bosta internat in šola v Sloveniji in ko je večini zagotovljeno tudi delovno mesto v Sloveniji, se bo stanje izboljšalo. Enotno, disciplinirano življenje v internatu daje možnosti za vzgajanje k resnemu delu in tovarištvu. Vsi, ki se odločijo za vojaško smer, žive v internatu. Tu dobijo vso opremo, obleko in šolske potrebščine (celo dežnike dobijo tu), zagotovljena pa jim je tudi pomoč pri učenju. Za sedanjih 79 dijakov imamo štiri redne vzgojitelje, poleg tega pa pomagajo še profesorji, ki služijo vojaški rok in so že opravili obvez- mladine, pa tako vsi vemo. Še nekaj moram povedati: zdaj ko vojaške šole niso več zaprte vase, lahko posebno nadarjeni po končani diplomi nadaljujejo študij in opravijo magisterij in doktorat. Žagotovljeni so jim dobri osebni dohodki in če se poročijo, tudi primerno stanovanje. To pripovedujem zato, ker mnogi še vedno vidijo v vo- ledju. Zaledja ni več. Ge je vojna, smo v vojni vsi — samo da so eni na to bolje strokovno pripravljeni, drugi pa slabše." Sicer pa — vsak občan je glede na svoje posobnosti tudi član civilne zaščite. Vojaške šole pa vzgajajo tiste, ki bodo strokovno vodstvo naše obrambe. N. M. MOJI NADZORNIKI RANTA RHEI Izreka se spominjam še iz šolskih klopi. Saj sega tudi vi, kajne? Ne vem, zakaj so nam toliko dopovedovali, da so stvari minljive. Počakali naj bi bili, da bomo stopili na trnovo pot slovenskega šolnika, pa bi si bili prihranili trud s prispodobami o bistrem potoku. Le kaj na svetu se še tako spreminja kakor naša šola? Sedaj je m vrsti poštevanka. Sem prav radovedna, koliko časa bo še v modi ropotanje s ploščicami, da bi otroke naučili, koliko je dvakrat dve. No, pustimo poštevanko mladim! Bolj ko se človek stara, teže se prilagaja spremembam, jaz sem imela pa že v mladih letih grdo navado, da sem vsako novo resnico trikrat obrnila, preden sem jo vzela za svojo. Tako sem bila večkrat prava cokla napredku in razvoju. Ko bi bila znala vsaj molčati, tepka, ko bi se vsaj naglas ne bila upirala spremembam, ki so jih zagovarjali starejši in pametnejši od mene. ,£,ahko mi verjamete, tovarišica," mi je rekel tovariš Ludvik, ,,da so višji forumi že vse premislili, preden so nam poslali okrožnico. “ Tovariš Ludvik je živel za spremembe. S pravim navdušenjem se je zavzemal zanje, pa naj je šb za novo učilo, za novo metodo, za novo knjigo ali pa samo za nov obrazec v poročilu o zaključku leta. Tovariš Ludvik je priganjal upravitelje, da so na nekaterih šolah spremenili šolske vrtove v kurje farme. Za šob, ki ni imela vrta, se je prav tovariš Ludvik domislil, naj bi učenci izdelovali gumbe. Z njegovim prizadevanjem so opremili učne kuhinje z dragimi napravami, ki so jih mnogi otroci prvič in zadnjič v življenju videli v šoli. Tovariš Ludvik ima velike zasluge za rast naše šole. Sledovi njegovega naprezanja se danes praše po podstrešjih ali rjave po kleteh, a bi zaslužili prostor na policah šolskega muzeja. Kar ni več nadzornik, se tovariš Ludvik ne utegne ukvarjati z njimi. Posvetil seje prepotrebni šolski administraciji. Obrazce sestavlja za vpisovanje delovnih in pedagoških ur, dodaja nova poglavja, nova vprašanja in nova okenca. Koliko ur trdega dela je potrebno, da nastane takale papirnata plahta o delovnih urah! Številke tečejo podolgem in počez in vse se morajo ujemati... ne z življenjem, življenje je muhasto in hodi svoja pota ... pač pa z nečem, kar je onkraj našega razumevanja. Zato se večkrat zgodi, da se zmotimo, da vpiše katera številke, ki jih nihče ni pričakoval, ali da jih vpiše v napačna okenca. Tovariš Ludvik se povsem upravičeno jezi na nas. Tovariša Ludvika sem spoznala, ko sem postala profesorica . . . hočem reči, ko so me napravili za profesorico, ko sem po zaslugi starega angleškega učbenika zapustila Svetega Andreja in se preselila v dolino. Nič več nisem bila osnovnošolska učiteljica, poceni kupljeno učenost sem prodajala v razredih, ki so na tihem še zmeraj veljali za gimnazijo in so bili nekaj več. Tam smo bili vsi profesorji, profesor pa se je že na zunaj ločil od učitelja. Učiteljice so se odpravljale v razred obložene s torbami, profesorja pa sta pred zbornico obvezno čakala dva reditelja, ki sta prevzela razrednico in učila in zvezke in jih kakor ministranta pred njim odnesla v razred. Profesor se nikoli ni dal begati z opraviti, ki ne sodijo v stroko, kakor so počele to učiteljice. Skrb za življenje v razredu je prepuščal rediteljem. Profesor se nikoli ni pustil zmerjati z učiteljem, tudi tisti ne, ki se je še sam trudil, da bi nekako skrpal srednješolsko maturo. Meni je rdečica planila v obraz, če mi je kateri od otrok po vsej sili obešal zveneči vzdevek. Pehta s Svetega Andreja mi je bila bolj všeč. Nisem se znala vživeti v nove razmere. Vse sem delala drugače, zato nisem imela ugleda ne pri otrocih in njihovih starših ne pri stanovskih tovariših. V odmorih sem se izogibala zbornice, in če sem le utegnila, sem stekla na spodnji hodnik, kjer so se učiteljice nižjih razredov zbirale v grupe in opravljale. Ti neskončni klepeti! Kako si človek odpočije ob njih. Prav zaradi druščine in klepeta sem se tudi na sindikalnih zborovanjih spravila v zadnje vrste, med učiteljice. Tam smo stikale glave in se hehetale in preslišale vsaj polovico dolgih govorov. Si lahko mislite, kako me je prizadelo, ko so nam sporočili, da se bo sindikat ločil, da se bodo sestajali učitelji zase, profesorji pa zase? Tovariš Ludvik je imel o tem dolg govor. „Strokovnost in narava dela, tovariši in tovarišice, zahtevata, da si napravimo vsak svojo organizacijo, da se posvetimo vsak svojim vprašanjem ... “ je govoril. Našteval je dokaze za pravilnost svojega prepričanja, kakor bi prebiral jagode na rožnem vencu. „Sprememba je nujna," je končal. „To je velika prelomnica v razvoju šole, ki bo dala našemu delu nov polet...“ Še toliko nisem počakala, trapa neumna, da bi bil tovariš Ludvik postavil klicaj na koncu svojega govora. Kar vrglo me je s stola. potlej bomo ločeni, tovariš Ludvik," sem se oglasila. ,JVič več ne bomo enotna šola." ,JIojim se, da niste razumeli vseh mojih besed, tovarišica," me je pokaral tovariš Ludvik. Seveda jih nisem. Nekaj sem jih preslišala, ker mi je soseda prav takrat pripovedovala o novi učiteljici pri Svetem Andreju. Pa me tudi zanimale niso. Samo to sem čutila, da je starih zborovanj konec, samo temu sem se upirala. ,Zmeraj smo bili skupaj, enotni, “ sem trmoglavila. Tovariš Ludvik me je samo ostro pogledal in vprašal: ,JKdo je za to, da se ločimo? " Nekaj rok se je mlahavo dvignilo, takrat smo glasovali samo za, nikoli proti, in tovariš Ludvik je naročil zapisnikarici:,,Soglasno." Nazadnje sem se tudi sama vdala v usodo, kaj pa sem hotela drugega. Toda usoda mi je to pot naklonjena. Ne spominjam se, da bi bila katera odločitev krajšega veka, kakor je bila ta o ločenih sindikatih na osnovni šoli. Že na naslednjem zborovanju, kjer smo se proti pričakovanju spet zbrali vsi, je imel tovariš Ludvik znova dolg in navdušujoč govor. ,Naša enotna šola, tovariši in tovarišice," nam je dopovedoval, „ne prenese dvojne organizacije, dvojnega dela in dvojnega dogovarjanja. Zmeraj smo bili skupaj, zmeraj na isti fronti. Zato je naša odločitev, da se združimo v eni organizaciji, prelomnica v delu slovenskega učitelja ...“ Spet so se vrstili dokazi, kakor jagode na rožnem vencu, in spet je sledilo vprašanje: „Tovariši in tovarišice, kdo je za to, da se združimo? “ Nekaj rok se je mlahavo dvignilo, kakor na zadnjem zboru, tovariš Ludvik pa tokrat ni bil zadovoljen. Z ostrim pogledom je preletel zadnje vrste, se ustavil na meni in vprašal: .fa vi, tovarišica, mi boste spet ugovarjali? " ,Zakaj naj bi vam ugovarjala? “sem bila zbegana. „Vendar!" je z olajšanjem vzdihnil tovariš Ludvik. „Vendar tudi pri vas sprememba. “ Bolem se je obrnil k zapisnikarici: „Soglasno.“ Tak je bil tovariš Ludvik. MIHAELA SRŠENOVA PRVORAZREDNI POTNIK Vlak je enakomerno ponavljal praritem, zasekan že dve stoletji med presledke tračnic. V sosednjem vagonu je utihnilo kokodakanje kokoši, lepo zamreženih v velikih pletenih košarah. Kmetice so zaspale z njimi vred, kot po dogovoru Z dimom pralokomotive se je mešal vonj domačih klobas in žganjice ter vnašel v lepoto pokrajine požrešen nadih. Rad potujem z ljudmi, ki jih še nikoli nisem srečal; rad sem iskren z ljudmi, ki mi nikoli ne bodo mogli škodovati; rad se sabljam z mislimi teh neznancev; rad pojem v ritmu, ki ga narekujejo ropotajoča kolesa. Mož nasproti mene, brezhibno oblečen, z nekam nervoznimi kretnjami, z otroškimi, begajočimi očmi, se je zastrmel vame. Kot preplašeni jelen je skakal k vratom, jih odpiral, zapiral, neslišno tihceno, komaj slišno, sedal nazaj na svoj sedež in si zapisoval imena postaj. Bil je podoben drobceni, večno vznemirjeni bolhi. Mencal je na sedežu, me metal iz dremeža, polnega tajnih pričakovanj in skritih križarjenj po prepovedanih poteh.. . Nejevoljno sem pokašljeval, kihal, pihal, buljil vanj in topotal z nogo. Zaman! Pridrsal je k meni, se zaupljivo nagnil k mojemu ušesu in zatrobil: „ Vlaki so kakor ženske! Nikoli ne pridejo točno, sprejemajo vse mogoče potnike, dajejo le malo udobja - vendar brez njih ne bi več mogli živeti!" Pri tem si je zavihal sirkaste brčice navzgor. „Zame je edini problem v življenju - prodati dovolj telet!"' Spreletelo me je: s telečjim genijem potujem, človekom, ki oskrbuje države v razvoju s teleti! Z živinskim bogatašem?! „Pet mesecev kupčevanja mi prinese sedem mesecev potovanj. Svet je veliko tržišče, vedno dobro založeno s teleti. Najraje imam pasmo simenthal, ker je odporna in daje zelo dobro usnje za čevlje..." Nenadoma je možiček prebledel, se vrgel na tla in se pričel zvijati v vseh mogočih parabolah in krčih. Na ustih se mu je nabrala pena, ki je dišala po kolodontni pasti V kupe je vstopil na smrt preplašeni kondukter. Pograbila sva obsedenega in peljala do vrat. Govoril je stozložne besede, brez slovnice; histerično se je smehljal in božjastni napad je bil popoln. Vlak se je ustavil. Rešil111 avto je odpeljal ubogega padežnika v bolnišnico.. . Na naslednji vlak sem moral čakati tri ure. Sedel sem v kolodvo? ski restavraciji, bral časopis in z očmi iskal prvo pomladanski popje med drzno krojenimi krilci. Mož nasproti mene je spuS^ časopis..: okamenel sem. Božjastnik! Elegantno oblečen, satnO'• drugo obleko, pred seboj TONIC Water s Cynarjem, svetovni p°! nik, to se takoj vidi! „Presenečeni, ne?! Peljali so me v provincijsko ambulanto. B® ničarke ostarele, sobice kot jetniške celice, postelje vojaške, noV nih rož, bolniki pravi, brez volje do pogovora. Pobrisal sem jo P1 požarni lestvi. V javnem stranišču sem se preoblekel, sedel na tiS' t,jn slednji vlak - v prvi razred seveda - in - tu sem!" Ni, da bi dvomil: potnik z metodo! Njegova moč je v slaboS‘ kondukterjev. „ Vedno stopim v prvi razred. Če je vlak Orient' Express, potem do Devdelije ni nikogar na spregled. Če pa se koP ki Pat Sol: faz Po; Pie faz Itn noc obi lOc/ v t dukter ustavi v sosednjem kupeju, začnem takoj igrati božjastnimi ^ Nekoč sem srečal kondukterja, ki me je samo v oči pogledal -it, •'Oj fOs ''OJ j! Hč, vrgel z vlaka. V mladih letih ga je metalo božje in takoj je spoz0\ amaterja. Tako sem prevozil vse nordijske dežele, Rusijo, Severfl1 ^ Ameriko, košček Azije in Albanijo. Desetkrat sem sedel v pripon1’ fi/, petkrat sem bil brez potnega lista, najteže mi je bilo v Švici, ki® imajo namesto kondukterjev avtomate, ki nimajo srca." „ Živite kot zajček v detelji! Nobenega udobja, nobene gptn aktualnim problemom. Avtor razpravlja o programu srednje-r°čnega razvoja socialistične republike Slovenije m področju vzgo-b in izobraževanja, pri tem pa se sprašuje, ali morda ne bo omeje-'>anja sredstev za prispevek k stabilizaciji pomenilo zastoja ali odsto-^nja od zastavljenih ciljev na področju vzgoje in izobraževanja. ,,, Jurij Gartner nas seznanja z drugo mednarodno razstavo učil in j klske opreme, ki jo je organiziral zavod za šolstvo SRS. Avtor Včlanjuje pomen izobraževalne tehnologije, piše o strokovnem ^svetovanju o izobraževalni tehnologiji, ki je bilo organizirano "ted razstavo o učiteljevih izdelkih na razstavi ter o pomembnosti Ustave kot celote. Za novo kvaliteto delavskih univerz je naslov prispevka Marjana Luka. Avtor analizira pomembnost delavskih univerz,' izhodišča nadaljnjega razvoja, razpravlja o kadrovski problematiki in jinanci-'anju. ' Danica Marinova je napisala prispevek Družbena vzgoja in izpraševanje staršev. V njem razpravlja o usposabljanju staršev za ( Udobno družbeno življenje in vzgojo, aktivnem vključevanju staršev jskrbi za mlado generacijo, ter jasno poudarja, kako pomembna p Piciga je dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delavcev na Področju izobraževanja staršev. J.. Mirjana Borčičeva nas seznanja v svojem prispevku Estetsko V Ujemanje jilma s specifičnostmi filmskega izraza, govori o ritmu torna in o televizijski umetnosti. Helena Novakova razpravlja o Učenčevih delovnih zmoglji-u Pstih v učnem procesu. Obravnava delovno zmogljivost in sta-P f°stno stopnjo učencev, vpliv delovnih razmer na delovno zmogljivost učencev, piše o periodičnem nihanju delovne zmogljivosti j! Vencev med dnevom, tednom in letom ter poudarja, da bi te stvari korali upoštevati pri sestavljanju umikov, kakor tudi pri organi-dranju življenja in dela učencev v podaljšanem bivanju. Prispevek o osnovnem izobraževanju ob delu je tokrat napisal bže Gluk. V njem govori o pomembnosti tega izobraževanja, pritožuje podatke o osnovnem izobraževanju odraslih v SRS in v celjski regiji, razpravlja o problematiki osnovnega splošnega izobra-Jti ^anja odraslih ter daje predloge za izboljšanje tega tako pomemb-J ^ga področja Marija Breznikova razmišlja o Rejništvu kot sestavnem delu tpmpleksne rehabilitacije slušno prizadetih. Razpravlja o vlogi dru-čirte in pomenu rejniške družine, o povezavi otroka rejenca z do-^om ter navaja nekatere oblike dela za razvijanje dobrih medse-rojnih odnosov z rejniki J Vinko Skalar analizira Pojem permisivnosti, Tončka Metelkova nam je tokrat napisala sestavek o podaljšanem bivanju učencev v Snovni šoli, ki bo prav gotovo zanimal vsakega učitelja. Učitelji, ki poučujejo moderno osnovnošolsko matematiko, bodo veseli prispevka Erike in Janeza Ferbarja, saj nas pisca seznanjata z določitvijo smotrov za učno temo pri novi matematiki. Učitelji družbeno-moralne vzgoje v osnovni šoli-pa bodo našli Pripomoček v gradivu Dva vzorca 'za dmžbeno moralno vzgojo z Metodičnimi navodili za delo. Rudi Lešnik seznanja bralce s prispevkom Delo je pogoj otrokovega dela. O tem, kaj so povedali ravnatelji o družbenopolitičnem izobra-ževanju na seminarjih, ki so jih organfzirale organizacijske enote zavoda za šolstvo SRS v letošnjem letu, pišeta Marija Košak in Jože | iavoda za šoi Valentinčič. Martin Rozman govori o samoupravi v šolskih društvih, dr. Ba-Vca Marentič-Požarni k pa o izobraževalni tehnologiji v nekaterih Socialističnih državah. Kot ponavadi so tudi ob koncu te revije informacije, recenzije, Potrjeni učbeniki in učila ter novosti iz knjižnice zavoda za šolstvo. Drago Novak NOVA KNJIGARNA ZA ZNANSTVENO LITERATURO Letos je odprla založba Partizanska knjiga na Trgu revolucije [Sproti poslopja Univerze v Ljubljani novo, najsodobneje oprem-ipno knjigarno. Prodajalna ni splošnega tipa, marveč ožje speciali-%na, predvsem za prodajo domače jugoslovanske pa tudi tuje ^rokovne literature. Za zdaj so močneje zastopana znanstvena in Mjudnoznanstvena dela s področja tako imenovanih humani-'tičnih ved, pri čemer pa se bo, kakor so zagotovili zastopniki Rižanske knjige, izbor študij, razprav, učbenikov, priročnikov, Rokovnih revij in drugih študijskih pripomočkov sčasoma še povedi in obogatil predvsem z različnimi tujimi publikacijami. | Knjigama, ki je prva te vrste pri nas in jo vodijo strokovno , 1 ^posobljeni prodajici-svetovalci, je odprta ves dan. Za kupce, ki \ 1° bodo obiskali prvih štirinajst dni, je predviden dvajsetodstotni Popust pri nakupu vseh knjig in revij. Ko se bo prodajalna vpeljala j111 bo čez čas steklo tudi obročno odplačevanje, bo knjigarna prav -°tovo izpolnila svoje poslanstvo — zlasti med študenti, k I- !• \ ENKRAT: PREK SVETA ODMEVA PESEM Konec decembra leta 1972 je izšla nova pesmarica za osnovne 'ole ,JPrek sveta odmeva pesem" avtorja Mira Kokola. Državna ltoožba Slovenije nas je že večkrat obvestila o izidu te obširne 0 Pesmarice za učence od 4. do 8. razreda osnovne šole. Avtor je I P°slej izdal še zbirke ,Fvropa v pesmi", „Šolsko leto v pesmi", % \ 'Zbirka pesmi ob 25. obletnici osvoboditve", ,JPesmi za otroški in Mladinski zbor" in druge. ,frek sveta odmeva pesem" je torej « delo mladega glasbenega pedagoga in skladatelja prof. Mira J | K°koh. Njegove zbirke in tudi zadnje delo so na našo javnost učinkovale precej osupljivo. Zbujale so različna, tudi nasprotujoča si mnenja: N presenečenja do navdušenja in oporekanja, toda brez dvoma so Pomenile prelom s seveda še vedno živo in tudi plodno tradicijo. In Pritv zato niso doživele ustreznega odmeva, kakor bi zaslužile in vj: bi pričakovali. __________ Kako na primer beremo v 6. številki Prosvetnega delavca manj i Mzveseljiv članek prof. Albina Simončiča, ki za novo pesmarico ni Pokazal razumevanja. Članek je tembolj sporen, ker pisec ni upo-rival celotne razlage v uvodni besedi. Zato v njem ne zasledimo dobronamernih pripomb, ki bi spodbudno prispevale k obogatitvi riiduljnjega avtorjevega dela, kar je drugod v navadi. Namerno ali ^namerno zmanjšuje tudi ugled strokovni komisiji in drugim so-v.i dokrvcem, ki so učbenik pregledali in ocenili. Tudi republiški sekre-id fftot za kulturo in prosveto je bil verjetno v „zmoti", ko je pesma-ot ,Co potrdil kot učbenik. / L5a/ NJiko povzamemo iz članka? Tovariš Albin Simončič ni tri upošteval prizadevanja prof. Kokola, ki je pri izbiri otroških pesmi mislil tudi na vzgojno vrednost glasbenega pouka, ki želi bolj kot prej pobratiti vso mladino sveta s posredovanjem ljudskih in drugih napevov, predvsem takih, ki jih nismo poznali. Menim, da nova pesmarica to vodilo upošteva, upošteva pa tudi otrokov čustveni in predstavni svet. Ugotovitev, naj bi se nova slovenska pesmarica zgledovala po pesmaricah drugih evropskih narodov, ki imajo ob pesemskem gradivu še potreben komentar s kulturno-zgodovinskimi opombami, ni najbolj upravičeno utemeljena. Doslej pri nas ni bilo podobnega učbenika, v katerem bi imeli zgodovinske in druge podatke o pomenu in nastanku pesmi, saj je to vendar osnovna naloga glasbeno narodopisnega instituta in njegovih edicij. Nova pesmarica za osnovno šob pa je namenjena predvsem učencem, zato ni razloga, da bi spreminjali njene sedanje oblike. Pisec članka je menda pozabil, da je glasbeni pouk pri nas organiziran drugače kot v tujini, zato moramo tudi šolsko literaturo prilagoditi našim razmeram. Če pa ima tov. Albin Simončič dovolj praktičnih izkušenj, predlagam, da pripravi boljši koncept nove pesmarice, ki bi ustrezala namenu glasbenega pouka v naši osnovni šoli. Se in še bi lahko polemizirali. Pomanjkljivosti so tudi v drugih pesmaricah. Nekatere v cebti ne ustrezajo zahtevam glasbenega pouka v osnovni šoli, in to največ po pristopnosti izbrane snovi, ki bi jo v učbeniku morali ločiti: na tisto, ki je namenjena učencem, in ono, ki jo potrebuje učitelj. Ob te se nihče ne spotika. Zakaj ne...? Prepričan sem, da bo večina glasbenih učiteljev prej ali slej spoznala vrednost in uporabnost nove slovenske pesmarice, ki ne zapostavlja starejšega glasbenega izročila, novosti pa priporoča. In še to: ali lahko še sploh kdaj pričakujemo zelo zaželeno in potrebno literaturo za glasbeni pouk, če znamo samo Veliko povedati, pokazati pa malo? MILKO HOMER, prof. Selnica ob Dravi DEJAVNOST MLADINSKIH KNJIŽNIC V MEDNARODNEM LETU KNJIGE V mladinskih knjižnicah in pionirskih oddelkih je bilo v minulem letu mogoče opaziti večji nakup knjižnega fonda, zelo povečano izposojo in čedalje intenzivnejše posvečanje knjižni vzgoji mladega bralca. Skoraj v vseh pionirskih oddelkih po Sloveniji so se uveljavile ure pravljic, kot izjemen primer vzgojne prizadevnosti pa velja omeniti pionirski oddelek knjižnice v Velenju, ki ima redne ure pravljic tudi za učence s posebne šole. Aktivno sodelovanje s šolami so razen novomeškega in murskosoboškega dosegli vsi oddelki pionirskih knjižnic. Omenjena oddelka sta nameščena v zelo neustreznih prostorih, tako da tudi drugih oblik dela z mladim bralcem nista mogla razviti. S prostorskimi težavami se bori še več pionirskih oddelkov, kar nujno vpliva na rezultate njihovega dela. Minulo leto so mladinske knjižnice pripravile svojim obiskovalcem več razstav, literarnih večerov, literarnih ur in srečanj s književniki. Oddelek pionirske knjižnice v Trbovljah redno poroča o novih mladinskih knjigah v svojem lokalnem radiu, pionirska knjižnica v Kranju pa v lokalnem časopisu. Med izredno dejavne pionirske knjižnice sodi knjižnica v Mariboru. Ta je za mednarodno leto knjige dobila popolnoma nove, funkcionalne prostore. Največ akcij je realizirala matična pionirska knjižnica v Ljubljani, ki že vrsto let načrtno skrbi za čim uspešnejšo knjižno vzgojo mladine. Iz te ustanove izhajajo na področju mladinskega knjižničarstva tudi stro-, kovna usmerjanja in študijske raziskave. Ker akcije, ki so jih mladinske knjižnice organizirale v mednarodnem letu knjige, niso bile zamišljene le kot enkratna manifestacija, upamo, da bo dejavnost teh oddelkov bistveno prispevala k vzgoji mladega bralca. Želeti je edino to, da bi bile vse mladinske knjižnice deležne družbenega razumevanja, ne pa samo nekatere, pa tudi to, da bi učitelji uvideli potrebo po povezovanju učno-vzgojne snovi z možnostmi, ki jih nudi učitelju in učencu javna mladinska knjižnica. Povedano z drugimi besedami se to pravi, da še ni povsod vzpostavljena trdna zveza med šotorskimi in javnimi mladinskimi knjižnicami Kot zgled povezovanja teh dveh tipov knjižnic velja omeniti oddelek pionirske knjižnice v Trbovljah, ki redno sodeluje s šolami, in šolsko knjižnico dr. Vita Krajgerja v Ljubljani, ki je v stalnih stikih z najbližjo javno pa tudi s pionirsko knjižnico. V območje popolne neosveščenosti in dejanskega duhovnega kriminala pa sodijo tisti primeri učiteljeve ljubosumnosti, ki učencem prepovedujejo obisk javne mladinske knjižnice, češ da ima zanje dovolj knjig šolska knjižnica. Na seji komisije za šolske in javne mladinske knjižnice pri DBS, ki je bila 23. 3. v Ljubljani, so bila žal odkrita tudi taka stališča. BERTA GOLOB KNJIGE ZA MLADE BRALCE Tekmovalcev za bralne značke je iz leta v leto več. Lani jih je osvojilo že več kot 72.000 mladih bralcev. Žal pa ima še marsikatera šolarska knjižnica premalo dobrih knjig, organizatorjem pa marsikje zmanjka denarja tudi za nakup knjig za nagrade tekmovalcem. Zato je Zveza bralnih značk Slovenije zaprosila kulturno skupnost Slovenije, njen odbor za književnost, da nam z nakupi knjig pomaga vsaj nekoliko založiti knjižnice po šolah. Tako smo pred kratkim poslali 65 šolam na manj razvitih območjih Slovenije pakete knjig; denarje prispevala kulturna skupnost Slovenije, nekaj knjig pa je v pakete priložila še založba Mladinska knjiga, za kar se prav lepo zahvaljujemo. Zavedamo se, da bi morali biti ti paketi še dosti večji, če bi hoteli napolniti police šolarskih knjižnic ter nagraditi tekmovalce za bralne značke. Upajmo, da te pošiljke knjig ne bodo zadnje. ZVEZA BRALNIH ZNAČK SLOVENIJE Aktualno o današnji umetnosti OPOZORILO Dvajseto stoletje vnaša v zakladnico umetnosti toliko raznolikega, da smo nenehno v zadregi, kadar hočemo odgovoriti m vprašanja: ali je to delo umetniško, ali predstavlja zgolj eksperiment, ali pa pomeni - kot v našem primeru - nekako opozorilo. Resda ni naša dolžnost, da priznavamo za umetniško vse, kar nam ponujajo današnje razstave. Priznati pa moramo, da najdemo na njih tudi najgloblje zasnovana dela. Znano je, da si v našem stoletju ni moglo pridobiti veljave trajne umetnosti nobeno površno delo. Ko ugibamo razloge, zaradi katerih je avtor konstruiral to kletko z vodo, nam seže pogled tudi v kraje, kamor bi lahko smiselno postavili ta simbol. Morda nad Saharsko puščavo, da bi oni, ki segajo po orožju, vedeli, da lahko izgube še tisto, kar so si s težavo pridobili v miru. Ali pa si predstavljamo teh 600 litrov vode kot spomenik na Luni, kamor bi zemljani ponesli Talesov praelement. Na spomeniku vidimo napis: „. .. Ker tu ni vode, zato na Luni ni življenja. Srečni zemljani, ki vodo imamo, postavljamo ta spomenik življenja. Ko bo človeštvo poseglo po vseh sredstvih uničevanja, bo zadnji zemljan lahko izpil teh 600 litrov vode. Tako naj bo vse dotlej, dokler ne odkrijemo gostoljubnejših planetov, kot je Luna!" Ne čudimo se, če sta omenjena razloga navdihnila umetnika, da je v kletki razstavil teh nekaj litrov vode. Pred 2600 leti je grški filozof Tales iz Mileta proglasil vodo za praelement. Prepričan je bil, da sme tisto, česar je največ, proglasiti za prvobitnost. Njegove ugotovitve drže še dandanes. Vse, kar je živo, potrebuje vodo. Kjer vode ni, tudi ni življenja. Prav je, da ni ostalo le pri filozofskih ugotovitvah. Našel se je umetnik in s svojim delom potrdil pravilnost razmišljanja, ki mu ni tuja praksa. Ljubi vse, kar je živo. Skrb za človeštvo mu je najvišja vrednota. Sredi mogočih in nemogočih eksperimentov današnje umetnosti seveda navdušeno zaploskamo tej ideji humanizma. Odgovoriti pa moramo na vprašanje, če je ta primer tudi umetniški. Ob togih, kovinskih palicah rešetk kletke doživljamo asociacijo zaprtosti, uklenjenosti, kljub temu pa je zaprto očuvano pred vsemi, ki mu groze. Konflikt oblike in vsebine, ki je tekoča in gibajoča, se stopnjuje: prek naše ugotovitve, da potrebujemo vodo, vodi do strahu, da bi nam ta ne bila več dostopna. Spreleti nas občutek negotovosti, strah. Umetnik je dosegel svoj namen. Kot nasprotje tej brezizhodnosti si predo-čimo vse tiste čudovite francoske in druge pejsaže in marine Seurata, Van Gogha, Maneta. Vidimo usipajoče odseve sonca v slikah Turnerja, Moneta in številnih drugih umetnikov. Če sta v teh delih izraženi radost nad življenjem v naravi in slikovitost refleksov v vodi zadoščali za ugotovitev, da so ta dela umetniška, k& to radost podoživljamo, tedaj nam mora razmislek o možni ukinitvi te radosti pomeniti prav tako umetništvo, čeprav nas navdaja z drugačnimi tesnobnimi občutji. V tem delu je poudarjena kristalno čista ideja zaskrbljenosti - vsem zemljanom v opozorilo. Ali bomo še čuvarji narave? Voda, ki v gorskem potočku igrivo skaklja prek skal, se v nadaljnjem toku spremeni v veliko silo, ki podira vse slabotno, ukročena pa je glavni energetski vir. Voda, vklenjena v kletko, je simbol naše človečnosti, opomin vsem, ki se odtujujejo naravnemu življenju. Umetnikov klic je prišel še ob pravem času. Mar ni ta spomenik že imeniten osnutek značke - simbola društev za varstvo narave? IGOR PLEŠKO SLOVENSKA OTROŠKA POEZIJA 2. aprila ob 11. uri so v Pionirski knjižnici odprli razstavo „Slo-venska otroška poezija". Prirejena je bila v počastitev mednarodnega dneva mladinske knjige, rojstnega dne mladinskega pisatelja Hansa Christiana Andersena. Odprla jo je upravnica knjižnice profesorica Martina Šircljeva in spregovorila o pripravah in namenu razstave. Nato je sodelavec Pionirske knjižnice, pesnik Dane Zajc prebral tri pesmi iz svoje pesniške zbirke „Bela mačica". Razstava je urejena po avtorjih in obdobjih. Začenja z ljudskimi pesmimi za otroke. Tu so razstavljene knjige ugank, živalskih pripovedk v verzih in pesmi z raznih krajev Slovenije. V posebni vitrini so razstavljena najstarejša dela naše otroške poezije. Najstarejša je knjiga Marka Pohlina: Kratkozhasne uganke in zhudne kunshte Wele shole, ki jo je napisal pod psevdonimom Peter Kumras in je izšla leta 1788 v Ljubljani. Slede Pesni Valentina Vodnika, ki jih je uredil Fran Levstik, Vijolice Luize Pesjakove, Zvončeki Antona Brezovnika, Iz mladih dni Antona Funtka, leposlovni zbornik Drobtinice iz leta 1846 ter Levstikove Otročje igre v pesencah, ki so bile objavljene v Vrtcu. Razstavljene so kasnejše izdaje Levstikovih mladinskih pesmi in dela Josipa Stritarja. V drugem prostoru si lahko ogledamo dela mladinskih pesnikov od preloma stoletja do današnjega časa. Tu vidimo objavljene otroške pesmi bolj in manj znanih pesnikov od Otona Župančiča, Dragotina Ketteja, Anice Cernejeve, Vide Jerajeve, Franceta Bevka pa do Toneta Pavčka, Kajetana Koviča in Lojzeta Krakarja. Razstavo sklenejo antologije otroških umetnih pesmi od prvih ,,Zvezdic" Josipa Jekla in Cvetka Golarja: ,,Bob za mladi zob" iz leta 1920 pa do ,,Sončnih statev", ki so izšle leta 1970 v Kurirčkovi knjižnici. H. T. VELIKA KLETKA VODE, 1972 (M. 4X3X3, železo in 600 litrov pobarvane vode), Fabrizio Plessi Izberite med novimi knjigami .• Izberite med novimi knjigami KRISTINA BRENKOVA PRVA DOMOVINA V zbirki Kurirčkove knjižnice je Kristina Brenkova podala mozaični svet spominov na svoje otroštvo, ne da bi bila pri tem me-moarna v tistem pomenu, kot je to ponavadi pri spominih za odrasle. Pisani svet utrinkov nam pisateljica ponuja v preprostih, kratko zastavljenih podobah, ki v zanesljivi stilizaciji zrcalijo neposredna doživetja na način, ki je mlademu bralcu blizu. Tudi poetičnosti ne manjka, etični pridih je nevsiljiv. Kristina Brenekova je s ^rvo domovino" podala svojo otroštvo * vse do tam, kjer se otroštvo neha. V tem mozaičnem svetu bo mladi bralec razpoznaval marsikaj sorodnega, marsikaj pa novega, drugačnega. Razveseljiva noviteta mladinske pisateljice ima ustrezne ilustracije Mar-lenke -Stupica, ki žal niso barvne, motivno in risarsko pa pridejo tudi tokrat do veljave njene različno ubrane, ponavadi razgibane in mehke podobe. Ob koncu je Marija Jamar-Legat podala lepo razlago k ,Prvi domovini" in hkrati predstavila pisateljico. FRANCE BEVK TOLMINSKI PUNT SIEGFRIED LENZ KNJIŽNI MOLJ MIRA MIHELIČ VRNITE SE, SINOVI Zajeten roman Mire Miheličeve „ Vrnite se, sinovi" — natisnila ga je Cankarjeva založba — je po pripovedni tehniki — ne pa tudi po vsebini podoben nekaterim prejšnjim delom. Tokrat je pisateljica obravnavala sedanji čas z generacijskimi različnostmi in spopadi. Prizorišče dogajanja je mestno okolje, pisateljica pa podaja skozi prikazovanje življenjskih doživljanj oseb tudi sliko treh različnih generacij. To daje že samo po, sebi obilo možnosti za dramatične situacije in fabulativno okretnost. Obojega pisateljici ne manjka, poleg oseb, kakršne bi v podobni luči že srečali pri nekaterih prejšnjih delih, prinašajo svežino mladostniki s svojim in svojstvenim odnosom do življenjskih procesov, do starejšega rodu. Glavna oseba je mati, ki se je ločila od svojega moža, zdravnika v Nemčiji. Ostala je sama, eden od sinov je v zaporu, drugi neznano kje, z avtostopom po svetu. V krizni situaciji se vijejo spomini, retrospektivni odlomki iz prejšnjih let skupnega življenja, nesporazumi, iskanja, tu so poprejšnja ljubezenska razmerja in v vročičnem spraševanju kriznega prebolevanja išče smisel odnosov med ljudmi, predvsem pa lasten smisel. Tako prikazovanje daje pisateljici možnost, da v fabulativni živopisnosti prikaže sedanji trenutek neke tipične sredine, jo z nevsiljivo kritiko in stvarnostjo zaokroži v zanimiv in problemsko svež roman. VITOMIL ZUPAN POTOVANJE NA KONEC POMLADI Svojevrstna in plodna literarna dejavnost Vitomila Zupana že sama po sebi zasluži pozornost zaradi izrazito literarnih komponent, ki jih je književnik na različnih ravneh vnašal v naše leposlovje. Njegov roman popotovanje na konec pomladi", „blisk v štirih barvah" je zopet eno izmed del, ki so bila napisana davno poprej, pa so zagledala natis pozno, lahko bi dejali: ne tedaj, ko bi ta roman najbolj pristno odmeval med bralci. Potovanje na konec pomladi" je izrazito intelektualno ubrano delo, ki ga pisatelj v prvi osebi omeji na nekaj oseb skozi projekcijo osebnega doživljanja v območju mestnega in meščanskega okolja. Ta oseba je profesor, ki se posmehuje meščanski sredini, osebam, ki so povezane z njegovim življenjskim krogom. Edinole Tajsi, njegov učenec, presega krog teh ljudi in zbuja v glavni osebi nekak „alter ego “ svojih mladostnih upov in želja. Profesor, ki je tudi sam uklenjen v malomeščansko življenje, je morda v Tajsiju videl uresničiielja tistega drugačnega, neobremenjenega in svobodnega življenja, ki ga sam v ustaljenih tirnicah ni mogel več zaživeti. Seveda, V. Zupan ne štedi s posmehom, saj tudi sklepa ne gre pojmovati drugače kot ironično in betežno. Roman bi zaslužil širšo obravnavo, da bi prišle do veljave vse posebnosti Potovanja na konec pomladi", pa tudi morebitne opazke k problemski in etični svojini tega dela. Esej Tarasa Kermaunerja ,Jronično potovanje zaigranega človeka" je nazoren, tehten po ugotovitvah in primerjavah. Knjigo je opremil Jože Brumen. jDElfnIi PROČELJE HIŠE, linorez, Tomaž Žibert, 7. b., osn. šola Stane Žagar, Kranj Založba Borec je poskrbela, da je v okviru proslav kmečkih uporov na Slovenskem natisnjena mladinska povest Franceta Bevka „Tolminski punt". Knjižica ni toliko tekstovno nova, kot po zamisli, kako povezati besedilo z ilustracijami Iveta Šubica. Bevkova povest z njemu lastno pripovedno st jo oživlja čas tolminskega punta v nezahtevni pripovedi z močnim socialnim poudarkom; tudi deklarativni elementi niso redki. Kot drugod v mladinskih povestih zna tudi tu pisatelj ubirati tekočo pripoved. Sledeč zahtevi realizma je ubral celotno dogajanje tragično, a ne brezupno! „Tolminski punt" Franceta Bevka ne doseže njegovih najboljših mladinskih povest^ je pa prav, da je povest izšla, in še posebej zaradi ilustracij Iveta Šubica. Slogovna in vsebinska ubranost z besedilom je na ravni take izraznosti, ki je mlademu bralcu všeč. Razveseljivo je, da so ilustracije tako pogoste; lahko bi govorili o stripu, vendar v najboljšem pomenu. Dandanes, ko je pač treba priznati stripu (ne glede na to, kakšen je!) veljavo in razširjenost, je kar pomembno, da se s Šubičevim delom srečamo z umetniško ravnijo, kakršna je še mnogokje drugod v mladinskih povestih zaželena. Zanimivo je, da se je I. Šubic brez težav podredil besedilu in perceptivni stopnji mladega bralca, pri tem pa ohranil celo nekaj značilnih potez, ki jih sicer srečujemo na njegovih platnih. Tovrstno povezanost med besedilom in (številno) ilustracijo, kot jo najdemo pri „Tolmin-skem puntu", bi kazalo bolj upoštevati tudi drugod pri krajših mladinskih povestih. BRANKO ŽUŽEK KRUH MOJE MATERE V knjižnici Sinjega galeba so izšle črtice Branka Žužka „Kruh moje matere". Gre za avtobiografske spomine, ki jih je pisec ubesedil v kratkih črticah. Zanje je značilno, da fabulativnega dogajanja, kot biga pričakovali, za mladi rod skoraj ni, zato pa je bolj poudarjena razpoloženjska, etična prvina. Ob koncu je Iztok Ilich zapisal besedo o pisatelju in njegovemu delu. JANEZ ŠVAJNCER JUNAK NA KOLCIH 168. zvezek knjižnice Sinjega galeba prinaša dvanajst vedrih -godb Siegfrieda Lenza pod naslovom ,Knjižni molj". Zgodbe imajo značaj Lenzove mladostne domovine Mazurije. Pisatelj sega prav gotovo v spomin svojega otroštva, vendar brez kakršnih koli memoamih nagibov, tudi brez želje po izpričevanju o živih modelih. Pisatelj se je osredotočil na kratke pripovedi in jih pretkal z vedrino, otroško sproščenostjo, ne podcenjujoč fabuliranja. Knjižico je prevedla Stana Vinšek, naslovna stran Tomaža Kržišnika pa ni kaj posebno všeč mlademu bralcu. Janez Švajncer je z mladinsko povestjo „Junak na kokih"podal v bistvu niz avtobiografskih črtic svojega detinstva in mladosti. Čeprav to ni njegovo prvo mladinsko delo, pa utegne biti sedaj izišla knjiga zanimivejša zaradi osebne barvitosti dogajanja iz pisateljevega življenja. Pisatelju teče pero sproščeno, njegova pripoved je uravnana fabulativno, neizmišljeno, a v svoji otroški doživljajskosti stvarno in razgibano. Niz življenjskih prigod z vsemi značilnostmi otroškega sveta je podanih v črtični pregledni enoti, ki se veže z novo, naslednjo, vse do odraščajoče zavesti in dolžnosti. Etično-vzgojni momenti so samodejno vtkani, zato ne zbujajo neke posiljene zahteve. Nada Gaborovič je zapisala kratko in pregledno o pisatelju in njegovemu delu, s poudarkom na bistvenih delih in z \tzumljivo besedo. Knjigo, ki je izšla pri Sinjem galebu, je ilustriral Janez Vidic. OB SRBSKO-HRVAŠKEM PREVODU KNJIGE DR. LEONA ŽLEBNIKA PSIHOLOGIJA DETETA I MLADIH (Psihologija otroka in mladostnika) Ime dr. Leona Žlebnika srečujemo že od osvoboditve dalje pri raznih pedagoško-psiholoških akcijah (delo v osnovnih pedagoških tečajih), kot publicista pedagoško-psiholoških razprav in knjig. Posebne zasluge si je pridobil s svojo znamenito ,.trilogijo" „Psiho-logija otroka in mladostnika" s prikazom psihologije dojenčka (I. del, 1960), otroštva (II. del, 1964) in adolescence - mladosti (III. del, 1960), otroštva (II. del, 1964) in adolescence - mladosti (III. del, 1969). V zadnjem delu je uporabil tudi svoja dognanja pri samostojnih raziskavah odnosov med fanti in dekleti. Da je Žlebnikovo delo zapolnilo ob izidu veliko vrzel, priča dejstvo, da sta bili prvi deli kmalu razprodani in ponatisnjefii leta 1969 in da je menda danes celotna slovenska naklada razprodana. Slovenska strokovna kritika je sprejela delo dr. Leona Žlebnika z veliko pozornostjo, saj lahko štejemo ta pojav za našo vzgojno-izobraževalno prakso kot zgodovinski dogodek, ker je šlo v konkretnem primeru za zbornik dognanj, misli in nazorov mnogih avtorjev svetovnega slovesa, avtorjeve prakse in njegovih znanstvenih raziskovalnih prizadevanj in pogleda v slovensko književnost. Vse to je naš avtor smiselno ustvarjalno povezal v mogočen tekst, ki je naši psihološki in pedagoški praksi v veliko korist, je pa tudi trajne in globlje vrednosti. Ni torej zgolj naključje, da so v Beogradu prevedli v srbsko-hrvaški jezik tudi Žlebnikovo mladinsko psihologijo, ki je izšla v treh prikupnih knjigah v lepem srbsko-hrvaškem prevodu pod naslovom ..Psihologija. deteta i mladih" (izdajatelj Delta-pres, Beograd, Draže Pavloviča 14). Delo je v živem jeziku prevedel v srbohrvaščino naš rojak in znani poznavalec srbsko-hrvaškega jezika dr. Albin Vilhar, ki je posvetil prevajanju vso ljubezen in ustvaril ob Žlebnikovem delu tekst, ki smo ga zares lahko veseli Prevod je vemo zrcalo originala s teksti iz slovenske literature, ki jo je bil avtor uporabil v ilustracijo svojih izvajanj strokovnih prikazov. Tako bo dobil bralec s srbskega oziroma hrvaškega jezikovnega območja tudi priložnost, da se bo poglobil v slovensko umetniško besedo, kakor je slovenski pisatelj v svojem estetskem prizadevanju gledal v duševnost slovenskega otroka ali mladostnika. Glede tega je ohranilo Žlebnikovo delo popolno originalnost! Knjigo dr. Leona Žlebnika bodo lahko s pridom uporabljali učitelji vseh vrst šol, pa tudi v Srbiji bo najbrž prijetno branje vsem, ki se kakor koli ukvarjajo z vzgojo mladine po organizacijah, delavnicah, pri rekreaciji, v športu in telesni vzgoji. Pot do mlade duševnosti pa je najboljša osnova za uspešno vzgojno-izobraževalno ali nasploh oblikovalno delo. ALBIN PODJA VORŠEK NOVE STROKOVNE KNJIGE Kc ni; MILIVOJ MATOŠEC °b na HEROJ TITO J Ufl Pn založbi Orbital Progres v Ljubljani je izšla knjiga hrvatsM' ^ pisatelja Milivoja Matošca HEROJ TITO. Od ostalih na to teč dr napisanih knjig se razlikuje po načinu pisanja. Prav stil in polj11) m] no st omogočata razumevanje nekaterih sicer za osnovnošolce teč tir razumljivih zgodovinskih dogodkov in procesov, zato bo dob) njj pripomoček pri pouku zgodovine. Hkrati obravnava tudi ta\ ^ teme, o katerih zgodovina še ni dokončno spregovorila. To pni’ na vzrok, da je knjiga primerna tudi za učence srednjih šol. va Vsebina je sestavljena iz več poglavij - mejnikov Titovega Č ^ Ijenja. ' ' o OTROŠTVO IN MLADOST: Ta del opisuje Titov rojstni kri. ^ njegovo dmžino, šolanje, Hrvatsko Zagorje in tamkajšnje prib'1'. ^ valce; Titovo zaposlitev in prva spoznanja o družbenih nepravilri V( stih. Nadalje govori o njegovem služenju vojaškega roka, o sodek te, vanju v vojni, v kateri je bil ranjen in ujet, o pobegu iz taborišča ^ in vrnitvi v domovino. pt DELO V PARTIJI: To je obdobje med obema vojnama, ki pF' v? poveduje o Titu kot revolucionarju. Tito postane član KPJ. V Kri. os Ijevici in Smederevski Palanki, zaradi revolucionarnih idej izgub pj zaposlitev. Nato začne delati v ilegali in prevzame partijsko vok stvo. { OD VSTAJE DO OSVOBODITVE: Napad na Jugoslavijo b ^ dogodki po tem. Okupatorjev teror. KPJ poziva jugoslovanČ (jj narode k vstaji; ustanavljanje prvih partizanskih enot. Tito po stari tr komandant partizanskih narodnoosvobodilnih enot. Prvo zasedanj1 re AVNOJ v Bihaču, svetovna podpora narodnoosvobodilnemu boju ^ Tito je ranjen, Drugo zasedanje A VNOJ, Tito postane predsednik Ja NKOJ in dobi naslov maršala. Desant na Drvar in umik na Oto) Vis. Ustanavljanje in utrjevanje oblasti na osvobojenem ozemlju (, Osvoboditev Beograda in Titov prihod v osvobojeno glavno mestu ^ Osvoboditev vse Jugoslavije in konec druge svetovne vojne. Vl IZGRADNJA SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE: To je najobšif u' nejše poglavje in obsega več tem. OBNOVA PORUŠENE DOMOVINE: Ustvarjanje socializmUr mladinske delovne akcije, industrijski razvoj. i j. ZUNANJA POLITIKA: Obračun z Informbirojem. Ugled Tita ri j Jugoslavije v svetu raste. Titova srečanja s svetovnimi državniki' ž njegova politika neuvrščenosti kot protiutež blokovski politiki n Tito postane simbol miru v svetu. SAMOUPRAVLJANJE: Leto 1950. Tito prikaže osnove saM0' upravljanja z zakonom o delavskem samoupravljanju. Samouprav n Ijanje postane temelj družbene ureditve Jugoslavije. BRA TSTVO IN ENOTNOST: Temelj naših družbenih odnoso^ j naša največja vrednota za dosego zadanih ciljev. Tito postane dN v gič heroj. p Knjigo priporočamo šolam. £ JANEZ TOPO VŠEŠ , OB IZIDU STELETOVEGA GOTSKEGA »STENSKEGA SLIKARSTVA« Ob izidu najnovejše izredne knjige iz priljubljene zbirke urnd nostno zgodovinskih razprav o kulturni dediščini na naših „Ars sloveniae", dela pokojnega akademika dr. Franceta Stelf Gotsko stensko slikarstvo, so predstavniki založbe Mladinska knjif, v prostorih prenovljene knjigarne na Miklošičevi cesti v Ljubljani Č čudovito in enkratno knjigo novinarjem in sodelavcem pobW\ predstavili. S knjigo Gotsko stensko slikarstvo je starosta naših umetnostni zgodovinarjev dr. France Stele še zadnjikrat spregovoril o tisM11 \ poglavju slovenske umetnostne preteklosti, ki mu je posvetil v svri jem življenju največ truda in ljubezni. Med drugim je tej tetri' geografsko sicer ožje omejeni na Kranjsko, posvetil tudi svojo dok , tarsko disertacijo. Zato je to pot avtor še zlasti srčno zavzd0 spremljal nastajanje knjige ter še nam oskrbel predzadnje korekturi - vendar izida tega svojega temeljnega, lahko rečemo celo žii’ljel,l skega dela, žal, ni več dočakal. Vsekakor pa mu je v šestdeset letih raziskovalnega dela uspelo te gotske stenske podobe odlič^ vključiti v umetnostnozgodovinsko situacijo domačega in evro? skega prostora, opredeliti njihov položaj v subalpskem pasu it1 stičišču srednjeevropskih in italijanskih umetnostnih tokov ter d0" ločiti njihove slogovne in ikonografske značilnosti. To pomeni, da smo z izidom pričujoče umetnostnozgodoviri^ študije o gotskem stenskem slikarstvu, tako cerkvenem kot delorri l/ gviofvcru oicrijaiiruirsivu, iu/\,u. tcr/\,vtrlefrl KUl tudi posvetnem, dobili na področju te pri nas že visoko razvit6 - 'T ji stroke brez dvoma edinstveno monografijo, strokovno delo hkrati živo pričo o dejavnosti velikih domačih in tujih umetnik0'’ srednjega veka na naših tleh, skratka, izredno dragoceno knjig0’ kakršne doslej še nismo imeli Študija Gotsko stensko slikarstvo je izšla kot izredna knjig0 J okviru reprezentativne zbirke razprav naših najuglednejših ufflč nostnih zgodovinarjev „Ars Sloveniae" ter s tem, kot prvo del°; opremljeno v celoti z odlično reproduciranimi barvnimi podoba^1’ odprla novo poglavje te zbirke, ki jo že dolgo vrsto let z uspehori izdaja založba Mladinska knjiga. Knjiga je natisnjena v formam 28,5 x 24 cm na najboljšem Nf' lesnem papirju, vezana v celo plamo in opremljena z barvnim ti1', nim ovitkom. Začenja jo 40 strani obsegajoča avtorjeva študij0'.. ji nato sledi 110 celostranskih (med njimi tudi nekaj raztegljiv^ dva in štiristranskih) barvnih reprodukcij. Zadnji del knjige sestri1' Ija 95 strani kataloga ter 20 celostranskih reprodukcij gotskih pr(r.. štorov s srednje velikimi freskami v bakrotisni tehniki. Za ta zadri del sta prispevala besedilo Damjan Prelovšek, risbe pa arhitekt^. Nataša Šumi Knjiga, ki se odlikuje tudi po razkošni in okus0 likovni opremi Lojzeta Gostiše in ji je kratko spremno besedo11 ščitnem ovitku napisal dr. Emilijan Cevc, stane 490 din. I. ILlCb Film u školi. Gornji Milanovac, ,,Dječje novine" 1973. Tomislav Veljkovič: Osnovi prava i školsko zakonodavstvo. Zagreb, Tehnička knjiga 1973. Maja Špan: Primjena programirane nastave u praksi. Zagreb, Školska knjiga 1973. Ivo Gerber: Audiovizualna tehnika u nastavi. Zagreb, Školska knjiga 1972. Prosvetni delavci se izpopolnjujejo ob prebiranju svojega glasila! Vzgajamo z osebnim zgledom j. Prosvetni delavci v občini 0ževje so se začeli letos orga-*2*rano družbeno-politično iz-faževati. Predavanja, semiti in druge oblike izobraževa-^a> ki jih organizira delavska i j^rza , Jože Šeško“ Kočevje, : v1 Namenjene predvsem boljši r^žbeni in ideološki vzgoji ; Radine v šolah, društvih in r! ^gih aktivnostih mladih. Zad-i 2' razgovori in sklepi skupin-i ^ega dela na temo .Jvlarksistič-na idejnost vzgoje in izobraže-1^%“ so zanimivi predvsem Zai°, ker pomenijo razmišljanje 0 teni, kako bi hitreje uveljavili balistične odnose v vzgoji in . ^°braževanju mlade generacije. Veliko misU in želja je bilo iz-ij fedenih o novem predmetniku i ^ učnem načrtu, ki je v pri-ij Pravi ter bo osnova za idejno, i 'bjno in izobraževalno delo v ij bovni šoli. Naj navedem nekaj i Pripomb: . V dosedanjem učnem na-i ertu so nakazani učno-vzgojni < btri pri posameznih predme-» V novem naj bi bili ti smo-f; r' lako konkretni in jasni, da bi . tes predstavljali most med naj-t bšnejšimi smotri in delom v t bedu. " Novi predmetnik naj bo . b da ne bo obremenjeval Učenca — tako kot doslej. Ob-Ve^ja naj predlog, da bi imeli udenci tedensko le 25 ur pouka. . " Pri sestavi učnih načrtov ! beba bolj upoštevati učen-'j aevo zmogljivost pa tudi pove-, ^vo med posameznimi pred- . 7 Učbeniki naj bodo uskla-Jeui z učnimi načrti ter vzgojni-Uri in učnimi smotri. Učitelji so kritično ocenili ^oje dosedanje delo in se zabeli za njegovo izboljšavo. S Pravilno organizacijo pouka, ; ‘tbiro ustreznih metod, z do-bnostjo in aktivnostjo je tre-ba vzgojne vrednote posredo-b* v vsaki učni uri. Učitelji uugvisti so ugotovili: „Zaveda-010 se, da smo doslej predvsem 'zobraževali in vse premalo Ugajali. Odslej pa moramo ,/. bojo postavljati na prvo me-ifi: Učitelj mora biti svojim H 'rančem vselej zgled; naj se ne ri zS°di, da drugače govori kot U aUa.“ .Učitelji razrednega i/, P°uka so sklenili posvetiti po-®Pno pozornost berilu, ki kvar-■/! 9° vpliva na vzgojo otrok. Vpli-n b bodo na starše, da ne bodo . |l0volili otrokom kupovati šund ; 'tsrature. Izboljšali bodo tudi delovanje med šolo in starši, d' b se zavedajo, da je le tako i Mogoče uskladiti družinsko in j. ^Isko vzgojo. Treba bo organi-k Zlrati več predavanj in razgovo-j °v o vzgojnih problemih in o k boji v družini, j .. Družba bo morala zagoto-t- 'UU boljše življenjske možnosti bdim zakoncem in jim zago-( biti ustrezno izobraževanje za j bojo otrok. i Probleme socialistične vzgoje in izobraževanja so prosvetni delavci občine Kočevje vse-_ stransko obravnavali. Še nekaj njihovih ugotovitev: — Pri vzgojno-izobraževal-nem delu šole bi bili v veliko pomoč oddelki podaljšanega bivanja, ki jih je v kočevski! občini premalo, saj je v te oddelke zajetih le 2,5 % šoloobveznih otrok. — Z novimi učnimi oblika- mi, kot so npr. skupinski, programirani in individualni pouk, naj bi učenec postal aktiven subjekt učnovzgojnega procesa. — Vse bolj je treba gojiti take oblike dela, ob katerih se bo učencem razvijal čut tovarištva in medsebojne pomoči. - Kritičnost bomo privzgojili le, če se bomo z učenci odkrito pogovarjali o vsakem problemu in če bomo najprej sami dovolj razgledani in kritični. — Za vzgojo mladih bi se morale bolj zanimati tudi druž-beno-politične in delovne organizacije. S še tako dobrim delom učiteljev ne bomo uresničili socialističnih smotrov vzgoje, če pri tem ne bodo sodelovali še drugi. PETER ŠOBAR DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE pripravlja slovenski prevod pomembnega dela ZGODOVINA JUGOSLAVIJE Avtorji: Ivan Božič, Sima čirkovič, Milorad Ekmečič, Vladimir Dedijer Knjiga je vsebinsko razdeljena na štiri temeljna poglavja: — Vzpon in padec srednjeveških držav, — Življenje in boji v sklopu velikih monarhij, — Boj za nacionalne države in moderna družba, — Poti zedinjenja in boj za socialistično preobrazbo. V predgovoru k slovenski izdaji so avtorji med drugim zapisali: »Beograjska založba Prosveta je izdala ZGODOVINO NARODOV JUGOSLAVIJE v oktobru 1972, a komaj tri mesece zatem je knjiga doživela že drugo, nespremenjeno izdajo. Široka javnost je naklonila delu svojo pozornost in očitno pokazala, da se želi ozreti v preteklost narodov, ki žive na tleh današnje Jugoslavije ter se seznaniti z zgodovinskimi tokovi, ki so pripeljali do njenega nastanka, povzročali njene krize ter utirali pot revoluciji in socialistični preobrazbi njene družbe... Med drugim bo založba McGraw Hill iz New Torka kmalu ponudila delo svojim bralcem v angleščini. ZGODOVINO NARODOV JUGOSLAVIJE je prebral dr. Fran Zwitter in priporočil založbi, naj izda slovenski prevod. Hkrati je dal avtorjem številne kritične pripombe, zlasti tiste, ki govore o preteklosti slovenskega naroda. Pisci smo med pripravljanjem slovenskega prevoda upoštevali in sprejeli veliko večino teh pripomb. Menimo, da bo slovenska izdaja knjige, spremenjena v duhu pripomb prof. dr. Frana Zvvittra, pomenila napredek, ki bo vsekakor odlikoval tudi vse poznejše izdaje...« 'Knjiga, opremljena z dokumentarnim gradivom in fotografijami, izide septembra letos. Založba razpisuje za knjigo SUBSKRIPCIJO ki traja do izida knjige. Prednaročniška cena za knjigo, vezano v platno: 280 din. Založba nudi možnost odplačevanja v 4 mesečnih obrokih po 70 din. V prosti prodaji bo knjiga znatno dražja. Naročila sprejemajo vse knjigarne in zastopniki založbe, izpolnjeno naročilnico pa lahko pošljete na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, 61000 Ljubljana NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo ZGODOVINA JUGOSLAVIJE. Prednaročniško ceno bom poravnal: — takoj — v 4 mesečnih obrokih po 70 din.* Knjigo mi pošljite na: — moj domači naslov — kraj zaposlitve.* (* Neustrezno, prosimo, prečrtajte!) Kraj in datum Podpis naročnika Naslov naročnika: Ime in priimek: ...................................... Ulica: ............................................... Kraj: ................................................ Zaposlen pri: ..!..................................... 1 f :l f- NAŠ PRAVNIK SVETUJE i STROKOVNI NASLOV ' VpRAŠANJE: Na šoli je zaposlen profesor, awdemski slikar - specialist za i olia. Ali je prav, da rm prizna-i Varao magisterij in tudi ustrez-n° Vrednotimo njegovo delovno ^esto pri obračunavanju njego-i osebnega dohodka Kakš-1 j? vlogo ima pri tem dejstvo, i “ Poleg likovnega pouka po- j cuje tudi predmetna katerega m kvalificirati? , Osnovna šola „Franc Rozman Stane" ODGOVOR: ^kon o strokovnih naslovih Ifakadmskih stopnjah (Uradni fe-.LRJ’13/63>iev8-ČLd0- da se po končani tretji n* > .. F'-' i ohn/i' študija pridobi gjede na •uto in značaj pouka akadem-a stopnja oziroma strokovni /2,v magister ali specialist gle-e ha znanstveno oziroma, štu- dijsko panogo. Isto leto je stopil v veljavo tudi zakon o akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ki določa, da obsega pouk na akademiji praviloma tri stopnje. S statutom akademije pa se določijo njene naloge, organizacija in način dela Strokovni naslov magister oziroma specialist se tako priznava šele po letu 1963, kar je treba upoštevati tudi pri obračunavanju osebnega dohodka profesoija na vaši šoli. Dejstvo, da ne poučuje le likovnega pouka, temveč da obsega njegova učna in delovna obveznost tudi drug predmet po samoupravnem sporazumu, ni pomembno. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani je imela uveden tretjestopenjski študij po specialkah že od leta 1948, zato so številni likovni umetniki prizadeti. Zaradi izenačitve je akademija za likovno umetnost v Ljubljani konec preteklega leta predlagala komisiji za preučitev statuta univerze v Ljubljani, združenj visokošolskih zavodov in visokošolskih zavodov spremembo statuta v smislu prvega odstavka 11. čL zakona o strokovnih naslovih in akademskih stopnjah. Ta določa, da pridobi tisti, ki je končal fakulteto, visoko ali višjo šolo, preden je začel veljati ta zakon, pravico do strokovnega naslova oziroma do akademske stopnje, Id je s tem zakonom določena za ustrezno fakulteto, visoko ali višjo šolo. Če bo predlog akademije sprejet, se bo naziv magister oziroma specialist priznal tudi tistim likovnim umetnikom, ki so opravili specialke v letih od 1948 do 1964. GRADIVO ZA STROKOVNI IZPIT VPRAŠANJE: V septembru bom izpolnila pogoje za opravljanje strokovnega izpita. Leto dni sem zaposlena v domu sred- nješolcev, pred tem pa sem delala v šoli. Zanima me, kje lahko dobim seznam gradiva za izpit in ali bom lahko delala praktični del izpita v šoli in ne v domu, kjer sem trenutno zaposlena. - J. P. ODGOVOR: Strokovni izpit se opravlja pred ustrezno izpitno komisijo pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo. Tako ustanovijo komisije za vzgojitelje v vzgojnovarstve-nih zavodih, za učitelje razrednega pouka, za profesoije in druge. Strokovni izpit obsega tudi ustni izpit in praktični nastop. Pravilnik o strokovnem izpitu učiteljev in vzgojiteljev pa določa, da kandidat opravlja praktični nastop praviloma v vzgojno-izobraževalnem zavodu enake vrste, kot je zavod, v katerem dela. Seznam gradiva in druga natančnejša pojasnila o tem boste dobili na republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo. - T. S. Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE KOBILJE razpisuje naslednja delovna mesta za šolsko leto 1973/74. — učitelja za zgodovino — zemljepis, PRU — učitelja za telesno vzgojo, PRU — učitelja za biologijo4cemijo, PRU — učitelja za likovni pouk, PRU Pri vseh razpisanih mestih ni polne obveze, le učitelj likovnega pouka dopolnjuje obvezo v osnovni šoli Dobrovnik. Rok za prijavo na razpis velja 15 dni po objavi. Svet OSNOVNE ŠOLE IVANA CANKARJA VRHNIKA razpisuje za nedoločen čas poleg 13. aprila 1973 objavljenih delovnih mest še delovni mesti: — učitelja za angleški jezik, PRU ali P - učitelja za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P Svet bo sprejemal prijave 15 dni po objavi razpisa. VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD SLOVENSKE KONJICE razpisuje prosto delovno mesto — vzgojiteljice za nedoločen čas Nastop dela 1. septembra 1973. Stanovanja ni. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD ANICE ČERNEJEVE CELJE, KAJUHOVA 5 razpisuje : — 12 prostih delovnih mest vzgojiteljic — 3 medicinskih sester pediatrične smeri — 2 varušk - pogoj končana osemletka — ekonomskega tehnika za delo v računovodstvu — nastop službe na tem delovnem mestu je možen takoj — administrativnega delavca za delo v tajništvu, administraciji. Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Nastop službe 1. sept. 1973. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Idrija ponovno razpisuje prosto delovno mesto - ravnatelja ČIPKARSKE ŠOLE IDRIJA Pogoji: strokovni učitelj z znanjem čipkarstva, opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let vzgojno izobraževalnega dela. Nastop službe: takoj. Kandidati naj k prijavi priložijo dokazila o izobrazbi in kratek življenjepis s podatki o dosedanji zaposlitvi. Prijave sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa. Kadrovska komisija OSNOVNE ŠOLE KANAL razpisuje delovna mesta: Za nedoločen čas: — učiteljh za telesno vzgojo, PRU — P — učitelja, za tehnični pouk - fizika, PRU - P — učitelja za zemljepis — gospodinjstvo — dopolnjevanje v — učitelja za varstvo, PRU — P — razrednega učitelja na podružnici Kal, U — PRU — vzgojiteljice, VZG — nastop 1.7.1973, VVZ Kanal — vzgojiteljice, VZG nastop 1. 9.1973 Za določen čas: (porodniški dopust) od 1. 9. 1973 do 15. 12.1973 — učitelja za biologijo, PRU - P. PREDSTAVLJAMO VAM NOVEGA PREDSEDNIKA IZDAJATELJSKEGA SVETA PROSVETNEGA DELAVCA« Delo izdajateljskega sveta je bralcem prosvetnega delavca1* (kot vsakega lista) tako rekoč prikrito. Bralci dobijo v roke končni produkt prizadevanj — tako piscev kot uredništva, tiskarne, kot tudi uredniškega odbora in izdajateljskega sveta, ki redkeje nastopata v javnosti. Osnovna naloga izdajateljskega sveta je, da načrtuje glavne smernice vsebinske politike lista. Za takšno delo pa je treba poznati smernice našega družbenega razvoja, stanje in prihodnjo usmeritev našega šolstva kot tudi prosvetne delavce, naročnike in bralce lista. Dosedanji dolgoletni predsednik izdajateljskega sveta je bil inž. Jože SUVOROV. Zavoljo nenehnega širjenja srednjih tehniških šol in vedno novih funkcij ga je na njegovo željo republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije razrešil te dolžnosti. Na njegovo mesto je imenoval profesorja Franja PUNCERJA, ravnatelja srednje zdravstvene šole v Celju. Profesor Franjo Puncer ima za sabo 13 službenih let na šoli — služboval je na osnovni šoli Vransko, nato na gimnaziji v Celju, zdaj pa je ravnatelj srednje zdravstvene šole. Na nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili v imenu naših bralcev, nam je rade volje odgovoril. — Kako ste se odločili, da boste prevzeli vodilno mesto v izdajateljskem svetu? Pobuda ni moja. V Celju sem član komisije za vzgojo in izobraževanje pri občinskem sindikalnem svetu. Tam sodelujem največ v kulturni akciji, kjer si prizadevamo, da bi vse vrste kulture približali slehernemu proizvajalcu. Verjetno na osnovi te dejavnosti — in pa seveda dela v šolstvu — me je sindikat predlagal in imenoval. — Ste se morda doslej že ukvarjali s publicistiko, to se pravi s tiskano besedo, tudi s časnikarstvom? V listu „Življenje in tehnika** sem objavljal črtice s področja, ki ga po moje glede na sedanji čas ne cenimo dovolj — to je znanstvena fantastika. Tudi sicer sem se ukvarjal s pisanjem tovrstne literature. Za kongres samoupravljavcev pa sem pripravil študijo o dijaškem samoupravljanju. V prihodnje bom gotovo tudi kdaj pripravil kakšen članek za naš list. — Res šele prevzemate mesto pri našem listu, vendar najbrž že imate svoje mnenje in morda celo načrt glede vsebinske usmeritve ali preusmeritve PROSVETNEGA DELAVCA. List mora ostati — kot je doslej — ali pa postati še bolj popularen. Vendar pa bi želel in si bom tudi prizadeval, da bi bila njegova vsebina po strokovni plati nekoliko tehtnejša. To ni samo moje mnenje; to je glas ljudi iz zbornic. Pri tem računam na pomoč vseh, ki aktivno in kot soustvarjalci spremljajo glasilo, predvsem pa sindikat, izobraževalna skupnost SRS, temeljne izobraževalne skupnosti, zavod za šolstvo in druge odločujoče institucije. Kajti osnovni pokazatelj za usmerjanje vsebine naj bi bile potrebe in želje ljudi v zbornicah — to je namreč tisti ustvarjalni prostor, kjer se pedagoška teorija začne spreminjati v prakso. Pri tem procesu lahko naš list odigra vlogo informatorja in strokovnega pomočnika. Prepričan sem, da bomo to z združenimi močmi lahko izvedli. Pogovor vodila: NEŽA MAURER Svet delovne skupnosti GLASBENE ŠOLE MOSTE-POLJE razpisuje naslednja delovna mesta: — učitelja za blokflavto in flavto. P, PRU — učitelja za kitaro, P, PRU — učitelja za harmoniko, P, PRU Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom, na vseh delovnih mestih je nastop dela 1. IX. 1973. Pogoji: na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja na glasbeni šoli. Pri izbiri imajo prednost kandidati z opravljenim strokovnim izpitom. Vloge, kolkovane s kolkom za 2 din in dokazila o strokovni izobrazbi pošljite na naslov: Svet delovne skupnosti glasbene šole Moste-Polje, Ob Ljubljanici 36 v 15 dneh po objavi razpisa. Letošnjega 27. maja bodo odprti Grrišničani novo šolo. Za svoj veliki praznik pripravljajo bogat, kulturni program. V tednu od 20. do 27. maja se bodo zvrstile športne, gasilske, telesno-vzgojne, dramske, literamo-recitacijske, glasbene in dramske prireditve. Na njih bodo sodelovali učenci osnovne šole Franc Belšak, besedni umetniki iz Ljubljane in Maribora, člani prosvetnega društva Ruda Sever, TVD Partizan in gasilci. Šolo bodo slovesno odprli v nedeljo, 27. maja, ob 9. uri. Na mestu, kjer so stale stare šolske zgradbe (v obdobju 200 let so imeli pouk v stari in novi mež-nariji, v „stari“ in „novi“ šoli) bomo ob tej priliki odkrili spominski kamen, ki bo pričal rodovom o vzgojno-izobraževalni prizadevnosti Gorišničanov v preteklosti. Na prireditve vabijo Gorišni-čani vse nekdanje gorišniške učitelje, učence, prebivalce ožje in širše okolice. Pripravljalni odbor List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, Telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 50101-678-47093. Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 OBLETNICA MATURE Maturanti 5. c letnika učiteljišča v Mariboru - letnik 1962 - se bodo srečali ob obletnici mature v soboto 23. VI. 1973. Prijave pošljite najpozneje do 20. V. 1973 na naslov: Torič Franc, Gimnazija Ljutomer. Kraj srečanja bo — glede na predloge — javljen pozneje. Komisija za tisk pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov SRS je v letošnjem letu pripravila ponatis skript URŠIČ STANKO: REŠENE NALOGE IZ MATEMATIKE S TEKMOVANJ UČENCEV OSMIH RAZREDOV OSNOVNIH ŠOL. Zbirko lahko koristno uporabljate pri rednem pouku, v matematičnih krožkih na šolah ter pri pripravah za tekmovanja. Skripte naročite na naslov: KOMISIJA ZA TISK DMFA SRS, 61001 Ljubljana, Jadranska c. 19. pp 227, tel. štev. 61-564. Posamezni izbor stane 8 din. Ustrezni znesek nakažite na ŽR številka 50101-678-48363. SLAVISTIČNA EKSKURZIJA Slavistično društvo Slovenije bo za svojo deseto strokovno ekskurzijo po literarnozgodovinskih krajih v tujini letos od 10. do 19. julija priredilo potovanje po Slovaški in Moravski. Udeleženci bodo obiskali predvsem kraje nekdanje Velike Morave (Nitra, Velehrad) in kulturno zgodovinska mesta Slovaške (Bratislava, Martin, Levoča). Ekskurzijo bo vodil najboljši poznavalec Slovakov in njihove domovine med nami — prof. Viktor Smolej. Potovanje bo v organizaciji podjetja Kompas, Ljubljana, Titova 12, kjer lahko interesenti dobijo podrobnejši program in vsa ostala pojasnila. Prijave bodo sprejemali le do 5. junija! Svet VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA'VELENJE razpisuje delovna mesta — šest vzgojiteljic — dve otroški sestri — pediatrična smer. Pogoj: — vzgojiteljice z diplomo SVŠ — srednja šola za medicinske sestre — pediatrična smer. Nastop službe 1. 9. 1973, rok prijave 15 dni po objavi. Poceni do dobre knjige Bliža se konec šolskega leta in s tem tudi tradicionalna obdaritev najboljših učencev. Ob tej priložnosti dajemo vsem šolam 20 % popust za vse knjige naše založbe. Predvsem priporočamo naslednje: dinarjev — Bolečina, Karel Grabeljšek 65 — Balada o Kovačiči, Janez Vipotnik 45 — Izgubljeni zapiski, Dore Klemenčič-Maj 140 — Življenje v naravi, priročnik 100 — Ravensbrueck, Erna Muser, Vida Zavrl 100 — 7000 dni v Sibiriji, Karlo Štajner 140 — Križpotja I., II., III., Karel Leskovec .150 — Vesela pomlad, Karel Leskovec 70 — Matjaževa knjižnica (za mladino do 13. leta) kpl. 5 knjig 110 — knjige Inštituta za zgodovino delavskega gibanja — knjige iz knjižnice NOV in POS Naročila sprejema PARTIZANSKA KNJIGA, Vodnikova 43, Ljubljana, do 15. junija 1973. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri skupščini občine Ljubljana-Šiška razpisuje naslednja prosta delovna mesta v novo zgrajenem VVZ ,,MANICE KOMANOVE** v Vižmarje-Brodu, ki bo pričel z rednim delom 1.9.1973: 1. ravnatelja zavoda 2. računovodjo 3. blagajnika, materialnega knjigovodjo in administratorja 4. 3 medicinskih sester 5. 13 vzgojiteljic 6. 3 varuhinj s polnim deljenim delovnim časom 4 varuhinj z nepolnim delovnim časom (4 ure) 7. vodjo kuhinje 8. pomočnika vodje kuhinje in kuharico jasličnih oddelkov 9. 2 kuhinjskih pomočnic 10. hišnika — kurjača 11.4 snažilk 12. perico — šiviljo Poleg splošnih pogojev se od kandidatov za zasedbo delovnih mest zahteva: pod 1. da izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja ali diplomiran pedagog, psiholog ali socialni delavec in vsaj 5 let prakse v vzgojnovarstvenem ali vzgojnoizobraževalnem delu ter da imajo družbenopolitične in moralne kvalitete. Nastop službe po možnosti s 1.7. 1973. pod 2. ekonomska srednja šola z najmanj 5 let prakse ali nedokončana srednja šola ekonomsko-administrativne smeri in najmanj 10 let prakse na sorodnih delovnih mestih, pod 3. ekonomska srednja šola ali nedokončana srednja šola ekonomsko-administrativne smeri in najmanj 10 let prakse pod 4. šola za medicinske sestre — pediatrične smeri s strokovnim izpitom ali vsaj 1 leto ustrezne prakse pod 5. vzgojiteljska šola pod 6. dokončana osnovna šola, starost najmanj 18 let pod 7. VK ali KV kuharica in najmanj 10 let prakse pod 8. KV ali PK kuharica in najmanj 5 let prakse pod 9. PK ali priučena kuharica pod 10. VK ali KV kuijač z izpitom pod 12. PK ali priučena delavka v tej stroki Stanovanj ni. Pismene prijave z dokazili in kolkovane z 2 din državne takse sprejema komisija v roku 15 dni po objavi. Z VSEH VETROV _ . __'' ' .A NAPAD NA NEPISMENOST Vlada in privatna združenja v ZDA si prizadevajo, da bi uresničili program z naslovom- pravica do branja** in tako do leta 1980 odpravili nepismenost. Podatki zadnjega popisa kažejo, da je nepismenih 1 % Amerikancev, starih 14 in več kot 14 let. Zanje in za tiste, ki zelo počasi berejo, bo organizirano učenje po tem programu. ZVEZA ZDA POMAGA DVOJEZIČNIM ŠOLAM Oddelek za zdravstvo, izobraževanje in socialno skrbstvo v ZDA je izločilo 2,700.000 dolarjev za pomoč pri izvedbi novih programov v 15 državah, ki imajo dvojezični pouk, in sicer v angleščini in španščini, francoščini, portugalščini, kitajščini, ruščini ali v enem od 13 indijskih jezikov. S programom bodo še posebno pomagali otrokom iz siromašnih družin, v katerih ne govorijo angleško. ,3UM“ V PREDŠOLSKI VZGOJI V ZDA V tem šolskem letu obiskuje v ZDA že 40 % otrok od 3. do 5. leta vzgojno-varstvene zavode, medtem ko je pred 7 leti obiskovalo te zavode le 25 % otrok. Zvezni komisar za izobraževanje je izjavil, da se je vpis otrok povečal prav zaradi novih predšolskih programov, ki so mnogo bolj izobraževalni, kot pa so bili prejšnji. „KLIMATSKE“ GIMNAZIJE V FRANCIJI To so državne šole za učence, ki zaradi slabega zdravja ne morejo redno obiskovati pouka. Poleg francoskih učencev in tistih iz francoskih prekomorskih dežel, sprejemajo v te šole tudi otroke iz drugih držav. Pogoj za sprejem v tako šolo je, da učenec nima kakšne nalezljive ali dmge bolezni, ki bi zahtevala posebno nego, kajti te šole niso zdravstvene ustanove. Pouk poteka po uradnem učnem načrtu. To omogoča učencem, da lahko — potem ko se pozdravijo — nadaljujejo šolanje v rednih šolah. MEDNARODNA ŠOLA 0$ Potem ko je 25 let deloval' začasnih stavbah v Newyot'' se je mednarodna šola v M* hattnu vselila v svojo 110 zgradbo. Pri gradnji so p0<> gali: Fordov sklad, ki je pt^j val 11,5 milijonov dolarjev; sklad bratov Rockfeller, k1, prispeval za pripravo zemlji l,l_milijon dolarjev. i Šolo obiskuje več kot 1J dečkov in deklic iz 90 To so otroci članov delegacij1 osebja sekretariata OZN in “j'" gi otroci, ki se zanimajo ‘ mednarodno izobraževanje.'j, leg učilnic so v zgradbi: vel/ telovadnica, gledališče, uflf. niški in glasbeni studio, ^ niča in restavracija. ŠOLSKA TELEVIZIJA, j V republiki Slonokošc6' obale je šolska televizija zej razširjena. Tako so na priine( lanskem šolskem letu predv# I splošno izobraževalni program z/n 475 pripravljalnih razredilv 1'jif jih obiskuje okrog 20.000 u#j cev in učenk. Začetni prog1/11' šolske televizije predstavlja P1 Mj skusno preverjanje avdiovizt- tor nega sistema pouka, s katef /n začnejo v 1. razredu, poma pa ga uvajajo v nadaljuj Ta razrede. Predvidevajo, da bo^Oj v šolskem letu 1979—80 v! 1 program vključili vse učeflTO osnovnih šol. 'Ul Poskus je sestavni del Pr^0\ jekta, pri katerem so sodelov3*1 sob UNESCO, Francoski sklad pomoč in sodelovanje, S'Men tovna banka, UNICEF, Pod/tar sklad idr. Zato da bi delo ^ i potekalo, so ustanovili 7 c/'o! trov za vzgojo učiteljev 1 le center za proizvodnjo televi/ tiia skega gradiva. Ustanovili so11)1 skij pedagoški inštitut, ki bo Pjtlai pravljal strokovnjake za detolL_ avdiovizualni metodi s TV spI| jemniki. Pouk v inštitutu trap: leta. Organizatorji poskusa so ; zadali nalogo, da bodo izpeli! šolsko reformo tako, da bcj bolje razporedili učenčev ^ lovni čas, povečali usp1 zmanjšali stroške za izobra2 vanje, izobraževanje pa poveOf s kulturno-prosvetnim delo113111 tako zvišali splošno kultud1 raven državljanov. k"i:lematografi prikazujejo SEDEM VELIČASTNIH JEZDI. Eden izmed ameriških westemov. Z obilo streljanja in mrličev. Poizkuša posnemati stil italijanskih vvestemov, vendar ohranja sentimentalni „hap-py end“ in moralno poanto zmage dobrega nad zlim. — tr KORZIŠKO MAŠČEVANJE. Kriminalka s pridihom kritičnosti do družbe, kjer gospodari mafija, vendar ta plat ne pride do izraza. Glavnina filma so nesmiselna zasledovanja in pobijanja, ki postanejo sama sebi namen in dolgočasna. Film je narejen zelo površno in šablonsko, -tr KRALJ, DAMA, FANT je film Jerzyja Skolimowskega, zanimiv predvsem po igralski kreaciji glavnih interpretov Gine Lolobrigide, Davida Nivena in Johna Brovvna. Jerzy Skoli-mowski, režiser poljskega rodu, je skušal svoj prirojeni cinizem vnesti v podobo sveta, kakršnega pač občuti, sveta pohlepa, prevar in prilagajanja pridobit-niški mentaliteti. Humor naj bi bil črn in film naj bi izzvenel pesimistično. Je pa skrajno neprepričljiv; farsa, ki ne pride do živega. — mb MORTADELA je film Maria Monicelija, ki spada med tiste filme, ki so narejeni zato, da:£ zabavali in poučevali. Pouki, tu družbeno in moralno ang32! ran. V ospredju je kritika dv0) ne morale, ki se zrcali predvscj v obravnavi ženske kot p2 meta in ne osebnosti s svoj11!1 hotenji in potrebami. Fil111 •' dobro, s precejšnjo dozo 1,11 morja razvita in ohranjena Žal pa je film kljub svoji dop3/ Ijivosti eno od slabših režiscjl/ ^ vih del Manjka mu umetnb10 h Manjka navdih. — mb n. V VRTINCU je film, ki ™ že nekaj desetletij častno meS . na ekranih vsega sveta. Je v filmski zgodovini najdalj gl6// film in med najbolj obiskan11/ vseh časov. Vivian Leigh, d3 Gable, Olivia de Haviland, lie Howard so prizadevno 021. ‘mi Ijali like iz romana Marg3/1 ‘n Mitchel. Vendar pa osebno , prebiram knjigo. Zdi se mi. .. Jj/ so v njej ti junaki veliko krvavi pod kožo, veliko bolj Ps! ?°l hološko in družbeno pogoj331, 0 kot pa je to uspelo lanu Pr| mingu v tem filmu, s katerimi °1 sicer zaslužil 10 Oskarjev. Film; Ul ne odrekam kvalitete, a se ^ raje kaj I1ll, osebno tudi ne ogrevam. ' ‘jjj let VOJNA MED MOŠKIMI ŽENSKAMI. Komedija, P°j^ ljs, duhovitih domislic na račun ^ nosov med moškim in žens*. Film je kombiniran z /n111’! Zal ranimi vložki, ki mu dajejo P ^ leg domislic glavno vrednost- Vq /•»or r-\o ■ a rt o J ^. cer pa je film na ravni situ3 - ^ ske komike. Zajedljivi hum izzveni v spravljiv in sentinie" ^ talen konec. — tr